2004R1982 — SL — 01.01.2006 — 001.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1982/2004

z dne 18. novembra 2004

o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami in o razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 1901/2000 in (EGS) št. 3590/92

(UL L 343, 19.11.2004, p.3)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1915/2005 z dne 24. novembra 2005

  L 307

8

25.11.2005




▼B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1982/2004

z dne 18. novembra 2004

o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 638/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami in o razveljavitvi uredb Komisije (ES) št. 1901/2000 in (EGS) št. 3590/92



KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 638/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami ( 1 ) in zlasti členov 3(4)(5), 6(2), 8(2), 9, 10, 12 in 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Statistični podatki v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami temeljijo na Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 638/2004, ki ponovno obravnava določbe o statistiki, da bi izboljšala preglednost in olajšala razumevanje, in je prilagojena trenutnim zahtevam glede podatkov. Posebni izvedbeni ukrepi so dodeljeni Komisiji v skladu s členom 14(2) omenjene uredbe. Zato je treba sprejeti novo uredbo Komisije, ki naj se omejeno nanaša na dodeljene odgovornosti in naj navaja izvedbene določbe. Uredbo Komisije (ES) št. 1901/2000 z dne 7. septembra 2000 o določitvi nekaterih določb za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3330/91 o statističnih podatkih v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami ( 2 ), in Uredbo Komisije (EGS) št. 3590/92 z dne 11. decembra 1992 o nosilcih statističnih podatkov za statistiko blagovne menjave med državami članicami ( 3 ) je zato treba razveljaviti.

(2)

Iz metodoloških razlogov je treba izvzeti nekatere vrste blaga in nekatera gibanja blaga. Treba je sestaviti popoln seznam blaga, ki je izvzeto iz statističnih podatkov o blagovni menjavi, ki se pošiljajo Komisiji (Eurostat).

(3)

Blago je treba vključiti v zunanjetrgovinsko statistiko, ko zapusti statistično ozemlje države ali ko vanj vstopi. Posebne določbe so potrebne, ko se pri zbiranju podatkov upoštevajo davčni in carinski postopki.

(4)

Povezavo med podatki o davku na dodano vrednost in poročili za Intrastat je treba ohraniti z namenom preverjanja kakovosti zbranih podatkov. Primerno je določiti podatke, ki jih nacionalni davčni organ posreduje nacionalnim organom, odgovornim za statistične podatke.

(5)

Za podatke, zbrane v sistemu Intrastat, veljajo skupne definicije in skupni koncepti, da se olajša usklajeno delovanje sistema.

(6)

Z namenom preglednosti in enakega obravnavanja podjetij veljajo za vzpostavitev pragov usklajena in točna določila.

(7)

Treba je določiti ustrezne določbe za nekatero posebno blago in posebna gibanja blaga, da se zagotovi usklajen način zbiranja potrebnih podatkov.

(8)

Treba je določiti skupne in primerne roke ter tudi določbe o prilagoditvah in revizijah, ker je tako mogoče zadostiti potrebam uporabnikov po pravočasnih in primerljivih podatkih.

(9)

Zaradi izboljševanja kakovosti podatkov ter zagotavljanja preglednosti delovanja sistema je načrtovano redno ocenjevanje sistema.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistične podatke v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:



POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

Ta uredba postavlja ukrepe, potrebne za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 638/2004.

Člen 2

Izvzeto blago

Blago iz Priloge I k tej uredbi je izvzeto iz statističnih podatkov o blagovni menjave med državami članicami, ki jih je treba posredovati Komisiji (Eurostat).

Člen 3

Obdobje poročanja

1.  Za blago Skupnosti lahko države članice prilagodijo obdobje poročanja, na obdobje, ko nastane obveznost za obračun DDV od pridobitev blaga znotraj Skupnosti, v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 638/2004.

Obdobje poročanja je lahko opredeljeno kot koledarski mesec, v katerem nastane obdavčljiv dogodek.

2.  Države članice lahko prilagodijo obdobje poročanja, če se kot podpora pri zbiranju podatkov uporabi carinska deklaracija, v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 638/2004.

Obdobje poročanja je lahko opredeljeno kot koledarski mesec, v katerem carinski organ sprejme carinsko deklaracijo.



POGLAVJE 2

POSREDOVANJE PODATKOV DAVČNE UPRAVE

Člen 4

1.  Poročevalske enote za Intrastat morajo na zahtevo odgovornega nacionalnega organa dokazati pravilnost poslanih statističnih podatkov.

2.  Obveza iz odstavka 1 je omejena na podatke, ki jih poročevalska enota posreduje pristojnemu davčnemu organu v zvezi z gibanji njenega blaga znotraj Skupnosti.

Člen 5

1.  Odgovoren davčni organ v vsaki državi članici posreduje odgovornim nacionalnim organom sledeče podatke za identifikacijo subjektov, ki so poročali blago za davčne namene:

(a) polno ime oziroma naziv fizične ali pravne osebe;

(b) polni naslov, vključno s poštno številko;

(c) identifikacijsko številko po členu 9(1)(a) Uredbe (ES) št. 638/2004.

