Začasna izdaja

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE

JULIANE KOKOTT

predstavljeni 2. julija 2026(1)

Zadeva C-383/25

Keritaly

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale amministrativo regionale per la Lombardia (deželno upravno sodišče za Lombardijo, Italija))

„ Predhodno odločanje – Direktiva 2010/75/EU – Industrijske emisije – Celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja – Znatne spremembe obrata – Pridržek izdaje dovoljenja – Obvestilo o namenu izvesti neznatno spremembo obrata – Opustitev pristojnega organa, da v predpisanem roku poda odgovor – Pravne posledice – Molk oziroma tiha privolitev organa – Nedopustnost “






I.      Uvod

1.        Evropska unija želi tudi v okoljskem pravu dovoljenje na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa, za katero se šteje, da je izdano, če se organ v predpisanem času ne odzove na vlogo, v čedalje večji meri uporabiti kot orodje za pospešitev postopkov.(2) Vendar, ali smejo države članice predpisati, da je mogoče za ukrepe, za katere je v skladu s pravom Unije, natančneje povedano na podlagi Direktive o industrijskih emisijah,(3) izrecno potrebno pisno dovoljenje, dovoliti na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa? Za to vprašanje, ki zaradi navedenega razvoja v pravu Unije pridobiva na pomenu, gre v obravnavani zadevi.

II.    Pravni okvir

A.      Pravo Unije

2.        Člen 3, točki 7 in 9, Direktive o industrijskih emisijah opredeljuje pojma „dovoljenje“ in „znatna sprememba“ obrata tako:

„Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

(7)      „dovoljenje‟ pomeni pisno dovoljenje za obratovanje celotnega ali dela obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov;

[…]

(9)      „znatna sprememba‟ pomeni spremembo v vrsti in delovanju obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ali njihove razširitve, ki ima lahko znatne negativne vplive na zdravje ljudi ali okolje;“.

3.        Člen 4 („Obvezna pridobitev dovoljenja“), odstavek 1, Direktive o industrijskih emisijah določa:

„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da noben obrat ali kurilna naprava, sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov ne obratuje brez dovoljenja.

[…]“

4.        Člen 20 Direktive o industrijskih emisijah določa spremembe obrata:

„1.      Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec obvesti pristojni organ o vsaki načrtovani spremembi v vrsti ali delovanju obrata ali razširitvi obrata, ki bi lahko vplivala na okolje. Če je primerno, pristojni organ posodo bi dovoljenje.

2.      Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec ne izvede nobene načrtovane znatne spremembe brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo.

Vloga za dovoljenje in odločitev pristojnega organa zajemata ti ste dele obrata in podrobnosti iz člena 12, na katere bi znatna sprememba lahko vplivala.

3. Vsaka sprememba v vrsti ali delovanju obrata ali razširitev obrata se šteje za znatno spremembo, če se z njo samo po sebi do sega pragove zmogljivosti iz Priloge I.“

B.      Italijansko pravo

5.        Člen 29h Decreto legislativo (zakonska uredba, v nadaljevanju Decreto legislativo) št. 152/2006 o „okoljskih predpisih“ ureja obvestilo o spremembah obrata:

„1.      Upravljavec obvesti pristojni organ o načrtovanih spremembah naprave, kakor so opredeljene v členu 5(1)(l). Pristojni organ posodobi celovito okoljsko dovoljenje ali pogoje v tem dovoljenju, če meni, da je to potrebno; če pristojni organ ugotovi, da so načrtovane spremembe znatne v smislu člena 5(1)(la), s tem v 60 dneh po prejemu obvestila seznani upravljavca, da bi ta lahko izpolnil obveznosti iz odstavka 2 tega člena. Upravljavec lahko po izteku tega roka izvede spremembe, ki so bile predmet obvestila.

2.      Če so načrtovane spremembe po mnenju upravljavca znatne ali če se po prejemu obvestila iz odstavka 1 izkaže, da so te spremembe znatne, upravljavec pri pristojnem organu vloži novo vlogo za dovoljenje, ki ji priloži poročilo s posodobljenimi informacijami iz člena 29b(1) in (2). […]“

III. Dejansko stanje in predlog za sprejetje predhodne odločbe

6.        Družba Keritaly SpA je ponovno zagnala obrat za proizvodnjo keramičnih ploščic, ki se nahaja v kraju Gonzaga v pokrajini Mantova. V skladu s točko 3.5 Priloge VIII Decreto legislativo št. 152/2006 velja za to dejavnost italijanski prenos Direktive o industrijskih emisijah.

