2004R0794 — SL — 30.12.2015 — 008.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

▼M8

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 794/2004

z dne 21. aprila 2004

o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

▼B

(UL L 140 30.4.2004, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

 M1

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1627/2006 z dne 24. oktobra 2006

  L 302

10

1.11.2006

►M2

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1935/2004 z dne 20. decembra 2006

  L 407

1

30.12.2006

►M3

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008

  L 82

1

25.3.2008

 M4

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1147/2008 z dne 31. oktobra 2008

  L 313

1

22.11.2008

►M5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 257/2009 z dne 24. marca 2009

  L 81

15

27.3.2009

 M6

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1125/2009 z dne 23. novembra 2009

  L 308

5

24.11.2009

►M7

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 372/2014 z dne 9. aprila 2014

  L 109

14

12.4.2014

►M8

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2282 z dne 27. novembra 2015

  L 325

1

10.12.2015


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 044, 15.2.2007, str.  3 (1935/2006)




▼B

▼M8

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 794/2004

z dne 21. aprila 2004

o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

▼B



KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES ( 1 ) in zlasti člena 27 Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi državam članicam olajšali pripravo priglasitev državne pomoči, Komisiji pa njihovo oceno, je zaželeno predpisati obvezni obrazec za priglasitev. Ta obrazec bi moral biti čim bolj izčrpen.

(2)

Standardni obrazec za priglasitev ter obrazec za povzetek informacij in obrazci za dodatne informacije bi morali zajemati vse obstoječe smernice in zakonske okvire na področju državne pomoči. Spremeniti ali nadomestiti jih je treba glede na poznejše spremembe teh smernic ali okvirov.

(3)

Treba je omogočiti poenostavljeni sistem priglasitve nekaterih sprememb obstoječe pomoči. To poenostavljeno ureditev je treba dopustiti le, če je Komisija redno obveščena o izvajanju obstoječe zadevne pomoči.

(4)

Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti, da manjšega povečanja v višini do 20 % začetnega proračuna sheme pomoči, zlasti zaradi upoštevanja učinkov inflacije, ni treba priglasiti Komisiji, ker ni verjetno, da bi lahko vplivalo na začetno oceno Komisije glede skladnosti sheme, če so drugi pogoji sheme pomoči nespremenjeni.

(5)

Člen 21 Uredbe (ES) št. 659/1999 od držav članic zahteva, da predložijo Komisiji letno poročilo o vseh obstoječih shemah pomoči ali o individualni pomoči, ki se ne odobri v okviru sheme pomoči in v zvezi s katero v pogojni odločbi niso naložene nobene posebne obveznosti glede poročanja.

(6)

Da bi Komisija lahko izpolnjevala svoje obveznosti, bi od držav članic morala prejemati točne podatke o vrstah in zneskih pomoči, dodeljenih v okviru obstoječih shem pomoči. Poenostaviti in izboljšati je mogoče ureditev poročanja o državni pomoči Komisiji, zdaj predvideno v enotnem postopku za poročanje in priglasitev v okviru Pogodbe o ES in v okviru Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki je naveden v pismu Komisije državam članicam z dne 2. avgusta 1995. Ta uredba ne zajema tistega dela enotnega postopka, ki je povezan z obveznostmi držav članic glede priglasitve subvencij in izravnalnih ukrepov po členu 25 Sporazuma WTO in po členu XVI GATT iz leta 1994, sklenjenega dne 21. julija 1995.

(7)

Podatki, ki jih je treba navesti v letnih poročilih, Komisiji omogočijo spremljanje skupnega obsega pomoči in oblikovanje skupnega stališča glede učinkov različnih vrst pomoči na konkurenco. Zato lahko Komisija v posameznih primerih od držav članic zahteva, da predložijo dodatne podatke o izbranih zadevah. O izbiri vsebine se prej posvetuje z državami članicami.

(8)

Letna poročila ne zajemajo podatkov, ki so morda potrebni za preverjanje, ali je posamezni ukrep pomoči v skladu z zakonodajo Skupnosti. Komisija bi zato morala ohraniti pravico, da od podjetij iz držav članic lahko zahteva dodatne informacije ali da odločbam doda pogoje, ki zahtevajo predložitev teh informacij.

(9)

Določiti je treba, da se roki za namene Uredbe (ES) št. 659/1999 izračunajo v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in izteka rokov ( 2 ), kakor je dopolnjena s posebnimi pravili iz te uredbe. Zlasti je treba opredeliti dogodke, s katerimi se določajo začetki rokov, ki veljajo za državno pomoč. Pravila iz te uredbe bi se morala uporabljati tudi za roke, ki se določijo pred začetkom veljavnosti te uredbe in še naprej tečejo.

(10)

Namen vračila pomoči je vrnitev v stanje pred nezakonito dodelitvijo pomoči. Da bi zagotovili enako obravnavo, je treba od trenutka, ko je pomoč na voljo upravičenemu podjetju, ugodnost pomoči ocenjevati objektivno in neodvisno od izida katerih koli odločitev, ki jih to podjetje sprejme pozneje.

(11)

V skladu s splošno finančno prakso je treba obrestno mero za vračilo določiti kot letni odstotek obresti.

(12)

Iz obsega in pogostosti transakcij med bankami izhaja obrestna mera, ki jo je mogoče dosledno meriti in ki je statistično pomembna, zaradi česar bi morala biti podlaga za obrestno mero za vračilo. Vendar je treba medbančne menjalne obrestne mere prilagoditi, da bi odsevale splošne ravni povečanega poslovnega tveganja zunaj bančnega sektorja. Komisija bi morala na podlagi informacij o medbančnih menjalnih obrestnih merah določiti enotno obrestno mero za vračilo za vsako državo članico. Zaradi pravne varnosti in enake obravnave je primerno določiti natančno metodo, s katero je treba izračunati obrestno mero, in določiti objavo vsakokratne veljavne obrestne mere za vračilo, pa tudi prejšnjih zadevnih obrestnih mer.

(13)

Državna pomoč lahko šteje kot zmanjšanje srednjeročnih finančnih zahtev upravičenega podjetja. Za te namene in v skladu s splošno finančno prakso lahko kot srednjeročno obdobje šteje obdobje petih let. Obrestna mera za vračila bi zato morala ustrezati letnemu odstotku obresti, določenemu za pet let.

(14)

Ob upoštevanju cilja vrnitve v stanje pred nezakonito dodelitvijo in v skladu s splošno finančno prakso je treba obrestno mero, ki jo določi Komisija, izračunati vsako leto. Zaradi istih razlogov je treba obrestno mero za vračilo, ki velja v prvem letu obdobja vračila, uporabljati za prvih pet let obdobja vračila, obrestno mero za vračilo, ki velja v šestem letu obdobja vračila, pa za naslednjih pet let.

(15)

Ta uredba se uporablja za odločbe o vračilu, ki se priglasijo po datumu začetka veljavnosti te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:



POGLAVJE I

VSEBINA IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba vsebuje podrobne določbe glede oblike, vsebine in drugih podrobnosti v zvezi s priglasitvijo in letnimi poročili iz Uredbe (ES) št. 659/1999. Vsebuje tudi določbe za izračun rokov v vseh postopkih, povezanih z državno pomočjo, in izračun obrestnih mer za vračilo nezakonite pomoči.

2.  Ta uredba se uporablja za pomoč v vseh sektorjih.



POGLAVJE II

PRIGLASITEV

Člen 2

Obrazci za priglasitev

Brez poseganja v obveznosti držav članic, da priglasijo državno pomoč premogovništvu v skladu z Direktivo Komisije 2002/871/ES ( 3 ), se nova pomoč v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 659/1999, razen tiste iz člena 4(2), priglasi z obrazcem za priglasitev iz dela I Priloge I k tej uredbi.

Dodatne informacije, ki so potrebne za oceno skladnosti ukrepa s predpisi, smernicami, zakonskimi okviri in drugimi predpisi, veljavnimi za državno pomoč, se predložijo na obrazcu za dodatne podatke iz dela III Priloge I.

Komisija prilagodi ustrezne obrazce po vsaki spremembi ali zamenjavi zadevnih smernic ali zakonskih okvirov.

▼M3

Člen 3

Pošiljanje priglasitev

1.  Priglasitev pošlje Komisiji oseba, imenovana s strani države članice, z elektronsko potrditvijo. Taka potrjena priglasitev šteje za poslano s strani stalnega predstavnika.

2.  Komisija naslovi svoje dopise na stalnega predstavnika zadevne države članice ali na kateri koli drugi naslov, ki ga določi ta država članica.

3.  Od 1. julija 2008 se priglasitve pošljejo elektronsko preko spletne aplikacije Interaktivni sistem priglasitev državnih pomoči (SANI).

Vsi dopisi v povezavi s priglasitvijo se pošljejo elektronsko preko sistema varne elektronske pošte Infrastrukture javnih ključev (PKI).

4.  V izjemnih primerih ter na podlagi dogovora med Komisijo in zadevno državo članico se za pošiljanje priglasitve ali katerih koli drugih dopisov v povezavi s priglasitvijo lahko uporabi dogovorjeni komunikacijski kanal, različen od navedenih v odstavku 3.

Če takega dogovora ni, se vse priglasitve ali dopisi v povezavi s priglasitvijo, ki jih države članice pošljejo Komisiji preko komunikacijskega kanala, ki je različen od navedenih v odstavku 3, ne štejejo za predložene Komisiji.

5.  Kadar priglasitev ali dopisi v povezavi s priglasitvijo vsebujejo zaupne informacije, zadevna država članica jasno opredeli take informacije in navede razloge, zakaj štejejo za zaupne.

6.  Države članice za vsako dodelitev pomoči končnemu upravičencu navedejo registracijsko številko državne pomoči, ki jo Komisija dodeli shemi pomoči.

Pododstavek 1 se ne uporablja za pomoč, ki se dodeli v obliki davčnih ukrepov.

▼B

Člen 4

Poenostavljeni postopek priglasitve nekaterih sprememb obstoječe pomoči

1.  Za namene člena 1(c) Uredbe (ES) št. 659/1999 sprememba obstoječe pomoči pomeni katero koli spremembo, razen preoblikovanja povsem formalne ali upravne narave, ki ne more vplivati na ocenjevanje združljivosti ukrepa pomoči s skupnim trgom. Vendar se povečanje začetnega proračuna obstoječe sheme pomoči do 20 % ne šteje kot sprememba obstoječe pomoči.

2.  Naslednje spremembe obstoječe pomoči se priglasijo na poenostavljenem obrazcu za priglasitev iz Priloge II:

(a) povečanje proračuna potrjene sheme pomoči, ki je večje od 20 %;

(b) podaljšanje obstoječe potrjene sheme pomoči do šest let, s povečanjem proračuna ali brez;

(c) poostritev meril za uporabo potrjene sheme pomoči, zmanjšanje intenzivnosti ali zmanjšanje upravičenih stroškov;

Komisija si po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi v enem mesecu sprejela odločbo o kateri koli pomoči, ki je priglašena na poenostavljenem obrazcu za priglasitev.

3.  Poenostavljeni postopek priglasitve se ne uporablja za priglasitev sprememb shem pomoči, v zvezi s katerimi države članice niso predložile letnega poročila v skladu s členi 5, 6, in 7, razen če se letna poročila za leta, v katerih je pomoč dodeljena, predložijo ob priglasitvi.



POGLAVJE III

LETNA POROČILA

Člen 5

Oblika in vsebina letnih poročil

1.  Brez poseganja v drugi in tretji pododstavek tega člena ter v katere koli druge dodatne posebne zahteve glede poročanja iz pogojne odločbe, sprejete v skladu s členom 7(4) Uredbe (ES) št. 659/1999, ali v upoštevanje katerih koli obveznosti, ki jih določi zadevna država članica v zvezi z odločbo o odobritvi pomoči, države članice pripravijo letna poročila o obstoječih shemah pomoči iz člena 21(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 za vse koledarsko leto ali njegov del, med katerim se shema uporablja, v skladu s standardiziranim obrazcem za poročila iz Priloge IIIA.

V Prilogi IIIB je navedena oblika letnih poročil o obstoječih shemah pomoči, povezanih s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi.

V Prilogi IIIC je navedena oblika letnih poročil o obstoječih shemah pomoči, povezanih s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi.

2.  Komisija lahko od držav članic zahteva, da predložijo dodatne podatke o odbranih zadevah, o katerih se je treba z njimi vnaprej posvetovati.

Člen 6

Pošiljanje in objava letnih poročil

1.  Vsaka država članica pošlje Komisiji svoja letna poročila v elektronski obliki najpozneje do 30. junija leta, ki sledi letu, na katero se poročilo nanaša.

Države članice lahko v utemeljenih primerih predložijo približne ocene, pod pogojem, da dejanske številke pošljejo najpozneje do takrat, ko pošiljajo podatke za naslednje leto.

2.  Komisija vsako leto objavi povzetek o državni pomoči, ki vsebuje sintezo informacij iz letnih poročil, predloženih med prejšnjim letom.

Člen 7

Pravni položaj letnih poročil

Pošiljanje letnih poročil ne šteje kot izpolnitev obveznosti, da se priglasijo ukrepi pomoči pred začetkom njihove veljavnosti v skladu s členom 88(3) Pogodbe, in to pošiljanje nikakor ne posega v preiskavo domnevno nezakonite pomoči v skladu s postopkom iz poglavja III Uredbe (ES) št. 659/1999.



POGLAVJE IV

ROKI

Člen 8

Izračun rokov

▼M7

1.  Roki, določeni v Uredbi (ES) št. 659/1999 in s to uredbo, ali ki jih določi Komisija v skladu s členom 108 PDEU, se izračunavajo v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 in posebnimi pravili, določenimi v odstavkih 2–5b tega člena. V primeru nasprotujočih si določb se uporabljajo določbe te uredbe.

▼B

2.  Roki se določijo v mesecih ali delovnih dneh.

▼M3

3.  Glede rokov za ukrepanje Komisije prejem priglasitev ali poznejših dopisov v skladu s členom 3(1) in členom 3(3) te uredbe šteje kot zadevni dogodek za namen člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71.

4.  Glede rokov za ukrepanje držav članic, prejem zadevnih priglasitev ali dopisov od Komisije v skladu s členom 3(2) te uredbe šteje kot zadevni dogodek za namen člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71.

▼B

5.  Glede roka za predložitev pripomb po začetku formalnega preiskovalnega postopka iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 s strani tretjih oseb in tistih držav članic, ki jih ta postopek neposredno ne zadeva, objava obvestila o začetku postopka v Uradnem listu Evropske unije šteje kot zadevni dogodek za namene člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71.

▼M7

5a.  V zvezi z roki za predložitev zahtevanih informacij tretjih oseb v skladu s členom 6a(6) Uredbe (ES) št. 659/1999 šteje prejem zahtevka za informacije za relevanten dogodek za namen člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71.

5b.  V zvezi z roki za predložitev zahtevanih informacij od tretjih oseb v skladu s členom 6a(7) Uredbe (ES) št. 659/1999 šteje obvestilo o odločitvi kot relevantni dogodek za namene člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71.

▼B

6.  Vsak zahtevek za podaljšanje roka se ustrezno utemelji ter se v pisni obliki in vsaj dva delovna dneva pred iztekom roka pošlje na naslov, ki ga določi stran, ki je rok postavila.



POGLAVJE V

OBRESTNA MERA ZA VRAČILO NEZAKONITE POMOČI

▼M3

Člen 9

Metoda določitve obrestne mere

1.  Obrestna mera, ki se uporablja za vračilo državne pomoči, dodeljene v nasprotju s členom 88(3) Pogodbe, je letni odstotek obresti, ki ga Komisija vnaprej določi za vsako koledarsko leto, razen če je v posebni odločbi določeno drugače.

2.  Obrestna mera se izračuna tako, da se 1-letni obrestni meri na denarnem trgu doda 100 bazičnih točk. Če navedene obrestne mere niso na voljo, se uporabi 3-mesečna obrestna mera na denarnem trgu ali, če tudi te ni, donos na državne obveznice.

3.  Če ni zanesljivih podatkov o denarnem trgu ali donosu obveznic ali enakovrednih podatkov oziroma v izjemnih okoliščinah, lahko Komisija v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico (zadevnimi državami članicami) določi obrestno mero za vračilo na podlagi druge metode in na podlagi informacij, ki jih ima na voljo.

4.  Stopnja vračila se bo revidirala enkrat letno. Izhodiščna obrestna mera se bo izračunala na osnovi enoletne obrestne mere na denarnem trgu, beležene septembra, oktobra in novembra v zadevnem letu. Tako izračunana obrestna mera se bo uporabljala celo naslednje leto.

5.  Poleg tega se bo z namenom upoštevanja znatnih in nenadnih nihanj posodobitev izvedla vsakič, ko bo povprečna obrestna mera, izračunana na podlagi treh predhodnih mesecev, odstopala od veljavne obrestne mere za več kot 15 %. Ta nova obrestna mera bo začela veljati prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecem, uporabljenim v izračunu.

▼B

Člen 10

Objava

Komisija objavi tekoče in ustrezne prejšnje obrestne mere za vračilo državne pomoči v Uradnem listu Evropske unije ter v vednost na internetu.

Člen 11

Način uporabe obrestne mere

1.  Obrestna mera, ki se uporabi, je obrestna mera, ki velja na datum, ko je nezakonita pomoč dana na voljo upravičencu.

2.  Obrestna mera se do datuma vračila pomoči izračuna na podlagi obrestnoobrestnega računa. Na natečene obresti v prejšnjem letu se obračunajo obresti za vsako poznejše leto.

▼M3

3.  Obrestna mera, navedena v odstavku 1, se uporabi za celotno obdobje do datuma vračila. Če pa je med datumom, ko je bila nezakonita pomoč prvič na voljo upravičencu, in datumom vračila pomoči poteklo več kot eno leto, se obrestna mera vsako leto ponovno izračuna tako, da se za osnovo vzame obrestna mera, ki velja v času ponovnega izračuna.

▼M7



POGLAVJE Va

OBRAVNAVA PRITOŽB

Člen 11a

Dopustnost pritožb

1.  Vsaka oseba, ki vloži pritožbo v skladu s členoma 10(1) in 20(2) Uredbe (ES) št. 659/1999, dokaže, da je zainteresirana stran v smislu člena 1(h) navedene uredbe.

2.  Zainteresirane strani ustrezno izpolnijo obrazec iz Priloge IV in zagotovijo vse obvezne podatke, zahtevane v tem obrazcu. Na podlagi utemeljenega zahtevka zainteresirane strani lahko Komisija obveznost zagotovitve nekaterih informacij, zahtevanih v obrazcu, odpravi.

3.  Pritožbe se predložijo v enem od uradnih jezikov Unije.



POGLAVJE Vb

OZNAČEVANJE IN VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV

Člen 11b

Varovanje poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij

Vsaka oseba, ki na podlagi Uredbe (ES) št. 659/1999 predloži informacije, jasno označi informacije, ki so po njenem mnenju zaupne, pri čemer navede razloge za to in Komisiji predloži ločeno nezaupno različico dokumenta. Ko je treba predložiti informacije v določenem roku, velja za predložitev nezaupne različice isti rok.

▼B



POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

Pregled

Komisija ob posvetovanju z državami članicami v štirih letih po začetku veljavnosti te uredbe pregleda njeno uporabo.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Poglavje II se uporablja samo za uradna obvestila, ki se pošljejo Komisiji po več kakor petih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe.

Poglavje III se uporablja za letna poročila, ki zajemajo pomoč, odobreno od 1. januarja 2003.

Poglavje IV se uporablja za vsak rok, ki je določen, vendar še ni potekel na datum začetka veljavnosti te uredbe.

Člena 9 in 11 se uporabljata v zvezi z vsako odločbo o vračilu pomoči, ki se priglasi po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

STANDARDNI OBRAZEC ZA PRIGLASITEV DRŽAVNE POMOČI V SKLADU S ČLENOM 88(3) POGODBE IN ZA ZBIRANJE PODATKOV O NEZAKONITI POMOČI

Države članice uporabljajo ta obrazec za priglasitev novih shem pomoči in individualne pomoči v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES. Uporablja se tudi, kadar se ukrep, ki ni ukrep pomoči, priglasi Komisiji zaradi pravne varnosti.

Države članice uporabljajo ta obrazec tudi takrat, ko Komisija zahteva izčrpne informacije o domnevno nezakoniti pomoči.

Sedanji obrazec je sestavljen iz treh delov:

I.  Splošne informacije: izpolniti ga je treba v vseh primerih

II.  Povzetek informacij za objavo v Uradnem listu

III.  Obrazec za dodatne informacije glede na vrsto pomoči

Prosimo, upoštevajte, da je mogoče zaradi nepravilno izpolnjenega obrazca zavrniti priglasitev kot nepopolno. Izpolnjeni obrazec na papirju pošlje Komisiji stalni predstavnik zadevne države članice. Naslovi se na generalnega sekretarja Komisije.

Če država članica namerava uporabiti posebni postopek iz katerih koli predpisov, smernic, zakonskih okvirov in drugih predpisov, veljavnih za državno pomoč, se izvod priglasitve naslovi na generalnega direktorja pristojne službe Komisije.

▼M8

DEL I.

SPLOŠNE INFORMACIJE

1.    Status priglasitve

Ali se informacije, posredovane na tem obrazcu, nanašajo na:

(a) □ fazo pred priglasitvijo? Če ste odgovorili pritrdilno, vam obrazca morda še ne bo treba izpolniti v celoti, ampak se boste morali s službami Komisije dogovoriti, katere informacije se zahtevajo za predhodno oceno predlaganega ukrepa.

b) □ priglasitev v skladu s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)?

c) □ poenostavljeno priglasitev iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 794/2004 ( 4 )? Če ste odgovorili pritrdilno, izpolnite poenostavljeni obrazec za priglasitev v Prilogi II.

d) □ ukrep, ki ni državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, vendar se priglasi Komisiji zaradi pravne varnosti?

Če ste izbrali točko d) zgoraj, v nadaljevanju navedite, zakaj država članica, ki priglašuje, meni, da ukrep ni državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Predložite celotno oceno ukrepa ob upoštevanju spodaj navedenih štirih meril, pri čemer izpostavite zlasti merila, za katere menite, da jih načrtovani ukrep ne izpolnjuje:

Ali priglašeni ukrep pomeni prenos javnih sredstev ali pa se pripiše državi?

…

Ali priglašeni ukrep dodeljuje prednost podjetjem?

…

Ali je ukrep diskrecijski in na voljo le omejenemu številu podjetij v omejenem številu gospodarskih sektorjev ali pa vsebuje kakršne koli ozemeljske omejitve?

…

Ali ukrep vpliva na konkurenco na notranjem trgu oziroma ali pa obstaja nevarnost izkrivljanja trgovine znotraj Unije?

…

2.    Podatki o organu, ki dodeli pomoč

Zadevna država članica:

…

Regije zadevne države članice (na ravni NUTS 2); navedite tudi njihov status regionalne pomoči:

…

Osebe za stike:

Ime: …

Naslov: …

Telefonske številke: …

Elektronski naslovi: …

Navedite ime, naslov (vključno s spletnim naslovom) in elektronski naslov organa, ki dodeli pomoč:

Ime: …

Naslov: …

Spletni naslov: …

Elektronski naslov: …

Oseba za stike pri Stalnem predstavništvu

Ime: …

Telefonske številke: …

Elektronski naslov: …

Če želite, da se kopija uradnih dopisov, ki jih Komisija pošlje državi članici, posreduje drugim nacionalnim organom, tukaj navedete njihovo ime, naslov (vključno s spletnim naslovom) in elektronski naslov:

Ime: …

Naslov: …

Spletni naslov: …

Elektronski naslov: …

3.    Upravičenci

3.1

Sedež upravičencev

(a) □ v regijah, ki niso prejemnice pomoči: …

(b) □ v regijah, ki so upravičene do pomoči po členu 107(3)(a) PDEU (navedba regij na ravni NUTS 2): …

(c) □ v regijah, ki so upravičene do pomoči po členu 107(3)(c) PDEU (navedba regij na ravni NUTS 3 ali nižji): …

3.2

Lokacija projektov, če je primerno

(a) □ v regijah, ki niso prejemnice pomoči: …

(b) □ v regijah, ki so upravičene do pomoči po členu 107(3)(a) PDEU (navedba regij na ravni NUTS 2): …

(c) □ v regijah, ki so upravičene do pomoči po členu 107(3)(c) PDEU (navedba regij na ravni NUTS 3 ali nižji): …

3.3

Sektorji, na katere se nanaša ukrep pomoči (tj. sektorji, v katerih so dejavni upravičenci)

(a) □ Za vse sektorje

b) □ Po sektorjih. Če ste odgovorili pritrdilno, navedite sektorje na ravni skupine NACE ( 5 ): …

3.4

Če gre za shemo pomoči, navedite:

3.4.1

Vrsto upravičencev:

(a) □ velika podjetja

(b) □ mala in srednja podjetja (MSP)

(c) □ srednja podjetja

(d) □ mala podjetja

(e) □ mikro podjetja

3.4.2

Ocenjeno število upravičencev:

(a) □ manj kot 10

(b) □ od 11 do 50

(c) □ od 51 do 100

(d) □ od 101 do 500

(e) □ od 501 do 1 000

(f) □ več kot 1 000

3.5

Če gre za individualno pomoč, ki se dodeli v okviru sheme ali kot pomoč ad hoc, navedite:

3.5.1

Ime upravičencev:

…

3.5.2

Vrsto upravičencev:

…

□ MSP

Število zaposlenih: …

Letni promet (v celotnem znesku in nacionalni valuti v zadnjem finančnem letu):

…

Letna bilanca stanja (v celotnem znesku in nacionalni valuti v zadnjem finančnem letu):

…

Obstoj povezanega podjetja ali partnerskega podjetja (priložite izjavo v skladu s členom 3(5) Priporočila Komisije o MSP ( 6 ), s katero se potrjuje, da ima upravičenec status avtonomnega, povezanega ali partnerskega podjetja ( 7 )):

…

□ Veliko podjetje

3.6

Ali so upravičenci podjetja v težavah ( 8 )?



□ Da

□ Ne

3.7

Neporavnani nalogi za izterjavo

3.7.1

Če gre za individualno pomoč:

Organi držav članic se zavezujejo, da bodo prekinili dodelitev in/ali izplačevanje priglašene pomoči, če ima upravičenec še vedno na voljo predhodno nezakonito pomoč, ki je bila s sklepom Komisije razglašena za nezdružljivo (individualno pomoč ali pomoč iz sheme pomoči, ki je bila razglašena za nezdružljivo), dokler navedeni upravičenec ne vrne ali vplača na blokiran račun skupnega zneska nezakonite in nezdružljive pomoči ter ustreznih obresti za vračilo.



□ Da

□ Ne

Navedite sklic na nacionalno pravno podlago v zvezi s tem:

…

3.7.2

Če gre za sheme pomoči:

Organi držav članic se zavezujejo, da bodo prekinili dodelitev in/ali izplačevanje katere koli pomoči v okviru priglašene sheme pomoči kateremu koli podjetju, ki je pred tem koristilo nezakonito pomoč, ki je bila s sklepom Komisije razglašena za nezdružljivo (individualno pomoč ali pomoč iz sheme pomoči, ki je bila razglašena za nezdružljivo), dokler navedeno podjetje ne vrne ali vplača na blokiran račun skupnega zneska nezakonite in nezdružljive pomoči ter ustreznih obresti za vračilo.



□ Da

□ Ne

Navedite sklic na nacionalno pravno podlago v zvezi s tem:

…

4.    Nacionalna pravna podlaga

4.1

Navedite nacionalno pravno podlago ukrepa pomoči, vključno z izvedbenimi določbami in ustreznimi viri, na katere se določbe sklicujejo:

Nacionalna pravna podlaga: …

…

Izvedbene določbe (kadar je to primerno):

…

…

Sklici (kadar je to primerno):

…

4.2

Priglasitvi priložite eno od naslednjih:

(a) □ kopijo ustreznih izvlečkov končnih besedil pravne podlage (in spletni naslov, ki omogoča neposreden dostop do njih, če tak naslov obstaja)

(b) □ kopijo ustreznih izvlečkov osnutkov besedil pravne podlage (in spletni naslov, ki omogoča neposreden dostop do njih, če tak naslov obstaja)

4.3

Ali končno besedilo vsebuje klavzulo o mirovanju, po kateri organ, ki dodeli pomoč, lahko slednjo dodeli šele, ko jo Komisija odobri?

□ Da

□ Ne: Ali je določba v zvezi z navedenim vključena v osnutek besedila?

□ Da

□ Ne: Pojasnite, zakaj taka določba ni vključena v besedilo pravne podlage.

…

4.4

Če besedilo pravne podlage vsebuje klavzulo o mirovanju, navedite ali bo datum dodelitve pomoči:

□ datum odobritve s strani Komisije

□ datum zaveze nacionalnih organov k dodelitvi pomoči, ki jo mora najprej odobriti Komisija

…

5.    Podatki o pomoči, cilju in trajanju

5.1   Naziv ukrepa pomoči (ali ime upravičenca do individualne pomoči)

…

5.2   Kratek opis cilja pomoči

…

5.3   Ali se ukrep nanaša na nacionalno sofinanciranje projekta Evropskega sklada za strateške naložbe ( 9 )?

□ Ne

□ Da: Obrazcu za priglasitev priložite obrazec Evropske investicijske banke.

5.4   Vrsta pomoči

5.4.1

Ali se priglasitev nanaša na shemo pomoči?

□ Ne

□ Da: Ali shema spreminja obstoječo shemo pomoči?

□ Ne

□ Da: Ali so izpolnjeni pogoji za poenostavljeni postopek priglasitve iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 794/2004?

□ Da: Izpolnite poenostavljeni obrazec za priglasitev (glej Prilogo II).

□ Ne: Izpolnite ta obrazec in navedite, ali je bila prva shema, ki je zdaj spremenjena, priglašena Komisiji.

□ Da: navedite:

Številka pomoči ( 10 ): …

Datum odobritve s strani Komisije (sklic na dopis Komisije), če je primerno, ali številka izvzetja: …/…/…;

…

Trajanje prve sheme: …

Navedite, kateri pogoji so spremenjeni glede na prvo shemo in zakaj: …

□ Ne: navedite, kdaj se je shema izvedla:

…

5.4.2

Ali se priglasitev nanaša na individualno pomoč ( 11 )?

□ Ne

□ Da: navedite:

□ ali gre za pomoč iz odobrene/skupinsko izvzete sheme, ki jo je treba individualno priglasiti. Navedite sklic na odobreno shemo ali na izvzeto shemo:

Naziv: …

Številka pomoči (11) : …

Dopis Komisije o odobritvi (kadar je to primerno): …

□ individualna pomoč ne temelji na shemi

5.4.3

Ali je sistem financiranja sestavni del ukrepa pomoči (na primer z uporabo parafiskalnih dajatev za zbiranje potrebnih sredstev, da se omogoči dodelitev pomoči)?

□ Ne

□ Da: Če ste odgovorili pritrdilno, je treba priglasiti tudi sistem financiranja.

5.5   Trajanje

□   Shema

Navedite načrtovani skrajni rok za dodelitev individualne pomoči v okviru sheme. Če pomoč traja več kot šest let, pojasnite, zakaj je za doseganje ciljev sheme pomoči nujno daljše obdobje.

…

□   Individualna pomoč

Navedite načrtovani datum dodelitve pomoči ( 12 ): …

Če bo pomoč izplačana v obrokih, navedite načrtovane datume posameznega obroka …

6.    Združljivost pomoči

Skupna načela ocenjevanja

(Pododdelki od 6.2 do 6.7 se ne uporabljajo za pomoč kmetijskemu in ribiškemu sektorju ter sektorju akvakulture ( 13 ))

6.1

Označite primarni cilj in, kadar je to primerno, sekundarne cilje skupnega interesa, h katerim bo prispevala pomoč:



 

Primarni cilj

(označite samo eno okence)

Sekundarni cilj (1)

Kmetijstvo; gozdarstvo; podeželje

□

□

Širokopasovna infrastruktura

□

□

Pomoč za zaprtje

□

□

Povračilo škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izjemni dogodki

□

□

Kultura

□

□

Pomoč ali prikrajšani delavci in/ali invalidni delavci

□

□

Energetska infrastruktura

□

□

Energetska učinkovitost

□

□

Varstvo okolja

□

□

Izvedba pomembnega projekta skupnega evropskega interesa

□

□

Ribištvo in akvakultura

□

□

Ohranjanje kulturne dediščine

□

□

Spodbujanje izvoza in internacionalizacije

□

□

Regionalni razvoj (vključno s teritorialnim sodelovanjem)

□

□

Odpravljanje resne motnje v gospodarstvu

□

□

Obnovljivi viri energije

□

□

Reševanje podjetij v težavah

□

□

Raziskave, razvoj in inovacije

□

□

Prestrukturiranje podjetij v težavah

□

□

Tvegano financiranje

□

□

Sektorski razvoj

□

□

Storitve splošnega gospodarskega pomena (SGEI)

□

□

MSP

□

□

Socialna pomoč posameznim potrošnikom

□

□

Športna in večnamenska rekreacijska infrastruktura

□

□

Usposabljanje

□

□

Letališka infrastruktura ali oprema

□

□

Obratovanje letališč

□

□

Zagonska pomoč letalskim prevoznikom pri razvijanju novih zračnih poti

□

□

Usklajevanje prevoza

□

□

(1)   Sekundarni cilj je cilj, kateremu je pomoč, poleg primarnega cilja, izključno namenjena. Na primer sekundarni cilj sheme, katere primarni cilj so raziskave in razvoj, so lahko mala in srednja podjetja (MSP), če je pomoč namenjena izključno MSP. Sekundarni cilj je lahko tudi sektorski, če gre na primer za shemo raziskav in razvoja v jeklarskem sektorju.

6.2

Pojasnite potrebo po posredovanju države. Upoštevajte, da mora biti pomoč usmerjena v primere, ko lahko privede do znatnih izboljšav, ki jih trg sam ne more doseči, ker na primer odpravi natančno opredeljeno nedelovanje trga.

…

…

6.3

Navedite, zakaj je pomoč ustrezen instrument za doseganje cilja skupnega interesa iz točke 6.1. Upoštevajte, da se pomoč ne šteje za združljivo, če je enak pozitiven prispevek mogoče doseči z manj izkrivljajočimi ukrepi.

…

…

6.4

Navedite, ali ima pomoč spodbujevalen učinek (tj. kadar pomoč vpliva na ravnanje podjetja, ki zaradi te pomoči začne opravljati dodatno dejavnost, ki je sicer ne bi opravljalo ali bi jo opravljalo omejeno ali drugače).



□ Da

□ Ne

Navedite, ali so dejavnosti, ki so se začele pred vložitvijo vloge za pomoč, upravičene do pomoči.



□ Da

□ Ne

Če so upravičene, pojasnite, kako se zagotavlja skladnost z zahtevo glede spodbujevalnega učinka.

…

…

6.5

Navedite, zakaj je dodeljena pomoč sorazmerna, če gre za najnižji znesek, potreben za spodbujanje naložb ali dejavnosti.

…

…

6.6

Navedite možne neželene učinke pomoči na konkurenco in trgovino ter koliko ti učinki presegajo pozitivne učinke.

…

…

6.7

V skladu s sporočilom o preglednosti ( 14 ) navedite, ali bodo naslednje informacije objavljene na posameznem nacionalnem ali regionalnem spletnem mestu: celotno besedilo odobrene sheme pomoči ali sklepa o dodelitvi individualne pomoči in njegovih izvedbenih določb ali povezava nanj; podatki o organih, ki dodelijo pomoč; podatki o individualnih upravičencih, instrument pomoči ( 15 ) in znesek pomoči, dodeljen posameznim upravičencem; cilj pomoči, datum dodelitve pomoči, vrsta podjetja (npr. MSP, veliko podjetje); referenčna številka ukrepa pomoči, ki jo dodeli Komisija; regija, v kateri se nahaja upravičenec (na ravni NUTS 2) in glavni gospodarski sektor upravičencev (na ravni skupine NACE) ( 16 ).



□ Da

□ Ne

6.7.1

Navedite naslove spletnih mest, na katerih bodo objavljene informacije:

…

…

6.7.2

Če je primerno, navedite naslove osrednjih spletnih mest, ki pridobivajo informacije od regionalnih spletnih mest:

…

…

6.7.3

Če naslovi spletnih mest iz točke 6.7.2 ob priglasitvi še niso znani, se mora država članica zavezati, da bo Komisijo obvestila, ko bodo ta spletna mesta ustvarjena in njihovi naslovi znani.

7.    Instrument pomoči, znesek pomoči, intenzivnost pomoči in način financiranja

7.1   Instrument pomoči in znesek pomoči

Označite obliko pomoči in znesek pomoči ( 17 ), ki je na voljo upravičencem (za vsak ukrep, kadar je to primerno):



Instrument pomoči

Znesek pomoči ali dodelitve proračunskih sredstev (1)

Skupno

Letno

□  Nepovratna sredstva (ali po učinku sorodna pomoč)

a) □  Neposredna nepovratna sredstva

b) □  Subvencionirane obrestne mere

c) □  Odpis dolga

 

 

□  Posojila (ali po učinku sorodna pomoč)

a) □  Ugodno posojilo (vključno s podrobnimi podatki o obliki njegovega zavarovanja in trajanju)

b) □  Vračljiva predplačila

c) □  Odlog plačila davkov

 

 

□  Jamstvo

Kadar je to primerno, navedite tudi sklic na sklep Komisije o odobritvi metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev in informacije o posojilu ali drugi finančni transakciji, ki jo zajema jamstvo, zahtevano zavarovanje in premijo, ki jo je treba plačati, trajanje itd.)…

 

 

□  Vsakršna oblika naložb v lastniški ali navidezni lastniški kapital

…

 

 

□  Davčna ugodnost ali davčna oprostitev

a) □  Davčna olajšava

b) □  Zmanjšanje davčne osnove

c) □  Zmanjšanje davčne stopnje

d) □  Zmanjšanje prispevkov za socialno varnost

e) □  Drugo (navedite)

…

 

 

□  Drugo (navedite)

…

Navedite instrumente, s katerim se okvirno ujema po učinku

…

 

 

(1)   Da se zagotovijo informacije o zneskih pomoči in proračunu v posameznem poglavju tega obrazca in dodatnih obrazcih, navedite celotni znesek v nacionalni valuti.

Za jamstva navedite največji znesek posojil z jamstvi: …

Za posojila navedite največji (nominalni) znesek dodeljenega posojila: …

7.2   Opis instrumenta pomoči

Za vsak instrument pomoči, izbran s seznama iz točke 7.1, opišite pogoje za uporabo pomoči (kot sta davčna obravnava in ali se pomoč dodeli samodejno na podlagi nekaterih objektivnih meril ali gre za prosti preudarek organa, ki dodeli pomoč):

…

…

7.3   Vir financiranja

7.3.1

Označite način financiranja pomoči:

(a) □ Splošni proračun države/regije/kraja

(b) □ Z davku podobnimi dajatvami ali z davki, naloženimi upravičencu. Navedite vse podrobne informacije o dajatvah in proizvodih/dejavnostih, za katere se te obračunavajo (navedite zlasti, ali je treba za proizvode, uvožene iz drugih držav članic, plačati dajatve). Če je primerno, priložite kopijo pravne podlage za financiranje.

…

…

(c) □ Nakopičene rezerve

(d) □ Javna podjetja

(e) □ Sofinanciranje iz strukturnih skladov

(f) □ Drugo (navedite)

…

…

7.3.2

Ali se proračun sprejema vsako leto?

□ Da

□ Ne. Navedite, katero obdobje zajema: …

7.3.3

Če priglasitev zadeva spremembe obstoječe sheme pomoči, za vsak instrument pomoči navedite proračunske vplive priglašenih sprememb na to shemo glede naslednjega:

Celotni proračun …

Letni proračun ( 18 ) …

7.4   Kumulacija

Ali se pomoč lahko kumulira s pomočjo ali pomočjo de minimis ( 19 ), prejetih od drugih lokalnih, regionalnih ali nacionalnih pomoči ( 20 ), da se pokrijejo isti upravičeni stroški?

□ Da. Navedite ime, namen in cilj pomoči, če so podatki na voljo.

…

…

Opišite vzpostavljene mehanizme za zagotavljanje spoštovanja pravil kumulacije:

…

…

□ Ne

8.    Ocenjevanje

8.1

Ali se shema upošteva pri ocenjevanju ( 21 )?

□ Ne

Če se shema pri ocenjevanju ne upošteva, pojasnite, zakaj menite, da merila za ocenjevanje niso izpolnjena.

…

□ Da

Po katerih merilih se priglašena shema upošteva pri naknadni oceni:

(a) □ shema z velikim proračunom;

(b) □ shema, ki ima nove značilnosti;

(c) □ shema, kjer je mogoče predvideti pomembne tržne, tehnološke ali regulativne spremembe;

(d) □ shema, za katero načrtujete ocenjevanje, čeprav druga merila iz te točke ne veljajo.

Če izpolnjujete katero koli od meril iz te točke, navedite obdobje ocenjevanja in izpolnite obrazec za dodatne informacije, namenjen priglasitvi načrta ocenjevanja v Prilogi 1, Del III.8 ( 22 ).

…

8.2

Navedite, ali je že bilo opravljeno kakršno koli naknadno ocenjevanje za podobno shemo (s sklicem in povezavo na spletno stran, kadar je to primerno)

…

9.    Poročanje in spremljanje

Da se Komisiji omogoči spremljanje sheme pomoči in individualne pomoči, se država članica, ki priglašuje, zavezuje:

□ da bo Komisiji vsako leto predložila poročila iz člena 26 Uredbe Sveta (EU) št. 2015/1589 ( 23 ).

□ da bo vsaj 10 let od datuma dodelitve pomoči (individualne pomoči in pomoči, dodeljene na podlagi sheme) hranila podrobne evidence z vsemi informacijami in dokazili, ki so potrebne, da se ugotovi, ali so pogoji glede združljivosti izpolnjeni, in da bo te evidence na pisno zahtevo predložila Komisiji v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, določenem v zahtevi.

Za sheme davčne pomoči:

□ Če gre za sheme, po katerih se davčna pomoč dodeli samodejno na podlagi davčne napovedi upravičencev in pri katerih se za posameznega upravičenca ne opravi predhodni nadzor o izpolnjevanju pogojev glede združljivosti, se država članica zavezuje, da bo uporabila ustrezen nadzorni mehanizem, s katerim bo redno preverjala (na primer enkrat v poslovnem letu) vsaj naknadno in na podlagi vzorcev, da so vsi pogoji glede združljivosti izpolnjeni, in da bo v primeru goljufije naložila sankcije. Da se Komisiji omogoči spremljanje shem davčne pomoči, se država članica, ki priglašuje, zavezuje, da bo hranila podrobne evidence o nadzorih vsaj 10 let od datuma, ko so bili ti opravljeni, in jih na pisno zahtevo predložila Komisiji v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, določenem v zahtevi.

10.    Zaupnost

Ali priglasitev vsebuje zaupne informacije ( 24 ), ki se ne smejo razkriti tretjim osebam?

□ Da. Navedite, kateri del obrazca je zaupen in zakaj.

…

□ Ne

11.    Druge informacije

Kadar je to primerno, navedite vse druge informacije, pomembne za ocenjevanje pomoči.

…

…

12.    Dodatki

Navedite vse dokumente, ki so priloženi priglasitvi, in predložite kopije v papirni obliki ali spletne naslove, ki omogočajo dostop do zadevnih dokumentov.

…

…

13.    Izjava

Potrjujem, da so informacije v tem obrazcu, njegovih prilogah in dodatkih po moji najboljši vednosti pravilne in popolne.

Kraj in datum podpisa …

Podpis: …

Ime in položaj podpisnika …

14.    Obrazec za dodatne informacije

14.1

Na podlagi informacij, navedenih na obrazcu o splošnih informacijah, izberite ustrezen obrazec za dodatne informacije in ga izpolnite:

(a) □ Obrazci za dodatne informacije o regionalni pomoči

1. □ pomoč za naložbe

2. □ pomoč za tekoče poslovanje

3. □ individualna pomoč

(b) □ Obrazec za dodatne informacije o pomoči za raziskave, razvoj in inovacije

(c) □ Obrazec za dodatne informacije o pomoči za prestrukturiranje in reševanje podjetij v težavah

1. □ pomoč za reševanje

2. □ pomoč za prestrukturiranje

3. □ sheme pomoči

(d) □ Obrazec za dodatne informacije o pomoči za produkcijo avdiovizualnih del

(e) □ Obrazec za dodatne informacije o pomoči za širokopasovna omrežja

(f) □ Obrazec za dodatne informacije o okoljski in energetski pomoči

(g) □ Obrazec za dodatne informacije o pomoči za tvegano financiranje:

(h) □ Obrazec za dodatne informacije o pomoči letališčem in letalskim prevoznikom:

1. □ pomoč za naložbe letališčem

2. □ pomoč letališčem za tekoče poslovanje

3. □ zagonska pomoč letalskim prevoznikom

4. □ pomoč socialnega značaja v skladu s členom 107(2)(a) PDEU

5. □ pomoč za pomorski promet

i) □ Obrazec za dodatne informacije za priglasitev načrta ocenjevanja

j) □ Obrazec za dodatne informacije o pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju

k) □ Obrazec za dodatne informacije o pomoči ribiškemu sektorju in sektorju akvakulture

14.2

Za pomoč, ki ni zajeta v nobenem obrazcu za dodatne informacije, izberite ustrezno določbo PDEU, smernico ali drugo besedilo, ki se uporablja za državno pomoč:

(a) □ Kratkoročni izvozni kredit ( 25 )

(b) □ Sistem trgovanja z emisijami ( 26 )

(c) □ Sporočilo o bančništvu ( 27 )

(d) □ Sporočilo o pomembnih projektih skupnega evropskega interesa ( 28 )

(e) □ Storitve splošnega gospodarskega pomena (člen 106(2) PDEU) ( 29 )

(f) □ Člen 93 PDEU

(g) □ Člen 107(2)(a) PDEU

(h) □ Člen 107(2)(b) PDEU

(i) □ Člen 107(3)(a) PDEU

(j) □ Člen 107(3)(b) PDEU

(k) □ Člen 107(3)(c) PDEU

(l) □ Člen 107(3)(d) PDEU

(m) □ Drugo, navedite

…

Utemeljite združljivost pomoči, ki se uvršča v kategorije, izbrane v tej točki:

…

…

Iz praktičnih razlogov se priporoča, da predložene dokumente oštevilčite kot priloge in da se v ustreznih oddelkih obrazcev za dodatne informacije sklicujete na njihove številke.

▼M3 —————

▼B

DEL III

OBRAZCI ZA DODATNE INFORMACIJE

Izpolnite po potrebi in glede na vrsto pomoči:

1. Pomoč MSP

2. Pomoč za usposabljanje

3. Pomoč za zaposlovanje

4. Regionalna pomoč

5. Pomoč iz večsektorskega okvira

6. Pomoč za raziskave in razvoj:

(a) če gre za shemo pomoči

(b) če gre za individualno pomoč

7. Pomoč za reševanje podjetij v težavah:

(a) če gre za shemo pomoči

(b) če gre za posamezno pomoč

8. Pomoč za prestrukturiranje podjetij v težavah

(a) če gre za shemo pomoči

(b) če gre za individualno pomoč

9. Pomoč za avdiovizualno produkcijo

10. Pomoč za varstvo okolja

11. Pomoč za tvegani kapital

12. Pomoč v kmetijskem sektorju:

(a) pomoč kmetijstvu

i. pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva

ii. pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

(b) kmetijska okoljska pomoč

(c) pomoč kot nadomestilo za prikrajšanost na območjih z omejenimi možnostmi

(d) pomoč za naselitev mladih kmetov

(e) pomoč za predčasno upokojitev ali za opustitev kmetijskih dejavnosti

(f) pomoč za zaprtje proizvodnih, predelovalnih in prodajnih zmogljivosti

(g) pomoč skupinam proizvajalcev

(h) pomoč za povračilo škode, nastale v kmetijski proizvodnji ali na kmetijskih proizvajalnih sredstvih

(i) pomoč za komasacijo in arondacijo zemljišč

(j) pomoč za proizvodnjo in trženje kakovostnih kmetijskih proizvodov

(k) pomoč za zagotovitev tehnične podpore v kmetijskem sektorju

(l) pomoč živinorejskemu sektorju

(m) pomoč najbolj oddaljenim regijam in egejskim otokom

(n) pomoč v obliki subvencioniranih kratkoročnih posojil

(o) pomoč za promocijo in oglaševanje kmetijskih in nekaterih nekmetijskih proizvodov

(p) pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah

(q) pomoč za testiranje TSE, poginule živali in klavnične odpadke

13. Pomoč v transportnem sektorju:

(a) posamezna pomoč za prestrukturiranje podjetij v težavah v letalskem sektorju

(b) pomoč za prometno infrastrukturo

(c) pomoč za pomorski promet

(d) pomoč za kombinirani prevoz

14. Pomoč ladjedelništvu (izpolnite)

▼M8

DEL III

OBRAZCI ZA DODATNE INFORMACIJE

DEL III.1.A

Obrazec za dodatne informacije o individualni regionalni pomoči za naložbe

Ta obrazec za dodatne informacije je namenjen priglasitvi katere koli individualne pomoči za naložbe iz Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 ( 30 )(v nadaljnjem besedilu: smernice o regionalni državni pomoči). Če je upravičencev do ukrepa individualne pomoči več, je treba za vsakega od njih navesti ustrezne informacije.

1.    Področje uporabe

1.1

Razlogi za priglasitev ukrepa:

(a) □ Priglasitev se nanaša na individualno pomoč, dodeljeno v okviru sheme, in pomoč iz vseh virov, ki presega prag za priglasitev. Navedite sklice državnih pomoči zadevnih odobrenih in skupinsko izvzetih shem pomoči:

(b) □ Priglasitev se nanaša na individualno pomoč, dodeljeno zunaj sheme (pomoč ad hoc).

(c) □ Priglasitev se nanaša na pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je ukinil enako ali podobno dejavnost ( 31 ) v EGP dve leti pred datumom, ko je zaprosil za pomoč, ali ima ob vložitvi vloge za pomoč namen ukiniti tako dejavnost v dveh letih po dokončanju naložbe, ki naj bi se subvencionirala.

(d) □ Priglasitev se nanaša na naložbo velikega podjetja za potrebe diverzifikacije obstoječe poslovne enote na območju „c“, s katero se ta preusmeri v nove izdelke in/ali nove inovativne postopke.

(e) □ Drugo. Pojasnite:

…

…

1.2

Področje uporabe priglašenega ukrepa pomoči

1.2.1

Potrdite, da upravičenec ni podjetje v težavah ( 32 )

…

1.2.2

Če ukrep zajema pomoč za naložbe v širokopasovna omrežja, pojasnite, kako bo organ, ki dodeli pomoč, zagotovil, da bodo izpolnjeni naslednji pogoji, in navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage in/ali dokazila:

— pomoč se dodeli samo za območja brez omrežja iste kategorije (osnovna širokopasovna infrastruktura ali infrastruktura dostopovnih omrežij naslednje generacije), v katerih se tudi v bližnji prihodnosti taka omrežja verjetno ne bodo razvila;

— subvencionirani omrežni operater omogoča aktiven in pasiven veleprodajni dostop po poštenih in nediskriminatornih pogojih z možnostjo učinkovite in polne razveze;

— pomoč je bila ali bo dodeljena na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z odstavkom 78(c) in (d) smernic Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij ( 33 ).

…

1.2.3

Če ukrep zajema pomoč za raziskovalno infrastrukturo ( 34 ), potrdite, da je pomoč pogojena s preglednim in nediskriminatornim dostopom do te infrastrukture, ter predložite dokazila o tem in/ali sklice na ustrezne dele pravne podlage. (odstavek 13 smernic o regionalni državni pomoči).

…

1.2.4

Predložite kopijo obrazca in (osnutek) sporazuma o dodelitvi pomoči.

2.    Dodatne informacije o upravičencu, naložbenem projektu in pomoči

2.1   Upravičenec

2.1.1

Podatki o prejemnikih pomoči:

…

2.1.2

Če se pravna identiteta prejemnikov pomoči razlikuje od pravne identitete podjetij, ki projekt financirajo, ali dejanskih upravičencev do pomoči, opišite te razlike.

…

…

2.1.3

Čim jasneje opišite odnos med upravičencem, skupino podjetij, ki ji pripada, in drugimi povezanimi podjetji, vključno s skupnimi podjetji.

…

…

2.2   Naložbeni projekt

2.2.1

Zagotovite naslednje informacije o priglašenem naložbenem projektu:



Datum vložitve vloge za pomoč:

 

(Načrtovani) datum začetka del na naložbenem projektu:

 

Načrtovani datum začetka proizvodnje:

 

Načrtovani datum, ko je dosežena polna proizvodna zmogljivost:

 

Načrtovani datum konca naložbenega projekta:

 

2.2.2

Če priglasitev zajema naložbo na območju „a“ ali naložbo enega ali več MSP ( 35 ) na območju „c“ (odstavek 34 smernic o regionalni državni pomoči), označite kategorije začetne naložbe, ki jih zadeva priglasitev (odstavek 20(h) smernic o regionalni državni pomoči):

(a) □ ustanovitev nove poslovne enote

(b) □ razširitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote

(c) □ diverzifikacija proizvodnje poslovne enote na izdelke, ki jih ta prej ni proizvajala

(d) □ bistvena sprememba celotnega proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti

(e) □ pridobitev sredstev, ki so neposredno povezana s poslovno enoto, ki se je zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, in jo kupi vlagatelj, ki ni povezan s prodajalcem ( 36 )

2.2.3

Če shema zajema naložbo velikega podjetja na območju „c“, označite kategorije začetne naložbe, ki jih zadeva priglasitev (odstavek 15 in odstavek 20(i) smernic o regionalni državni pomoči):

(a) □ ustanovitev nove poslovne enote

(b) □ diverzifikacija dejavnosti poslovne enote pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti ( 37 ), ki se je prej izvajala v poslovni enoti

(c) □ diverzifikacija obstoječe poslovne enote, pri čemer se ta preusmeri v nove izdelke

(d) □ nov inovativni postopek v obstoječi poslovni enoti

(e) □ pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki se je zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, in jo kupi vlagatelj, ki ni povezan s prodajalcem, pod pogojem, da nova dejavnost, ki se bo izvajala z uporabo pridobljenih sredstev, ni enaka ali podobna dejavnosti, ki se je izvajala v poslovni enoti pred pridobitvijo

2.2.4

Na kratko opišite naložbo in pojasnite, kako se zadevni projekt uvršča v eno ali več kategorij zgoraj navedene začetne naložbe:

…

…

2.3   Upravičeni stroški, izračunani na podlagi stroškov naložb

2.3.1

Navedite naslednjo razčlenitev skupnih upravičenih stroškov naložb v nominalni in diskontirani vrednosti:



 

Skupni upravičeni stroški (nominalni) (1)

Skupni upravičeni stroški (diskontirani) (1)

Stroški pripravljalnih študij ali stroški svetovanja, povezani z naložbo (samo MSP)

 

 

Zemljišča

 

 

Stavbe

 

 

Obrati/stroji/oprema (2)

 

 

Neopredmetena sredstva

 

 

Skupni upravičeni stroški

 

 

(1)   V nacionalni valuti (glej tudi točko 2.5)

(2)   Odhodkov za nakup prometne opreme v prometnem sektorju ni mogoče vključiti v enoten nabor odhodkovnih postavk. Taki odhodki ne izpolnjujejo pogojev za začetno naložbo.

2.3.2

Potrdite, da so pridobljena sredstva nova (odstavek 94 smernic o regionalni državni pomoči) ( 38 ).



□ Da

□ Ne

2.3.3

Predložite dokazila, da se za MSP lahko šteje za upravičene do 50 % stroškov pripravljalnih študij ali stroškov svetovanja, povezanih z naložbo (odstavek 95 smernic o regionalni državni pomoči).

…

2.3.4

Predložite dokazila, da pri pomoči, dodeljeni za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, upravičeni stroški presegajo znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se modernizirala, v zadnjih treh poslovnih letih (odstavek 96 smernic o regionalni državni pomoči).

…

2.3.5

Navedite sklic na pravno podlago ali pojasnite, kako se zagotavlja, da pri pomoči, dodeljeni za diverzifikacijo obstoječe poslovne enote, upravičeni stroški za vsaj 200 % presegajo knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo, kot je bila evidentirana v poslovnem letu pred začetkom del (odstavek 97 smernic o regionalni državni pomoči). Če je primerno, predložite dokumentacijo, ki vsebuje ustrezne količinske podatke.

…

2.3.6

V primerih, ki vključujejo zakup opredmetenih sredstev, navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, kjer je določeno, da se morajo upoštevati naslednji pogoji (odstavek 98 smernic o regionalni državni pomoči), ali pojasnite, kako se drugače zagotavlja spoštovanje navedenih pogojev.

— pri zemljiščih in stavbah se mora za velika podjetja zakup nadaljevati vsaj pet let po pričakovanem datumu zaključka naložbe, za MSP pa tri leta;

— …

— pri obratih ali strojih mora biti zakup opravljen v obliki finančnega najema in vsebovati obveznost upravičenca do pomoči, da po izteku obdobja najema odkupi sredstvo.

— …

2.3.7

Odstavek 99 smernic o regionalni državni pomoči določa, da se „v primeru prevzema poslovne enote upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Transakcija mora potekati po tržnih pogojih. Če je pomoč za pridobitev sredstev že bila odobrena pred njihovim nakupom, bi bilo treba nabavno vrednost teh sredstev odšteti od upravičenih stroškov, povezanih s prevzemom poslovne enote. Če prevzem poslovne enote spremlja dodatna naložba, ki je upravičena do pomoči, bi bilo treba upravičene stroške te druge naložbe prišteti stroškom nakupa sredstev poslovne enote.“

Če je to v priglašenem primeru pomembno, pojasnite, kako so bili ti pogoji upoštevani, in predložite ustrezna dokazila.

…

2.3.8

Če upravičeni odhodki za naložbeni projekt vključujejo neopredmetena sredstva, pojasnite, kako se zagotavlja, da bodo izpolnjeni pogoji iz odstavkov 101 in 102 smernic o regionalni državni pomoči ( 39 ). V takih primerih navedite natančen sklic na ustrezno določbo pravne podlage.

…

2.4   Upravičeni stroški, izračunani na podlagi stroškov plač

Navedite:

— kako so bili ugotovljeni upravičeni stroški, izračunani na podlagi stroškov plač (odstavek 103 smernic o regionalni državni pomoči);

— kako je bilo izračunano število ustvarjenih delovnih mest glede na odstavek 20(k) smernic o regionalni državni pomoči;

— kako so bili ugotovljeni stroški plač zaposlenih oseb glede na odstavek 20(z) smernic o regionalni državni pomoči; in

— predložite ustrezne izračune in dokazila.

…

2.5   Izračun diskontiranih upravičenih stroškov in zneska pomoči

2.5.1

V tabelo iz te točke vnesite podatke o upravičenih stroških po kategoriji upravičenih stroškov, ki jih je treba kriti skozi celotno trajanje naložbenega projekta:



 

Nominalni/ diskontirani

N – 0 (1)

N + 1 (1)

N + 2 (1)

N + 3 (1)

N + X (1)

Skupaj (1)

Pripravljalne študije itd. (samo MSP)

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

Zemljišča

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

Stavbe

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

Obrati/stroji/oprema (2)

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

Neopredmetena sredstva

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

Stroški plač

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

Drugo (navedite)

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

Skupaj

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

(1)   V nacionalni valuti

(2)   Odhodkov za nakup prometne opreme v prometnem sektorju ni mogoče vključiti v enoten nabor odhodkovnih postavk. Taki odhodki ne izpolnjujejo pogojev za začetno naložbo.

Navedite datum, do katerega so bili zneski diskontirani, in uporabljeno diskontno stopnjo ( 40 ):

…

2.5.2

V tabelo iz te točke vnesite podrobne podatke o priglašeni pomoči, ki je (bo) dodeljena za naložbeni projekt, s sklicem na uporabljeno obliko pomoči:



 

nominalni/ diskontirani

N – 0 (1)

N + 1 (1)

N + 2 (1)

N + 3 (1)

N + X (1)

Skupaj (1)

Nepovratna sredstva

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

Ugodno posojilo

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

Jamstvo

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

Znižanje davka

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

…

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

…

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

Skupaj

nominalni

 

 

 

 

 

 

diskontirani

 

 

 

 

 

 

(1)   V nacionalni valuti

Navedite datum, do katerega so bili zneski diskontirani, in uporabljeno diskontno stopnjo:

…

Za vsako obliko pomoči, navedeno v tabeli iz točke 2.5.2, navedite, kako se izračuna ekvivalent nepovratnih sredstev:

Ugodno posojilo:

…

Jamstvo:

…

Znižanje davka:

…

Drugo:

…

2.5.3

Navedite, kateri od ukrepov pomoči, ki naj bi bil dodeljen projektu, še ni opredeljen, in pojasnite, kako bo organ, ki dodeli pomoč, zagotovil, da bo upoštevana največja dovoljena intenzivnost pomoči (odstavka 82 in 83 smernic o regionalni državni pomoči).

…

2.5.4

Ali je projekt sofinanciran iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov? Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, v okviru katerega operativnega programa evropskih strukturnih in investicijskih skladov bodo sredstva pridobljena. Navedite tudi znesek sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki bodo vključena.