2.  V skladu z Direktivo 77/388/EGS ( 4 ) posreduje odgovorni davčni organ v vsaki državi članici odgovornemu nacionalnemu organu za vsako fizično ali pravno osebo:

(a) davčno osnovo od pridobitev in dobav blaga znotraj Skupnosti;

(b) davčno obdobje.

Člen 6

Dodatni podatki iz člena 8(2)(b) Uredbe (ES) št. 638/2004 zadevajo vsaj nacionalne podatke sistema VIES (informacijski sistem za izmenjavo informacij o transakcijah blaga znotraj Skupnosti).



POGLAVJE 3

ZBIRANJE PODATKOV V SISTEMU INTRASTAT

Člen 7

Država partnerica in država porekla

Državo partnerico in, če se zbira, državo porekla je treba poročati v skladu z veljavno nomenklaturo držav in ozemelj.

Člen 8

Vrednost blaga

1.  Vrednost blaga je davčna osnova, tj. vrednost, določena za davčne namene v skladu z Direktivo 77/388/EGS.

Za blago, ki je zavezano plačilu dajatev, se znesek dajatev izključi.

Če davčne osnove ni treba poročati za davčne namene, je treba poročati pozitivno vrednost, ki ustreza znesku na računu brez DDV-ja ali, če tega ni bilo, znesku, ki bi bil obračunan v primeru prodaje ali nakupa.

V primeru poslov z namenom oplemenitenja in poslov, ki sledijo oplemenitenju, se poroča skupna vrednost, ki bi bila obračunana v primeru prodaje ali nakupa.

2.  Države članice lahko v skladu s Prilogo k Uredbi (ES) št. 638/2004 od dela poročevalskih enot zbirajo tudi statistično vrednost blaga, pri čemer njihova skupna vrednost blagovne menjave ne sme presegati 70 % vrednosti celotne blagovne menjave države članice.

3.  Vrednost blaga iz odstavkov 1 in 2 se izrazi v nacionalni valuti. Za menjalni tečaj se uporabi:

(a) menjalni tečaj, uporabljen za določanje davčne osnove za davčne namene, če je določen, ali

(b) uradni menjalni tečaj v času priprave poročila za Intrastat ali tečaj, ki se uporablja za izračun vrednosti za namene carinjenja, če države članice ne sprejmejo posebnih določb.

▼M1

Člen 9

Količina blaga

1.  Neto masa blaga se poroča v kilogramih. Vendar pa so poročevalske enote lahko oproščene poročanja neto mase, če je količina v dodatni merski enoti omenjena v skladu z odstavkom 2.

2.  Količina v dodatni merski enoti se poroča v skladu z informacijami, določenimi v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ( 5 ) v nadaljevanju „KN“, navedenimi poleg postavk, ki jih to zadeva in katerih seznam je objavljen v delu I „,Uvodna določila“ omenjene uredbe.

▼B

Člen 10

Vrsta posla

Vrsto posla se poroča v skladu s šiframi, navedenimi v seznamu v Prilogi III k tej uredbi. Države članice uporabijo šifro iz stolpca A ali kombinacijo šifre iz stolpca A ter njene členitve iz stolpca B, kot je navedeno v tem seznamu.

▼M1

Države članice lahko za nacionalne namene zbirajo številčne šifre v stolpcu B, pod pogojem, da se Komisiji posredujejo le številčne šifre iz stolpca A.

▼B

Člen 11

Pogoji dobave

Države članice, ki zbirajo pogoje dobave v skladu s členom 9(2)(d) Uredbe (ES) št. 638/2004, uporabijo šifre, navedene v Prilogi IV k tej uredbi.

Člen 12

Vrsta transporta

Države članice, ki zbirajo vrsto transporta v skladu s členom 9(2)(e) Uredbe (ES) št. 638/2004, uporabijo šifre, navedene v Prilogi V k tej uredbi.



Poglavje 4

Poenostavitve znotraj sistema Intrastat

Člen 13

1.  Države članice izračunajo statistične prage za leto, ki sledi tekočemu koledarskemu letu, na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov o njihovi blagovni menjavi z drugimi državami članicami, za obdobje vsaj 12 mesecev. Določbe, sprejete v začetku leta, veljajo za celo leto.

2.  Vrednost blagovne menjave poročevalske enote je nad pragom:

(a) če je vrednost njene blagovne menjave z drugimi državami članicami v prejšnjem letu presegla veljavne prage; ali

(b) če je kumulativna vrednost njene blagovne menjave z drugimi državami članicami od začetka tekočega leta presegla veljavne prage. V tem primeru poročevalska enota poroča podatke od meseca, v katerem so bili pragi preseženi.

3.  Poročevalske enote lahko v skladu s poenostavitvenimi pravili člena 10(4)(c) Uredbe (ES) št. 638/2004 uporabijo šifro 9950 00 00 za poročanje ostalih proizvodov.

