<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-120/21</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62021CJ0120</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:718">EU:C:2022:718</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>8</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>8</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20220922">22. 9. 2022</DATE> – Zadeva C‑120/21</HT></P><P><HT TYPE="SC">LB (Zastaranje pravice do plačanega letnega dopusta)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (šesti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20220922">22. septembra 2022</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Socialna politika</KEYWORD><KEYWORD>Zaščita varnosti in zdravja delavcev</KEYWORD><KEYWORD>Organizacija delovnega časa</KEYWORD><KEYWORD>Člen 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2003/88/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 7</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do plačanega letnega dopusta</KEYWORD><KEYWORD>Denarno nadomestilo za neizrabljen dopust po prenehanju delovnega razmerja</KEYWORD><KEYWORD>Zastaralni rok treh let</KEYWORD><KEYWORD>Začetek teka</KEYWORD><KEYWORD>Ustrezno obveščanje delavca</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑120/21,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne <DATE ISO="20200929">29. septembra 2020</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20210226">26. februarja 2021</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">LB</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">TO,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (šesti senat),</P><P>v sestavi I. Ziemele (poročevalka), predsednica senata, P. G. Xuereb in A. Kumin, sodnika,</P><P>generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,</P><P>sodni tajnik: D. Dittert, vodja oddelka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20220324">24. marca 2022</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za nemško vlado J. Möller in R. Kanitz, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo B.-R. Killmann in D. Recchia, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20220505">5. maja 2022</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 7 Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20031104">4. novembra 2003</DATE> o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381) in člena 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med TO, delavko, in LB, njenim delodajalcem, v zvezi z denarnim nadomestilom iz naslova neizrabljenih dni plačanega letnega dopusta.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 4 in 5 Direktive 2003/88 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>(4)</NO.P><TXT>Izboljšanje varnosti, higiene in zdravja delavcev pri delu je cilj, ki ga ni mogoče obravnavati zgolj z ekonomskega vidika.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>Vsi delavci morajo imeti ustrezen počitek. […]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP></CONSID></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 7 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>Letni dopust<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="007.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi vsakemu delavcu zagotovijo pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov, v skladu s pogoji za upravičenost in dodelitev letnega dopusta, ki jih določa nacionalna zakonodaja in/ali praksa.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Minimalnega letnega dopusta ni mogoče nadomestiti z denarnim nadomestilom, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nemško pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Splošne določbe o zastaranju pravic med posamezniki so umeščene v poglavje 5 knjige 1 Bürgerliches Gesetzbuch (civilni zakonik, v nadaljevanju: BGB) z naslovom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Splošni del<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>. To poglavje 5 vsebuje člene 194, 195 in 199 tega zakonika. V njih so opredeljeni predmet, trajanje in začetek teka splošnega zastaralnega roka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 194(1) BGB določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Pravica zahtevati od tretje osebe določeno ravnanje ali opustitev (terjatev) zastara.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 195 BGB določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>Splošni zastaralni rok znaša tri leta.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 199(1) BGB določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Če ni določeno drugače, začne splošni zastaralni rok teči konec leta, v katerem:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>je nastala pravica in ko</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>je upnik izvedel za okoliščine, ki so podlaga za pravico, in za to, kdo je dolžnik, ali bi to moral izvedeti, če ne bi bil hudo malomaren.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>V skladu s členom 204 BGB se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 1 Mindesturlaubsgesetz für Arbeitnehmer (Bundesurlaubsgesetz) (zakon o minimalnem dopustu delavcev (zvezni zakon o dopustu)), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: BUrlG), naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>Pravica do dopusta<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>Vsak delavec ima v vsakem koledarskem letu pravico do plačanega dopusta.