…

2.5.5

Če je upravičenec (na ravni skupine) prejel pomoč za eno ali več začetnih naložb, ki so se začele v isti regiji NUTS 3 v treh letih od datuma začetka del v okviru priglašenega naložbenega projekta (odstavek 20(t) smernic o regionalni državni pomoči), navedite podrobne informacije o ukrepih pomoči za vsako od predhodnih začetnih naložb, ki so prejele pomoč (vključno s kratkim opisom naložbenega projekta, datumom vložitve vloge za pomoč, datumom dodelitve pomoči, datumom začetka del, zneski pomoči in upravičenimi stroški ( 41 )).



 

Upravičeni stroški naložb (1)

Znesek dodeljene pomoči (1)

Datum vložitve vloge

Datum dodelitve pomoči

Datum začetka del

Kratek opis

Sklici na pomoči

Projekt začetne naložbe 1

 

 

 

 

 

 

 

Projekt začetne naložbe 2

 

 

 

 

 

 

 

Projekt začetne naložbe 3

 

 

 

 

 

 

 

…

 

 

 

 

 

 

 

(1)   V nacionalni valuti

2.5.6

Kadar je to primerno, potrdite, da skupni znesek pomoči, ki bo dodeljen projektu začetne naložbe, ne presega „največje intenzivnosti pomoči“ (kot je opredeljena v odstavku 20(m) smernic o regionalni državni pomoči), ob upoštevanju povečane intenzivnosti pomoči za MSP (kot je opredeljena v odstavku 177 smernic o regionalni državni pomoči) ali „prilagojenega zneska pomoči“ (kot je opredeljen v odstavku 20(c) smernic o regionalni državni pomoči). Predložite ustrezna dokazila in izračune.

…

2.5.7

Če se pomoč za naložbeni projekt dodeli na podlagi več shem regionalne pomoči ali skupaj s pomočjo ad hoc, potrdite, da je največjo dovoljeno intenzivnost pomoči, ki se lahko dodeli za projekt, vnaprej izračunal prvi organ, ki dodeli pomoč, in navedite znesek te pomoči. Pojasnite, kako bodo organi, ki dodelijo pomoč, zagotovili, da bo upoštevana navedena največja intenzivnost pomoči (odstavek 92 smernic o regionalni državni pomoči).

…

2.5.8

Če je začetna naložba povezana s projektom evropskega teritorialnega sodelovanja, pojasnite glede na določbe iz odstavka 93 smernic o regionalni državni pomoči, kako se določijo največja dovoljena intenzivnost pomoči za projekt in kateri upravičenci sodelujejo.

…

3.    Ocena združljivosti ukrepa

3.1   Prispevek k regionalnim ciljem in potreba po posredovanju države

3.1.1

Navedite:

— točno lokacijo projekta, ki prejema pomoč (tj. kraj in regijo NUTS 2 ali 3, v katero spada kraj);

— podrobne podatke o njenem statusu državne pomoči in sedanji karti regionalne pomoči (to je, ali je na območju, ki je v skladu s členom 107(3)(a) ali (c) PDEU upravičeno do regionalne pomoči?); in

— največjo intenzivnost pomoči, ki se uporablja za velika podjetja.

…

3.1.2

Pojasnite, kako bo pomoč prispevala k regionalnemu razvoju ( 42 ).

…

3.1.3

Če priglasitev zadeva vlogo za individualno pomoč v okviru sheme, pojasnite, kako projekt prispeva k cilju sheme, in predložite ustrezna dokazila (odstavek 35 smernic o regionalni državni pomoči).

…

3.1.4

Če priglasitev zadeva pomoč ad hoc, pojasnite, kako projekt prispeva k razvojni strategiji zadevnega območja, in predložite ustrezna dokazila (odstavek 42 smernic o regionalni državni pomoči).

…

3.1.5

Pojasnite, kako se izvaja določba, ki zahteva, da bo vsaka naložba na zadevnem območju ohranjena najmanj pet let (tri leta za MSP) po zaključku naložbe (odstavek 36 smernic o regionalni državni pomoči). Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage (npr. pogodbo o dodelitvi pomoči).

…

3.1.6

Pri izračunu pomoči na podlagi stroškov plač pojasnite, kako se izvaja določba, ki zahteva, da morajo biti delovna mesta ustvarjena v treh letih po zaključku naložbe in da mora biti vsako delovno mesto, ustvarjeno z naložbo, na zadevnem območju ohranjeno pet let (tri leta za MSP) od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno (odstavek 37 smernic o regionalni državni pomoči). Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage (npr. pogodbo o dodelitvi pomoči).

…

3.1.7

Navedite sklic na pravno podlago ali dokažite, da morajo prejemniki zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov, in sicer iz lastnih sredstev ali z zunanjim financiranjem, v obliki, ki ne zajema nobene javne finančne podpore ( 43 ). (odstavek 38 smernic o regionalni državni pomoči)

…

3.1.8

Ali ste se zavezali ali se zavezujete, da boste za naložbo opravili presojo vplivov na okolje? (odstavek 39 smernic o regionalni državni pomoči)



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili nikalno, pojasnite, zakaj presoja vplivov na okolje za ta projekt ni potrebna.

…

3.2   Ustreznost ukrepa

3.2.1

Če priglasitev zadeva pomoč ad hoc, dokažite, da taka pomoč bolje pripomore k razvoju zadevnega območja kot pomoč v okviru sheme ali ukrepi druge vrste (odstavek 55 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.2.2

Če je pomoč dodeljena v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist ( 44 ), utemeljite, zakaj niso primerne druge, potencialno manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljiva predplačila ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali kapitalskih instrumentih ( 45 ) (odstavek 57 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.3   Spodbujevalni učinek in sorazmernost ukrepa

3.3.1

Potrdite, da se je priglašena individualna naložba začela šele po tem, ko je bila vložena vloga za pomoč (odstavek 64 smernic o regionalni državni pomoči). Predložite kopijo vloge, ki jo je upravičenec poslal organu, ki dodeljuje pomoč, in dokazila o datumu začetka del.

…

3.3.2

Dokažite spodbujevalni učinek pomoči, tako da opišete hipotetični scenarij s sklicevanjem na enega od obeh možnih scenarijev iz odstavka 61 smernic o regionalni državni pomoči.

…

3.3.3

V primerih iz scenarija 1 (tj. odločitve za naložbe iz točke 61 smernic o regionalni državni pomoči) navedite naslednje informacije (ali se sklicujte na ustrezne dele predloženega hipotetičnega scenarija) (odstavek 104 smernic o regionalni državni pomoči):

— izračun notranje stopnje donosa naložbe s pomočjo in brez nje ( 46 ):

— …

— informacije o ustreznih merilih uspešnosti za podjetje (npr. običajne stopnje donosa, ki jih upravičenec zahteva za izvedbo podobnih projektov, stroški kapitala celotnega podjetja, ustrezna merila uspešnosti v sektorju):

— …

— pojasnilo, zakaj je pomoč na podlagi meril iz te točke najnižji znesek, ki je potreben za zadostno donosnost projekta (glej odstavek 79 smernic o regionalni državni pomoči):

— …

3.3.4

V primerih iz scenarija 2 (tj. odločitve za lokacijo iz točke 61 smernic o regionalni državni pomoči) navedite naslednje informacije (ali se sklicujte na ustrezne dele predloženega hipotetičnega scenarija) (odstavek 105 smernic o regionalni državni pomoči):

— izračun razlike med neto sedanjo vrednostjo naložbe na ciljnem območju in neto sedanjo vrednostjo naložbe na alternativni lokaciji ( 47 ):

— …

— vse parametre, uporabljene za izračun neto sedanje vrednosti naložbe na ciljnem območju in neto sedanje vrednosti naložbe na alternativni lokaciji (med drugim zadevni časovni okvir, uporabljena diskontna stopnja itd.):

— …

— pojasnilo, zakaj pomoč na podlagi informacij iz prvih dveh podtočk ne presega razlike med neto sedanjo vrednostjo naložbe na ciljnem območju in neto sedanjo vrednostjo naložbe na alternativni lokaciji (glej odstavek 80 smernic o regionalni državni pomoči):

— …

3.3.5

Če je regionalna pomoč odobrena prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov v regijah „a“ za naložbe, ki so potrebne za doseganje standardov, določenih z zakonodajo Unije, pojasnite naslednje (in predložite ustrezna dokazila):

— Kakšen je zadevni standard?

— Zakaj je naložba potrebna za dosego standarda?

— Zakaj brez pomoči naložba na zadevnem območju ne bi bila dovolj donosna za upravičenca, zaradi česar bi prišlo do zaprtja obstoječe poslovne enote na tem območju (odstavek 63 smernic o regionalni državni pomoči)?

…

3.4   Izogibanje negativnim učinkom na konkurenco in trgovino

3.4.1

Na podlagi informacij, zahtevanih v tej točki, opredelite upoštevne proizvodne trge (tj. proizvode, na katere vpliva sprememba ravnanja upravičenca do pomoči) ter prizadete konkurente in stranke/potrošnike (odstavka 129 in 130 smernic o regionalni državni pomoči):

— Opišite vse proizvode, ki se bodo po končani naložbi proizvajali v obratih, ki prejemajo pomoč, in po potrebi navedite kodo NACE, kodo Prodcom ali nomenklaturo CPA ( 48 ) za projekte v storitvenih sektorjih.

— …

— Ali bodo proizvodi, ki jih predvideva projekt, nadomestili kateri koli drug proizvod, ki ga proizvaja upravičenec (na ravni skupine)? Kateri proizvodi se bodo nadomestili? Če se ti nadomeščeni proizvodi ne proizvajajo na lokaciji projekta, navedite, kje se trenutno proizvajajo. Opišite povezavo med nadomeščeno proizvodnjo in trenutno naložbo ter navedite časovni razpored za nadomestitev.

— …

— Kateri proizvodi se lahko še proizvajajo z istimi zmogljivostmi (zaradi prožnosti proizvodnih objektov upravičenca) z malo ali nič dodatnih stroškov?

— …

— Pojasnite, ali projekt zadeva polizdelek in ali se pomemben del njegove proizvodnje proda drugače in ne na trgu (pod tržnimi pogoji). Da se omogoči izračun tržnega deleža in povečanja zmogljivosti v nadaljevanju tega oddelka, na podlagi tega pojasnila navedite, ali je zadevni proizvod predviden v projektu in ali gre za izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu.

— …

— Navedite upoštevne proizvodne trge zadevnega izdelka in, če je mogoče, predložite ustrezna dokazila, ki jih zagotovi tretja neodvisna oseba. Upoštevni proizvodni trg vključuje zadevni proizvod ter njegove nadomestke na strani povpraševanja, tj. proizvode, ki jih tako obravnavajo potrošniki (zaradi njihove lastnosti, cen in predvidene uporabe), in nadomestke na strani dobave, tj. proizvode, ki jih tako obravnavajo proizvajalci (zaradi prožnosti proizvodnih objektov upravičenca in njegovih konkurentov)

— …

3.4.2

Predložite informacije in ustrezna dokazila o upoštevnem geografskem trgu upravičenca:

…

3.4.3

Predložite naslednje informacije o tržnem položaju upravičenca (v določenem časovnem obdobju pred prejetjem pomoči in pričakovanem tržnem položaju po dokončanju naložbe):

— oceno celotne prodaje (glede na vrednost in količino) upravičenca pomoči na upoštevnem trgu (na ravni skupine).

— …

— oceno skupne prodaje vseh proizvajalcev na upoštevnem trgu (glede na vrednost in količino). Vključite statistiko, ki so jo izdelali javni in/ali neodvisni viri, če je na voljo.

— …

3.4.4

Predložite oceno strukture upoštevnega trga, ki vključuje na primer stopnjo koncentracije na trgu, možne ovire za vstop, kupno moč in ovire za širitev ali izstop. V podporo ugotovitvam glede te točke predložite dokaze, ki jih je po možnosti zagotovila neodvisna tretja stran.

…

3.4.5

Predložite oceno o dodatni zmogljivosti proizvodnje, ki je bila ustvarjena z naložbo (glede na količino in vrednost):

…

3.4.6

V primerih iz scenarija 1 predložite naslednje informacije in ustrezne dokaze o upoštevnem proizvodnem trgu ( 49 ):

— Ali dolgoročno gledano upoštevni trg strukturno absolutno upada (tj. kaže negativno stopnjo rasti)? (odstavek 135 smernic o regionalni državni pomoči).

— …

— Ali upoštevni trg upada relativno (tj. kaže pozitivno stopnjo rasti, vendar ne presega referenčne stopnje rasti)? (odstavek 135 smernic o regionalni državni pomoči).

— …

V primerih iz scenarija 2 navedite, ali bi bila naložba brez pomoči izvedena v regiji z višjo ali enako intenzivnostjo regionalne pomoči, kot je v ciljni regiji. (odstavek 139 smernic o regionalni državni pomoči) Predložite ustrezna dokazila.

…

3.4.7

Potrdite, ali je upravičenec predložil izjavo, v kateri navaja, da na ravni skupine ni ukinil enake ali podobne dejavnosti v EGP dve leti pred datumom, ko je zaprosil za pomoč, in da ne namerava ukiniti enake ali podobne dejavnosti drugod v EGP v dveh letih po dokončanju naložbe (odstavek 23 smernic o regionalni državni pomoči).

Če je bila izjava predložena, priložite njeno kopijo priglasitvi, sicer pa pojasnite, zakaj ni bila predložena.

…

3.4.8

Če je upravičenec na ravni skupine ukinil enako ali podobno dejavnost na drugem območju v EGP dve leti pred datumom, ko je zaprosil za pomoč, ali ima to namen storiti v dveh letih po dokončanju naložbe, in je zadevno dejavnost preselil na ciljno območje, ali ima to namen storiti, pojasnite, zakaj meni, da ni nobene vzročne povezave med pomočjo in selitvijo (odstavek 122 smernic o regionalni državni pomoči).

…

3.4.9

Pojasnite, ali bi državna pomoč povzročila izgubo znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah v EGP. Če je tako, navedite njihovo število in delež v primerjavi s skupnim številom zaposlenih na zadevnih lokacijah.

…

4.    Druge informacije

Navedite katere koli druge ustrezne informacije za ocenitev priglašenega ukrepa pomoči iz smernic o regionalni državni pomoči:

…

DEL III.1.B

Obrazec za dodatne informacije o shemah regionalne pomoči za naložbe

Ta obrazec za dodatne informacije je namenjen priglasitvi katere koli sheme pomoči za naložbe iz Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 ( 50 )(v nadaljnjem besedilu: smernice o regionalni državni pomoči).

1.    Področje uporabe

1.1

Razlogi za priglasitev sheme namesto njenega uveljavljanja v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah ( 51 ) ali uredbo de minimis ( 52 ):

(a) □ Ali se priglasitev nanaša na sektorsko shemo? V tem primeru navedite sektor, ki ga shema zajema (koda NACE):

(b) □ Priglasitev se nanaša na splošno shemo, ki zajema tudi ladjedelniški sektor.

(c) □ Drugo. Navedite podrobne informacije:

…

1.2

Področje uporabe priglašene sheme

1.2.1

Potrjujem, da pravna podlaga za priglašeno shemo predvideva obveznostpriglasitve individualne pomoči Komisiji, če je odobrena upravičencem, ki so ukinili enako ali podobno dejavnost ( 53 ) v EGP dve leti pred datumom, ko so zaprosili za pomoč, ali imajo ob vložitvi vloge za pomoč namen ukiniti tako dejavnost v dveh letih po dokončanju naložbe, ki naj bi se subvencionirala. (odstavek 23 smernic o regionalni državni pomoči)

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

1.2.2

Potrjujem, da priglašena shema pomoči določa, da nobena regionalna pomoč za naložbe ne bo dodeljena spodaj navedenim kategorijam podjetij in sektorjem. V vsakem primeru navedite ustrezno določbo pravne podlage sheme.



Izključeni kategorije podjetij in sektorji

Ustrezna določba pravne podlage sheme

Podjetja v težavah (1)

 

Jeklarski sektor (2)

 

Sektor sintetičnih vlaken (2)

 

Proizvodnja kmetijskih proizvodov iz Priloge I k PDEU

 

Predelava in/ali trženje kmetijskih proizvodov iz Priloge I k PDEU (3) v proizvode, navedene v Prilogi I

 

Proizvodnja, predelava in/ali trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz Priloge I k PDEU

 

Prometni sektor (4)

 

Energetski sektor

 

(1)   Kot je opredeljena v Sporočilu Komisije v zvezi s smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

(2)   Kot je opredeljen v Prilogi IV k Smernicam o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020.

(3)   Smernice o regionalni državni pomoči se uporabljajo za sheme pomoči, namenjene podpori dejavnostim, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vendar jih zajema Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487) in so sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ali sheme pomoči, dodeljene kot dodatno državno financiranje za take sofinancirane sheme, razen če sektorska pravila določajo drugače.

(4)   Kot je opredeljen v opombi pod črto 12 smernic o regionalni državni pomoči.

1.2.3

Če shema zajema pomoč za naložbe v širokopasovna omrežja, označite, ali so upoštevani spodaj navedeni pogoji:

(a) □ pomoč se odobri samo za območja brez omrežja iste kategorije (osnovna širokopasovna infrastruktura ali infrastruktura dostopovnih omrežij naslednje generacije), v katerih se tudi v bližnji prihodnosti taka omrežja verjetno ne bodo razvila;

(b) □ subvencionirani omrežni operater omogoča aktiven in pasiven veleprodajni dostop po poštenih in nediskriminatornih pogojih z možnostjo učinkovite in polne razveze;

(c) □ pomoč bi se morala dodeliti na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka v skladu z odstavkom 78(c) in odstavkom 78(d) smernic za uporabo pravil v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij ( 54 );

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

1.2.4

Če shema zajema pomoč za raziskovalne infrastrukture, ali je pomoč pogojena s preglednim in nediskriminatornim dostopom do te infrastrukture?

(a) □ Ne

(b) □ Da. Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

2.    Začetna naložba, upravičeni stroški in pomoč

2.1   Vrste začetnih naložb, zajetih v shemo

2.1.1

Če shema zajema naložbe MSP ali velikih podjetij ( 55 ) na območjih „a“ ali naložbe MSP na območjih „c“ (odstavek 34 smernic o regionalni državni pomoči), navedite kategorije začetne naložbe, ki jih zadeva priglasitev (odstavek 20(h) smernic o regionalni državni pomoči):

(a) □ ustanovitev nove poslovne enote

(b) □ razširitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote

(c) □ diverzifikacija proizvodnje poslovne enote na izdelke, ki jih ta prej ni proizvajala

(d) □ bistvena sprememba celotnega proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti

(e) □ pridobitev sredstev, ki so neposredno povezana s poslovno enoto, če se je ta zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, ter jo kupi vlagatelj, ki ni povezan s prodajalcem ( 56 )

2.1.2

Če shema zajema naložbe velikih podjetij na območjih „c“, navedite kategorije začetne naložbe, ki jih zadeva priglasitev (odstavek 15 in odstavek 20(i) smernic o regionalni državni pomoči):

(a) □ ustanovitev nove poslovne enote

(b) □ diverzifikacija dejavnosti poslovne enote pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti ( 57 ), ki se je prej izvajala v poslovni enoti

(c) □ diverzifikacija obstoječe poslovne enote, pri čemer se ta preusmeri v nove izdelke

(d) □ nov inovativni postopek v obstoječi poslovni enoti

(e) □ pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki se je zaprla ali bi se zaprla, če ne bi bila kupljena, in ki jo kupi vlagatelj, ki ni povezan s prodajalcem, pod pogojem, da nova dejavnost, ki naj bi se izvajala s pridobljenimi sredstvi, ni enaka ali podobna dejavnosti, ki se je v poslovni enoti izvajala pred pridobitvijo

2.1.3

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, kjer je določeno, da se Komisiji priglasi vsaka individualna pomoč, dodeljena v skladu s pravno podlago sheme za velika podjetja na območjih „c“ za (odstavka 24 in 34 smernic o regionalni državni pomoči):

(a) diverzifikacijo obstoječe poslovne enote, pri čemer se ta preusmeri v nove izdelke;

(b) nov inovativni postopek v obstoječi poslovni enoti.

…

2.1.4

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, kjer je določeno, da se Komisiji priglasi vsaka individualna pomoč, dodeljena v skladu s pravno podlago sheme, ki bi pripeljala do preseženega praga za priglasitev ( 58 ) (odstavek 23 smernic o regionalni državni pomoči).

…

2.2   Upravičeni stroški, izračunani na podlagi stroškov naložb

2.2.1

Ali se v primeru, ko se upravičeni odhodki (odstavek 20(x) smernic o regionalni državni pomoči) v okviru sheme nanašajo na opredmetena sredstva, vrednost naložbe določi kot odstotek na podlagi zemljišč, stavb ter obratov, strojev in opreme ( 59 )?

(a) □ zemljišča

(b) □ stavbe

(c) □ obrati/stroji/oprema?

Navedite sklic na ustrezne dele pravne podlage:

…

2.2.2

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage, ki določa, da morajo biti pridobljena sredstva nova ( 60 ). (odstavek 94 smernic o regionalni državni pomoči)

…

…

2.2.3

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage, ki določa, da se pri MSP lahko šteje za upravičene do 50 % stroškov pripravljalnih študij ali stroškov svetovanja, povezanih z naložbo (odstavek 95 smernic o regionalni državni pomoči).

…

…

2.2.4

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage, ki določa, da pri pomoči, dodeljeni za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, upravičeni stroški presegajo znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se modernizirala, v zadnjih treh poslovnih letih (odstavek 96 smernic o regionalni državni pomoči).

…

…

2.2.5

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage, ki določa, da pri pomoči, odobreni za diverzifikacijo obstoječe poslovne enote, upravičeni stroški za vsaj 200 % presegajo knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo, kot je bila evidentirana v poslovnem letu pred začetkom del (odstavek 97 smernic o regionalni državni pomoči).

…

…

2.2.6

V primerih, ki vključujejo zakup opredmetenih sredstev, navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji (odstavek 98 smernic o regionalni državni pomoči):

— pri zemljiščih in stavbah se mora za velika podjetja zakup nadaljevati vsaj pet let po pričakovanem datumu zaključka naložbe, za MSP pa tri leta;

— …

— pri obratih ali strojih mora biti zakup opravljen v obliki finančnega najema in vsebovati obveznost upravičenca do pomoči, da po izteku obdobja najema odkupi sredstvo.

— …

2.2.7

Odstavek 99 smernic o regionalni državni pomoči določa, da se „v primeru prevzema poslovne enote upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Transakcija mora potekati po tržnih pogojih. Če je pomoč za pridobitev sredstev že bila odobrena pred njihovim nakupom, bi bilo treba nabavno vrednost teh sredstev odšteti od upravičenih stroškov, povezanih s prevzemom poslovne enote. Če prevzem poslovne enote spremlja dodatna naložba, ki je upravičena do pomoči, bi bilo treba upravičene stroške te druge naložbe prišteti stroškom nakupa sredstev poslovne enote.“

Če je to v priglašeni shemi pomembno, navedite sklic na določbe pravne podlage, ki določajo, da morajo biti izpolnjeni pogoji iz te točke.

…

2.2.8

Ali se v primeru, ko se upravičeni odhodki v okviru sheme nanašajo na neopredmetena sredstva (odstavek 20(j) smernic o regionalni državni pomoči), vrednost naložbe določi na podlagi odhodkov zaradi prenosa tehnologije prek pridobitve patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja?

(a) □ patentne pravice

(b) □ licence

(c) □ znanje

(d) □ nepatentirano tehnično znanje

Navedite sklic na ustrezne dele pravne podlage:

…

2.2.9

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da za velika podjetja upravičeni odhodki za neopredmetena sredstva ne smejo presegati 50 % celotnih upravičenih stroškov naložb za projekt (odstavek 100 smernic o regionalni državni pomoči).

…

2.2.10

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da je treba spoštovati pogoje iz odstavkov 101 in 102 smernic o regionalni državni pomoči ( 61 ).

…

2.3   Upravičeni stroški, izračunani na podlagi stroškov plač

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, kjer je določeno, kako se ugotovijo upravičeni stroški, izračunani na podlagi stroškov plač (odstavek 103 smernic o regionalni državni pomoči), kako se izračuna število ustvarjenih delovnih mest glede na odstavek 20(k) smernic o regionalni državni pomoči in kako se ugotovijo stroški plač zaposlenih oseb glede na odstavek 20(z) smernic o regionalni državni pomoči.

…

2.4   Izračun diskontiranih upravičenih stroškov

2.4.1

Označite, katere oblike pomoči so dovoljene v okviru sheme:

(a) □ nepovratna sredstva. Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

(b) □ ugodna posojila. Pojasnite, kako bo izračunan ekvivalent nepovratnih sredstev, in navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

(c) □ jamstva. Pojasnite, kako bo izračunan ekvivalent nepovratnih sredstev, in navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

(d) □ davčni ukrepi. Navedite vrsto davčnega ukrepa in pojasnite, kako bo izračunan ekvivalent nepovratnih sredstev. Navedite tudi sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

(e) □ drugo. Pojasnite, kako bo izračunan ekvivalent nepovratnih sredstev. Navedite tudi sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

2.4.2

Ali je shema pomoči upravičena do sofinanciranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite, v okviru katerih operativnih programov je mogoče pridobiti sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Navedite tudi znesek sredstev, ki bo na voljo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, če je v tej fazi že znan.

…

2.4.3

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da mora organ, ki dodeli pomoč, pred dodelitvijo individualne pomoči v okviru priglašene sheme ugotoviti, ali je upravičenec (na ravni skupine) prejel pomoč za eno ali več začetnih naložb, ki so se začele v isti regiji NUTS 3 v treh letih od datuma začetka del na naložbenem projektu.

…

2.4.4

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da skupni znesek pomoči, ki bo v okviru sheme dodeljena za kakršen koli projekt začetne naložbe, ne presega „največje intenzivnosti pomoči“ (kot je opredeljena v odstavku 20(m) smernic o regionalni državni pomoči), pri čemer upoštevajte povečano intenzivnost pomoči za MSP (kot je opredeljena v odstavku 177 smernic o regionalni državni pomoči) ali „prilagojeni znesek pomoči“ (kot je opredeljen v odstavku 20(c) smernic o regionalni državni pomoči), kadar je to primerno.

…

2.4.5

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da bo pri individualni pomoči, dodeljeni na podlagi več shem regionalne pomoči ali skupaj s pomočjo ad hoc, največjo dovoljeno intenzivnost pomoči, ki se lahko dodeli za projekt, vnaprej izračunal prvi organ, ki dodeli pomoč? (odstavek 92 smernic o regionalni državni pomoči)

…

2.4.6

Kadar shema pomoči omogoča pomoč za začetno naložbo, povezano s projekti evropskega teritorialnega sodelovanja, navedite (glede na določbe iz odstavka 93 smernic o regionalni državni pomoči) sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, kako bo ugotovljena največja dovoljena intenzivnost pomoči za projekt in kateri upravičenci sodelujejo.

…

3.    Ocena združljivosti sheme pomoči

3.1   Prispevek k regionalnemu cilju in potreba po posredovanju države

Ali je shema del operativnega programa ( 62 ) (odstavek 32 smernic o regionalni državni pomoči)?

□ Da. Navedite sklice na zadevne operativne programe:

…

□ Ne. Pojasnite, kako je shema dosledna in prispeva k razvojni strategiji zadevnega območja (odstavek 33 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.1.1

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki zahtevajo, da se za zadevne naložbe opravi presoja vplivov na okolje, preden se individualnim projektom dodeli pomoč, če to zahteva zakonodaja (odstavek 39 smernic o regionalni državni pomoči).

…

3.1.2

Pojasnite, kako bodo organi, ki dodelijo pomoč, opredelili prednostne naloge in izbrali naložbene projekte glede na cilje sheme (na primer na podlagi uradnega sistema točkovanja) (odstavek 33 smernic o regionalni državni pomoči). Navedite tudi sklic na ustrezne določbe pravne podlage ali drugih povezanih upravnih aktov.

…

3.1.3

Pojasnite, kako bo organ, ki dodeli pomoč, ob dodelitvi pomoči za individualne naložbene projekte v okviru priglašene sheme ugotovil, da izbrani projekti prispevajo k cilju sheme in s tem k razvojni strategiji zadevnega območja. (odstavek 35 smernic o regionalni državni pomoči)

…

3.1.4

Pojasnite, kako se izvaja določba, ki zahteva, da bo vsaka naložba, podprta v okviru priglašene sheme, na zadevnem območju ohranjena najmanj pet let (oziroma tri leta za MSP) po zaključku naložbe (odstavek 36 smernic o regionalni državni pomoči). Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage.

…

3.1.5

Če se pomoč, dodeljena v okviru priglašene sheme, izračuna na osnovi stroškov plač, pojasnite, kako se izvaja določba, ki zahteva, da morajo biti delovna mesta ustvarjena v treh letih po zaključku naložbe in da mora biti vsako delovno mesto, ustvarjeno z naložbo, na zadevnem območju ohranjeno pet let (tri leta za MSP) od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno (odstavek 37 smernic o regionalni državni pomoči). Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage.

…

3.1.6

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, kjer je določeno, da morajo upravičenci zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov, in sicer iz lastnih sredstev ali z zunanjim financiranjem, v obliki, ki ne zajema nobene javne finančne podpore ( 63 ). (odstavek 38 smernic o regionalni državni pomoči)

…

3.1.7

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki kažejo, da mora shema upoštevati zgornje meje karte regionalne pomoči, ki veljajo med dodelitvijo pomoči (odstavek 81 smernic o regionalni državni pomoči). Navedite tudi sklic na sklep Komisije o odobritvi zadevne karte regionalne pomoči.

…

3.2   Ustreznost sheme

3.2.1

Če shema ni upravičena v okviru operativnega programa, pojasnite, zakaj je regionalna pomoč ustrezen instrument za doseganje skupnega cilja enakosti ali kohezije ( 64 ) (odstavek 52 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.2.2

Če je shema sektorska in ni upravičena do sofinanciranja iz strukturnih skladov, dokažite prednosti takšnega instrumenta v primerjavi z večsektorsko shemo pomoči ali drugimi možnostmi politike (odstavek 53 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.2.3

Ali se bo individualna pomoč v okviru priglašene sheme dodelila:

□ samodejno, če so izpolnjeni pogoji iz sheme, ali

□ na podlagi odločitve organa po prostem preudarku?

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

Če se pomoč dodeli na podlagi prostega preudarka, na kratko opišite uporabljena merila in priložite kopijo notranjih upravnih določb, ki jih organ, ki dodeli pomoč, uporablja za dodelitev pomoči:

…

3.2.4

Če se pomoč v okviru sheme dodeli v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist ( 65 ), utemeljite, zakaj druge, potencialno manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljiva predplačila ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali kapitalskih instrumentih ( 66 ), niso primerne (odstavek 57 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.3   Spodbujevalni učinek in sorazmernost sheme

3.3.1

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da je treba vsako vlogo za pomoč vložiti pred začetkom izvajanja del v okviru zadevnega naložbenega projekta (odstavek 64 smernic o regionalni državni pomoči).

…

3.3.2

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da bodo morali tisti, ki zaprosijo za pomoč v okviru priglašene sheme, priložiti standardni obrazec vloge za pomoč, ki ga zagotovi organ, ki dodeli pomoč, v katerem morajo hipotetično pojasniti, kaj bi se zgodilo brez pomoči, in navesti, kateri od scenarijev (scenarij 1 – odločitev o naložbi ali scenarij 2 – odločitev o lokaciji) se uporablja (odstavka 66 in 61 smernic o regionalni državni pomoči). Če se navedeni obrazec razlikuje od primera iz Priloge V k smernicam o regionalni državni pomoči, predložite kopijo tega obrazca.

…

3.3.3

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da morajo velika podjetja, ki zaprosijo za pomoč v okviru priglašene sheme, predložiti dokazila v podporo hipotetičnemu scenariju, opisanem na obrazcu. (odstavek 67 smernic o regionalni državni pomoči). Pojasnite, kakšne vrste dokumenti se bodo zahtevali.

…

3.3.4

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da mora organ, ki dodeli pomoč, pri oceni posameznih vlog za pomoč preveriti verodostojnost hipotetičnega scenarija in potrditi, da ima regionalna pomoč zahtevani spodbujevalni učinek, ki ustreza scenariju 1 ali scenariju 2 ( 67 ) (odstavek 68 smernic o regionalni državni pomoči).

…

3.3.5

Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da bo individualna pomoč, dodeljena velikim podjetjem v okviru priglašene sheme, omejena na neto dodatne stroške izvajanja naložb na zadevnem območju glede na hipotetični scenarij brez pomoči, ob uporabi metode, obrazložene v odstavkih 79 in 80 smernic o regionalni državni pomoči (odstavek 88 smernic o regionalni državni pomoči).

…

3.4   Izogibanje neprimernim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino

3.4.1

Pojasnite, kako se bodo izkrivljanja konkurence in trgovine, ki jih povzroči priglašena shema pomoči, čim bolj omejila (odstavek 125 smernic o regionalni državni pomoči) ( 68 ):

…

3.4.2

Navedite sklice na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da mora organ, ki dodeli pomoč, pri dodelitvi pomoči v okviru sheme posameznim projektom preveriti in potrditi, da bi bila brez pomoči naložba izvedena v regiji z višjo ali enako intenzivnostjo regionalne pomoči, kot je v ciljni regiji (odstavek 126 smernic o regionalni državni pomoči).

…

3.4.3

Navedite sklice na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da mora organ, ki dodeli pomoč, pri dodelitvi pomoči v okviru sheme posameznim projektom priglasiti nepovratna sredstva individualne pomoči, če je upravičenec zaprl enako ali podobno dejavnost na drugem območju v EGP v dveh letih pred datumom vložitve vloge za pomoč ali ima ob vložitvi vloge za pomoč namen ukiniti tako dejavnost v dveh letih po dokončanju naložbe, ki naj bi se subvencionirala. (odstavek 122 smernic o regionalni državni pomoči)

…

4.    Druge informacije

Navedite katere koli druge informacije, ki so pomembne za ocenitev priglašenega ukrepa pomoči iz smernic o regionalni državni pomoči:

…

DEL III.1.C

Obrazec za dodatne informacije o shemah regionalne pomoči za tekoče poslovanje

Ta obrazec za dodatne informacije je namenjen priglasitvi katere koli sheme pomoči za tekoče poslovanje iz Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 ( 69 )(v nadaljnjem besedilu: smernice o regionalni državni pomoči).

1.    Področje uporabe

(a) Navedite vrsto pomoči za tekoče poslovanje, ki se bo dodelila:

(i) □ pomoč za tekoče poslovanje za zmanjšanje nekaterih posebnih težav, s katerimi se srečujejo MSP na območjih „a“;

(ii) □ pomoč za tekoče poslovanje za kritje dodatnih stroškov v najbolj oddaljenih regijah;

(iii) □ pomoč za tekoče poslovanje za zmanjšanje upada števila prebivalstva na zelo redko poseljenih območjih;

(iv) □ Drugo. Navedite podrobne informacije:

…

…

(b) Ali priglašena shema pomoči določa, da nobena pomoč za tekoče poslovanje ne bo odobrena naslednjim kategorijam podjetij in sektorjem? V vsakem primeru navedite ustrezno določbo pravne podlage sheme.



Izključene kategorije podjetij in sektorji

Podjetja v težavah (1)

Ustrezna določba pravne podlage sheme

Jeklarski sektor (2)

□ Da

 

Sektor sintetičnih vlaken (2)

□ Da

 

Proizvodnja kmetijskih proizvodov iz Priloge I k PDEU

□ Da

 

Predelava in/ali trženje kmetijskih proizvodov iz Priloge I k PDEU (3) v proizvode, navedene v Prilogi I

□ Da

 

Proizvodnja, predelava in/ali trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz Priloge I k PDEU

□ Da

 

Prometni sektor

□ Da

 

Energetski sektor

□ Da

 

Področje K „Finančne in zavarovalniške dejavnosti“ statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2

□ Da

 

NACE 70.10 „Dejavnost uprav podjetij“ ali NACE 70.22 „Drugo podjetniško in poslovno svetovanje“

□ Da

 

(1)   Kot je opredeljeno v Smernicah o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

(2)   Kot je opredeljen v Prilogi IV k Smernicam o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020.

(3)   Navedene smernice o regionalni državni pomoči se uporabljajo za sheme pomoči, namenjene podpori dejavnostim, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 PDEU, vendar jih zajema uredba o razvoju podeželja (Uredba (EU) št. 1305/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009) in so sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ali sheme pomoči, dodeljene kot dodatno državno financiranje za take sofinancirane sheme, razen če sektorska pravila določajo drugače.

2.    Temeljni elementi programa

2.1

Opišite glavne elemente sheme in njene cilje:

…

2.2

Označite, katere oblike pomoči so dovoljene v okviru sheme:

(a) □ Nepovratna sredstva. Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

(b) □ Ugodna posojila. Pojasnite, kako bo izračunan ekvivalent nepovratnih sredstev, in navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

(c) □ Jamstva. Pojasnite, kako bo izračunan ekvivalent nepovratnih sredstev, in navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

(d) □ Davčni ukrepi. Navedite, za katere ukrepe gre, in pojasnite, kako bo izračunan ekvivalent nepovratnih sredstev. Navedite tudi sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

(e) □ Drugo. Pojasnite, kako bo izračunan ekvivalent nepovratnih sredstev. Navedite tudi sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

2.3

Individualna pomoč v okviru priglašene sheme bo dodeljena:

(a) □ samodejno, če so izpolnjeni pogoji iz sheme.

(b) □ na podlagi odločitve organa po prostem preudarku.

Če se pomoč dodeli za vsak primer posebej, na kratko opišite merila, ki se bodo uporabila. Če obstajajo upravne smernice za oceno vloge za pomoč, priložite njihovo kopijo:

…

2.4

Ali bo shema pomoči sofinancirana iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite, v okviru katerih operativnih programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov bodo sredstva pridobljena. Navedite tudi znesek sredstev, ki bo na voljo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

…

3.    Združljivost pomoči

3.1

Prispevek k regionalnemu cilju in spodbujevalni učinek:

3.1.1

Navedite posebne težave, s katerimi se MSP srečujejo na zadevnem območju in so obravnavane v shemi (odstavek 43 smernic o regionalni državni pomoči), ter dokažite obstoj in obseg teh težav (odstavek 44 smernic o regionalni državni pomoči).

…

3.1.2

Pojasnite, zakaj se težav iz točke 3.1.1 ne da odpraviti s pomočjo za naložbe, zaradi česar je potrebna priglašena shema pomoči za tekoče poslovanje (odstavek 44 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.1.3

Opredelite posebne dodatne stroške ( 71 ), ki bodo kriti v okviru sheme, in pojasnite, kako so ti stroški povezani s trajnimi omejitvami iz člena 349 PDEU (odstavek 45 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.1.4

Dokažite, da brez pomoči za tekoče poslovanje obstaja tveganje upada števila prebivalstva na zadevnem območju (odstavek 46 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.2

Ustreznost sheme

Pojasnite, zakaj je predlagana pomoč po vašem mnenju ustrezna za dosego cilja sheme. Zlasti pojasnite, zakaj drugi, manj izkrivljajoči instrumenti politik in druge, manj izkrivljajoče vrste instrumentov pomoči niso ustrezni za dosego enako pozitivnega prispevka k regionalnemu razvoju (odstavki 50, 56, 57 in 58 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.3

Sorazmernost sheme

3.3.1

Navedite upravičene stroške, ki jih je v celoti mogoče pripisati težavam, ki naj bi jih pomoč odpravljala (odstavek 109 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.3.2

Potrdite, da stroški amortizacije in stroški financiranja, vključeni v upravičene stroške, ki so pomembni za regionalno pomoč za naložbe, ne bodo vključeni v upravičene stroške za pomoč za tekoče poslovanje (odstavek 109 smernic o regionalni državni pomoči), in navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

3.3.3

Opišite model nadomestila (odstavek 56 smernic o regionalni državni pomoči), ki bo sprejet, in kako bo ta model omogočal ustrezen izračun zneska pomoči, ob zagotovitvi, da nadomestilo ne presega stroškov, kot je opredeljeno v odstavku 109 smernic o regionalni državni pomoči:

…

3.3.4

Navedite, ali se pomoč za tekoče poslovanje dodeljuje tudi prek drugih shem pomoči za tekoče poslovanje v regiji, in navedite sklic na zadevne državne pomoči teh shem:

…

3.3.5

Če se v isti regiji uporabljajo druge sheme pomoči za tekoče poslovanje, pojasnite, kako je zagotovljeno, da pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena v okviru različnih shem pomoči za tekoče poslovanje, nima za posledico prekomernega nadomestila:

…

3.3.6

Dokažite, da bodo dodatni stroški, ki jih je treba kriti v okviru priglašene sheme, količinsko opredeljeni glede na raven stroškov, ki jih imajo podobna podjetja, ustanovljena v drugih regijah zadevne države članice (odstavek 110 smernic o regionalni državni pomoči):

…

3.3.7

Pojasnite, kako se bo raven pomoči med trajanjem sheme postopoma zmanjševala (odstavek 111 smernic o regionalni državni pomoči), in navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

3.4

Izogibanje neprimernim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino

Pojasnite, zakaj pomoč, dodeljena v okviru sheme, verjetno ne bo povzročila občutnih izkrivljanj konkurence na trgu (odstavek 140 smernic o regionalni državni pomoči):

…

4.    Druge informacije

Navedite katere koli druge informacije, ki so pomembne za ocenitev priglašenega ukrepa pomoči iz smernic o regionalni državni pomoči:

…

Del III.2

Obrazec za dodatne informacije o pomoči za raziskave, razvoj in inovacije

Ta obrazec za dodatne informacije se mora uporabiti za priglasitev katerega koli ukrepa pomoči (shem pomoči in individualne pomoči) iz Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (v nadaljnjem besedilu: okvir za raziskave in razvoj ter inovacije) ( 72 ).

Če je upravičencev do ukrepa individualne pomoči več, je treba za vsakega od njih navesti ustrezne informacije.

1.    Značilnosti priglašenega ukrepa pomoči

1.1   Sheme pomoči

A) Razlogi za priglasitev sheme:

(a) □ shema zajema pomoč, ki ni pregledna v smislu člena 5 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah (USSI) ( 73 );

(b) □ drugi razlogi.

Navedite podrobne informacije:

…

…

B) Sektorsko področje uporabe priglašene sheme:

…

…

C) Obkljukajte okence in potrdite, da boste vsako pomoč, dodeljeno v okviru priglašene sheme, priglasili ločeno, če preseže pragove iz člena 4 uredbe o splošnih skupinskih izjemah:

 □

1.2   Individualna pomoč

A) Če pomoč temelji na odobreni shemi, navedite informacije o tej shemi, vključno s sklicem na njeno objavo (spletni naslov) in registracijsko številko državne pomoči:

…

…

B) Če je primerno, navedite menjalni tečaj, ki je bil uporabljen za namene priglasitve:

…

…

1.3   Splošne informacije

A) Navedite vrsto pomoči:

(a) □ pomoč za raziskovalne in razvojne projekte;

(b) □ pomoč za študije izvedljivosti;

(c) □ pomoč za gradnjo in posodobitev raziskovalnih infrastruktur;

(d) □ pomoč za inovacije za MSP;

(e) □ pomoč za procesne in organizacijske inovacije;

(f) □ pomoč za inovativne skupine.

B) Ali priglašeni ukrep zajema financiranje s strani Unije, ki ga centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom držav članic?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

C) Ali priglašeni ukrep zajema podjetja v težavah, kot so opredeljena v Smernicah o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah ( 74 )?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

D) Ali priglašeni ukrep zajema podjetja z neporavnanimi nalogi za izterjavo, ki so bili izdani na podlagi predhodnega sklepa, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in neskladno z notranjim trgom?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite zneske za izterjavo:

…

…

E) Ali priglašeni ukrep zajema organizacije za raziskave in razširjanje znanja („raziskovalne organizacije“) ali raziskovalne infrastrukture, kot so opredeljene v točki 15(ee) in točki 15(ff) okvira za raziskave in razvoj ter inovacije?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

F) Ali priglašeni ukrep zajema javno naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

G) Ali se pomoč, dodeljena v okviru priglašenega ukrepa, lahko združi z drugo pomočjo?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

H) Če je primerno, obkljukajte okence in potrdite, da upravičenci ustrezajo opredelitvi MSP iz Priloge I k uredbi o splošnih skupinskih izjemah, ter navedite ustrezne informacije o individualni pomoči in predložite ustrezna dokazila:

 □

…

…

2.    Raziskovalne organizacije in raziskovalne infrastrukture

A) Ali raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture, ki jih zadeva priglašeni ukrep pomoči, opravljajo gospodarsko dejavnost, ki zajema ponudbo blaga in storitev na določenem trgu?



□ Da

□ Ne

Navedite podrobne informacije:

…

…

B) Če isti subjekt opravlja hkrati gospodarske in negospodarske dejavnosti, ali je ti dve vrsti dejavnosti, njune stroške, financiranje in prihodke mogoče jasno ločiti?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

C) Če isti subjekt opravlja hkrati gospodarske in negospodarske dejavnosti, ali je znesek javnih finančnih sredstev, ki mu je dodeljen za določeno obračunsko obdobje, omejen na stroške negospodarskih dejavnosti, ki jih ima v istem obdobju?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

D) Če isti subjekt opravlja hkrati gospodarske in negospodarske dejavnosti, ali je gospodarska raba teh dejavnosti v celoti pomožna, tj. ali ustreza dejavnosti, ki je neposredno povezana z raziskovalnimi organizacijami ali raziskovalnimi infrastrukturami in je nujna za njihovo delovanje, ali dejavnosti, ki je neločljivo povezana z glavno negospodarsko rabo in ima omejeno področje uporabe?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite delež celotne zmogljivosti, ki se uporablja ali se ocenjuje, da se bo uporabila za take gospodarske dejavnosti vsako leto:

…

…

E) Če so javna finančna sredstva zagotovljena za gospodarske dejavnosti raziskovalnih organizacij ali raziskovalnih infrastruktur, ki niso pomožne, ali je mogoče dokazati, da so javna sredstva in vse ugodnosti, ki iz njih izhajajo, v celoti koristili končni prejemniki, na primer prek znižanih cen, in da pri tem posrednik ni imel dodatnih ugodnosti v svojo korist?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

3.    Posredna državna pomoč podjetjem prek raziskovalnih organizacij in raziskovalnih infrastruktur

3.1   Raziskave v imenu podjetij

A) Ali raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture, ki jih zadeva priglašeni ukrep pomoči, opravljajo pogodbene raziskave za podjetja ali jim omogočajo raziskovalne storitve?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

B) Če raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture opravljajo pogodbene raziskave za podjetja ali jim omogočajo raziskovalne storitve, ali omogočajo te storitve po tržni ceni?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

C) Če raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture opravljajo pogodbene raziskave za podjetja ali jim omogočajo raziskovalne storitve in ni tržne cene, ali omogočajo te storitve po ceni, ki izraža celotne stroške storitev in običajno vključuje maržo, ki se določi na podlagi marž, ki jih običajno uporabljajo podjetja v zadevnem sektorju, ali je cena rezultat pogajanj na podlagi strogih poslovnih odnosov, kjer se raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture pogajajo, da bi ob sklenitvi pogodbe dosegle največjo gospodarsko korist in pokrile vsaj svoje mejne stroške?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

3.2   Sodelovanje s podjetji

A) Ali raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture, ki jih zadeva priglašeni ukrep pomoči, učinkovito sodelujejo s podjetji, zato da bi skupaj izvedli posebne projekte?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

B) Če je sodelovanje raziskovalnih organizacij ali raziskovalnih infrastruktur s podjetji učinkovito, označite, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) udeležena podjetja krijejo celotne stroške projektov;



□ da

□ ne

(b) rezultati sodelovanja, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, se lahko splošno razširjajo, in katere koli pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti raziskovalnih organizacij ali raziskovalnih infrastruktur, se slednjim lahko dodelijo v celoti;



□ da

□ ne

(c) katere koli pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz projekta, in s tem povezane pravice dostopa, se sodelujočim partnerjem dodelijo tako, da ustrezno izražajo njihove delovne sklope, prispevke in interese



□ da

□ ne

Če ste na katero od zgornjih vprašanj odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

C) Če je sodelovanje raziskovalnih organizacij ali raziskovalnih infrastruktur s podjetji učinkovito in na nobeno vprašanje iz točke B) niste odgovorili pritrdilno, označite, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture prejmejo nadomestilo v znesku, določenem na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega konkurenčnega prodajnega postopka;



□ da

□ ne

(b) raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture prejmejo nadomestilo v znesku, za katerega je na podlagi neodvisne strokovne ocene potrjeno, da je vsaj enak tržni ceni;



□ da

□ ne

(c) raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture lahko dokažejo, da so nadomestilo določile z učinkovitimi pogajanji na podlagi strogo poslovnih odnosov, zato da bi ob sklenitvi pogodbe dosegle največjo gospodarsko korist;



□ da

□ ne

(d) če sporazum o sodelovanju sodelujočim podjetjem daje pravico prve zavrnitve pravic intelektualne lastnine, ki so jih ustvarile raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture, slednje uveljavljajo vzajemno pravico za pridobitev več ekonomsko ugodnih ponudb od tretjih oseb, tako da bodo morala sodelujoča podjetja svojo ponudbo v tem smislu uskladiti



□ da

□ ne

Če ste na katero od vprašanj iz tega oddelka odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

4.    Javno naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev

A) Če priglašeni ukrep zajema javno naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev s strani podjetij, ali so ponudniki teh storitev izbrani na podlagi odprtega razpisnega postopka, izvedenega v skladu z veljavnimi direktivami ( 75 )?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

B) V vseh drugih primerih, v katerih priglašeni ukrep zajema javno naročanje raziskav in razvojnih storitev s strani podjetij, vključno s predkomercialnim naročilom, označite, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) izbirni postopek je odprt, pregleden in nediskriminatoren ter temelji na objektivnih merilih za izbor in dodelitev, določenih pred postopkom za oddajo naročila.



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili nikalno, navedite podrobne informacije o tem, ali je bil upoštevan konkurenčen, pregleden in nediskriminatoren postopek v skladu z veljavnimi direktivami (na primer konkurenčen postopek s pogajanji, partnerstvo za inovacije, ali konkurenčen dialog).

…

(b) predvideni pogodbeni dogovori, v katerih so opisane vse pravice in obveznosti pogodbenic, vključno v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, so pred postopkom za oddajo naročila na voljo vsem zainteresiranim ponudnikom.



□ Da

□ Ne

Navedite podrobne informacije:

…

…

(c) naročilo nobenemu udeleženemu ponudniku ne daje nobene prednostne obravnave pri dobavi komercialnih količin končnih proizvodov ali storitev javnemu naročniku v zadevni državi članici ( 76 ), in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

— vsi rezultati, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, se lahko na splošno razširjajo tako, da jih lahko druga podjetja razmnožujejo, in kakršne koli pravice intelektualne lastnine se v celoti dodelijo javnemu naročniku

— vsi ponudniki storitev, ki se jim dodelijo rezultati, iz katerih izhajajo pravice intelektualne lastnine, morajo javnemu naročniku zagotoviti neomejen in brezplačen dostop do teh rezultatov, tretjim osebam pa dostop pod tržnimi pogoji.



□ Da

□ Ne

Navedite podrobne informacije:

…

…

5.    Opis priglašenega ukrepa pomoči

5.1   Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte

A) Navedite, katere faze raziskav in razvoja podpira priglašeni ukrep:

(a) □ temeljne raziskave;

(b) □ industrijske raziskave;

(c) □ eksperimentalni razvoj.

B) Če projekt v primeru individualne pomoči zajema različne raziskovalne kategorije, naštejte in razvrstite različne naloge v kategorije temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja:

…

…

C) Opredelite upravičene stroške in pri individualni pomoči navedite njihov znesek:



 

Temeljne raziskave

Industrijske raziskave

Eksperimentalni razvoj

Stroški dela

 

 

 

Stroški instrumentov in opreme

 

 

 

Stroški stavb in zemljišča

 

 

 

Stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov na podlagi strogo poslovnih transakcij

 

 

 

Dodatni režijski stroški, nastali neposredno kot posledica projekta

 

 

 

Drugi stroški poslovanja

 

 

 

D) Navedite največje dovoljene intenzivnosti pomoči:



 

Malo podjetje

Srednje podjetje

Veliko podjetje

Temeljne raziskave

Industrijske raziskave

— odvisno od učinkovitega sodelovanja med podjetji (za velika podjetja čezmejno sodelovanje ali sodelovanje z vsaj enim MSP) ali med podjetjem in raziskovalno organizacijo; ali

— odvisno od obsežnega razširjanja rezultatov

 

 

 

Eksperimentalni razvoj

— odvisno od učinkovitega sodelovanja med podjetji (za velika podjetja čezmejno sodelovanje ali sodelovanje z vsaj enim MSP) ali med podjetjem in raziskovalno organizacijo; ali

— odvisno od obsežnega razširjanja rezultatov

 

 

 

5.2   Pomoč za študije izvedljivosti

A) Opredelite upravičene stroške in pri individualni pomoči navedite njihov znesek:

…

…

B) Navedite največje dovoljene intenzivnosti pomoči, vključno s povečano intenzivnostjo za SMP („bonusi za SMP“):

…

…

5.3   Pomoč za gradnjo in posodobitev raziskovalnih infrastruktur

A) Opredelite upravičene stroške in pri individualni pomoči navedite njihov znesek:

…

…

B) Navedite največjo dovoljeno intenzivnost pomoči:

…

…

C) Če raziskovalne infrastrukture hkrati opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti, obkljukajte okence in potrdite, da so finančni stroški in prihodki posamezne vrste dejavnosti obračunani ločeno na podlagi dosledno uporabljenega in objektivno upravičenega načela stroškovnega knjigovodstva:

 □

Pri individualni pomoči navedite ustrezne informacije in predložite ustrezna dokazila:

…

…

D) Če raziskovalne infrastrukture prejmejo javna finančna sredstva za gospodarske in negospodarske dejavnosti, obkljukajte okence in potrdite obstoj mehanizma za spremljanje in vračanje sredstev, ki zagotavlja, da se ne preseže največja dovoljena intenzivnost pomoči:

 □

Navedite ustrezne informacije in predložite ustrezna dokazila:

…

…

E) Ali cena, ki se zaračuna za delovanje ali uporabo raziskovalne infrastrukture, ustreza tržni ceni?



□ Da

□ Ne

Navedite podrobne informacije:

…

…

F) Ali so raziskovalne infrastrukture dostopne različnim uporabnikom na pregleden in nediskriminatoren način?



□ Da

□ Ne

Če imajo nekatera podjetja prednost pri dostopu, navedite podrobne informacije in delež stroškov naložb, ki jih ta podjetja krijejo:

…

…

5.4   Pomoč za inovacije za MSP

A) Označite, katere dejavnosti podpira priglašeni ukrep:

(a) □ pridobivanje, potrjevanje in zaščita patentov ter drugih neopredmetenih sredstev;

(b) □ začasna dodelitev visokokvalificiranega osebja;

(c) □ naročanje svetovalnih in podpornih storitev za inovacije.

B) Opredelite upravičene stroške in pri individualni pomoči navedite njihov znesek:

…

…

C) Navedite največje dovoljene intenzivnosti pomoči:

…

…

5.5   Pomoč za procesne in organizacijske inovacije

A) Označite, katere dejavnosti podpira priglašeni ukrep:

□ procesne inovacije;

□ organizacijske inovacije.

B) Opredelite upravičene stroške in pri individualni pomoči navedite njihov znesek:



Stroški dela

 

Stroški instrumentov in opreme (v obsegu in za obdobje uporabe v projektu)

 

Stroški stavb in zemljišča (v obsegu in za obdobje uporabe v projektu)

 

Stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov na podlagi strogo poslovnih transakcij

 

Dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, nastali neposredno kot posledica raziskovalnega projekta

 

C) Navedite največje dovoljene intenzivnosti pomoči:

…

…

D) Če je pomoč dodeljena velikim podjetjem, obkljukajte okence in potrdite, da ta dejansko sodelujejo z MSP pri izvajanju dejavnosti, ki prejema pomoč, in da MSP krijejo vsaj 30 % skupnih upravičenih stroškov:

 □

Pri individualni pomoči navedite ustrezne informacije in predložite ustrezna dokazila:

…

…

5.6   Pomoč za inovativne skupine

A) Obkljukajte okence in potrdite, da je pomoč dodeljena izključno pravnemu subjektu, ki upravlja inovativno skupino:

 □

Pri individualni pomoči navedite podrobne informacije:

…

…

B) Ali pristojbine za uporabo zmogljivosti skupin in za sodelovanje pri njihovih dejavnostih ustrezajo tržni ceni ali izražajo njihove stroške?



□ Da

□ Ne

Navedite podrobne informacije:

…

…

C) Ali so prostori, ustanove in dejavnosti skupin dostopni različnim uporabnikom na pregleden in nediskriminatoren način?



□ Da

□ Ne

Če imajo nekatera podjetja prednost pri dostopu, navedite podrobne informacije in delež stroškov naložb, ki jih ta podjetja krijejo:

…

…

D) Pri individualni pomoči navedite informacije o načrtovani ali pričakovani specializaciji inovativne skupine, obstoječemu regionalnemu potencialu in prisotnosti podobnih skupin v Uniji:

…

…

5.6.1   Pomoč za naložbe

A) Opredelite upravičene stroške in pri individualni pomoči navedite njihov znesek:

…

…

B) Navedite največje dovoljene intenzivnosti pomoči, vključno s katero koli povečano intenzivnostjo („bonusi“) za skupine v regijah, ki prejemajo pomoč in ki izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) ali člena 107(3)(c) PDEU:

…

…

5.6.2   Pomoč za tekoče poslovanje

A) Označite, katere dejavnosti podpira priglašeni ukrep:

(a) □ spodbujanje skupine;

(b) □ trženje skupine;

(c) □ upravljanje zmogljivosti skupine;

(d) □ organizacija programov usposabljanja, delavnic in konferenc.

B) Opredelite upravičene stroške in pri individualni pomoči navedite njihov znesek:

…

…

C) Navedite največjo dovoljeno intenzivnost pomoči in trajanje pomoči:

…

…

6.    Ocena združljivosti priglašenega ukrepa pomoči

Pri individualni pomoči natančno opišite projekt ali dejavnost, ki prejema pomoč:

…

…

6.1   Prispevek k natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa

A) Natančno opredelite zastavljeni cilj in pojasnite, kako se s priglašenim ukrepom namerava spodbujati raziskovalne, razvojne in inovativne dejavnosti v Uniji:

…

…

B) Če gre za shemo pomoči, ali je ta del obsežnega programa ali akcijskega načrta za spodbujanje raziskovalnih, razvojnih in inovativnih dejavnosti ali strategij pametne specializacije?



□ Da

□ Ne

Navedite podrobne informacije, če je primerno, in sklic na ocene podobnih predhodnih ukrepov pomoči:

…

…

A) Ali se bo obseg projekta zaradi priglašenega ukrepa povečal?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite vrsto povečanja in predložite ustrezna dokazila:

(a) □ povečanje skupnih stroškov projekta (brez zmanjšanja porabe upravičenca do pomoči v primerjavi z razmerami brez pomoči);

(b) □ povečanje števila ljudi, dodeljenih raziskovalnim, razvojnim in inovativnim dejavnostim;

(c) □ druga vrsta povečanja.

…

…

B) Ali se bo področje uporabe projekta zaradi priglašenega ukrepa povečalo?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite vrsto povečanja in predložite ustrezna dokazila:

(a) □ povečanje števila pričakovanih rezultatov projekta;

(b) □ ambicioznejši projekt, kar dokazuje več vključenih partnerjev, večja verjetnost znanstvenega ali tehnološkega dosežka ali večje tveganje neuspeha (zlasti povezano z dolgoročno naravo projekta in negotovostjo njegovih rezultatov);

(c) □ druga vrsta povečanja.

…

…

C) Ali se bo projekt zaradi priglašenega ukrepa hitreje izvedel?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, predložite ustrezna dokazila:

…

…

D) Ali se bo skupni porabljeni znesek zaradi priglašenega ukrepa povečal?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite vrsto povečanja in predložite ustrezna dokazila:

(a) □ povečanje celotne porabe za raziskave, razvoj in inovacije s strani upravičenca do pomoči v absolutnem smislu ali kot delež prihodkov;

(b) □ spremembe predvidenih proračunskih sredstev za projekt (brez ustreznega zmanjšanja proračuna, namenjenega drugim projektom);

(c) □ druga vrsta povečanja.

…

…

E) Ali bo prispevek priglašenega ukrepa k skupnemu interesu predmet javno dostopnih naknadnih ocen?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

6.2   Potreba po posredovanju države

A) Opredelite nedelovanje trga, ki v tem primeru ovira raziskave, razvoj in inovacije in upravičuje potrebo po državni pomoči, ter priložite ustrezna dokazila:

(a) □ pozitivni zunanji učinki/učinki prelivanja znanja;

(b) □ nepopolne in nesimetrične informacije;

(c) □ usklajevanje in mrežne nepopolnosti.