4.  Za posamezne transakcije, katerih vrednost ne presega 200 EUR, lahko poročevalske enote poročajo naslednje poenostavljene podatke:

— šifro proizvoda 9950 00 00,

— državo partnerico,

— vrednost blaga.

Odgovorni nacionalni organi:

(a) lahko zavrnejo ali omejijo uporabo te poenostavitve, če se jim zdi vzdrževanje zadovoljive kakovosti statističnih podatkov pomembnejše od želenega zmanjšanja bremena poročanja;

(b) lahko od poročevalskih enot zahtevajo, da vnaprej zaprosijo za dovoljenje za uporabo poenostavitev.



POGLAVJE 5

PRAVILA ZA POROČANJE POSEBNEGA BLAGA IN POSEBNIH GIBANJ BLAGA

Člen 14

Za posebno blago in posebna gibanja blaga veljajo poleg določil Uredbe (ES) št. 638/2004 tudi pravila za posredovanje podatkov Komisiji (Eurostat) iz tega poglavja.

Člen 15

Industrijski obrat

1.  Za namene tega člena:

(a) „industrijski obrat“ pomeni kombinacijo strojev, aparatov, naprav, opreme, instrumentov in materialov, ki skupaj tvorijo obsežne, nepremične enote za proizvodnjo blaga ali zagotavljanje storitev;

(b) „sestavni del“ pomeni pošiljko za industrijski obrat, sestavljeno iz vrst blaga, ki spada v isto poglavje KN.

2.  Statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami lahko pokrivajo le odpreme in prejeme sestavnih delov za izgradnjo industrijskih obratov ali za ponovno uporabo industrijskih obratov.

3.  Države članice, ki uporabljajo odstavek 2, lahko uporabijo naslednje posebne določbe pod pogojem, da celotna statistična vrednost zadevnega industrijskega obrata presega 3 milijone EUR, razen če gre za celovite industrijske obrate, namenjene ponovni uporabi:

(a) šifra blaga se sestavi na naslednji način:

— prve štiri številke so 9880;

— peta in šesta številka ustrezata poglavju KN, v katerega spada blago sestavnega dela;

— sedma in osma številka sta 0;

(b) podatki o količini niso obvezni.

Člen 16

Postopne pošiljke razstavljenega blaga

1.  Za namen tega člena pomenijo „Postopne pošiljke razstavljenega blaga“ dobave sestavnih delov celotnega proizvoda v nesestavljenem ali razstavljenem stanju v več obdobjih poročanja iz trgovinskih razlogov ali iz razlogov, povezanih s transportom.

2.  Države članice posredujejo podatke o prejemih ali odpremah postopnih pošiljk razstavljenega blaga le enkrat, tj. v mesecu prejema ali odpreme zadnje pošiljke.

Člen 17

Plovila in zrakoplovi

1.  Za namene tega člena:

(a) „plovilo“ pomeni plovilo, ki se uporablja za promet po morju iz točk 1 in 2 v Dodatnih opombah k poglavju 89 KN, in vojne ladje;

(b) „zrakoplov“ pomeni letala za civilno uporabo, ki se uvrščajo v oznako KN 8802, pod pogojem, da jih uporablja letalska družba, ali letala za vojaško uporabo;

(c) „lastništvo plovila ali zrakoplova“ pomeni dejstvo, da je fizična ali pravna oseba registrirana kot lastnik plovila ali zrakoplova.

2.  Statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami zajemajo le naslednje odpreme in prejeme plovil ali zrakoplovov:

▼M1

(a) Prenos lastništva plovila ali zrakoplova s fizične ali pravne osebe, ki ima stalno bivališče ali sedež v drugi državi članici, na fizično ali pravno osebo, ki ima stalno bivališče ali sedež v državi članici poročevalki in je vpisana v nacionalni ladijski register ali register zrakoplovov, se šteje kot prejem;

(b) Prenos lastništva plovila ali zrakoplova s fizične ali pravne osebe, ki ima stalno bivališče ali sedež v državi članici poročevalki in je vpisana v nacionalni ladijski register ali register zrakoplovov na fizično ali pravno osebo, ki ima stalno bivališče ali sedež v drugi državi članici, se šteje kot odprema.

Če je plovilo novo ali zrakoplov nov, se odprema evidentira v državi članici izgradnje;

▼B

(c) odpreme in prejeme plovil ali zrakoplovov med ali po oplemenitenju po pogodbi, kot navaja opomba (e) Priloge III.

3.  Države članice pri statističnih podatkih o blagovni menjavi med državami članicami upoštevajo naslednje posebne določbe:

(a) za plovila mora biti količina izražena v številu kosov ali v katerikoli dodatni merski enoti, določeni v KN, za zrakoplove pa mora biti količina izražena v neto masi in v dodatni merski enoti;

(b) statistična vrednost je skupni znesek, brez stroškov prevoza in zavarovanja, ki bi bil obračunan v primeru prodaje ali nakupa celotnega plovila ali zrakoplova;

(c) Za državo članico poročevalko pomeni država partnerica:

— pri prejemih državo članico gradnje, če je plovilo ali zrakoplov novo in je bilo zgrajeno v Skupnosti.

