<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>T-592/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018TJ0592</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2019:820">EU:T:2019:820</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>10</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>10</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne 28. 11.019 – Zadeva T‑592/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">Wywiał-Prząda/Komisija</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Splošnega Sodišča</HT> (peti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20191128">28. novembra 2019</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: francoščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Javni uslužbenci</KEYWORD><KEYWORD>Pogodbeni uslužbenci</KEYWORD><KEYWORD>Osebni prejemki</KEYWORD><KEYWORD>Odločba o zavrnitvi izselitvenega dodatka</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom</KEYWORD><KEYWORD>Dela, opravljena za drugo državo</KEYWORD><KEYWORD>Diplomatski status</KEYWORD><KEYWORD>Petletno referenčno obdobje</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi T‑592/18,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Katarzyna Wywiał-Prząda</HT>, stanujoča v Wezembeek-Oppemu (Belgija), ki jo zastopata S. Orlandi in T. Martin, odvetnika,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Evropski komisiji</HT>, ki jo zastopata T. Bohr in D. Milanowska, agenta,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS></PARTIES><P>zaradi predloga na podlagi člena 270 PDEU za razveljavitev odločbe Komisije z dne <DATE ISO="20171123">23. novembra 2017</DATE>, s katerim je bil tožeči stranki zavrnjen izselitveni dodatek,</P><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),</P><P>v sestavi D. Gratsias, predsednik, A. Marcoulli in R. Frendo (poročevalki), sodnici,</P><P>sodni tajnik: L. Ramette, upravni uslužbenec,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20190709">9. julija 2019</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Tožeča stranka ima poljsko državljanstvo. V Belgijo se je preselila <DATE ISO="20100922">22. septembra 2010</DATE>, po tem, ko je bil njen mož imenovan za diplomatskega svetovalca stalnega predstavništva Republike Poljske pri Organizaciji severnoatlantske pogodbe (Nato).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Tožeča stranka je imela od <DATE ISO="20100702">2. julija 2010</DATE> diplomatski potni list, ki ga je izdalo poljsko ministrstvo za zunanje zadeve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Tožeča stranka je od <DATE ISO="20110107">7. januarja 2011</DATE> do <DATE ISO="20111231">31. decembra 2011</DATE> delala kot tajnica pri stalnem predstavništvu Republike Poljske pri Evropski uniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>V obdobju od <DATE ISO="20121109">9. novembra 2012</DATE> do <DATE ISO="20130111">11. januarja 2013</DATE> je v Bruslju (Belgija) vodila okrogle mize za neprofitno združenje, za kar je izdala račun.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Tožeča stranka je vrnila svoj diplomatski potni list in se <DATE ISO="20130607">7. junija 2013</DATE> vpisala v register tujcev v kraju Woluwe-Saint-Pierre (Belgija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>V obdobju od <DATE ISO="20140616">16. junija 2014</DATE> do <DATE ISO="20151231">31. decembra 2015</DATE> in nato od <DATE ISO="20160104">4. januarja 2016</DATE> do <DATE ISO="20170831">31. avgusta 2017</DATE> je bila zaposlena pri belgijskih družbah, ki sta opravljali storitve za Evropsko komisijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Mož tožeče stranke se je po koncu opravljanja diplomatske službe <DATE ISO="20160909">9. septembra 2016</DATE> vrnil na Poljsko. Tožeča stranka je ostala v Belgiji s svojim sinom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT><DATE ISO="20170901">1. septembra 2017</DATE> se je zaposlila pri Komisiji kot pogodbena uslužbenka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Organ Komisije, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi (v nadaljevanju: OPSP), je z odločbo z dne <DATE ISO="20171123">23. novembra 2017</DATE> zavrnil zahtevek tožeče stranke za izselitveni dodatek (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20180221">21. februarja 2018</DATE> vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Pritožba je bila zavrnjena z odločbo OPSP z dne <DATE ISO="20180618">18. junija 2018</DATE>, ki je bila vročena istega dne. OPSP je najprej določil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>obdobj[e] petih let, ki se je končalo šest mesecev pred začetkom dela<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> (v nadaljevanju: referenčno obdobje), iz člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), ki se uporablja za pogodbene uslužbence na podlagi členov 21 in 92 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. OPSP je za to referenčno obdobje določil obdobje od <DATE ISO="20120301">1. marca 2012</DATE> do <DATE ISO="20170228">28. februarja 2017</DATE>. Nato je OPSP zavrnitev pritožbe tožeče stranke utemeljil s tem, da je od <DATE ISO="20100922">22. septembra 2010</DATE> prebivala v Belgiji, kjer je izvajala poklicno dejavnost in kjer je živela tudi po odselitvi moža septembra 2016.