7.        V letu 2018 je pokrajina Mantova, zaradi možnih vplivov na kakovost zraka in s tem tudi na človekovo zdravje, za projekt odredila presojo vplivov na okolje. Nato je družba Keritaly predlagala zmanjšanje najvišjih emisij in ponovno presojo te odredbe.

8.        Pokrajina je 6. februarja 2019 odločila, da presoje vplivov na okolje ni treba opraviti, če se zagotovi skladnost z nekaterimi zahtevami, zlasti če se upošteva mejno vrednost emisij 20 mg/Nm³ za hlapne organske spojine. Z odločbo z dne 12. junija 2019 je pokrajina izdala celovito okoljsko dovoljenje za opravljanje dejavnosti. V to dovoljenje je vključila mejno vrednost emisij 20 mg/Nm³ za hlapne organske spojine.

9.        Pristojni deželni organ za varstvo okolja je 27. februarja 2023 opravil inšpekcijski pregled, v okviru katerega je preveril skladnost z zahtevami dovoljenja za emisije v eno od prvin okolja, to je v zrak, in je 12. junija 2023 ugotovil emisijo v vrednosti 65,12 mg/Nm³ hlapnih organskih spojin, torej prekoračitev predpisane mejne vrednosti.

10.      Pokrajina je to kršitev izpodbijala z uradnim opominom z dne 1. avgusta 2023, ki je bil vročen 3. avgusta 2023. Od družbe Keritaly je zahtevala, naj pojasni vzroke za tako preseganje ter navede postopke, ki so bili sprejeti zaradi zagotavljanja skladnosti z zadevno mejno vrednostjo. Družbo Keritaly je ob tem opozorila, da mora za morebitne spremembe značilnosti emisij ali naprav za zmanjševanje emisij redložiti obvestilo zaradi spremembe dovoljenja.

11.      Družba Keritaly je 4. avgusta 2023 predložila obvestilo o neznatni spremembi v smislu člena 29h Decreto legislativo št. 152/2006, ki se je nanašalo na povišanje mejne vrednosti emisij hlapnih organskih spojin z 20 na 50 mg/Nm³. Družba Keritaly je pokrajino kmalu po izteku 60-dnevnega roka, v katerem bi ta morala v skladu z navedenim členom preveriti, ali tako povišanje pomeni znatno spremembo, obvestila, da glede na to, da njenega odgovora ni prejela, šteje, da je pridobila dovoljenje za izvedbo spremembe, o kateri jo je obvestila.

12.      Pokrajina je šele takrat, v dopisu z dne 12. oktobra 2023, ugotovila, da zgornje meje emisij hlapnih organskih spojin ni mogoče povišati. Pokrajina je zlasti ugotovila, da bi lahko povišanje mejne vrednosti privedlo do potencialnega povišanja masnega pretoka hlapnih organskih spojin za 9,119 ton na leto in bi zato lahko imelo pomembne negativne vplive na okolje. Zato za tako povišanje ni mogoče pridobiti dovoljenja brez predhodnega postopka, v katerem bi se preverilo, ali je treba opraviti presojo vplivov na okolje.

13.      Družba Keritaly je 2. novembra 2023 pri pokrajini vložila zahtevo za revizijo te odločitve, pri čemer je zlasti zatrjevala, da je molk oziroma tiha privolitev organa nastopila po izteku 60-dnevega roka od prejema predloženega obvestila družbe Keritaly o neznatni spremembi. Pokrajina je z dopisom z dne 23. novembra 2023 zanikala, da bi šlo za dovoljenje na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa.

14.      Družba Keritaly je pri Tribunale administrativo regionale per la Lombardia (deželno upravno sodišče za Lombardijo, Italija), to je predložitvenem sodišču vložila tožbo, s katero je izpodbijala dopisa z dne 12. oktobra 2023 in 23. novembra 2023.

15.      Revizijski postopek se je nato nadaljeval, Agenzia di Tutela della Salute Val Padana (organ za varstvo zdravja za Val Padana, Italija) pa je v dopisu z dne 12. decembra 2023 ugotovila, prvič, da pokrajina Mantova beleži povečano število spontanih splavov in večjo pogostost levkemije, ki so lahko posledica okoljskih dejavnikov tveganja, drugič, da bi lahko emisije hlapnih organskih spojin družbe Keritaly vsebovale rakotvorne snovi, in tretjič, da model razpršenosti onesnaževanja, ki ga je leta 2018 predložila družba Keritaly, ne omogoča primerjave z referenčnimi vrednostmi, ki so v strokovni literaturi navedene za splošno populacijo. Organ za varstvo zdravja je zato menil, da je treba opraviti novo študijo.