…

…

B) Pojasnite, kako lahko priglašeni ukrep učinkovito odpravi nedelovanje trga, povezano z doseganjem cilja skupnega interesa brez pomoči:

…

…

6.2.1   Individualna pomoč

A) Pojasnite, ali pomoč obravnava splošno nedelovanje trga glede raziskovalnih, razvojnih in inovativnih dejavnosti v Uniji ali posebno nedelovanje trga na primer v zvezi z določenim sektorjem ali panogo:

…

…

B) Predložite primerjave med sektorji in druge študije, če so na voljo, ki lahko podprejo analizo domnevnega nedelovanja trga:

…

…

C) Navedite informacije o projektih ali raziskovalnih, razvojnih in inovativnih dejavnosti v Uniji, če so na voljo, ki so po tehnološki vsebini, stopnji tveganja in obsegu podobni tistim, ki jih zadeva priglašeni ukrep, in pojasnite, zakaj je v zadevnem primeru potrebna pomoč:

…

…

6.3   Ustreznost ukrepa pomoči

A) Pojasnite, kako so bile ugotovljene koristi uporabe selektivnega instrumenta politike, kot je državna pomoč, da se povečajo raziskovalne, razvojne in inovativne dejavnosti, ter predložite oceno vplivov v zvezi s tem in ustrezna dokazila:

…

…

B) Če se pomoč odobri v oblikah, ki omogočajo neposredno denarno korist (kot so neposredna nepovratna sredstva, oprostitve ali znižanja davkov ali druge obvezne dajatve ali dobava zemljišča, proizvodov ali storitev po ugodnih cenah), predložite analizo drugih možnosti in pojasnite, zakaj in kako so druge oblike pomoči manj ustrezne za odpravo ugotovljenega nedelovanja trga:

…

…

6.4   Spodbujevalni učinek

A) Obkljukajte okence in potrdite, da bo pri dodelitvi pomoči v okviru priglašenega ukrepa zagotovljeno, da upravičenec ne bo začel izvajati zadevnih raziskovalnih, razvojnih in inovativnih dejavnosti pred vložitvijo vloge za pomoč pri nacionalnih organih ( 77 ), in pri individualni pomoči navedite ustrezne datume:

 □

…

…

B) Obkljukajte spodnje okence in potrdite, da vloge za pomoč vsebujejo vsaj ime in velikost podjetja, opis projekta, vključno z njegovo lokacijo ter datumom začetka in zaključka, znesek javne pomoči, ki je potreben za izvedbo projekta, in seznam upravičenih stroškov:

 □

…

…

C) Če se pomoč dodeli v obliki davčnega ukrepa, navedite podrobne informacije v zvezi s tem, za nepostopne ukrepe pa vse ocenjevalne študije spodbujevalnega učinka:

…

…

6.4.1   Individualna pomoč

A) Na podlagi analize hipotetičnih scenarijev opišite ravnanje upravičenca, ki ne prejme pomoči, in opredelite predvidene spremembe:

…

…

B) Navedite elemente, ki so pomembni za priglašeni ukrep, in predložite ustrezna dokazila, kot so dokumenti upravljalnih organov podjetij, ocene tveganja, računovodska poročila, notranji poslovni načrti, mnenja strokovnjakov in druge študije, povezane s projektom, ki se ocenjuje:

(a) □ raven donosnosti;

(b) □ znesek naložb in časovni okvir denarnih tokov;

(c) □ stopnjo tveganja.

…

…

C) Navedite podatke o industriji, ki dokazujejo razumnost hipotetičnega scenarija upravičenca, zahtevane ravni donosnosti in pričakovanih denarnih tokov, če so na voljo:

…

…

6.5   Sorazmernost pomoči

A) Če se pomoč dodeli v obliki vračljivega predplačila, izraženega kot bruto ekvivalent nepovratnih sredstev, podrobno opišite uporabljeno metodologijo za izračun navedenega ekvivalenta, vključno z osnovnimi preverljivimi podatki, pri individualni pomoči pa navedite, na podlagi katere odobrene sheme pomoči se pomoč dodeli:

…

…

Če se pomoč dodeli v obliki vračljivega predplačila, izraženega kot odstotek upravičenih stroškov, in presega za največ 10 odstotnih točk največje intenzivnosti pomoči iz okvira za raziskave in razvoj ter inovacije, potrdite:

(a) □ ukrep v primeru uspešnega izida zagotavlja, da se predplačilo povrne z obrestno mero, ki je vsaj enaka diskontni stopnji, ki izhaja iz uporabe Sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj ( 78 );

(b) □ zadevna država članica v primeru uspeha, ki presega izid, opredeljen kot uspešen, zahteva izplačila, ki presegajo povračilo predplačila, vključno z obrestmi v skladu z veljavno diskontno stopnjo;

(c) □ povračilo je v primeru neuspeha ali delnega uspeha sorazmerno s stopnjo doseženega uspeha.

Navedite podrobne informacije o povračilu predplačila in na podlagi razumne in preudarne domneve natančno opredelite, kaj šteje za uspešen izid dejavnosti, ki prejmejo pomoč:

…

…

B) Če se pomoč dodeli v obliki davčnega ukrepa, označite, kako se izračunajo intenzivnosti pomoči, in navedite ustrezne podrobne informacije:

□ na podlagi posameznega projekta;

□ na ravni podjetja kot razmerje med skupno davčno olajšavo in vsoto upravičenih stroškov za raziskave, razvoj in inovacije, nastalih v obdobju, ki ni daljše od treh zaporednih poslovnih let.

…

…

6.5.1   Individualna pomoč

A) Predložite celovit poslovni načrt projekta, ki prejema pomoč (s pomočjo in brez nje), vključno z vsemi ustreznimi pričakovanimi stroški in koristmi:

…

…

Če se mora upravičenec do pomoči odločiti, ali bo izvedel projekt, ki prejema pomoč, ali alternativni projekt brez pomoči, predložite tudi celovit poslovni načrt hipotetičnega projekta:

…

…

B) Če drug projekt ne obstaja, pojasnite, zakaj je pomoč omejena na najnujnejše za zagotovitev zadostne donosnosti projekta, ki prejema pomoč, na primer tako, da se omogoči doseganje notranje stopnje donosnosti (IRR), ki bo ustrezala referenčnemu merilu ali minimalni stopnji donosa posameznega sektorja ali podjetja:

…

…

C) Če se mora upravičenec odločiti, ali bo izvedel projekt, ki prejema pomoč, ali alternativni projekt brez pomoči, pojasnite, zakaj je pomoč omejena na najnujnejše za kritje neto dodatnih stroškov projekta, ki prejema pomoč v primerjavi s hipotetičnim projektom, pri čemer po potrebi upoštevajte različne možne poslovne scenarije:

…

…

Predložite dokazila, kot so notranji dokumenti podjetja, ki potrjujejo, da je hipotetični projekt sestavljen iz jasno opredeljenega in dovolj predvidljivega alternativnega projekta, ki ga je upravičenec upošteval pri svojem notranjem odločanju:

…

…

D) Pojasnite, kako se je določil znesek pomoči, in predložite ustrezna dokazila:

…

…

E) Če je bilo za izvajanje dejavnosti, ki prejema pomoč, več morebitnih kandidatov, ali je bila pomoč dodeljena na podlagi preglednih, objektivnih in nediskriminatornih meril?



□ Da

□ Ne

Navedite podrobne informacije:

…

…

F) Če je pomoč namenjena odpravljanju dejanskih ali morebitnih neposrednih ali posrednih izkrivljanj mednarodne trgovine, predložite vsa dokazila na voljo, ki potrjujejo, da so konkurenti, ki se nahajajo zunaj Unije, neposredno ali posredno (običajno v zadnjih treh letih) prejeli ali bodo prejeli pomoč enake intenzivnosti za podobne projekte:

…

…

Navedite tudi informacije, potrebne, da se oceni potreba po upoštevanju konkurenčne prednosti konkurenta iz tretje države:

…

…

6.6   Izogibanje neprimernim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino

Označite:

(a) ali mora biti glavni sedež upravičenca, ki se mu dodeli pomoč, v ustrezni državi članici ali mora biti pretežni del njegove dejavnosti v taki državi:



□ da

□ ne

(b) ali mora upravičenec, ki se mu dodeli pomoč, uporabljati nacionalne proizvode in storitve:



□ da

□ ne

(c) ali ukrep pomoči omejuje upravičenca pri izkoriščanju rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah:



□ da

□ ne

(d) ali ukrep pomoči nalaga upravičencu katero koli drugo obveznost:



□ da

□ ne

Če ste na katero od vprašanj iz tega oddelka odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

6.6.1   Shema pomoči

Pri shemah pomoči navedite, kako se bo zagotovila kar največja omejitev negativnih učinkov (ob upoštevanju na primer obsega zadevnih projektov, zneskov individualne ali kumulativne pomoči, števila pričakovanih upravičencev in lastnosti ciljnih sektorjev), in predložite vse ocene učinkov ali naknadnih ocen, ki so bile opravljene za podobne predhodne sheme:

…

…

6.6.2   Individualna pomoč

A) Če je primerno, opišite verjetni učinek pomoči na konkurenco v inovacijskem procesu:

…

…

B) Navedite proizvodne trge, na katere bo pomoč verjetno vplivala, sedanji tržni delež upravičenca na vseh zadevnih trgih in vse spremembe teh tržnih deležev, ki bi izhajali iz dejavnosti, ki prejemajo pomoč:

…

…

C) Za vsak zadevni proizvodni trg navedite konkurente upravičenca do pomoči in njihov tržni delež:

…

…

Navedite pripadajoči indeks Herfindahl-Hirschman (HHI), če je na voljo:

…

…

D) Za vsak zadevni proizvodni trg navedite informacije o strankah ali potrošnikih, na katere vplivajo dejavnosti, ki prejemajo pomoč:

…

…

E) Opišite strukturo in dinamiko upoštevnih trgov glede naslednjih vidikov:

(a) najnovejši razvoj in prihodnji obeti rasti:

…

…

(b) znesek, ki so ga glavni akterji uporabili v podobnih projektih:

…

…

(c) stopnja vstopnih in izstopnih ovir:

…

…

(d) obstoj izravnalne kupne moči:

…

…

(e) spodbude za konkuriranje za prihodnje trge:

…

…

(f) razlikovanje med proizvodi in intenzivnost konkurence:

…

…

(g) drugi elementi, ki bi verjetno vplivali na konkurente, stranke ali potrošnike:

…

…

F) Ali upravičenec do pomoči lahko kako vpliva na izbirni postopek, na primer s pravico, da priporoči podjetja, ali z vplivanjem na pot raziskave?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

G) Ali je pomoč dodeljena na trgih s presežno zmogljivostjo ali v nazadujočih industrijah?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

…

H) Ali je upravičenec upošteval alternativne lokacije za dejavnosti, ki prejemajo pomoč?



□ Da

□ Ne

Navedite podrobne informacije:

…

…

7.    Druge informacije

Navedite katere koli druge informacije, ki bi lahko bile pomembne za ocenitev priglašenega ukrepa pomoči iz okvira za raziskave in razvoj ter inovacije:

…

…

DEL III.3.A

Obrazec za dodatne informacije o pomoči za reševanje nefinančnih podjetij v težavah: individualna pomoč

Ta obrazec za dodatne informacije je namenjen priglasitvi individualne pomoči za reševanje iz Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah ( 79 )(v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah).

1.    Upravičenost

1.1   Podjetje v težavah

A) Ali je podjetje družba z omejeno odgovornostjo ( 80 ), ki je zaradi nakopičenih izgub izgubila več kot polovico vpisanega osnovnega kapitala ( 81 )?



□ Da

□ Ne

B) Ali je podjetje družba, v kateri imajo vsaj nekateri člani neomejeno odgovornost za dolg družbe ( 82 ) in ki je zaradi nakopičenih izgub izgubila več kot polovico kapitala, prikazanega v računovodskih izkazih družbe?



□ Da

□ Ne

C) Ali je podjetje v stečajnem postopku ali po nacionalnem pravu izpolnjuje merila za uvrstitev v stečajni postopek na zahtevo njegovih upnikov?



□ Da

□ Ne

D) Če podjetje ni MSP:

— ali je bilo v zadnjih dveh letih knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom podjetja večje od 7,5

— in

— ali je bilo razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) ter kritjem obresti nižje od 1,0?



□ Da

□ Ne

E) Če ste na katero od vprašanj iz oddelkov od A do D odgovorili pritrdilno, odgovor utemeljite in navedite sklice na ustrezna dokazila iz priloge (zadnji izkaz poslovnega izida skupaj z bilanco stanja ali sodno odločbo o stečajnem postopku ali dokazila, da podjetje po nacionalnem pravu izpolnjuje merila za uvrstitev v stečajni postopek na zahtevo upnikov itd.).

1.2   Podjetje z velikimi likvidnostnimi potrebami:

Če menite, da je upravičenec upravičen do pomoči za reševanje, čeprav se ne uvršča med podjetja v težavah, pojasnite, zakaj ima po vašem mnenju zaradi izjemnih in nepredvidenih okoliščin veliko potrebo po likvidnosti, in navedite sklic na ustrezna dokazila (npr. projekcije denarnih tokov).

1.3   Na novo ustanovljeno podjetje/večja poslovna skupina:

A) Kdaj je bilo podjetje ustanovljeno?

…

B) Od kdaj podjetje posluje?

…

C) Ali družba pripada večji poslovni skupini?



□ Da

□ Ne

D) Če ste na vprašanje iz točke C odgovorili pritrdilno, navedite vse podrobne informacije o skupini (organizacijski načrt, ki prikazuje povezavo med člani skupine, s podrobnimi podatki o kapitalskih in glasovalnih pravicah) in dokažite, da so težave družbe njene lastne težave, da ne izhajajo iz samovoljne razporeditve stroškov znotraj skupine in so preveč resne, da bi jih skupina sama rešila.

1.4   Sektorsko področje uporabe:

Ali je podjetje dejavno:



A)  v sektorju premogovništva (1):

□ da

□ ne

B)  v jeklarskem sektorju (2):

□ da

□ ne

C)  v sektorjih, zajetih v posebnih pravilih, ki veljajo za finančne institucije (3):

□ da

□ ne

(1)   Kot je opredeljen v Sklepu 2010/787/EU.

(2)   Kot je opredeljen v Prilogi IV k Sporočilu Komisije: Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (UL C 209, 23.7.2013, str. 1).

(3)   Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o bančništvu), (UL C 216, 30.7.2013, str. 1).

2.    Združljivost z notranjim trgom

2.1   Prispevek k cilju skupnega interesa:

A) Ali se upravičenec nahaja v regijah (na ravni NUTS 2), kjer je stopnja brezposelnosti bodisi:

— višja od povprečja v Uniji, vztrajna in jo spremljajo težave pri ustvarjanju novih delovnih mest v zadevnih regijah, bodisi

— višja od nacionalnega povprečja, vztrajna in jo spremljajo težave pri ustvarjanju novih delovnih mest v zadevnih regijah?



□ Da

□ Ne

B) Ali obstaja tveganje prekinitve zagotavljanja pomembne storitve, ki jo je težko nadomestiti in ki je konkurenčna podjetja ne bi mogla preprosto prevzeti (na primer nacionalni izvajalec infrastrukturnih storitev)?



□ Da

□ Ne

C) Ali ima podjetje pomembno sistemsko vlogo v določeni regiji ali sektorju? Ali bi imel izstop podjetja s pomembno sistemsko vlogo morebitne negativne posledice (na primer izstop podjetja, ki zagotavlja pomemben vložek)?



□ Da

□ Ne

D) Ali obstaja tveganje motnje v neprekinjenem zagotavljanju storitve splošnega gospodarskega pomena?



□ Da

□ Ne

E) Ali bi neuspeh ali negativne spodbude kreditnih trgov podjetje, ki je sicer sposobno preživeti, potisnile v stečaj?



□ Da

□ Ne

F) Ali bi izstop zadevnega podjetja s trga povzročil nepopravljivo izgubo pomembnega tehničnega ali strokovnega znanja?



□ Da

□ Ne

G) Ali bi neuspeh upravičenca povzročil podobne težke razmere, ki niso navedene zgoraj?



□ Da

□ Ne

H) Če ste na katero od vprašanj iz točk od A do G odgovorili pritrdilno, izčrpno utemeljite odgovore in navedite sklic na nadaljnja ustrezna dokazila iz priloge.

…

…

2.2   Ustreznost/oblika pomoči

A) Ali se pomoč dodeli v obliki jamstva za posojilo ali posojila?



□ Da

□ Ne

B) Če ste odgovorili pritrdilno, opišite posojilne pogoje ali jamstva in priložite ustrezna dokazila (npr. osnutek posojilne pogodbe, osnutek jamstva).

…

…

C) Ali je obrestna mera posojila (ali, kadar je to primerno, skupni strošek financiranja zajamčenega posojila, vključno z obrestno mero posojila in jamstveno premijo) določena pri stopnji, ki ni nižja od referenčne obrestne mere, ki jo je Komisija v sporočilu o referenčnih obrestnih merah ( 83 ) določila za šibka podjetja z običajno stopnjo zavarovanja s premoženjem?



□ Da

□ Ne

D) Pojasnite, kako bo pomoč za reševanje uporabljena: ali bo namenjena financiranju strukturnih ukrepov, kot je prevzem pomembnih poslovnih enot ali sredstev, drugačnih od tistih, ki so v obdobju reševanja potrebni za preživetje upravičenca?



□ Da

□ Ne

E) Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite.

…

…

F) Ali se bo posojilo odplačalo ali bo jamstvo za posojilo prenehalo največ šest mesecev po izplačilu prvega obroka upravičencu?



□ Da

□ Ne

G) Ali se zavezujete, da boste najpozneje šest mesecev po odobritvi ukrepa pomoči za reševanje Komisiji predložili eno od naslednjega:

— dokazilo, da je bilo posojilo v celoti odplačano in/ali, da je jamstvo prenehalo;

— načrt prestrukturiranja;

— načrt za likvidacijo, v katerem so utemeljeni koraki, ki vodijo k likvidaciji upravičenca v ustreznem časovnem okviru brez nadaljnje pomoči?



□ Da

□ Ne

2.3   Sorazmernost pomoči/pomoč, omejena na najmanjšo potrebno

Ali je znesek pomoči za reševanje določen v skladu s formulo iz Priloge I k smernicam za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite izračun zneska pomoči za reševanje, ki je opravljen v skladu s formulo.

Če znesek pomoči za reševanje presega rezultat izračunov, opravljenih na podlagi formule iz Priloge I k smernicam za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah, ustrezno utemeljite načrt za likvidnost, v katerem so opredeljene likvidnostne potrebe upravičenca za naslednjih šest mesecev.

…

…

2.4   Negativni učinki – načelo enkratne pomoči

Ali je podjetje (ali skupina, ki ji pripada) v preteklosti že prejelo katero koli pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasno podporo za prestrukturiranje ( 84 ) in/ali nepriglašeno pomoč?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite vse podrobne informacije (datum, znesek, sklic na predhodni sklep Komisije, če je primerno, itd.) ( 85 ).

…

…

3.    Druge informacije

Tukaj navedite vse druge informacije, ki se vam zdijo pomembne za oceno zadevnih ukrepov iz smernic za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah:

…

…

DEL III.3.B

Obrazec za dodatne informacije o pomoči za prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah: individualna pomoč

Ta obrazec za dodatne informacije je namenjen priglasitvi individualne pomoči za prestrukturiranje iz Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah ( 86 )(v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah).

1.    Upravičenost

1.1   Podjetje v težavah

A) Ali je podjetje družba z omejeno odgovornostjo ( 87 ), ki je zaradi nakopičenih izgub izgubila več kot polovico vpisanega osnovnega kapitala ( 88 )?



□ Da

□ Ne

B) Ali je podjetje družba, v kateri imajo vsaj nekateri člani neomejeno odgovornost za dolg družbe ( 89 ) in ki je zaradi nakopičenih izgub izgubila več kot polovico kapitala, navedenega v računovodskih izkazih družbe?



□ Da

□ Ne

C) Ali je podjetje v stečajnem postopku ali po nacionalnem pravu izpolnjuje merila za uvrstitev v stečajni postopek na zahtevo njegovih upnikov?



□ Da

□ Ne

D) Če podjetje ni MSP:

— ali je bilo v zadnjih dveh letih knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom podjetja večje od 7,5

— in

— ali je bilo v zadnjih dveh letih razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) ter kritjem obresti nižje od 1,0?



□ Da

□ Ne

E) Če ste na katero od vprašanj iz točk od A do D odgovorili pritrdilno, odgovor utemeljite in navedite sklice na ustrezna dokazila iz priloge (zadnji izkaz poslovnega izida skupaj z bilanco stanja ali sodno odločbo o stečajnem postopku ali dokazila, da podjetje po nacionalnem pravu družb izpolnjuje merila za uvrstitev v stečajni postopek na zahtevo upnikov itd.).

1.2   Na novo ustanovljeno podjetje ali večja poslovna skupina

A) Kdaj je bilo podjetje ustanovljeno?

B) Od kdaj podjetje posluje?

C) Ali družba pripada večji poslovni skupini?



□ Da

□ Ne

D) Če ste odgovorili pritrdilno, navedite vse podrobne informacije o skupini (organizacijski načrt, ki prikazuje povezavo med člani skupine, s podrobnimi podatki o kapitalskih in glasovalnih pravicah) in dokazila, da so težave družbe njene lastne težave, da ne izhajajo iz samovoljne razporeditve stroškov znotraj skupine in so preveč resne, da bi jih skupina sama rešila.

1.3   Sektorsko področje uporabe

Ali je podjetje dejavno:



A)  v sektorju premogovništva (1):

□ da

□ ne

B)  v jeklarskem sektorju (2):

□ da

□ ne

C)  v sektorjih, zajetih v posebnih pravilih, ki veljajo za finančne institucije (3):

□ da

□ ne

(1)   Kot je opredeljen v Sklepu 2010/787/EU.

(2)   Kot je opredeljen v Prilogi IV k Sporočilu Komisije: Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (UL C 209, 23.7.2013, str. 1).

(3)   Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o bančništvu), (UL C 216, 30.7.2013, str. 1).

1.4   Ponudnik storitev splošnega gospodarskega pomena (SGEI):

A) Ali podjetje omogoča storitve splošnega gospodarskega pomena?



□ Da

□ Ne

B) Če ste na vprašanje iz točke A odgovorili pritrdilno, opišite storitve splošnega gospodarskega pomena in predložite kopijo pooblastil.

…

…

C) Če ste na vprašanje iz točke A odgovorili pritrdilno, navedite znesek nadomestila, ki ga podjetje prejme za javne storitve, opišite metodologijo za izračun nadomestila in navedite ustrezno pravno podlago o določitvi metodologije za izračun nadomestila za javne storitve.

…

…

2.    Združljivost z notranjim trgom

2.1   Prispevek k cilju skupnega interesa:

A) Ali se upravičenec nahaja v regijah (na ravni NUTS 2), kjer je stopnja brezposelnosti bodisi

— višja od povprečja v Uniji, vztrajna in jo spremljajo težave pri ustvarjanju novih delovnih mest v zadevnih regijah bodisi

— višja od nacionalnega povprečja, vztrajna in jo spremljajo težave pri ustvarjanju novih delovnih mest v zadevnih regijah.



□ Da

□ Ne

B) Ali obstaja tveganje prekinitve zagotavljanja pomembne storitve, ki jo je težko nadomestiti in ki je konkurenčna podjetja ne bi mogla preprosto prevzeti (na primer nacionalni izvajalec infrastrukturnih storitev)?



□ Da

□ Ne

C) Ali ima podjetje pomembno sistemsko vlogo v določeni regiji ali sektorju? Ali bi imel izstop podjetja s pomembno sistemsko vlogo morebitne negativne posledice (na primer izstop podjetja, ki zagotavlja pomemben vložek)?



□ Da

□ Ne

D) Ali obstaja tveganje motnje v neprekinjenem zagotavljanju storitve splošnega gospodarskega pomena?



□ Da

□ Ne

E) Ali bi neuspeh ali negativne spodbude kreditnih trgov podjetje, ki je sicer sposobno preživeti, potisnile v stečaj?



□ Da

□ Ne

F) Ali bi izstop zadevnega podjetja s trga povzročil nepopravljivo izgubo pomembnega tehničnega ali strokovnega znanja?



□ Da

□ Ne

G) Ali bi neuspeh upravičenca povzročil podobne težke razmere, ki niso navedene zgoraj?



□ Da

□ Ne

H) Če ste na katero od vprašanj iz točk od A do G odgovorili pritrdilno, izčrpno utemeljite odgovore in navedite sklic na nadaljnja ustrezna dokazila iz priloge.

…

…

2.2   Načrt prestrukturiranja in obnova dolgoročne sposobnosti preživetja

Predložite načrt prestrukturiranja ( 90 ), namenjen obnovi dolgoročne sposobnosti preživetja ( 91 ) upravičenca v razumnem času, skupaj s tržno raziskavo in analizo občutljivosti, v kateri so opredeljeni najpomembnejši parametri uspešnosti podjetja in glavni dejavniki tveganja v prihodnosti (pri tem čim bolj upoštevajte okviren načrt prestrukturiranja iz Priloge II k smernicam za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah).

3.    Potreba po posredovanju države/spodbujevalni učinek

3.1

Navedite primerjavo med ukrepi, določenimi v načrtu prestrukturiranja, in verodostojnim alternativnim scenarijem, ki ne vključuje državne pomoči ( 92 ), ter dokažite, da ustrezni cilji, ki ste jih določili v oddelku 2.1, v takem alternativnem scenariju ne bi bili doseženi ali bi bili doseženi v manjši meri.

3.2

Dokažite, da bi se podjetje, ki je upravičeno do pomoči, brez pomoči prestrukturiralo, prodalo ali likvidiralo tako, da ne bi doseglo cilja skupnega interesa iz oddelka 2.1.

4.    Ustreznost

4.1

Na kratko opišite izbrane instrumente državne pomoči, vključno z obliko, zneskom in plačilom ( 93 ):

…

…

4.2

Pojasnite, ali so težave upravičenca povezane z likvidnostjo in/ali solventnostjo ali z obema:

…

…

4.3

Dokažite, da so izbrani instrumenti državne pomoči ustrezni za odpravljanje težav iz točke 4.2 (tj. likvidnost ali solventnost).

…

…

5.    Sorazmernost pomoči/pomoč, omejena na najmanjšo potrebno

5.1   Lastni prispevek

A) Ali lastni prispevek upravičenca znaša najmanj 50 % stroškov prestrukturiranja ( 94 )?



□ Da

□ Ne

B) Opišite in količinsko opredelite vse kategorije stroškov prestrukturiranja, navedite njihov skupni znesek in kolikšen odstotek teh stroškov bo krit iz lastnega prispevka:

…

…

C) Opišite in količinsko opredelite lastni prispevek k stroškom prestrukturiranja, ki jih bodo iz lastnih virov zagotovili upravičenec, njegovi delničarji ali upniki ali poslovna skupina, ki ji upravičenec pripada, ali pa novi vlagatelji:

…

…

D) Pojasnite, zakaj je lasten prispevek po vašem mnenju konkreten in brez pomoči:

…

…

E) Dokažite, da je lastni prispevek po učinkih na solventnost ali likvidnost upravičenca ( 95 ) primerljiv z dodeljeno pomočjo, ter v nasprotnem primeru pojasnite, zakaj ni primerljiv, in po potrebi navedite sklic na ustrezna dokazila (npr. bilanco stanja, izkaze finančnih tokov itd.):

…

…

5.2   Porazdelitev bremena

A) Ali so bile izgube upravičenca v celoti upoštevane in pripisane obstoječim delničarjem in/ali podrejenim upnikom ter prevzete z njihove strani?



□ Da

□ Ne

B) Če ste na vprašanje iz točke A odgovorili pritrdilno, predložite ustrezna dokazila, ki temeljijo na najnovejši analizi bilance stanja upravičenca.

…

…

C) Ali se bodo med prestrukturiranjem preprečili denarni odlivi upravičenca v korist imetnikov lastniškega kapitala in/ali podrejenih dolžniških instrumentov?



□ Da

□ Ne

D) Če ste na vprašanje iz točke C odgovorili nikalno, navedite razloge.

…

…

E) Ali bo država prejela razumni delež prihodnjih povečanj vrednosti upravičenca glede na znesek državne injekcije lastniškega kapitala v primerjavi s preostalim lastniškim kapitalom družbe po upoštevanju izgub?



□ Da

□ Ne

F) Če ste na vprašanje iz točke E odgovorili pritrdilno, odgovor utemeljite in predložite ustrezna dokazila.

…

…

G) Če izgube upravičenca niso prevzete v celoti (glej točko A) in/ali se denarni odlivi upravičenca v korist imetnikov lastniškega kapitala in/ali podrejenih dolžniških instrumentov med prestrukturiranjem ne preprečijo (glej točko C), navedite razloge za to in pojasnite zlasti, zakaj bi izpolnjevanje vseh navedenih pogojev dalo nesorazmerne rezultate:

…

…

H) Ali imetniki nadrejenih dolžniških instrumentov prispevajo k obnovi položaja lastniškega kapitala upravičenca?



□ Da

□ Ne

I) Če ste na vprašanje iz točke H odgovorili pritrdilno, pojasnite, kako bodo prispevali imetniki nadrejenih dolžniških instrumentov.

…

…

6.    Negativni učinki

6.1   Načelo enkratne pomoči

Ali je podjetje (ali skupina, ki ji pripada) v preteklosti že prejelo katero koli pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasno podporo za prestrukturiranje ( 97 ) in/ali nepriglašeno pomoč?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite vse podrobne informacije (datum, znesek, sklic na predhoden sklep Komisije, če je primerno, itd.) ( 98 ):

…

…

6.2   Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence:

A) Opišite odprodajo sredstev, zmanjšanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu, h katerim je upravičenec zavezan. Dokažite, da odprodaje, odpisi dolgov in opustitev dejavnosti, ki ustvarjajo izgubo in ki so predmet zaveze, niso potrebne za obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja upravičenca. Navedite tudi ustrezne trge, na katerih se bodo odprodaje izvedle, in njihovo časovno razporeditev ( 99 ). Navedite, ali bo upravičenec olajšal odprodajo, na primer z odcepitvijo dejavnosti in soglasjem, da ne bo pridobival strank odprodanega dela podjetja.

…

…

B) Če se strukturni ukrepi izjemoma izvajajo samo v obliki odprodaje sredstev in ne ustvarijo uspešnega subjekta, zmožnega konkurirati na trgu, dokažite, da nobena druga oblika strukturnih ukrepov ne bi bila izvedljiva ali da bi drugi strukturni ukrepi resno ogrozili gospodarsko uspešnost podjetja:

…

…

C) Ali se upravičenec strinja, da se med prestrukturiranjem odpove nakupu delnic v drugih podjetjih, razen kadar je to nujno potrebno za zagotovitev njegove dolgoročne sposobnosti preživetja, pri čemer je v takem primeru o tem dolžan obvestiti Komisijo in počakati na njeno odobritev?



□ Da

□ Ne

D) Ali se upravičenec strinja, da pri trženju svojih proizvodov in storitev ne bo razglašal državne podpore kot konkurenčno prednost?



□ Da

□ Ne

E) Ali so v zvezi z ravnanjem predvideni še kakšni drugi ukrepi?



□ Da

□ Ne

…

…

F) Ali bodo nacionalni organi ali upravičenec sprejeli kakšen ukrep za spodbujanje bolj odprtih, trdnejših in konkurenčnejših trgov, na primer s podpiranjem vstopa in izstopa ( 100 )?



□ Da

□ Ne

G) Če ste na vprašanje iz točke F odgovorili pritrdilno, opišite, katere ukrepe bodo sprejeli in na katerem trgu, ter pojasnite, kako so ti ukrepi neposredno ali posredno povezani z dejavnostmi upravičenca:

…

…

H) Ali je kateri od ukrepov namenjen kritju socialnih stroškov prestrukturiranja ( 101 )?



□ Da

□ Ne

I) Če ste na vprašanje iz točke H odgovorili pritrdilno, navedite, kateri:

…

…

7.    Druge informacije

7.1

Tukaj navedite vse druge informacije, ki se vam zdijo pomembne za oceno zadevnih ukrepov iz smernic za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (npr. v zvezi z ukrepi za povečanje zaposljivosti presežnih delavcev ali pomoč pri iskanju nove zaposlitve):

…

…

DEL III.3.C

Obrazec za dodatne informacije o pomoči za reševanje, pomoči za prestrukturiranje in/ali začasni podpori za prestrukturiranje: sheme pomoči

Ta obrazec za dodatne informacije se izpolni v primeru shem pomoči za reševanje, pomoči za prestrukturiranje in začasne podpre za prestrukturiranje iz Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah ( 102 )(v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah).

1.    Področje uporabe sheme

1.1

Ali shema zadeva:



a)  pomoč za reševanje:

□ da

□ ne

b)  pomoč za prestrukturiranje:

□ da

□ ne

c)  začasno podporo za prestrukturiranje:

□ da

□ ne

2.    Upravičenost

2.1

Ali je shema omejena na MSP ( 103 ) v težavah ali na manjša podjetja v državni lasti, ki so v težavah ( 104 ) (če ni drugače navedeno, so ta podjetja v nadaljnjem besedilu skupaj poimenovana „MSP“)?



□ Da

□ Ne

2.2

Ali je shema omejena na MSP, ki izpolnjujejo eno o naslednjih meril za upravičenost:

(a) Za MSP, ki so družbe z omejeno odgovornostjo ( 105 ):zaradi nakopičenih izgub so izgubila več kot polovico vpisanega osnovnega kapitala ( 106 )?



□ Da

□ Ne

(b) Za MSP, ki so družbe, v katerih imajo vsaj nekateri člani neomejeno odgovornost za dolg družbe ( 107 ):zaradi nakopičenih izgub so izgubila več kot polovico kapitala, prikazanega v računovodskih izkazih družbe?



□ Da

□ Ne

(c) MSP, ki so v stečajnem postopku ali po nacionalnem pravu izpolnjujejo merila za uvrstitev v stečajni postopek na zahtevo njihovih upnikov?



□ Da

□ Ne

(d) Za manjša podjetja v državni lasti: v zadnjih dveh letih je bilo knjigovodsko razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom večje od 7,5 in razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi, davki in amortizacijo ter obrestnim pokritjem nižje od 1,0?



□ Da

□ Ne

2.3

Ali shema predvideva, da se pomoč za reševanje ali začasna podpora za prestrukturiranje ali obe lahko dodelita MSP, ki se ne uvrščajo med podjetja v težavah, ampak se zaradi izjemnih in nepredvidenih okoliščin srečujejo z akutnimi likvidnostnimi potrebami?



□ Da

□ Ne

2.4

Če ste na vprašanje iz točke 2.3 odgovorili pritrdilno, pojasnite, kako se bo ocenilo, ali se MSP srečujejo z akutnimi likvidnostnimi potrebami, in katere okoliščine se štejejo za izjemne in nepredvidene.

…

…

2.5

Ali se shema uporablja za na novo ustvarjena MSP?



□ Da

□ Ne

2.6

Ali se shema uporablja za MSP, ki so dejavna:



a)  v sektorju premogovništva (1):

□ da

□ ne

b)  v jeklarskem sektorju (2):

□ da

□ ne

c)  v sektorjih, zajetih v posebnih pravilih, ki veljajo za finančne institucije (3):

□ da

□ ne

(1)   Kot je opredeljen v Sklepu 2010/787/EU.

(2)   Kot je opredeljen v Prilogi IV k Sporočilu Komisije: Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (UL C 209, 23.7.2013, str. 1).

(3)   Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o bančništvu), (UL C 216, 30.7.2013, str. 1).

3.    Najvišji znesek pomoči

3.1

Ali je največji skupni znesek pomoči, ki se dodeli kateremu koli MSP v okviru sheme, omejen na največ 10 milijonov EUR, vključno s katero koli pomočjo, pridobljeno iz drugih virov ali v okviru drugih shem?



□ Da

□ Ne

3.2

Navedite največji znesek pomoči, ki se dodeli MSP v okviru sheme:

…

…

4.    Združljivost z notranjim trgom

4.1

Prispevek k cilju skupnega interesa:

(a) Ali se shema uporablja samo v primerih, ko bi neuspeh upravičenca verjetno povzročil socialne težave ali nedelovanje trga, zlasti:

— izstop inovativnega MSP ali MSP z velikim potencialom za rast bi lahko imel negativne posledice;

—

 



□ da

□ ne

— izstop MSP z močnimi povezavami z drugimi lokalnimi ali regionalnimi MSP bi lahko imel negativne posledice;

—

 



□ da

□ ne

— neuspeh ali negativne spodbude kreditnih trgov bi MSP, ki je sicer sposobno preživeti, potisnile v stečaj; ali

—

 



□ da

□ ne

— podobni primeri resnih težav, ki jih upravičenec ustrezno utemelji

—

 



□ da

□ ne

(b) Če ste na katero od vprašanj iz podtočke a) odgovorili pritrdilno, natančno utemeljite odgovore in pojasnite merila, na podlagi katerih bodo nacionalni organi ocenili prispevek k ciljem skupnega interesa.

…

…

4.2   Načrt prestrukturiranja in obnova dolgoročne sposobnosti preživetja

Ali shema v primeru dodelitve pomoči za prestrukturiranje zahteva predložitev načrta prestrukturiranja ( 108 ), namenjenega obnovi dolgoročne sposobnosti preživetja ( 109 ) upravičenca v razumnem času (glej okviren načrt prestrukturiranja v Prilogi II k smernicam za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah)?



□ Da

□ Ne

5.    Potreba po posredovanju države in spodbujevalni učinek

5.1

Ali shema v primeru dodelitve pomoči za prestrukturiranje zahteva, da nacionalni organi primerjajo ukrepe, določene v načrtu prestrukturiranja, z verodostojnim alternativnim scenarijem, ki ne vključuje državne pomoči ( 110 ), in dokažejo, da se ustrezni cilji skupnega interesa iz oddelka 4.1 v takem alternativnem scenariju ne bi dosegli ali bi se dosegli v manjši meri? Natančneje, ali shema zahteva dokazilo, da bi se podjetje, ki je upravičeno do pomoči, brez pomoči prestrukturiralo, prodalo ali likvidiralo tako, da ne bi doseglo ciljev skupnega interesa iz oddelka 4.1?



□ Da

□ Ne

5.2

Če ste na vprašanje iz točke 5.1 odgovorili pritrdilno, pojasnite, na podlagi katerih meril bodo nacionalni organi to ocenili.

…

…

6.    Ustreznost

6.1

Ali je pomoč v okviru sheme omejena na jamstva za posojilo ali posojila?



□ Da

□ Ne

6.2

Ali shema zahteva, da se strošek financiranja posojila (ali, v primeru jamstva za posojilo, skupni strošek financiranja zajamčenega posojila, vključno z obrestno mero posojila in jamstveno premijo) določi pri stopnji, ki ne sme biti nižja od referenčne obrestne mere, ki jo je Komisija v sporočilu o referenčnih obrestnih merah ( 111 ) določila za šibka podjetja z običajno stopnjo zavarovanja s premoženjem?



□ Da

□ Ne

6.3

Ali shema določa, da se pomoč za reševanje dodeli za največ šest mesecev in da je treba v tem času opraviti analizo položaja upravičenca?



□ Da

□ Ne

6.4

Ali shema določa, da se šest mesecev po dodelitvi pomoči za reševanje posojilo vrne ali jamstvo preneha, razen če pred tem: (a) nacionalni organi potrdijo načrt prestrukturiranja ali načrt likvidacije ali (b) upravičenec predloži poenostavljen načrt prestrukturiranja ( 112 ) (v primeru začasne podpore za prestrukturiranje)?



□ Da

□ Ne

6.5

Ali shema določa, da se pomoč za reševanje ne sme uporabiti za financiranje strukturnih ukrepov, kot je prevzem pomembnih poslovnih enot ali sredstev, drugačnih od tistih, ki so v obdobju reševanja potrebni za preživetje upravičenca?



□ Da

□ Ne

6.6

Pojasnite, na podlagi katerih meril bodo nacionalni organi ocenili, koliko so težave upravičencev povezane z likvidnostjo ali solventnostjo ali z obema, in, kako bodo izbrali najustreznejše instrumente državne pomoči, da se odpravijo ugotovljene težave:

…

…

6.7

Ali je začasna podpora za prestrukturiranje, ki se dodeli v okviru sheme, omejena na jamstva za posojilo ali posojila?



□ Da

□ Ne

6.8

Ali shema določa, da se strošek financiranja posojila (ali, v primeru jamstva za posojilo, skupni strošek financiranja zajamčenega posojila, vključno z obrestno mero posojila in jamstveno premijo) določi pri stopnji, ki ni nižja od referenčne obrestne mere, ki jo je Komisija v sporočilu o referenčnih obrestnih merah določila za šibka podjetja z običajno stopnjo zavarovanja s premoženjem?



□ Da

□ Ne

6.9

Ali shema zahteva, da se nadomestilo za začasno podporo za prestrukturiranje poveča za vsaj 50 bazičnih točk 12 mesecev po izplačilu prvega obroka upravičencu (pri čemer se to obdobje skrajša za vsako neposredno predhodno obdobje pomoči za reševanje)?



□ Da

□ Ne

6.10

Ali shema določa, da se začasna podpora za prestrukturiranje dodeli za največ 18 mesecev, pri čemer se to obdobje skrajša za vsako neposredno predhodno obdobje pomoči za reševanje?



□ Da

□ Ne

6.11

Ali shema določa, da nacionalni organi največ šest mesecev po izplačilu prvega obroka začasne podpore za prestrukturiranje upravičencu odobrijo poenostavljen načrt prestrukturiranja, pri čemer se to obdobje skrajša za vsako neposredno predhodno obdobje pomoči za reševanje?



□ Da

□ Ne

6.12

Ali shema določa, da se posojilo odplača ali jamstvo preneha v 18 mesecih od datuma dodelitve začasne podpore za prestrukturiranje, pri čemer se to obdobje skrajša za vsako neposredno predhodno obdobje pomoči za reševanje, razen če so nacionalni organi pred tem odobrili predloženi načrt prestrukturiranja ali likvidacije upravičenca?



□ Da

□ Ne

7.    Sorazmernost pomoči ali pomoč, omejena na najmanjšo potrebno

7.1   Znesek pomoči

(a) Ali shema določa, da znesek pomoči ne sme presegati rezultata izračuna na podlagi formule iz Priloge I k smernicam za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah?



□ Da

□ Ne

(b) Če ste na vprašanje iz točke (a) odgovorili nikalno, ali shema zahteva pripravo načrta likvidnosti, v katerem se opredelijo likvidnostne potrebe upravičenca v naslednjih šestih mesecih (18 mesecih v primeru začasne podpore za prestrukturiranje)?



□ Da

□ Ne

(c) Če ste na vprašanje iz točke (b) odgovorili pritrdilno, pojasnite, na podlagi česa in v skladu s katerimi informacijami bodo nacionalni organi proučili, ali je načrt likvidnosti, v katerem se opredelijo likvidnostne potrebe upravičenca v naslednjih šestih mesecih (18 mesecih v primeru začasne podpore za prestrukturiranje) ustrezno utemeljen:

…

…

7.2   Lastni prispevek

(a) Ali shema zahteva, da upravičenec, njegovi delničarji,upniki,poslovne skupine, ki ji upravičenec pripada, ali novi vlagatelji iz lastnih virov zagotovijo konkreten prispevek brez pomoči k stroškom prestrukturiranja, ki znaša vsaj 40 % stroškov prestrukturiranja v primeru srednjih podjetij ali 25 % stroškov prestrukturiranja v primeru malih podjetij?



□ Da

□ Ne

(b) Če ste na vprašanje iz točke a) odgovorili pritrdilno, pojasnite, katere elemente bodo nacionalni organi upoštevali pri ocenjevanju, ali je lastni prispevek konkreten in brez pomoči:

…

…

(c) Ali shema zahteva, da mora biti lastni prispevek po učinku na stanje solventnosti ali likvidnosti upravičenca primerljiv z dodeljeno pomočjo ( 113 )?



□ Da

□ Ne

(d) Če ste na vprašanje iz točke c) odgovorili pritrdilno, pojasnite, kako bodo nacionalni organi to ocenili:

…

…

7.3   Porazdelitev bremena

Izpolniti, če shema določa, da se državna pomoč lahko dodeli v obliki, ki bo izboljšala položaj lastniškega kapitala upravičenca ( 114 ):

(a) Ali shema določa, da lahko država posreduje šele potem, ko se izgube v celoti upoštevajo in pripišejo obstoječim delničarjem in/ali imetnikom podrejenih dolžniških instrumentov?



□ Da

□ Ne

(b) Ali se bodo med prestrukturiranjem v pravno sprejemljivem obsegu preprečili denarni odlivi upravičenca v korist imetnikov lastniškega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov?



□ Da

□ Ne

(c) Če ste na vprašanje iz točke b) odgovorili nikalno, pojasnite, na podlagi katerih meril bodo nacionalni organi ocenili, ali bi taki denarni odlivi nesorazmerno vplivali na tiste, ki so zagotovili nov lastniški kapital.

…

…

(d) Ali bodo nacionalni organi dovolili odstopanja od pogojev iz točk a) in b)?

□ Ne

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite.

…

(e) Ali shema določa, da bo država prejela razumni delež prihodnjih povečanj vrednosti upravičenca glede na znesek državne injekcije lastniškega kapitala v primerjavi s preostalim lastniškim kapitalom družbe po upoštevanju izgub?



□ Da

□ Ne

8.    Negativni učinki

8.1

Načelo enkratne pomoči:

Ali shema izključuje ( 115 ) zagotavljanje pomoči za MSP, ki so v preteklosti že prejela pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasno podporo za prestrukturiranje ( 116 ) in/ali katero koli nepriglašeno pomoč?



□ Da

□ Ne

8.2

Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence ( 117 ):

(a) Ali shema zahteva, da upravičenci odprodajo sredstva, zmanjšajo zmogljivost ali prisotnost na trgu ( 118 ) ter navedejo ustrezne trge, na katerih bodo sredstva odprodali ( 119 ), in časovno razporeditev odprodaje ( 120 )?



□ Da

□ Ne

(b) Ali shema določa, da bi se morali strukturni ukrepi običajno izvajati v obliki odprodaj v okviru rednega poslovanja samostojnega podjetja, ki je sposobno preživeti in ki, če bi ga vodil ustrezen kupec, lahko dolgoročno uspešno konkurira?



□ Da

□ Ne

(c) Če ste na vprašanje iz točke b) odgovorili nikalno, ali shema določa, da lahko upravičenec, če takšen subjekt ni na voljo, izloči in nato odproda obstoječo in ustrezno financirano dejavnost ter ustvari nov uspešen subjekt, ki bi moral biti zmožen konkurirati na trgu?



□ Da

□ Ne

(d) Če shema omogoča izvajanje strukturnih ukrepov samo v obliki odprodaje sredstev brez oblikovanja uspešnega subjekta, zmožnega konkurirati na trgu, ali mora upravičenec dokazati, da nobena druga oblika strukturnih ukrepov ne bi bila izvedljiva ali da bi drugi strukturni ukrepi resno ogrozili gospodarsko uspešnost podjetja?



□ Da

□ Ne

(e) Ali shema zahteva, da se upravičenec v obdobju prestrukturiranja odpove nakupu delnic v drugih podjetjih, razen kadar je to nujno potrebno za zagotovitev dolgoročne sposobnosti njegovega preživetja?



□ Da

□ Ne

(f) Ali shema zahteva, da se upravičenec pri trženju svojih proizvodov in storitev odpove razglašanju državne podpore kot konkurenčno prednost?



□ Da

□ Ne

(g) Ali shema zahteva, da se upravičenec vzdrži poslovnega ravnanja, katerega cilj je hitro širjenje njegovega tržnega deleža v povezavi s posebnimi proizvodi ali geografskimi trgi s ponujanjem pogojev (na primer cenovnih ali drugih komercialnih pogojev), ki jih konkurenti, ki ne prejemajo državne pomoči, ne morejo ponujati?



□ Da

□ Ne

(h) Če ste na vprašanje iz točke (g) odgovorili pritrdilno, pojasnite, v katerih okoliščinah? Pojasnite.

…

(i) Ali shema predvideva še kakšne druge ukrepe v zvezi z ravnanjem?

□ Ne

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, jih opišite.

…

(j) Ali shema omogoča, da nacionalni organi ali upravičenec sprejmejo ukrepe za spodbujanje bolj odprtih, trdnejših in konkurenčnejših trgov, na primer s podpiranjem vstopa in izstopa ( 121 )?



□ Da

□ Ne

(k) Če ste na vprašanje iz točke j) odgovorili pritrdilno, navedite, katere:

…

…

9.    Splošno

9.1

Ali se shema uporablja za MSP na območjih, ki prejemajo pomoč?



□ Da

□ Ne

9.2

Ali se posebne določbe uporabljajo za MSP na območjih iz sheme, ki prejemajo pomoč?



□ Da

□ Ne

9.3

Če ste na vprašanje iz točke 9.2 odgovorili pritrdilno, pojasnite, katere posebne določbe se uporabljajo in zakaj je njihova uporaba utemeljena.

…

…

9.4

Ali nacionalni organi nameravajo sprejeti prispevek, ki je manjši od 40 % stroškov prestrukturiranja v primeru srednjih podjetij ali manjši od 25 % stroškov prestrukturiranja v primeru malih podjetij?



□ Da

□ Ne

9.5

Če ste na vprašanje iz točke 9.4 odgovorili pritrdilno, pojasnite, kako bodo nacionalni organi uporabili zahteve v zvezi z ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence, da se omejijo negativni sistemski vplivi na regijo:

…

…

10.    Druge informacije

Navedite katere koli druge informacije, ki bi lahko bile pomembne za ocenitev priglašenega ukrepa pomoči iz smernic za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (npr. v zvezi z ukrepi za povečanje zaposljivosti presežnih delavcev ali pomoč pri iskanju nove zaposlitve):

…

DEL III.4

Obrazec za dodatne informacije o pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del

Ta obrazec za dodatne informacije je namenjen priglasitvi pomoči iz Sporočila Komisije o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del ( 122 ).

1.    Značilnosti priglašenih ukrepov pomoči

1.1

Čim natančneje opišite namen pomoči za vsak ukrep, kadar je to primerno.

…

…

1.2

Opišite področje uporabe posameznega ukrepa glede na:

1.2.1

vrsto dejavnosti, ki jih zajema (npr. razvoj, produkcija, distribucija):

…

…

1.2.2

vrsto del, ki jih zajema (npr. kinematografskih del, televizijskih serij, transmedijev):

…

…

1.3

Če shema pomoči vključuje ukrep podpore za transmedijske projekte, ali so dejavnosti, ki prejemajo pomoč, neposredno povezane z elementom filmske produkcije dela?



□ Da

□ Ne

1.4

Navedite, katere določbe zagotavljajo, da ima pomoč kulturni cilj:

…

…

2.    Pogoji za upravičenost

2.1

Navedite pogoje za upravičenost dejavnosti ali del v okviru načrtovanega ukrepa pomoči:

…

…

2.2

Navedite pogoje za upravičenost upravičencev v okviru načrtovanega ukrepa pomoči:

— Ali shema dela razlike na podlagi državljanstva ali stalnega prebivališča?

— …

— …

— Ali morajo upravičenci ob plačilu pomoči izpolnjevati še kakšne druge pogoje poleg tistega v zvezi z zastopanostjo s strani stalne agencije?

— …

— …

—

 

— Če pomoč vsebuje elemente davka, ali morajo upravičenci izpolnjevati še kakšne druge obveznosti ali pogoje poleg tistega, po katerem morajo imeti obdavčljiv dohodek na ozemlju države članice?

— …

— …

— Drugi pogoji:

— …

— …

3.    Obveznosti teritorializacije porabe

3.1

Navedite, ali ukrep vključuje določbe, ki zahtevajo, da producenti porabijo proračun za produkcijo v celoti ali delno na ozemlju države članice ali v eni od njenih regij:

3.1.1

da bi bili upravičeni do pomoči?



□ Da

□ Ne

3.1.2

kot pogoj, povezan z dodelitvijo pomoči?



□ Da

□ Ne

3.2

Ali se pogoji glede teritorializacije porabe uporabljajo za nekatere posebne postavke proračuna za produkcijo?

…

…

3.3

Če je treba upoštevati najmanjšo stopnjo teritorializacije porabe, da se izpolni pogoj za upravičenost do pomoči, opišite naravo teh zahtev:

3.3.1

implicitna narava (npr. najmanjše število dni predvajanja produkcije na ozemlju):

…

…

3.3.2

eksplicitna narava (npr. najmanjši znesek ali odstotek izdatkov):

…

…

3.4

Če je dodelitev pomoči povezana s pogoji teritorializacije porabe, pojasnite:

3.4.1

Ali je pomoč izračunana kot odstotek teritorializacije porabe?

…

…

3.4.2

Ali je zahtevana teritorializacija porabe izračunana glede na celoten filmski proračun?

…

…

3.4.3

Ali je zahtevana teritorializacija porabe izračunana glede na znesek dodeljene pomoči?

…

…

4.    Upravičeni stroški

Navedite stroške, ki se lahko upoštevajo pri določitvi zneska pomoči.

…

…

5.    Intenzivnost pomoči

5.1

Navedite, ali shema dovoljuje, da intenzivnosti pomoči presegajo 50 % proračuna za produkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, opišite vrsto zadevnih del in določene omejitve intenzivnosti pomoči.

…

…

5.2

Če se uporablja pojem „zahtevna avdiovizualna dela“, navedite kategorije del, ki jih ta pojem zajema (navedite uporabljeno opredelitev).

…

…

5.3

Če se pomoč v okviru sheme dodeli za pisanje scenarijev ali razvoj: ali so ti stroški vključeni v proračun za produkcijo in upoštevani pri izračunu intenzivnosti pomoči za avdiovizualna dela?

…

…

5.4

Če so dejavnosti distribucije in promocije podprte v okviru sheme: kolikšna je dovoljena intenzivnost pomoči v okviru sheme?

…

…

6.    Filmska dediščina

Če je primerno, navedite informacije o ukrepih, izvedenih v zvezi s filmsko dediščino.

…

…

7.    Združljivost

7.1

Utemeljite združljivost pomoči ob upoštevanju načel iz Sporočila Komisije o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del.

…

…

7.2

Če shema zajema pomoč za kinematografe, utemeljite, zakaj je pomoč združljiva s pomočjo za pospeševanje kulture v smislu člena 107(3)(d) PDEU, in zlasti potrebo po pomoči, njeno ustreznost in sorazmernost.

…

…

8.    Druge informacije

Tukaj navedite vse druge informacije, ki se vam zdijo pomembne za oceno zadevnih ukrepov iz Sporočila Komisije o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del.

…

DEL III.5

Obrazec za dodatne informacije o državni pomoči za širokopasovna omrežja

Ta obrazec za dodatne informacije je namenjen priglasitvi pomoči iz Smernic Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij ( 123 )(v nadaljnjem besedilu: smernice za uporabo pravil v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij).

1.    Značilnosti priglašenega ukrepa pomoči

1.1

Opišite cilj ukrepa pomoči:

…

…

1.2

Pojasnite, kako se ukrep pomoči ujema z nacionalno strategijo za razvoj širokopasovnih omrežij in s cilji Unije (vključno s strategijo EVROPA 2020 in Evropskim programom za digitalne tehnologije ( 124 )).

…

…

1.3

Navedite razloge za javno posredovanje in pojasnite pričakovane koristi ukrepa pomoči (npr. gospodarske in družbene koristi, večja pokritost s širokopasovnimi omrežji in z internetnimi povezavami itd.).

…

…

1.4

Katero kategorijo omrežja podpira ukrep pomoči?

□ hrbtenična omrežja (ali povezovalna omrežja);

□ zaledna omrežja (ali regionalna ali t. i. „middle mile“ omrežja (tj. omrežje vmesnega kilometra));

□ dostopovna omrežja (ali t. i. „last mile“ omrežja (tj. omrežje zadnjega kilometra)).

1.5

Katere elemente omrežja podpira ukrep pomoči?

□ Pasivne infrastrukturne elemente;

□ Aktivno infrastrukturno opremo.

1.6

Katero vrsto širokopasovnih omrežij podpira ukrep pomoči?

□ Osnovna širokopasovna omrežja (ki zagotavljajo hitrost prenosa vsaj 2 MB/s)

□ Dostopovna omrežja naslednje generacije (NGA) ( 125 )

□ Širokopasovna omrežja ultra velikih hitrosti ( 126 )

1.7

V katere vrste območij je usmerjen ukrep pomoči? Razvrstite ciljna območja glede na različen segment in vrsto podprtega omrežja in razvrstitev utemeljite na podlagi preverljivih podatkov.



□  Bele lise osnovnega omrežja

□  Sive lise osnovnega omrežja

□  Črne lise osnovnega omrežja

□  Bele lise NGA

□  Sive lise NGA

□  Črne lise NGA

□  Bele lise omrežja ultra visoke hitrosti

□  Sive lise omrežja ultra visoke hitrosti

□  Črne lise omrežja ultra visoke hitrosti

1.8

Navedite vse druge ustrezne informacije, da pojasnite splošni okvir ukrepa pomoči.

…

…

1.9

Katera vrsta naložbe in poslovnega modela bo sprejeta ( 127 )?

…

…

2.    Postopek in dodelitev ukrepa pomoči

2.1

Kakšno je področje uporabe ukrepa pomoči v smislu teritorialne pokritosti?

2.2

Navedite informacije, vključno z datumom, in predložite rezultate natančnega kartiranja in analize pokritosti, ki sta bila izvedena, da se jasno določijo ciljna območja.

…

…

2.3

Opišite postopek in rezultate odprtega, preglednega javnega posvetovanja, ki je vsem zainteresiranim stranem omogočilo, da so izrazile svoje mnenje o načrtovanem ukrepu pomoči. Navedite ustrezne internetne povezave, kjer so objavljene informacije o ukrepu.

…

…

2.4

Če bo subvencionirano omrežje postavil in/ali upravljal tretji operater, potrdite, da bo konkurenčni izbirni postopek izveden v skladu z direktivami EU o javnih naročilih ( 128 ). Navedite vse ustrezne informacije v zvezi s tem.

…

…

2.5

Navedite informacije o tem, kako bo izbrana ekonomsko najugodnejša ponudba (vključno z merili za dodelitev in relativno težo, pripisano vsakemu izbranemu merilu), pri čemer upoštevajte kvalitativno merilo (na primer pokritost, trajnost tehnološkega pristopa ali učinek rešitve na konkurenco) in ceno.

…

…

2.6

Ali obstajajo minimalne zahteve v zvezi s storitvijo, ki jim mora subvencionirano omrežje ustrezati (kot so najmanjša pasovna širina, podprte storitve, minimalna geografska pokritost itd.)?



□ Da

□ Ne

2.7

Če ste odgovorili pritrdilno, opišite.

…

…

2.8

Ali je ukrep pomoči tehnološko nevtralen?



□ Da

□ Ne

2.9

Če ste na vprašanje iz točke 2.8 odgovorili pritrdilno, opišite, kako je zagotovljeno upoštevanje navedenega načela.

…

…

2.10

Predložite zemljevid obstoječih infrastruktur v zadevni državi ali regiji, vključno z novimi infrastrukturami, ki jih komercialni operaterji načrtujejo v bližnji prihodnosti, to je v treh letih.

…

…

2.11

Pojasnite, kako je zagotovljeno, da bodo operaterji, ki želijo sodelovati v izbirnem postopku, zagotovili vse ustrezne informacije o vseh obstoječih infrastrukturah, ki jih imajo v lasti ali jih upravljajo v ciljnem območju.

…

…

2.12

Pojasnite, katere vrste obveznosti „grosističnega dostopa“ bodo veljale za subvencionirano omrežje (vključno z dostopom do pasivne in aktivne infrastrukture, pravico do uporabe vodov in drogov, temnih optičnih vlaken in uličnih priključnih omaric) in koliko časa bodo trajale.

…

…

2.13

Pojasnite, kako se bo izvedla primerjalna analiza cen dostopa.

…

…

2.14

Ali se bo za ukrep pomoči uporabljal mehanizem za vračilo sredstev?



□ Da

□ Ne

2.15

Če ste na vprašanje iz točke 2.14 odgovorili pritrdilno, opišite ta mehanizem, njegove značilnosti in trajanje.

…

…

2.16

Pojasnite, kako bo organizirano spremljanje ukrepa pomoči:

— kateri javni organ bo izvajal spremljanje?

— kateri vidiki ukrepa se bodo spremljali?

— katera merila uspešnosti bodo analizirana?

— kakšen bo časovni razpored spremljanja?

2.17

Opišite vlogo nacionalnega regulativnega organa, zlasti glede: določanja ciljnih območij, oblikovanja cen grosističnega dostopa, vključno s primerjalno analizo, reševanja sporov itd.

…

…

2.18

Navedite stališče nacionalnega regulativnega organa o predlaganem posredovanju pomoči in, če je na voljo, mnenje nacionalnega organa za konkurenco.

…

…

3.    Merila združljivosti

Pojasnite, kako priglašeni ukrep pomoči izpolnjuje pogoje iz oddelka 2.5 smernic za uporabo pravil v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij, zlasti glede naslednjega:

…

…

(a) Ali je ukrep pomoči namenjen doseganju natančno določenih ciljev skupnega interesa?



□ Da

□ Ne

(b) Če ste na vprašanje iz točke (a) odgovorili pritrdilno, opišite cilje skupnega interesa, ki jih ukrep pomoči želi doseči.

(c) Ali je ukrep pomoči namenjen odpravi nedelovanja trga ali velikih neenakosti, ki ovirajo razpoložljivost širokopasovnih storitev?



□ Da

□ Ne

(d) Če ste na vprašanje iz točke (c) odgovorili pritrdilno, opišite to nedelovanje trga in zagotovite splošen pregled trga širokopasovnih storitev v zadevni državi ali regiji in območij, h katerim je ukrep pomoči usmerjen.