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek in predlogi strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20180928">28. septembra 2018</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20181214">14. decembra 2018</DATE> vložila odgovor na tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20190214">14. februarja 2019</DATE> vložila repliko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20190401">1. aprila 2019</DATE> vložila dupliko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Splošno sodišče (peti senat) je na predlog sodnice poročevalke odločilo, da bo izvedlo ustni postopek, in je v okviru ukrepov procesnega vodstva, ki so določeni v členu 89 njegovega poslovnika, strankama pisno postavilo vprašanja in ju pozvalo, naj nanje odgovorita na obravnavi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Stranki sta na obravnavi <DATE ISO="20190709">9. julija 2019</DATE> ustno podali navedbe ter odgovorili na pisna in ustna vprašanja, ki jih je postavilo Splošno sodišče.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>izpodbijano odločbo razveljavi;</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>tožbo zavrne;</P></ITEM><ITEM><P>tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Tožeča stranka navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom. Razdeliti ga je mogoče na dva dela, pri čemer se prvi nanaša na neupoštevanje diplomatskega statusa, drugi pa na napačno uporabo pojma običajnega prebivališča.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvi del: neupoštevanje diplomatskega statusa tožeče stranke</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Tožeča stranka trdi, da je imela kot soproga diplomata diplomatski status, in sicer od <DATE ISO="20100922">22. septembra 2010</DATE>, ko je prispela v Belgijo, do <DATE ISO="20130616">16. junija 2013</DATE>, ko je vrnila svoj diplomatski potni list. Po njenem mnenju zaradi dejstva, da je imela diplomatski status, in na podlagi drugega stavka druge alinee člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom tega časovnega obdobja ne bi smeli upoštevati. Posledično bi moralo referenčno obdobje začeti teči <DATE ISO="20090501">1. maja 2009</DATE>, ko je stalno prebivala in delala na Poljskem ter ni imela nikakršne navezne okoliščine z Belgijo. Uslužbenec naj bi izgubil pravico do izselitvenega dodatka le, če je imel običajno prebivališče ali je opravljal glavno poklicno dejavnost v državi kraja zaposlitve v celotnem referenčnem obdobju. Ker v obravnavanem primeru ni bilo tako, tožeča stranka meni, da bi ji moral biti izselitveni dodatek dodeljen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Člen 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Izselitveni dodatek v višini 16 % celotnega zneska osnovne plače, gospodinjskega dodatka in otroškega dodatka se izplača uradniku:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>uradnikom:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>ki niso in nikoli niso bili državljani države, na katere ozemlju je kraj, v katerem so zaposleni in,</P></ITEM><ITEM><P>ki v obdobju petih let, ki se je končalo šest mesecev pred začetkom dela, niso stalno prebivali ali opravljali svoje glavne poklicne dejavnosti na evropskem ozemlju te države. Pri uporabi te določbe se ne upoštevajo okoliščine, ki izhajajo iz dela za drugo državo ali mednarodno organizacijo;</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>uradnikom, ki so ali so bili državljani države, na ozemlju katere je kraj njihove zaposlitve, vendar so v desetih letih pred datumom začetka svoje službe stalno prebivali zunaj evropskega ozemlja te države zaradi razlogov, ki niso povezani z opravljanjem dela v državni službi ali v službi mednarodne organizacije.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Člen 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom torej sestavljata dva dela. Prvi del določa dva kumulativna pogoja, ki morata biti načeloma izpolnjena, da je uradnik upravičen do izselitvenega dodatka: nikoli ni bil državljan države, na ozemlju katere je kraj, v katerem je zaposlen, in v obdobju<?PAGE NO="4"?> petih let, ki se je končalo šest mesecev pred začetkom dela, ni stalno prebival ali opravljal svoje glavne poklicne dejavnosti na evropskem ozemlju te države; drugi del kot izjemo od tega načela določa, da se položaj, ki izhaja iz dela, opravljenega za drugo državo ali mednarodno organizacijo, ne upošteva. Obdobja opravljanja takega dela se torej ne upoštevajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Poleg tega zadevni uradnik ali uslužbenec v skladu s členom 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom izgubi pravico do izselitvenega dodatka le, če je v državi kraja opravljanja dela običajno prebival ali opravljal glavno poklicno dejavnost v celotnem referenčnem obdobju (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150618">18. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Pondichie/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑50/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2015:62">EU:F:2015:62</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V obravnavani zadevi pa naj bi se zaradi neupoštevanja obdobja od <DATE ISO="20100922">22. septembra 2010</DATE> do <DATE ISO="20130616">16. junija 2013</DATE>, ko je tožeča stranka prebivala v Belgiji kot imetnica diplomatskega statusa, do katerega je bila upravičena kot žena diplomata, referenčno obdobje začelo <DATE ISO="20090606">6. junija 2009</DATE>, in ne <DATE ISO="20090501">1. maja 2009</DATE>, kot trdi tožeča stranka, torej v času, ko je stalno prebivala in delala na Poljskem ter ni imela nobene navezne okoliščine z Belgijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Zato je treba odločiti o tem, ali je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>okoliščine, ki izhajajo iz dela za drugo državo<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, ki je naveden v drugi alinei člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, razlagati tako, da zajema obdobje, v katerem je tožeča stranka imela diplomatski status kot žena diplomata.