— v drugih primerih pomeni pri prejemih državo članico, kjer ima fizična ali pravna oseba, ki je prenesla lastnišvo nad plovilom ali zrakoplovom, stalno bivališče oziroma sedež; pri odpremah pa pomeni državo članico, kjer ima fizična ali pravna oseba, na katero se prenese lastništvo plovila ali zrakoplova, stalno bivališče oziroma sedež;

(d) obdobje poročanja za prejeme in odpreme iz odstavkov 2(a) in (b) je mesec, v katerem pride do prenosa lastništva.

▼M1

4.  Če ne pride do nasprotij z drugimi pravnimi akti Skupnosti, morajo imeti odgovorni nacionalni organi poleg podatkov iz sistema Intrastat ali enotne upravne listine, ki se uporabljajo za carinske ali davčne namene, dostop do vseh razpoložljivih dodatnih virov podatkov, kot so podatki iz nacionalnih ladijskih registrov ali registrov zrakoplovov, ki se jih lahko zahteva za ugotavljanje prenosa lastništva takšnega blaga.

▼B

Člen 18

Deli za motorna vozila in letala

Države članice lahko uporabijo poenostavitvene nacionalne določbe za dele za motorna vozila in letala, če pred uporabo obvestijo Komisijo (Eurostat) o njihovem posebnem ravnanju.

Člen 19

Blago za oskrbo plovil in zrakoplovov

1.  Za namene tega člena:

(a) „oskrba plovil in zrakoplovov“ pomeni dobavo proizvodov za posadko in potnike ter za delovanje motorjev, strojev in druge opreme na plovilih ali zrakoplovih;

(b) se smatra, da pripada plovilo ali zrakoplov državi članici, kjer je plovilo ali zrakoplov registrirano.

2.  Statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami zajemajo le odpreme blaga za oskrbo plovil in zrakoplovov druge države članice na ozemlju države članice poročevalke. Odpreme zajemajo vse blago, navedeno v členu 3(2)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 638/2004.

3.  Države članice uporabljajo za blago za oskrbo plovil ali zrakoplovov naslednje šifre blaga:

— 9930 24 00: blago iz poglavij KN od 1 do 24;

— 9930 27 00: blago iz poglavja KN 27;

— 9930 99 00: drugam uvrščeno blago.

Posredovanje podatkov o količini ni obvezno. Vendar pa se za blago iz poglavja 27 navede podatke o neto masi.

Uporabi se lahko tudi poenostavljena oznaka države partnerice „QR“.

Člen 20

Objekti in naprave na morju

1.  Za namene tega člena:

(a) „objekti in naprave na morju“ pomenijo opremo in sredstva, postavljene in mirujoče, ki so nameščeni na morju izven statističnega ozemlja katerekoli države;

(b) smatra se, da ti objekti in naprave pripadajo državi članici, v kateri ima fizična ali pravna oseba, odgovorna za njihovo komercialno rabo, stalno bivališče oziroma sedež.

2.  Statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami zajemajo odpreme in prejeme blaga, dobavljenega na te objekte in naprave ter z njih.

3.  Države članice uporabijo za blago, namenjeno upravljalcem objektov in naprav na morju ali za delovanje motorjev, strojev ter ostale opreme na objektih in napravah na morju, naslednje šifre blaga:

— 9931 24 00: blago iz poglavij KN od 1 do 24;

— 9931 27 00: blago iz poglavja KN 27;

— 9931 99 00: drugam uvrščeno blago.

Posredovanje podatkov o količini ni obvezno. Vendar pa se za blago iz poglavja 27 navede podatke o neto masi.

Uporabi se lahko poenostavljena oznaka države partnerice „QV“.

Člen 21

Morski proizvodi

1.  Za namene tega člena:

(a) „morski proizvodi“ pomenijo ribiške proizvode, minerale, blago, pobrano iz morja in vse druge proizvode, ki še niso iztovorjeni z morskega plovila;

(b) Morski proizvodi pripadajo državi članici, v kateri je registrirano plovilo, ki jih je zajelo.

2.  Statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami zajemajo naslednje odpreme in prejeme:

(a) prejeme, ko se morski proizvodi iztovorijo v pristaniščih države članice poročevalke ali ko jih pridobijo plovila, registrirana v državi članici poročevalki, s plovil, registriranih v drugi državi članici.

(b) odpreme, ko se morski proizvodi iztovorijo v pristaniščih druge države članice ali jih pridobijo plovila, registrirana v drugi državi članici, s plovil, registriranih v državi članici poročevalki.

3.  Pri prejemih je država partnerica država članica, v kateri je registrirano plovilo, ki je zajelo morske proizvode, pri odpremah pa država članica, v kateri se iztovorijo morski proizvodi, ali država članica, v kateri je registrirano plovilo, ki je pridobilo morski proizvod.