16.      Pristojni deželni organ za varstvo okolja (Italija) je istega dne ugotovil, da bi povišanje emisij najverjetneje privedlo do večje razpršenosti onesnaževal, da sta na zadevnem območju vsaj dva obrata iste vrste, zaradi katerih je bilo predlagano povišanje mejnih vrednosti in da so bile v obratih družbe Keritaly od leta 2018 dalje nameščene nove proizvodnje linije. Ob tem je družba Keritaly emisije prostovoljno znižala, da bi zadevne postopke za spremembo dovoljenja izvzela iz presoje vplivov na okolje.

17.      Glede na ta stališča je pokrajina 14. februarja 2024 potrdila predhodno odločbo z dne 12. oktobra 2023. Družba Keritaly je svojo tožbo ustrezno razširila.

18.      Na podlagi navedb v predlogu za sprejetje predhodne odločbe je dosedanja sodna praksa upravnih sodišč v Italiji glede zadnjega stavka člena 29h(1) Decreto legislativo (zakonska uredba) št. 152/2006 izhajala iz tega, da 60-dnevnega molka pristojnega organa ni mogoče šteti za dovoljenje za spremembo. Sicer člen 29h upravljavcu dovoljuje, da po izteku roka izvede spremembe. To pa je dopustno le do drugačne odločitve upravnega organa. Ta lahko ugotovi zlasti nujnost izvedbe postopka za izdajo dovoljenja.

19.      Predložitveno sodišče pa zadevni stavek razume tako, da se upravljavcu „dovoljuje“, da izvede spremembe. Če je za dejavnost potrebno dovoljenje mora dovoljenje obstajati ali pa ne. Tretje možnosti ni, in zlasti ne obstaja položaj, v katerem bi smeli dejavnost izvajati začasno, pozneje pa se bi jo lahko prepovedalo.

20.      Poleg tega pomeni razlaga, kot izhaja iz zgoraj navedene italijanske sodne prakse, precejšnje tveganje za upravljavca, ki po izteku 60 dni od podaje obvestila, ne da bi prejel odgovor nanj, izvede predlagane spremembe, s čimer mu nastanejo s tem povezani stroški. Upravni organ bi te spremembe namreč lahko tudi še po dolgem času, dejansko neomejeno, opredelil kot znatne.

21.      Ob razlagi člena 29h(1) v smislu molka organa v smislu dovoljenja pa se upravljavcu po 60 dneh brez odgovora upravnega organa dovoljuje izvedba sprememb na podlagi tihe privolitve organa. Če upravni organ spremembe po poteku roka šteje za znatne, bi v postopku ponovne preučitve te sicer lahko vseeno prepovedal in odpravil dovoljenje na podlagi tihe privolitve organa. To pa bi bilo dopustno le znotraj sprejemljivega roka, ki vsekakor ne bi presegala enega leta v smislu člena 21h zakona št. 241/1990. Za odpravo bi moral upravni organ poleg tega presojati konkretni in aktualni javni interes, upravičeno zaupanje upravljavca in interese morebitnih nadaljnjih udeležencev. Če bi obvestilo upravljavca v predstavitvi dejanskega stanja vsebovalo napačne podatke, pa lahko pristojni organ dovoljenje na podlagi tihe privolitve organa odpravi tudi po izteku enoletnega roka (člen 21h(2bis) zakona št. 241/1990).

22.      Predložitveno sodišče je zato Sodišču predložilo to vprašanje:

Ali je treba člen 20(2) Direktive o industrijskih emisijah razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi (kakršna je ta, ki v Italiji izhaja iz člena 29h(1) Decreto legislativo (zakonska uredba) št. 152/2006), v skladu s katero velja, da se po prejemu obvestila, s katerim upravljavec pristojni organ obvesti, da namerava izvesti spremembo obrata, ki po njegovem mnenju ni znatna, in po izteku 60-dnevnega roka, v katerem nastopi molk pristojnega organa, šteje, da je bila načrtovana sprememba dovoljena, tudi če se pozneje izkaže, da gre za znatno spremembo?