Pregled mora vsebovati informacije o sedanji ravni pokritosti s širokopasovnim omrežjem, stopnjo razširjenosti interneta (številu priključenih gospodinjstev, podjetij), razčlenitev razpoložljivosti storitev po tehnologiji, glavnih trendih na (nacionalnem ali regionalnem) trgu širokopasovnih storitev, razlike med podeželjem in mestom v smislu pokritosti s širokopasovnim omrežjem, primerjavo maloprodajnih cen s tistimi, ki se zaračunajo za enake storitve, zagotovljene v bolj konkurenčnih, a primerljivih območjih ali regijah države, razpoložljive tehnološke rešitve za razvoj širokopasovnih omrežij in opravljanje storitev povezovanja, konkurenčni položaj na trgih elektronskih komunikacij (strukturo in dinamiko trgov), pregled nacionalnega regulativnega okvira in obstoječih regulativnih obveznosti operaterjev elektronskih komunikacij.

…

…

(e) Dokažite ustreznost ukrepa pomoči.

…

…

(f) Ali so bili izvedeni kateri koli drugi (manj izkrivljajoči) instrumenti za zagotavljanje širokopasovnih storitev in izboljšanje nezadostne širokopasovne povezljivosti, vključno s predhodnimi ureditvami ali pospeševanjem povpraševanja?



□ Da

□ Ne

(g) Če ste na vprašanje iz točke (f) odgovorili pritrdilno, opišite te pobude in pojasnite, zakaj niso štele za zadostne za doseganje želenih ciljev v zvezi z razvojem širokopasovnih omrežij.

…

…

(h) Ali so obstoječi operaterji omrežja v zadnjih treh letih izvedli kakšno zasebno naložbo na ciljnih območjih?



□ Da

□ Ne

(i) Če ste na vprašanje iz točke (h) odgovorili pritrdilno, opišite te naložbe in pojasnite, zakaj obstoječa širokopasovna infrastruktura ni dovolj močna, da bi zadostila potrebam državljanov in poslovnih uporabnikov, in zakaj je potrebna državna pomoč.

…

…

(j) Opišite pozitivne učinke, ki se pričakujejo od ukrepa pomoči.

…

…

(k) Ali bo ukrep pomoči povzročil „veliko spremembo“ v smislu razpoložljivosti širokopasovnih povezav?



□ Da

□ Ne

(l) Če ste na vprašanje iz točke (k) odgovorili pritrdilno, dokažite to na podlagi primerjave z obstoječo in načrtovano postavitvijo omrežja (to je pred in po načrtovanem posredovanju). Natančno opišite zlasti, ali se bo izvedla pomembna nova naložba v širokopasovno omrežje in kolikšna bo ter katere nove zmogljivosti bodo zagotovljene na trgu v smislu razpoložljivosti širokopasovnih povezav in kakovosti.

…

…

(m) Pojasnite pričakovane spremembe v ravnanju upravičencev do ukrepa pomoči.

…

…

(n) Dokažite, da se brez državne pomoči podobna naložba v širokopasovna omrežja ne bi izvedla v enakem časovnem okviru in/ali pod enakimi pogoji.

…

…

(o) Pojasnite, kako je zagotovljeno, da je ukrep pomoči omejen na najmanjši potrebni znesek.

…

…

(p) Pojasnite, katere možne neželene učinke bi lahko imel ukrep pomoči na konkurenco in trgovino (na primer: možnost, da povzroči izrinjanje zasebnih naložb ali okrepitev prevladujočega položaja) in kateri elementi pri zasnovi ukrepa ( 129 ) bi lahko kar najbolj zmanjšali ta tveganja.

…

…

4.    Druge informacije

Tukaj navedite vse druge informacije, ki se vam zdijo pomembne za oceno zadevnega ukrepa iz Smernic Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij, ali informacije, pomembne z vidika pravil Unije o konkurenci in notranjem trgu ( 130 ).

…

DEL III.6

Obrazec za dodatne informacije o državni pomoči za varstvo okolja in energijo

Ta obrazec za dodatne informacije je namenjen priglasitvi katere koli pomoči iz Smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: smernice za varstvo okolja in energijo) ( 131 ).

Vse dokumente, ki jih zagotovijo države članice kot priloge k obrazcu za priglasitev, je treba oštevilčiti in številke dokumentov je treba navesti v ustreznih oddelkih tega obrazca za dodatne informacije.

Če je upravičencev do ukrepa individualne pomoči več, je treba za vsakega od njih navesti ustrezne informacije.

Ta obrazec za dodatne informacije se izpolni skupaj z obrazcem „Del I. Splošne informacije“.

Področje uporabe

Preden izpolnite ta obrazec za priglasitev, preverite, ali bi se ta ukrep lahko izvedel v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 ( 132 ) (v nadaljnjem besedilu: uredba o splošnih skupinskih izjemah) in zlasti oddelkom 7 poglavja III Uredbe (Pomoč za varstvo okolja in energijo).

Ali bi se pomoč lahko izvedla v okviru uredbe o splošnih skupinskih izjemah?



□ Da

□ Ne

Če bi se pomoč lahko izvedla v okviru uredbe o splošnih skupinskih izjemah, pojasnite, zakaj je ukrep priglašen.

…

…

Preden izpolnite ta obrazec za priglasitev, preverite, ali bi se ukrep lahko izvedel v okviru uredbe de minimis ( 133 ):

Ali bi se pomoč lahko izvedla v okviru uredbe de minimis?



□ Da

□ Ne

Če bi se pomoč lahko izvedla v okviru uredbe de minimis, pojasnite, zakaj je ukrep priglašen.

…

…

Ta obrazec je namenjen samo priglasitvi državne pomoči, ki se bo izvedla v okviru smernic za varstvo okolja in energijo. Izpolnite ustrezne dele obrazca za priglasitev glede na značilnosti priglašenega ukrepa.

Oddelek A:    Splošne informacije o ukrepih pomoči za varstvo okolja in energijo

1. V nadaljevanju navedite vrsto pomoči in izpolnite ustrezen del oddelka B „Splošna ocena združljivosti“ tega obrazca za dodatne informacije: Če shema zagotavlja več kot eno vrsto pomoči iz spodnjega seznama, izpolnite oddelek B za vsako obkljukano okence.

Če je ukrep pomoč v obliki znižanj ali oprostitev okoljskih davkov ali znižanja finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov ( 134 ), izpolnite oddelek C „Ocena združljivosti pomoči v obliki znižanj ali oprostitev okoljskih davkov in v obliki znižanja finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov“.

(a) □ Pomoč za podjetja, ki presegajo standarde Unije ali ki zvišujejo stopnjo varstva okolja v odsotnosti standardov Unije

(b) □ Pomoč za nakup novih prevoznih sredstev, ki presegajo standarde Unije ali ki povečujejo stopnjo varstva okolja v odsotnosti standardov Unije

(c) □ Pomoč za predčasno prilagajanje na prihodnje standarde Unije

(d) □ Pomoč za obnovljive vire energije

— Potrdite, da ukrep podpira samo energijo iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v točki 19(5) in točki 19(11) smernic za varstvo okolja in energijo.

— …

— …

— V zvezi z biogorivi potrdite, da ukrep podpira samo trajnostna biogoriva, kot je opredeljeno v točki 19(9) smernic za varstvo okolja in energijo.

— …

— …

(e) □ Pomoč za ukrepe glede energijske učinkovitosti

— Potrdite, da ukrep podpira samo ukrepe glede učinkovitosti, kot so opredeljeni v točki 19(2) smernic za varstvo okolja in energijo.

— …

— …

(f) □ Pomoč za ukrepe glede energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja ali hlajenja

— Potrdite, da ukrep podpira samo ukrepe glede energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja ali hlajenja, kot sta opredeljena v točki 19(14) smernic za varstvo okolja in energijo.

— …

— …

(g) □ Pomoč za soproizvodnjo z visokim izkoristkom

— Potrdite, da ukrep podpira samo soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v točki 19(13) smernic za varstvo okolja in energijo.

— …

— …

(h) □ Pomoč za ravnanje z odpadki

(i) □ Pomoč za okoljske študije

(j) □ Pomoč za sanacijo onesnaženih območij

(k) □ Pomoč za preselitev podjetij

(l) □ Pomoč, vključena v sheme trgovanja z dovoljenji

(m) □ Pomoč za energetsko infrastrukturo

(n) □ Pomoč za zajem, prevoz in shranjevanje CO2 („CCS“)

(o) □ Pomoč za ukrepe za zadostnost proizvodnje

(p) □ Pomoč v obliki znižanj ali oprostitev okoljskih davkov

(q) □ Pomoč v obliki znižanj finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov

2. Natančno opišite glavne značilnosti priglašenega ukrepa (cilj, verjetne učinke pomoči, instrument pomoči, intenzivnost pomoči, upravičence, proračun, pogoje itd.).

3. Ali se pomoč lahko združi z drugo pomočjo?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, izpolnite oddelek o kumulaciji v oddelku o sorazmernosti oddelka B.

…

…

4. Če priglašeni ukrep zadeva shemo, obkljukajte okence in potrdite, da bo vsaka pomoč, dodeljena v okviru priglašene sheme, priglašena ločeno, če preseže pragove iz točke 20 smernic za varstvo okolja in energijo:

□ Da

5. Če priglašena individualna pomoč temelji na odobreni shemi, navedite podrobne informacije o tej shemi (številko primera, ime sheme, datum odobritve Komisije):

…

…

6. Če je ustrezno, navedite menjalni tečaj, ki se je uporabil za namene priglasitve:

…

…

7. Navedite, ali taki pogoji veljajo za ukrep, vključno z načinom financiranja, kadar je ta njegov sestavni del, in ali lahko neizogibno povzročajo kršitev prava Unije (točka 29 smernic za varstvo okolja in energijo).



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, kako je zagotovljeno upoštevanje prava Unije.

…

…

Oddelek B:    Splošna ocena združljivosti

1.    Prispevek k cilju skupnega interesa

Pri odgovorih na vprašanja v tem oddelku se sklicujte na oddelek 3.2.1 smernic za varstvo okolja in energijo ter oddelke od 3.2 do 3.6 in od 3.8 do 3.10 navedenih smernic, kot je navedeno v nadaljevanju.

1. Glede na cilje skupnega interesa, ki jih obravnavajo smernice za varstvo okolja in energijo, navedite okoljske ali energetske cilje v okviru priglašenega ukrepa ( 135 ). Natančno opišite vsako posamezno vrsto pomoči, ki se dodeli na podlagi priglašenega ukrepa:

…

…

2. Ali se je priglašeni ukrep že izvajal v preteklosti?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite njegove rezultate v smislu izboljšav varstva okolja ali energetskega sistema, številko zadevnega primera in datum odobritve Komisije ter priložite nacionalna poročila o oceni ukrepa, če je to mogoče:

…

…

3. Če je ukrep nov, navedite pričakovane rezultate in obdobje, v katerem se bodo dosegli, ter pojasnite, kako bodo ti rezultati prispevali k doseganju zastavljenega cilja:

…

…

4. Pojasnite, kako zagotavljate, da naložba v zadostnost proizvodnje ni v nasprotju s ciljem odprave okolju škodljivih subvencij, vključno za fosilna goriva, v skladu s točko 220 smernic za varstvo okolja in energijo. Kako se na primer upoštevata spodbujanje uravnavanja povpraševanja in povezovalna zmogljivost? Ali imajo v primeru enakovredne tehnične zmogljivosti prednost ponudniki nizkoogljične zmogljivosti?

…

…

5. V zvezi z zadostnostjo proizvodnje pojasnite in jasno opredelite težavo z zadostnostjo proizvodnje, ki naj bi po pričakovanjih nastala, in skladnost analize zadostnosti proizvodnje, ki jo redno izvaja ENTSO-E ( 136 ). Odgovor naj ob upoštevanju pomislekov iz točke 221 smernic za varstvo okolja in energijo vsebuje podrobne informacije.

…

…

6. Na področju ravnanja z odpadki potrdite, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) □ spoštuje se načelo hierarhije ravnanja z odpadki (glej točko 118 smernic za varstvo okolja in energijo)

(b) □ cilj naložbe je zmanjšati onesnaženje, ki ga proizvedejo druga podjetja (v nadaljnjem besedilu: onesnaževalci), in ne pokriva onesnaženja, ki ga proizvede upravičenec do pomoči (glej točko 158(a) smernic za varstvo okolja in energijo);

(c) □ pomoč onesnaževalcev posredno ne razrešuje bremena, ki ga morajo nositi na podlagi prava Unije, ali bremena, ki bi ga bilo treba šteti za običajne stroške podjetja v zvezi z onesnaževalci (glej točko 158(b) smernic za varstvo okolja in energijo);

(d) □ naložba presega raven „najsodobnejšega postopka“ (glej točko 158(c) smernic za varstvo okolja in energijo);

(e) □ obdelani materiali bi se drugače odstranili ali obdelali na način, ki je manj prijazen okolju (glej točko 158(d) smernic za varstvo okolja in energijo);

(f) □ naložba ne povečuje zgolj povpraševanja po materialih, ki jih je treba reciklirati brez povečanja zbiranja teh materialov (glej točko 158 smernic za varstvo okolja in energijo).

Predložite podrobne informacije in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz te točke:

…

…

7. V zvezi s trgovanjem z dovoljenji podrobno opišite shemo trgovanja z dovoljenji, med drugim tudi cilje, metodologijo dodeljevanja, vključene organe ali subjekte, vlogo države, upravičence in postopkovne vidike:

…

…

Pojasnite:

(a) □ kako je shema trgovanja z dovoljenji vzpostavljena tako, da se bodo dosegli okoljski cilji, ki presegajo zastavljene cilje na podlagi standardov Unije, ki so obvezni za zadevna podjetja:

…

…

(b) □ kako je dodelitev izvedena na pregleden način na podlagi objektivnih meril in podatkovnih virov najvišje razpoložljive kakovosti:

…

…

(c) □ kako skupni znesek dovoljenj ali pravic za trgovanje, dodeljenih vsakemu podjetju po ceni, ki je nižja od njihove tržne vrednosti, ni višji od njegovih pričakovanih potreb, kot so ocenjene glede na stanje brez shem trgovanja:

…

…

(d) □ kako metodologija dodeljevanja ne daje prednosti določenim podjetjem ali določenim sektorjem;

…

…

Če metodologija dodeljevanja daje prednost določenim podjetjem ali določenim sektorjem, pojasnite, kako to upravičuje okoljska logika same sheme ali zakaj je to potrebno za skladnost z drugimi okoljskimi politikami:

…

…

(e) □ novi udeleženci načeloma ne prejmejo dovoljenj ali pravic pod ugodnejšimi pogoji kot obstoječa podjetja, ki delujejo na istih trgih:

…

…

(f) □ odobritev višjih dodelitev obstoječim obratom v primerjavi z novimi udeleženci posledično ne bi smela ustvariti neupravičenih ovir za vstop:

…

…

Predložite podrobne informacije in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz te točke:

…

…

8. Če bo pomoč na voljo posameznim podjetjem, navedite čim več kvantitativno opredeljivih informacij, da se dokaže prispevek priglašenega ukrepa k ustreznemu skupnemu cilju.

…

…

2.    Potreba po državni pomoči

Pri odgovorih na vprašanja v tem oddelku se sklicujte na oddelek 3.2.2 smernic za varstvo okolja in energijo ter oddelke od 3.2 do 3.6 in od 3.8 do 3.10 navedenih smernic, kot je navedeno v nadaljevanju.

1. Opredelite nedelovanje trga, ki ovira višjo raven varstva okolja ali dobro delujoč, zanesljiv, cenovno dostopen in trajnosten trg z energijo (glej točko 35 smernic za varstvo okolja in energijo):

…

…

2. Če so že vzpostavljene druge politike ali ukrepi za obravnavo nedelovanja trga, predložite dokazila, da je priglašeni ukrep usmerjen le v preostalo nedelovanje trga (glej točko 36 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

3. Navedite podrobne informacije o naravi in razlogih, zakaj je ta priglašeni ukrep potreben:

…

…

4. V zvezi z naložbami v projekte na področju energetske infrastrukture pojasnite (glej točke od 206 do 208 smernic za varstvo okolja in energijo):

(a) V kakšnem obsegu ukrep koristi projektom skupnega interesa, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 347/2013, pametnim omrežjem ali infrastrukturi na območjih, ki prejemajo pomoč?

…

…

(b) V kakšnem obsegu nedelovanje trga povzroča nezadostno zagotavljanje potrebne infrastrukture?

…

…

(c) V kakšnem obsegu je infrastruktura dostopna tretjim osebam in je predmet reguliranja tarif?

…

…

5. V zvezi z zadostnostjo proizvodnje predložite naslednje informacije, kot so določene v točkah od 222 do 224 smernic za varstvo okolja in energijo.

(a) Ocene vpliva spremenljive proizvodnje, tudi iz sosednjih sistemov.

…

…

(b) Oceno vpliva udeležbe na strani povpraševanja, vključno z opisom ukrepov za spodbujanje uravnavanja povpraševanja.

…

…

(c) Oceno dejanskega ali morebitnega obstoja povezovalnih daljnovodov, vključno z opisom projektov, ki se že izvajajo, in načrtovanih projektov.

…

…

(d) Oceno katerega koli drugega elementa, ki bi lahko povzročil ali poslabšal težavo z zadostnostjo proizvodnje, kot so nepopolnosti v ureditvi ali nedelovanje trga, med drugim z omejitvami veleprodajnih cen.

…

…

6. Če bo pomoč na voljo posameznim podjetjem, predložite jasna dokazila, da zgoraj opredeljeno nedelovanje trga ali preostalo nedelovanje trga dejansko vpliva na zadevna posamezna podjetja (glej točki 38 in 39 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

7. V relevantnem obsegu navedite informacije o tem:

(a) ali drugi ukrepi politike, zlasti obstoj okoljskih ali drugih standardov Unije, sistem Unije za trgovanje z emisijami ali okoljski davki, že ustrezno obravnavajo nedelovanje trga;

…

…

(b) ali je potrebno državno posredovanje ob upoštevanju stroškov uvedbe nacionalnih standardov za upravičenca do pomoči ob odsotnosti pomoči v primerjavi s stroški uvedbe navedenih standardov za glavne konkurente upravičenca do pomoči ali njihovo odsotnostjo;

…

…

(c) v primeru neuspešnega usklajevanja število podjetij, ki morajo sodelovati, različne interese med sodelujočimi strankami in težave pri usklajevanju sodelovanja v praksi, kot so jezikovna vprašanja, občutljivost informacij in neusklajeni standardi.

…

…

3.    Ustreznost pomoči

Pri odgovorih na vprašanja v tem oddelku se sklicujte na oddelek 3.2.3 smernic za varstvo okolja in energijo ter oddelke od 3.2 do 3.6 in od 3.8 do 3.10 navedenih smernic, kot je navedeno v nadaljevanju.

1. Pojasnite, zakaj je državna pomoč ustreznejši instrument od drugih instrumentov politike (instrumentov, ki niso državna pomoč) ali izvajanja „načela onesnaževalec plača“ ( 137 ) v celoti (glej točke od 41 do 44 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

2. Pojasnite, zakaj se izbrani instrument državne pomoči zdi najustreznejši instrument državne pomoči za obravnavanje zadevnega cilja politike in zakaj bo verjetno povzročil najmanjše izkrivljanje trgovine in konkurence v primerjavi z drugimi instrumenti državne pomoči (glej točke od 45 do 48 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

3. V zvezi z zadostnostjo proizvodnje potrdite in pojasnite, da je pomoč le plačilo storitve čiste razpoložljivosti v skladu s točko 225 smernic za varstvo okolja in energijo. Opišite tudi, kako ukrep zagotavlja ustrezne spodbude za obstoječe in prihodnje proizvajalce ter za upravljavce, ki uporabljajo zamenljive tehnologije, kot je odziv na strani povpraševanja ali rešitve glede skladiščenja (ki omogoča potencialno različna pripravljalna obdobja za različne tehnologije) v skladu s točko 226 smernic pomoči za varstvo okolja in energijo. Pojasnite, v kakšnem obsegu bi se lahko s povezovalno zmogljivostjo odpravile morebitne težave z zadostnostjo proizvodnje (kot je navedeno v točki 226 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

4.    Spodbujevalni učinek

Pri odgovorih na vprašanja v tem oddelku se sklicujte na oddelek 3.2.4 smernic za varstvo okolja in energijo ter oddelke od 3.2 do 3.6 in od 3.8 do 3.10 navedenih smernic, kot je navedeno v nadaljevanju.

1. Ali se pomoč dodeli na podlagi konkurenčnega postopka zbiranja ponudb?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije o konkurenčnem postopku in priložite kopijo obvestila o javnem naročilu ali njegovega osnutka.

…

2. Ali je pri dodeljevanju pomoči v okviru priglašenega ukrepa zagotovljeno, da se delo na projektu ni začelo, preden je upravičenec nacionalnim organom predložil vlogo za pomoč? Ali je zagotovljeno, da pomoč v nobenem primeru ne bo plačana in se še ni plačala, če se je delo na projektu, ki prejme pomoč, že začelo, preden je upravičenec nacionalnim organom predložil vlogo za pomoč ( 138 )?



□ Da

□ Ne

3. Ali vloge za pomoč vsebujejo vsaj ime prosilca, in, če je prosilec podjetje, njegovo velikost, opis projekta, vključno z njegovo lokacijo ter datumom začetka in zaključka, znesek javne pomoči, ki je potreben za izvedbo projekta, in seznam upravičenih stroškov?



□ Da

□ Ne

4. S pomočjo primerov opišite preverjanja verodostojnosti hipotetičnega scenarija, ki se bodo izvajala za zagotavljanje, da bo imela pomoč želeni spodbujevalni učinek.

…

…

5. Če je dodeljena pomoč namenjena prilagajanju na prihodnje standarde Unije ali preseganju standardov Unije, navedite podrobne informacije o tem, kaj bo sestavljalo pomoč, kateri standardi se bodo izpolnili in kdaj se bodo izpolnili ter kateri standardi se bodo presegli (glej točke od 53 do 55 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

6. Če je pomoč dodeljena za prevozna sredstva za cestni in železniški prevoz ter prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz, navedite podrobne informacije o veljavnosti standardov Unije (vključno po potrebi z geografskim območjem uporabe) in njihovi retroaktivni uporabi (glej točko 54(a) ali (b) smernic za varstvo okolja in energijo).

Ali je bil standard Unije sprejet?



□ Da

□ Ne

…

7. Če ste na 6. vprašenje odgovorili pritrdilno, potrdite, ali je že začel veljati. Če še ni začel veljati, navedite datum začetka veljavnosti.



□ Da

□ Ne

…

8. Če ste na 6. vprašanje odgovorili pritrdilno, navedite, ali bo naložba izvedena in zaključena vsaj eno leto pred začetkom veljavnosti zadevnega standarda Unije.



□ Da

□ Ne

Pojasnite, do kdaj bo naložba zaključena.

…

9. Če se pomoč nanaša na energetske preglede velikih podjetij, ali lahko potrdite, da se s pomočjo ne krije energetski pregled, ki ga mora upravičenec opraviti v skladu z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti ( 139 )?



□ Da

□ Ne

10. Če je pomoč na voljo posameznim podjetjem, predložite jasna dokazila, da ima pomoč spodbujevalni učinek na odločitev za naložbo in da spreminja ravnanje upravičenca, ki vodi k povečanju stopnje varstva okolja ali boljšemu delovanju energetskega trga Unije (glej oddelek 3.2.4.2 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

11. Pojasnite, kakšne prednosti bo imel projekt, ki prejme pomoč, za upravičenca, zlasti kakšne bodo njegove proizvodne koristi, npr. učinek na zmogljivost in kakovost izdelka (glej točko 59 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

12. Opišite, pojasnite in utemeljite hipotetični scenarij za posamezno vključeno podjetje (glej točko 60 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

13. Navedite donosnost zadevnega projekta in običajne stopnje donosa podjetja pri drugih podobnih naložbah. Predložite ustrezna dokazila, ki podpirajo navedene informacije (glej točke od 61 do 65 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

14. Če velja ali bo veljal standard Unije, predložite dokazila, vključno s kvantitativnimi informacijami, da standard ne odpravlja spodbujevalnega učinka pomoči (glej točke od 66 do 68 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

5.    Sorazmernost

Pri odgovorih na vprašanja v tem oddelku se sklicujte na oddelek 3.2.5 in oddelke od 3.2 do 3.6 in od 3.8 do 3.10 smernic za varstvo okolja in energijo.

Če se ukrep nanaša samo na pomoč za naložbe, izpolnite prvi del tega oddelka. Če je pomoč pomoč za tekoče poslovanje, izpolnite drugi del tega oddelka. Če ukrep sestavljata tako pomoč za naložbe kot pomoč za tekoče poslovanje, je treba izpolniti oba oddelka.

5.1   Sheme državne pomoči

5.1.1   Sheme pomoči za naložbe

Znesek pomoči na upravičenca bi moral biti omejen na najmanjši potrebni znesek za dosego želene ravni varstva okolja ali energetskega cilja. Splošno pravilo je, da se bo pomoč štela za omejeno na najmanjšo potrebno, če znesek pomoči ustreza skupnim neto dodatnim stroškom, potrebnim za izpolnitev cilja glede na hipotetični scenarij (glej točko 70 oddelka 3.2.5 smernic za varstvo okolja in energijo).

V zvezi s pomočjo za projekte energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja se ta oddelek nanaša le na proizvodni obrat. V zvezi z infrastrukturo bi se moral uporabljati pristop likvidnostne vrzeli za energetsko infrastrukturo (glej oddelek 5.1.2 o shemah pomoči za tekoče poslovanje) (točka 76 smernic za varstvo okolja in energijo).

5.1.1.1   Upravičeni stroški ( 140 ): navedite podrobne informacije o upravičenih stroških, če je to primerno:

(1) Potrdite, da so upravičeni stroški omejeni na dodatne stroške naložbe, ki so potrebni za doseganje cilja skupnega interesa, in da ne presegajo intenzivnosti pomoči v višini 100 %:

□ da

(2) Potrdite spodaj navedeno tako, da obkljukate ustrezno okence, in predložite pojasnila o naslednjem:

□ natančni stroški, povezani z varstvom okolja, spadajo med upravičene stroške, če se lahko stroški naložb v varstvo okolja z lahkoto določijo,

ali

□ dodatni stroški naložbe so določeni s primerjavo naložbe, za katero se prejme pomoč, in hipotetičnih razmer v odsotnosti pomoči, tj. referenčne naložbe ( 141 ).

…

(3) Hipotetični scenarij se včasih težko opredeli pri integriranih projektih, kot so integrirani ukrepi glede energijske učinkovitosti ali projekti, povezani z bioplinom. Kadar hipotetičnega scenarija ni mogoče opredeliti, lahko Komisija kot upravičene stroške obravnava celotne stroške projekta, kar lahko pomeni nižje intenzivnosti pomoči, da se upošteva izračun upravičenih stroškov (glej točko 75 smernic za varstvo okolja in energijo).

Če predlagate uporabo navedenega pristopa, podrobno pojasnite razlog za to in navedite podrobne informacije o izračunu, pri čemer zlasti opišite, kako so največje intenzivnosti pomoči ustrezno prilagojene.

…

…

(4) Navedite podrobno metodologijo izračuna glede na hipotetične razmere, ki se bo uporabila za vse dodeljene individualne pomoči na podlagi priglašene sheme, in predložite ustrezna dokazila:

…

…

(5) Kakšne oblike so upravičeni stroški?

(a) □ Naložbe v opredmetena sredstva

(b) □ Naložbe v neopredmetena sredstva

Če se naložba nanaša na opredmetena sredstva, izpolnite točko 6, če pa se nanaša na neopredmetena sredstva, izpolnite točko 7. Če se naložba nanaša na opredmetena in neopredmetena sredstva, izpolnite točki 6 in 7.

(6) Pri naložbah v opredmetena sredstva navedite oblike zadevnih naložb:

(a) □ naložbe v zemljišča, ki so nujno potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev;

(b) □ naložbe v objekte, namenjene zmanjševanju ali odpravljanju onesnaževanja in nevšečnosti;

(c) □ naložbe v obrate in opremo, namenjene zmanjševanju ali odpravljanju onesnaževanja in nevšečnosti;

(d) □ naložbe za prilagajanje proizvodnih metod, ki bodo prispevale k varstvu okolja.

(7) Pri naložbah v neopredmetena sredstva (prenos tehnologije z nakupom operativnih licenc ali patentiranega in nepatentiranega znanja in izkušenj) potrdite, da vsako tako neopredmeteno sredstvo izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) □ šteje se za amortizacijsko sredstvo;

(b) □ nakup je opravljen po tržnih pogojih od podjetja, nad katerim kupec nima neposrednega ali posrednega nadzora;

(c) □ všteto je v sredstva podjetja in ostane v podjetju prejemnika pomoči, kjer se uporablja vsaj pet let ( 142 ).

Poleg tega potrdite, da se bo v primeru prodaje neopredmetenega sredstva v prvih petih letih:

□ donos od prodaje odštel od upravičenih stroškov

in

□ vrnil celoten znesek pomoči ali njegov del, če je to primerno.

Če se naložba nanaša na standarde Unije, izpolnite točko 8.

(8) Pri ukrepih, usmerjenih v doseganje ravni varstva okolja, ki je višja od standardov Unije, potrdite ustrezne izjave ( 143 ) tako, da obkljukate ustrezno okence:

(a) □ če se podjetje prilagaja nacionalnim standardom, sprejetim v odsotnosti standardov Unije, upravičene stroške sestavljajo dodatni stroški naložb, ki so potrebni za doseganje ravni varstva okolja, ki jo zahtevajo nacionalni standardi;

(b) □ če se podjetje prilagaja nacionalnim standardom, ki so strožji od ustreznih standardov Unije, ali presega te nacionalne standarde ali standarde Unije, upravičene stroške sestavljajo dodatni stroški naložb, ki so potrebni za doseganje ravni varstva okolja, višje od stopnje, ki jo zahtevajo standardi Unije ( 144 );

(c) □ če standardi niso določeni, med upravičene stroške spadajo stroški naložb, potrebni za doseganje višje ravni varstva okolja, kakor je tista, ki bi jo zadevna podjetja dosegla brez okoljske pomoči.

5.1.1.2   Intenzivnost pomoči in bonusi

Intenzivnosti pomoči, ki se lahko uporabljajo pri različnih ukrepih, so navedene v Prilogi 1 k smernicam za varstvo okolja in energijo.

(9) Kakšna je osnovna intenzivnost pomoči, ki se uporablja za priglašeni ukrep (brez bonusov, glej točko 10 v nadaljevanju)?

…

…

(10) Bonusi:

(a) Ali je predviden bonus, ker je naložba na območju, ki prejema pomoč ( 145 )?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite znesek bonusa, ki se uporablja (kot odstotek upravičenih stroškov): …

(b) Če je pomoč ali bonus dodeljen območjem, ki jih zajema člen 107(3)(a) PDEU, potrdite, da so do take pomoči/bonusa upravičeni le upravičenci na območjih iz člena 107(3)(a) PDEU, kot so opredeljena v točki 19(46) smernic za varstvo okolja in energijo:

□ da

(c) Če je pomoč ali bonus dodeljen območjem, ki jih zajema člen 107(3)(c) PDEU, potrdite, da so do take pomoči/bonusa upravičeni le upravičenci na območjih iz člena 107(3)(c), kot so opredeljena v točki 19(46) smernic za varstvo okolja in energijo:

□ da

(d) Ali se v okviru priglašenega ukrepa uporablja bonus za MSP ( 146 )?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite znesek bonusa, ki se uporablja (kot odstotek upravičenih stroškov): …

(e) Če je pomoč/bonus za mala podjetja dodeljen, potrdite, da upravičenci ustrezajo opredelitvi malih podjetij, kot so opredeljena v točki 19(17) smernic za varstvo okolja in energijo:

□ da

(f) Če je pomoč/bonus za srednja podjetja dodeljen, potrdite, da upravičenci ustrezajo opredelitvi srednjih podjetij, kot so opredeljena v točki 19(17) smernic za varstvo okolja in energijo:

□ da

(g) Ali se v okviru priglašenega ukrepa uporablja bonus za ekoinovacije ( 147 )?



□ Da

□ Ne

(h) Če ste odgovorili pritrdilno, navedite stopnjo bonusa, ki se uporablja, in pojasnite, kako se izpolnjujejo posebne zahteve, določene v točkah 78(c)(i)–(iii) smernic za varstvo okolja in energijo:

…

…

(i) Ali je pomoč dodeljena v resnično konkurenčnem postopku zbiranja ponudb ( 148 )?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, podrobno opišite konkurenčni postopek in predložite dokazila o skladnosti s točko 19(43) smernic za varstvo okolja in energijo. Priložite kopijo obvestila o javnem naročilu ali njegovega osnutka:

…

…

(11) V odstotkih navedite skupno intenzivnost pomoči projektov, ki prejmejo pomoč v okviru priglašene sheme ob upoštevanju intenzivnosti pomoči in bonusov:

…

…

5.1.1.3   Kumulacija (glej oddelek 3.2.5.2 smernic za varstvo okolja in energijo)

(12) Ali se pomoč, dodeljena v okviru priglašenega ukrepa, kombinira z drugo pomočjo?



□ Da

□ Ne

(13) Če ste na vprašanje v točki 12 odgovorili pritrdilno, opišite pravila o kumulaciji, ki se uporabljajo za priglašeni ukrep pomoči (glej točki 81 in 82 smernic za varstvo okolja in energijo):

…

…

(14) Navedite, ali se bo postopek za zagotavljanje skladnosti s pravili o kumulaciji preveril v okviru priglašenega ukrepa:

…

…

5.1.2   Sheme pomoči za tekoče poslovanje

5.1.2.1   Pomoč za tekoče poslovanje za energijo iz obnovljivih virov

1. Navedite vrste obnovljivih virov energije, ki bodo prejeli pomoč v okviru priglašenega ukrepa, in predložite podrobne informacije.

Upoštevajte, da sta pomoč za naložbe ali pomoč za tekoče poslovanje za proizvodnjo biogoriva lahko dovoljeni le za trajnostna biogoriva. Pomoči za naložbe za biogorivo iz živil ni mogoče dodeliti, pomoč za tekoče poslovanje pa se lahko dodeli le do leta 2020, razen če je obrat že bil amortiziran. Potrdite, da so navedeni pogoji izpolnjeni (glej točko 113 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

2. Če se prejema pomoč za energijo iz hidroelektrarn, potrdite skladnost z Direktivo 2000/60/ES ( 149 ).



□ Da

□ Ne

3. Če se prejema pomoč za ravnanje z odpadki, potrdite, da se ni zaobšla hierarhija ravnanja z odpadki.



□ Da

□ Ne

4. Pojasnite, ali se biogorivu iz živil dodeli pomoč, in opišite, pod katerimi pogoji se dodeli taka pomoč, če se dodeli (glej točko 113 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

5. Če ukrep spodbuja biogoriva, potrdite, da so izpolnjeni naslednji pogoji v zvezi z biogorivom iz živil:

(a) Pomoč za tekoče poslovanje za biogorivo iz živil je dodeljena le do leta 2020:



□ da

□ ne

(b) Pomoč za tekoče poslovanje za biogorivo iz živil je dodeljena izključno obratom, ki so začeli delovati pred 31. decembrom 2013:



□ da

□ ne

in

(c) Pomoč za tekoče poslovanje za biogorivo iz živil je omejena na obrate, ki niso v celoti amortizirani:



□ da

□ ne

6. Navedite, ali je vzpostavljena ali predvidena obveznost dobave biogoriv ali mešanja z njimi.



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, ali za biogoriva, ki prejemajo pomoč, velja obveznost dobave biogoriv ali mešanja z njimi, in predložite dokazila o tem. Pojasnite, ali so biogoriva, ki prejemajo pomoč, dražja od biogoriv, ki bi lahko prišla na trg le na podlagi obveznosti (in brez pomoči). Za podrobnosti glej točko 114 smernic za varstvo okolja in energijo.

…

…

7. Navedite, ali je vzpostavljen sporazum o sodelovanju.



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, opišite in navedite podrobne informacije o sporazumu o sodelovanju (glej točko 122 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

5.1.2.1.1   Pomoč za tekoče poslovanje za električno energijo iz obnovljivih virov (do amortizacije obrata)

8. Potrdite, da se pomoč dodeli le, dokler obrat ni v celoti amortiziran v skladu z običajnimi računovodskimi pravili, in predložite ustrezna pojasnila.



□ Da

□ Ne

…

9. Potrdite, da se bo predhodno prejeta pomoč za naložbe odštela od pomoči za tekoče poslovanje, in predložite ustrezna pojasnila.



□ Da

□ Ne

…

Da se spodbudi vključevanje na trg, je pomembno, da upravičenci prodajajo električno energijo na trgu in da zanje veljajo tržne obveznosti (glej točki 124 in 125 smernic za varstvo okolja in energijo).

10. Potrdite, da se pomoč dodeli poleg tržne cene, ki jo zaračunajo proizvajalci, ki prodajajo neposredno na trgu (glej točko 124(a) smernic za varstvo okolja in energijo).



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, podrobno opišite, kako se ta pogoj izvaja v praksi.

…

…

11. Potrdite, da za upravičence velja standardna bilančna odgovornost.



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, podrobno opišite bilančno odgovornost, ki velja za proizvajalce energije iz obnovljivih virov, in odgovornosti, ki veljajo za ostale proizvajalce (glej točko 124(b) smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

Če ste odgovorili nikalno, ali menite, da v vaši državi ni likvidnih enodnevnih trgov?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili nikalno, podrobno opišite, zakaj bilančna odgovornost ne velja za proizvajalce energije iz obnovljivih virov, in to utemeljite.

…

…

12. Potrdite, da so vzpostavljeni ukrepi za zagotovitev, da proizvajalci ne bodo imeli nobenega interesa proizvajati električno energijo po negativnih cenah (glej točko 124(c) smernic za varstvo okolja in energijo).



□ Da

□ Ne

Podrobno opišite, kako se to zagotavlja v praksi.

…

…

13. Ali shema zagotavlja pomoč za obrate z nameščeno zmogljivostjo električne energije manj kot 500 kW, razen električne energije, pridobljene iz vetrne energije?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, ali to velja za vse upravičence ali le za podskupino upravičencev. Podrobno opišite, ali pogoji iz točke 124 smernic za varstvo okolja in energijo veljajo za take obrate.

…

…

14. Ali shema zagotavlja pomoč za predstavitvene projekte, kot so opredeljeni v smernicah za varstvo okolja in energijo (glej točko 127 smernic za varstvo okolja in energijo)?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije in predložite dokazila, da taki projekti izpolnjujejo vse pogoje, določene v opredelitvi v smernicah za varstvo okolja in energijo (točka 19(45) smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, ali to velja za vse upravičence ali le za podskupino upravičencev. Podrobno opišite, ali pogoji iz točke 124 smernic za varstvo okolja in energijo veljajo za take predstavitvene projekte.

…

…

15. Ali shema zagotavlja pomoč obratom z nameščeno zmogljivostjo električne energije, pridobljene iz vetrne energije, manj kot 3 MW ali 3 proizvodnih enot (glej točko 125 smernic za varstvo okolja in energijo)?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije o obratih, ki jih zajema ta določba.

…

…

Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, ali to velja za vse upravičence ali le za podskupino upravičencev. Podrobno opišite, ali pogoji iz točke 124 smernic za varstvo okolja in energijo veljajo za take obrate.

…

…

V prehodni fazi v letih 2015 in 2016 je treba pomoč za vsaj 5 % načrtovane nove zmogljivosti proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije dodeliti v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril (glej točki 124 in 125 smernic za varstvo okolja in energijo).

16. Potrdite, da je treba pomoč za vsaj 5 % načrtovane nove zmogljivosti proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije dodeliti v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb.



□ Da

□ Ne

17. Podrobno opišite, kako se pogoj iz te točke izvaja v praksi, vključno z izračunom vsaj 5 % za leti 2015 in 2016.

…

…

18. Od 1. januarja 2017 se bo pomoč za tekoče poslovanje načeloma dodeljevala v konkurenčnem postopku zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminatornih meril, razen če se uporabljajo izjeme (točka 126 smernic za varstvo okolja in energijo). Potrdite, da se pomoč dodeljuje s konkurenčnim postopkom zbiranja ponudb.



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, podrobno opišite postopek zbiranja ponudb.

…

…

Če ste odgovorili nikalno, pojasnite, ali velja eden od razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju:

(a) □ število upravičenih projektov je zelo majhno;

(b) □ v primeru postopka zbiranja ponudb bi nastale višje ravni podpore;

(c) □ posledica bi bile nizke stopnje izvedbe projektov (projekti, ki bi bili zasnovani).

19. Opišite, utemeljite in pojasnite razloge, zakaj se ne uporablja konkurenčen postopek zbiranja ponudb. Predložite kvantitativna in kvalitativna dokazila, da bi se eden od razlogov, na katerega se sklicujete, dejansko uresničil.

…

…

Če ste na vprašanje iz te točke odgovorili nikalno, izpolnite oddelek 5.1.2.1.2: „Pomoč za tekoče poslovanje za energijo iz obnovljivih virov energije, ki ni električna energija (do amortizacije obrata)“.

20. Navedite, ali je konkurenčen postopek zbiranja ponudb odprt za vse proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov energije.



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, opišite odprtost postopka zbiranja ponudb.

…

…

Če ste odgovorili nikalno, pojasnite, ali velja eden od razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju:

(a) □ dolgoročnejši potencial nove inovativne tehnologije;

(b) □ potreba po doseganju diverzifikacije;

(c) □ omrežne omejitve in stabilnost omrežij;

(d) □ sistemski (integracijski) stroški;

(e) □ biomasa: potreba po preprečevanju izkrivljanj na trgu surovin.

21. Podrobno opišite, utemeljite in pojasnite razloge za izjemo pri odprtosti konkurenčnega postopka zbiranja ponudb vsem proizvajalcem. Predložite kvantitativna in kvalitativna dokazila, da bi obstajale razmere, ki vključujejo enega od razlogov iz točke 20.

…

…

22. Podrobno opišite, utemeljite in pojasnite, zakaj se razlogi za uporabo izjeme ne morejo obravnavati pri zasnovi javnega razpisa (glej točko 124 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

23. Ali shema zagotavlja pomoč za obrate z nameščeno zmogljivostjo električne energije manj kot 1 MW, razen električne energije, pridobljene iz vetrne energije?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, ali to velja za vse upravičence ali le za podskupino upravičencev. Podrobno opišite, ali se bo takim obratom dodelila pomoč s konkurenčnim postopkom zbiranja ponudb.

…

…

24. Ali shema zagotavlja pomoč za predstavitvene projekte, kot so opredeljeni v smernicah za varstvo okolja in energijo?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, ali to velja za vse upravičence ali le za podskupino upravičencev. Podrobno opišite, ali se bo takim obratom dodelila pomoč s konkurenčnim postopkom zbiranja ponudb.

…

…

25. Ali shema zagotavlja pomoč obratom z nameščeno zmogljivostjo električne energije, pridobljene iz vetrne energije, manj kot 6 MW ali 6 proizvodnih enot?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije o obratih, ki jih zajema ta določba.

…

…

Če ste odgovorili pritrdilno, pojasnite, ali to velja za vse upravičence ali le za podskupino upravičencev. Podrobno opišite, ali se bo takim obratom dodelila pomoč s konkurenčnim postopkom zbiranja ponudb.

…

…

5.1.2.1.2   Pomoč za tekoče poslovanje za energijo iz obnovljivih virov, ki ni električna energija (do amortizacije obrata)

26. Navedite naslednje informacije, ki kažejo, da dodeljena pomoč za tekoče poslovanje ne presega razlike med izravnanimi stroški proizvodnje energije z uporabo zadevne tehnologije in tržno ceno zadevne oblike energije:

— podrobno analizo stroškov proizvodnje energije z uporabo zadevne tehnologije v obliki izravnanih stroškov proizvodnje energije na enoto vsakega obnovljivega vira ( 151 ):

— …

— …

— podrobno analizo tržne cene oblike zadevne energije:

— …

— …

27. Predložite dokazila, da se bo pomoč dodelila le, dokler obrat ni v celoti amortiziran v skladu z običajnimi računovodskimi pravili, in podrobno analizo amortizacije vsake vrste naložb za varstvo okolja (glej točko 131(d) smernic za varstvo okolja in energijo):

…

…

28. Za sheme pomoči navedite, kako se bo zagotovilo izpolnjevanje pogoja iz točke 131(d) smernic za varstvo okolja in energijo:

…

…

29. Pri določanju zneska pomoči za tekoče poslovanje, prikažite, kako se vsaka pomoč za naložbe, dodeljena zadevnemu podjetju za novi obrat, odšteje od proizvodnih stroškov:

…

…

30. Ali pomoč zajema tudi običajen donos kapitala?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnosti in informacije ali izračune, ki kažejo običajno stopnjo donosa, ter razloge, zakaj je izbrana stopnja ustrezna:

…

…

31. Ali se proizvodni stroški redno in vsaj enkrat letno posodabljajo?



□ Da

□ Ne

Navedite podrobne informacije in pojasnila:

…

…

5.1.2.1.3   Pomoč za tekoče poslovanje za obstoječe obrate na biomaso po amortizaciji obrata.

Pomoč za tekoče poslovanje za biomaso po amortizaciji obrata je lahko združljiva z notranjim trgom, če država članica dokaže, da so stroški poslovanja, ki jih krije upravičenec po amortizaciji obrata, še vedno višji od tržne cene zadevne energije (točka 133 smernic za varstvo okolja in energijo).

32. Potrdite, da se pomoč dodeli le na podlagi energije, proizvedene iz obnovljivih virov, in to pojasnite.

…

…

33. Navedite naslednje informacije:

— podrobno analizo stroškov poslovanja za proizvajanje energije iz biomase po amortizaciji obrata:

— …

— …

— podrobno analizo tržne cene oblike zadevne energije:

— …

— …

— podrobno analizo zasnove ukrepa, ki dokazuje, da je namenjen le nadomestitvi razlike med stroški poslovanja po amortizaciji obrata in tržno ceno zadevne oblike energije:

— …

— …

34. Ali je vzpostavljen mehanizem za spremljanje, da se preveri, ali so stroški poslovanja še vedno višji od tržne cene zadevne energije?



□ Da

□ Ne

Ali se ta mehanizem za spremljanje posodobi vsaj enkrat letno?



□ Da

□ Ne

Podrobno opišite mehanizem za spremljanje.

…

…

Pomoč za tekoče poslovanje za biomaso po amortizaciji obrata je lahko združljiva z notranjim trgom, če država članica dokaže, da je uporaba fosilnih goriv kot surovine neodvisno od tržne cene zadevne energije ekonomsko ugodnejša od uporabe biomase (točka 134 smernic za varstvo okolja in energijo).

35. Potrdite, da se pomoč dodeli le na podlagi energije, proizvedene iz obnovljivih virov, in to pojasnite.

…

…

36. Navedite naslednje informacije:

— podrobno analizo stroškov poslovanja za proizvajanje energije iz biomase po amortizaciji obrata:

— …

— …

— podrobno analizo stroškov poslovanja za proizvajanje energije iz zadevnega fosilnega goriva po amortizaciji obrata:

— …

— …

— podrobno analizo zasnove ukrepa, ki dokazuje, da je namenjen le nadomestitvi razlike med stroški poslovanja po amortizaciji obrata med uporabo biomase in zadevnega fosilnega goriva:

— …

— …

37. Predložite verodostojna dokazila, da bi se brez pomoči v istem obratu namesto biomase začela uporabljati fosilna goriva.

…

…

38. Ali je vzpostavljen mehanizem za spremljanje, da se preveri, ali so stroški poslovanja uporabe biomase še vedno višji od stroškov poslovanja uporabe zadevnega fosilnega goriva?



□ Da

□ Ne

39. Ali se ta mehanizem za spremljanje posodobi vsaj enkrat letno?



□ Da

□ Ne

Podrobno opišite mehanizem za spremljanje.

…

…

5.1.2.1.4   Pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena v obliki certifikatov.

40. Podrobno opišite zeleni certifikat ali sistem javnega razpisa (med drugim navedite tudi informacije o stopnji diskrecijskih pravic, vlogi upravljavca, mehanizmu določanja cen, mehanizmu financiranja, mehanizmu kaznovanja in mehanizmu prerazporejanja).

…

…

41. Kako dolgo traja priglašeni ukrep ( 152 )?

…

…

42. Predložite podatke ali izračune, ki dokazujejo, da je pomoč bistvena za zagotavljanje rentabilnosti obnovljivih virov energije.

…

…

43. Predložite podatke ali izračune, ki dokazujejo, da pomoč ne pomeni previsokih nadomestil za energijo iz obnovljivih virov.

…

…

44. Predložite podatke ali izračune, ki dokazujejo, da pomoč ne odvrača proizvajalcev energije iz obnovljivih virov od prizadevanj za večjo konkurenčnost.

…

…

45. Navedite informacije, ki se zahtevajo v oddelku. 5.1.2.1.1 Pomoč za tekoče poslovanje za električno energijo iz obnovljivih virov (do amortizacije obrata).

…

…

46. Če zaradi tehničnih razlogov pogojev iz točk 124 in 125 smernic za varstvo okolja in energijo ni mogoče uporabljati, navedite ustrezne informacije ali izračune.

…

…

5.1.2.2   Pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena obratom za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom.

47. Navedite informacije, ki se zahtevajo v oddelku 5.1.2.1, v obsegu, do katerega se uporablja zadevni pododdelek:

— Za podporo za električno energijo iz obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije do amortizacije obrata – oddelek 5.1.2.1.1.

— Za podporo za toploto iz obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije do amortizacije obrata – oddelek 5.1.2.1.2.

— Za podporo za toploto ali električno energijo iz obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije po amortizaciji obrata – oddelek 5.1.2.1.3.

— Za podporo, ki se zagotovi s certifikati – oddelek 5.1.2.1.4.

48. Potrdite, da se pomoč za tekoče poslovanje za soproizvodnjo z visokim izkoristkom dodeli izključno:

□ podjetjem, ki javnosti distribuirajo električno energijo in toploto, če proizvodni stroški takšne električne energije ali toplote presegajo tržno ceno ( 153 );

□ za industrijsko uporabo soproizvodnje električne energije in toplote, če je mogoče dokazati, da proizvodni stroški ene količinske enote energije pri uporabi takšne tehnike presegajo tržno ceno ene količinske enote klasične energije ( 154 ).

Navedite podrobne informacije in predložite dokazila, da so zadevni pogoji izpolnjeni:

…

…

5.1.2.3   Pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena za ukrepe glede energijske učinkovitosti.

49. Navedite informacije ali izračune, ki dokazujejo, da je pomoč omejena na nadomestilo za neto dodatne proizvodne stroške, ki izhajajo iz naložbe, ob upoštevanju koristi, ki so posledica prihrankov energije ( 155 ).

…

…

50. Kako dolgo traja ukrep pomoči za tekoče poslovanje ( 156 )?

…

5.1.2.4   Pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena za energetsko infrastrukturo ter zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida.

51. Navedite informacije ali izračune, ki dokazujejo, da je pomoč omejena na nadomestilo za neto dodatne proizvodne stroške, ki izhajajo iz naložbe, ob upoštevanju stroškov in ugodnosti projekta.

…

Predložite podroben pregled denarnega toka v celotnem obdobju trajanja projekta.

…

Pojasnite uporabljene diskontne stopnje in stopnje donosa.

…

Navedite podrobne informacije o hipotetičnem scenariju ali utemeljite razloge za njegovo odsotnost.

…

52. V zvezi z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida potrdite, da pomoč ne koristi obratom, ki izpuščajo ogljikov dioksid, in navedite podrobne informacije.

…

53. V zvezi z energetsko infrastrukturo so upravičeni stroški zato likvidnostna vrzel. S podrobnimi izračuni in utemeljitvijo uporabljenih podatkov (npr. stopnje donosa) dokažite, da pomoč ne presega likvidnostne vrzeli (glej točko 211 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

54. Kako dolgo traja ukrep pomoči za tekoče poslovanje?

…

5.1.2.5   Pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena za zadostnost proizvodnje.

55. Opišite vključene ukrepe za preprečevanje nepričakovanih dobičkov, ki so vzpostavljeni.

…

…

56. Opišite mehanizem, s katerim se plačana cena vrne na nič, ko se pričakuje, da bo zagotovljena zmogljivost zadostna za kritje potreb po zmogljivosti (glej točko 231 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

57. Ali shema temelji na konkurenčnem postopku zbiranja ponudb? Navedite podrobne informacije (glej točko 229 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

58. Opišite pričakovano stopnjo donosa upravičencev v okviru sheme.

…

…

5.1.2.6   Pomoč za tekoče poslovanje v obliki trgovanja z dovoljenji (glej točko 235 smernic za varstvo okolja in energijo).

59. Potrdite, da shema izpolnjuje vsa merila, navedena v nadaljevanju:

(a) □ izbira upravičencev temelji na objektivnih in preglednih merilih in pomoč se načeloma dodeli na enak način za vse konkurente v istem sektorju ali na upoštevnem trgu, če so v podobnem dejanskem položaju;

(b) □ celotna prodaja na dražbi povzroči precejšnje zvišanje proizvodnih stroškov za vsak sektor ali kategorijo posameznih upravičencev;

(c) □ zvišanje stroškov iz sheme trgovanja z dovoljenji se ne sme prenesti na kupce, ne da bi to povzročilo znatno znižanje prodaje;

(d) □ najučinkovitejša tehnika v EGP je bila uporabljena kot referenčno merilo za stopnjo dodeljenih pravic.

Podrobno opišite, kako se uporabljajo merila iz te točke:

…

…

5.2   Pomoč, ki jo je treba priglasiti posamično – dodatne informacije

60. Za ukrepe individualne pomoči navedite podroben izračun upravičenih stroškov priglašenega naložbenega projekta glede na hipotetične razmere in predložite ustrezna dokazila:

…

…

61. Podrobno opišite vsak ukrep, za katerega velja obveznost individualne priglasitve. Informacije ne smejo biti splošne, npr. po sektorjih, temveč morajo biti navedene za posameznega upravičenca.

…

…

6.    Izogibanje negativnim učinkom

Pri odgovorih na vprašanja v tem oddelku se sklicujte na oddelek 3.2.6 smernic za varstvo okolja in energijo ter, kjer je to nadalje navedeno, na oddelke od 3.2 do 3.6 in od 3.8 do 3.10 navedenih smernic.

6.1   Sheme državne pomoči

1. Pojasnite, kako se bodo čim bolj omejila izkrivljanja konkurence in trgovine, ki jih povzroči priglašena shema pomoči (glej oddelek 3.2.6. smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

2. Ali ukrep preprečuje zagotavljanje učinkovitih okoljskih rezultatov bolj učinkovitim in inovativnim proizvajalcem?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili nikalno, pojasnite zakaj.

…

…

3. Ali bo imela pomoč izkrivljajoče učinke s krepitvijo ali ohranjanjem tržne moči upravičenca?

…

…

4. Ali je bila pomoč zasnovana tako, da se ustreznim osebam omogoči dostop do ukrepa? Pojasnite, kateri ukrepi so bili sprejeti za zagotavljanje dostopa.

…

…

5. Pojasnite, kako je ukrep skladen s točko 233 smernic za varstvo okolja in energijo.

…

…

6. Pojasnite, kako ukrep omogoča vsem zmogljivostim, ki lahko učinkovito prispevajo k odpravljanju težav v zvezi z zadostnostjo proizvodnje, da to storijo (glej točko 232 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

6.2   Pomoč, ki jo je treba priglasiti posamično – dodatne informacije

7. Če je pomoč na voljo posameznim podjetjem, predložite jasna dokazila o negativnih učinkih na ravni podjetja (glej oddelek 3.2.4.2 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

7.    Preglednost

Pri odgovorih na vprašanja v tem oddelku se sklicujte na oddelek 3.2.7 smernic za varstvo okolja in energijo ter, kjer je to nadalje navedeno, na oddelke od 3.2 do 3.6 in od 3.8 do 3.10 navedenih smernic.

1. Navedite sklice na ustrezne določbe pravne podlage, ki določajo, da mora organ, ki dodeli pomoč, na osrednjem spletišču ali na enotnem spletišču, ki pridobiva informacije iz več spletišč (na primer regionalnih spletišč), objaviti vsaj naslednje informacije o priglašenih shemah državne pomoči: celotno besedilo odobrene sheme pomoči ali sklepa o dodelitvi individualne pomoči in njegovih izvedbenih določb ali povezavo nanj, podatke o organih, ki dodelijo pomoč, podatke o individualnih upravičencih, obliko in znesek pomoči, dodeljene vsakemu upravičencu, datum dodelitve pomoči, podjetje (MSP/veliko podjetje), regijo, v kateri je upravičenec, in glavni gospodarski sektor, v katerem upravičenec opravlja dejavnosti (glej oddelek 3.2.7 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

2. Navedite povezavo do enotnega spletišča.

…

Oddelek C:    Ocena združljivosti pomoči v obliki znižanj ali oprostitev okoljskih davkov in v obliki znižanj finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov

Pri odgovorih na vprašanja v tem oddelku se sklicujte zlasti na oddelek 3.2.7 smernic za varstvo okolja in energijo.

Izpolnite oddelek C1 za ukrepe, ki se nanašajo na znižanja okoljskih davkov, in oddelek C2, eventualno skupaj z oddelkom C3, za ukrepe, ki se nanašajo na znižanja finančne podpore za obnovljive vire energije.

Izpolnite oddelek o preglednosti v točki 7 oddelka B.

Oddelek C1:    Pomoč v obliki znižanj ali oprostitev okoljskih davkov ( 157 )

1. Pojasnite, kako znižanja ali oprostitve davkov posredno prispevajo k izboljšanju ravni varstva okolja ter zakaj znižanja in oprostitve davkov ne ovirajo splošnega zastavljenega cilja:

…

…

2. V zvezi z znižanji ali oprostitvami usklajenih davkov na ravni Unije potrdite, da:

(a) □ se pomoč dodeli za največ deset let

in

(b) □ so upravičenci do pomoči izbrani na podlagi objektivnih, preglednih in nediskriminatornih meril

in

(c) □ se pomoč načeloma dodeli na enak način za vse konkurente v istem sektorju, če so v podobnem dejanskem položaju,

in

(d) □ upravičenci plačujejo vsaj najnižjo davčno stopnjo v Uniji, ki je določena z ustrezno veljavno direktivo ( 158 ).

Za vsako kategorijo upravičencev predložite dokazila o plačljivi najnižji davčni stopnji (dejansko plačana stopnja, po možnosti v EUR in enakih enotah kot veljavna zakonodaja Unije):

…

…

(e) □ znižanja ali oprostitve so združljivi z ustrezno veljavno zakonodajo Unije ter izpolnjujejo omejitve in pogoje, določene v zakonodaji:

Navedite ustrezne določbe in predložite ustrezna dokazila:

…

…

3. Če so pogoji iz točke 2 potrjeni in ustrezno utemeljeni, ni treba izpolniti tega oddelka, razen če navedeni pogoji niso izpolnjeni za celoten ukrep.

4. Za znižanja ali oprostitve okoljskih davkov, ki niso bili usklajeni, ali tisti, ki so bili usklajeni, vendar upravičenci plačujejo znesek, manjši od najnižje ravni obdavčitve Unije, potrdite, da se pomoč dodeli za največ deset let:



□ Da

□ Ne

Poleg tega predložite:

— podroben opis oproščenih sektorjev:

— …

— …

— seznam dvajset največjih upravičencev, za katere veljajo oprostitve ali znižanja, in podroben opis njihovega stanja, zlasti njihovega prometa, tržnih deležev in velikosti davčne osnove:

— …

— …

5. Potrdite, da:

(a) □ izbira upravičencev temelji na objektivnih in preglednih merilih in da se pomoč načeloma dodeli na enak način za vse konkurente v istem sektorju ali na upoštevnem trgu, ki so v podobnem dejanskem položaju,

in

(b) □ bi okoljski davek brez znižanja povzročil precejšne zvišanje proizvodnih stroškov za vsak sektor ali kategorijo posameznih upravičencev

in

(c) □ bi brez pomoči precejšnje zvišanje proizvodnih stroškov, če bi se preneslo na kupce, povzročilo znatno zmanjšanje prodaje ( 159 ).

6. Predložite kvantitativna in kvalitativna dokazila, povezana s pogoji iz točke 2

…

…

7. Pojasnite, v kateri obliki se dodeli znižanje ali oprostitev davka (točka 174 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

8. Navedite, kateri naslednji pogoj je izpolnjen:

(a) Ali upravičenci do pomoči plačujejo vsaj 20 % nacionalnega davka?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili nikalno, dokažite, kako se lahko nižja stopnja upraviči z vidika omejenega izkrivljanja konkurence:

…

…

(b) Ali so znižanja ali oprostitve odvisne od sklenitve sporazumov med državo članico in podjetji ali združenji podjetij, ki prejemajo pomoč?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije in predložite dokazila, da se podjetja ali združenja podjetij zavežejo, da bodo dosegla okoljevarstvene cilje, ki imajo enak učinek kot uporaba (i) 20 % nacionalnega davka ali (ii) najnižje ravni obdavčitve Unije:

…

…

Potrdite, da:

(a) □ se je o vsebini teh sporazumov pogajala država članica, v njih pa so podrobno določeni cilji in časovni okvir za dosego ciljev;

(b) □ država članica zagotavlja neodvisno in pravočasno spremljanje obveznosti iz teh sporazumov;

(c) □ se bodo ti sporazumi redno revidirali v skladu s tehnološkimi in drugimi spremembami, v njih pa bo določen učinkovit sistem kaznovanja, ki se uporablja, če obveznosti niso izpolnjene.