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 7(3) in (4) BUrlG določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="007.003"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>3.</NO.PARAG><ALINEA>Dopust mora biti dodeljen in izrabljen v tekočem koledarskem letu. Prenos dopusta v naslednje koledarsko leto je dopusten samo, če to utemeljujejo nujni operativni razlogi ali razlogi, povezani s posameznim delavcem. V primeru prenosa mora biti dopust dodeljen in izrabljen v prvih treh mesecih naslednjega koledarskega leta. Vendar se na zahtevo delavca del dopusta, pridobljenega v skladu s členom 5(1)(a), prenese v naslednje koledarsko leto.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Če dopusta v celoti ali delno ni več mogoče dodeliti zaradi prenehanja delovnega razmerja, je treba zanj plačati denarno nadomestilo.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>TO je pri LB delala od <DATE ISO="19961101">1. novembra 1996</DATE> do <DATE ISO="20170731">31. julija 2017</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>TO je po prenehanju delovnega razmerja od LB zahtevala denarno nadomestilo za 101 dan plačanega letnega dopusta, pridobljenega med letoma 2013 in 2017, ki ga ni izrabila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Tožbi, ki jo je TO <DATE ISO="20180206">6. februarja 2018</DATE> vložila zoper zavrnitev LB, da ji izplača to nadomestilo, je bilo na prvi stopnji delno ugodeno. TO je bilo tako dodeljeno nadomestilo za tri dni plačanega letnega dopusta, ki ga ni izrabila v letu 2017. Ta tožba pa je bila zavrnjena v delu v zvezi z zahtevki glede neizrabljenih dni plačanega letnega dopusta za leta od 2013 do 2016.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>TO je zoper to odločbo vložila pritožbo pri Landesarbeitsgericht Düsseldorf (deželno delovno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), ki je odločilo, da je TO upravičena do nadomestila za dodatnih 76 dni iz naslova neizrabljenega plačanega letnega dopusta za obdobje med letoma 2013 in 2016. To sodišče je menilo, da LB ni prispeval k temu, da bi TO lahko pravočasno izrabila svoj dopust iz naslova teh let, tako da njene pravice niso ugasnile niti zastarale v skladu s splošnim zastaranjem iz člena 194 in naslednjih BGB.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>LB je zoper to odločbo vložil revizijo pri Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija). Predložitveno sodišče meni, da pravice TO za leta od 2013 do 2016 v skladu s členom 7(3) BUrlG niso ugasnile, ker LB TO ni omogočil, da bi svoj plačani letni dopust dejansko izrabila pravočasno. Zato naj bi bilo treba na podlagi sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181106">6. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑684/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:874">EU:C:2018:874</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) – v skladu s katero mora delodajalec delavca pozvati, naj izrabi svoj dopust, in ga obvestiti o možnosti, da njegova pravica ugasne – zahtevi TO za nadomestilo načeloma ugoditi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Vendar predložitveno sodišče navaja, da je LB uveljavljal ugovor zastaranja na podlagi člena 194 BGB. V skladu s členoma 195 in 199 BGB namreč zahtevki upnika zastarajo tri leta po koncu leta, v katerem je njegova pravica nastala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Če bi to sodišče moralo uporabiti to splošno pravilo o zastaranju, naj bi iz tega sledilo, da bi se delodajalec, ki ni izpolnil obveznosti, ker delavcu ni omogočil, da bi dejansko izrabil svoj plačani dopust, razbremenil svojih obveznosti in se s tem položajem finančno okoristil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Po mnenju navedenega sodišča iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>Caixabank in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑224/19 in C‑259/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:578">EU:C:2020:578</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), izhaja, da pravo Unije ne nasprotuje uporabi zastaralnih rokov, če ti v praksi ne onemogočajo ali čezmerno ne otežujejo uveljavljanja pravic, podeljenih s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Ker naj bi se z nacionalno ureditvijo, ki omogoča omejitev prenosa pravic do plačanega letnega dopusta, ki jih je pridobil delavec, ali njihovo ugasnitev, na eni strani odobrilo ravnanje, ki bi privedlo do nezakonite obogatitve delodajalca, na drugi strani pa naj bi bila ta ureditev v nasprotju s ciljem varovanja zdravja delavca, predložitveno sodišče dvomi o združljivosti uporabe pravila o zastaranju iz člena 194 in naslednjih BGB s pravico, določeno v členu 7 Direktive 2003/88 in v členu 31(2) Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Ali člen 7 Direktive 2003/88 […] in člen 31(2) [Listine] nasprotujeta uporabi nacionalne ureditve, kot je člen 194(1) [BGB] v povezavi s členom 195 [tega zakona], v skladu s katero je za uveljavljanje pravice do plačanega letnega dopusta določen splošni zastaralni rok treh let, ki prične pod pogoji iz člena 199(1) BGB teči konec leta, v katerem je pravica do letnega dopusta nastala, če delodajalec delavcu ni dejansko omogočil uveljavitve njegove pravice do letnega dopusta s tem, da bi ga k temu ustrezno pozval in ga o tem ustrezno obvestil?