23.      Okoljska organizacija Legambiente Lombardia Onlus, Provincia di Mantova (pokrajina Mantova), Republika Italija in Evropska komisija so podale pisna mnenja. Ustne obravnave dne 24. aprila 2026 se je poleg navedenih udeležencev udeležila tudi družba Keritaly SpA.

IV.    Pravna presoja

24.      V postopku v glavni stvari je družba Keritaly pokrajini Mantova povišanje mejne vrednosti emisij za hlapne organske spojine z 20 mg/Nm3 na 50 mg/Nm3 predstavila kot neznatno spremembo svojega obrata za proizvodnjo keramičnih ploščic. To vlogo je pokrajina zavrnila šele po izteku v italijanskem pravu določenega roka 60 dni. Šlo naj bi za znatno spremembo, ki je brez nadaljnjega ni mogoče dovoliti. Družba Keritaly pa v nasprotju s tem navaja, da je pokrajina z zamudo roka spremembo dovolila že na podlagi molk oziroma tihe privolitve.

25.      Na podlagi predloga za sprejetje predhodne odločbe naj se zato razjasni, ali člen 20(2) Direktive o industrijskih emisijah nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa dovoljenje na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa k spremembi obrata, ki jo je upravljavec prikazal kot neznatno, če se sprememba naknadno izkaže kot znatna.

26.      Zato bom najprej na podlagi besedila upoštevnih določb Direktive o industrijski emisijah, njihove sistematične povezanosti in ciljev ureditve prikazala, da dovoljenje za znatno spremembo na podlagi molka organa ni mogoče. Nato bom razširjeno sobesedilo vprašanja preučila s primerjavo odločitev na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa, ki jih ureja pravo Unije, ter se na koncu opredelila do interesov upravljavcev iz zlasti družbe Keritaly.

A.      Besedilo

27.      V skladu s členom 4(1), prvi pododstavek, Direktive o industrijskih emisijah sprejmejo države članice potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da zlasti noben obrat v smislu člena 3, točka 3, in Priloge I ne obratuje brez dovoljenja. Pokrajina je v skladu s tem v letu 2019 obravnavani tovarni dovolilo, da obratuje kot obrat za izdelavo keramičnih proizvodov z žganjem v smislu Priloge I, točka 3.5.

28.      Države članice na podlagi člena 20(2), prvi pododstavek, Direktive o industrijskih emisijah poleg tega sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec ne izvede nobene načrtovane znatne spremembe (takih obratov) brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo. O drugih spremembah pa mora upravljavec na podlagi člena 20 pristojni organ le obvestiti.(4)

29.      V skladu z opredelitvijo člena 3, točka 7, Direktive o industrijskih emisijah se dovoljenje izda pisno. Ker se dovoljenje na podlagi molka ali tihe privolitve organa po svoji naravi ne izda pisno, mu v primeru znatne spremembe nasprotuje že besedilo člena 20(2), prvi pododstavek, in člena 3, točka 7, Direktive o industrijskih emisijah.

30.      Člen 4(1), drugi in tretji pododstavek, Direktive o industrijskih emisijah sicer določa izjemo od pridržka dovoljenja. Kot navaja Komisija, pa te v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.

31.      Ta izjema velja le za obrate, za katere velja izključno Poglavje V Direktive o industrijskih emisijah. Pri tem gre za določene obrate in dejavnosti, v katerih ali pri katerih se uporabljajo organska topila. Navedena so v Prilogi VII, Del 1. Za te obrate lahko države članice določijo postopek registracije. Za to zadostuje, če upravljavec pristojni organ obvesti o svoji nameri upravljati obrat. Za znatne spremembe takih obratov veljajo v skladu s členom 63 posebna pravila in zanje dovoljenje ni nujno potrebno.

32.      Sicer se sporna mejna vrednost nanaša na hlapne organske spojine, kar vključuje tudi topila. Za sporni obrat, tovarno za proizvodnjo keramičnih ploščic, pa ne velja izključno Poglavje V Direktive o industrijskih emisijah in zato prav tako ni naveden v Prilogi VII Del 1.

B.      Sistematična povezanost s sodelovanjem javnosti in učinkovitim pravnim varstvom članov zadevne javnosti

33.      Potrebnost pisnega dovoljenja pa je tudi tesno povezana s sodelovanjem javnosti in učinkovitim pravnim varstvom tretjih oseb, kot to izhaja iz Direktive o industrijskih emisijah.