▼M1

4.  Če ne pride do nasprotij z drugimi pravnimi akti Skupnosti, morajo imeti odgovorni nacionalni organi poleg podatkov iz sistema Intrastat ali enotne upravne listine, ki se uporabljajo za carinske ali davčne namene, dostop do vseh razpoložljivih dodatnih virov podatkov kot so podatki o deklaracijah za morske proizvode na nacionalnih registriranih plovilih, ki so pristala v drugih državah članicah.

▼B

Člen 22

Vesoljska vozila

1.  „Vesoljsko vozilo“ pomeni za namene tega člena vozila, ki so zmožna potovati zunaj zemeljske atmosfere.

2.  Statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami zajemajo naslednje odpreme in prejeme vesoljskega vozila:

(a) odpremo ali prejem vesoljskega vozila med ali po oplemenitenju po pogodbi, kot navaja opomba (e) Priloge III te uredbe;

(b) izstrelitev v vesolje vesoljskega vozila, ki je bilo predmet prenosa lastništva med dvema fizičnima ali pravnima osebama, ki imata stalno bivališče ali sedež v različnih državah članicah, se zabeleži:

(i) kot odprema v državi članici izgradnje dokončanega vesoljskega vozila,

(ii) kot prejem v državi članici, kjer ima novi lastnik stalno bivališče oziroma sedež.

3.  Naslednje posebne določbe veljajo za statistične podatke iz odstavka 2(b):

(a) statistična vrednost je opredeljena kot vrednost vesoljskega vozila „ranko tovarna“ v skladu z dobavnimi pogoji, določenimi v Prilogi IV k tej uredbi;

(b) pri prejemih je država partnerica država članica izgradnje dokončanega vesoljskega vozila, pri odpremah pa država članica, kjer ima novi lastnik stalno bivališče oziroma sedež.

▼M1

4.  Če ne pride do nasprotij z drugimi pravnimi akti Skupnosti, morajo imeti odgovorni nacionalni organi poleg podatkov iz sistema Intrastat ali enotne upravne listine, ki se uporabljajo za carinske ali davčne namene, dostop do vseh razpoložljivih dodatnih virov podatkov, ki so potrebni za uporabo tega člena.

▼B

Člen 23

▼M1

Elektrika in plin

1.  Statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami zajemajo odpreme in prejeme elektrike in zemeljskega plina.

2.  Če ne pride do nasprotij z drugimi pravnimi akti Skupnosti, morajo imeti odgovorni nacionalni organi poleg podatkov iz sistema Intrastat ali enotne upravne listine, ki se uporabljajo za carinske ali davčne namene, dostop do vseh razpoložljivih dodatnih virov podatkov, ki so potrebni za posredovanje podatkov iz odstavka 1 Komisiji (Eurostat). Odgovorni nacionalni organi lahko zahtevajo, da podatke zagotavljajo neposredno nacionalni operaterji v državi članici poročevalki, ki posedujejo ali upravljajo nacionalno prenosno omrežje za elektriko in zemeljski plin.

▼B

3.  Statistična vrednost, posredovana Komisiji (Eurostat), lahko temelji na ocenah. Države članice morajo v tem primeru predhodno obvestiti Komisijo (Eurostat) o uporabljeni metodologiji za oceno statistične vrednosti.

Člen 24

Vojaško blago

1.  Statistični podatki o blagovni menjavi med državami članicami zajemajo odpreme in prejeme blaga, namenjenega vojaški uporabi.

2.  Države članice lahko posredujejo manj podrobne podatke kot je navedeno v točkah od (b) do (h) člena 9(1) Uredbe (ES) št. 638/2004, če gre za podatke, ki so vojaška skrivnost, v skladu z opredelitvami, veljavnimi v državah članicah. Vendar pa je treba Komisiji (Eurostat) posredovati vsaj podatke o skupni statistični vrednosti odprem in prejemov.



POGLAVJE 6

POSREDOVANJE PODATKOV EUROSTATU

Člen 25

1.  Zbirni podatki iz člena 12(1)(a) Uredbe (ES) št. 638/2004 so opredeljeni kot skupna vrednost blagovne menjave z drugimi državami članicami za posamezen tok blaga. Države članice, ki spadajo v euroobmočje, posredujejo podatke o blagovni menjavi z državami izven območja eura, razčlenjene po blagovnih sektorjih Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije, 3. revizija.

2.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da s podatki o blagovni menjavi podjetij nad pragom zajamejo vsaj 97 % celotne blagovne menjave med državami članicami.

3.  Prilagoditve, opredeljene v členu 12 Uredbe (ES) št. 638/2004, se posredujejo Eurostatu, razčlenjene vsaj po državah partnericah in šifrah blaga na dvomestni ravni KN.

4.  Če država članica ne zbira statistične vrednosti blaga, jo oceni.

5.  Države članice, ki so v skladu s členom 3(1) prilagodile obdobje poročanja, zagotovijo, da bodo posredovale mesečne podatke Komisiji (Eurostat); če obdobje poročanja, ki se uporablja za davčne namene, ne sovpada s koledarskim mesecem, se Komisiji (Eurostat) posredujejo ocene, če je to potrebno.