Navedite cilje in časovni okvir po sektorjih ter opišite mehanizma za spremljanje in revizijo (na primer, kdo ju bo izvajal in kako pogosto) in mehanizem za kaznovanje:

…

…

9. Če se uvede davek na ogljikov dioksid, obračunan za energente, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, in je predvideno nadomestilo za uporabljeno električno energijo (točka 179 smernic za varstvo okolja in energijo), navedite naslednje informacije:

(a) Neposredno povezavo do cene pravic v sistemu EU za trgovanje z emisijami

…

…

(b) Največjo intenzivnost pomoči, ki se uporablja v obdobju, in njeno skladnost z intenzivnostjo, določeno v smernicah o državni pomoči v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami ( 160 )

…

…

(c) Seznam upravičencev in podatke o tem, ali so upravičeni do pomoči na podlagi smernic o državni pomoči v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami

…

…

(d) Navedite podrobne informacije o tem, kako se izvede plačilo pavšalnega zneska.

…

…

Oddelek C2:    Pomoč v obliki znižanj finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov

1. Pojasnite, kateri dodatni stroški ( 161 ) so posledica financiranja energije iz obnovljivih virov in kako izražajo določene cene električne energije. Navedite podrobne informacije.

…

…

2. Potrdite, da ta ukrep zajema le znižanja stroškov finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov in ne vključuje drugih stroškov. Navedite podrobne informacije. Dodatni stroški ne smejo presegati finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov.

…

…

3. Predložite pregled upravičencev do ukrepa in opredelite, v kakšnem obsegu so upravičenci dejavni v sektorjih iz Priloge 3 k smernicam za varstvo okolja in energijo.

…

…

4. V obsegu, v katerem upravičenci do ukrepa niso dejavni v sektorjih iz Priloge 3 k smernicam za varstvo okolja in energijo, opredelite, v katerem obsegu so upravičenci dejavni v sektorjih iz Priloge 5 k smernicam za varstvo okolja in energijo.

…

…

5. Za upravičence iz tega oddelka dokažite za podjetja raven elektro-intenzivnosti (točka 186 smernic za varstvo okolja in energijo). Uporabite referenčna merila standardne porabe električne energije, če so na voljo.

…

…

6. V obsegu, v katerem upravičenci do ukrepa niso dejavni v sektorjih iz prilog 3 ali 5 k smernicam za varstvo okolja in energijo:

— Za podjetja dokažite raven elektro-intenzivnosti. Uporabite referenčna merila standardne porabe električne energije, če so na voljo.

— …

— …

— Za podjetja dokažite raven trgovske intenzivnosti na ravni Unije.

— …

— …

7. S predložitvijo ustreznih dokazil potrdite, da izbira upravičencev temelji na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih in da se pomoč načeloma dodeli na enak način za vse konkurente v istem sektorju ali na upoštevnem trgu, ki so v podobnem dejanskem položaju.

…

…

8. Potrdite, da upravičenci v celoti plačajo vsaj 15 % dodatnih stroškov.

…

…

9. Potrdite, ali so najvišji prispevki za elektro-intenzivna podjetja omejeni.

□ Pri 4 % bruto dodane vrednosti

□ Pri 0,5 % bruto dodane vrednosti (za podjetja z vsaj 20-odstotno elektro-intenzivnostjo)

Če ste odgovorili pritrdilno:

(a) Pokažite, kako se izračunajo najvišje stopnje in bruto dodana vrednost (glej Prilogo 4 k smernicam za varstvo okolja in energijo).

…

…

(b) Pojasnite, ali so bile pri izračunu izvedene prilagoditve za kritje vseh stroškov dela (točka 191 smernic za varstvo okolja in energijo).

…

…

(c) Pojasnite, kako se taka omejitev uporablja za vsa upravičena podjetja.

…

…

Oddelek C3:    Prehodna pravila za znižanja finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov

Ta oddelek se uporablja le, če je bil pred 1. julijem 2015 Komisiji predložen načrt prilagoditve.

1. Podrobno pojasnite, ali so bila znižanja ali oprostitve finančne podpore za energijo iz obnovljivih virov dodeljena pred 1. julijem 2014.

…

…

Če ste odgovorili pritrdilno, dokažite, da so bili novi upravičenci vključeni v shemo po 1. juliju 2014.

…

…

2. Predložite pregled upravičencev do ukrepa, ki jim je ukrep koristil pred 1. julijem 2014.

…

…

3. Razvrstite navedene upravičence v dve skupini, in sicer v skupino upravičencev, ki so upravičeni do pomoči na podlagi smernic za varstvo okolja in energijo (skupina 1), in skupino upravičencev, ki niso upravičeni do pomoči na podlagi smernic za varstvo okolja in energijo (skupina 2).

…

…

4. Predložite načrt prilagoditve, ki postopno prilagaja ravni pomoči, ki temeljijo na merilih za upravičenost in sorazmernost iz oddelka C.2.

(a) Pokažite, kako načrt predvideva minimalni lastni prispevek v višini 15 % do leta 2019 za skupino 1 iz točke 3.

…

…

(b) Pokažite, kako načrt predvideva minimalni lastni prispevek v višini 20 % do leta 2019 za skupino 2 iz točke 3.

…

…

DEL III.7

Obrazec za dodatne informacije o pomoči za tvegano financiranje

Izpolnite ta obrazec za dodatne informacije poleg obrazca „Splošne informacije“ za priglasitev kakršne koli sheme pomoči, ki jo zajemajo Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (v nadaljnjem besedilu: smernice za spodbujanje naložb tveganega financiranja) ( 162 ).

Za opredelitve pojmov glej odstavek 52 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja.

1.    Področje uporabe

1.1

Razlogi za priglasitev sheme:

(a) □ Shema ni skladna z uredbo o splošnih skupinskih izjemah ( 163 ). Opredelite določbe pravne podlage sheme, ki presegajo uredbo o splošnih skupinskih izjemah, in navedite, katere določbe navedene uredbe presegajo:

…

(b) □ Shema ni skladna z uredbo de minimis ( 164 ). Navedite razloge za neskladnost.

…

(c) □ Shema ni skladna s preskusom gospodarskega subjekta na eni ali več ravneh (na ravni vlagateljev, finančnega posrednika in njegovega upravljavca ter podjetij, v katera se bo vlagalo) (glej oddelek 2.1 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja; za posojila glej sklic na sporočilo o referenčnih obrestnih merah ( 165 ) in za poroštva obvestilo o poroštvih ( 166 )). Navedite razloge za neskladnost:

…

(d) □ Shema ne vsebuje pomoči in se priglasi zaradi pravne varnosti.

1.2

Področje uporabe priglašene sheme: Obkljukajte ustrezno okence in potrdite:

(a) □ Priglašena shema se izvaja prek finančnih posrednikov ali alternativnih platform za trgovanje (izjema so le davčne spodbude za neposredne naložbe v upravičena podjetja) (odstavek 20 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

(b) □ Priglašena shema izključuje velika podjetja, razen manjša in inovativna podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo (odstavek 21 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

(c) □ Priglašena shema izključuje pomoč za tvegano financiranje za podjetja, sprejeta v borzno kotacijo ali na organizirani trg (odstavek 22 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

(d) □ Shema tveganega financiranja vključuje zasebne vlagatelje (odstavek 23 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

(e) □ Shema tveganega financiranja zagotavlja, da pri asimetričnem deljenju tveganj in koristi med državo in zasebnimi vlagatelji obstaja znatno tveganje, ki nastane, če zasebni vlagatelji ali država prejmejo koristi svoje naložbe (odstavek 24 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

(f) □ Shema tveganega financiranja se ne sme uporabljati za podpiranje odkupov (odstavek 25 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

(g) □ Shema tveganega financiranja zagotavlja, da se pomoč za tvegano financiranje ne bo dodelila podjetjem v težavah, kot je opredeljeno v smernicah za spodbujanje naložb tveganega financiranja. (Upoštevajte, da se v okviru smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja MSP, ki so na podlagi pregleda skrbnega poslovanja s strani izbranega finančnega posrednika upravičena do naložb tveganega financiranja, v obdobju sedmih let od njihove prve komercialne prodaje ne bodo štela za podjetja v težavah, razen če so v postopku zaradi insolventnosti ali v skladu z domačo zakonodajo izpolnjujejo merila za uvedbo kolektivnega postopka v primeru insolventnosti na zahtevo njihovih upnikov).

Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

…

(h) □ Shema tveganega financiranja izključuje pomoč podjetjem, ki so prejela nezakonito pomoč, ki še ni v celoti izterjana (odstavek 26 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

(i) □ Shema tveganega financiranja se ne nanaša na pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom v tretje države ali države članice, tj. pomoč, ki je neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče stroške, povezane z izvozno dejavnostjo, kot tudi za pomoč, pogojeno z dajanjem prednosti uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga (odstavek 27 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

(j) □ Pri shemi tveganega financiranja za pomoč ne velja obveznost uporabe doma proizvedenega blaga in storitev, poleg tega pa shema ne krši pravice ustanavljanja, kadar je pomoč pogojena z obveznostjo za finančne posrednike, njihove upravljavce ali končne upravičence, da imajo ali preselijo svoj sedež na ozemlje zadevne države članice.

2.    Opis sheme

2.1

Proračun sheme:

— Kakšen je skupni znesek tveganega financiranja (vključno z javnim in zasebnim delom) na ciljno podjetje (v celotnem ciklu naložb za vsako podjetje, ki mu koristi shema, in ne za vsako leto): Navedite podrobne informacije:

— …

— Koliko znaša letni proračun sheme?

— Koliko znaša celotni proračun ukrepa v celotnem obdobju njegovega trajanja? Navedite podrobne informacije:

— …

— Kakšen je obseg investicijskega sklada, vzpostavljenega v okviru sheme?

— Ali se shema sofinancira iz sredstev Unije (Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, drugih sredstev)? Navedite podrobne informacije:

— …

2.2

Trajanje sheme:

(a) Kako dolgo traja shema (navedite datuma začetka veljavnosti in zaključka)?

(b) Kako dolgo naj bi predvidoma trajalo obdobje naložbe?

(c) Kako dolgo naj bi predvidoma trajalo obdobje posedovanja?

2.3

Ciljna podjetja, ki so končni upravičenci sheme:

Predhodna ocena ( 167 ) kaže potrebo, da se shema usmeri v naslednja podjetja, ki so končni upravičenci (odstavki od 63 do 79 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja) (navedite podrobne informacije):

…

…

(a) □ Manjša podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo (tj. podjetje (i) z največ 499 zaposlenimi in (ii) letnim prihodkom od prodaje, ki ne presega 100 milijonov EUR, ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 86 milijonov EUR). Sklicujte se na predhodno oceno ter predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev:

…

…

(b) □ Inovativna podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo (podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo z največ 1 500 zaposlenimi, katerih stroški za raziskave in razvoj ter inovacije, kot so opredeljeni v uredbi o splošnih skupinskih izjemah, predstavljajo (a) najmanj 15 % skupnih stroškov poslovanja v najmanj enem od treh let pred prvo naložbo v okviru ukrepa tveganega financiranja ali (b) najmanj 10 % njegovih skupnih stroškov poslovanja letno v treh letih pred prvo naložbo v okviru ukrepa tveganega financiranja). Sklicujte se na predhodno oceno ter predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev:

…

…

(c) □ Podjetja, ki prejmejo začetno naložbo tveganega financiranja več kot sedem let po prvi komercialni prodaji. Sklicujte se na predhodno oceno ter predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev:

…

…

(d) □ Podjetja, ki potrebujejo tvegano financiranje v skupnem obsegu (vključno z javnim in zasebnim), ki presega zgornjo mejo v višini 15 milijonov EUR, določeno v uredbi o splošnih skupinskih izjemah. Sklicujte se na predhodno oceno ter predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev:

…

…

(e) □ Alternativne platforme za trgovanje, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 23 uredbe o splošnih skupinskih izjemah. Sklicujte se na predhodno oceno ter predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev:

…

…

(f) □ Drugo:

Sklicujte se na predhodno oceno ter predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev:

…

…

2.4

Finančni instrumenti: predhodna ocena kaže potrebo po naslednjih parametrih finančne zasnove, ki niso v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah (odstavki od 80 do 86 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

(a) □ Delež neodvisnih zasebnih vlagateljev je nižji od deležev, določenih v členu 21(10) uredbe o splošnih skupinskih izjemah (odstavka 80 in 81 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

Sklicujte se na predhodno oceno ter predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev za deleže, ki so nižji od deležev, določenih v uredbi o splošnih skupinskih izjemah:

…

(b) □ Finančni instrumenti, pri katerih parametri finančne zasnove presegajo zgornje meje, določene v uredbi o splošnih skupinskih izjemah (tj. ko javni vlagatelj prevzame večje tveganje, kot je dovoljeno v okviru uredbe o splošnih skupinskih izjemah) (odstavka 82 in 83 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

Sklicujte se na predhodno oceno ter predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev za parametre finančne zasnove, ki presegajo zgornje meje, določene v uredbi o splošnih skupinskih izjemah:

…

(c) □ Finančni instrumenti, razen jamstev, pri katerih so vlagatelji, finančni posredniki in njihovi upravljavci izbrani tako, da ima zaščita pred izgubo prednost pred asimetrično udeležbo pri dobičku.

Sklicujte se na predhodno oceno ter predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev:

…

(d) □ Drugo: …

Sklicujte se na predhodno oceno ter predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev:

…

2.5

Davčni instrumenti: predhodna ocena kaže potrebo po naslednjih parametrih finančne zasnove, ki niso v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah:

(a) □ Davčne spodbude podjetjem, ki vlagajo v druga podjetja (vključno s finančnimi posredniki ali njihovimi upravljavci, ki delujejo kot sovlagatelji).

Predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev:

…

(b) □ Davčne spodbude podjetjem, ki vlagajo v MSP prek alternativne platforme za trgovanje.

Predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev:

…

(c) □ Drugo: …

Predložite povzetek gospodarskih dokazov in navedite ustrezno utemeljitev:

…

2.6

Zasebni vlagatelji, ki sodelujejo pri ukrepu z lastniškim kapitalom, posojili ali jamstvi:

(a) Navedite lastnosti zasebnih vlagateljev, ki sodelujejo pri ukrepu (npr. podjetij, ki vlagajo v druga podjetja, fizičnih oseb itd.):

…

…

(b) Ali zasebni vlagatelji zagotavljajo lastniški kapital, posojila ali jamstva na ravni finančnega posrednika (npr. sklad skladov) ali na ravni končnih upravičencev? Navedite podrobne informacije:

…

…

(c) Ali so finančni posredniki, ki izvajajo shemo, sovlagatelji (in bi se morali zato obravnavati kot zasebni vlagatelji)?

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

□ Ne

2.7

Finančni posredniki, ki izvajajo shemo:

(Glej široko opredelitev pojma v odstavku 52 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja, ki vključuje tudi sklade s pravno osebo ali brez nje)

(a) Navedite vrste finančnih posrednikov, ki izvajajo shemo: Navedite podrobne informacije:

…

(b) Ali je pri izvajanju ukrepa vključen „pooblaščeni subjekt“ (kot je opredeljen v odstavku 52(v) smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije. …

□ Ne

(c) Ali je pooblaščeni subjekt sovlagatelj z državo članico in vlaga svoje vire?

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, navedite sklic na pravno podlago, ki omogoča, da pooblaščeni subjekt sovlaga:

…

□ Ne. Če ste odgovorili nikalno, pojasnite metodo za izračun njegovega nadomestila za izvajanje ukrepa, da se prepreči prekomerno nadomestilo:

…

(d) Ali je pooblaščeni subjekt izbran z odprtim, preglednim, nediskriminatornim in objektivnim izbirnim postopkom ali pa je imenovan neposredno? Navedite podrobne informacije:

…

(e) Ali pooblaščeni subjekt upravlja sklade, prek katerih se zagotavlja financiranje v okviru sheme tveganega financiranja?



□ Da

□ Ne

(f) Lastnosti družbe za upravljanje, odgovorne za izvajanje ukrepa na ravni finančnega posrednika:

…

(g) V primeru več ravni finančnih posrednikov, ki so vključeni v shemo (vključno s skladom skladov), navedite vse ustrezne informacije za vsako raven finančnega posrednika:

…

2.8

Ali je v shemo vključena katera koli oseba, ki ni javni organ, ki dodeli pomoč, ciljno podjetje, zgoraj omenjeni finančni posrednik, ki izvaja zgoraj omenjeno shemo, in zasebni vlagatelj, ki sodeluje pri shemi?

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

□ Ne

2.9

Podroben opis instrumentov:

Opomba: Za boljše razumevanje priložite sliko za boljšo vizualizacijo strukture sheme in instrumentov, na kateri so navedene vse vključene osebe in na kateri je opisan obseg njihovega sodelovanja, ter po potrebi prilogo, v kateri je povzeta splošna zasnova priglašene sheme.

Opišite parametre finančne zasnove, ki ste jih obdržali za namene pridobivanja potencialnih finančnih posrednikov, da izrazijo svoje zanimanje za sodelovanje v shemi tveganega financiranja, tako da odgovorite na podrobna vprašanja v tem oddelku.

2.9.1   Finančni instrumenti

Ukrepe pomoči za tvegano financiranje v obliki finančnih instrumentov je treba izvajati prek finančnih posrednikov (odstavek 20 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja). Zato so navedeni instrumenti vsaj deloma sestavljeni iz državnega posredovanja za finančne posrednike in naložb tveganega financiranja finančnih posrednikov v podjetja, ki so končni upravičenci.

2.9.1.1   Posredovanje na ravni finančnih posrednikov

A)    Državno posredovanje na ravni finančnih posrednikov

Država finančnim posrednikom zagotavlja naslednje (obkljukajte ustrezno okence in izpolnite, kadar je to primerno):

□   DRŽAVNA INJEKCIJA LASTNIŠKEGA KAPITALA (VKLJUČNO Z NAVIDEZNIM LASTNIŠKIM KAPITALOM) NA RAVNI FINANČNIH POSREDNIKOV

1. Navedite naslednje informacije:

— Pogoji injekcije lastniškega kapitala (vključite tudi primerjavo s tržnimi pogoji za tako injekcijo lastniškega kapitala):

— …

— Vrsta finančnega posrednika: …

— Vrsta strukture financiranja finančnega posrednika (npr. investicijski sklad z deleži zasebnih in javnih naložb; večstopenjska struktura sklada skladov s specializiranimi podskladi, javni sklad, ki sovlaga z zasebnimi vlagatelji na podlagi posameznega trgovanja) (podrobno opišite):

— …

2. V primeru navideznega lastniškega kapitala podrobno opišite naravo predvidenega instrumenta:

…

…

3. V primeru zasebnih naložb (npr. zasebni vlagatelji skupaj z državo zagotavljajo lastniški kapital finančnemu posredniku):

— Navedite deleže naložb javnih in zasebnih vlagateljev:

— …

— Navedite vrsto prednostne obravnave, predvidene v korist sodelujočim zasebnim vlagateljem, kot je opisana v razpisu za prijavo interesa (navedite podrobne informacije):

— …

—

 

□ Ugodne spodbude:

□ Zaščita pred izgubo:

— Če lastnosti neenakovredne delitve izgube presegajo zgornje meje iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah, predložite gospodarske dokaze in navedite utemeljitev, pri čemer se sklicujte na predhodno oceno (odstavek 110 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

— …

— Če je to ustrezno, navedite, ali je prvi izgubljeni delež, ki ga nosi javni vlagatelj, omejen (odstavek 110 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

—

 

□ Da. Navedite, kako je bila ta zgornja meja določena:

…

□ Ne. Pojasnite:

…

4. Kakšna je strategija javnega vlagatelja?

…

Pojasnite, kako izbrani instrument podpira cilje javnega reda, ki si jih prizadeva doseči javni vlagatelj:

…

5. Opišite, kako je instrument zasnovan, da bo zagotovil uskladitev interesov med naložbeno strategijo finančnega posrednika in cilji javnega reda:

…

6. Navedite podrobne informacije o trajanju instrumenta ali izhodni strategiji, ki podpira naložbo v lastniški kapital, in pojasnite, kako je javni vlagatelj strateško načrtoval izhodno strategijo:

…

7. Druge pomembne informacije:

…

□   FINANCIRANI DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI: INSTRUMENTI POSOJIL (V NADALJNJEM BESEDILU: POSOJILA) NA RAVNI FINANČNIH POSREDNIKOV

1. Navedite naslednje informacije:

— Navedite podrobne informacije o vrsti posojil (npr. podrejena posojila, posojila s porazdelitvijo tveganja za portfelj):

— Pogoji posojil v okviru ukrepa (vključite tudi primerjavo s tržnimi pogoji za taka posojila):

— 

— Največji znesek posojila:

— Najdaljše trajanje posojila:

— Zahteve glede zavarovanja s premoženjem ali druge zahteve:

— Druge pomembne informacije:

2. Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage, ki prepovedujejo uporabo pomoči za refinanciranje obstoječih posojil (odstavek 115 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

…

…

3. Če se na tej ravni izvajajo zasebne naložbe (npr. zasebni vlagatelji skupaj z državo zagotavljajo posojila finančnim posrednikom):

— Navedite deleže naložb javnih in zasebnih vlagateljev/posojilodajalcev:

— …

— …

— Kakšna je raven sovlaganja izbranega finančnega posrednika zlasti v primeru posojil s porazdelitvijo tveganja za portfelj (upoštevajte, da ne sme biti nižja od 30 % vrednosti zadevnega portfelja posojil) (odstavek 114 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)? … %

— Opišite porazdelitev tveganj in koristi med javnimi in zasebnimi vlagatelji ali posojilodajalci:

— …

— Če javni vlagatelj prevzame prvo izgubo, na kateri ravni je omejena? Upoštevajte, da je priporočeno, da taka zgornja meja ne presega 35 % (odstavek 113 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja). Omejena je pri … %.

— Če javni vlagatelj/posojilodajalec prevzame prvo izgubo, ki presega zgornjo mejo iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah (25 %), je to treba utemeljiti s sklicem na resnejše nedelovanje trga, opredeljeno v predhodni oceni (odstavek 113 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja): Predložite povzetek take utemeljitve:

— …

— …

— Če obstajajo drugi mehanizmi za zmanjševanje tveganja, ki koristijo javnim vlagateljem/posojilodajalcem, pojasnite:

— …

— …

4. Kakšen je mehanizem prenosa koristi (kot ga zahteva odstavek 104 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja), ki zagotavlja, da finančni posrednik prenese koristi, ki mu jih dodeli država, na podjetja, ki so končni upravičenci? Kakšne zahteve mora uporabiti finančni posrednik (npr. v smislu obrestne mere, zavarovanja s premoženjem, razreda tveganja) za končne upravičence (navedite zelo podrobne informacije)? Prav tako navedite podrobne informacije o tem, v kakšnem obsegu portfelj, ki bo oblikovan v okviru ukrepa, presega standardno politiko kreditnega tveganja finančnega posrednika.

…

…

5. Kakšna je strategija javnega vlagatelja?

…

…

Pojasnite, kako izbrani instrument podpira cilje javnega reda, ki si jih prizadeva doseči javni vlagatelj:

…

6. Opišite, kako je instrument zasnovan, da bo zagotovil uskladitev interesov med naložbeno strategijo finančnega posrednika in cilji javnega reda:

…

7. Navedite podrobne informacije o trajanju instrumenta ali izhodni strategiji, ki podpira naložbo v dolžniške instrumentne, in pojasnite, kako je javni vlagatelj strateško načrtoval izhodno strategijo:

…

8. Druge pomembne informacije:

…

□   NEFINANCIRANI DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI: DRŽAVNA JAMSTVA NA RAVNI FINANČNIH POSREDNIKOV ZA ZADEVNE TRANSAKCIJE S KONČNIMI UPRAVIČENCI

1. Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage, ki zahteva, da morajo biti upravičene transakcije, ki so zajete v jamstvu, transakcije novega upravičenega posojila za tvegano financiranje, vključno z instrumenti zakupa in instrumenti naložb v navidezni lastniški kapital ter brez instrumentov lastniškega kapitala (odstavek 116 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

2. Ali jamstva za finančne posrednike zajemajo portfelj zadevnih transakcij in ne le eno zadevno transakcijo?



□ Da

□ Ne

3. Vrsta jamstva:

□ Omejitev: omejitev jamstva je … %.

(Upoštevajte, da se ta omejitev uporablja za portfelje finančnih posrednikov, in priporočljivo je, da limitirana mera ne preseže 35 % (odstavek 118 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).) Navedite razloge za to mero:

…

Poleg tega obkljukajte ustrezno okence, da potrdite, ali:

(a) □ limitirana mera zajema le pričakovane izgube ali

(b) □ limitirana mera zajema tudi nepričakovane izgube – v tem primeru navedite, kako cena jamstva izraža to dodatno kritje tveganja: …

□ je jamstvo neomejeno – v tem primeru utemeljite potrebo po tem in opišite, kako cena jamstva izraža to dodatno kritje tveganja:

…

□ posredno osebno jamstvo (jamstvo jamstvenim ustanovam)

□ drugo (navedite):

4. Stopnja jamstva (delež kritja izgube s strani javnega vlagatelja za vsako zadevno transakcijo (glej opredelitev pojma v odstavku 52(xvi) smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja in upoštevajte, da stopnja jamstva ne sme preseči 90 % (odstavek 117 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja))): … %;

Navedite razlog za to stopnjo kritja:

…

…

5. Zadevne transakcije, ki so zajete v jamstvu:

— Narava zadevnih transakcij:

— Skupni nominalni znesek zadevnih transakcij (v EUR):

— Najvišji nominalni znesek zadevne transakcije glede na končnega upravičenca:

— Trajanje zadevnih transakcij:

— Druge pomembne lastnosti zadevnih transakcij (ocena tveganja, drugo):

6. Opišite druge lastnosti jamstva (vključite tudi primerjavo s tržnimi pogoji za tako jamstvo):

— Najdaljše trajanje jamstva: …(Upoštevajte, da pod običajnimi pogoji ne bi smelo trajati več kot 10 let (odstavek 119 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).)

— Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage, ki določa, da se mora jamstvo zmanjšati, če finančni posrednik v določenem obdobju ne vključi najmanjšega zneska naložb v portfelj, in da se za neizkoriščene zneske zahtevajo provizije:

— Ali je predvidena provizija za jamstvo?

—

 



□ Da

□ Ne

Navedite, katera oseba bo morala plačati provizijo za jamstvo:

…

Podrobno opišite določanje cen:

…

Drugo: …

7. Kakšen je mehanizem prenosa koristi (kot ga zahteva odstavek 104 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja), ki zagotavlja, da finančni posrednik prenese koristi, ki mu jih dodeli država, na podjetja, ki so končni upravičenci? Kakšne zahteve mora uporabiti finančni posrednik (npr. v smislu obrestne mere, zavarovanja s premoženjem, razreda tveganja) za končne upravičence (navedite zelo podrobne informacije)? Prav tako navedite podrobne informacije o tem, v kakšnem obsegu portfelj, ki bo oblikovan v okviru ukrepa, presega standardno politiko kreditnega tveganja finančnega posrednika.

…

…

8. Kakšna je strategija javnega vlagatelja?

…

…

Pojasnite, kako izbrani instrument podpira cilje javnega reda, ki si jih prizadeva doseči javni vlagatelj:

…

…

9. Opišite, kako je instrument zasnovan, da bo zagotovil uskladitev interesov med naložbeno strategijo finančnega posrednika in cilji javnega reda:

…

…

10. Navedite podrobne informacije o trajanju instrumenta ali izhodni strategiji, ki podpira naložbo v dolžniške instrumente, in pojasnite, kako je javni vlagatelj strateško načrtoval izhodno strategijo:

…

…

11. Druge pomembne informacije:

…

…

□   DRUGI FINANČNI INSTRUMENTI

Opišite finančni instrument, ki se izvaja z ukrepom, in podrobno opišite vse elemente iz oddelka 2.9.1.1 zgoraj, če veljajo za izbrani finančni instrument:

…

B)    Posredovanje finančnih posrednikov na nadaljnjih ravneh finančnih posrednikov

V nekaterih razmerah (vključno s strukturami sklada skladov) država na primer zagotovi lastniški kapital, posojila ali jamstva finančnemu posredniku, ki nato zagotovi lastniški kapital, posojila ali jamstva nadaljnjemu finančnemu posredniku, ki nato zagotovi naložbe tveganega financiranja končnim upravičencem. V takih primerih, ko so druga ali nadaljnje ravni finančnih posrednikov vključene v shemo, navedite vse ustrezne informacije, ki se zahtevajo v oddelku 2.9.1.1.A o lastniškem kapitalu/posojilih/jamstvih/drugih finančnih instrumentih, kadar je to primerno, za vsako dodatno raven finančnih posrednikov:

…

2.9.1.2   Naložbe tveganega financiranja finančnih posrednikov v končne upravičence

Naložba tveganega financiranja v končne upravičence je v obliki (obkljukajte ustrezno okence in izpolnite):

□   NALOŽBA LASTNIŠKEGA KAPITALA (VKLJUČNO Z NAVIDEZNIM LASTNIŠKIM KAPITALOM) FINANČNIH POSREDNIKOV V KONČNE UPRAVIČENCE

(a) V primeru navideznega lastniškega kapitala podrobno opišite naravo predvidenega instrumenta:

…

(b) Podrobno opišite pogoje naložbe lastniškega kapitala (vključite tudi primerjavo s tržnimi pogoji za tako naložbo lastniškega kapitala):

…

(c) Podrobno opišite vse lastnosti naložb, ki jih izvede finančni posrednik, vključno z zahtevami, ki bi jih morala izpolnjevati naložbena strategija upravičenih finančnih posrednikov:

…

(d) Navedite podrobne informacije o trajanju instrumenta ali izhodni strategiji, ki podpira naložbo v lastniški kapital:

…

(e) Če se izvajajo zasebne naložbe (npr. tudi zasebni vlagatelji zagotavljajo lastniški kapital končnim upravičencem):

— Navedite delež naložb zasebnih vlagateljev:

— Navedite vrsto prednostne obravnave, predvidene v korist sodelujočim zasebnim vlagateljem, kot je opisana v razpisu za prijavo interesa (navedite podrobne informacije):

— …

—

 

□ Ugodne spodbude:

□ Zaščita pred izgubo:

— Če lastnosti neenakovredne delitve izgube presegajo zgornje meje iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah, predložite gospodarske dokaze in navedite utemeljitev, pri čemer se sklicujte na predhodno oceno (odstavek 110 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja): …

— …

— Če je to ustrezno, navedite, ali je prvi izgubljeni delež, ki ga nosi javni vlagatelj, omejen (odstavek 110 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja): …

—

 

□ Da. Navedite, kako je bila ta zgornja meja določena:

…

□ Ne. Pojasnite:

…

□   FINANCIRANI DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI: POSOJILA FINANČNIH POSREDNIKOV KONČNIM UPRAVIČENCEM

— Navedite podrobne informacije o vrsti posojil:

— …

— Pogoji posojil v okviru ukrepa (vključite tudi primerjavo s tržnimi pogoji za taka posojila):

— …

— Največji znesek posojila glede na upravičenca: …

— …

— Najdaljše trajanje posojil: …

— …

— Navedite podrobne informacije o trajanju instrumenta ali izhodni strategiji, ki podpira naložbo v dolžniške instrumente:

— …

— Ocena tveganja končnih upravičencev: …

— …

— Zahteve glede zavarovanja s premoženjem ali druge zahteve: …

— …

— Druge pomembne informacije: …

— …

— Če se na tej ravni izvajajo zasebne naložbe (npr. tudi zasebni vlagatelji zagotavljajo posojila končnim upravičencem):

Navedite delež naložb zasebnih vlagateljev: …

Opišite porazdelitev tveganj in koristi med javnimi in zasebnimi vlagatelji:

…

Če javni vlagatelj prevzame prvo izgubo, na kateri ravni je omejena? Omejena je pri … %. (Upoštevajte, da je priporočeno, da taka zgornja meja ne presega 35 % (odstavek 113 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).)

Če javni vlagatelj ali posojilodajalec prevzame prvo izgubo, ki presega zgornjo mejo iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah (25 %), je to treba utemeljiti s sklicem na resnejše nedelovanje trga, opredeljeno v predhodni oceni (odstavek 113 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja) in navesti povzetek take utemeljitve:

Če obstajajo drugi mehanizmi za zmanjševanje tveganja, ki koristijo javnim vlagateljem/posojilodajalcem, pojasnite:

□   NEFINANCIRANI DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI: JAMSTVA FINANČNIH POSREDNIKOV KONČNIM UPRAVIČENCEM:

1. Podrobno opišite naravo in pogoje jamstev (vključite tudi primerjavo s tržnimi pogoji za taka jamstva):

…

…

2. Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage, ki zahteva, da morajo biti upravičene transakcije, ki so zajete v jamstvu, transakcije novega upravičenega posojila za tvegano financiranje, vključno z instrumenti zakupa in instrumenti naložb v navidezni lastniški kapital ter brez instrumentov lastniškega kapitala (odstavek 116 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

…

…

3. Navedite naravo in pogoje zadevnih transakcij:

…

…

□   DRUGI FINANČNI INSTRUMENTI

Opišite finančni instrument, ki naj bi se izvajal z ukrepom, in podrobno opišite vse elemente iz oddelka 2.9.1.2 zgoraj, če veljajo za izbrani finančni instrument:

…

…

2.9.2

Davčni instrumenti:

— Davčna spodbuda, dodeljena za:

—

 

(a) □ neposredne naložbe v podjetja

(b) □ posredne naložbe v podjetja (prek finančnih posrednikov)

(c) □ posredne naložbe v podjetja prek alternativne platforme za trgovanje

— Davčna spodbuda, dodeljena:

—

 

(a) □ podjetjem, ki vlagajo v druga podjetja

(b) □ vlagateljem, ki so fizične osebe, za naložbe, ki ne spadajo na področje uporabe uredbe o splošnih skupinskih izjemah:

…

— Oblika davčne spodbude:

—

 

(a) □ olajšava pri dohodnini, ki se uporablja pri davčni osnovi

(b) □ davčna olajšava, ki se uporablja pri plačljivi davčni obveznosti

(c) □ davčna olajšava za kapitalske dobičke

(d) □ davčna olajšava za dividende

(e) □ drugo:

…

— Podrobno opišite pogoje, ki jih mora naložba izpolnjevati, da lahko izkoristi davčno spodbudo:

— …

— …

— Podrobno opišite izračun davčne spodbude (vključno z najvišjim odstotkom vloženega zneska, ki ga lahko vlagatelj zahteva za namene davčne olajšave, in najvišjim zneskom davčne olajšave, ki se lahko odšteje od davčnih obveznosti vlagatelja, itd.):

— …

— …

— Sklicujte se na predhodno oceno ter predložite gospodarske dokaze in navedite utemeljitev za kategorijo upravičenih podjetij (odstavek 121 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

— …

— …

— Predložite dokazila, da izbira upravičenih podjetij temelji na dobro strukturiranem naboru naložbenih zahtev, o katerih je javnost ustrezno obveščena in ki določajo lastnosti upravičenih podjetij, ki jih je prizadelo prikazano nedelovanje trga (odstavek 123 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

— …

— …

— Najdaljše trajanje predvidene davčne spodbude: …(Upoštevajte, da lahko davčne sheme trajajo največ deset let (odstavek 124 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).)

— Pojasnite posebne lastnosti nacionalnega davčnega sistema, ki so pomembne za popolno razumevanje davčne spodbude:

— …

— …

— Opišite vse povezane/podobne/pomembne davčne spodbude, ki že obstajajo v državi članici, ter medsebojni učinek navedenih spodbud in priglašene davčne spodbude:

— …

— …

— Ali je davčna spodbuda na voljo vsem vlagateljem, ki izpolnjujejo zahtevana merila, ne glede na kraj njihovega sedeža (odstavek 126 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?

—

 



□ Da

□ Ne

— Predložite dokaz o tem, da je javnost ustrezno obveščena o področju uporabe in tehničnih parametrih davčne spodbude (vključno z zgornjimi mejami in omejitvami ter najvišjimi zneski naložb) (glej odstavek 126):

— Ali skupna naložba vsakega upravičenega podjetja ne presega najvišjega zneska, ki je določen v določbi o tveganem financiranju iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah (odstavek 149 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?

—

 



□ Da

□ Ne

— Ali so upravičene delnice novo izdane navadne delnice visokega tveganja, ki jih izda upravičeno podjetje, kakor je opredeljeno v predhodni oceni, in ali jih je treba imeti v lasti najmanj tri leta (odstavek 150 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?

—

 

□ Da

□ Ne. Če ste odgovorili nikalno, navedite podrobne informacije:

— …

— …

— Ali je olajšava na voljo vlagateljem, ki ne delujejo neodvisno od družbe, v katero se vlaga (odstavek 150 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?

—

 

□ Ne

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

— …

— …

— V primeru olajšave pri dohodnini, kakšen je najvišji delež zneska, vloženega v upravičena podjetja, do katerega se lahko uporablja olajšava (odstavek 151 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?.Upoštevajte, da se omejitev davčne olajšave pri 30 % šteje za razumno: … %

Ali olajšava lahko presega najvišjo obveznost vlagatelja za dohodnino, kot je določena pred davčnim ukrepom?

□ Ne

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije: …

Če ukrep omogoča več oblik davčne spodbude, izpolnite sklop vprašanj v oddelku 2.9.2 zgoraj za vsako obliko pomoči.

2.9.3

Ukrepi podpore alternativnim platformam za trgovanje

— Obstoječa platforma:

—

 

□ Da

□ Ne, se bo vzpostavila.

— Ali platforma je ali bo podrejena platforma ali hčerinska družba obstoječe borze?

—

 

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, opredelite:

…

□ Ne

— Ali v državi članici že obstajajo alternativne platforme za trgovanje (odstavek 129 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?

—

 

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, opredelite:

…

□ Ne

— Ali je platformo vzpostavilo več držav članic in ali deluje v več državah članicah (odstavek 128 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?

—

 

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

…

□ Ne

— Vrsta podjetij, z vrednostjo katerih se trguje na platformi:

— …

— Dokazila, da so ali bodo večino finančnih instrumentov, sprejetih v trgovanje na alternativnih platformah za trgovanje, izdala MSP.

— Kopijo poslovnega načrta, ki dokazuje, da lahko platforma postane samozadostna v manj kot 10 letih (odstavek 127 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

— Verjetne hipotetične scenarije, ki vključujejo primerjave razmer, v katerih bi se podjetja, z vrednostjo katerih se trguje, znašla, če ne bi bilo platforme, v smislu dostopa do potrebnih finančnih sredstev (odstavek 127 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

— Za obstoječe platforme kopijo poslovne strategije platforme, ki dokazuje, da zadevna platforma zaradi stalnega pomanjkanja kotacij in zaradi posledično slabše likvidnosti zahteva kratkoročno pomoč kljub dolgoročni sposobnosti preživetja (odstavek 129 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

□ Davčne spodbude podjetjem, ki vlagajo v druga podjetja, v zvezi z njihovimi naložbami tveganega financiranja v upravičena podjetja prek alternativne platforme za trgovanje: Izpolnite oddelek 2.9.2 o davčnih instrumentih zgoraj.

□ Podpora upravljavcem platform:

— Upravljavec platforme je malo podjetje ali podjetje, ki je večje od malega podjetja.

— Najvišji znesek ukrepa: … EUR.

— Ali je najvišji znesek višji od zagonske pomoči, ki jo dovoljuje uredba o splošnih skupinskih izjemah?

—

 



□ Da

□ Ne

— Stroški naložbe, ki so nastali pri vzpostavitvi platforme: … EUR

— Ali pomoč za upravljavca presega 50 % navedenih naložbenih stroškov (odstavek 153 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?

—

 



□ Da

□ Ne

— Kako dolgo po vzpostavitvi platforme se lahko prejema pomoč?

— …

— Za platforme, ki so ali bodo podrejene platforme ali hčerinske družbe obstoječe borze, predložite dokazila o pomanjkljivem financiranju, s katerim bi se srečevala taka podrejena platforma:

— …

— Druge pomembne informacije:

— …

3.    Dodatne informacije za oceno združljivosti sheme pomoči

3.1   Prispevek k skupnemu cilju in potreba po državnem posredovanju (oddelka 3.2 in 3.3 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)

Shema pomoči za tvegano financiranje je lahko upravičena le, če je usmerjena v obravnavo posebnega nedelovanja trga v obliki obstoja likvidnostne vrzeli, zaradi katere so prizadeta posebna podjetja v posebni razvojni fazi, na geografskem območju in v gospodarskem sektorju, kadar je to primerno.

Tej priglasitvi predložite podrobno predhodno oceno, ki dokazuje posebno nedelovanje trga.

3.1.1

Informacije o predhodni oceni (odstavka 65 in 66 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

Datum predhodne ocene:

Oceno je opravil:

□ neodvisen subjekt

□ subjekt, povezan z naslednjim javnim organom:

…

Podatki, na katerih temelji ocena:

…

Obkljukajte ustrezno okence in potrdite, da predhodna ocena temelji na podatkih, ki zajemajo obdobje petih let pred priglasitvijo: □

Shema tveganega financiranja je deloma financirana iz Evropskih in strukturnih investicijskih skladov, ocena pa je bila pripravljena v skladu s členom 37(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (uredba o skupnih določbah) ( 168 ): □

3.1.2

Določitev posebnih ciljev politike in kazalnikov uspešnosti za shemo tveganega financiranja v predhodni oceni (odstavka 58 in 59 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

Navedite določene posebne cilje politike in sklic na ustrezen oddelek v predhodni oceni:

…

…

Navedite opredeljene kazalnike uspešnosti (glej primere v odstavku 58 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja) in sklic na ustrezen oddelek v predhodni oceni:

…

…

3.1.3

Gospodarski dokazi in utemeljitev potrebe po državnem posredovanju v predhodni oceni (oddelek 3.3 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja) – glej oddelke 2.3, 2.4 in 2.5 tega obrazca.

3.2   Ustreznost in spodbujevalni učinek sheme tveganega financiranja (oddelka 3.4 in 3.5 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)

3.2.1

Splošno:

A) S sklicevanjem na predhodno oceno pojasnite, zakaj obstoječi in predvideni ukrepi nacionalne politike in politike Unije, namenjeni istim nedelovanjem trga, ne morejo ustrezno obravnavati ugotovljenih nedelovanj trga (odstavka 90 in 91 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

…

…

B) Pojasnite, zakaj je predlagani instrument državne pomoči najustreznejši za zagotavljanje učinkovite strukture financiranja (odstavka 92 in 93 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

…

…

3.2.2

Pogoji glede ustreznosti za finančne instrumente (oddelek 3.4.2 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

1. Najnižji deleži zasebnih naložb (odstavki od 95 do 97 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

— Kolikšen je najnižji skupni (vključno z vsemi ravnmi) delež neodvisnih zasebnih vlagateljev v naložbi tveganega financiranja pri končnem upravičencu? … % tveganega financiranja (javnega in zasebnega), zagotovljenega končnemu upravičencu.

— Če je delež neodvisnih zasebnih vlagateljev manjši od deležev, ki jih zahteva uredba o splošnih skupinskih izjemah, predložite povzetek gospodarskih dokazov in podrobno utemeljite razloge za ta delež (kot je določeno v odstavku 95 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja), pri čemer se sklicujte na predhodno oceno:

— …

— …

— Ali predhodna ocena dokazuje, da shema spodbuja dodatno zasebno financiranje, ki drugače ne bi bilo zagotovljeno ali pa bi bilo zagotovljeno v drugačni obliki ali zneskih ali pod drugačnimi pogoji? Pojasnite:

— …

— …

— Ali so zasebne naložbe neodvisne narave sprejemljive pri shemi tveganega financiranja (odstavek 96 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?

—

 

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, predložite gospodarske dokaze in navedite utemeljitev:

…

…

□ Ne

— Kakšne ustrezne omejitve vsebuje shema v primeru podjetij, ki prejmejo začetno naložbo tveganega financiranja več kot sedem let po prvi komercialni prodaji? …Ali delež zasebnih naložb znaša najmanj 60 %?

—

 

□ Da

□ Ne (odstavek 97 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

2. Usklajena razporeditev tveganj in koristi med javnimi in zasebnimi vlagatelji (odstavki od 98 do 100 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

Pojasnite, zakaj se razporeditev tveganj in koristi med javnimi in zasebnimi vlagatelji, kot je opisana zgoraj v oddelkih o zadevnih finančnih instrumentih, lahko šteje za usklajeno (odstavek 98 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

…

…

3. Narava spodbud, ki se določi z izborom finančnih posrednikov in upravljavcev skladov ali vlagateljev (odstavka 101 in 102 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)

Obkljukajte ustrezno okence in potrdite:

A) Izbor finančnih posrednikov, ki izvajajo shemo:

(a) □ Finančni posredniki so izbrani z odprtim in nediskriminatornim postopkom, s katerim je natančno opredeljena vrsta spodbud.

— Če ste odgovorili nikalno, navedite razlog (in pojasnite izbor vlagateljev): …

— Opišite konkurenčni postopek in kako je izbirni postopek usklajen z zahtevami:

— …

— …

— Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage, ki vsebuje zahteve v smernicah za spodbujanje naložb tveganega financiranja, da mora biti izbirni postopek odprt in nediskriminatoren:

— …

— …

— Navedite merila za izbor finančnih posrednikov, kot so navedena v razpisu za prijavo interesa:

— …

— …

— Tej priglasitvi predložite tabelo za ocenjevanje, ki se uporablja za pregled finančnih posrednikov v izbirnem postopku.

— Opišite postopek pregleda skrbnega poslovanja izbranih finančnih posrednikov:

— …

— …

— Opišite, kako se zagotavlja skladnost s pogoji komercialnega upravljanja in dobičkonosno naravnanega finančnega odločanja, ki so določeni v uredbi o splošnih skupinskih izjemah (člen 21 (14) in (15)) (odstavek 160 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

— …

— …

— Predložite dokazila in navedite sklic na pravno podlago:

— …

— …

(b) □ Kot del izbirnega postopka morajo finančni posredniki pokazati, kako lahko njihova predlagana naložbena strategija prispeva k doseganju ciljev politike (na podlagi kazalnikov uspešnosti, opredeljenih v predhodni oceni).

— Za vsakega izbranega finančnega posrednika priložite k tej priglasitvi dokumente finančnega posrednika, v katerih sta opisana njegova naložbena strategija, vključno s politiko določanja cen, in prispevek k ciljem politike.

— Predložite podroben opis mehanizmov, predvidenih v shemi tveganega financiranja, s katerimi bo država članica zagotovila, da je naložbena strategija posrednikov vedno v skladu z dogovorjenimi cilji politike (npr. prek spremljanja, poročanja, sodelovanja v predstavniških organih) in da je treba pred bistvenimi spremembami naložbene strategije pridobiti soglasje države članice.

— Navedite tudi sklic na ustrezno določbo pravne podlage:

— …

— …

(c) □ Vsak izbran finančni posrednik je bil izbran v konkurenčnem postopku, pri čemer se je upoštevala njegova politika določanja cen pri instrumentih, ki se izvajajo v shemi tveganega financiranja (vključno s stroški financiranja, premijami za kreditno tveganje ter upravnimi in drugimi provizijami). Predložite dokazila za ta namen za vsakega finančnega posrednika.

(d) □ Upravljavec finančnega posrednika ali družba za upravljanje (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) se izbere z odprtim, preglednim, nediskriminatornim in objektivnim izbirnim postopkom ali pa plačilo upravljavca v celoti izraža trenutne tržne ravni.

— Če ste odgovorili nikalno, navedite razlog (vključno s pojasnilom o izboru vlagateljev):

— …

— …

— Opišite konkurenčni postopek in kako je izbirni postopek usklajen z zahtevami iz te točke:

— Navedite sklic na ustrezno določbo pravne podlage, ki vsebuje te zahteve:

— …

— …

(e) □ Upravljavci sklada skladov se morajo pravno zavezati, da bodo prek konkurenčnega postopka kot del svojega mandata naložbe določili prednostne pogoje, ki bi se lahko uporabljali na ravni podskladov (odstavek 101 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

B) Izbira zasebnih vlagateljev

□ Zasebni vlagatelji so izbrani z odprtim in nediskriminatornim postopkom, s katerim je natančno opredeljena vrsta spodbud (odstavek 101 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja). Opišite načine za določitev in izbiro zasebnih vlagateljev:

…

…

4. Finančni posrednik ali upravljavec sklada, ki sovlaga, prevzame vsaj 10 % prvega izgubljenega deleža (odstavek 103 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)

— Kadar finančni posrednik ali upravljavec sklada sovlaga z državo članico, bi se bilo treba pri tem izogniti morebitnemu nasprotju interesov, prevzeti pa morata vsaj 10 % prvega izgubljenega deleža (odstavek 103 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja). Potrdite, da je to tako (če je primerno):

— …

— …

5. Mehanizem prenosa koristi v primeru dolžniških instrumentov (posojil ali jamstev) (odstavek 104 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

(a) □ S shemami tveganega financiranja se zagotavlja mehanizem prenosa koristi (kot je opisano v oddelku 2.9.1.1.A), kar zagotavlja, da finančni posrednik prenese vse koristi, ki mu jih dodeli država, na podjetja, ki so končni upravičenci. Navedite sklic na ustrezne določbe pravne podlage:

…

…

(b) □ Mehanizem prenosa koristi vključuje spremljanje in mehanizem za vračanje sredstev. Opišite in navedite ustrezne določbe pravne podlage:

…

…

3.2.3

Pogoji glede ustreznosti za davčne instrumente (oddelek 3.4.3 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

Za namene navedenih zahtev se bodo upoštevale informacije, ki ste jih navedli v oddelku 2.9.2.

Navedite vse dodatne informacije, ki se vam zdijo pomembne v zvezi s pogoji glede ustreznosti:

…

…

3.2.4

Pogoji glede ustreznosti za ukrepe podpore alternativnim platformam za trgovanje (oddelek 3.4.4 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

Za namene navedenih zahtev se bodo upoštevale informacije, ki ste jih navedli v oddelku 2.9.3.

Navedite vse dodatne informacije, ki se vam zdijo pomembne v zvezi s pogoji glede ustreznosti:

…

…

3.3   Sorazmernost pomoči (oddelek 3.6 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)

3.3.1

Sorazmernost glede na ugotovljeno nedelovanje trga:

— Opišite in količinsko opredelite vire financiranja, ki so na voljo ciljnim podjetjem, kot je bilo analizirano v predhodni oceni (primerjaj točko 65 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

— …

— …

— Glede na predhodno oceno navedite kratek opis narave in obsega likvidnostne vrzeli, s katero se spoprijema vsaka posamezna kategorija ciljnih podjetij, kot prikazuje predhodna ocena (tj. raven potreb ciljnih podjetij po finančnih sredstvih, ki niso izpolnjene z viri financiranja, opisanimi v točki 3.3.1; natančno opredelite način izračuna likvidnostne vrzeli):

— …

— …

— Opišite, kako je skupni znesek sindiciranega (javnega in zasebnega) financiranja na podlagi ukrepa tveganega financiranja omejen na obseg likvidnostne vrzeli (točka 134 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

— …

— …

— S sklicevanjem na predhodno oceno pojasnite, kako je prednostna obravnava zasebnih vlagateljev omejena na najmanjši možni znesek, ki je potreben za doseganje minimalnih deležev udeležbe zasebnega kapitala, ki jih potrebuje shema (točka 134 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

— …

— …

— Trajanje likvidnostne vrzeli, s katero se spoprijema vsaka posamezna kategorija ciljnih podjetij, kot je bilo ocenjeno s predhodno oceno:

— …

— …

— Navedite povzetek ekonomskih dokazov za to: …

— Predhodna ocena zagotavlja dokaz o nedelovanju trga iz točke 3.3.1 v naslednjih sektorjih: …in na naslednjem geografskem območju:

— …

— …

— Navedite povzetek ekonomskih dokazov za to: …

3.3.2

Pogoji glede sorazmernosti za finančne instrumente (oddelek 3.6.1 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

1. V zvezi s finančnimi posredniki/upravljavci skladov:

Ali je natančna vrednost spodbud določena v izbirnem postopku finančnih posrednikov ali upravljavcev skladov (točka 136 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?



□ Da

□ Ne

Navedite naslednje informacije glede plačila finančnih posrednikov ali upravljavcev skladov (točka 143 smernic za spodbujanje naložb tveganega):

— Ali vključuje letno nadomestilo za upravljanje v skladu s smernicami za spodbujanje naložb tveganega financiranja (točka 143 teh smernic)?

—

 



□ Da

□ Ne; navedite podrobnejše podatke:

— Ali vključuje spodbude, ki temeljijo na učinkovitosti, vključno s spodbudami v zvezi s finančno uspešnostjo in spodbudami, povezanimi s politiko, v skladu s smernicami za spodbujanje naložb tveganega financiranja (točka 144 teh smernic)?

—

 



□ Da

□ Ne; navedite podrobnejše podatke:

— Natančno opredelite, kakšne kazni so predvidene v primeru nedoseganja ciljev politike:

— …

— …

— Natančno opredelite plačilo, ki temelji na učinkovitosti, in navedite primerjavo s tržno prakso (točka 145 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

— …

— …

— Natančno opredelite skupno provizijo za upravljanje in navedite primerjavo s tržno prakso (točka 146 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

— …

— …

— Ali se skupna struktura provizij ovrednoti kot del točkovanja v izbirnem postopku in na podlagi take izbire opredeli tudi najvišje plačilo (točka 147 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?

—

 



□ Da

□ Ne; pojasnite, zakaj ne:

Kadar sta finančni posrednik in njegov upravljavec javna subjekta, ki nista bila izbrana z odprtim, preglednim, nediskriminatornim in objektivnim izbirnim postopkom, obkljukajte ustrezno okence in predložite dokazila o naslednjem (točka 41 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

(a) □ Njuno nadomestilo za upravljanje je omejeno, njuno skupno plačilo kaže običajne tržne pogoje in je vezano na njuno uspešnost.

…

…

(b) □ Javni finančni posredniki se upravljajo tržno, zato so njihovi upravljavci pri odločitvah o naložbah pridobitno naravnani in imajo strogo posloven odnos z državo. Pojasnite zlasti mehanizme, vzpostavljene za preprečevanje kakršnega koli vmešavanja države v tekoče upravljanje javnega sklada:

…

…

(c) □ Zasebni vlagatelji so izbrani z odprtim, preglednim, nediskriminatornim in objektivnim izbirnim postopkom na podlagi posameznega trgovanja.

Kolikšno je letno nadomestilo za upravljanje brez spodbud, ki temeljijo na učinkovitosti, pri neposrednem imenovanju pooblaščenega subjekta? … % kapitala, ki se prispeva v subjekt. Upoštevajte, da ne sme presegati 3 % (točka 148 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

2. V zvezi z zasebnimi vlagatelji:

Pri sovlaganju javnega sklada z zasebnimi vlagatelji, ki z njim sodelujejo na podlagi posameznega trgovanja, bi bilo treba slednje za vsako posamezno transakcijo izbrati z ločenim konkurenčnim postopkom, da se oblikuje pravična stopnja donosa (točka 137 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)?

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, predložite ustrezna dokazila.

□ Ne

Kadar zasebni vlagatelji niso izbrani s takim postopkom, ali je pravično stopnjo donosa določil neodvisni strokovnjak na podlagi analize tržnih referenčnih vrednosti in tržnega tveganja, pri čemer je uporabil metodo vrednotenja diskontiranega denarnega toka in podrobno navedel izračun najnižje pravične stopnje donosa in ustreznega pribitka glede na tveganje (točka 138 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja), ter ali so izpolnjeni vsi pogoji iz točke 139 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja?

□ Ne

□ Da. Če ste odgovorili pritrdilno, predložite poročilo, ki vsebuje oceno, navedite ime strokovnjaka, opišite pravila, ki veljajo za njegovo imenovanje, in predložite ustrezna dokazila:

…

…

S kljukico potrdite, da istega neodvisnega strokovnjaka ni mogoče uporabiti dvakrat v istem triletnem obdobju.

Pojasnite, kako so donosi, prilagojeni tveganju, za zasebne vlagatelje omejeni s pravično stopnjo donosa (točka 140 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

…

…

Na podlagi predhodne ocene pojasnite ekonomsko upravičenost posebnih finančnih parametrov, ki podpirajo ukrep:

…

…

3.3.3

Pogoji glede sorazmernosti za davčne instrumente (oddelek 3.6.2 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

Za te zahteve se bodo proučile informacije, ki ste jih navedli v oddelku 2.9.2.

Navedite vse dodatne informacije, ki se vam zdijo pomembne v zvezi s pogoji glede sorazmernosti: …

3.3.4

Pogoji glede sorazmernosti za alternativne platforme za trgovanje (oddelek 3.6.3 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja):

Za te zahteve se bodo proučile informacije, ki ste jih navedli v oddelku 2.9.3.

Navedite vse dodatne informacije, ki se vam zdijo pomembne v zvezi s pogoji glede sorazmernosti: …

3.4   Izogibanje neupravičenim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino (oddelek 3.7 smernic o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja)

— Kot del predhodne ocene navedite informacije o morebitnih negativnih učinkih sheme tveganega financiranja. V to bi morali biti vključeni morebitni negativni učinki na treh ravneh, in sicer na ravni trga za zagotavljanje tveganega financiranja (npr. tveganje izrivanja zasebnih vlagateljev), na ravni finančnih posrednikov in njihovih upravljavcev ter na ravni končnih upravičencev (vključno s trgi, na katerih so upravičenci dejavni).

— Ali shema tveganega financiranja zagotavlja, da so edina podjetja, ki jim je namenjena državna pomoč za tvegano financiranje, tista podjetja, ki so potencialno uspešna?

—

 



□ Da

□ Ne

— Če ste na zgornje vprašanje odgovorili pritrdilno, opišite, kako se to zagotavlja in navedite zadevne določbe pravne podlage:

— …

— Ali je shema tveganega financiranja geografsko ali regionalno omejena?

—

 



□ Da

□ Ne

— Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

— Ali je shema tveganega financiranja de iure omejena na posebne sektorje?

—

 



□ Da

□ Ne

— Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

— Ali je shema tveganega financiranja v praksi usmerjena na določene sektorje?

—

 



□ Da

□ Ne

— Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

— Kako so negativni učinki čim bolj zmanjšani?

— …

— …

4.    Kumulacija pomoči (oddelek 3.9 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja)

Pomoč za tvegano financiranje se lahko na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa, ki ga je sprejela Komisija, glede na posebne okoliščine posameznega primera kumulira z drugimi ukrepi državne pomoči brez opredeljivih upravičenih stroškov ali s pomočjo de minimis do najvišje ustrezne zgornje meje skupnega financiranja (točka 168 smernic za spodbujanje naložb tveganega financiranja).

— Z obkljukanjem okenca potrdite, da ste spoštovali to pravilo: □

— Navedite sklic na pravno podlago:

— …

— Pojasnite, kako je dosežena skladnost s pravili o kumulaciji:

— …

5.    Druge informacije

Tukaj navedite vse druge informacije, ki se vam zdijo pomembne za oceno zadevnih ukrepov glede na smernice za spodbujanje naložb tveganega financiranja:

…

…

DEL III.8

Obrazec za dodatne informacije za priglasitev načrta ocenjevanja

Države članice morajo ta obrazec uporabiti za priglasitev načrta ocenjevanja v skladu s členom 1(2)(a) Uredbe (EU) št. 651/2014 ( 169 )in v primeru priglašene sheme pomoči v skladu z oceno, kot je določeno v zadevnih smernicah Komisije.

Za smernice pri pripravi načrta ocenjevanja se sklicujte na Delovni dokument služb Komisije z naslovom „Skupna metodologija za vrednotenje državne pomoči“ ( 170 ).

1.    Opredelitev sheme pomoči, ki jo je treba oceniti

(1) Naziv sheme pomoči:

…

(2) Ali se načrt ocenjevanja nanaša na:

(a) □ shemo, ki se ocenjuje v skladu s členom 1(2)(a) Uredbe (EU) št. 651/2014?

(b) □ shemo, ki je Komisiji priglašena v skladu s členom 108(3) PDEU?