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Neupoštevanje obdobja, ki ustreza okoliščinam, ki so posledica opravljanja dela v državi zaposlitve za drugo državo ali mednarodno organizacijo, je mogoče pojasniti z dejstvom, da je posledica opravljanja takega dela ohranitev posebne navezne okoliščine zadevne osebe s to drugo državo ali to mednarodno organizacijo, kar ovira vzpostavitev trajne navezne okoliščine z državo zaposlitve in torej zadostno vključitev zadevne osebe v družbo države zaposlitve (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180713">13. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Quadri di Cardano/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑273/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:480">EU:T:2018:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Ob upoštevanju tega tožeča stranka trdi, da je bila kot žena diplomata upravičena do različnih privilegijev in imunitet na podlagi Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne <DATE ISO="19610418">18. aprila 1961</DATE> (v nadaljevanju: Dunajska konvencija). Po mnenju tožeče stranke diplomatski status sam po sebi preprečuje vzpostavitev trajne navezne okoliščine z državo zaposlitve. Zato je torej treba to opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>okoliščine, ki izhajajo iz dela za drugo državo<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, v smislu druge alinee člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Sodišče je v točki 14 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850502">2. maja 1985</DATE>, <NAME.CASE>De Angelis/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>246/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:165">EU:C:1985:165</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), razsodilo, da se ta določba nanaša le na okoliščine, ki izhajajo iz dela, ki ga opravlja uradnik sam, in da je ni mogoče razširiti na drugo osebo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Vendar tožeča stranka trdi, da ta sodna praksa zanjo ne velja, ker v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850502">2. maja 1985</DATE>, <NAME.CASE>De Angelis/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>246/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:165">EU:C:1985:165</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zadevna oseba, ki je v Belgiji spremljala svojega moža, uradnika Evropske skupnosti, iz tega naslova ni bila upravičena do diplomatskega statusa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Vendar je treba ugotoviti, da se Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850502">2. maja 1985</DATE>, <NAME.CASE>De Angelis/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>246/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:165">EU:C:1985:165</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), pri zavrnitvi pravice do izselitvenega dodatka na noben način ni sklicevalo na neobstoj diplomatskega statusa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Res je, da se je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070621">21. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Hosman‑Chevalier</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑424/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:367">EU:C:2007:367</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ki jo navaja tožeča stranka, sklicevalo na privilegije, imunitete in poseben status zadevne osebe, da bi priznalo, da je imela zadevna oseba posebno navezno okoliščino z drugo državo, kar je pomenilo oviro za njeno vključitev v družbo države zaposlitve. Vendar je bilo treba v tej zadevi odgovoriti na vprašanje, ali je tožeča stranka, ki je delala v uradu zveznih dežel za povezave dežel Republike Avstrije, opravljala delo za to državo in je bila zato z njo povezana. V zadevni sodbi je Sodišče ugotovilo povezavo na podlagi več okoliščin. Prva okoliščina je bila, da je treba osebje stalnega predstavništva zaradi pripadnosti tega osebja strukturam tega predstavništva<?PAGE NO="5"?> obravnavati, kot da je v službi zadevne države članice in posledično v položaju izselitve. Druga okoliščina je bila dejstvo, da je bila zadevna oseba kljub temu, da je bila zaposlena pri uradu zveznih dežel za povezave dežel, članica osebja stalnega predstavništva Republike Avstrije in je bil njen nadrejeni avstrijski veleposlanik, zato je treba šteti, kot da bi opravljala delo za avstrijsko državo. Nazadnje, tretja okoliščina je bila posledica tega, da je bil njen status enak statusu drugih zaposlenih pri tem predstavništvu (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070621">21. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Hosman-Chevalier</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑424/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:367">EU:C:2007:367</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Poleg tega ni mogoče šteti, da poseben status, na katerega se je sklicevalo Sodišče v točki 43 navedene sodbe, izhaja zgolj iz privilegijev in imunitet, ki jih je imela zadevna oseba. Nasprotno, Sodišče je poudarilo, da je zadevna oseba opravljala delo za Republiko Avstrijo v okviru njenega stalnega predstavništva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Sodišče je v poznejši sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071129">29. novembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Salvador García/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑7/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:724">EU:C:2007:724</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), na katero se je prav tako sklicevala tožeča stranka, sklicevalo na sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070621">21. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Hosman-Chevalier</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑424/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:367">EU:C:2007:367</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je ugotovilo, da je bil poseben status zadevne stranke kot članice osebja stalnega predstavništva temelj za njeno posebno navezno okoliščino z zadevno državo članico ter da je ta privilegirani status, ki ji je omogočal uživanje različnih privilegijev in imunitet, sam po sebi ustvaril oviro, ki je preprečevala, da bi lahko zadevna stranka ustvarila trajno navezno okoliščino z državo, kjer opravlja delo, in da bi se zadostno vključila v družbo te države. Vendar je Sodišče v točki 50 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071129">29. novembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Salvador García/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑7/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:724">EU:C:2007:724</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), prav tako ob upoštevanju sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070621">21. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Hosman-Chevalier</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑424/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:367">EU:C:2007:367</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), presodilo, da je funkcionalna vključenost v okviru stalnega predstavništva odločilni element za ugotovitev, da je oseba opravljala storitve za drugo državo (glej v tem smislu tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080124">24. januarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Adam/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑211/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:34">EU:C:2008:34</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Nazadnje, Sodišče je po logiki sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071129">29. novembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Salvador García/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑7/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:724">EU:C:2007:724</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080124">24. januarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Adam/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑211/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:34">EU:C:2008:34</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), razsodilo, da je treba za namene razlage pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>dela za drugo državo<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> iz druge alinee člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom šteti, da je edino upoštevno dejstvo to, da je bilo delo opravljeno v okviru stalnega predstavništva države, ki ni država zaposlitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da je tudi v sodni praksi, ki jo navaja tožeča stranka, edini element, ki preprečuje vzpostavitev navezne okoliščine z državo zaposlitve, opravljanje dela v okoliščinah, v katerih gre za funkcionalno vključenost v okviru diplomatskega predstavništva druge države ali mednarodne organizacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Vendar tožeča stranka ugovarja temu, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>okoliščine, ki izhajajo iz dela za drugo državo ali mednarodno organizacijo<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> iz drugega stavka druge alinee člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom zajema druge okoliščine, ki niso povezane z opravljanjem dela v državni službi ali v službi mednarodne organizacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Sodna praksa dejansko določa, da ta določba ne more biti omejena samo na osebe, ki so bile uslužbenci druge države ali mednarodne organizacije, ker se nanaša na vse <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>okoliščine, ki izhajajo iz dela<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> za drugo državo ali organizacijo (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051025">25. oktobra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Salazar Brier/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑83/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2005:371">EU:T:2005:371</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051025">25. oktobra 2005</DATE>, <NAME.CASE>De Bustamante Tello/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑368/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2005:372">EU:T:2005:372</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Kot navaja tožeča stranka, je mogoče to sodno prakso pojasniti z okoliščino, da imajo ti izrazi širši pomen kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>opravljanje dela<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> iz člena 4(1)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930330">30. marca 1993</DATE>, <NAME.CASE>Vardakas/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑4/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1993:29">EU:T:1993:29</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da