6.  Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo zaupne podatke, da jih ta lahko objavi vsaj na 2-mestni ravni izvirne šifre postavke KN, če je s tem zagotovljena zaupnost.

7.  Če pride do revizije podatkov, ki so že bili posredovani Komisiji (Eurostat), države članice revidirane podatke posredujejo najkasneje v naslednjem mesecu po tem, ko so ti na voljo.



POGLAVJE 7

STANDARDNO POROČILO O KAKOVOSTI

Člen 26

1.  Države članice najkasneje v desetih mesecih po koncu koledarskega leta pošljejo Komisiji (Eurostat) standardno poročilo o kakovosti, ki vsebuje vse informacije, ki jih Komisija zahteva za ocenjevanje kakovosti posredovanih podatkov.

2.  Standardno poročilo o kakovosti je namenjeno spremljanju kakovosti statističnih podatkov z naslednjih vidikov:

— ustreznosti statističnih konceptov,

— točnosti ocen,

— pravočasnosti posredovanja podatkov Komisiji (Eurostat),

— dostopnosti in jasnosti podatkov,

— primerljivosti statističnih podatkov,

— skladnosti,

— popolnosti.

3.  Kazalniki kakovosti so opredeljeni v Prilogi VI k tej uredbi.



POGLAVJE 8

KONČNE DOLOČBE

Člen 27

Uredba (ES) št. 1901/2000 in Uredba (EGS) št. 3590/92 se razveljavita s 1. januarjem 2005.

Člen 28

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

Seznam blaga, ki je izvzeto iz statističnih podatkov o blagovni menjavi med državami članicami, ki se posredujejo Komisiji (Eurostat)

(a) Plačilna sredstva, ki so zakonita plačilna sredstva, in vrednostni papirji;

(b) monetarno zlato;

(c) nujna pomoč za območja elementarnih nesreč;

(d) blago, ki je predmet diplomatske, konzularne ali podobne imunitete;

(e) blago za začasno rabo in po njej, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. ni prišlo do oplemenitenja in oplemenitenje tudi ni načrtovano,

2. pričakovano trajanje začasne rabe ni daljše od 24 mesecev,

3. odpreme/prejema ni treba prijaviti kot dobave/pridobitve za namene DDV;

(f) blago, ki se uporablja kot nosilec informacij kot so diskete, računalniški trakovi, filmi, načrti, audio in videotrakovi, CD-ROM-i s programsko opremo, če so razviti po naročilu za posamezno stranko ali če niso predmet trgovinskega posla, kot tudi blago, ki dopolnjuje predhodno pošiljko, npr. posodobitev le-te, in za katero se prejemniku ne izda fakture;

(g) pod pogojem, da niso predmet trgovinskega posla:

1. reklamni material,

2. komercialni vzorci;

▼M1

(h) Blago za popravilo in po popravilu ter vgrajeni nadomestni deli. Popravilo pomeni obnovo blaga za vzpostavitev njegove prvotne funkcije ali njegovega prvotnega stanja. Cilj postopka je vzdrževanje pravilnega delovanja blaga, kar lahko vključuje nekaj vgradnje materiala in izboljšav, vendar na nikakršen način ne spremeni narave blaga;

▼B

(i) blago, odpremljeno nacionalnim oboroženim silam, nameščenim zunaj statističnega ozemlja, kot tudi blago, prejeto iz druge države članice, ki so ga nacionalne oborožene sile poslale zunaj statističnega ozemlja, in tudi blago, ki so ga na statističnem ozemlju države članice pridobile ali odložile oborožene sile druge države članice, ki so tam nameščene;

(j) sredstva za lansiranje vesoljskih vozil, ob odpremi in prejemu do izstrelitve v vesolje in v času izstrelitve v vesolje;

(k) prodaja novih prevoznih sredstev s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki so davčni zavezanci, privatnim osebam iz drugih držav članic.

▼M1 —————

▼B




PRILOGA III



Šifrant vrste posla

A

B

1.  Posli, ki vključujejo dejanski ali nameravan prenos lastništva proti nadomestilu (finančnemu ali drugačnemu) (razen poslov, naštetih pod 2, 7, 8) () () ()

1.  Dokončen nakup/prodaja ()

2.  Dobava za prodajo po ogledu ali po poskušnji, dobava na konsignacijo ali dobava s posredovanjem komisionarja

3.  Neposredna menjava blaga (nadomestilo v naravi)

4.  Zasebni nakupi posameznikov

5.  Finančni lizing (najem-nakup) ()

2.  Vračilo blaga, ki je bilo predhodno že evidentirano pod šifro 1 (); brezplačna zamenjava oz. nadomestilo blaga ()

1.  Vračilo blaga

2.  Zamenjava oz. nadomestilo za vrnjeno blago

3.  Zamenjava oz. nadomestilo (npr. zaradi garancije) za nevrnjeno blago

3.  Posli (ne začasni), ki vključujejo prenos lastništva, a brez nadomestila (finančnega ali drugačnega)

1.  Blago, dobavljeno na podlagi programov pomoči, ki jih delno ali v celoti vodi ali financira Evropska skupnost

2.  Druge dobave vladnih pomoči

3.  Druge dobave pomoči (posamezniki, nevladne organizacije)

4.  Drugi posli

4.  Posli z namenom oplemenitenja po pogodbi () (razen tistih, ki so evidentirani pod 7)

 