(3) Sklic na shemo (dopolni Komisija):

…

(4) Po potrebi navedite vse obstoječe predhodne ocene ali ocene učinka za shemo pomoči in naknadne ocene ali študije predhodnic sheme pomoči ali podobnih shem, izvedene v preteklosti. Za vsako študijo navedite naslednje informacije: (a) kratek opis ciljev študije, uporabljenih metodologij, rezultatov in ugotovitev ter (b) posebne izzive, s katerimi ste se spoprijemali z metodološkega stališča pri ocenah in študijah, na primer razpoložljivost podatkov, ki so pomembni za oceno trenutnega načrta ocenjevanja. Po potrebi opredelite področja ali teme, ki niso bile vključene v prejšnje načrte ocenjevanja, ki pa bi jih morala zajemati trenutna ocena. Navedite povzetke takih ocen in študij v prilogi ter spletne povezave na zadevne dokumente, če so na voljo:

…

2.    Cilji sheme pomoči, ki jo je treba oceniti ( 171 )

2.1

V opisu sheme pomoči natančno opredelite potrebe in težave, ki se nameravajo reševati s shemo, in predvidene kategorije upravičencev, npr. obseg, sektorje, lokacijo, okvirno število:

…

2.2

Navedite cilje sheme in pričakovane vplive na ravni predvidenih upravičencev in glede na cilj skupnega interesa:

…

2.3

Navedite možne negativne učinke na upravičence pomoči ali širše gospodarstvo, ki bi lahko bili neposredno ali posredno povezani s shemo pomoči ( 172 ):

…

2.4

Navedite (a) letni proračun, predviden v okviru sheme, (b) njeno predvideno trajanje ( 173 ), (c) instrumente pomoči in (d) upravičene stroške:

…

2.5

Navedite povzetek meril za upravičenost in metode za izbor upravičencev do pomoči. Opišite zlasti: (a) uporabljene metode za izbor upravičencev (kot je npr. točkovanje), (b) okvirni proračun, ki je na voljo za vsako posamezno skupino upravičencev, (c) verjetnost, da določene skupine upravičencev porabijo proračun, (d) pravila točkovanja, če se uporabljajo v shemi, (e) pragove intenzivnosti pomoči in (f) merila, ki jih bo organ, ki dodeli pomoč, upošteval pri ocenjevanju vlog:

…

2.6

Ne pozabite omeniti posebnih ovir ali tveganj, ki bi lahko vplivala na izvajanje sheme, pričakovane učinke in doseganje ciljev sheme:

…

3.    Vprašanja iz ocene

3.1

Navedite posebna vprašanja, ki jih mora obravnavati ocena, ter pri tem zagotovite kvantitativno dokazilo učinka pomoči. Ločeno navedite (a) vprašanja, povezana z neposrednim učinkom pomoči na upravičence, (b) vprašanja, povezana s posrednimi učinki, in (c) vprašanja, povezana s sorazmernostjo in ustreznostjo pomoči.Pojasnite, kako se vprašanja iz ocene nanašajo na cilje sheme:

…

4.    Kazalniki rezultatov

4.1

Uporabite naslednjo tabelo in opišite, kateri kazalniki se bodo vzpostavili za merjenje rezultatov sheme in katere ustrezne nadzorne spremenljivke, vključno z viri podatkov, ter kako vsak kazalnik rezultatov ustreza vprašanjem iz ocene. Zlasti navedite (a) ustrezno vprašanje iz ocene, (b) kazalnik, (c) vir podatkov, (d) pogostost zbiranja podatkov (npr. letno, mesečno itd.), (e) raven, na kateri se zbirajo podatki (npr. raven podjetja, raven poslovne enote, regionalna raven itd.) in (f) populacijo, ki jo zajema vir podatkov, (npr. upravičence do pomoči, neupravičence, vsa podjetja itd.):



Ocena iz vprašanja

Kazalnik

Vir

Pogostost

Raven

Populacija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pojasnite, zakaj so izbrani kazalniki najpomembnejši za merjenje pričakovanega učinka sheme:

…

5.    Predvideni načini izvedbe ocene

5.1

Ob upoštevanj vprašanj iz ocene opišite predvidene metode, ki se v oceni uporabijo za opredelitev vzročnih učinkov pomoči na upravičence in za ocenjevanje drugih posrednih učinkov. Zlasti pojasnite razloge za izbiro navedenih metod in zavrnitev drugih metod (npr. razloge, povezane z zasnovo sheme) ( 174 ):

…

5.2

Podrobno opišite strategijo prepoznavanja za ocenjevanje vzročnega učinka pomoči in predpostavke, na katerih temelji strategija. Podrobno opišite sestavo in pomen kontrolne skupine:

…

5.3

Pojasnite, kako se s predvidenimi načini obravnava morebitna neobjektivnost pri izbiri. Ali lahko dovolj zanesljivo trdite, da so opažene razlike pri rezultatih upravičencev do pomoči nastale zaradi pomoči:

…

5.4

Po potrebi pojasnite, kako naj bi se s predvidenimi načini obravnavali posebni izzivi, povezani z zapletenimi shemami, na primer s shemami, ki se na regionalni ravni izvajajo ločeno, in shemami, pri katerih se uporablja več instrumentov pomoči:

…

6.    Zbiranje podatkov

6.1

Navedite informacije o mehanizmih in virih zbiranja in obdelave podatkov o upravičencih do pomoči ter predvidenih hipotetičnih scenarijih ( 175 ). Navedite opis vseh zadevnih informacij, ki se nanašajo na fazo izbora, in sicer zbrane podatke o vlagateljih vlog za pomoč, podatke, ki so jih predložili vlagatelji, in rezultate izbora. Pojasnite tudi vsa morebitna vprašanja glede razpoložljivosti podatkov:

…

6.2

Navedite informacije o pogostosti zbiranja podatkov, ki so pomembne za oceno. Ali so na voljo ugotovitve na dovolj razčlenjeni ravni, tj. na ravni posameznega podjetja:

…

6.3

Navedite, ali bi dostop do podatkov, potrebnih za izvedbo ocene, lahko ovirali zakoni in predpisi, ki urejajo zaupnost podatkov, ter kako boste te zadeve reševali. Navedite tudi druge morebitne izzive, povezane z zbiranjem podatkov, in kako boste te izzive presegli:

…

6.4

Navedite, ali so predvidene ankete upravičencev do pomoči ali drugih podjetij, in, ali nameravate uporabiti dodatne vire informacij:

…

7.    Načrtovan časovni okvir ocene

7.1

Navedite načrtovan časovni okvir ocene, vključno s končnimi datumi za zbiranje podatkov, vmesnih poročil in udeležbo deležnikov. Načrtovani časovni okvir po potrebi podrobneje razložite v prilogi:

…

7.2

Navedite datum, ko boste Komisiji predložili končno poročilo o oceni:

…

7.3

Navedite dejavnike, ki bi lahko vplivali na predvideni časovni okvir:

…

8.    Organ, ki izvaja ocenjevanje

8.1

Navedite podrobne informacije o organu, ki izvaja ocenjevanje, ali, če še ni izbran, o časovnem okviru, postopku in merilih za njegov izbor:

…

8.2

Navedite informacije o neodvisnosti organa, ki izvaja ocenjevanje, ter o tem, kako se bo preprečilo morebitno navzkrižje interesov med izbirnim postopkom:

…

8.3

Navedite ustrezne izkušnje in strokovna znanja organa, ki izvaja ocenjevanje, ali, kako se bo to znanje zagotavljalo med izbirnim postopkom:

…

8.4

Navedite, katere ureditve za upravljanje in spremljanje izvedbe ocene bo vzpostavil organ, ki dodeli pomoč:

…

8.5

Navedite informacije, čeprav zgolj informativne, o potrebnih človeških virih in finančnih sredstvih, ki bodo na voljo za izvedbo ocene:

…

9.    Obveščanje javnosti o ocenjevanju

9.1

Navedite informacije o načinu za obveščanje javnosti o ocenjevanju, tj. z objavo načrta ocenjevanja in končnega poročila o oceni na spletišču:

…

9.2

Navedite, kako boste zagotovili udeležbo deležnikov. Navedite, ali načrtujete organizacijo javnih posvetovanj ali dogodkov v zvezi z ocenjevanjem:

…

9.3

Natančno opredelite, kako nameravajo organ, ki dodeli pomoč, in drugi organi uporabljati rezultate ocenjevanja, npr. za zasnovo naslednic sheme ali podobnih shem:

…

9.4

Navedite, ali bodo podatki, ki so zbrani za ocenjevanje ali uporabljeni pri njem, na voljo za nadaljnje študije in analizo ter pod katerimi pogoji:

…

9.5

Navedite, ali načrt ocenjevanja vsebuje zaupne informacije, ki jih Komisija ne sme razkriti:

…

10.    Druge informacije

10.1

Tukaj navedite vse druge informacije, ki se vam zdijo pomembne za oceno načrta ocenjevanja:

…

10.2

Navedite vse dokumente, ki so priloženi k priglasitvi, in predložite izvode v papirni obliki ali neposredne spletne povezave do zadevnih dokumentov:

…

▼C1

DEL III.12

INFORMATIVNI LIST ZA KMETIJSTVO

Upoštevajte, da se ta obrazec priglasitve državne pomoči uporablja samo za dejavnosti, povezane s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, kot to določa točka 6 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 176 ) Posebna pravila o pomoči za kmetijstvo ne veljajo za ukrepe v zvezi s predelavo proizvodov iz Priloge I v proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I. Za take ukrepe morate izpolniti druge ustrezne obrazce priglasitve.

1.   Zajeti proizvodi

1.1. Ali se ukrepi uporabljajo za katere izmed naslednjih proizvodov, ki še ne spadajo v skupno ureditev trga:

krompir razen škrobnega krompirja

konjsko meso

kava

pluta

kis, pridobljen iz alkohola

ukrepi se ne uporabljajo za nobenega izmed teh proizvodov

2.   Spodbujevalni učinek

A.   Sheme pomoči

2.1. Ali se pomoč iz sheme odobri samo za opravljene dejavnosti ali prejete storitve po tem, ko se shema pomoči izdela in jo Komisija razglasi za združljivo s Pogodbo ES?



DA

NE

Če je odgovor ne, glejte točko 16 iz Smernic.

2.2. Če shema pomoči ustvari avtomatično pravico do prejemanja pomoči in ne zahteva nobenega nadaljnjega upravnega delovanja na administrativni ravni, ali se lahko pomoč dodeli le za opravljene dejavnosti ali prejete storitve šele, ko je bila shema pomoči izdelana in jo je Komisija razglasila za združljivo s Pogodbo ES?



DA

NE

Če je odgovor ne, glejte točko 16 iz Smernic.

2.3. Ali se v primeru, da shema pomoči zahteva predložitev vloge zadevnemu pristojnemu organu, pomoč za opravljene dejavnosti ali prejete storitve lahko dodeli šele, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) shema pomoči je bila izdelana in Komisija jo je razglasila za združljivo s Pogodbo ES;

(b) vloga za pomoč je morala biti pravilno predložena zadevnemu pristojnemu organu;

(c) pristojni organ je moral zahtevek sprejeti na način, ki ga obvezuje k odobritvi pomoči, pri čemer je jasno naveden znesek odobrene pomoči ali način izračuna tega zneska; pristojni organ lahko vlogo odobri le, če je na voljo proračun za pomoč ali če programi pomoči še niso izčrpani.



DA

NE

Če je odgovor ne, glejte točko 16 iz Smernic.

B.   Individualne pomoči

2.4. Ali se bo individualna pomoč, ki ne spada v nobeno shemo, lahko odobrila le za dejavnosti ali storitve, ki so bile opravljene ali prejete, če so izpolnjena merila iz točk 2.3(b) in (c)?



DA

NE

Če je odgovor ne, glejte točko 16 iz Smernic.

C.   Kompenzacijska pomoč

2.5. Ali je shema pomoči po naravi kompenzacijska?



DA

NE

Če je odgovor da, se točki A in B ne uporabljata.

3.   Vrsta pomoči

Katero(-e) vrsto(-e) pomoči vključuje načrtovani ukrep?

UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA

A

Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva

B

Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

C

Pomoč za kmetijsko okolje in dobro počutje živali

C(a)

Plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo 2000/60/ES ( 177 )

D

Pomoč za povračilo zaradi omejenih možnosti na nekaterih območjih

E

Pomoč za izpolnjevanje standardov

F

Pomoč mladim prevzemnikom kmetij

G

Pomoč za zgodnjo upokojitev ali prenehanje kmetijskih dejavnosti

H

Pomoč za skupine proizvajalcev

I

Pomoč za arondacijo

J

Pomoč za spodbujanje proizvodnje in trženja kakovostnih kmetijskih proizvodov

K

Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju

L

Pomoč za živinorejski sektor

M

Pomoč za najbolj oddaljene regije in Egejske otoke

OBVLADOVANJE TVEGANJ IN KRIZ

N

Pomoč za nadomestilo škode kmetijski proizvodnji ali sredstvom kmetijske proizvodnje

O

Pomoč za boj proti boleznim živali in rastlin

P

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij

Q

Pomoč za zapiranje proizvodnih, predelovalnih in tržnih zmogljivosti

DRUGE POMOČI

R

Pomoč za oglaševanje kmetijskih proizvodov

S

Pomoč za davčne oprostitve v okviru Direktive 2003/96/ES ( 178 )

T

Pomoč za gozdarski sektor

DEL III.12.A

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČI ZA NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA

Ta obrazec priglasitve se uporablja za naložbe v kmetijska gospodarstva, kakor določa točka IV.A Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 179 ).

1.   Cilj pomoči

1.1. Kateri so cilji naložb?

zmanjšati proizvodne stroške

izboljšati in prerazporediti proizvodnjo

povečati kakovost

ohraniti in izboljšati naravno okolje, standarde glede higienskih razmer in dobrega počutja živali

spodbujati raznolikost kmetijskih dejavnosti

drugo (navedite)

Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki nimajo za cilj ene izmed zgoraj naštetih možnosti, se ne more odobriti.

1.2. Ali pomoč zadeva samo nadomestne naložbe?



DA

NE

Če da, upoštevajte, da ne more biti odobrena nobena pomoč, ki zadeva samo nadomestne naložbe.

1.3. Ali je pomoč povezana z naložbami v proizvode, ki so predmet omejitvene proizvodnje ali podpore Skupnosti na ravni posameznih kmetij, gospodarstev ali predelovalnih obratov v okviru skupne tržne ureditve (vključno s shemami neposrednih podpor), ki jo financira EKJS, kar bi pomenilo povečanje proizvodnih zmogljivosti izven omejitev?



DA

NE

Če da, upoštevajte, da v skladu s točko 37 Smernic ne more biti odobrena nobena pomoč za te vrste naložb.

2.   Upravičenci

Kdo so upravičenci do pomoči?

kmetje

skupine proizvajalcev

drugo (podrobno navedite)

3.    Intenzivnost pomoči

3.1. Katera je najvišja stopnja javne podpore za upravičene naložbe:

(a)  za območja z omejenimi možnostmi iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ( 180 ) (največ 50 %);

(b) za ostala območja (največ 40 %);

(c) za mlade prevzemnike kmetij na območjih z omejenimi možnostmi ali na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki izvedejo naložbo v petih letih po prevzemu gospodarstva (največ 60 %);

(d) za mlade prevzemnike kmetij na ostalih območjih, ki izvedejo naložbo v petih letih po svojem prevzemu (največ 50 %);

(e) za najbolj oddaljene regije in manjše Egejske otoke v smislu Uredbe (EGS) št. 2019/93 ( 181 ) (največ 75 %);

(f) za naložbe, ki povzročijo dodatne stroške v zvezi z varstvom in izboljšanjem okolja, higienskih razmer na živinorejskih gospodarstvih ali dobrega počutja živali, izvedene v rokih za prenos na novo uvedenih minimalnih standardov (največ 75 % za območja z omejenimi možnostmi ali območja iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in največ 60 % za ostala območja);

(g) za naložbe, ki povzročijo dodatne stroške v zvezi z varstvom in izboljšanjem okolja, higienskih razmer na živinorejskih gospodarstvih ali dobrega počutja, izvedene v treh letih po datumu, do katerega bi morala biti odobrena naložba v skladu z zakonodajo Skupnosti (največ 50 % za območja z omejenimi možnostmi ali območja iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in največ 40 % za ostala območja);

(h) za naložbe, ki povzročijo dodatne stroške v zvezi z varstvom in izboljšanjem okolja, higienskih razmer na živinorejskih gospodarstvih ali dobrega počutja živali ter tudi z izboljšanjem varnosti na delovnem mestu, izvedene v četrtem letu po datumu, do katerega bi morala biti odobrena naložba v skladu z zakonodajo Skupnosti (največ 25 % za območja z omejenimi možnostmi ali območja iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in največ 20 % za ostala območja);

(i) za naložbe, ki povzročijo dodatne stroške v zvezi z varstvom in izboljšanjem okolja, higienskih razmer na živinorejskih gospodarstvih, izvedene v petem letu po datumu, do katerega bi morala biti odobrena naložba v skladu z zakonodajo Skupnosti (največ 12,5 % za območja z omejenimi možnostmi ali območja iz podtočk (i), (ii) ali (iii) točke (a) člena 36 Uredbe (ES) št. 1698/2005 in največ 10 % za ostala območja, pomoč za stroške, nastale po petem letu, se ne odobri v nobenem primeru);

(j) za dodatne stroške naložb, nastale v državah članicah, ki so se pridružile Skupnosti 1. maja 2004 oziroma 1. januarja 2007, za namene izvajanja Direktive 91/676/EGS ( 182 ) (največ 75 %);

(k) za dodatne stroške naložb, ki so nastali zaradi izvajanja Direktive 91/676/EGS in ki so predmet podpore v okviru Uredbe (ES) št. 1698/2005 (največ 50 % za območja z omejenimi možnostmi ali območja iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in največ 40 % za ostala območja);

(l) za naložbe mladih kmetov v izvajanje veljavnih standardov Skupnosti ali nacionalnih standardov (največ 60 % za območja z omejenimi možnostmi ali območja iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 in največ 50 % za ostala območja).

3.2. Ali je za naložbe, ki povzročijo dodatne stroške v zvezi z varstvom in izboljšanjem okolja, higienskih razmer na živinorejskih gospodarstvih ali dobrega počutja živali, povišanje omejeno na naložbe, ki presegajo dejansko predpisane minimalne standarde Skupnosti, ali na izvedene naložbe za usklajevanje z na novo uvedenimi minimalnimi standardi ali samo na upravičene dodatne stroške, ki so potrebni za doseganje teh ciljev, ne da bi se povečala proizvodna zmogljivost?



DA

NE

3.3. Ali je v primeru naložb za izvajanje Direktive 91/676/EGS predvidena intenzivnost pomoči omejena na potrebne dodatne upravičene stroške in se ne uporablja za naložbe v povečanje proizvodnih zmogljivosti?



DA

NE

3.4. Ali je pomoč v primeru naložb mladih kmetov v izvajanje veljavnih standardov Skupnosti ali nacionalnih standardov omejena na nujne dodatne stroške za izvajanje standarda, ki nastanejo v 36 mesecev po začetku obratovanja?



DA

NE

4.   Merila upravičenosti

4.1. Ali je pomoč namenjena kmetijskim gospodarstvom, ki niso v težavah?



DA

NE

4.2. Ali je pomoč predvidena za proizvodnjo in trženje proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne izdelke?



DA

NE

5.   Upravičeni stroški

5.1. Ali upravičeni stroški vključujejo:

izgradnjo, pridobitev ali izboljšanje nepremičnin

nakup ali zakup–prodajo materialov in opreme, vključno s programsko opremo, do višine tržne vrednosti blaga, razen stroškov, povezanih z zakupno pogodbo, kot so npr. davki, marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, splošni stroški, stroški zavarovanja itd.

splošne stroške, povezane z zgoraj navedenima postavkama (npr. honorarji za arhitekte, inženirje in strokovnjake, študije izvedljivosti, pridobitev patentov in dovoljenj)?

5.2. Ali pomoč pokriva tudi nakup rabljenega materiala?



DA

NE

5.3. Če da, ali je zadevni nakup upravičen za majhna in srednje velika podjetja z nizkim tehničnim standardom in malo kapitala?



DA

NE

5.4 Ali so iz pomoči izključeni nakupi proizvodnih pravic, živali in enoletnih rastlin ali zasaditev enoletnih rastlin?



DA

NE

Če je odgovor ne, upoštevajte, da v skladu s točko 29 Smernic, ne more biti odobrena nobena pomoč za take vrste stroškov.

5.5. Ali je delež nakupa zemljišč, ki niso namenjena gradnji, v upravičenih izdatkih za načrtovane naložbe omejen na 10 %?



DA

NE

Če je odgovor ne, upoštevajte, da je 10-odstotni prag eden izmed pogojev za upravičenost, ki jih je treba spoštovati v okviru točke 29 Smernic.

6.   Pomoč za ohranjanje tradicionalnih krajin in zgradb

6.1. Ali pomoč zajema naložbe ali investicijska dela za ohranjanje neproduktivnih elementov dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih?



DA

NE

6.1.1. Če da, katera je stopnja predvidene pomoči (največ 100 %):

6.1.2. Ali upravičeni stroški vključujejo prejemke za delo, ki ga opravi kmetovalec ali njegovi delavci?



DA

NE

6.1.3. Če da, ali je zgornja meja za te prejemke 10 000 EUR na leto?



DA

NE

6.1.4. Če ne, navedite razloge prekoračitve navedene zgornje meje.

6.2. Ali pomoč zajema naložbe ali investicijska dela v ohranjanje elementov dediščine, ki so namenjeni proizvodnji na kmetijskem gospodarstvu?



DA

NE

6.2.1. Če da, ali imajo zadevne naložbe za posledico povečanje proizvodnih zmogljivosti na gospodarstvu?



DA

NE

6.2.2. Katera je največja stopnja pomoči, ki se predvideva za to vrsto naložb?

naložbe brez povečanja zmogljivosti:

največja stopnja za območja z omejenimi možnostmi ali območja iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 (največ 75 %):

največja stopnja za druga območja (največ 60 %):

naložbe v povečanje zmogljivosti:

največja stopnja v primeru uporabe sodobnega materiala (največ: glej točko 3.1):

največja stopnja v primeru uporabe tradicionalnega materiala, v odstotkih dodatnih stroškov (največ 100 %):

7.   Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu

7.1. Ali premestitev izhaja iz razlastitve?



DA

NE

7.2. Ali je premestitev upravičena z javnim interesom, ki ima pravno podlago?



DA

NE

Upoštevajte, da je treba s pravno podlago upravičiti javni interes, ki ga premestitev predstavlja.

7.3. Ali premestitev vključuje porušenje obratov, premestitev in postavitev na drugem kraju?



DA

NE

7.3.1. Če da, kakšna je intenzivnost pomoči? (največ 100 %)

7.4. Ali je namen premestitve dati kmetovalcu na razpolago sodobnejšo opremo in obrate?



DA

NE

7.4.1. Če da, kakšen je lasten prispevek kmeta, izražen v odstotkih dodane vrednosti poslopja po premestitvi?

za območja z omejenimi možnostmi ali območja iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 (najmanj 50 %)

za druga območja (najmanj 60 %)

za mlade kmetje na območjih z omejenimi možnostmi ali območjih iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 (najmanj 45 %)

za mlade kmete na drugih območjih (najmanj 55 %)

7.5. Ali se zaradi premestitve povečajo proizvodne zmogljivosti?



DA

NE

7.5.1. Če da, kakšen je lasten prispevek kmeta, izražen v odstotkih stroškov, povezanih s povečanjem?

za območja z omejenimi možnostmi ali območja iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 (najmanj 50 %)

za druga območja (najmanj 60 %)

za mlade kmete na območjih z omejenimi možnostmi ali območjih iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005 (najmanj 45 %)

za mlade kmete na drugih območjih (najmanj 55 %)

8.   Drugi podatki

8.1. Ali je priglasitvi priložena dokumentacija, ki prikazuje skladnost med predvideno državno pomočjo in zadevnim programom za razvoj podeželja?



DA

NE

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

Če je odgovor ne, upoštevajte, da je v skladu s točko 26 Smernic treba zagotoviti takšno dokumentacijo.

8.2. Ali je priglasitvi priložena dokumentacija, ki prikazuje, da je pomoč usmerjena na jasno opredeljene cilje, ki odražajo ugotovljene strukturne in ozemeljske potrebe in strukturne neugodnosti?



DA

NE

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

Če je odgovor ne, upoštevajte, da je v skladu s točko 36 Smernic treba zagotoviti takšno dokumentacijo.

DEL III.12.B

DODATNI INFORMATIVNI LIST ZA POMOČ ZA NALOŽBE V ZVEZI S PREDELAVO IN TRŽENJEM KMETIJSKIH PROIZVODOV

Ta obrazec priglasitve se uporablja za pomoč za naložbe v predelavo ( 183 ) in trženje ( 184 ) kmetijskih proizvodov, kot določa točka IV.B. Smernic za državne pomoči v kmetijstvu in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 185 ).

1.   Obseg in upravičenci do pomoči

1.1. Navedite, v katero od določb Smernic za kmetijstvo spada priglasitev:

1.1.1.

 

točka IV.B.2. (a) [Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 ( 186 ) ali določba, ki jo nadomešča]

1.1.2.

 

točka IV.B.2. (b) [Uredba Komisije (ES) št. 1628/2006 ( 187 )]

1.1.3.

 

točka IV.B.2. (c) [Smernice Komisije o državni regionalni pomoči za 2007–2013 ( 188 )]

1.1.4.

 

točka IV.B.2. (d) [pomoč za srednje velika podjetja v regijah, ki niso upravičena do regionalne pomoči]

1.2.   Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 (državna pomoč za majhna in srednje velika podjetja)

Ali je upravičenec MSP, ki predeluje ali trži kmetijske proizvode?



DA

NE

Če ni, potem pomoč ne izpolnjuje pogojev iz te uredbe in se ne more šteti za združljivo s skupnim trgom iz točke IV.B.2(a) Smernic.

Če jih, potem je pomoč izvzeta iz obveznosti priglasitve. Navedite, zakaj bi vaši organi še zmeraj želeli priglasiti pomoč. V tem primeru se sklicujte na ustrezni del splošnega obrazca za priglasitev (del I in III.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 794/2004 ( 189 ) ali določbo, ki jo nadomešča).

1.3.   Uredba Komisije o regionalni pomoči za naložbe

Ali pomoč izpolnjuje pogoje iz te uredbe?



DA

NE

Če ne, potem pomoč ne izpolnjuje potrebnih pogojev iz te uredbe in se ne more šteti za združljivo s skupnim trgom iz točke IV.B.2(a) Smernic.

Če jih, potem je pomoč izvzeta iz obveznosti priglasitve. Navedite, zakaj bi vaši organi še zmeraj želeli priglasiti pomoč. V tem primeru izpolnite ustrezni obrazec za priglasitev.

1.4.   Smernice Komisije o državni regionalni pomoči za 2007–2013 ( 190 )

Ali pomoč izpolnjuje pogoje iz teh smernic?



DA

NE

Če ne, potem pomoč ne izpolnjuje potrebnih pogojev iz teh smernic in se ne more šteti za združljivo s skupnim trgom iz točke IV.B.2(a) Smernic za kmetijstvo.

Če da, potem se mora ocenitev take pomoči opraviti na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči. Upoštevajte ustrezne dele splošnega obrazca za priglasitev (Priloga k Uredbi Komisije (ES) št. 1627/2006 ( 191 )).

1.5.   Pomoč za regije, ki NISO upravičene do regionalne pomoči

1.5.1. Ali so med upravičenci MSP?



DA

NE

Če so, glejte točko 1.2 zgoraj [točka IV.B.2(a) Smernic za kmetijstvo].

1.5.2. Ali so med upravičenci velika podjetja (tj. 750 ali več zaposlenih in imajo 200 milijonov EUR ali več prometa)?



DA

NE

Če so, se pomoč ne more šteti za združljivo s skupnim trgom iz točke IV.B.2(d) Smernic za kmetijstvo.

1.5.3. Ali so upravičenci srednje velika podjetja (tj. manj kot 750 zaposlenih in/ali manj kot 200 milijonov EUR prometa)?



DA

NE

Če so, glejte ustrezne dele splošnega obrazca za priglasitev (Priloga k Uredbi Komisije (ES) št. 1627/2006) glede upravičenih izdatkov.

2.   Intenzivnost pomoči

2.1. Če so upravičenci MSP (Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 ali določba, ki jo nadomešča):

Navedite najvišjo intenzivnost pomoči za upravičene naložbe v:

2.1.1. najbolj oddaljene regije: (največ 75 %)

2.1.2. manjše Egejske otoke ( 192 ): (največ 65 %)

2.1.3. regije, upravičene v skladu s čl. 87(3)(a): (največ 50 %)

2.1.4. ostale regije: (največ 40 %)

Če je stopnja višja od zgornje meje pomoči, potem ukrep ni v skladu s čl. 4 Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001.

2.2. Za pomoč, ki spada v okvir Uredbe Komisije za regionalne pomoči za naložbe ali v okvir Smernic Skupnosti o državni regionalni pomoči za 2007–2013, navedite najvišjo intenzivnost pomoči za:

2.2.1.  MSP:

2.2.1.1. upravičene naložbe v regije iz člena 87(3)(a) Pogodbe: (največ: 50 % ali najvišji znesek, določen v regionalni karti, ki je odobrena za zadevno državo članico za obdobje od 2007 do 2013)

2.2.1.2. upravičene naložbe v ostale regije, upravičene do regionalne pomoči: (največ: 40 % ali najvišji znesek, določen v regionalni karti, ki je odobrena za zadevno državo članico za obdobje od 2007 do 2013)

2.2.2. srednje velika podjetja v smislu člena 28(3) Uredbe Sveta št. 1698/2005 ( 193 ) (ne MSP, ampak z manj kot 750 zaposlenimi ali manj kot 200 milijonov prometa):

2.2.2.1. upravičene naložbe v regije, upravičene po členu 87(3)(a) Pogodbe: (največ: 25 % ali najvišji znesek, določen v regionalni karti, ki je odobrena za zadevno državo članico za obdobje od 2007 do 2013)

2.2.2.2. upravičene naložbe v ostale regije, upravičene do regionalne pomoči: (največ: 20 % ali najvišji znesek, določen v regionalni karti, ki je odobrena za zadevno državo članico za obdobje od 2007 do 2013)

Če so stopnje pomoči višje od zgornje meje pomoči, potem ukrep ni v skladu s točko IV.B.2.(c)(ii) Smernic za kmetijstvo.

2.2.2.3. Ali upravičenci izpolnjujejo vse ostale pogoje iz Priporočila Komisije 2003/361/ES ( 194 )?



DA

NE

Če ne, ukrep ni v skladu s točko IV.B.2.(c)(ii) Smernic za kmetijstvo.

2.2.3. Ali so upravičenci večji od srednje velikih podjetij iz točke 2.2.2. (tj. velika podjetja)?



DA

NE

Če so, ali je najvišja intenzivnost pomoči enaka ali manjša od najvišjega zneska, določenega v regionalni karti za izvajanje pomoči, za zadevno državo članico za obdobje od 2007 do 2013?



DA

NE

Če niso, se pomoč ne more šteti za skladno glede na točko IV.B.2.(c) Smernic za kmetijstvo. Če so, navedite najvišjo intenzivnost pomoči v zgoraj navedeni regionalni karti za izvajanje pomoči. Najvišja intenzivnost pomoči v ustrezni regionalni karti za izvajanje pomoči je %.

2.3. Za pomoč za naložbe v srednje velika podjetja v regijah, ki niso upravičene do regionalne pomoči:

2.3.1. navedite najvišjo intenzivnost pomoči: (največ: 20 %)

Če so stopnje pomoči višje od zgornje meje pomoči, potem ukrep ni v skladu s točko IV.B.2.(d) Smernic za kmetijstvo.

2.3.2. Ali upravičenci izpolnjujejo vse ostale pogoje iz Priporočila Komisije 2003/361/ES?



DA

NE

Če ne, ukrep ni v skladu s točko IV.B.2.(d) Smernic za kmetijstvo.

3.   Merila za upravičenost in upravičeni stroški

3.1. Ali pomoč zadeva proizvodnjo in trženje proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode?



DA

NE

Če ste dogovorili z da, ukrep ni v skladu s točko IV.B. Smernic za kmetijstvo.

3.2. Ali pri srednje velikih ali velikih podjetjih pomoč zadeva nakup rabljene opreme?



DA

NE

Če ste dogovorili z da, ukrep ni v skladu s točko IV.B. Smernic za kmetijstvo.

3.3. Za pomoč za naložbe v regije, ki niso upravičene do regionalne pomoči:

Ali lahko potrdite, da so upravičeni stroški za naložbe popolnoma enaki z upravičenimi stroški, naštetimi v Smernicah Komisije o državni regionalni pomoči za 2007–2013?



DA

NE

Če ne:

—  če upravičenci niso MSP, ukrep ni v skladu s točko IV.B.2.(d) Smernic za kmetijstvo.

— če so upravičenci MSP, ali so upravičeni stroški v skladu s členoma 2 in 4 Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001?



DA

NE

Če ne, ukrep ni v skladu s točko IV.B.2.(d) Smernic za kmetijstvo.

3.4. Ali bi lahko pomoč podpirala naložbe, za katere skupna tržna ureditev, vključno s shemami neposrednih podpor, ki jih financira EAGF, omejuje proizvodnjo ali podporo Skupnosti na ravni posameznih kmetov, gospodarstev ali predelovalnih obratov, kar bi povečalo proizvodnjo nad te omejitve?



DA

NE

Če da, upoštevajte, da točka 47 Smernic za kmetijstvo ne dovoljuje pomoči za take naložbe.

4.   Druge informacije

4.1. Ali je priglasitvi priložena dokumentacija, ki kaže, da je podpora usmerjena na jasno opredeljene cilje, ki odražajo opredeljene strukturne in ozemeljske potrebe ter strukturne neugodnosti?



DA

NE

Če da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

Če ne, upoštevajte, da je taka dokumentacija potrebna v skladu s točko 46 Smernic za kmetijstvo.

4.2. Ali je priglasitvi priložena dokumentacija, ki dokazuje, da ukrep državne pomoči ustreza ustreznemu(-im) programu(-om) za razvoj podeželja in je z njim skladna?



DA

NE

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

Če je odgovor ne, upoštevajte, da je v skladu s točko 26 Smernic treba zagotoviti takšno dokumentacijo.

5.   Individualne priglasitve

Ali upravičene naložbe presegajo 25 milijonov EUR ali pomoč v znesku 12 milijonov EUR?



DA

NE

Če da, ali bo opravljena individualna priglasitev?



DA

NE

Če ste dogovorili z ne, ukrep ni v skladu s točko IV.B. Smernic za kmetijstvo.

DEL III.12.C

DODATNI INFORMATIVNI LIST ZA KMETIJSKO-OKOLJSKE POMOČI IN POMOČ ZA DOBRO POČUTJE ŽIVALI

Ta obrazec se uporablja za priglasitev vseh ukrepov državne pomoči, ki so namenjeni podpori načinov kmetijske proizvodnje za varstvo okolja in ohranjanje podeželja (kmetijsko okolje) ali izboljšanje dobrega počutja živali, kar je zajeto v točki IV.C. Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 195 )(v nadaljnjem besedilu„Smernice“) ter členih 39 in 40 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ( 196 ).

— Ali ukrep zajema nadomestilo kmetom, ki prostovoljno prevzamejo okoljsko–kmetijske obveznosti (člen 39(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005)?

—

 



DA

NE

— Če je odgovor da, glejte del tega dodatnega informativnega lista, ki se nanaša na „pomoč za kmetijsko-okoljske obveznosti“.

— Ali ukrep zajema nadomestilo kmetom, ki prostovoljno prevzamejo obveznosti glede dobrega počutja živali (člen 40(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005)?

—

 



DA

NE

— Če je odgovor da, glejte del tega dodatnega informativnega lista, ki se nanaša na „pomoč za obveznosti glede dobrega počutja živali“.

— Ali pomoč zajema samo okoljske naložbe (točka 62 Smernic)?

—

 



DA

NE

— Če je odgovor da, glejte del tega dodatnega informativnega lista, ki se nanaša na „pomoč za naložbe v kmetijski sektor“.

— Ali se s pomočjo za okolje želijo doseči tudi ostali cilji, kot so usposabljanje in svetovalne storitve, s katerimi se želi pomagati kmetijskim proizvajalcem (točka IV.K Smernic)?

—

 



DA

NE

— Če je odgovor da, glejte del tega dodatnega informativnega lista, ki se nanaša na točko IV.K Smernic.

— Ostali ukrepi

— Natančno opišite ostale ukrepe:

— Ali dokumentacija, priložena priglasitvi, dokazuje, da državna pomoč ustreza ustreznemu načrtu za razvoj podeželja in je z njim skladna?

—

 



DA

NE

—  Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

— 

— Če ne, upoštevajte, da je taka dokumentacija potrebna v skladu s točko 26 smernic za kmetijstvo.

POMOČ ZA KMETIJSKO-OKOLJSKE OBVEZNOSTI (TOČKA IV.C.2 SMERNIC)

1.   Cilj ukrepa

Katerega od naštetih ciljev spodbuja podporni ukrep?

načine rabe kmetijskih zemljišč, ki so združljivi z varstvom in izboljševanjem okolja, krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, tal in genske raznovrstnosti, zmanjšanjem proizvodnih stroškov

okolju prijazno ekstenzivnost kmetovanja in nizko intenzivne pašne sisteme, izboljšanje in ponovni zagon proizvodnje

ohranjanje dragocenega kmetijskega okolja, ki je zmeraj bolj ogroženo

ohranjanje krajine in zgodovinskih posebnosti na kmetijskih zemljiščih

uporaba okoljskega načrtovanja v kmetijski praksi. Če ukrep ni namenjen nobenemu od naštetih ciljev, navedite, kateri so cilji v smislu varstva okolja. (Podrobno opišite)

Če je ukrep že bil uporabljen v preteklosti, navedite, kakšni so bili učinki v smislu varstva okolja.

2.   Merila upravičenosti

2.1. Ali bo pomoč odobrena kmetom in/ali drugim upravljavcem zemljišč (člen 39(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005), ki bodo sprejeli kmetijsko-okoljske obveznosti za obdobje od 5 do 7 let?



DA

NE

2.2. Ali bodo za vse ali nekatere vrste obveznosti potrebna krajša ali daljša obdobja?



DA

NE

Če ste odgovorili z da, navedite razloge za taka obdobja.

2.3. Ali lahko potrdite, da nobena pomoč ne bo odobrena za nadomestilo kmetijsko-okoljskih obveznosti, ki ne presegajo ustreznih obveznih standardov, določenih na podlagi členov 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ( 197 ) ter prilog III in IV k tej uredbi, in minimalnih zahtev glede uporabe gnojil in sredstev za varstvo rastlin ter drugih ustreznih obveznih zahtev, določenih v nacionalni zakonodaji in navedenih v programu za razvoj podeželja?



DA

NE

Če ne, potem upoštevajte, da člen 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ne dovoljuje pomoči za kmetijsko-okoljske obveznosti, ki ne vključujejo več kot le upoštevanje teh standardov in zahtev.

2.4. Opišite, kakšni so zgoraj omenjeni standardi in zahteve, ter razložite, kako kmetijsko-okoljske obveznosti zajemajo kaj več kot le njihovo uporabo.

3.   Znesek pomoči

3.1. Navedite najvišji znesek pomoči, ki se odobri na podlagi površine gospodarstva, za katerega veljajo kmetijsko okoljske obveznosti:

za posebne trajnice: (najvišje plačilo 900 EUR/ha)

za enoletne posevke: (najvišje plačilo 600 EUR/ha)

za drugo uporabo zemljišč: (najvišje plačilo 450 EUR/ha)

avtohtone pasme, katerih uporaba v kmetijstvu izginja: (najvišje plačilo 200 EUR/glavo živine)

drugo

Če se omenjeni najvišji zneski presežejo, upravičite skladnost pomoči z določbami člena 39(4) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

3.2. Ali se podporni ukrep odobri letno?



DA

NE

Če ne, navedite razloge za drugačno obdobje.

3.3. Se znesek letne podpore izračuna na podlagi:

— izpada dohodka,

— dodatnih stroškov, ki izhajajo iz prevzete obveze, in

— potrebe po zagotavljanju kompenzacije za transakcijske stroške?



DA

NE

Opišite metodo izračuna za določanje zneska podpore in navedite izpadli dohodek, dodatne stroške in možne transakcijske stroške:

3.4. Ali je referenčna raven za izračun izpada dohodka in dodatnih stroškov zaradi prevzetih obveznosti, standardov in zahtev taka, kot je navedeno v točki 2.3?



DA

NE

Če ne, opišite upoštevano referenčno raven:

3.5. Ali so plačila izvršena na proizvodno enoto?



DA

NE

Če so, navedite razloge, ki upravičujejo tako metodo in sprejete pobude in s katerimi se zagotovijo najvišji letni zneski, upravičeni do podpore Skupnosti, kot določa Priloga k Uredbi (ES) št. 1698/2005.

3.6. Ali nameravate odobriti pomoč za transakcijske stroške za nadaljevanje kmetijsko-okoljskih obveznosti, ki so bile prevzete v preteklosti?



DA

NE

3.7. Če da, dokažite, da se še taki stroški vedno pojavljajo.

3.8. Ali nameravate odobriti pomoč za stroške neproduktivnih naložb, povezanih z dosežki kmetijsko-okoljskih obveznosti (neproduktivne naložbe so naložbe, ki ne vodijo k neto povečanju vrednosti kmetije ali dobička)?



DA

NE

3.9. Če da, katera pomoč se bo uporabila (največ 100 %)?

POMOČ ZA OBVEZNOSTI GLEDE DOBREGA POČUTJA ŽIVALI (TOČKA IV.C.2 SMERNIC)

1.   Cilj ukrepa

Za katere izmed naslednjih področij zagotavljajo obveznosti glede dobrega počutja živali višje standarde?

voda in krma bolje zadovoljujeta naravne potrebe živali

pogoji bivanja živali, kot so večji prostor, stelja, naravna svetloba

izhod na prosto

ni sistematičnega pohabljanja živali, živali niso v osami ali stalno privezane

preprečevanje bolezni z ustreznim kmetovanjem in bivalnimi pogoji

(Podrobno opišite)

Če je ukrep že bil uporabljen v preteklosti, navedite, kakšni so bili učinki v smislu dobrega počutja živali.

2.   Merila upravičenosti

2.1. Ali se bo pomoč odobrila izključno kmetom, ki bodo sprejeli obveznosti glede dobrega počutja živali za obdobje od 5 do 7 let?



DA

NE

2.2. Ali bodo za vse ali nekatere vrste obveznosti potrebna krajša ali daljša obdobja?



DA

NE

Če ste odgovorili z da, navedite razloge za taka obdobja.

2.3. Ali lahko potrdite, da nobena pomoč ne bo odobrena za nadomestilo obveznosti glede dobrega počutja živali, ki ne presegajo ustreznih obveznih standardov, določenih na podlagi členov 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ( 198 ) ter prilog III in IV k tej uredbi, in drugih ustreznih obveznih zahtev, določenih v nacionalni zakonodaji in navedenih v programu za razvoj podeželja.



DA

NE

Če ne, potem upoštevajte, da člen 40(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ne dovoljuje pomoči za obveznosti glede dobrega počutja živali, ki ne vključujejo več kot le upoštevanje teh standardov in zahtev.

2.4. Opišite, kakšni so zgoraj omenjeni standardi in zahteve, ter razložite, kako obveznosti glede dobrega počutja živali zajemajo kaj več, kot le njihovo uporabo.

3.   Znesek pomoči

3.1. Navedite najvišji znesek pomoči, ki se odobri za dobro počutje živali:

(najvišje plačilo 500 EUR/glavo živine)

Če znesek preseže 500 EUR na glavo živine, upravičite njegovo skladnost z določbami člena 40(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

3.2. Ali se podporni ukrep odobri letno?



DA

NE

Če ne, navedite razloge za drugačno obdobje.

3.3. Se znesek letne podpore izračuna na podlagi:

— izpada dohodka,

— dodatnih stroškov, ki izhajajo iz prevzete obveze, in

— potrebe po zagotavljanju kompenzacije za transakcijske stroške?



DA

NE

Opišite metodo izračuna za določanje zneska podpore in navedite izpad dohodka, dodatne stroške, možne transakcijske stroške in stroške za nedobičkonosna dela.

3.4. Ali je referenčna raven za izračun izpadlega dohodka in dodatnih stroškov zaradi prevzetih obveznosti, standardov in zahtev taka, kot je navedena v točki 2.3?



DA

NE

Če ne, opišite upoštevano referenčno raven:

3.5. Ali so plačila izvršena na glavo živine?



DA

NE

Če niso, navedite razloge, ki upravičujejo tako metodo in sprejete pobude, s katerimi se zagotovi, da so upoštevani najvišji zneski na leto, upravičeni do podpore Skupnosti, kot določa Priloga k Uredbi (ES) št. 1698/2005.

3.6. Ali nameravate odobriti pomoč za transakcijske stroške za nadaljevanje obveznosti glede dobrega počutja živali, ki so bile prevzete v preteklosti?



DA

NE

3.7. Če da, dokažite, da se takšni stroški še vedno pojavljajo.

3.8. Ali nameravate odobriti pomoč za stroške neproduktivnih naložb, povezanih z dosežki kmetijsko-okoljskih obveznosti (neproduktivne naložbe so naložbe, ki ne povečujejo neto vrednosti kmetije ali dobička)?



DA

NE

3.9. Če da, katera pomoč se bo uporabila (največ 100 %)?

DEL III.12.C(A)

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH V ZVEZI S PLAČILI NATURA 2000 IN PLAČILI, VEZANIMI NA DIREKTIVO 2000/60/ES

Ta obrazec uporabijo države članice za priglasitev pomoči v okviru plačil Natura 2000 in plačil, vezanih na Direktivo 2000/60/ES ( 199 ), kot je določeno v delu IV.C.3 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 200 ).

1.   Cilj ukrepa

1.1. Je ukrep namenjen kmetom za nadomestilo nastalih stroškov in izpadlega dohodka zaradi omejitev na zadevnih področjih v zvezi z izvajanjem direktiv 79/409/EGS ( 201 ), 92/43/EGS ( 202 ) in 2000/60/ES?



DA

NE

1.1.1.  Če ne, del IV.C.3 Smernic za kmetijstvo ne dovoljuje pomoči za nadomestilo drugih stroškov, kot so stroški, povezani z omejitvami v zvezi z izvajanjem direktiv 79/409/EGS, 92/43/EGS in 2000/60/ES.

2.   Merila upravičenosti

2.1. Ali so se nastali stroški in izpadli dohodek pojavili zaradi omejitev na zadevnih področjih v zvezi z izvajanjem direktiv 79/409/EGS, 92/43/EGS in 2000/60/ES?



DA

NE

2.1.1.  Če so, navedite podrobnosti glede ustreznih določb zadevne(-ih) direktive(-iv)!

2.1.2.  Če niso, del IV.C.3 Smernic za kmetijstvo ne dovoljuje pomoči za nadomestilo drugih stroškov kot so stroški, povezani z omejitvami v zvezi z izvajanjem direktiv 79/409/EGS, 92/43/EGS in 2000/60/ES.

2.2. Ali so načrtovana plačila za nadomestila potrebna za reševanje posebnih problemov, ki so nastali zaradi direktive(-iv)?



DA

NE

2.2.1.  Če da, obrazložite, zakaj je ta ukrep potreben.

2.2.2.  Če ne, del IV.C.3 Smernic za kmetijstvo določa, da bodo odobrena samo plačila, ki so potrebna za reševanje posebnih problemov, ki izhajajo iz teh direktiv.

2.3. Se podpora odobri samo za obveznosti, ki presegajo obveznosti navzkrižne skladnosti?



DA

NE

2.3.1.  Če ne, upravičite njeno skladnost z določbami dela IV.C.3 Smernic za kmetijstvo.

2.4. Se podpora odobri za obveznosti, ki presegajo pogoje, določene s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 ( 203 )?



DA

NE

2.4.1.  Če ne, upravičite njeno skladnost z določbami dela IV.C.3 Smernic za kmetijstvo.

2.5. Ali se podpora odobri v nasprotju z načelom onesnaževalec plača?



DA

NE

2.5.1.  Če se, navedite vse podrobnosti, ki upravičujejo njeno skladnost z določbami dela IV.C.3 Smernic za kmetijstvo, ter potrdite, da je izjemna, začasna in da se bo postopoma zmanjševala.

3.   Znesek pomoči

3.1. Navedite najvišji znesek pomoči, osnovan na kmetijskem zemljišču v uporabi:

(začetno najvišje plačilo Natura 2000 za obdobje, ki ne presega pet let, 500 EUR na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi)

(običajno najvišje plačilo Natura 2000, 200 EUR na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi)

(najvišji znesek podpore, povezan z Direktivo 2000/60/ES, se določi v skladu s postopkom iz člena 90(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005)

3.1.1  Navedite dodatne informacije v zvezi s plačili, povezanimi z Direktivo 2000/60/ES.

3.1.2.  Če nameravate odobriti višje zneske pomoči, njihovo skladnost upravičite z določbami iz dela IV.C.3 Smernic za kmetijstvo in členom 38 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ( 204 ).

3.2. Opišite ukrepe, ki ste jih sprejeli za to, da se plačila določijo na ravni, ki onemogoča prekomerna nadomestila.

4.   Druge informacije

Ali dokumentacija, priložena priglasitvi, dokazuje, da državna pomoč ustreza ustreznemu načrtu za razvoj podeželja in je z njim skladna?



DA

NE

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

Če ne, upoštevajte, da je taka dokumentacija potrebna v skladu s točko 26 smernic za kmetijstvo.

DEL III.12.D

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH ZA NADOMESTILO ZA OVIRE NA NEKATERIH OBMOČJIH

Ta obrazec se uporablja za priglasitev pomoči za nadomestilo za naravne ovire na nekaterih območjih, kakor je opredeljeno v točki IV.D. Smernic za državno pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 205 ).

1.   Vprašanja, ki se uporabljajo za vse priglasitve pomoči za nadomestilo za ovire na nekaterih območjih

1. Opišite naravno oviro:

2. Predložite dokaze o tem, da znesek nadomestila kmetom zaradi učinka ovire ni previsok:

3. Če obstajajo območja z ovirami, kjer je vpliv ovir na hektar primerljivih kmetij različen, dokažite, da je raven nadomestil sorazmerna z gospodarskim vplivom ovir na različnih območjih:

4. Ali je mogoče s človeškimi prizadevanji spremeniti vpliv stalnih ovir na gospodarstvo?



DA

NE

Če da, upoštevajte, da se pri izračunu zneska nadomestil lahko upošteva le vpliv stalnih ovir na gospodarstvo, ki ga ni mogoče nadzirati s človeškimi prizadevanji. Strukturne ovire, ki jih je mogoče odstraniti s posodobitvijo kmetij ali z drugimi dejavniki, kot so davki, subvencije ali izvajanje reforme SKP, se ne upoštevajo.

Če ne, opišite, zakaj s človeškimi prizadevanji ni mogoče spremeniti vpliva stalnih naravnih ovir na gospodarstvo?

Ali lahko navedete velikost kmetij, ki bodo imela korist od teh plačil?

5. Ali je znesek nadomestila določen s primerjavo povprečnega dohodka na hektar kmetije na področjih z ovirami z dohodkom kmetij enake velikosti, ki pridelujejo enake proizvode na področjih brez ovir v isti državi članici, ali če celotna država članica velja za področje z ovirami, z dohodkom enako velikih kmetij na podobnih območjih v drugih državah članicah, v katerih se lahko pogoji proizvodnje smiselno primerjajo s pogoji v prvi državi članici? Upošteva se dohodek, ki se pridobi neposredno od kmetovanja, tj. brez plačanih davkov ali prejetih subvencij.



DA

NE

Opišite, kako ste naredili primerjavo:

6. Je ukrep pomoči kombiniran s podporo iz členov 13, 14 in 15 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 ( 206 )?



DA

NE

7. Ali lahko potrdite, da skupna podpora kmetu ne bo presegala zneska, določenega v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1257/1999?



DA

NE

Navedite znesek:

Če ne, upoštevajte, da v skladu s točko 72 Smernic za kmetijstvo najvišji znesek pomoči, ki se lahko odobri v obliki kompenzacijskega nadomestila, ne sme presegati zgornjega zneska.

8. Ali ukrep določa, da morajo biti izpolnjena naslednja merila upravičenosti:

kmetje morajo obdelovati minimalno površino (navedite minimalno površino),

kmetje se morajo obvezati, da bodo na območju z omejenimi možnostmi kmetovali še najmanj pet let po prvem izplačilu kompenzacijskega plačila,

kmetje morajo izpolnjevati ustrezne obvezne standarde, določene na podlagi členov 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ( 207 ) ter prilog III in IV k tej uredbi, in minimalnih zahtev glede uporabe gnojil in sredstev za varstvo rastlin ter drugih obveznih zahtev, določenih v nacionalni zakonodaji in navedenih v programu za razvoj podeželja.



DA

NE

9. Ali ukrep določa, da se uporabijo kazni, določene v vprašanju 4, če lastnik ali imetnik živali ovira izvajanje pregledov in jemanje vzorcev, potrebnih za izvajanje nacionalnih načrtov za spremljanje ostankov snovi, ali ovira izvajanje preiskav in preverjanj, določenih v Direktivi 96/23/ES?



DA

NE

10. Ali se bo za sheme pomoči, ki še vedno veljajo na dan začetka veljavnosti členov 37 in 88(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ( 208 ), shema pomoči spremenila tako, da bo od tega datuma naprej skladna z navedenimi členi?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se bodo od začetka veljavnosti členov 37 in 88(3) zgoraj omenjene uredbe uporabljala nova pravila za ukrepe nadomestil za naravne ovire na nekaterih območjih, in da se bodo morali ukrepi pomoči, ki ne bodo izpolnjevali meril iz teh členov in vseh izvedbenih pravil, ki jih bosta sprejela Svet ali Komisija, končati.

2.   Druge informacije

Ali dokumentacija, priložena priglasitvi, dokazuje, da državna pomoč ustreza ustreznemu načrtu za razvoj podeželja in je z njim skladna?



DA

NE

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

Če ne, upoštevajte, da je taka dokumentacija potrebna v skladu s točko 26 Smernic za kmetijstvo.

DEL III.12.E

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH ZA IZPOLNJEVANJE STANDARDOV

Ta obrazec priglasitve se uporablja za naložbe v kmetijska gospodarstva, kakor določa točka IV.E Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 209 ).

1. Ali se pomoč uporablja samo za primarne proizvajalce (kmete)?



DA

NE

2. Ali zadevni novi standardi temeljijo na standardih Skupnosti?



DA

NE

3. Če ne, ali je pomoč omejena na stroške standardov, ki bi lahko zadevne kmete izpostavili dejanskim omejenim možnostim na področju konkurenčnosti?



DA

NE

4. Opišite tako omejeno možnost na podlagi povprečnih stopenj čistega dobička za povprečne kmetije v zadevnem sektorju:

5. Ali se pomoč, ki jo lahko kmet prejme v obdobju petih let za kritje stroškov in izpad dohodka zaradi izpolnjevanja enega ali več navedenih standardov, postopoma manjša in je omejena na skupno 10 000 EUR?



DA

NE

6. Opišite postopno zmanjšanje pomoči:

7. Ali pomoč v primeru prekoračitve zgornje meje 10 000 EUR ne krije več kot 80 % stroškov in izpada dohodka, s katerim se srečujejo kmetje, in celotna podpora ne presega 12 000 EUR na gospodarstvo?



DA

NE

8. Ali se pomoč lahko dodeli le v zvezi s standardi, za katere je dokazano, da neposredno povzročajo:

— povišanje operativnih stroškov za vsaj 5 % za proizvod ali proizvode, za katere velja standard

—

 



DA

NE

— izgubo prihodka, ki je enaka vsaj 10 % čistega dobička iz proizvoda ali proizvodov, za katere velja standard

—

 



DA

NE

9. Opišite zgoraj navedene postavke (upoštevajte, da morajo biti izračunane za srednje veliko kmetijsko gospodarstvo v sektorju in zadevni državi članici, za katero velja standard):

10. Ali se podpora lahko dodeli le v zvezi s standardi, ki povzročijo povišanje operativnih stroškov ali izgubo prihodka pri vsaj 25 % vseh kmetijskih gospodarstev v (pod)sektorju v zadevni državi članici?



DA

NE

11. Ali je priglasitvi priložena dokumentacija, ki prikazuje skladnost med predvideno državno pomočjo in zadevnim programom za razvoj podeželja?



DA

NE

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

Če je odgovor ne, upoštevajte, da je v skladu s točko 26 Smernic treba zagotoviti takšno dokumentacijo.

DEL III.12.F

DODATNI INFORMATIVNI LIST O ZAČETNI POMOČI MLADIM PREVZEMNIKOM KMETIJ

Ta obrazec priglasitve se uporablja za začetne pomoči mladim prevzemnikom kmetij, kakor navaja poglavje IV.F. Smernic Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 210 ).

1.   Merila upravičenosti

Državna začetna pomoč mladim prevzemnikom kmetij se lahko dobri le, če izpolnjuje enake pogoje, kakor so določeni v Uredbi o razvoju podeželja ( 211 ) za sofinancirano pomoč, in zlasti merila upravičenosti iz člena 22 Uredbe.

1.1. Ali se podporni ukrep odobri samo za primarno proizvodnjo?



DA

NE

Če ne, se v skladu s točko 82 Smernic podpora lahko odobri samo za dejavnosti primarne proizvodnje.

1.2. Ali so izpolnjeni naslednji pogoji?

— Kmet je mlajši od 40 let.

— Kmet ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost.

— Kmet prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec gospodarstva.

— Kmet je predložil poslovni načrt za razvoj svoje kmetijske dejavnosti.



DA

NE

Če katera od trditev ne velja, potem ukrep ni v skladu z zahtevami člena 22 Uredbe o razvoju podeželja in se v okviru Smernic ne more odobriti.

1.3. Ali ukrep določa, da morajo biti zgoraj navedena merila upravičenosti izpolnjena, kadar se sprejme posamezna odločitev o odobritvi podpore?



DA

NE

1.4. Ali je ukrep v skladu z obstoječimi standardi Skupnosti in nacionalnimi standardi?



DA

NE

1.4.1. Če ni, ali je v predloženem poslovnem načrtu opredeljen cilj, da se ukrep uskladi z obstoječimi standardi Skupnosti ali nacionalnimi standardi?



DA

NE

1.4.2. Ali obdobje mirovanja za izpolnitev standardov presega 36 mesecev od datuma ustanovitve?



DA

NE

2.   Največja dovoljena pomoč

2.1. Ali se podpora za ustanovitev odobri v obliki

enotne premije (največ 40 000 EUR)

(navedite znesek)

in/ali

subvencioniranja obrestne mere (največja kapitalizirana vrednost 40 000 EUR)?

Če da, potem opišite posojilne pogoje (obrestna mera, trajanje, obdobje mirovanja itd.).

2.2. Ali potrjujete, da kombinirana pomoč s podporo, odobreno v okviru Uredbe o razvoju podeželja, ne bo presegla 55 000 EUR in da bo spoštovan najvišji znesek, določen za obe obliki pomoči (40 000 EUR za enotno premijo, 40 000 EUR za subvencionirano posojilo)?



DA

NE

3.   Druge informacije

Ali dokumentacija, priložena priglasitvi, dokazuje, da državna pomoč ustreza ustreznemu načrtu za razvoj podeželja in je z njim skladna?



DA

NE

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

Če ne, upoštevajte, da je taka dokumentacija potrebna v skladu s točko 26 smernic za kmetijstvo.

DEL III.12.G

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH ZA PREDČASNO UPOKOJEVANJE ALI PRENEHANJE KMETIJSKIH DEJAVNOSTI

Ta obrazec se uporablja za priglasitev vseh shem pomoči, ki so namenjene spodbujanju starejših kmetov, da se predčasno upokojijo, kakor je opisano v poglavju IV.G Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 212 ).

1.   Vrste pomoči

1.1. Ali se podporni ukrep odobri samo za primarno proizvodnjo?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko 85 Smernic podpora lahko odobri samo za dejavnosti primarne proizvodnje.

1.2. Ali se odobri podpora za predčasno upokojitev:

kmetom, ki se odločijo za prenehanje kmetovanja zaradi prenosa kmetijskega gospodarstva na druge kmete

delavcem na kmetiji, ki se ob prenosu kmetijskega gospodarstva odločijo, da bodo dokončno prenehali z delom na kmetiji?

Opišite predvidene ukrepe:

2.   Merila upravičenosti

2.1. Se pomoč odobri izključno takrat, kadar prenosnik kmetije:

— dokončno preneha opravljati vse komercialne kmetijske dejavnosti,

— v času prenosa ni mlajši od 55 let, vendar obenem še ne dosega običajne upokojitvene starosti, oziroma v času prenosa ni več kot 10 let mlajši od običajne upokojitvene starosti v zadevni državi članici, in

— je pred prenosom deset let opravljal kmetijsko dejavnost?



DA

NE

Če ne, se v skladu s točko 87 Smernic v kombinaciji s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ( 213 ) ne sme odobriti nobena pomoč, če prenosnik ne izpolnjuje vseh zadevnih pogojev.

2.2. Se pomoč odobri izključno takrat, kadar prevzemnik kmetije:

— nasledi prenosnika kot mladi kmet, kakor določa člen 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, in je mlajši od 40 let, prvič ustanavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec gospodarstva, ima ustrezno poklicno znanje in je ustrezno usposobljen ter je predložil poslovni načrt za razvoj svoje kmetijske dejavnosti, ali

— je kmet mlajši od 50 let ali subjekt zasebnega prava in od prenosnika prevzema kmetijsko gospodarstvo za povečanje obsega svojega kmetijskega gospodarstva?



DA

NE

Če ne, se v skladu s točko 87 Smernic v kombinaciji s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ne sme odobriti nobena pomoč, če prevzemnik ne izpolnjuje vseh zadevnih pogojev.

2.3. Če pomoč, načrtovana za podporo za predčasno upokojevanje vključuje ukrepe, s katerimi se zagotovi dohodek delavcem na kmetijskem gospodarstvu , potrdite, da nobena pomoč ne bo odobrena, če delavec ne bo izpolnjeval naslednjih pogojev:

— delavec mora po prenosu kmetijskega gospodarstva dokončno prenehati z vsem delom na kmetiji,

— delavec ne sme biti mlajši od 55 let, vendar obenem ne sme dosegati običajne upokojitvene starosti oziroma ne sme biti več kot 10 let mlajši od običajne upokojitvene starosti v zadevni državi članici,

— delavec je vsaj polovico svojega delovnega časa v preteklih petih letih delal na kmetiji kot pomoč družini ali kot najeti kmetijski delavec,

— delavec je v štiriletnem obdobju pred predčasno upokojitvijo prenosnika delal na kmetijskem gospodarstvu prenosnika v obdobju, ki je najmanj enakovredno dvema letoma s polnim delovnim časom, in

— delavec je vključen v shemo socialnega varstva.