zadnji stavek druge alinee člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom ne zajema le primerov, v katerih je zadevna oseba v delovnem razmerju v ožjem pomenu (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010503">3. maja 2001</DATE>, <NAME.CASE>Liaskou/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑60/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2001:129">EU:T:2001:129</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). To ne spremeni dejstva, da v skladu z isto sodno prakso pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>okoliščine, ki izhajajo iz dela za drugo državo ali mednarodno organizacijo<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, ustreza le okoliščinam, v katerih delo izhaja iz neposredne pravno<?PAGE NO="6"?> povezavo med zadevno osebo in državo ali mednarodno organizacijo, na primer v okviru pripravništva ali na podlagi pogodbe o opravljanju strokovnih storitev (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051025">25. oktobra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Salazar Brier/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑83/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2005:371">EU:T:2005:371</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051025">25. oktobra 2005</DATE>, <NAME.CASE>De Bustamante Tello/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑368/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2005:372">EU:T:2005:372</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Zato zadnjega stavka druge alinee člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom ni mogoče razširiti na ženo diplomata, ki je v tej vlogi upravičena do nekaterih privilegijev in imunitet v skladu z Dunajsko konvencijo, ne more pa se sklicevati na tako neposredno pravno povezavo. V zvezi s tem Komisija pravilno poudarja, da pravica tožeče stranke do diplomatskega statusa ni bila njena lastna pravica, temveč izvedena pravica, namenjena olajšanju družinskega življenja diplomatskih uslužbencev, ki ji je bila dodeljena zaradi funkcije njenega moža.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Tožeča stranka tudi trdi, da pri preučitvi stopnje vključenosti v Belgijo, na podlagi katere se sprejme dokončna odločitev o dodelitvi izselitvenega dodatka, ni mogoče zanemariti okoliščine, da v skladu z Dunajsko konvencijo in okrožnico Belgijske države z dne <DATE ISO="20140515">15. maja 2014</DATE> o poklicni ali pridobitni dejavnosti, ki jo opravljajo člani diplomatskih ali konzularnih predstavništev ali njihovi družinski člani (v nadaljevanju: okrožnica Belgijske države), v Belgiji ne bi mogla opravljati nobene poklicne dejavnosti, razen če bi vrnila diplomatski potni list in bi se tako odrekla diplomatskemu statusu, ki je odobren družinskim članom diplomatov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da je pojem izselitve odvisen zlasti od subjektivnega položaja uradnika, to je od stopnje njegove vključitve v državo zaposlitve, ki pa izhaja, na primer, iz predhodnega opravljanja poklicne dejavnosti v tej državi (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080124">24. januarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Adam/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑211/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:34">EU:C:2008:34</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180713">13. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Quadri di Cardano/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑273/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:480">EU:T:2018:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Posledično bi nezmožnost opravljanja takšne poklicne dejavnosti, če bi bila dokazana, lahko pomenila okoliščino, na podlagi katere bi bilo mogoče to vključenost izpodbiti in ki <HT TYPE="ITALIC">a contrario</HT> dokazuje obstoj izselitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Vendar je treba poudariti, da člen 42 Dunajske konvencije določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>[d]iplomat v državi sprejemnici ne sme opravljati poklicne ali pridobitne dejavnosti za osebno korist<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> in da nobena določba ne razširja področja uporabe te prepovedi na družinske člane tega diplomata. Zato lahko družinski člani za razliko od diplomatov v državi sprejemnici opravljajo poklicno ali pridobitno dejavnost v okviru zakonov in drugih predpisov te države, pri čemer morajo pridobiti dovoljenja, ki se zahtevajo od vsakega tujca z istim državljanstvom, na primer delovno dovoljenje. Vendar je bila tožeča stranka kot državljanka države članice Unije celo oproščena te obveznosti. Poleg tega družinski člani diplomatov kljub opravljanju poklicne ali pridobitne dejavnosti načeloma ohranijo svoje privilegije in imunitete, kot so določeni v členih od 29 do 36 navedene konvencije, ki se zanje uporabljajo na podlagi njenega člena 37(1) Konvencije. Dejansko se na podlagi člena 31(1)(c) Dunajske konvencije imuniteta odvzame le v civilnih in upravnih zadevah pri vseh tožbah, ki se nanašajo na poklicno ali pridobitno dejavnost. To ne velja samodejno za imuniteto v kazenskih zadevah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Okrožnica belgijske vlade potrjuje zgoraj navedeno, čeprav je bila izdana po preteku obdobja, ki se po mnenju tožeče stranke ne bi smelo upoštevati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno je treba ugotoviti tudi, da za razliko od tožeče stranke njen mož v nobenem primeru ne more opravljati poklicne ali pridobitne dejavnosti v Belgiji. Tožeča stranka in njen mož torej nista bila v enakem pravnem položaju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Poleg tega se tožeča stranka sklicuje na člen 57 Dunajske konvencije o konzularnih odnosih z dne <DATE ISO="19630424">24. aprila 1963</DATE>. Vendar je po opisu tožeče stranke njen mož delal kot diplomat oziroma, natančneje, kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>svetovalec stalnega predstavništva Republike Poljske pri Natu<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>. Ker ni mogoče utemeljiti, kako naj bi te naloge spadale na področje uporabe zadevne konvencije, je torej treba šteti, da v obravnavani zadevi ni upoštevna.