5.  Posli, ki sledijo oplemenitenju po pogodbi () (razen tistih, ki so evidentirani pod 7)

 

6.  Posebni posli za nacionalne potrebe ()

 

7.  Posli v okviru skupnih obrambnih projektov ali drugih skupnih medvladnih proizvodnih programov

 

8.  Dobava gradbenega materiala in opreme za dela, ki predstavljajo del splošne gradbene ali tehnične pogodbe ()

 

9.  Drugi posli

 

(1)   Ta postavka zajema večino odprem in prejemov, t.j. poslov, pri katerih:

— se lastništvo prenese z rezidenta na nerezidenta, in

— plačilo ali nadomestilo v naravi je ali bo izvršeno.

(2)   Vključno z rezervnimi deli in drugimi nadomestnimi dobavami, izvršenimi proti plačilu.

(3)   Vključno s finančnim lizingom; obroki se obračunajo tako, da pokrijejo vso ali skoraj vso vrednost blaga. Tveganje in koristi lastništva se prenesejo na lizingojemalca. Z iztekom pogodbe postane lizingojemalec zakoniti lastnik blaga.

(4)   Vračila in nadomestne odpreme blaga, ki so bile prvotno evidentirane pod postavkami od 3 do 9 stolpca A, je treba evidentirati po pripadajočih ustreznih postavkah.

(5)   Oplemenitenje zajema postopke (preoblikovanje, gradnja, sestavljanje, izboljšanje, prenova, …) z namenom izdelave novega ali zares izboljšanega izdelka. To ne vključuje nujno spremembe pri klasifikaciji izdelka. Ta postavka ne zajema oplemenitenja, ki jo na lasten račun opravi predelovalec in jo je treba evidentirati pod postavko 1 stolpca A.

(6)   Posli, evidentirani pod to postavko, so lahko: posli brez prenosa lastništva, npr. popravilo, najem, posojilo, operativni lizing in druge vrste začasne rabe, ki ne trajajo več kot dve leti, razen oplemenitenja po pogodbi (dobava ali vračilo). Poslov, evidentiranih pod to postavko, se ne posreduje Komisiji (Eurostat).

(7)   Posli, evidentirani pod postavko 8 stolpca A, vključujejo blago, za katero niso izdane ločene fakture, ampak ena sama faktura zajema skupno vrednost del. Kjer ni tako, je treba posle evidentirati pod postavko 1.




PRILOGA IV



Šifrant pogojev dobave

 

Pomen

Kraj, ki se navede, če je potrebno

Oznaka Incoterm

Incoterm ICC/ECE Ženeva

EXW

franko tovarna

lokacija tovarne

FCA

franko prevoznik

dogovorjen kraj

FAS

franko ob ladijski bok

dogovorjena odpremna luka

FOB

franko na ladijski krov

dogovorjena odpremna luka

CFR

stroški in prevoznina

dogovorjena namembna luka

CIF

stroški, zavarovanje in prevoznina

dogovorjena namembna luka

CPT

prevoz plačan do

dogovorjen namembni kraj

CIP

prevoz in zavarovanje plačana do

dogovorjen namembni kraj

DAF

dobavljeno na meji

dogovorjen kraj dobave na meji

DES

dobavljeno na ladji

dogovorjena namembna luka

DEQ

dobavljeno na obali

po opravljenem carinjenju dogovorjena namembna luka

DDU

dobavljeno neocarinjeno

dogovorjen namembni kraj v državi prejema

DDP

dobavljeno ocarinjeno

dogovorjen kraj dobave v državi prejema

XXX

dobavni pogoji, ki se razlikujejo od zgoraj omenjenih

natančna izjava o pogojih, določenih v pogodbi

Dodatne šifre (če je potrebno)

1.  kraj, ki se nahaja na ozemlju zadevne države članice;

2.  kraj, ki se nahaja v drugi državi članici;

3.  drugo (kraj, ki je izven Skupnosti).




PRILOGA V



Šifrant vrste transporta

Oznaka

Naslov

1

prevoz po morju

2

železniški prevoz

3

cestni prevoz

4

zračni prevoz

5

poštna pošiljka

7

transportne napeljave

8

prevoz po notranjih vodnih poteh

9

lastni pogon




PRILOGA VI

Kazalniki kakovosti

Podatki o kakovosti podatkov, ki jih posredujejo države članice, temeljijo na skupnih kazalnikih kakovosti in na potrebnih opisnih metapodatkih.

1.  Ustreznost statističnih konceptov pomeni, da podatki zadovoljujejo potrebe uporabnikov.

2.  Točnost je ena od glavnih potreb uporabnikov. Oceniti jo je mogoče z naslednjimi kazalniki:

(a)  Pragi

(i) Države članice sporočijo raven veljavnih pragov.