DA

NE

V skladu s točko 87 Smernic in členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 se ne sme odobriti nobena pomoč za zagotavljanje dohodka delavca na kmetiji, če ta ne izpolnjuje vseh zadevnih pogojev.

3.   Znesek pomoči

3.1. Je ukrep pomoči kombiniran s podporo v okviru Uredbe o razvoju podeželja?



DA

NE

3.1.1. Če je, na kratko opišite načine in znesek take sofinancirane podpore.

3.2. Navedite najvišji znesek pomoči, ki se odobri prenosniku kmetijskega gospodarstva:

na prenosnika na leto (najvišji letni znesek 18 000 EUR/prenosnika in najvišji skupni znesek 180 000 EUR/prenosnika)

Če najvišji zneski niso upoštevani, upravičite njihovo skladnost z določbami iz točke 87 Smernic. Upoštevajte, da Smernice omogočajo podporo, ki je višja od najvišjega zneska, določenega z Uredbo, toda država članica mora dokazati, da plačilo ni namenjeno aktivnim kmetom.

3.3. Navedite najvišji znesek pomoči, ki se odobri na delavca:

na delavca na leto (najvišji letni znesek 4 000 EUR/delavca in najvišji skupni znesek 40 000 EUR/delavca)

Če najvišji zneski niso upoštevani, upravičite njihovo skladnost z določbami iz točke 87 Smernic. Upoštevajte, da Smernice omogočajo podporo, ki je višja od najvišjega zneska, določenega z Uredbo, toda država članica mora dokazati, da plačilo ni namenjeno aktivnim kmetom.

3.4. Ali prenosnik prejema običajno pokojnino, ki jo izplačuje država članica?



DA

NE

3.4.1. Če jo, ali je načrtovana podpora za predčasno upokojitev odobrena kot dodatek in upošteva znesek pokojnine, ki jo daje država?



DA

NE

Če ne, točka 87 Smernic v kombinaciji s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 zahteva, da se pri izračunu najvišjega zneska, ki se odobri v okviru sheme predčasnega upokojevanja, upošteva znesek, ki se izplača kot običajna pokojnina.

4.   Trajanje

4.1. Ali lahko zagotovite, da trajanje načrtovane podpore za predčasno upokojevanje ne bo preseglo 15 let za prenosnika in delavca na kmetiji in da istočasno ne bo trajalo po dopolnjenem 70. letu prenosnika in ne bo preseglo običajne starosti upokojitve delavca?



DA

NE

Če ne, točka 87 Smernic v kombinaciji s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ne omogoča pomoči, če vse te zahteve niso izpolnjene v načrtovani shemi.

DEL III.12.H

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH ZA SKUPINE PROIZVAJALCEV

Ta obrazec se uporablja za priglasitev vseh državnih pomoči in ukrepov, namenjenih za zagotavljanje pomoči skupinam proizvajalcev, kakor je opisano v poglavju IV.H. Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ( 214 ).

1.    Vrsta pomoči

1.1. Ali je pomoč namenjena kot začetna pomoč novo ustanovljenim skupinam proizvajalcev?



DA

NE

1.2. Ali je pomoč namenjena kot začetna pomoč novo ustanovljenim združenjem proizvajalcev (združenje proizvajalcev je sestavljeno iz priznanih skupin proizvajalcev in ima na širši ravni enake cilje)?



DA

NE

1.3. Se pomoč odobri za upravičene stroške, ki so omejeni na vsaj 30-odstotno letno povečanje prihodka upravičenca in so posledica takega povečanja zaradi pristopa novih članov in/ali vključitve novih proizvodov?



DA

NE

1.3.1. Če je odgovor da, kakšno je povečanje prometa upravičenca?

1.3.2. Ali je povečanje prometa upravičenca nastalo zaradi

pristopa novih članov,

obsega novih proizvodov,

obojega?

1.4. Ali je pomoč namenjena kritju začetnih stroškov združenja proizvajalcev, ki so odgovorni za nadzor uporabe geografskih označb in označb porekla ali oznak kakovosti v skladu z zakonodajo Skupnosti?



DA

NE

1.5. Ali se pomoč odobri drugim skupinam proizvajalcev ali združenjem, ki opravljajo naloge na ravni kmetijske proizvodnje, kot so npr. vzajemna pomoč, zagotavljanje nadomeščanja na kmetiji in pomoč pri upravljanju kmetij, ki so namenjene članom, ter se ne ukvarjajo s skupnim prilagajanjem oskrbe trga?



DA

NE

Če je odgovor da, upoštevajte, da pomoč takim skupinam ali združenjem ni zajeta v poglavju IV.H. Smernic. Glejte ustrezno pravno podlago.

1.6. Ali se pomoč odobri skupinam proizvajalcev ali združenjem za kritje stroškov, ki niso povezani z začetnimi stroški ustanavljanja, kot so npr. naložbe ali dejavnosti pospeševanja?



DA

NE

Če da, se pomoč oceni v skladu s posebnimi pravili, ki urejajo take pomoči. Glejte ustrezne razdelke obrazca priglasitve.

1.7. Ali lahko za shemo pomoči potrdite, da bo prilagojena tako, da bo upoštevala vse spremembe predpisov, ki urejajo skupno organizacijo trga?



DA

NE

1.8. Se pomoč odobri neposredno proizvajalcem za nadomestilo prispevkov k stroškom, ki jih imajo z vodenjem skupin ali združenj v prvih petih letih po oblikovanju skupine ali združenja?



DA

NE

1.8.1. Če da, ali skupni znesek, ki se neposredno odobri proizvajalcem, spoštuje zgornjo mejo najvišje podpore (400 000 EUR)?



DA

NE

2.    Upravičenci

2.1. Ali se pomoč za začetek poslovanja odobri izključno malim in srednjim podjetjem?



DA

NE

2.2. Ali se pomoč za začetek poslovanja odobri skupinam proizvajalcem ali združenjem proizvajalcev, ki so upravičeni do pomoči v skladu z zakonodajo zadevne države članice?



DA

NE

Če ne, glejte člen 9(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 ( 215 ).

2.3. Se odobri pomoč le takrat, če so spoštovani vsi našteti predpisi:

— obveznost članov, da tržijo proizvode v skladu s predpisi o dobavi in dajanju na trg, ki jih oblikuje skupina ali združenje (predpisi lahko omogočajo, da del proizvodnje trži neposredno proizvajalec)

—

 



DA

NE

— obveznost proizvajalcev, ki se pridružijo skupini ali združenju, da ostanejo njeni člani najmanj tri leta in v primeru izstopa iz skupine velja vsaj 12-mesečni odpovedni rok

—

 



DA

NE

— skupna pravila o proizvodnji, zlasti glede kakovosti proizvodov ali ekološke pridelave, skupna pravila o dajanju blaga na trg in pravila v zvezi s podatki o proizvodu, zlasti glede na letino in razpoložljivost?

—

 



DA

NE

Če je odgovor na katero od vprašanj iz poglavja 2.3 ne, glejte člen 9(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 glede seznama meril upravičenosti do podpore skupinam proizvajalcev ali združenjem.

2.4. Ali skupina proizvajalcev ali združenje v celoti izpolnjuje vse ustrezne zahteve določb zakona o konkurenci, zlasti členov 81 in 82 Pogodbe?



DA

NE

2.5. Ali ukrep pomoči/shema jasno izključuje organizacije proizvajalcev, kot so podjetja ali zadruge, katerih cilj je upravljanje enega ali več kmetijskih gospodarstev in ki so torej dejansko samostojni proizvajalci?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da so v skladu s členom 9(5) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 proizvajalci odgovorni za upravljanje svojih gospodarstev.

2.6. Ali ukrep pomoči/shema jasno izključuje vsako pomoč skupinam ali združenjem proizvajalcev, katerih cilji niso združljivi z uredbo Sveta o uvedbi skupne tržne ureditve?



DA

NE

Če ne, Komisija v skladu s členom 9(8) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 pod nobenimi pogoji ne sme odobriti pomoči, ki je nezdružljiva z določbami, ki urejajo skupno organizacijo trga ali ki bi ovirale pravilno delovanje skupne organizacije.

3.    Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški

3.1. Ali potrjujete, da skupni znesek pomoči, ki se odobri za skupine ali združenja proizvajalcev, ne bo presegel 400 000 EUR?



DA

NE

3.2. Ali ukrep pomoči/shema jasno izključuje možnost plačila pomoči za stroške, ki nastanejo po petem letu?



DA

NE

3.3. Ali ukrep pomoči/shema jasno izključuje možnost plačila pomoči, če je od priznanja organizacije proizvajalca že preteklo sedem let?



DA

NE

Če je odgovor na katero od vprašanj iz točk 3.2 in 3.3 ne, upoštevajte, da člen 9(4) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 jasno izključuje pomoč za stroške, ki nastanejo po petem letu in pomoč po sedmem letu po priznanju organizacije proizvajalca.

3.4. Ali upravičeni stroški tako v primeru pomoči, odobrene skupinam ali združenjem proizvajalcev, kot v primeru pomoči, odobrene neposredno proizvajalcem, vključujejo le:

— stroške najema ustreznih prostorov, ali

— nakup ustreznih prostorov (upravičeni stroški zajemajo le najemnino po tržnih cenah),

— pridobitev pisarniške opreme, vključno z računalniško strojno in programsko opremo, stroški upravnega osebja, režijskimi stroški ter pravnimi in upravnimi taksami?



DA

NE

Če je odgovor ne, glejte seznam upravičenih stroškov iz člena 9(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 .

DEL III.12.I

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČI ZA PARCELACIJO ZEMLJIŠČ

Ta dodatni informativni list se uporablja za priglasitev vseh režimov pomoči za kritje vseh pravnih in upravnih stroškov, povezanih s parcelacijo zemljišč, kot je opredeljeno v poglavju IV.I Smernic Skupnosti za državne pomoči v kmetijskem sektorju ( 216 ).

1. Ali je ukrep pomoči del splošnega programa za parcelacijo zemljišč, ki se izvaja v skladu s postopki, kot so določeni z zakonodajo zadevne države članice?



DA

NE

2. Ali upravičeni stroški vključujejo samo pravne in upravne stroške parcelacije zemljišč, skupaj s stroški raziskav ?



DA

NE

Če upravičeni stroški pokrivajo tudi ostale postavke, upoštevajte, da člen 13 Uredbe (ES) št. 1857/2006 odobrava samo navedene upravičene stroške.

3. Kakšna je raven predvidene pomoči (največ 100 %):

DEL III.12.J

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH ZA PROIZVODNJO IN TRŽENJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV

Ta obrazec se uporablja za priglasitev vseh ukrepov državne pomoči, ki so namenjeni spodbujanju proizvodnje in trženja kakovostnih kmetijskih proizvodov, kakor je opisano v poglavju IV.J Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 217 ).

(A)   PRIMARNI PROIZVAJALCI (KMETJE)

1.    Vrsta proizvodov

1.1. Ali je pomoč namenjena le kakovostnim proizvodom, ki izpolnjujejo merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ( 218 )?



DA

NE

Če pomoč ne velja za kakovostne proizvode, upoštevajte, da se v skladu s poglavjem IV.J Smernic za kmetijstvo pomoč dodeli le za kakovostne kmetijske proizvode.

2.    Vrsta pomoči

2.1. Katera od naslednjih vrst pomoči se lahko financira z ukrepom sheme pomoči oz. individualnim ukrepom?

tržne raziskave, zasnova in načrtovanje proizvodov

pomoč za pripravo naprav za prepoznavanje oznak geografskega porekla ali potrdil o posebni lastnosti v skladu z ustreznimi predpisi Skupnosti

svetovanje ali podobna podpora za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti, kakršni sta seriji ISO 9000 ali 14000, sistemov na temelju analize nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk (HACCP), sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje

stroški izobraževanja osebja za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti, kakršni sta seriji ISO 9000 ali 14000, sistemov na temelju analize nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk (HACCP), sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje

kritje stroškov, ki jih zaračunavajo certifikacijski organi za prvo certificiranje za zagotavljanje kakovosti in podobne sisteme

stroški obveznih nadzornih ukrepov, ki jih skladno z zakonodajo Skupnosti ali držav članic sami ali v njihovem imenu opravijo pristojni organi, razen če zakonodaja Skupnosti zahteva, da take stroške nosijo sama podjetja

stroški udeležbe pri ukrepih iz člena 14(2)(f) Uredbe (ES) št. 1857/2006 ( 219 ), pod pogojem da:

(a) so kriti samo kmetijski proizvodi za prehrano ljudi;

(b) velja za shemo kakovosti hrane Skupnosti ali shemo kakovosti hrane, ki jo priznava država članica, ki izpolnjuje natančna merila, kot so določena s členom 32(1)(b) Uredbe (ES) št. 1698/2005;

(c) se letno spodbujevalno plačilo, katerega stopnja se določi v skladu z ravnijo fiksnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v takih shemah, za največ pet let;

(d) se podpora omeji na 3 000 EUR letno na kmetijsko gospodarstvo

Opomba: Sheme, katerih edini cilj je zagotavljanje višje ravni nadzora nad spoštovanjem obveznih standardov iz zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje, niso upravičene do podpore

2.2. Ali ukrep pomoči zajema naložbe, ki so potrebne za nadgradnjo proizvodnih zmogljivosti?



DA

NE

Če da, glejte poglavje IV.A Smernic za kmetijstvo.

2.3. Ali se nadzor izvaja v imenu tretjih strani ali jih izvajajo tretje strani same, kot so:

pristojni regulativni organi, ki delujejo v svojem imenu

neodvisne organizacije, pristojne za nadzor in spremljanje uporabe označb porekla, ekoloških oznak ali znakov kakovosti

drugo (navedite organ in opišite, kako je zagotovljena njegova neodvisnost)

2.4. Ali zakonodaja Skupnosti določa, da stroške nadzora plačajo proizvajalci, ne da bi se navedla dejanska raven stroškov?



DA

NE

3.    Upravičenci

3.1. Kdo so upravičenci pomoči?

kmetje

skupine proizvajalcev

drugo (navedite)

3.2. Ali so velika podjetja izvzeta iz skupine upravičencev?



DA

NE

3.3. Ali so, razen podpore za udeležbo pri ukrepih iz člena 14(2)(f) Uredbe (ES) št. 1857/2006, izključena neposredna plačila proizvajalcem, stroški:



DA

NE

3.3.1. Ali je pomoč na voljo vsem kmetom, upravičencem na ustreznem območju, na podlagi objektivno opredeljenih pogojev?



DA

NE

3.3.2. Ali ukrep pomoči izključuje pogoj obveznega članstva v skupini/organizaciji proizvajalcev ali vmesni organizaciji, ki upravlja s pomočjo?



DA

NE

3.3.3. Ali se vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije omeji na stroške za zagotavljanje storitve?



DA

NE

4.    Intenzivnost pomoči

4.1. Navedite najvišjo stopnjo javne podpore za naslednje ukrepe:

(a) ; tržne raziskave, zasnova in načrtovanje proizvodov (največ 100 %);

(b) ; pomoč za pripravo naprav za prepoznavanje oznak geografskega porekla ali potrdil o posebni lastnosti v skladu z ustreznimi predpisi Skupnosti (največ 100 %);

(c) ; svetovanje ali podobna podpora za uvedbo programov za zagotavljanje kakovosti, kot so ISO 9000 ali 14000, sistemov, ki temeljijo na analizi nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk (HACCP), sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje (največ 100 %);

(d) ; stroški izobraževanja osebja za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti, kakršni sta seriji ISO 9000 ali 14000, sistemov na temelju analize nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk (HACCP), sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje (največ 100 %);

(e) ; kritje stroškov, ki jih zaračunavajo certifikacijski organi za prvo certificiranje za zagotavljanje kakovosti in podobne sisteme (največ 100 %);

(f) ; stroški obveznih nadzornih ukrepov, ki jih skladno z zakonodajo Skupnosti ali držav članic sami ali v njihovem imenu opravijo pristojni organi, razen če zakonodaja Skupnosti zahteva, da take stroške nosijo sama podjetja;

(g) ; stroški udeležbe pri ukrepih iz člena 14(2)(f) Uredbe (ES) št. 1857/2006.

(B)   PODJETJA, KI SE UKVARJAJO S PREDELAVO IN TRŽENJEM KMETIJSKIH PROIZVODOV

1.    Vrsta proizvodov

1.1. Ali je pomoč namenjena le kakovostnim proizvodom, ki izpolnjujejo merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005?



DA

NE

Če pomoč ne velja za kakovostne proizvode, upoštevajte, da se v skladu s poglavjem IV.J Smernic za kmetijstvo pomoč dodeli le za kakovostne kmetijske proizvode.

2.    Vrsta pomoči in upravičeni stroški

2.1. Ali so upravičeni stroški omejeni na:

stroške storitev, ki jih opravijo zunanji svetovalci ali ostali ponudniki storitev, zlasti:

tržne raziskave

zasnova in načrtovanje proizvodov

naprave za prepoznavanje potrdil o posebni lastnosti v skladu z ustreznimi predpisi Skupnosti

uvedba sistemov zagotavljanja kakovosti, kakršni sta seriji ISO 9000 ali 14000, sistemov na temelju analize nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk (HACCP), sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje

drugo (navedite)

Upoštevajte, da take vrste storitev ne smejo biti stalne ali periodične, niti ne smejo biti del običajnih operativnih stroškov podjetja, kot so npr. rutinske storitve glede davčnega svetovanja, redne pravne storitve ali oglaševanje.

2.2. Navedite največjo intenzivnost pomoči, izraženo v bruto znesku:

Če intenzivnost pomoči presega 50 % bruto zneska, podrobno navedite, zakaj je taka intenzivnost pomoči potrebna:

2.3. Označite najvišji prag za kumulativno pomoč:

3.    Upravičenci

3.1. Kdo so upravičenci pomoči?

podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

skupine proizvajalcev, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

drugo (navedite)

3.2. Ali so velika podjetja izvzeta iz skupine upravičencev?



DA

NE

4.    Potrebnost pomoči

4.1 Ali se za pomoč predvideva vloga za pomoč, ki jo je treba predložiti pred izvajanjem projekta?



DA

NE

4.2. Če ne, ali je država članica sprejela pravne določbe, ki dajejo zakonske pravice do pomoči glede na objektivna merila in brez nadaljnje diskrecijske pravice držav članic?



DA

NE

DEL III.12.K

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU

Ta obrazec se uporablja za priglasitev vseh ukrepov državne pomoči, ki so namenjeni zagotavljanju tehnične podpore v kmetijskem sektorju, kakor je opisano v poglavju IV.K Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 220 ).

1.    Vrsta pomoči

A.   POMOČ PRIMARNIM PROIZVAJALCEM

1.1. Katera od naslednjih vrst pomoči se lahko financira z ukrepom sheme pomoči oz. individualnim ukrepom?

izobraževanje in usposabljanje kmetov ter delavcev na kmetijskem gospodarstvu

storitve nadomeščanja

svetovalne storitve, ki jih zagotavljajo tretje strani

organizacija in sodelovanje na tekmovanjih, razstavah, sejmih ter forumih za izmenjavo znanj med podjetji

razširjanje znanstvenih dosežkov

Kar zadeva to pomoč, ali lahko potrdite, da posamezna podjetja, znamke ali – z izjemo proizvodov iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 ( 221 ) – porekla niso imenovani?



DA

NE

dejanski podatki o sistemih kakovosti za proizvode iz drugih držav, o generičnih proizvodih in prehranjevalnih koristih generičnih proizvodov ter njihovi priporočeni rabi

Kar zadeva to pomoč, ali lahko potrdite, da posamezna podjetja, znamke ali – z izjemo proizvodov iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 in členov 54–58 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/99 o skupni ureditvi trga za vino ( 222 ), pod pogojem, da sklici ustrezajo natanko tistim sklicem, ki jih je registrirala Skupnost – porekla niso imenovani?



DA

NE

publikacije, kot so npr. katalogi ali spletne strani, ki prikazujejo dejanske podatke o proizvajalcih z določene regije ali o proizvajalcih določenega proizvoda

Ali lahko za to pomoč potrdite, da so informacije in predstavitve nepristranske in da imajo vsi proizvajalci enake možnosti za predstavitev v publikaciji?



DA

NE

1.2. Opišite predvidene ukrepe:

1.3. Ali se pomoč za zgoraj navedene ukrepe odobri tudi za velika podjetja?



DA

NE

Če se, upoštevajte, da Komisija v skladu s točko 106 Smernic ne bo odobrila državne pomoči za zgoraj navedene ukrepe za velika podjetja.

B.   POMOČ ZA PODJETJA, KI SE UKVARJAJO S PREDELAVO IN TRŽENJEM KMETIJSKIH PROIZVODOV

1.4. Katera od naslednjih vrst pomoči se lahko financira z ukrepom sheme pomoči oz. individualnim ukrepom?

storitve zunanjih svetovalcev, ki niso stalne ali periodične in niso del običajnih operativnih stroškov podjetja

prva udeležba na sejmih in razstavah

Opišite predvidene ukrepe:

1.5. Ali se pomoč za zgoraj navedene ukrepe odobri tudi za velika podjetja?



DA

NE

Če se, upoštevajte, da Komisija v skladu s točko 106 Smernic ne bo odobrila državne pomoči za zgoraj navedene ukrepe za velika podjetja.

C.   POMOČ PRIMARNIM PROIZVAJALCEM IN PODJETJEM, KI SE UKVARJAJO S PREDELAVO IN TRŽENJEM KMETIJSKIH PROIZVODOV Z NAMENOM RAZŠIRJANJA NOVIH TEHNIK

1.6. Ali se pomoč odobri za ostale dejavnosti razširjanja novih tehnik, kot so pilotni projekti dokaj majhnega obsega ali predstavitveni projekti?



DA

NE

1.7. Če se odobri, opišite projekt z obrazložitvijo nove značilnosti projekta in javnega interesa pri odobritvi podpore zanj:

1.8. Ali projekt upošteva naslednje pogoje:

Število sodelujočih podjetij in trajanje pilotne sheme ustreza številu, ki je potrebno za pravilno preizkušanje.



DA

NE

Rezultati pilotne sheme bodo na voljo javnosti.



DA

NE

2.    Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški

A.   POMOČ PRIMARNIM PROIZVAJALCEM

2.1. Ali upravičeni stroški v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem vključujejo samo dejanske stroške organizacije programa usposabljanja, potne stroške in dnevnice ter stroške zagotavljanja nadomestnih storitev med odsotnostjo kmeta ali delavca na kmetiji?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko 104 Smernic v povezavi s členom 15(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 ( 223 ) kritje ostalih stroškov ne more odobriti.

2.2. Ali na področju storitev nadomeščanja upravičeni stroški vključujejo samo dejanske stroške nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko 103 Smernic v povezavi s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006 kritje ostalih stroškov ne more odobriti.

2.3. Kar zadeva svetovalne storitve, ki jih opravijo tretje strani, ali upravičeni stroški vključujejo samo honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja (na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje)?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko 103 Smernic v povezavi s členom 15(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 kritje stroškov stalnih ali periodičnih storitev ali stroškov, ki so del običajnih stroškov podjetja, ne more odobriti.

2.4. Ali upravičeni stroški na področju organizacije in sodelovanja na tekmovanjih, razstavah in sejmih ter forumih za razširjanje znanja med podjetji vključujejo samo: kotizacijo, potne stroške, stroške objave, najem razstavnih prostorov in simbolične nagrade v okviru tekmovanj do vrednosti 250 EUR na nagrado na zmagovalca?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko 103 Smernic v povezavi s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006 kritje ostalih stroškov ne more odobriti.

2.5. Navedite intenzivnost pomoči:

2.6. Ali pomoč vključuje neposredna plačila proizvajalcem?



DA

NE

Upoštevajte, da v skladu s točko 103 Smernic v povezavi s členom 15(3) Uredbe (ES) št. 1857/2006 pomoč ne sme vključevati neposrednih plačil proizvajalcem.

B.   POMOČ ZA PODJETJA, KI SE UKVARJAJO S PREDELAVO IN TRŽENJEM KMETIJSKIH PROIZVODOV

2.7. Ali so upravičeni stroški v zvezi s storitvami zunanjih svetovalcev omejeni le na stroške dejavnosti, ki niso stalne ali periodične in niso del običajnih operativnih izdatkov podjetja?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da v skladu s točko 105 Smernic v povezavi s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 (ali določbe, ki jo nadomešča) ne more biti odobrena pomoč za financiranje storitev, ki so stalne ali periodične in so del običajnih operativnih stroškov podjetja, kot so npr. rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.

2.8. Ali so upravičeni stroški v zvezi s sodelovanjem na sejmih in razstavah omejeni le na dodatne stroške, ki nastanejo zaradi najema, vzpostavitve in upravljanja stojnic, ter veljajo samo ob prvem sodelovanju podjetja na določenem sejmu ali razstavi?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se pomoč za vse ostale stroške, razen tistih, ki so navedeni v točki 105 Smernic v povezavi s členom 5 Uredbe (ES) št. 70/2001 (ali določbe, ki jo nadomešča), ne more odobriti.

2.9. Navedite intenzivnost pomoči: (največ 50 %)

Upoštevajte, da se v skladu s točko 105 Smernic v povezavi s členom 5 Uredbe (ES) št. 70/2001 (ali določbe, ki jo nadomešča) pomoč, katere stopnja presega navedeno zgornjo mejo, ne more odobriti.

C.   POMOČ PRIMARNIM PROIZVAJALCEM IN PODJETJEM, KI SE UKVARJAJO S PREDELAVO IN TRŽENJEM KMETIJSKIH PROIZVODOV Z NAMENOM RAZŠIRJANJA NOVIH TEHNIK

2.10. Ali potrjujete, da skupni znesek pomoči za dejavnosti razširjanja novih tehnik, kot so pilotni projekti dokaj majhnega obsega ali predstavitveni projekti, ki se odobri podjetju, ne bo presegel 100 000 EUR v treh proračunskih letih?



DA

NE

2.11. Navedite intenzivnost pomoči:

3.    Upravičenci

3.1. Kdo so upravičenci pomoči?

kmetje

skupine proizvajalcev

drugo (navedite)

3.2. Če kmetje niso neposredni upravičenci pomoči:

3.2.1. Ali je pomoč na voljo vsem kmetom, upravičencem na ustreznem območju, na podlagi objektivno opredeljenih pogojev?



DA

NE

3.2.2. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ali je članstvo v takih skupinah ali organizacijah pogoj za dostop do storitev?



DA

NE

3.2.3. Ali se vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije omeji na stroške za zagotavljanje storitve?



DA

NE

DEL III.12.L

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČI ZA ŽIVINOREJSKI SEKTOR

Ta obrazec se uporablja za priglasitev vseh ukrepov državne pomoči, ki so namenjeni podpori v živinorejskem sektorju, kakor je opisano v poglavju IV.L Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 224 ).

1.   Upravičeni stroški

1.1. Kateri so upravičeni stroški, ki jih zajema ukrep pomoči?

administrativni stroški za vzpostavitev in vodenje rodovniških knjig

preizkusi za določanje genetske kakovosti ali donosnosti proizvodnosti živali (preizkusi, ki jih opravijo tretje strani ali so opravljeni zanje;

upravičeni stroški za naložbe v uvajanje inovativnih tehnik ali praks vzreje živali na kmetijah

Če predvideni ukrepi vključujejo ostale upravičene stroške, upoštevajte, da člen 16(1) Uredbe (ES) št. 1857/2006 ( 225 ) odobrava samo zgoraj navedene upravičene stroške. Izključeni so pregledi, ki jih opravijo lastniki živine in rutinski pregledi kakovosti mleka.

2.   Znesek pomoči

2.1. Navedite najvišji znesek javne pomoči, izražen v odstotku upravičenih stroškov:

—  upravnih stroškov za vzpostavitev in vodenje rodovniških knjig (največ 100 %)

—  preizkusi za določanje genetske kakovosti ali donosnosti proizvodnosti živali (največ 70 %)

—  upravičeni stroški za naložbe v uvajanje na ravni kmetij inovativnih tehnik ali praks vzreje živali (največ 40 % do 31. decembra 2011).

2.2. Kateri ukrepi so bili sprejeti za izogibanje previsokim nadomestilom in za preverjanje upoštevanja intenzivnosti navedenih pomoči?

3.   Upravičenci

3.1. Ali je pomoč namenjena le podjetjem, ki jih Skupnost opredeljuje kot mala in srednje velika podjetja?



DA

NE

Če je odgovor ne, upoštevajte, da v skladu s točko 109 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 velika podjetja niso upravičena do pomoči.

DEL III.12.M

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČI ZA NAJBOLJ ODDALJENE REGIJE IN EGEJSKE OTOKE

Ta obrazec uporabijo države članice za priglasitev pomoči za najbolj oddaljene regije in Egejske otoke, kakor je navedeno v točki IV.M Smernic Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju ( 226 ).

1. Ali se predlagana pomoč za najbolj oddaljene regije in Egejske otoke razlikuje od ostalih določb iz Smernic?



DA

NE

— Če se ne, izpolnite obrazec priglasitve, ki ustreza zadevni vrsti pomoči (pomoč za naložbe, tehnična podpora itd.).

— Če se, nadaljujte z izpolnjevanjem tega obrazca.

2. Ali ukrep vključuje odobritev pomoči za tekoče poslovanje?



DA

NE

3. Ali je pomoč namenjena zmanjšanju posebnih omejitev pri kmetovanju v najbolj oddaljenih regijah zaradi njihove odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti?



DA

NE

3.1. Če je, navedite znesek dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi teh posebnih omejitev, in metodo izračuna:

3.2. Kako lahko organi določijo povezavo med dodatnimi stroški in dejavniki, ki jih zajemajo (odročnost, otoški značaj in oddaljenost)?

4. Ali je ta pomoč namenjena za povračilo dodatnih prevoznih stroškov?



DA

NE

4.1. Če je, predložite dokazila o obstoju teh dodatnih stroškov in metodo izračuna, ki se uporabi za določitev njihovega zneska ( 227 ):

4.2. Če je, navedite največji znesek pomoči (na podlagi pomoči na kilometer ali na podlagi pomoči na kilometer in pomoči na enoto teže) in odstotek dodatnih stroškov, ki jih zajema pomoč:

5. Ali je v primeru Španije pomoč namenjena za pridelavo tobaka na Kanarskih otokih ( 228 )?



DA

NE

5.1. Če je, ali je pomoč omejena na 2 980,62 EUR na tono in na največ 10 ton na leto?



DA

NE

5.2. Kako lahko španski organi zagotovijo, da pomoč ne bo pripeljala do neenake obravnave proizvajalcev na otokih?

DEL III.12.N

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČI ZA NADOMESTILO ŠKODE V KMETIJSKI PROIZVODNJI ALI NA SREDSTVIH ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO

Ta obrazec uporabijo države članice za priglasitev državne pomoči, namenjene nadomestilu škode v kmetijski proizvodnji ali na sredstvih za kmetijsko proizvodnjo, kakor je navedeno v točki V.B.2 in V.B.3 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013v ( 229 ).

1.    Pomoč za nadomestilo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni pojavi (točka V.B.2. Smernic)

1.1. Katera naravna nesreča ali izjemni pojav sta povzročila škodo, za katero je predvideno nadomestilo?

1.2. Kakšna vrsta materialne škode je bila povzročena?

1.3. Katera je stopnja nadomestila za predvideno materialno škodo?

1.4. Ali je nadomestilo predvideno tudi za izpad dohodka? Če da, kakšna sta predvidena stopnja nadomestila in način izračuna izpada dohodka?

1.5. Ali se nadomestilo izračuna posebej za vsakega posameznika?

1.6. Ali se bodo zneski, prejeti iz zavarovalne police, odšteli od nakazane pomoči? Obrazložite, s katerim mehanizmom nadzora boste preverjali obstoj ali odsotnost plačil zavarovalnice.

2.    Pomoč kmetom ( 230 )za nadomestilo izgub, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere (točka V.B.3 Smernic)

2.1. Katere vremenske razmere upravičujejo dodelitev pomoči?

2.2. Ali meteorološki podatki potrjujejo izjemno značilnost pojava?

2.3. Navedite datum, do katerega se lahko odobrijo pomoči ( 231 ).

2.4. Od katerega praga izgube naprej v primerjavi z običajno proizvodnjo zadevnih pridelkov ( 232 ) v običajnem letu bi lahko kmetovalec bil upravičen do pomoči?

Upoštevajte, da bo Komisija pomoč za izgube, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe le v primeru, če je mogoče te razmere izenačiti z naravnimi nesrečami v skladu s členom 2(8) Uredbe (ES) št. 1857/2006 ( 233 ). Nadomestilo je upravičeno, kadar je mogoče vremenske razmere izenačiti z naravnimi nesrečami, kar velja v primeru, ko je uničenih več kot 30 % običajne proizvodnje pridelkov.

2.5. Navedite običajno proizvodnjo za vsakega od posevkov, ki so jih prizadele slabe vremenske razmere in so upravičena do nadomestil. Opišite metodo, uporabljeno v ta namen ( 234 ).

2.6. Razložite, kako je za škodo, povzročeno na sredstvih za kmetijsko proizvodnjo (uničenje dreves npr.) izračunan prag izgube, ki daje pravico do pomoči.

2.7. Ali se upravičeni znesek pomoči izračuna na naslednji način: (povprečna proizvodnja v običajnem obdobju, pomnožena s povprečno ceno v istem obdobju) – (dejanska proizvodnja v letu izjemnega pojava, pomnožena s povprečno ceno za zadevno leto)?

2.8. Ali se izračun škode uporabi za posamezno gospodarstvo ali za celotno območje? Če se uporabi za celotno območje, dokažite, da so uporabljeni načini izračuna reprezentativni in ne predstavljajo tveganja previsokih nadomestil za določene upravičence.

2.9 Ali se bo upravičeni znesek pomoči zmanjšal za celoten znesek, ki bi bil prejet v okviru zavarovalne sheme?

2.10. Ali se običajni stroški, ki jih ne krije kmetovalec (npr. ker žetev ni bila opravljena oz. pridelek ni bil pobran), upoštevajo pri izračunu pomoči?

2.11. Če se ti isti običajni stroški povečajo zaradi vremenskih razmer, ali predvidevate, da boste odobrili dodatno pomoč za kritje dodatnih stroškov? Če da, kakšen odstotek stroškov bo krila pomoč?

2.12. Ali se pomoč predvideva za nadomestilo škode, ki nastane na stavbah in opremi zaradi zadevnega pojava? Če da, kakšen odstotek škode bo krila pomoč?

2.13. Označite najvišjo stopnjo javne pomoči glede na upravičeno škodo ( 235 ):

na območjih z omejenimi možnostmi ( 236 ) (največ 90 %);

za druga območja (največ 80 %)

2.14. Ali se pomoč nakaže neposredno kmetovalcu ali organizaciji proizvajalcev, katere kmetovalec je član? Če se nakaže organizaciji proizvajalcev, kateri mehanizem nadzora bo preverjal, da znesek pomoči na kmetovalca ne bo presegel zneska povzročene škode?

2.15. Ali se s 1. januarjem 2010 odobreno nadomestilo zmanjša za 50 %, če zadevni kmetovalec ni uredil zavarovanja, ki bi pokrivalo najmanj 50 % povprečne letne proizvodnje ali dohodka, povezanega s proizvodnjo, in statistično najpogostejša podnebna tveganja v zadevni državi članici ali regiji?



DA

NE

Če je odgovor ne, upoštevajte, da Komisija v skladu s točko 126 Smernic pomoči za izgube, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, ne bo razglasila za združljive s členom 87(3)(c) Pogodbe, če ne bodo izpolnjeni vsi pogoji iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1857/2006 in če navedeni pogoj ne bo izrecno določen s členom 11. Navedite tudi dokaze, da kljub ustreznemu prizadevanju cenovno sprejemljivo zavarovanje za statistično najpogostejša podnebna tveganja v državah članicah ali zadevni regiji, v času, ko je bila povzročena škoda, ni bilo na voljo.

2.16. Ali je država članica v zvezi s pomočmi za škodo, nastalo po 1. januarju 2011 zaradi suše, v celoti izvedla člen 9 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES ( 237 ) v zvezi s kmetijstvom:



DA

NE

in ali zagotavlja, da sektor krije vse stroške za storitve, povezane z uporabo vode v kmetijskem sektorju (člen 11(9) Uredbe (ES) št. 1857/2006)?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da Komisija v smislu točke 126 Smernic ne bo razglasila pomoči za izgube, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če ne bodo izpolnjeni vsi pogoji iz Uredbe (ES) št. 1857/2006 in če ne bosta izrecno določena zgoraj navedena pogoja s členom 11.

DEL III.12.O

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH ZA BOJ PROTI BOLEZNIM ŽIVALI IN RASTLIN

Ta obrazec uporabijo države članice za priglasitev državne pomoči, namenjene nadomestilu škode v kmetijski proizvodnji ali na sredstvih za kmetijsko proizvodnjo, kakor je navedeno v točki V.B.4 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 238 ).

1.    Bolezni živali in rastlin

1. Za katero bolezen gre?

2. Ali je pomoč za bolezni živali odobrena za bolezni, ki so na seznamu bolezni živali, ki ga je sestavila Svetovna organizacija za zdravje živali?



DA

NE

Če se bolezen pojavi zaradi neugodnih vremenskih razmer

3. Odgovorite na vprašanja iz informativnega lista „del III.12.N“ in navedite vse podatke, ki bodo omogočili, da se ugotovi vzročna povezava med vremenskimi pojavi in boleznijo.

Če se bolezen ne pojavi zaradi neugodnih vremenskih razmer

4. Ali so pomoči predvidene za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov?



DA

NE

Če da, glejte točko 131 Smernic.

5. Ali je bil režim pomoči uveden tri leta po izgubi dohodka ali škodi?



DA

NE

6. Navedite datum, do katerega se lahko odobrijo pomoči ( 239 ).

7. Dokažite, da na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni obstajajo zakonske ali upravne določbe, ki omogočajo organom obravnavati bolezen tako, da sprejmejo ukrepe za njeno izkoreninjenje (predvsem z zavezujočimi ukrepi, na podlagi katerih se lahko zahtevajo nadomestila) ali da vzpostavijo sistem opozarjanja, ki je, če je to primerno, kombiniran s pomočjo za spodbujanje posameznikov, da prostovoljno sodelujejo pri preventivnih ukrepih ( 240 ).

8. Obkljukajte cilj, ki ga želite doseči z ukrepom pomoči:

preventiva, vključno s sistematičnim odkrivanjem ali analizami, izkoreninjenjem dejavnikov prenosa bolezni, preventivnim cepljenjem živali ali obdelavo pridelkov ter preventivnim zakolom živine ali uničenjem pridelka

nadomestilo škode, če mora okužena živina v zakol ali se pridelek uniči na ukaz ali priporočilo organov oblasti ali če živali poginejo zaradi cepljenja ali drugih ukrepov, ki so jih priporočili ali ukazali pristojni organi

kombinacija preventive in nadomestila škode, če je program pomoči za nadomestilo škode zaradi bolezni pogojen s tem, da mora prejemnik začeti izvajati primerne preventivne ukrepe, ki jih določijo organi oblasti

9. Utemeljite, da so pomoči za boj proti boleznim v skladu s cilji in posebnimi določbami veterinarske ali fitosanitarne zakonodaje Unije.

10. Natančno opišite predvidene ukrepe za boj proti boleznim.

11. Katere stroške ali škodo bo krila pomoč?

stroške sanitarnega nadzora, testov in ostalih ukrepov sistematičnega odkrivanja, nakupa cepiv in uporabe zdravil ali fitosanitarnih proizvodov, stroške zakola in uničenja živine ter uničenja posevkov

škodo, ki jo povzroči bolezen živali ali rastlin ali zajedavci

izpad dohodka, ki nastane zaradi težav v zvezi z obnovo črede ali nasada ali zaradi celega obdobja karantene ali mirovanja, ki ju uvedejo ali priporočijo pristojni organi, da se omogoči izkoreninjenje bolezni pred obnovo zmogljivosti na gospodarstvu

12. Ali se pomoč za povrnitev stroškov za sanitarni nadzor, teste in ostale ukrepe sistematičnega odkrivanja, nakup cepiv in uporabo zdravil ali fitosanitarnih proizvodov, stroške zakola in uničenja živine ter uničenje posevkov dodeli preko subvencioniranih storitev brez neposrednih plačil sredstev proizvajalcem?



DA

NE

Če ne, glejte člen 10(1)(b) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006.

13. Ali je znesek pomoči za škodo, ki je nastala zaradi bolezni živali ali rastlin ali zajedavcev, izračunan glede na:

(a) tržno vrednost zaklanih živali ali uničenih rastlin zaradi bolezni ali zajedavcev oziroma zaklanih živali ali uničenih rastlin zaradi javnega odloka v okviru obveznega javnega programa za preprečevanje in izkoreninjenje bolezni



DA

NE

Če ne, glejte člen 10(2)(a)(i) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006.

(b) izpad dohodka zaradi obvezne karantene in težav, povezanih z obnovo črede ali nasadov



DA

NE

14. Navedite največjo intenzivnost pomoči, izraženo v odstotkih upravičenih stroškov.

odstotek stroškov sanitarnega nadzora, testov in ostalih ukrepov sistematičnega odkrivanja, nakupa cepiv in uporabe zdravil ali fitosanitarnih proizvodov, stroškov zakola in uničenja živine ter uničenja posevkov (bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 100 %)

odstotek stroškov, ki nastanejo zaradi bolezni živali ali rastlin (bruto intenzivnost pomoči ne sme preseči 100 %)

15. Če je pomoč predvidena za nadomestilo izpada dohodka zaradi celotnega obdobja karantene ali mirovanja, ki ju uvedejo ali priporočijo pristojni organi, da se omogoči izkoreninjenje bolezni pred obnovo zmogljivosti ali nasada na gospodarstvu, ali zaradi težav, povezanih z obnovo črede ali nasada, sporočite vse podatke, ki bodo pomagali oceniti odsotnost tveganja prekomerne kompenzacije izpadlega dohodka.

16. Ali za ta isti namen obstaja pomoč Skupnosti? Če da, sporočite datum in sklicevanja na odločbo Komisije, s katero je odobrena.

17. Ali se bo znesek pomoči zmanjšal za celoten znesek, ki bo prejet v okviru zavarovalne sheme?



DA

NE

18. Ali bodo pri izračunu pomoči upoštevani stroški, ki zaradi bolezni niso bili nastali, pa bi sicer nastali?



DA

NE

2.    Testiranje na TSE

1. Navedite največjo intenzivnost pomoči za teste na TSE, izraženo v odstotkih upravičenih stroškov. V skladu s členom 16(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 se pomoč lahko dodeli do stopnje 100 % nastalih dejanskih stroškov. Upoštevajte, da morajo biti vključena vsa plačila Skupnosti za teste na TSE.

%

2. Ali ukrep vključuje obvezni pregled goveda, ki je bilo zaklano za prehrano ljudi, na BSE?



DA

NE

Upoštevajte, da obveznost presejevalnega testa lahko temelji na zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji.

3. Če da, ali skupna neposredna ali posredna pomoč za te teste presega 40 EUR na test (vključno s plačili Skupnosti)?



DA

NE

4. Če da, glejte drugi pododstavek člena 16(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006.

5. Ali se bo pomoč nakazala neposredno proizvajalcem?



DA

NE

Če da, glejte člen 16(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006.

3.    Poginule živali in klavnični odpadki

1. Ali je ukrep povezan z usklajenim programom, ki zagotavlja učinkovito spremljanje in odstranitev vseh poginulih živali v zadevni državi članici?



DA

NE

Če ne, glejte člen 16(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006.

2. Ali se pomoč za poginule živali odobri subjektom, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem?



DA

NE

Če da, glejte točko 137(i) Smernic.

3. Ali je pomoč namenjena za kritje stroškov odstranjevanja klavničnih odpadkov, nastalih po začetku veljavnosti teh smernic?



DA

NE

Če da, glejte točko 137(ii) Smernic.

4. Ali se pomoč odobri neposredno proizvajalcem?



DA

NE

Če da, glejte člen 16(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006.

5. Če ne, ali se pomoč nakaže gospodarskim subjektom, ki si sledijo po kmetovalcu in ponujajo storitve v zvezi z odstranitvijo in/ali uničenjem poginulih živali?



DA

NE

Če ne, glejte člen 16(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006.

6. Navedite največjo intenzivnost pomoči, izraženo v odstotkih upravičenih stroškov.

(a)  odstotek stroškov odstranitve (največ 100 %)

(b)  odstotek stroškov uničenja (največ 75 %)

7. V skladu s členom 16(1)(a) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 se lahko kot druga možnost do enakega zneska odobri pomoč za kritje stroškov zavarovalnih premij, ki jih plača kmetovalec za odstranitev in uničenje poginulih živali. Ali priglašeni ukrep predvideva tako vrsto plačil?



DA

NE

8. V skladu s členom 16(1)(b) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 lahko države članice odobrijo državne pomoči do 100 % stroškov odstranitve in uničenja trupel, če se pomoč financira s prelevmani ali obveznimi prispevki za financiranje uničenja trupov, pod pogojem da so ti prelevmani in prispevki omejeni na sektor za meso in veljajo samo zanj. Ali priglašeni ukrep predvideva tako vrsto plačil?



DA

NE

9. V skladu s členom 16(1)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 lahko države članice odobrijo državne pomoči do 100 % stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali, če zanje obstaja obveznost izvedbe testa na TSE. Ali taka obveznost obstaja?



DA

NE

DEL III.12.P

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ

Ta obrazec uporabijo države članice za priglasitev ukrepov državne pomoči, ki so namenjeni za delno plačilo zavarovalne premije za primarne kmetijske proizvajalce, kakor je določeno s točko V.B.5 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 241 ).

1. Ali ukrep pomoči predvideva plačilo zavarovalnih premij za velika podjetja in/ali podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov?



DA

NE

Če da, upoštevajte, da Komisija v skladu z odstavkom 142 Smernic take pomoči ne more odobriti.

2. Navedite škodo, ki jo krije zavarovanje, in katere premijo bo deloma financiral priglašeni ukrep pomoči:

samo škodo, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere, ki se lahko izenačijo z naravnimi nesrečami, kakor določa člen 2(8) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 ( 242 )

zgoraj navedeno škodo, vključno s škodo, ki jo povzročijo klimatski pojavi

škodo, nastalo zaradi bolezni rastlin ali živali ali napadov škodljivcev (v kombinaciji z ostalo škodo iz te točke ali ne)

3. Kakšna je stopnja predlagane pomoči?

Upoštevajte, da je samo v prvem primeru zgoraj najvišja stopnja pomoči 80 %, v vseh ostalih primerih (tj. če ste obkljukali drugo ali tretjo možnost) pa 50 %.

4. Ali pomoč zajema program pozavarovanja?



DA

NE

Če da, navedite vse potrebne informacije, s katerimi boste omogočili Komisiji, da preveri vse morebitne elemente pomoči na različnih ravneh (npr. zavarovatelj in/ali pozavarovatelj) ter skladnost predlagane pomoči s skupnim trgom. Zlasti navedite dovolj informacij, ki bodo Komisiji omogočile preveriti, ali je kmet prejemnik vsega zneska pomoči.

5. Ali je možnost za kritje tveganja omogočena samo eni zavarovalnici ali skupini zavarovalnic?



DA

NE

6. Ali je pomoč pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki je ustanovljena v zadevni državi članici?



DA

NE

Upoštevajte, da Komisija v skladu s členom 12(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 ne more odobriti pomoči za zavarovalne premije, ki ovirajo delovanje notranjega trga z zavarovalniškimi storitvami.

DEL III.12.Q

POMOČ ZA ZAPRTJE PROIZVODNIH, PREDELOVALNIH IN TRŽNIH ZMOGLJIVOSTI

Ta obrazec se uporablja za priglasitev vseh shem državnih pomoči, namenjenih za spodbujanje opustitve zmogljivosti, kakor je opisano v poglavju V.C Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ( 243 ).

1.   Zahteve

1.1. Ali načrtovana shema zagotavlja, da

— je pomoč v splošnem interesu zadevnega sektorja,

— upravičenec mora zagotoviti protistoritev,

— je izključena možnost, da je pomoč namenjena reševanju in prestrukturiranju,

— nadomestilo za izgubo kapitalske vrednosti in prihodnjih dohodkov ni previsoko?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s poglavjem V.C Smernic ne sme odobriti nobena pomoč, če niso izpolnjeni pogoji.

„Pomoč mora biti v splošnem interesu zadevnega sektorja“

1.2. Kateri je sektor oz. sektorji, ki jih shema zajema?

1.3. Ali za te sektorje veljajo proizvodne omejitve oziroma kvote?



DA

NE

Če da, opišite!

1.4. Ali se sektor šteje med sektorje, ki imajo presežene zmogljivosti na regionalni ali nacionalni ravni?



DA

NE

1.4.1. Če da:

1.4.1.1. Ali je načrtovana shema pomoči skladna z določbami Skupnosti za zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti?



DA

NE

Opišite te določbe in ukrepe, ki so sprejeti za zagotavljanje skladnosti:

1.4.1.2. Ali je načrtovana shema pomoči del programa za prestrukturiranje sektorja, ki določa cilje in posebni časovni razpored?



DA

NE

Če je, opišite program:

1.4.1.3. Kako dolgo traja načrtovana shema pomoči?

Upoštevajte, da Komisija lahko v skladu s točko 147(b) Smernic odobri to vrsto pomoči le, če je njeno trajanje omejeno. Trajanje shem, namenjenih zmanjšanju prevelikih zmogljivosti, bi moralo običajno biti omejeno na do 6 mesecev za zbiranje vlog in nadaljnjih 12 mesecev za dejansko zapiranje.

1.4.2. Če ni, ali se zmogljivosti zapirajo zaradi sanitarnih ali okoljskih vzrokov?



DA

NE

Če da, opišite!

1.5. Ali je mogoče zagotoviti, da se ne bo izplačala nobena pomoč, ki bi ovirala mehanizme zadevne skupne ureditve trga?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko 147(e) Smernic ne bo odobrila nobena pomoč, ki bi ovirala mehanizme skupne ureditve trga.

1.6. Ali je shema pomoči dostopna vsem gospodarskim subjektom v zadevnem sektorju pod istimi pogoji in ali se uporablja transparentni sistem razpisa za izražanje interesov?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da Komisija v skladu s točko 147(k) Smernic lahko odobri le shemo, ki spoštuje ta pogoj.

1.7. Ali so do pomoči upravičena samo podjetja, ki izpolnjujejo obvezne minimalne standarde?



DA

NE

Upoštevajte, da so izključena podjetja, ki ne izpolnjujejo teh standardov in ki bi morala v vsakem primeru prenehati s proizvodnjo.

1.8. Za odprta kmetijska zemljišča in sadovnjake: Kateri ukrepi so bili sprejeti za boj proti eroziji ali proti drugim škodljivim vplivom na okolje?

1.9. Za obrate iz Direktive Sveta 96/61/ES ( 244 ): Kateri ukrepi so bili sprejeti za preprečevanje tveganja onesnaženja in da se kraj obratovanja vrne v zadovoljivo stanje?

„Upravičenec mora zagotoviti protistoritev“

1.10. Katera je protistoritev, ki se zahteva od upravičenca po načrtovani shemi?

1.11. Ali se upravičenec dokončno in nepreklicno zaveže, da poruši ali nepreklicno zapre zadevne proizvodne zmogljivosti?



DA

NE

1.11.1. Če da,

— ali je mogoče dokazati, da so te obveznosti pravno zavezujoče za upravičenca?

—

 



DA

NE

— Utemeljite:

— 

— ali je mogoče zagotoviti, da morajo te obveznosti prav tako obvezovati možne prihodnje kupce zadevnega objekta?

—

 



DA

NE

— Utemeljite:

— 

1.11.2. Če ne, opišite naravo protistoritve upravičenca:

Upoštevajte, da če so bile proizvodne zmogljivosti že dokončno zaprte ali če se tako zapiranje zdi neizogibno, v skladu s točko 147(g) Smernic protistoritev na strani upravičenca ne obstaja in zato pomoči ni mogoče izplačati.

„Možnost, da je pomoč namenjena reševanju in prestrukturiranju, mora biti izključena“

1.12. Ali načrtovana shema zagotavlja, da se pomoč oceni v skladu s smernicami Skupnosti o reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah ( 245 ), če je upravičenec pomoči v finančnih težavah?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da Komisija v skladu s točko 147(j) Smernic ne more odobriti pomoči za opustitev zmogljivosti podjetja v težavah in da se mora pomoč oceniti v okviru pomoči za reševanje in/ali prestrukturiranje.

„Nadomestilo za izgubo kapitalske vrednosti in prihodnjih dohodkov ne sme biti previsoko“

1.13. Navedite najvišji znesek pomoči, ki se odobri na upravičenca!

1.14. Ali je znesek pomoči izračunan na podlagi izgube vrednosti premoženja, ki ji prištejemo spodbujevalno plačilo, ki ne sme presegati 20 % vrednosti premoženja, in morda obveznih socialnih stroškov, ki nastanejo zaradi izvajanja sheme?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da mora biti v skladu s točko 147(1) Smernic znesek pomoči strogo omejen na nadomestilo za te postavke.

1.15. Ali načrtovana shema določa, da če se zmogljivosti zaprejo zaradi drugih razlogov, kot so zdravstveni ali okoljski, mora vsaj 50 % stroškov teh pomoči kriti prispevek zadevnega sektorja, in sicer s prostovoljnimi prispevki ali z obveznimi dajatvami?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da Komisija v skladu s točko 147(m) Smernic take pomoči ne more odobriti.

1.16 Ali načrtovana shema določa predložitev letnega poročila o izvajanju sheme?



DA

NE

▼M2

DEL III.12.R

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH ZA PROMOCIJO IN OGLAŠEVANJE KMETIJSKIH PROIZVODOV

Ta obrazec priglasitve se uporablja za državno pomoč za oglaševanje proizvodov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi ES.

Upoštevajte, da se za oglaševanje ne štejejo dejavnosti promocije, kot so razširjanje znanstvenih spoznanj splošni javnosti, organizacija sejmov ali razstav in sodelovanje na njih ter podobne dejavnosti odnosov z javnostmi. Za državno pomoč za tako promocijo v širšem smislu veljajo točke IV.j in IV.k Smernic Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 ( 246 ).

1.    Oglaševalske kampanje v skupnosti

1.1. Kje se bo ukrep izvajal?

na trgu druge države članice

na domačem trgu

Kdo bo izvajal oglaševalsko kampanjo?

skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ne glede na njihovo velikost

drugo (obrazložite):

1.2. Ali lahko vaši organi predložijo Komisiji vzorce ali modele oglaševalskega gradiva?



DA

NE

Če ne, pojasnite.

1.3. Predložite izčrpni seznam upravičenih stroškov.

1.4. Kdo so upravičenci pomoči?

kmetje

skupine proizvajalcev in/ali organizacije proizvajalcev

podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

drugo (navedite)

1.5. Ali lahko vaši organi zagotovijo, da bodo vsi proizvajalci zadevnega proizvoda imeli koristi od pomoči na enak način?



DA

NE

1.6. Ali se bo oglaševalska kampanja izvajala za kakovostne proizvode, tj. proizvode, ki izpolnjujejo merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ( 247 )?



DA

NE

1.7. Ali se bo oglaševalska kampanja izvajala za priznana poimenovanja EU s sklicevanjem na poreklo proizvodov?



DA

NE

1.8. Če da, ali bodo ta sklicevanja povsem ustrezala sklicevanjem, ki so registrirana v Skupnosti?



DA

NE

1.9. Ali se bo oglaševalska kampanja izvajala za proizvode z nacionalnim ali regionalnim znakom kakovosti?



DA

NE

1.10. Ali se znak kakovosti sklicuje na nacionalno poreklo zadevnega proizvoda?



DA

NE

1.11. Če se, pokažite, da bo sklic na poreklo proizvoda v sporočilu stranskega pomena.

1.12. Ali gre za splošno oglaševalsko kampanjo, od katere bodo imeli korist vsi proizvajalci zadevne vrste proizvoda?



DA

NE

1.13. Če da, ali bo oglaševalska kampanja izvedena brez sklicevanja na poreklo proizvoda?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko VI.D Smernic za take kampanje ne odobri nobena pomoč.

1.14. Ali bo oglaševalska kampanja posvečena neposredno proizvodom določenih podjetij?



DA

NE

Če da, upoštevajte, da se v skladu s točko VI.D Smernic za take kampanje ne odobri nobena pomoč.

1.15. Ali je oglaševalska kampanja v skladu z določbami člena 2 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/13/ES z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil ( 248 ) ter po potrebi z določbami o posebnem označevanju različnih proizvodov (vina, mlečni izdelki, jajca in perutnina)?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko VI.D Smernic za take kampanje ne odobri nobena pomoč.

1.16. Navedite stopnje pomoči:

do 50 % (navedite točno stopnjo: %), ker bo sektor sam kril ostale stroške kampanje,

do 100 % (navedite točno stopnjo: %), ker bo sektor sam kril ostale stroške kampanje s parafiskalnimi dajatvami ali obveznimi prispevki,

do 100 % (navedite točno stopnjo:%), ker gre za splošno oglaševalsko kampanjo, od katere bodo imeli korist vsi proizvajalci zadevne vrste proizvoda?

2.    Oglaševalske kampanje v tretjih državah

2.1. Ali je oglaševalska kampanja v skladu z načeli Uredbe Sveta (ES) št. 2702/1999 ( 249 )?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko VI.D Smernic za take kampanje ne odobri nobena pomoč.

Če da, navedite postavke, ki kažejo na skladnost z načeli Uredbe Sveta (ES) št. 2702/1999.

2.2. Ali se oglaševalska kampanja odobri v zvezi z določenimi podjetji?



DA

NE

Če da, upoštevajte, da se v skladu s točko VI.D Smernic za take kampanje ne odobri nobena pomoč.

2.3. Ali obstaja nevarnost, da bo zaradi oglaševalske kampanje ogrožena prodaja proizvodov iz drugih držav članic?



DA

NE

Če da, upoštevajte, da se v skladu s točko VI.D Smernic za take kampanje ne odobri nobena pomoč.

DEL III.12.S

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH ZA DAVČNE OPROSTITVE V OKVIRU DIREKTIVE 2003/96/ES

Ta obrazec se uporablja za priglasitev vseh ukrepov državne pomoči, povezanih z davčnimi oprostitvami v okviru Direktive 2003/96/ES ( 250 ).

1. Kateri ukrep se bo predvidoma izvajal?

znižanje davkov na motorna goriva za uporabo v primarni kmetijski proizvodnji

znižanje davkov na energente in električno energijo za uporabo v primarni kmetijski proizvodnji

2. Kakšna stopnja znižanja je predvidena?

3. Na podlagi katerega člena Direktive Sveta 2003/96/ES želite to oprostitev uveljaviti?

4. Ali se bo glede stopnje oprostitve v zadevnem sektorju izvajala diferenciacija?



DA

NE

5. Če Svet razveljavi možnost uporabe nižje stopnje obdavčitve, vključno s stopnjo nič, za energente in električno energijo, ki se uporabljajo v kmetijskih dejavnostih, ali oprostitev izpolnjuje vse ustrezne določbe Direktive brez diferencirane obdavčitve znotraj zadevnega sektorja?



DA

NE

Navedite, kateri člen(-i) Direktive se bo(-do) uporabil(-i).

DEL III.12.T

DODATNI INFORMATIVNI LIST O POMOČEH ZA GOZDARSKI SEKTOR

Ta obrazec se uporablja za priglasitev vseh ukrepov državne pomoči, namenjenih podpori gozdarskemu sektorju, ki jih zajema poglavje VII Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ( 251 ).

1.   Cilj ukrepa

1.1. Ali ukrep prispeva k ohranjanju, obnavljanju ali izboljšanju ekološke, varovalne in rekreacijske vloge gozdov, biotske raznovrstnosti in zdravega gozdnega ekosistema ali zadeva upravičene stroške, navedene v točkah 175–181 poglavja VII Smernic?



DA

NE

Če ne, upoštevajte, da so v okviru tega poglavja odobreni samo ukrepi, ki se nanašajo na vsaj enega izmed teh ciljev ali upravičenih stroškov.

2.   Merila upravičenosti

2.1. Ali ukrep izključuje pomoč za gozdarsko industrijo ali ekonomsko donosno pridobivanje lesa, prevoz lesa ali predelavo lesa ali drugih gozdnih virov v proizvode ali za pridobivanje energije?



DA

NE

Če je odgovor ne, upoštevajte, da je pomoč za zgoraj navedene namene izključena iz obsega tega poglavja. Za tako pomoč glejte ostale predpise o državni pomoči.

3.   Vrsta pomoči

3.1. Ali ukrep vključuje pomoč za zasaditev, sečnjo, redčenje in obrezovanje dreves ter druge vegetacije (točka VII.C.a)?