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Tožeča stranka tudi trdi, da ni nobene obrazložitve, zakaj bi za uslužbenca, ki v državi zaposlitve opravlja delo za državo ali mednarodno organizacijo, bolj veljalo, da je izseljen, kot za njegovega zakonca, ki prav tako živi v tej državi, a ne opravlja takih nalog, vendar ima vseeno diplomatski status.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Kot je bilo že navedeno (točka 39 zgoraj), je pojem izselitve odvisen zlasti od stopnje vključenosti zadevne osebe v državo zaposlitve. Čeprav je mogoče domnevati, da oseba zaradi opravljanja dela za predstavništvo ali veleposlaništvo ohranja posebno navezno okoliščino s svojo državo izvora in da ta okoliščina ovira vzpostavitev trajne navezne okoliščine z državo zaposlitve (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070621">21. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Hosman-Chevalier</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑424/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:367">EU:C:2007:367</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180713">13. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Quadri di Cardano/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑273/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:480">EU:T:2018:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), to ne velja nujno za zakonca, ki ne deluje v istem poklicnem okolju za to državo in ima zato več možnosti za vključitev v družbo države gostiteljice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Nazadnje, tožeča stranka zaman trdi, da če bi se njen mož pri institucijah Unije zaposlil istega dne kot ona, se obdobje, v katerem je imel diplomatski status, ne bi upoštevalo. V nasprotju s trditvami tožeče stranke iz točk od 27 do 37 in od 40 do 45 zgoraj izhaja, da tožeča stranka in njen mož nista bila v enakem pravnem in dejanskem položaju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Skratka, izselitev osebe, na podlagi česar ta pridobi pravico do izselitvenega dodatka, ni povezana z diplomatskim statusom, do katerega je ta oseba upravičena na podlagi mednarodnega prava (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930330">30. marca 1993</DATE>, <NAME.CASE>Vardakas/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑4/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1993:29">EU:T:1993:29</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). To velja še toliko bolj, kadar je – kot tožeča stranka v obravnavani zadevi – ta oseba upravičena do tega statusa, čeprav ni zaposlena pri mednarodni organizaciji ali predstavništvu države, ki ni država njene zaposlitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Zato OPSP ni kršil zadnjega stavka druge alinee člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ko je za referenčno obdobje določil obdobje od <DATE ISO="20120301">1. marca 2012</DATE> do <DATE ISO="20170228">28. februarja 2017</DATE> in kot začetnega datuma za to obdobje ni določil <DATE ISO="20090606">6. junija 2009</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Iz navedenega torej izhaja, da je treba prvi del tožbenega razloga tožeče stranke zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugi del: napaka pri uporabi pojma običajnega prebivališča</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Tožeča stranka podredno trdi, da tudi če bi se obdobje, v katerem je imela poseben diplomatski status, moralo upoštevati, v tem obdobju ni imela želje, da bi njena prisotnost v Belgiji postala stalna, kar bi bilo potrebno za to, da bi se zanjo uporabljal prvi stavek druge alinee člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom. V zvezi s tem navaja materialne okoliščine, ki naj bi nakazovale njeno izselitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Prvič, tožeča stranka trdi, da je bilo njeno prebivanje v Belgiji neločljivo povezano z diplomatskim delom njenega moža in da je bila zato njena prisotnost na belgijskem ozemlju negotova in začasna. Zaradi negotove in začasne prisotnosti na ozemlju Belgije torej ni imela interesa, da bi poskušala vzpostaviti trajne vezi z Belgijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Vendar če je uporaba druge alinee člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom odvisna od stopnje vključenosti zadevne osebe v državo zaposlitve pred nastopom funkcije (točka 39 zgoraj) in če stopnja vključenosti ni odvisna od diplomatskega statusa, do katerega je ta oseba upravičena na podlagi mednarodnega prava (točka 47 zgoraj), okoliščina, da je tožeča stranka prebivala v Belgiji, ker je njen mož delal za diplomatsko predstavništvo, sama po sebi ni upoštevna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>V zvezi z domnevno negotovostjo in začasnostjo tega prebivanja je treba opozoriti, da je naloga tožeče stranke, da dokaže izpolnjevanje pogojev iz člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180713">13. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Quadri di Cardano/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑273/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:480">EU:T:2018:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in<?PAGE NO="8"?> navedena sodna praksa). Dejstvo, da morajo diplomati občasno spremeniti kraj delovnega mesta, ne pomeni, da vključenosti ni bilo. Razen v izjemnih primerih diplomati prebivajo v državi napotitve več let. V obravnavanem primeru je bil mož tožeče stranke napoten v Bruselj za obdobje šestih let.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Drugič, tožeča stranka se sklicuje na posebno naravo stalnega prebivališča v Belgiji, ker je bila z družino nastanjena v stanovanju, ki ga je priskrbelo stalno predstavništvo Republike Poljske pri Natu, ki je plačevalo stroške najemnine in porabe električne energije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da se pojem običajnega prebivališča v sodni praksi ustaljeno razlaga kot kraj, v katerem je zadevna oseba v želji, da bi mu podelila stalnost, določila stalno ali običajno središče svojih interesov. Poleg tega pojem prebivališča ne glede na popolnoma količinski podatek o času, ki ga oseba preživi na ozemlju ene ali druge države, poleg fizičnega dejstva bivanja na nekem kraju zajema namen, da se temu dejstvu podeli neprekinjenost, ki izhaja iz življenjskih navad in običajnih družbenih odnosov (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180713">13. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Quadri di Cardano/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑273/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:480">EU:T:2018:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da je tožeča stranka prebivala v Belgiji od <DATE ISO="20100922">22. septembra 2010</DATE>. Dejstvo, da je bila upravičena do materialnih ugodnosti v obliki službenega stanovanja, za katero je stroške najemnine in porabe električne energije plačevalo stalno predstavništvo Republike Poljske pri Natu, ne more biti dokaz, da je bila ohranjena navezna okoliščina z izvorno državo, ki bi izključevala možnost kakršne koli vključenosti te osebe v družbo Belgije. Z drugimi besedami, dejstvo, da je Republika Poljska plačevala te stroške, ne pomeni, da to stanovanje ne bi moglo biti trajno ali običajno središče interesov tožeče stranke v Belgiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Plačilo teh stroškov poleg tega tožeči stranki ni preprečilo vzpostavitve socialnih odnosov z Belgijo. Dejstvo, da je tožeča stranka po vrnitvi moža na Poljsko ostala v Belgiji s sinom, da bi ta lahko nadaljeval šolanje, je znak vključenosti. Drugi znak vključenosti je tudi dejstvo, da je tožeča stranka kljub temu, da je še vedno imela diplomatski status, nekaj časa sodelovala z bruseljskim združenjem, dejavnim na področju izobraževanja, torej je sodelovala v mreži, ki jo povezuje z državo njene prihodnje zaposlitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Tretjič, tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da vodenje okroglih miz ne pomeni poklicne dejavnosti v smislu člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom in da na podlagi te dejavnosti ni mogoče domnevati, da namerava trajno središče svojih interesov prenesti v Belgijo. Obseg te dejavnosti je bil zelo omejen in z njo je bila povezana le povrnitev stroškov. Komisija, nasprotno, meni, da je šlo za plačano dejavnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Vendar ni mogoče zanemariti, da je poklicna dejavnost sicer objektivno merilo, navedeno v členu 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja za razumevanje položaja uradnikov in novozaposlenih uslužbencev (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190228">28. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Pozza/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑216/18</NO.CASE>, še neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2019:118">EU:T:2019:118</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), pri čemer pa je navedeno le kot primer (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070621">21. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Hosman-Chevalier</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑424/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:367">EU:C:2007:367</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180713">13. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Quadri di Cardano/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑273/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:480">EU:T:2018:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V nekaterih okoliščinah je lahko tudi sodelovanje uradnika ali uslužbenca pri dejavnostih združenja v državi njegove prihodnje zaposlitve eden od znakov njegove vključenosti v to državo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Četrtič, tožeča stranka opozarja, da je bila registrirana v belgijskih registrih prebivalstva šele po tem, ko je <DATE ISO="20130616">16. junija 2013</DATE> vrnila svoj diplomatski potni list.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Čeprav vpis v register prebivalcev občine kaže na zavestno voljo zadevne osebe in njeno namero, da tam vzpostavi stalno in trajno središče svojega bivališča in interesov (sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070926">26. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Salvador Roldán/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑129/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2007:166">EU:F:2007:166</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), je ta vpis še vedno formalnost, na<?PAGE NO="9"?> podlagi katere v obravnavanem primeru ni mogoče sklepati, da tožeča stranka prej ni imela dejanskega prebivališča v Belgiji, zlasti v okoliščinah obravnavane zadeve, v katerih obstoj tega prebivališča ni sporen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Petič, tožeča stranka trdi, da je v obdobju, ko je njen mož v Belgiji delal kot uslužbenec veleposlaništva, ohranila trajne navezne okoliščine s Poljsko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Tožeča stranka trdi, da je še vedno lastnica nepremičnine na Poljskem in da je ohranila poljsko telefonsko številko. Prav tako je do leta 2013 še vedno delala kot učiteljica in prevajalka ter je na Poljskem še naprej plačevala davke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Vendar dejstvo, da je tožeča stranka davčna rezidentka države izvora in da ima tam svoje interese in premoženje, ne dokazuje, da ima običajno prebivališče v tej državi (glej v tem smislu sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070926">26. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Salvador Roldán/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑129/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2007:166">EU:F:2007:166</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). To velja še toliko bolj, če dohodki, za katere je bilo ugotovljeno, da so za davčne namene prijavljeni v državi izvora, izvirajo iz poklicne dejavnosti, opravljene v tujini. Tožeča stranka je na obravnavi jasno navedla, da je v Belgiji opravljala poklic samostojne sodne tolmačke za poljska sodišča in da je iz tega naslova za leto 2012 prijavila dohodek v višini 2664,64 poljskih zlotov (PLN) (približno 650 EUR). Tožeča stranka je na obravnavi prav tako navedla, da je leta 2014 zahtevala izbris iz poljskega registra gospodarskih družb in da je znesek 54.289,16 PLN (približno 12.700 EUR), prijavljen za to leto, predstavljal plačo, ki jo je v Belgiji prejela v tem letu od belgijske družbe, ki zagotavlja storitve za Komisijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Dejstvo, da je tožeča stranka ohranila poljsko telefonsko številko, prav tako ne pomeni, da je ohranila središče svojih interesov na Poljskem, in to še toliko bolj, ker je šlo, kot je tožeča stranka navedla na obravnavi, za mobilno telefonsko številko, ki jo je mogoče uporabljati tudi na belgijskem ozemlju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Šestič, tožeča stranka navaja, da je vedno delala v mednarodnem javnem sektorju, najprej pri stalnem predstavništvu Republike Poljske pri EU od <DATE ISO="20110107">7. januarja</DATE> do <DATE ISO="20111231">31. decembra 2011</DATE>, nato pa pri Komisiji od <DATE ISO="20140616">16. junija 2014</DATE> do <DATE ISO="20170831">31. avgusta 2017</DATE>. Trdi, da naj bi dejstvo, da je delala v mednarodnem okolju in da ni nikoli opravljala dejavnosti v zasebnem sektorju, zmanjšalo vsakršno domnevo o vključenosti v belgijsko družbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Vendar pa, kot priznava tudi tožeča stranka, je poklicno dejavnost pri Komisiji opravljala izključno na podlagi dveh zaporednih pogodb z belgijskima družbama, ki opravljata storitve za to institucijo. V skladu s sodno prakso pa so s področja uporabe zadnjega stavka druge alinee člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom izključene tristranske okoliščine, v katerih je novi uradnik ali novi uslužbenec v preteklosti delal za institucije Unije, vendar prek zasebnih družb, pri katerih je bil zaposlen (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190228">28. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Pozza/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑216/18</NO.CASE>, še neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2019:118">EU:T:2019:118</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V teh okoliščinah dejstva, da je tožeča stranka opravljala poklicno dejavnost za Komisijo, ni mogoče šteti za znak, da tožeča stranka v referenčnem obdobju ni bila vključena v družbo Belgije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Tožeča stranka je storitve v okviru stalnega predstavništva Republike Poljske pri Uniji opravljala v obdobju pred referenčnim obdobjem. Zato niso mogle odločilno vplivati na presojo OPSP o tem, ali je bila tožeča stranka v navedenem obdobju vključena v družbo Belgije ali ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba drugi del tožbenega razloga zavrniti v celoti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>Zato je treba tožbo zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka z zahtevkom ni uspela, se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov postopka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="10"?><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)</P><P>razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tožba se zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Katarzyni Wywiał-Prząda se naloži plačilo stroškov.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Gratsias</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Marcoulli</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Frendo</P></SIGNATORY><P>Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, <DATE ISO="20191128">28. novembra 2019</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>