34.      Člen 24(1)(b) Direktive o industrijskih emisijah določa, da je treba pri izdaji dovoljenja za znatne spremembe upoštevati v Prilogi IV določen postopek sodelovanja javnosti. V skladu s tem se javnosti dajo na razpolago določene informacije, ta pa dobi priložnost, da se izjavi o odločitvi.

35.      Poleg tega velja, v skladu s členom 24 Direktive o industrijskih emisijah člen 25, za odločitve, dejanja ali opustitve sodni nadzor, ki ga izvajajo na pobudo članov zadevne javnosti. Zlasti okoljska združenja lahko na tej podlagi vložijo tožbo.(5)

36.      Domneva molka oziroma tihe privolitve organa pa bi izključevala vsakršno sodelovanje javnosti in bi bistveno otežila sodni nadzor. Pri tem bi bilo informiranje javnosti po svoji naravi vprašljivo.

37.      Ravno učinkovito pravno varstvo članov javnosti bi lahko za upravljavca obrata tudi sicer pomenilo precejšnje tveganje. Brez objave na podlagi dovoljenja, ki temelji na molku oziroma tihi privolitvi organa, načeloma ne more začeti teči rok za vložitev tožbe,(6) tako da bi bilo mogoče morebitne tožbe vložiti tudi še po daljšem času. Poleg tega dovoljenje na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa ni obrazloženo. Morebitna tožba bi bila zato verjetno že iz tega razloga uspešna.

38.      Domneva obstoja dovoljenja za znatne spremembe na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa zato ne bi bila združljiva s sodelovanjem javnosti in načelom učinkovitega pravnega varstva članov zadevne javnosti, kot sta predvidena v Direktivi o industrijskih emisijah.

C.      Cilji ureditve

39.      Izključitev dovoljenja za znatne spremembe na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa ustreza tudi ciljem Direktive o industrijskih emisijah in okoljski politiki Unije.

40.      Cilj Direktive o industrijskih emisijah je v skladu s členom 1(1) celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja okolja, ki je posledica industrijskih dejavnosti. V skladu s členom 1(2) v povezavi z uvodno izjavo 12 navedene direktive je namen te direktive preprečevanje ali, če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla ter preprečevanje nastajanja odpadkov, da bi se dosegla visoka stopnja varstva okolja kot „celote“.(7) V uvodni izjavi 18 je navedeno, da znatnih sprememb obratov, ki imajo lahko znatne negativne vplive na zdravje ljudi ali okolje, ne bi smeli uvajati brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo.

41.      V teh ciljih so konkretizirani splošni cilji Evropske unije.

42.      Direktivo o industrijskih emisijah je [Evropska unija] sprejela na podlagi člena 192(1) PDEU, ki se nanaša na njeno ukrepanje na področju okolja zaradi doseganja ciljev, ki so navedeni v členu 191 PDEU. V skladu s členom 191(1), prva in druga alinea, okoljska politika Unije prispeva k uresničevanju ciljev ohranjanja, varstva in izboljšanja kakovosti okolja ter varovanja človekovega zdravja. Na podlagi tega člena 191(2) je cilj okoljske politike Unije doseči visoko raven varstva.(8)

43.      Poleg tega se v skladu s členom 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 9 PDEU pri določitvi in izvedbi politike in ukrepov Unije na vseh področjih zagotavlja visoka raven varovanja zdravja. Hkrati člen 37 Listine ter člen 3 PEU določata, da je treba v politiko Unije vključiti visoko raven varstva okolja in izboljšanje njegove kakovosti, ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja.(9)

44.      Pridržek pisnega dovoljenja za obrat in znatno spremembo obratov pomembno prispeva k temu, da se te cilje doseže. Prisiljuje upravljavca obrata in organ, ki izda dovoljenje, da preverita, ali so pogoji obratovanja obrata, ki so določeni v Direktivi o industrijskih emisijah, izpolnjeni in da to tudi obrazložita.

45.      Zlasti ob znatni spremembi obrata je smiselno izrecno preverjanje, ali so upoštevane določbe Direktive o industrijskih emisijah, ki jih je treba uporabiti. Pri tem gre v skladu s členom 3(9) za spremembo v vrsti ali delovanju obrata ali njegove razširitve, ki ima lahko znatne negativne vplive na zdravje ljudi ali okolje. Take vplive naj se ravno z uporabo te Direktive prepreči ali vsaj nadzoruje.