<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 7 Direktive 2003/88 in člen 31(2) Listine razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero pravica do plačanega letnega dopusta, ki jo je delavec pridobil iz naslova referenčnega obdobja, zastara po izteku triletnega roka, ki začne teči konec leta, v katerem je ta pravica nastala, če delodajalec delavcu ni dejansko omogočil uveljavitve te pravice.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>V skladu s členom 7(1) Direktive 2003/88 države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi vsakemu delavcu zagotovijo pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov v skladu s pogoji za upravičenost in dodelitev letnega dopusta, ki jih določa nacionalna zakonodaja in/ali praksa. V skladu z odstavkom 2 tega člena minimalnega letnega dopusta ni mogoče nadomestiti z denarnim nadomestilom, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Zato – kot je razvidno že iz besedila člena 7 Direktive 2003/88 in sodne prakse Sodišča – so države članice pristojne, da v nacionalni zakonodaji opredelijo pogoje za izvrševanje in uveljavljanje pravice do plačanega letnega dopusta s tem, da določijo konkretne okoliščine, v katerih lahko delavci navedeno pravico uveljavijo (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181106">6. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Kreuziger</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑619/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:872">EU:C:2018:872</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Sodišče je v zvezi s tem pojasnilo, da člen 7(1) Direktive 2003/88 načeloma ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa podrobna pravila za izvrševanje pravice do plačanega letnega dopusta, ki je izrecno podeljena s to direktivo, vključno z izgubo navedene pravice ob koncu referenčnega obdobja ali obdobja za prenos, če je imel delavec, čigar pravica do plačanega letnega dopusta je ugasnila, dejansko možnost izvršiti pravico, ki mu je zagotovljena z navedeno direktivo (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181106">6. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Kreuziger</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑619/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:872">EU:C:2018:872</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Ob upoštevanju okvira in ciljev, ki jim sledi člen 7 Direktive 2003/88, je bilo tako razsojeno, da v primeru, da je delavec več zaporednih referenčnih obdobij nezmožen za delo, člen 7 Direktive 2003/88 ne nasprotuje nacionalnim določbam ali praksi, s katerimi je kopičenje pravic do letnega dopusta omejeno s petnajstmesečnim obdobjem prenosa, po poteku katerega pravica do takega dopusta ugasne (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111122">22. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>KHS</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑214/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:761">EU:C:2011:761</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Ta rešitev je bila utemeljena na podlagi ne le varstva delavca, temveč tudi varstva delodajalca, ki je soočen s tveganjem prevelikega kopičenja obdobij odsotnosti in težavami, ki bi jih te odsotnosti lahko pomenile za organizacijo dela (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111122">22. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>KHS</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑214/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:761">EU:C:2011:761</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Zato se lahko pravica do plačanega letnega dopusta iz člena 7 Direktive 2003/88 omeji le v primeru <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>posebnih okoliščin<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171129">29. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>King</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑214/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:914">EU:C:2017:914</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da bi bilo proti toženi stranki iz postopka v glavni stvari na podlagi splošnega pravila o zastaranju iz člena 195 BGB mogoče ugovarjati zastaranje njene pravice do plačanega letnega dopusta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da je z nacionalno ureditvijo iz postopka v glavni stvari uvedena omejitev izvrševanja pravice do plačanega letnega dopusta, ki jo tožena stranka iz postopka v glavni stvari ima na podlagi člena 7 Direktive 2003/88, ta omejitev pa je posledica uporabe zastaranja, določenega z nacionalno ureditvijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Nobena določba te direktive pa ne ureja zastaranja te pravice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Ker predložitveno sodišče Sodišče prosi ne le za razlago člena 7(1) Direktive 2003/88, ampak skupaj s to razlago tudi za razlago člena 31(2) Listine, je treba opozoriti, na eni strani, da člen 7 Direktive 2003/88 odraža in konkretizira temeljno pravico do plačanega letnega dopusta,<?PAGE NO="6"?