(ii) Za spremljanje ravni postavljenih pragov države članice sporočijo:

— stopnjo zajetja (%) blagovne menjave nad izključitvenim pragom, izražene v vrednosti.

(iii) Za spremljanje vpliva pragov države članice sporočijo:

— metodo prilagoditve, ki se uporablja za oceno blagovne menjave pod pragi,

— delež (%) ocenjene blagovne menjave pod pragi.

(b)  Neodgovor

Za oceno stopnje neodgovora države članice sporočijo:

— metodo prilagoditve, ki se uporablja za oceno manjkajočih podatkov o blagovni menjavi,

— delež (%) vrednosti, ki je bil ocenjen zaradi manjkajočih podatkov o blagovni menjavi.

(c)  Statistična vrednost

Za oceno vpliva izračuna statistične vrednosti države članice sporočijo:

— metodologijo, uporabljeno za izračun statistične vrednosti,

— kvantitativni vpliv izračuna statistične vrednosti.

(d)  Revizije

Za oceno vpliva postopkov revizij države članice sporočijo:

— opis uporabljene politike pri revizijah,

— spremembo (%) skupne vrednosti blagovne menjave med prvo objavo podatkov in zadnjimi razpoložljivimi podatki.

(e)  Zaupnost

Za oceno vpliva zaupnosti na podatke o blagovni menjavi države članice sporočijo:

— opis pravil pri zaupnosti,

— delež (%) zaupnih podatkov o blagovni menjavi, izraženi v vrednosti,

— število postavk KN, na katere vpliva zaupnost.

(f)  Drugi vidiki točnosti

Drugi kazalniki so koristni za oceno kakovosti podatkov, zato države članice v Standardno poročilo o kakovosti vključijo tudi naslednje podatke:

— opis postopkov za kontrole podatkov,

— mesečno povprečno število postavk v poročilih za Intrastat,

— število poročevalskih enot,

— % elektronsko poročanih poročil za Intrastat,

— % vrednosti, poročane elektronsko.

3.  Pravočasnost oceni Eurostat, tako da izračuna povprečni čas med koncem meseca poročanja in dnem posredovanja podatkov Eurostatu, in sicer:

— povprečno letno zamudo (+ X dni) ali predčasno (– Y dni) posredovanje zbirnih podatkov, v koledarskih dnevih, glede na zakonsko predpisan rok,

— povprečno letno zamudo (+ X dni) ali predčasno (– Y dni) posredovanje podrobnih podatkov, v koledarskih dnevih, glede na zakonsko predpisan rok.

4.  Dostopnost uporabnikom, ki daje vrednost statističnim podatkom, se poveča, če so podatki pravočasno dostopni v oblikah, ki jih zahtevajo uporabniki. Jasnost razpoložljivih podatkov je odvisna od posredovane pomoči pri uporabi in razlagi statističnih podatkov ter razpoložljivih komentarjev in analiz rezultatov.

Tako države članice v Standardno poročilo o kakovosti vključijo medije, ki se uporabljajo za diseminacijo zunanjetrgovinskih podatkov, ter povezave na dodatne informacije za pomoč uporabnikom statističnih podatkov (npr. informacije o metodologiji, prejšnje ali podobne publikacije, itd.).

5.  Primerljivost meri vpliv razlik med uporabljenimi statističnimi koncepti in definicijami, ko primerjamo statistične podatke med geografskimi območji, ne-geografskimi domenami ali referenčnimi obdobji.

Uporaba različnih konceptov in definicij v državah članicah lahko vpliva na primerljivost zunanjetrgovinskih statistik (geografska primerljivost).

Za oceno teh vplivov države članice poročajo o rezultatih zrcalnih analiz, ki so jih opravile, in o proučevanju odstopanj, če so ta občutna.

Časovna primerljivost je še en pomemben vidik kakovosti. Države članice poročajo o kakršnihkoli spremembah v definicijah, zajetju ali metodah, ki bodo vplivale na kontinuiteto.

6.  Skladnost je določena s tem, kako uspešno se lahko različne statistike povezujejo. Razen v statistiki zunanje trgovine so podatki o zunanji trgovini na voljo tudi v nacionalnih računih, poslovnih statistikah in plačilni bilanci.

Države članice v tem smislu poročajo o kakršnihkoli podatkih, ki zadevajo skladnost statističnih podatkov zunanje trgovine s podatki iz drugih virov.

7.  Popolnost se nanaša na dejstvo, da razpoložljivi statistični podatki odražajo potrebe in prednostne naloge, ki jih izrazijo uporabniki evropskega statističnega sistema.



( 1 ) UL L 102, 7.4.2004, str. 1.

( 2 ) UL L 228, 8.9.2000, str. 28. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2207/2003 (UL L 330, 18.12.2003, str. 15).

( 3 ) UL L 364, 12.12.1992, str. 32.

( 4 ) UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/15/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35).

( 5 ) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 493/2005 (UL L 82, 31.3.2005, str. 1).