46.      Očitno je, da ima lahko sporna sprememba, povišanje mejne vrednosti hlapnih organskih spojin za 150 odstotkov, znatne negativne vplive na človekovo zdravje ali okolje. Te spojine so opredeljene v členu 3, točka 45, Direktive o industrijskih emisijah, so predmet posebne ureditve v Poglavju V in so v skladu s Prilogo II onesnaževala zraka, za katere je treba v skladu s členom 14(1)(a) določiti mejne vrednosti.

47.      Če bi bil obrat družbe Keritaly obrat, za katerega je treba uporabiti Poglavje V Direktive o industrijskih emisijah, bi že povišanje emisij hlapnih organskih spojin za le 10 odstotkov, v skladu s členom 63(1)(b) pomenilo znatno spremembo.

48.      Ker člen 14(1)(a) Direktive o industrijskih emisijah zahteva mejne vrednosti emisij le za hlapne organske spojine, je spremembo ustrezne mejne vrednosti tudi sicer šteti za spremembo delovanja obrata.(10)

49.      Predmet spornega obvestila družbe Keritaly je tako znatna sprememba obrata, ki ga upravlja, za katero je tudi glede na smisel in namen Direktive o industrijskih ukrepih potrebno pisno dovoljenje.

D.      Razširjeno sobesedilo: odločitve na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa na drugih področjih prava Unije

50.      Koncept odločitve na podlagi molka ali tihe privolitve organa v primeru izteka roka sicer pravu Unije ni tuje. Zakonodajna praksa Unije pa pokaže, da gre pri izključitvi dovoljenja za znatne spremembe na podlagi molka ali tihe privolitve organa pri razlagi člena 20(2) direktive o industrijskih emisijah za zahtevo po pravni varnosti. Če so take odločitve na podlagi molka organa predpisane, potem so te in ustrezne pravne posledice natančno urejene.

51.      Drži, da je Sodišče v pravu na področju državnih pomoči Komisiji na podlagi upravičenih interesov držav članic analogno k rokom za vložitev tožbe pred sodišči Unije postavilo rok dveh mesecev po obvestilu o državni pomoči, za izjavo o njeni združljivosti s pravom Unije. Če bi Komisija zamudila ta nepisani rok, bi odpadla prepoved izvajanja državne pomoči, ki je danes zapisana v členu 108(3), tretji stavek, PDEU. Ta pravna posledica pa ni bila dokončna, saj je Komisija lahko morebitne ugovore zoper ta ukrep lahko uveljavljala še v postopku preverjanja obstoječih shem pomoči.(11)

52.      Razlaga Direktive o industrijskih emisijah, ki jo želi predložitveno sodišče, bi bila glede tega podobne kakovosti, ker dovoljenje za znatno spremembo na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa v Direktivi pač ni predvideno. Ker naj ta privede do dovoljenja, pa bi imel [molk organa] daljnosežnejši učinek kot omenjeni sodbi Sodišča, na podlagi katere je odpadla le prepoved izvajanja.

53.      V vmesnem času je bil rok, ki ga je Sodišče v pravu na področju državnih pomoči razvilo iz analogije, izrecno zapisano v členu 4(6) Uredbe o pomoči(12). Ta ureditev je zakonodajalcu dovoljevala, da gre korak naprej in določi dovoljenje glede pomoči na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa. V podobni obliki privede člen 10(6) Uredbe o združitvah(13) do tega, da velja priglašena koncentracija za dovoljeno, če Komisija v razmeroma kratkem roku ne sprejme odločbe. Molk oziroma tiha privolitev organa temelji v obeh primerih na interesih zadevnih ekonomskih akterjev v vsakokratnem primeru.

54.      Člen 13(4) Direktive o storitvah(14), ki ga navaja Komisija, določa dovoljenje za začetek opravljanja in opravljanje storitvene dejavnosti na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa. Ta ureditev je namenjena uresničitvi pravnih položajev, ki izhajajo že iz temeljnih svoboščin, in podrobneje opredeljuje le okvir omejitev teh svoboščin za države članice.

55.      V pravu Unije o javnih uslužbencih(15) in glede dostopa do dokumentov Unije(16) pa je izrecno določeno, da se šteje, da je vloga zavrnjena, če pristojni organ v določenih rokih ne odloči. Molk oziroma tiha zavrnitev organa ne ustvarja pravnega položaja, temveč vlagatelju odpre možnost, da s tožbo zahteva pravno varstvo.(17)

56.      V okoljskem pravu se temu pridružuje še dodatni vidik: Načeloma gre za to, da se okolje in/ali zdravje zavaruje pred škodljivimi vplivi zaradi nekaterih dejavnosti. Če so v okoljskem pravu Unije predvidene odločitve na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa, obstajajo zato običajno varovalni mehanizmi, s katerimi naj se zagotovi spoštovanje vsakokratnih zahtev.