> določeno v členu 31(2) Listine. Medtem ko zadnjenavedena določba zagotavlja pravico vsakega delavca do plačanega letnega dopusta, se namreč s prvonavedeno določbo to načelo izvaja z določitvijo trajanja navedenega dopusta (sodba z današnjega dne, Fraport, C‑518/20 in C‑727/20, točka 26 ter navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Na drugi strani, pravica do plačanega letnega dopusta je kot načelo socialnega prava Unije posebej pomembna in je tudi izrecno določena v členu 31(2) Listine, ki ji člen 6(1) PEU priznava enako pravno veljavnost, kot jo imata Pogodbi (sodba z današnjega dne, Fraport, C‑518/20 in C‑727/20, točka 25 ter navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Kot izhaja iz točke 30 te sodbe, pa splošni zastaralni rok iz člena 195 BGB učinkuje tako, da omejuje izvrševanje pravice do plačanega letnega dopusta, ki jo tožena stranka iz postopka v glavni stvari ima na podlagi člena 7 Direktive 2003/88.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Zato uporaba splošnega pravila o zastaranju za zahtevke tožene stranke iz postopka v glavni stvari pomeni tudi omejitev pravice, ki ji je priznana s členom 31(2) Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Ni sporno, da so omejitve temeljnih pravic, določenih z Listino, dovoljene samo ob spoštovanju strogih pogojev iz člena 52(1) Listine, in sicer, da so te omejitve predpisane z zakonom, da se z njimi spoštuje bistvena vsebina te pravice ter da so ob upoštevanju načela sorazmernosti potrebne in dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Evropska unija (sodba z današnjega dne, Fraport, C‑518/20 in C‑727/20, točka 33).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Prvič, v obravnavanem primeru je omejitev izvrševanja temeljne pravice iz člena 31(2) Listine, ki jo povzroči uporaba zastaralnega roka iz postopka v glavni stvari, predpisana z zakonom, natančneje v členu 195 BGB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Drugič, postavlja se vprašanje, ali uporaba tega pravila o zastaranju posega v samo bistvo pravice do plačanega letnega dopusta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>V zvezi s tem je v skladu s členom 195 BGB šele po izteku obdobja treh let mogoče ugovarjati zastaranje pravic, ki jih je delavec pridobil na podlagi pravice do plačanega letnega dopusta za določeno obdobje. Poleg tega v skladu s členom 199 BGB ta zastaralni rok začne teči šele ob koncu leta, v katerem je ta pravica nastala in ko je delavec izvedel za okoliščine, ki so podlaga za navedeno pravico, in za identiteto svojega delodajalca ali bi to moral izvedeti, če ne bi bil hudo malomaren.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da uporaba – na zahtevo delodajalca – splošnega pravila o zastaranju, ki ga določa nacionalna zakonodaja, zgolj pogojuje možnost delavca, da uveljavlja svojo pravico do plačanega letnega dopusta, s časovno omejitvijo treh let – če je bil seznanjen z okoliščinami, na katerih temelji njegova pravica, in s tem, kdo je delodajalec – in zato ne posega v samo bistvo take pravice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Tretjič, v zvezi z vprašanjem, ali omejitve izvrševanja pravice do plačanega letnega dopusta, določene v členu 31(2) Listine, ki izhajajo iz uporabe zastaralnega roka iz člena 195 BGB, ne presegajo tega, kar je potrebno za uresničitev cilja, ki mu sledi, je nemška vlada v pisnem stališču pojasnila, da ta določba BGB kot splošna ureditev zastaranja sledi legitimnemu cilju, in sicer zagotavljanju pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Natančneje, ta vlada je trdila, da delodajalec ne bi smel biti soočen s prošnjo za dopust ali denarno nadomestilo iz naslova neizrabljenega plačanega letnega dopusta na podlagi pravice, pridobljene več kot tri leta pred vložitvijo te prošnje. Poleg tega naj bi ta določba delavca spodbujala<?PAGE NO="7"?> k izvrševanju njegove pravice do plačanega letnega dopusta najpozneje tri leta po nastanku te pravice, s čimer naj bi prispevala k uresničitvi cilja počitka, na katerem temeljijo določbe člena 7(1) Direktive 2003/88.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>V zvezi s postopkom v glavni stvari je na prvem mestu treba opozoriti, da delodajalec TO – kot je razvidno iz predloga za sprejetje predhodne odločbe – ni dejansko omogočil uveljavitve njene pravice do plačanega letnega dopusta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>V zvezi s tem bremena zagotavljanja dejanske uveljavitve pravice do plačanega letnega dopusta – ker je treba delavca šteti za šibkejšo stranko v delovnem razmerju – ne bi smel v celoti nositi delavec, medtem ko bi se delodajalcu s tem ponudila možnost, da se razbremeni izpolnjevanja svojih obveznosti pod pretvezo, da mu delavec ni predložil prošnje za plačani letni dopust (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181106">6. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑684/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:874">EU:C:2018:874</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Iz tega sledi, kot je bilo navedeno v točki 25 te sodbe, da do izgube pravice do plačanega letnega dopusta ob koncu referenčnega obdobja ali obdobja za prenos lahko pride le, če je zadevni delavec dejansko imel možnost to pravico pravočasno uveljaviti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba poudariti – kar pa mora preveriti predložitveno sodišče – da se ugovor zastaranja ne upošteva po uradni dolžnosti, temveč ga v skladu s členom 214(1) BGB uveljavlja dolžnik obveznosti, na katero se sklicuje upnik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>V okoliščinah zadeve v glavni stvari torej LB kot delodajalec TO ugovarja zastaranje pravice, na katero se ta sklicuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Vendar, pod pretvezo zagotavljanja pravne varnosti ni mogoče dopustiti, da se delodajalec lahko sklicuje na lastno neizpolnitev obveznosti – in sicer, da delavcu ni omogočil dejanske uveljavitve njegove pravice do plačanega letnega dopusta – zato da bi iz tega pridobil korist v okviru tožbe tega delavca na podlagi te iste pravice z ugovarjanjem zastaranja te pravice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Po eni strani bi se namreč delodajalec v takem primeru lahko razbremenil obveznosti pozivanja in obveščanja, ki sta mu naloženi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Taka razbremenitev bi se zdela še toliko manj sprejemljiva, ker bi pomenila, da delodajalec – ki bi tako lahko veljavno ugovarjal zastaranje pravice delavca do letnega dopusta – delavcu ni omogočil dejanske uveljavitve te pravice tri leta zapored.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Po drugi strani, če pravica delavca do plačanega letnega dopusta zastara, ima delodajalec od te okoliščine korist.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Če bi se v teh okoliščinah dopustilo, da se delodajalec lahko sklicuje na zastaranje pravic delavca, ne da bi mu dejansko omogočil njihovo uveljavitev, bi se s tem odobrilo ravnanje, ki bi privedlo do nezakonite obogatitve delodajalca v škodo samemu cilju spoštovanja zdravja delavca, ki mu sledi člen 31(2) Listine (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171129">29. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>King</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑214/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:914">EU:C:2017:914</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Čeprav je sicer res, da ima delodajalec legitimen interes, da mu ni treba biti soočen s prošnjami za dopust ali denarno nadomestilo iz naslova neizrabljenega plačanega letnega dopusta, kar pomeni pravice, pridobljene več kot tri leta pred vložitvijo prošnje, pa legitimnost tega interesa preneha, če<?PAGE NO="8"?> se je delodajalec s tem, da delavcu ni omogočil dejanske uveljavitve pravice do plačanega letnega dopusta, sam spravil v položaj, v katerem je soočen s takimi prošnjami in od katerega bi lahko imel korist v škodo delavca, kar mora v postopku v glavni stvari preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Tak položaj namreč ni primerljiv s položajem, v katerem je Sodišče priznalo legitimen interes delodajalca, da ni soočen s tveganjem prevelikega kopičenja obdobij odsotnosti in težavami, ki bi jih te odsotnosti lahko pomenile za organizacijo dela, kadar je daljša odsotnost delavca posledica nezmožnosti zaradi bolezni (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111122">22. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>KHS</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑214/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:761">EU:C:2011:761</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>V okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, se mora delodajalec zaščititi pred prepoznimi prošnjami v zvezi z neizrabljenim plačanim letnim dopustom tako, da ravna v skladu z obveznostma obveščanja in pozivanja, ki ju ima do delavca, kar bo zagotovilo pravno varnost, ne da bi bila pri tem omejena temeljna pravica, določena v členu 31(2) Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Glede na te elemente je treba ugotoviti, da če delodajalec delavcu ni dejansko omogočil uveljavitve njegove pravice do plačanega letnega dopusta, pridobljene iz naslova referenčnega obdobja, uporaba splošnega zastaralnega roka iz člena 195 BGB za izvrševanje te pravice, določene v členu 31(2) Listine, presega to, kar je potrebno za uresničitev cilja pravne varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Iz vseh zgornjih preudarkov izhaja, da je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 7 Direktive 2003/88 in člen 31(2) Listine razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero pravica do plačanega letnega dopusta, ki jo je delavec pridobil iz naslova referenčnega obdobja, zastara po izteku triletnega roka, ki začne teči konec leta, v katerem je ta pravica nastala, če delodajalec delavcu ni dejansko omogočil uveljavitve te pravice.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 7 Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20031104">4. novembra 2003</DATE> o določenih vidikih organizacije delovnega časa in člen 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">je treba razlagati tako, da</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero pravica do plačanega letnega dopusta, ki jo je delavec pridobil iz naslova referenčnega obdobja, zastara po izteku triletnega roka, ki začne teči konec leta, v katerem je ta pravica nastala, če delodajalec delavcu ni dejansko omogočil uveljavitve te pravice.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>