57.      V tem smislu člen 9(1), drugi pododstavek, Uredbe o pošiljkah odpadkov(18) pri prevozih odpadkov znotraj Unije določa dovoljenje na podlagi molka oziroma tihe privolitve pristojnega organa tranzitne države, na podlagi drugih določb pa je mogoče sklepati, da dajejo tranzitni organi v tretjih državah dovoljenje na podlagi tihe privolitve. Pristojni organi v ciljni državi in v državi odpreme pa morajo izdati pisne in obrazložene odločbe, pri čemer preverijo vsakokratne ureditve.

58.      Nedavno je Unija v členu 16a(6) Direktive 2018/2001(19) za namene spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije za vmesne korake v upravnem postopku za izdajo dovoljenja uvedla dovoljenje na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa. S predlogom za sprejem Uredbe o pospešitvi presoje vplivov na okolje želi Komisija s tem modelom ureditve zajeti druge strateške projekte.(20) V tem modelu ureditve pa je treba končne odločbe o izidu postopka za izdajo dovoljenja še vedno izrecno izdajati. S tem naj se prav tako zagotavlja, da se bo spoštovalo upoštevne varstvene določbe.

59.      Takšnih varovalnih mehanizmov naj v italijanskem pravu, kot ga razlaga predložitveno sodišče, ne bi bilo. Tudi iz tega razloga Direktive o industrijskih emisijah naj ne bi razlagali tako, da bi dopuščala dovoljenje za znatne spremembe na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa.

60.      Dodati je treba, da Sodišče v drugi odprti zadevi prav tako obravnava vprašanje, ali upoštevne določbe prava Unije dopuščajo dovoljenje na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa, čeprav tega izrecno ne določajo. V tem primeru gre za nadzor nad blagom iz tretjih držav zaradi varovanja zdravja.(21)

61.      Skratka, ugotoviti je treba, da rok za sprejem odločbe o znatni spremembi, katerega prekoračitev učinkuje kot dovoljenje na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa, predpostavlja izrecno ureditev v Direktivi o industrijskih emisijah, ki bi morala po možnosti določati tudi mehanizem, s katerim naj se zagotovi upoštevanje zaščitnih določb Direktive, in zlasti na ustrezen način uredi zlasti razmerje do učinkovitega sodelovanja javnosti ter učinkovitega pravnega varstva.

E.      Upravičeni interesi upravljavca

62.      Interes upravljavca obrata, ki ga poudarja predložitveno sodišče, da v določenem roku prejme odločitev o njegovi vlogi, tako ne opravičuje razlage Direktive o industrijskih emisijah, ki jo želi predložitveno sodišče. Če upoštevamo omenjeno tveganje tožbe,(22) obstaja celo bojazen, da bi taka razlaga spodkopala prav ta interes. Če so v nacionalnem pravu predvidena ustrezna pravna sredstva, na primer tožba zaradi nedelovanja ali odškodninski zahtevki, pa mora upravljavec uporabiti te.

63.      V obravnavani zadevi pa se zdi vprašljivo, ali bi bila taka pravna sredstva uspešna, saj se zdi, da gre pri spornem obvestilu družbe Keritaly – ob natančnejši presoji predložitvenega sodišča – za zlorabo pravic.

64.      V predlogu za sprejetje predhodne odločbe ravnanje družbe Keritaly sicer ni opredeljeno izrecno kot zloraba, vendar pa iz njega izhaja, da bi lahko tudi nedobroverno obvestilo o znatni spremembi kot nebistveni, privedlo do dovoljenja na podlagi molka oziroma tihe privolitve organa.

65.      Dejansko se je morala družba Keritaly zavedati, da povišanje sporne mejne vrednosti ni bilo mogoče brez nadaljnjega in da ga tudi ni bilo mogoče sprejeti kot neznatno spremembo. Kot izhaja iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je podjetje v prvotnem postopku za izdajo dovoljenja samo predlagalo znižanje mejne vrednosti na določeno vrednost, da bi se izognilo presoji vplivov na okolje. Torej je vedelo, da je bilo po mnenju pokrajine tveganje pomembnih škodljivih okoljskih vplivov povezano z višjo mejno vrednostjo.

66.      V tej situaciji se zdi, da že vložitev vloge za povišanje mejne vrednosti v obliki obvestila o neznatni spremembi (venire contra factum proprium) pomeni zlorabo.

67.      To velja še toliko bolj, ker obrat na podlagi rezultatov merjenja 27. februarja 2023 in vloge za povišanje mejne vrednosti očitno ni zasnovan tako, da bi bilo njegovo obratovanje mogoče ob upoštevanju predpisane mejne vrednosti. V tem položaju bi morala družba Keritaly v skladu s členom 8(2)(b) Direktive o industrijskih emisijah in prenosom v člen 29i Decreto legislativo (zakonska uredba) št. 152/2006, čim prej zagotoviti izpolnjevanje mejne vrednosti.(23) Če bi prekoračitev mejne vrednosti pomenila neposredno nevarnost za zdravje ljudi ali bi lahko povzročila neposreden znaten škodljiv vpliv na okolje, bi celo morali prekiniti dejavnost tega obrata.(24)

V.      Predlog

68.      Zato Sodišču predlagam, naj na predlog za sprejetje predhodne odločbe odgovori tako:

Člen 20(2) Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) je treba razlagati tako, da nasprotuje dovoljenju za znatno spremembo obrata, za katero je v skladu z Direktivo potrebno dovoljenje, na podlagi molka ali tihe privolitve organa.


1      Jezik izvirnika: nemščina.


2      Člen 16a(6) Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL 2018, L 328, str. 82) kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 (UL L, 2023/2413) ter Odsek II Priloge k predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pospešitvi okoljskih presoj (COM(2025984 final).


3      Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL 2010, L 334, str. 17).


4      Glej sodbo z dne 2. junija 2022, FCC Česká republika (C-43/21, EU:C:2022:425, točka 44).


5      Glede podobnega besedila člena 10a Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 248) kot je bila spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 (UL 2003, L 156, str. 17), sodba z dne 12. maja 2011, Bund für Umwelt und Naturschutz Deutschland, Landesverband Nordrhein-Westfalen (C-115/09, EU:C:2011:289, točka 42).


6      Sodbi z dne 7. novembra 2019, Flausch in drugi (C-280/18, EU:C:2019:928, točke od 54 do 59) in z dne 16. aprila 2026, Drumakilla (C-58/24, EU:C:2026:300, točki 45 in 46), ter ugotovitve in priporočila odbora za skladnost z Aarhuško konvencijo z dne 22. septembra 2021, Breakell/Združeno kraljestvo (Nelson Hospital site) (ACCC/C/2015/131 (št. 129).


7      Sodba z dne 25. junija 2024, Ilva in drugi (C-626/22, EU:C:2024:542, točka 69).


8      Sodba z dne 25. junija 2024, Ilva in drugi (C-626/22, EU:C:2024:542, točka 67).


9      Sodba z dne 25. junija 2024, Ilva in drugi (C-626/22, EU:C:2024:542, točka 71).


10      V tem smislu sodba z dne 2. junija 2022, FCC Česká republika (C-43/21, EU:C:2022:425, točki 40 in 41).


11      Sodba z dne 11. decembra 1973, Lorenz (120/73, EU:C:1973:152, točki 4 in 5).


12      Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9).


13      Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL 2004, L 24, S. 1).


14      Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL 2006, L 376, str. 36).


15      Člen 90 Uredbe (EGS) št. 31 in (ESAE) št. 11 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 1962, P 045. str. 1385), kot je bila nazadnje spremenjena s posodobitvijo stopnje prispevka za sistem oskrbe uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije, ki velja od 1. julija 2025 dalje (UL 2025, C/2025/6569).


16      Člen 7(4) in člen 8(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).


17      Glej moje sklepne predloge v zadevi Housieaux (C-186/04, EU:C:2005:70, točke od 31 do 37).


18      Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL 2006, L 190, str. 1).


19      Navedeno v opombi 2.


20      Navedeno v opombi 2.


21      Zadeva C-596/25, Sonifer.


22      Glej zgoraj, točka 37.


23      Sodba z dne 25. junija 2024, Ilva in drugi (C-626/22, EU:C:2024:542, točka 127).


24      Sodba z dne 25. junija 2024, Ilva in drugi (C-626/22, EU:C:2024:542, točka 128).