DA

NE

Če da, navedite, ali upravičeni stroški vključujejo:

zasaditev, sečnjo in obrezovanje na splošno

odstranjevanje podrtih dreves

obnovo gozdov, ki so jih prizadeli onesnaževanje, živali, viharji, poplave, požari ali podobni dogodki

Če vključujejo katero izmed naštetega, opišite ukrepe in potrdite, da je glavni cilj ukrepa ohranjati in obnavljati gozdni ekosistem ter biotsko raznovrstnost ali tradicionalno pokrajino in da se ne odobri nobena pomoč za sečnjo, katere prvotni namen je ekonomsko donosno pridobivanje lesa, ali ponovno zasaditev, kjer se posekana drevesa nadomestijo enakimi:

pogozdovanje zaradi povečanja gozdnega rastja

Opišite okoljske razloge, ki upravičujejo pogozdovanje za povečanje gozdnega rastja in potrdite, da se ne bo nobena pomoč odobrila za pogozdovanje z vrstami, ki se gojijo kratkoročno:

pogozdovanje za spodbujanje biotske raznovrstnosti

Opišite ukrepe in označite zadevna območja:

pogozdovanje z namenom ustvarjanja gozdnih površin za rekreacijske namene

Ali so zgoraj navedene gozdne površine dostopne javnosti brez plačila za rekreacijske namene? Če ne, ali je dostop omejen zaradi varovanja občutljivih območij?

pogozdovanje zaradi boja proti eroziji in dezertifikaciji ali za spodbujanje primerljivih varovalnih vlog gozda

Opišite ukrepe in podrobno navedite zadevna področja, predvideno varovalno vlogo, drevesne vrste, ki bodo zasajene, in vse spremljevalne vzdrževalne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

drugo (obrazložite)

3.2. Ali ukrep vključuje pomoč za vzdrževanje in izboljšanje kakovosti tal v gozdovih in/ali zagotavljanje uravnovešene in zdrave rasti dreves (točka VII.C.b)?



DA

NE

Če da, navedite, ali upravičeni stroški vključujejo:

gnojenje

druge obdelave tal

Navedite vrsto gnojenja in/ali druge obdelave tal.

zmanjšanje prevelike gostote vegetacije

zagotavljanje zadostnega zadrževanja vode in ustreznega osuševanja

Potrdite, da zgornji ukrepi ne bodo zmanjšali biotske raznovrstnosti, povzročili spiranja hranil ali škodovali ekosistemom naravnih voda ali vodovarstvenim območjem ter opišite, kako bo to nadzorovano v praksi:

3.3. Ali ukrep vključuje pomoč za preprečevanje in zatiranje škodljivcev, škode, ki jo povzročijo, in drevesnih bolezni ali preprečevanje in odpravljanje škode, ki jo povzročijo živali, ali ciljne ukrepe za preprečevanje gozdnih požarov (točka VII.C.c)?



DA

NE

Če da, navedite, ali upravičeni stroški vključujejo:

preprečevanje in zatiranje škodljivih organizmov in drevesnih bolezni ter škode, ki jo povzročijo škodljivi organizmi, ali preprečevanje in odpravo škode, ki jo povzročijo živali

Navedite zadevne škodljivce in bolezni ali živali:

Opišite načine za preprečevanje in zatiranje škodljivcev ter navedite uporabljene proizvode, naprave in materiale. Ali imajo pri odločanju glede odobritve pomoči prednost biološki in mehanski načini preprečevanja in zatiranja? Če ne, dokažite, da niso zadostni za boj proti zadevnim boleznim ali škodljivcem.

ciljni ukrepi za preprečevanje gozdnih požarov

Opišite predvidene ukrepe.

Se pomoč odobri za nadomestilo vrednosti živali, ki so jih pokončale druge živali ali so bile uničene na zahtevo organov, zaradi boja proti boleznim ali škodljivcem?



DA

NE

Opišite, kako se bo vrednost živine izračunala, in potrdite, da bo nadomestilo omejeno na tako določeno vrednost:

3.4. Ali ukrep vključuje pomoč za obnovo in vzdrževanje naravnih poti, elementov in značilnosti krajine ter naravnega habitata za živali (točka VII.C.d)?



DA

NE

Če da, opišite ukrepe:

3.5. Ali ukrep zajema pomoč za oblikovanje, izboljšanje in vzdrževanje gozdnih cest in/ali infrastruktur za obiskovalce (točka VII.C.e)?



DA

NE

Če da, opišite ukrepe:

Ali so gozdovi in infrastrukture, ki se uporabljajo za rekreacijske namene, dostopni javnosti za rekreacijske namene brez plačila?



DA

NE

Če ne, ali je dostop omejen zaradi varovanja občutljivih območij ali zaradi zagotavljanja pravilne in varne uporabe infrastruktur? Opišite omejitve in razloge zanje:

3.6. Ali ukrep vključuje pomoč za stroške informativnega gradiva in dejavnosti (točka VII.C.f)?



DA

NE

Če da, opišite ukrepe in potrdite, da podporni ukrepi in gradivo razširjajo splošne informacije glede gozdov in ne vsebujejo sklicevanj na imena proizvodov in proizvajalcev in ne promovirajo domačih proizvodov.

3.7. Ali pomoč vključuje pomoč za stroške nakupa gozdnih zemljišč zaradi varstva narave (točka VII.C.g)?



DA

NE

Če da, podrobno opišite varstvo gozdnih zemljišč in potrdite, da so zemljišča neprestano zaščitena v naravovarstvene namene, in sicer s predpisanimi ali pogodbenimi obveznostmi:

3.8. Ali ukrep vključuje pomoč za stroške pogozdovanja kmetijskih ali nekmetijskih površin, vzpostavitve kmetijsko-gozdarskih sistemov na kmetijskih zemljiščih, plačila Natura 2000, gozdarsko-okoljska plačila, obnovo potenciala gozdov ter uvedbo preventivnih ukrepov in neproduktivnih naložb v skladu s členi 43–49 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ( 252 ) ali določb, ki jih nadomeščajo?



DA

NE

Če da, dokažite, da ukrep izpolnjuje pogoje iz členov 43-49 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali določb, ki jih nadomeščajo:

3.9. Ali ukrep vključuje pomoč za dodatne stroške in izgubo prihodka zaradi uporabe okolju prijaznih tehnologij v gozdarstvu?



DA

NE

Če da, natančno opišite uporabljeno tehnologijo in potrdite, da spada izven obsega bistvenih obveznih zahtev:

Ali se nadomestilo izplača na podlagi prostovoljne obveze, ki jo je podal lastnik gozda in ki ustreza pogojem iz člena 47 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali določbe, ki jo nadomešča?



DA

NE

Če ne, se pomoč v skladu s poglavjem VII Smernic ne more odobriti. Če da, opišite obveze:

3.10. Ali ukrep vključuje pomoč za stroške nakupa gozdnih zemljišč (razen gozdnih zemljišč za naravovarstvene namene, glej točko 3.7 zgoraj)?



DA

NE

Če da, opišite ukrep in navedite intenzivnost pomoči:

3.11. Ali ukrep vključuje pomoč za stroške usposabljanja, svetovalne storitve (na primer oblikovanje poslovnih načrtov, načrtov za upravljanje gozdov ali študije izvedljivosti) in za sodelovanje na tekmovanjih, razstavah in sejmih?



DA

NE

Če da, dokažite, da ukrep izpolnjuje pogoje iz člena 15 Uredbe o skupinskih izjemah:

3.12. Ali ukrep vključuje pomoč za ustanovitev gozdarskih združenj?



DA

NE

Če da, dokažite, da ukrep izpolnjuje pogoje iz člena 9 Uredbe o skupinskih izjemah:

3.13. Ali ukrep vključuje pomoč za ostale dejavnosti razširjanja novih tehnik, kot so pilotni projekti dokaj majhnega obsega ali predstavitveni projekti?



DA

NE

Če da, opišite ukrepe in pokažite, da izpolnjujejo pogoje iz točke 107 Smernic

4.   Znesek pomoči

4.1. Ali je pomoč za ukrepe iz točk 3.1–3.7 omejena na 100 % upravičenih stroškov in je prekomerna kompenzacija izključena?



DA

NE

Opišite nadzor nad prekomerno kompenzacijo:

4.2. Ali je pomoč za ukrepe, označena v točki 3.8, omejena na največjo intenzivnost ali znesek, določen z Uredbo (ES) št. 1698/2005 ali določbami, ki jo nadomeščajo?



DA

NE

Ali so ukrepi, označeni v točki 3.8, sofinancirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005 ali določbami, ki jo nadomeščajo, ali je tako sofinanciranje predvideno ali mogoče?



DA

NE

Če je, opišite, kako je dvojno financiranje, ki vodi do prekomerne kompenzacije, izključeno?

4.3. Ali je mogoče odobriti nadomestilo za ukrepe iz točke 3.9, ki bi presegalo najvišjo stopnjo pomoči iz člena 47, kot je določena v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1698/2005, toda v nobenem primeru ne za več, kot znašajo prikazani dodatni stroški in izpad dohodka?



DA

NE

V obeh primerih navedite znesek pomoči in opišite, kako se ta izračuna. Če da, potem opišite posebne okoliščine in učinek ukrepa na okolje ter prikažite izračun, iz katerega bo razvidno, da so dodatni zneski pomoči omejeni na prikazane dodatne stroške in/ali izpad dohodka:

4.4. Ali je pomoč za ukrepe iz točke 3.10 omejena na najvišjo intenzivnost pomoči, določeno v členu 4(8) Uredbe o izjemah, za nakup kmetijskega zemljišča ?



DA

NE

Opišite nadzor nad prekomerno kompenzacijo:

4.5. Ali je pomoč za ukrepe iz točk 3.11–3.13 omejena na največjo intenzivnost pomoči, kot je določena z veljavnimi predpisi Uredbe o izjemah ali Smernicami?



DA

NE

Opišite nadzor nad prekomerno kompenzacijo:

▼M8

DEL III.13.A

Obrazec za dodatne informacije o pomoči za naložbe letališčem

Priporočljivo je, da ta obrazec izpolnite poleg obrazca „Splošne informacije“ pri priglasitvi vsake pomoči za naložbe, ki jo zajemajo Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom ( 253 ).

1.    Dodatne informacije o upravičencu, naložbenem projektu in pomoči

1.1   Upravičenec

1.1.1

Ali je pomoč dodeljena neposredno lastniku letališča?



□ Da

□ Ne

1.1.2

Če ste na točko 1.1.1 odgovorili nikalno: Opišite, če je to ustrezno, pravne subjekte, i) ki so pomoč prejeli ali ii) ki so jo prenesli vmesnemu subjektu ali letališču, ki izvaja naložbeni projekt.

…

…

1.1.3

Če ste na vprašanje 1.1.1 odgovorili nikalno, pojasnite, kako nacionalni organi zagotavljajo, da se prednosti ne dodeljujejo na vmesnih ravneh.

…

…

1.1.4

Če gre za individualno pomoč, opišite pravne, organizacijske in finančne odnose med prejemnikom pomoči ter i) podjetji, s katerimi sestavlja skupino podjetij, ii) njegovimi hčerinskimi družbami in iii) vsemi drugimi povezanimi podjetji, vključno s skupnimi podjetji.

V primeru shem pomoči opišite metodo, po kateri bo organ, ki dodeli pomoč, ocenil naštete pravne, organizacijske in finančne odnose.

…

…

1.1.5

Navedite, ali bo upravičenec infrastrukturo tudi upravljal.



□ Da

□ Ne

1.1.6

Če ste na zgornje vprašanje odgovorili nikalno, opišite i) postopek, v skladu s katerim bo oziroma je bil izbran upravljavec infrastrukture, in ii) merila za izbor.

…

…

1.1.7

Če letališča uporabljajo nacionalne oborožene sile, policijski organi, negospodarske zračne reševalne službe ali katere koli druge zračne službe negospodarske narave, natančno opredelite a) naravo služb, b) stopnjo uporabe zmogljivosti letališča (npr. uporabo vzletno-pristajalne steze in druge letališke infrastrukture, izraženo kot odstotek letnih premikov zrakoplovov).

…

…

1.1.8

Navedite naslednje podatke o potniškem prometu letališč, ki prejemajo pomoč:

(a) Letališča, ki se s komercialnim potniškim prometom ukvarjajo že več kot dve finančni leti: Povprečni letni potniški promet v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč priglašena ali dejansko dodeljena.

(b) Letališča, ki se s komercialnim potniškim prometom ukvarjajo manj kot dve finančni leti: Napovedan povprečni letni potniški promet v dveh finančnih letih po začetku izvajanja komercialnega potniškega zračnega prometa.

(c) Za vsa letališča – napovedan povprečni letni potniški promet med načrtovano ekonomsko življenjsko dobo subvencionirane infrastrukture.

Podatke za posamezno letališče navedite v obliki tabele, kot je prikazano v spodnji tabeli:



Leto

Skupno število potnikov

 

 

 

 

Število potnikov je treba šteti po številu potovanj v eno smer za vsako posamezno ruto, npr. potnik, ki leti z letališča in nazaj nanj, se šteje dvakrat. Če je letališče del skupine letališč, je treba podatke o potniškem prometu pripraviti na podlagi vsakega posameznega letališča.

1.2   Naložbeni projekt

1.2.1

Opišite naložbeni projekt in vse osnovne ocene ter predložite predhodni poslovni načrt (v obliki tabele v Excelu), na katerem temelji projekt. Poslovni načrt bi moral obsegati ekonomsko življenjsko dobo naložbe. Vse ocene bi morale temeljiti na preudarnih napovedih povpraševanja. Pojasnite, ali so bile navedene ocene upoštevane v poslovnem načrtu letališča, upravičenega do pomoči, in do kakšne mere.

…

…

1.2.2

Navedite naslednje informacije o naložbenem projektu:



Datum vložitve vloge za pomoč:

 

Datum začetka del na naložbenem projektu:

 

Načrtovani konec del na naložbenem projektu:

 

Načrtovani datum začetka izvajanja naložbe:

 

Načrtovani datum, ko je dosežena polna zmogljivost:

 

1.2.3

V eni sami tabeli navedite podrobno razčlenitev vseh del, ki jih je treba opraviti, njihov vir financiranja, predvideno trajanje, s tem povezane stroškovne postavke in načrtovani datum začetka obratovanja.

Za vsako posamezno stroškovno postavko navedite, ali in zakaj bi jo bilo treba obravnavati kot strošek naložbe, ki je i) neposredno povezan z infrastrukturo negospodarske narave v okviru področja javne politike (npr. za varnost, službo za kontrolo zračnega prometa in vse druge dejavnosti, za katere je odgovorna država članica v okviru svojih uradnih pooblastil kot javni organ) ali ii) povezan z letalsko letališko infrastrukturo gospodarske narave (npr. vzletno-pristajalna steza, infrastruktura za zemeljsko oskrbo) ali iii) povezan z neletalsko infrastrukturo gospodarske narave (npr. parkirišča, hoteli).



Vrsta del

Financiranje

Struktura stroškov

Časovni razpored

 

 

 

 

 

 

 

 

1.2.4

Predložite pregled i) skupnih upravičenih stroškov naložbe ( 254 ) gospodarske narave in ii) skupnih upravičenih stroškov negospodarske narave. Stroške je treba znižati na njihovo sedanjo vrednost in navesti diskontno stopnjo.

V tem pregledu navedite, s katerim delom priglašene pomoči se bodo podprle naložbe, ki spadajo v kategorijo i), in s katerim naložbe, ki spadajo v kategorijo ii).

…

…

1.2.5

Če bo državna pomoč financirala tudi stroške naložb, povezane z neletalskimi dejavnostmi gospodarske narave: pojasnite, na kateri podlagi so vaši organi proučili tako pomoč kot združljivo z notranjim trgom.

…

…

1.2.6

Ali ste se zavezali ali se zavezujete, da boste za naložbo opravili presojo vplivov na okolje? (točka 20 smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom)?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili nikalno, pojasnite, zakaj presoja vplivov na okolje za ta projekt ni potrebna?

…

…

1.3   Dejavnosti negospodarske narave, ki spadajo na področje javne politike.

1.3.1

Potrdite, ali naložba krije dejavnosti, ki spadajo v pristojnost države pri izvajanju njenih uradnih pooblastil kot javnega organa (npr. kontrola zračnega prometa, policija, carina, gasilci in dejavnosti, nujne za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja). Naložbe, povezane z infrastrukturo in opremo, potrebno za izvajanje takih dejavnosti, se na splošno štejejo za negospodarske ter tako ne spadajo na področje uporabe pravil o državni pomoči. Ustrezne naložbe vključite v tabelo iz oddelka 1.2.3.



□ Da

□ Ne

1.3.2

Navedite nacionalni, regionalni ali kateri koli drug pravni instrument, ki se nanaša na pojem dejavnosti, ki spadajo na področje javne politike, in njihovo financiranje. Če tak pravni instrument ne obstaja, pojasnite, kako te dejavnosti običajno financirajo zadevni organi.

…

…

1.3.3

Predložite dokazila, iz katerih je razvidno, da javno financiranje negospodarskih dejavnosti ne povzroča neupravičene diskriminacije med posameznimi letališči. Diskriminacija se pojavi v primerih, v katerih morajo nekatera civilna letališča v skladu z ustreznim pravnim redom običajno nositi določene stroške, ki nastanejo pri njihovih negospodarskih dejavnostih, druga civilna letališča pa ne. Podrobno opredelite materialno in ozemeljsko uporabo nacionalnih pravil, ki se uporabljajo za financiranje negospodarskih dejavnosti letališč ter po potrebi raven regionalnih pristojnosti v zvezi s tem.

…

…

1.3.4

Z ustreznimi dokazili potrdite, da bodo nadomestila stroškov, ki nastanejo v zvezi z negospodarskimi dejavnostmi, strogo omejena na take stroške in da je vsako navzkrižno subvencioniranje gospodarskih dejavnosti s takimi nadomestili učinkovito izključeno.

…

…

1.3.5

Potrdite, da bo letališče vodilo ločene račune za gospodarske in negospodarske dejavnosti.

…

…

2.    Ocena združljivosti ukrepa

2.1   Prispevek k natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa

2.1.1

Ali pomoč za naložbe:

(a) □ Poveča mobilnost državljanov Unije in povezljivost regij z vzpostavitvijo točk za dostop za polete znotraj Unije?

…

…

(b) □ Pomeni boj proti preobremenjenosti letalskega prevoza na velikih letaliških vozliščih Unije?

…

…

(c) □ Spodbuja regionalni razvoj?

…

…

Opredelite, kako pomoč za naložbe prispeva k vsakemu posameznemu izbranemu cilju.

2.1.2

Ali je cilj naložbe ustvariti novo zmogljivost letališča?



□ Da

□ Ne

2.1.3

Če ste na vprašanje iz točke 2.1.2 odgovorili pritrdilno, na podlagi predhodnega poslovnega načrta iz oddelka 1.2 „Naložbeni projekt“ prikažite, da bo nova infrastruktura srednjeročno zadovoljila napovedano povpraševanje letalskih prevoznikov, potnikov in špediterjev v zaledju letališča.

2.1.4

Če gre za individualno pomoč za naložbe: ali je letališče, upravičeno do pomoči, v istem zaledju ( 255 ) kot drugo letališče, ki ne deluje s polno zmogljivostjo ali blizu polne zmogljivosti?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, navedite naslednje informacije: a) velikost in obliko zaledja letališča, b) oddaljenost in potovalni čas med letališčem, upravičenim do pomoči, in letališči v istem zaledju, c) potniški promet drugih letališč v istem zaledju v petih letih pred letom priglasitve ter d) pričakovano celotno povpraševanje in celotno zmogljivost v zaledju letališča, ki prejema pomoč, v vsaj naslednjih desetih letih glede na poslovni načrt po najslabšem možnem, osnovnem in najboljšem možnem scenariju.

…

…

2.1.5

Če gre za sheme pomoči: Navedite a) lokacijo in zaledja letališč, ki so upravičena do pomoči, na območju ozemeljske uporabe sheme, b) oddaljenost in potovalni čas med letališči, ki so upravičena do pomoči, in letališči v istem zaledju, c) metodo in merila, s katerimi vaši organi določijo velikost in obliko zaledij, ter uporabo zmogljivosti letališč v istem zaledju.

…

…

2.1.6

Če gre za individualno pomoč za naložbe: Če ste na vprašanje iz točke 2.1.4 odgovorili pritrdilno, navedite informacije, s katerimi se opredeli verjetni učinek naložbe na uporabo obstoječe infrastrukture v istem zaledju. Te informacije morajo prikazovati srednjeročne obete za uporabo, temeljiti morajo na preudarnih napovedih glede potniškega in tovornega prometa ter biti del predhodnega poslovnega načrta letališča, upravičenega do pomoči.

…

…

2.1.7

Če gre za individualno pomoč za naložbe: Če ste na vprašanje iz točke 2.1.4 odgovorili pritrdilno, navedite napovedi prometa v smislu števila potnikov po najslabšem možnem, osnovnem in najboljšem možnem scenariju ter pojasnite, zakaj take napovedi po vašem mnenju utemeljujejo pomoč za naložbe za oblikovanje dodatne zmogljivosti ali ohranitev obstoječe.

…

…

2.2   Potreba po posredovanju države

2.2.1

Če gre za individualno pomoč za naložbe: na osnovi poslovnega načrta letališča pojasnite, v kolikšni meri je zmožnost letališča, da krije svoje stroške investicijskega vzdrževanja, odvisna od njegove velikosti v smislu letnega potniškega prometa.

…

…

2.2.2

Če gre za individualno pomoč za naložbe: pojasnite, zakaj letališče ni moglo dobiti dovolj zasebnih finančnih sredstev.

…

…

2.2.3

Če gre za sheme pomoči: potrdite, a) da bo organ, ki dodeli pomoč, v vsakem posameznem primeru preveril potrebo po posredovanju države na podlagi i) velikosti letališča ( 256 ) in ii) zmožnosti letališča, da privabi zasebna finančna sredstva.

…

…

2.3   Ustreznost ukrepa

2.3.1

Prikažite, da je navedena pomoč ustrezna za doseganje nameravanega cilja ali odpravljanje težav, ki se nameravajo reševati s to pomočjo. Zlasti pojasnite, kako so organi ugotovili, da enakega cilja ni mogoče doseči in enake težave odpraviti z drugimi, manj izkrivljajočimi instrumenti politik ali pomoči, ter, da je zadevna pomoč ustrezen instrument politike. Če je pomoč dodeljena v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist ( 257 ), utemeljite, zakaj niso primerne druge, potencialno manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljivi predujmi ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali lastniških instrumentih ( 258 ):

…

…

2.4   Spodbujevalni učinek pomoči

2.4.1

Če gre za individualno pomoč za naložbe: potrdite, da se je priglašena individualna naložba začela šele po vložitvi vloge za pomoč pri organu, ki dodeli pomoč. Predložite izvod vloge, ki jo je upravičenec poslal organu, ki dodeljuje pomoč, in dokazila o datumu začetka del.

…

…

2.4.2

Če gre za sheme pomoči: potrdite, da se bo upravičeni naložbeni projekt začel šele po vložitvi individualne vloge za pomoč organu, ki dodeli pomoč.

…

…

2.4.3

Če gre za individualno pomoč za naložbe: opišite ravni nameravane dejavnosti po scenariju s pomočjo in hipotetičnem scenariju brez pomoči. Predložite dokazila, kot je na primer notranja dokumentacija v zvezi drugimi dejavnostmi, ki jih je obravnavalo letališče, upravičeno do pomoči, pri svojem notranjem odločanju.

…

…

2.4.4

Če gre za individualno pomoč za naložbe: če obstaja hipotetični scenarij z drugimi dejavnostmi, primerjajte oba scenarija in navedite dodatne dejavnosti, ki bi se začele izvajati le s pomočjo (analiza hipotetičnih scenarijev).

Če gre za individualno pomoč za naložbe: če hipotetični scenarij z drugimi dejavnostmi ne obstaja, natančno opredelite vrzel v financiranju stroškov investicijskega vzdrževanja, ugotovljeno na podlagi predhodnega poslovnega načrta letališča, upravičenega do pomoči. Vrzel v financiranju stroškov investicijskega vzdrževanja pomeni razliko med pozitivnimi in negativnimi denarnimi tokovi iz poslovanja, vključno s stroški naložbe, med trajanjem naložbe v neto sedanji vrednosti.

…

…

2.4.5

Če gre za sheme pomoči: potrdite, a) da bo organ, ki dodeli pomoč, individualno pomoč v okviru sheme pomoči dodelil šele, ko bo preveril, da obstaja spodbujevalni učinek, pri čemer bo primerjal ravni nameravane dejavnosti s pomočjo in brez pomoči (analiza hipotetičnih scenarijev), ali, če druge dejavnosti ne obstajajo, brez pomoči, tako da bo ugotovil vrzel v financiranju stroškov investicijskega vzdrževanja na podlagi predhodnega poslovnega načrta letališča, upravičenega do pomoči ( 259 ), in b) opišite vse osnovne vhodne podatke, parametre in predpostavke, ki jih bo organ, ki dodeli pomoč, ocenil za analizo spodbujevalnega učinka.

…

…

2.5   Sorazmernost pomoči

2.5.1

Če gre za individualno pomoč za naložbe: če obstaja hipotetični scenarij z drugimi dejavnostmi, a) predložite predhodna poslovna načrta za scenarij s pomočjo in hipotetični scenarij brez pomoči v obliki tabele v Excelu, b) na navedeni podlagi natančno opredelite neto dodatne stroške in neto dodatne prihodke, ki izhajajo iz izvajanja projekta ali dejavnosti z dodeljeno pomočjo, in ne iz drugega hipotetičnega projekta/dejavnosti, ter c) pojasnite vse osnovne vhodne podatke, parametre in predpostavke.

Poslovni načrti bi morali obsegati obdobje ekonomske življenjske dobe naložb.

…

…

2.5.2

Če gre za individualno pomoč za naložbe: če hipotetični scenarij z drugimi dejavnostmi ne obstaja, a) predložite predhodni poslovni načrt letališča, upravičenega do pomoči, v obliki tabele v Excelu, b) na navedeni podlagi navedite vrzel v financiranju stroškov investicijskega vzdrževanja, ki pomeni neto sedanjo vrednost razlike med pozitivnimi in negativnimi denarnimi tokovi iz poslovanja, vključno s stroški naložbe, med trajanjem naložbe, ter c) pojasnite vse osnovne vhodne podatke, parametre in predpostavke.

…

…

2.5.3

Če gre za sheme pomoči: se zavežite, a) da boste v vsakem primeru preverili hipotetični scenarij brez pomoči na podlagi predhodnih poslovnih načrtov, b) določili dodatne stroške in neto dodatne prihodke, ki izhajajo iz izvajanja projekta ali dejavnosti z dodeljeno pomočjo, in ne iz hipotetičnega projekta ali dejavnosti, kadar obstaja hipotetični scenarij z drugimi dejavnostmi, ter c) ugotovili vrzel v financiranju stroškov investicijskega vzdrževanja, ki pomeni neto sedanjo vrednost razlike med pozitivnimi in negativnimi denarnimi tokovi iz poslovanja, vključno s stroški naložbe, med trajanjem naložbe, kadar se ne bi izvajale nobene druge dejavnosti.

Opišite vse osnovne vhodne podatke, parametre in predpostavke, ki jih bo organ, ki dodeli pomoč, ocenil za preiskave in analize.

…

…

2.5.4

Intenzivnost pomoči:

Navedite največji odstotek upravičenih stroškov, ki bi jih morala kriti pomoč za naložbe („intenzivnost pomoči“), vključno z vsemi dodatki na osnovno intenzivnost pomoči:

…

…

Kadar se shema pomoči nanaša na različno velika letališča, navedite največjo intenzivnost pomoči, ki se uporablja za naslednje skupine letališč:



Velikost letališča glede na povprečni potniški promet (število potnikov na leto)

Največja intenzivnost pomoči za naložbe

> 3–5 milijonov

 

1–3 milijone

 

< 1 milijon

 

2.6   Izogibanje negativnim učinkom na konkurenco in trgovino

2.6.1

Potrdite, da je letališče, vključno z vso infrastrukturo in opremo, za katero je dodeljena pomoč za naložbe, odprto za vse morebitne uporabnike in ne bo namenjeno le enemu posebnemu uporabniku.

…

…

2.6.2

Natančno opredelite določbe, s katerimi se zagotavlja, da bo letališka zmogljivost dodeljena uporabnikom na podlagi bistvenih, nepristranskih, preglednih in nediskriminatornih meril.

…

…

2.7   Priglasitev individualne pomoči v okviru sheme pomoči za naložbe:

2.7.1

V skladu s členom 108(3) PDEU je treba priglasiti naslednje ukrepe individualne pomoči v okviru sheme pomoči za naložbe:

(a) pomoč za naložbe letališčem s povprečnim letnim prometom več kot 3 milijone potnikov;

(b) pomoč za naložbe letališčem s povprečnim letnim prometom manj kot 1 milijon potnikov, ki presega 75-odstotno intenzivnost pomoči, razen letališč v oddaljenih regijah;

(c) pomoč za naložbe, dodeljena za premestitev letališč;

(d) pomoč za naložbe za financiranje mešanega potniškega in tovornega letališča, ki je upravljalo več kot 200 000 ton tovora v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je priglašena pomoč;

(e) pomoč za naložbe, katere cilj je ustvariti novo potniško letališče (vključno s preoblikovanjem obstoječega letališča v potniško letališče);

(f) pomoč za naložbe, katere cilj je ustvariti ali razviti letališče, ki je oddaljeno do 100 kilometrov ali 60 minut vožnje z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali hitrim vlakom od obstoječega letališča.

DEL III.13.B

Obrazec za dodatne informacije o pomoči letališčem za tekoče poslovanje

Priporočljivo je, da ta obrazec izpolnite poleg obrazca „Splošne informacije“ pri priglasitvi vsake individualne pomoči za tekoče poslovanje, ki jo zajemajo Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom ( 260 ).

1.    Dodatne informacije o upravičencu in njegovih dejavnostih

1.1   Upravičenec

1.1.1

Ali je pomoč dodeljena neposredno operaterju letališča?



□ Da

□ Ne

1.1.2

Če ste na točko 1.1.1 odgovorili nikalno: po potrebi opišite (i) pravne subjekte in ii) pravne subjekte, ki so kot posredniki odgovorni za prenos pomoči letališču, ki zagotavlja storitve, upravičene do pomoči.

…

…

1.1.3

Če ste na točko 1.1.1 odgovorili nikalno, pojasnite, kako vaši organi zagotavljajo, da se prednosti ne dodeljujejo na vmesnih ravneh.

…

…

1.1.4

Ali je upravičenec do pomoči tudi lastnik letališča?



□ Da

□ Ne

1.1.5

Če ste na točko 1.1.4 odgovorili nikalno, natančno opredelite, kdo je/bo lastnik letališča, in opišite lastniško strukturo.

…

…

1.1.6

Če gre za individualno pomoč, opišite pravne, organizacijske in finančne odnose med prejemnikom pomoči ter i) podjetji, s katerimi sestavlja skupino podjetij, ii) njegovimi hčerinskimi družbami in iii) vsemi drugimi povezanimi podjetji, vključno s skupnimi podjetji.

Če gre za sheme pomoči, opišite metodo, po kateri bo organ, ki dodeli pomoč, ocenil pravne, organizacijske in finančne odnose iz točk 1.1.1 do 1.1.5.

…

…

1.2   Splošne informacije o operaterju letališča

1.2.1

Če letališča uporabljajo nacionalne oborožene sile, policijski organi, negospodarske zračne reševalne službe ali katere koli druge zračne službe negospodarske narave, natančno opredelite a) naravo služb ter b) stopnjo uporabe zmogljivosti letališča (npr. uporabo vzletno-pristajalne steze in druge letališke infrastrukture, izraženo kot odstotek letnih premikov zrakoplovov).

…

…

1.2.2

Navedite naslednje podatke o potniškem prometu letališč, ki prejemajo pomoč:

(a) Letališča, ki se s komercialnim potniškim prometom ukvarjajo že več kot dve finančni leti: povprečni letni potniški promet v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč priglašena ali dejansko dodeljena.

(b) Letališča, ki se s komercialnim potniškim prometom ukvarjajo manj kot dve finančni leti: napovedan povprečni letni potniški promet v dveh finančnih letih po začetku izvajanja komercialnega potniškega zračnega prometa.

Podatke navedite v obliki tabele, kot je prikazana v nadaljevanju:



Leto

Skupno število potnikov

 

 

 

 

Število potnikov je treba šteti po številu potovanj v eno smer za vsako posamezno ruto. Na primer, potnik, ki leti z letališča in nazaj nanj, se šteje dvakrat. Če je letališče del skupine letališč, je treba podatke o potniškem prometu pripraviti na podlagi vsakega posameznega letališča.

1.2.3

Če gre za individualno pomoč za tekoče poslovanje: predložite poslovni načrt, ki ga je upravičenec izvajal v obdobju 2009–2013 in ga namerava izvajati še naslednjih deset let, tj. do 4. aprila 2024. Opišite predpostavke za to desetletno obdobje.

V poslovni načrt morate vključiti informacije o prometu in napovedih prometa, stroških in napovedih stroškov, finančne podatke in finančne napovedi v zvezi s stopnjo donosnosti in denarnimi tokovi (s sklicem na metodologije, ki jih dokazljivo uporablja letališče, npr. uporaba metod za ocenjevanje neto sedanje vrednosti naložbe, interne stopnje donosnosti in povprečnega donosa na vloženi kapital); poslovni načrt morate predložiti v obliki tabele v Excelu s pojasnili vseh osnovnih formul.

Če gre za sheme pomoči: podrobno opredelite a) formalna in materialna merila, s katerimi morajo biti usklajeni poslovni načrti letališč, upravičenih do pomoči, ter b) metode, ki jih bodo nacionalni organi uporabili pri ocenjevanju poslovnih načrtov.

…

…

1.2.4

Če gre za individualno pomoč za tekoče poslovanje, predložite kratek pregled izgub iz poslovanja ( 261 ), ki jih je upravičenec utrpel v obdobju 2009–2013, ter predvidenih izgub iz poslovanja v obdobju do 4. aprila 2024. Podatke navedite v obliki tabele, kot je prikazano spodaj:



Prihodki

 

 

 

 

…

 

 

 

 

…

 

 

 

 

Operativni stroški

 

 

 

 

…

 

 

 

 

…

 

 

 

 

Drugo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

…

 

 

 

 

Poslovni prihodki

 

 

 

 

Če gre za sheme pomoči, natančno opredelite metodo, ki jo bodo uporabili organi za določitev operativnih izgub letališč, ki so upravičena do pomoči.

1.2.5

Če gre za individualno pomoč za tekoče poslovanje, predložite izvode finančnih poročil letališč, ki so upravičena do pomoči ( 262 ), za pet let pred letom vložitve vloge za pomoč za tekoče poslovanje.

Če gre za sheme pomoči, se zavežite, da boste v oceno individualne pomoči vključili zgoraj navedena finančna poročila.

…

…

1.2.6

Natančno opredelite določbe, ki preprečujejo prekomerna nadomestila, in od upravičenca izterjajte presežne zneske.

…

…

1.3   Storitvene dejavnosti letališča

1.3.1

Natančno opredelite storitve letališča, upravičenega do pomoči ( 263 ), in kategorije upravičenih operativnih stroškov ( 264 ) v zvezi z zagotavljanjem navedenih storitev.

…

…

1.4   Dejavnosti, ki spadajo na področje javne politike

1.4.1

Ali pomoč za tekoče poslovanje krije dejavnosti, ki spadajo v pristojnost države pri izvajanju njenih uradnih pooblastil kot javnega organa (npr. kontrola zračnega prometa, policija, carina, gasilci in dejavnosti, nujne za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja)? Operativni stroški v zvezi z infrastrukturo in opremo, potrebno za izvajanje takih dejavnosti, se na splošno štejejo za negospodarske ter tako ne spadajo na področje uporabe pravil o državni pomoči.



□ Da

□ Ne

1.4.2

Navedite nacionalni, regionalni ali kateri koli drug pravni instrument, ki se nanaša na pojem dejavnosti, ki spadajo na področje javne politike, in njihovo financiranje. Če tak pravni instrument ne obstaja, pojasnite, kako te dejavnosti običajno financirajo zadevni organi.

…

…

1.4.3

Predložite dokazila, iz katerih je razvidno, da javno financiranje negospodarskih dejavnosti ne povzroča neupravičene diskriminacije med posameznimi letališči. Diskriminacija se pojavi v primerih, v katerih morajo nekatera civilna letališča v skladu z ustreznim pravnim redom običajno nositi določene stroške, ki nastanejo pri njihovih negospodarskih dejavnostih, druga civilna letališča pa ne. Podrobno opredelite materialno in ozemeljsko uporabo nacionalnih pravil, ki se uporabljajo za financiranje negospodarskih dejavnosti letališč ter po potrebi raven regionalnih pristojnosti v zvezi s tem.

…

…

1.4.4

Z ustreznimi dokazili potrdite, da bodo nadomestila stroškov, ki nastanejo v zvezi z negospodarskimi dejavnostmi, strogo omejena na take stroške in da je vsako navzkrižno subvencioniranje gospodarskih dejavnosti s takimi nadomestili učinkovito izključeno.

…

…

1.4.5

Potrdite, da bo letališče vodilo ločene račune za gospodarske in negospodarske dejavnosti.

…

…

2.    Ocena združljivosti ukrepa

2.1   Ali je bila pomoč dodeljena pred 4. aprilom 2014?



□ Da

□ Ne

2.2   Prispevek k natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa

2.2.1

Ali pomoč za tekoče poslovanje:

(a) □ poveča mobilnost državljanov Unije in povezljivost regij z vzpostavitvijo točk za dostop za polete znotraj Unije?

(b) □ pomeni boj proti preobremenjenosti letalskega prevoza na velikih letaliških vozliščih Unije?

(c) □ spodbuja regionalni razvoj?

Pojasnite, kako pomoč za tekoče poslovanje prispeva k izbranim ciljem.

…

…

2.2.2

Ali se priglašeni ukrep nanaša na operaterja novega letališča?



□ Da

□ Ne

2.2.3

Če gre za individualno pomoč za tekoče poslovanje: Ali se letališče, upravičeno do pomoči, nahaja v istem zaledju ( 265 ) kot drugo letališče z neizkoriščeno zmogljivostjo?



□ Da

□ Ne

2.2.4

Če gre za individualno pomoč za tekoče poslovanje: Če ste na točko 2.2.3 odgovorili pritrdilno, opredelite velikost in obliko zaledja. Navedite informacije, s katerimi se opredeli verjetni učinek na promet drugega letališča v istem zaledju. Te informacije bi morale biti del poslovnega načrta letališča, upravičenega do pomoči, ter bi morale temeljiti na preudarnih napovedih glede potniškega in tovornega prometa.

Če gre za sheme pomoči: a) potrdite zavezo organov, da bodo na podlagi informacij, ki so del poslovnega načrta letališča, upravičenega do pomoči, ter temeljijo na preudarnih napovedih glede potniškega in tovornega prometa ocenili verjetni učinek na promet drugih letališč, ki so v istem zaledju kot upravičeno letališče, ter b) pojasnite metodo in merila, ki jih bodo nacionalni organi uporabili pri oceni verjetnega učinka na promet teh drugih letališč.

…

…

2.3   Potreba po posredovanju države

2.3.1

Potrdite, da letni promet letališča/upravičenih letališč ne presega 3 milijonov potnikov (glej tudi vprašanje št. 1.2.2).

…

2.4   Ustreznost ukrepa

2.4.1

Prikažite, da je navedena pomoč ustrezna za doseganje nameravanega cilja ali odpravljanje težav, ki se nameravajo reševati s to pomočjo. Pojasnite zlasti, kako so organi ugotovili, da enakega cilja ni mogoče doseči ali enake težave rešiti z drugimi, manj izkrivljajočimi instrumenti politik ali pomoči. Če je pomoč dodeljena v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist ( 266 ), utemeljite, zakaj niso primerne druge, potencialno manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljivi predujmi ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali lastniških instrumentih ( 267 ):

…

…

2.4.2

Če gre za individualno pomoč za tekoče poslovanje: Ali je bil znesek pomoči določen vnaprej kot fiksen znesek, ki krije predvideno vrzel v financiranju poslovanja, določeno na podlagi poslovnega načrta upravičenca, v desetletnem prehodnem obdobju, ki se začne 4. aprila 2014?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, predložite ustrezne informacije v poslovnem načrtu.

2.4.3

Ali bo v primeru shem pomoči znesek pomoči v vsakem posameznem primeru določen predhodno kot fiksen znesek, ki zajema predvideno vrzel v financiranju poslovanja, določeno na podlagi poslovnega načrta upravičenca, v desetletnem prehodnem obdobju, ki se začne 4. aprila 2014?



□ Da

□ Ne

Če ste odgovorili pritrdilno, predložite ustrezne informacije v poslovnem načrtu.

2.4.4

Če ste na točki 2.4.2 in 2.4.3 odgovorili nikalno, natančno opredelite: a) stopnjo negotovosti napovedi stroškov in prihodkov ter b) kakršno koli asimetrijo informacij, zaradi katerih javni organ ne more vnaprej izračunati zneska pomoči na podlagi poslovnega načrta.

…

…

2.4.5

Če ste na točki 2.4.2 in 2.4.3 odgovorili nikalno, potrdite, da je največji znesek združljive pomoči za tekoče poslovanje bil/bo določen v skladu z modelom, ki temelji na povprečju vrzeli v financiranju poslovanja ( 268 ) v petih letih, tj. od leta 2009 do leta 2013.

2.4.6

Potrdite, da se znesek pomoči za tekoče poslovanje ne bo naknadno povečal.



□ Da

□ Ne

2.4.7

Če ste na zgornje vprašanje odgovorili nikalno, pojasnite, zakaj možnost naknadnega povečanja po vašem mnenju ne bo zmanjšala spodbud za uspešno upravljanje letališča.

…

…

2.5   Spodbujevalni učinek in sorazmernost pomoči

2.5.1

Če gre za individualno pomoč za tekoče poslovanje, opišite, zakaj bi bila brez pomoči stopnja gospodarske dejavnosti zadevnega letališča po vsej verjetnosti precej manjša. Predložite potrebne informacije na podlagi poslovnega načrta (glej tudi točko 1.2.3), tako da primerjate ravni načrtovanih dejavnosti s pomočjo in brez nje (hipotetični scenarij) ter upoštevate možni obstoj pomoči za naložbe in obseg prometa.

Če gre za sheme pomoči, opišite metodo, ki jo je organ, ki dodeli pomoč, uporabil pri oceni poslovnih načrtov, ter verjetnost, da bi bila stopnja gospodarske dejavnosti zadevnega letališča brez pomoči znatno nižja, pri čemer upoštevajte morebitno prisotnost pomoči za naložbe in obseg prometa.

…

…

2.5.2

Če gre za individualno pomoč za tekoče poslovanje, prikažite, da poslovni načrt prispeva h kritju celotnih operativnih stroškov do 4. aprila 2024. Opredelite ustrezne bistvene parametre poslovnega načrta.

Če gre za sheme pomoči, potrdite, da bo organ, ki dodeli pomoč, individualno pomoč za tekoče poslovanje dodelil le, če bo ugotovil, da bo poslovni načrt letališča, upravičenega do pomoči, prispeval h kritju celotnih operativnih stroškov do 4. aprila 2024. Natančno opredelite, katere ključne parametre poslovnega načrta bodo ocenili organi, ki dodelijo pomoč, da bodo v vsakem primeru prišli do takega sklepa.

…

…

2.5.3

Navedite:

Če gre za individualno pomoč za tekoče poslovanje: prvotna vrzel v financiranju v desetih letih na letališču, upravičenemu do pomoči, se začne s kritjem operativnih stroškov z dne 4. aprila 2014 na začetku prehodnega obdobja in konča s kritjem celotnih operativnih stroškov z dne 4. aprila 2024, tj. ob koncu prehodnega obdobja.

Če gre za sheme pomoči: se zavežite, a) da se bo vrzel v financiranju letališč, ki so upravičena do pomoči, določila z uporabo metode iz točke 2.5.2 ter b) da morajo letališča, ki so upravičena do pomoči, prikazati, da bodo do 4. aprila 2024 dosegla kritje celotnih operativnih stroškov.

…

…

Največji dovoljeni znesek pomoči:

…

…

Odstotek vrzeli v financiranju, ki se mora kriti s pomočjo za tekoče poslovanje:

…

…

Obdobje, v katerem bo dodeljena pomoč za tekoče poslovanje:

…

…

2.6   Izogibanje negativnim učinkom na konkurenco in trgovino

2.6.1

Prikažite, da so vsa letališča v istem zaledju letališča, upravičena do pomoči, ki bodo lahko do 4. aprila 2024 dosegla kritje celotnih operativnih stroškov.

…

…

2.6.2

Potrdite, da so letališča, vključno z vsemi naložbami, za katere je dodeljena pomoč, odprta za vse morebitne uporabnike in ne bodo namenjena le enemu posebnemu uporabniku.



□ Da

□ Ne

2.6.3

Natančno opredelite določbe, s katerimi se zagotavlja, da bo letališka zmogljivost dodeljena uporabnikom na podlagi bistvenih, nepristranskih, preglednih in nediskriminatornih meril.

…

…

DEL III.13.C

Obrazec za dodatne informacije o zagonski pomoči letalskim prevoznikom

Priporočljivo je, da ta obrazec izpolnite poleg obrazca „Splošne informacije“ iz dela I pri priglasitvi vsake zagonske pomoči, ki jo zajemajo Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom ( 269 ).

Ta obrazec se nanaša na priglasitev shem pomoči in individualne pomoči.

1.    Dodatne informacije o upravičencu, projektu in pomoči

1.1   Upravičenec

1.1.1

Ali je pomoč dodeljena neposredno letalskemu prevozniku, ki deluje na novi ruti?



Da

Ne

1.1.2

Če ste na točko 1.1.1 odgovorili nikalno, opišite, če je ustrezno, pravne subjekte, a) ki so pomoč prejeli ali b) ki so jo prenesli vmesnemu subjektu ali letalskemu prevozniku, ki deluje na novi ruti.

…

…

1.1.3

Če ste na točko 1.1.1 odgovorili nikalno, pojasnite, kako nacionalni organi zagotavljajo, da se prednosti ne dodeljujejo na vmesnih ravneh.

…

…

1.1.4

Če gre za individualno pomoč, opišite pravne, organizacijske in finančne odnose med prejemnikom pomoči ter i) podjetji, s katerimi sestavlja skupino podjetij, ii) njegovimi hčerinskimi družbami in iii) vsemi drugimi povezanimi podjetji, vključno s skupnimi podjetji.

Če gre za sheme pomoči, opišite metodo, po kateri bo organ, ki dodeli pomoč, ocenil pravne, organizacijske in finančne odnose iz točke 1.1.4.

…

…

1.1.5

Izbor upravičenca: opišite a) postopek, s katerim je oziroma bo upravičenec izbran, b) medij in stopnjo oglaševanja izbirnega postopka, c) pogoje za upravičenost d) operativne zahteve ter e) merila za izbor.

…

…

2.    Ocena združljivosti ukrepa

2.1   Prispevek k natančno opredeljenemu cilju skupnega interesa

2.1.1

Ali zagonska pomoč:

(a) poveča mobilnost državljanov Unije in povezljivost regij z odprtjem novih rut?

(b) spodbuja regionalni razvoj oddaljenih regij?

Pojasnite, kako pomoč prispeva k izbranemu cilju.

…

…

2.1.2

Če gre za individualno pomoč, prikažite, da na rutah, ki jih mora kriti, še ne obratuje železniška storitev za visoke hitrosti ( 270 ) ali drugo letališče v istem zaledju ( 271 ) pod primerljivimi pogoji. Če menite, da pogoji niso primerljivi, pojasnite, zakaj.

Če gre za sheme pomoči, pojasnite, kako bo organ, ki dodeli pomoč, zagotovil, da je pogoj iz te točke izpolnjen v vsakem posameznem primeru zagonske pomoči.

…

2.2   Potreba po posredovanju države

2.2.1

Navedite, ali se zagonska pomoč nanaša na:

(a) rute, ki povezujejo letališče z manj kot 3 milijoni potnikov letno ( 272 ) z drugim letališčem v skupnem evropskem zračnem prostoru ( 273 );

(b) rute, ki povezujejo letališče v oddaljeni regiji z drugim letališčem (v skupnem evropskem zračnem prostoru ali zunaj njega), ne glede na velikost zadevnih letališč;

(c) rute, ki povezujejo letališče z več kot 3 milijoni potnikov letno in manj kot 5 milijoni potnikov letno, ki niso v oddaljenih regijah. V tem primeru ustrezno utemeljite izjemne okoliščine;

(d) Drugo (navedite).

…

…

2.2.2

Če gre za individualno pomoč, navedite lokacijo letališč, povezanih z upravičenimi novimi rutami.

…

…

2.2.3

Če gre za individualno pomoč, kadar je zagonska pomoč za rute, ki povezujejo letališče, ki se ne nahaja v oddaljeni regiji, z drugim letališčem, navedite naslednje podatke o potniškem prometu letališč, povezanih z novimi rutami:

(a) glede letališč, ki se s komercialnim potniškim prometom ukvarjajo že več kot dve finančni leti: povprečni letni potniški promet v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč priglašena ali dejansko dodeljena;

(b) glede letališč, ki se s komercialnim potniškim prometom ukvarjajo manj kot dve finančni leti: napovedan povprečni letni potniški promet v dveh finančnih letih po začetku izvajanja komercialnega potniškega zračnega prometa.

Podatke navedite v obliki tabele, kot je prikazana v nadaljevanju:



Leto

Letališče

Letališče

Leto

število potnikov

število potnikov

Leto

število potnikov

število potnikov

Število potnikov je treba šteti po številu potovanj v eno smer za vsako posamezno ruto, npr. potnik, ki leti z letališča in nazaj nanj, se šteje dvakrat. Če je letališče del skupine letališč, se podatki o prometu potnikov zbirajo za vsako posamezno letališče.

2.2.4

Če gre za sheme pomoči, pojasnite, kako bo organ, ki dodeli pomoč, na podlagi lokacije letališča, podatkov o potniškem prometu in rut ocenil, ali je potrebno posredovanje države v vsakem posameznem primeru zagonske pomoči.

…

…

2.3   Ustreznost ukrepa

2.3.1

Če gre za individualno pomoč: prikažite, da je navedena pomoč ustrezna za doseganje nameravanega cilja ali odpravljanje težav, ki se nameravajo reševati s to pomočjo. Pojasnite zlasti, kako so organi ugotovili, da enakega cilja ni mogoče doseči ali enake težave rešiti z drugimi, manj izkrivljajočimi instrumenti politik ali pomoči. Na primer, če je pomoč dodeljena v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist ( 274 ), prikažite, zakaj niso primerne druge, potencialno manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljivi predujmi ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali lastniških instrumentih (274) .

…

…

2.3.2

Če gre za individualno pomoč, kadar letalski prevoznik, upravičen do pomoči, vnaprej pripravi poslovni načrt za ruto, ki prejema pomoč: predložite ta poslovni načrt. V tem poslovnem načrtu morate navesti, ali lahko navedena ruta po treh letih postane donosna za letalskega prevoznika, in sicer brez javnega financiranja.

…

…

2.3.3

Če gre za individualno pomoč brez predhodnega poslovnega načrta za ruto, ki prejema pomoč: predložite dokument, ki prikazuje, da je zadevni letalski prevoznik nepreklicno zavezan, da bo obratoval na tej ruti vsaj za obdobje, ki je enako dolgo kot obdobje, v katerem je prejemal zagonsko pomoč.

…

…

2.3.4

Če gre za sheme pomoči: pojasnite, kako bo organ, ki dodeli pomoč, ocenil, ali je ukrep v vsakem posameznem primeru ustrezen za zagonsko pomoč.

…

…

2.4   Spodbujevalni učinek in sorazmernost ukrepa

2.4.1

Če gre za individualno pomoč, na podlagi poslovnega načrta, če je ta na voljo, pojasnite, zakaj brez pomoči stopnja gospodarske dejavnosti letalskega prevoznika na zadevnem letališču po vsej verjetnosti ne bi bila razširjena.

…

Če gre za sheme pomoči, opišite metodo, ki jo uporablja organ, ki dodeli pomoč, da oceni verjetnost, da brez pomoči stopnja gospodarske dejavnosti letalskega prevoznika na zadevnem letališču ne bi bila razširjena.

…

…

2.4.2

Če gre za individualno pomoč, potrdite, da bo/je nova ruta začela obratovati šele po vložitvi vloge za pomoč pri organu, ki dodeli pomoč, ter predložite: a) izvod vloge za pomoč, ki jo je upravičenec poslal organu, ki dodeli pomoč, in b) dokazila o datumu začetka dejavnosti na novi ruti.

Če gre za sheme pomoči, potrdite, da bodo nove rute, upravičene do pomoči, začele obratovati šele po vložitvi vloge za pomoč pri organu, ki dodeli pomoč.

…

2.4.3

Potrdite, da bo pomoč za vsako ruto dodeljena za največ tri leta.

…

…

2.4.4

Določite intenzivnost pomoči, ki je skupni znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov ( 275 ). Oba podatka je treba izraziti po neto sedanji vrednosti ob dodelitvi pomoči in pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev.

…

…

2.4.5

Natančno opredelite določbe, ki preprečujejo prekomerna nadomestila, in od upravičenega letalskega prevoznika izterjajte presežne zneske.

…

…

2.4.6

Opredelite ukrepe, ki preprečujejo navzkrižno subvencioniranje drugih rut upravičenega letalskega prevoznika na zadevno letališče in z njega.

…

…

2.5   Izogibanje neprimernim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino

2.5.1

Če gre za individualno pomoč: potrdite, da na povezavi (na primer ruti med parom mest), na kateri bo obratovala nova zračna ruta, še ne obratuje železniška storitev za visoke hitrosti ali drugo letališče v istem zaledju in pod primerljivimi pogoji, zlasti v smislu dolžine potovanja. Glej tudi točko 2.1.2.

Če gre za sheme pomoči: pojasnite, kako bo organ, ki dodeli pomoč, zagotovil, da je pogoj iz te točke izpolnjen v vsakem posameznem primeru zagonske pomoči.

…

…

2.5.2

Predložite dokazila, da so javni organi pri načrtovanju dodelitve zagonske pomoči za novo ruto letalskemu prevozniku, prek letališča ali ne, že ali še bodo objavili svoje načrte v zadostnem roku in z zadostnim oglaševanjem, da bi lahko vsi zainteresirani letalski prevoznik ponudili svoje storitve.

…

…

2.5.3

Potrdite, da zadevne zagonske pomoči ni mogoče kombinirati z nobeno drugo vrsto državne pomoči, ki se dodeli za delovanje iste rute.

…

…

DEL III.13.D

Obrazec za dodatne informacije o pomoči socialnega značaja v skladu s členom 107(2)(a) Pogodbe za storitve zračnega prevoza

Priporočljivo je, da ta obrazec izpolnite poleg obrazca „Splošne informacije“ iz dela I pri priglasitvi vsakega zagotavljanja pomoči socialnega značaja, ki jo zajemajo Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom ( 276 ).

1.    Informacije o upravičencih, projektu in pomoči

1.1

Pojasnite socialne cilje priglašenega ukrepa in razloge, zaradi katerih ukrep po vašem mnenju dosega navedene cilje.

…

…

1.2

Podrobni podatki o predvideni pomoči

1.2.1

Opišite a) način dodelitve in razdelitve pomoči končnim potrošnikom ter b) opišite, če je ustrezno, pravne subjekte, ki so pomoč prejeli ali so jo prenesli vmesnemu subjektu, odgovornemu za razdeljevanje pomoči upravičenim končnim potrošnikom.

…

…

1.2.2

Opišite kategorije upravičenih končnih potrošnikov, na primer potniki s posebnimi potrebami, kot so otroci, invalidi, osebe z nizkimi dohodki, študentje, starejši itd. ( 277 )..

…

…

1.2.3

Potrdite, da bodo lahko končni potrošniki učinkovito izkoristili pomoč.

…

…

1.2.4

Opišite rute, upravičene do pomoči.

…

…

1.2.5

Ali bo pomoč dodeljena za potniški promet na rutah, ki povezujejo letališča v oddaljeni regiji ( 278 ) z drugimi letališči v Evropskem gospodarskem prostoru?



Da

Ne

1.2.6

Če ste na točko 1.2.5 odgovorili pritrdilno, opišite upravičena geografska območja in rute.

…

…

1.2.7

Natančno opredelite stroške, ki se bodo povrnili s pomočjo, ter potrdite, ali so upravičeni stroški omejeni na ceno povratne vozovnice, vključno z vsemi dajatvami in taksami, ki jih prevoznik zaračuna upravičenemu končnemu potrošniku.

…

…

1.2.8

Potrdite, da se bo pomoč dodelila brez diskriminacije med distribucijskimi kanali, kot so potovalne agencije, storitve zemeljske oskrbe letalskega prevoznika in spletne strani.

 □

1.2.9

Opišite a) postopek, s katerim bo ali je izbran operater zračnih prevozov, b) pogoje za upravičenost in c) merila za izbor.

…

…

1.2.10

Potrdite, da bo pomoč dodeljena brez diskriminacije na podlagi izvora storitev, tj. ne glede na letalskega prevoznika, ki opravlja storitve.

 □

1.2.11

Opišite veljavne kontrole in zaščitne ukrepe, s katerimi se zagotavlja, da shemo uporabljajo le upravičeni končni potrošniki ter da ne prihaja do prekomernih nadomestil.

…

…

DEL III.13.E

Obrazec za dodatne informacije o pomoči za pomorski promet

Priporočljivo je, da ta obrazec izpolnite poleg obrazca „Splošne informacije“ iz dela I pri priglasitvi vsakega ukrepa, ki ga zajemajo Smernice Skupnosti o državni pomoči za pomorski promet ( 279 )(v nadaljnjem besedilu: Smernice).

1.    Informacije o vrsti sheme

Ali shema pomoči predstavlja oziroma vključuje:

(a) davek na tonažo

(b) zmanjšanje socialnih prispevkov

(c) zmanjšanje lokalnih davkov

(d) zmanjšanje pristojbin za registracijo

(e) pomoč za usposabljanje

(f) pomoč za prevoz tovornjakov od cest do morskih poti

(g) javno naročilo storitev ali postopek oddaje naročila

(h) pomoč na socialni podlagi

(i) drugo (opišite):

…

2.    Informacije o upravičenosti

Za kategorije (a), (b), (c), (d), (e), (f) iz točke 1, odgovorite na točke 2.2. do 2.7.:

2.1 Kakšna so merila o izpolnjevanju pogojev za podjetja?

…

…

2.2 Kakšna so merila o izpolnjevanju pogojev za čolne, predvsem, ali je izobešanje pomorske zastave obvezno? Kakšne so obveznosti v zvezi z zastavo za ladjevja družb, za katera začne po 17. januarju 2014 veljati shemo davka na tonažo? Ali obveznosti v zvezi z zastavo veljajo za celotno ladjevje upravičene družbe ali le ladjevje v lasti ali ladjevje, ki je dano v zakup brez posadke?

…

…

2.3 Kakšni so pogoji za upravičenost za ladjevje, ki je dano v zakup v brez posadke?

…

…

2.4 Kakšni so pogoji za upravičenost za začasno zakupljeno ladjevje ali ladjevje, zakupljeno za plovbo?

…

…

2.5 Če je to primerno, kakšna so merila za upravičenost za pomorščake?

…

…

2.6 Navedite upravičene dejavnost. Predvsem navedite, ali se ureditev nanaša na:



dejavnosti vleke?

□ dejavnosti izkopa?

Ali shema pomoči na splošno zajema dejavnosti ladijskega prevoza, ki niso pomorski promet z blagom ali potnik?

…

…

2.7 Kateri omejitveni ukrepi so sprejeti za preprečitev vpliva na druge dejavnosti iste družbe?

…

…

Za kategorijo (g) iz točke 1:

2.8 Kakšne so obveznosti javnih služb, metoda izračuna nadomestil, različne ponudbe, predložene v razpisnem postopku, in razlogi za izbor določenega podjetja?

…

…

Za kategorijo (h) iz točke 1:

2.9 Katere so zadevne rute in skupine zadevnih uporabnikov ter pogoji za dodelitev posameznih subvencij?

…

…

3.    Informacije o intenzivnosti pomoči

3.1

Kateri mehanizmi so vzpostavljeni za zagotavljanje spoštovanja zgornje meje pomoči, določene v Poglavju 11 Smernic? Kako se vodijo zadevne evidence?

…

…

Za kategorijo (a) iz točke 1, odgovorite na točke 3.2. do 3.7.:

3.2 Katere stopnje se uporabljajo pri izračunu obdavčljivega dohodka na 100 neto ton?

Do 1 000 NT …

Med 1 001 in 10 000 NT …

Med 10 001 in 20 000 NT …

Več kot 20 001 NT …

3.3 Ali morajo družbe voditi ločeno računovodstvo, če izvajajo tako upravičene kot neupravičene dejavnosti?

…

…

3.4 Kako se obravnavajo skupine družb in posli znotraj skupine?

…

…

3.5 Do kakšne mere zajema shema davka na tonažo prihodke od pomožnih dejavnosti?

…

…

3.6 Ali obstajajo posebna davčna pravila za ladje, za katere se začne uporabljati shema davka na tonažo, če njihova tržna vrednosti preseže davčno vrednost?

…

…

3.7 Ali se običajna raven obdavčitve v okviru splošnih davčnih pravil držav članic uporablja za plačilo direktorjev in deležnikov ladjarskih družb?

…

…

Za kategorije (b), (c) in (d) iz točke 1:, odgovorite na točke 3.8. do 3.10.:

3.8 Kolikšna je intenzivnosti pomoči bodisi v smislu odstotka socialnih/davčnih prispevkov bodisi davkov ali dajatev, ki se po predpisih uporabljajo za pomorščaka ali lastnika ladje?

…

…

3.9 Na kolikšno absolutno višino so ti prispevki, dajatve ali davki iz točke 3.8. omejeni?

…

…

3.10 Ali je pomoč v primeru plavajočih bagrov in vlačilcev strogo omejena na tisti del dejavnosti, ki je povezan s pomorskim prometom?

…

…

3.11 Za kategorijo (e) iz točke 1: Kolikšna je intenzivnosti pomoči v smislu stroškov usposabljanja ali plače udeleženca usposabljanja?

…

…

3.12 Za kategorijo (f) iz točke 1: Kolikšen je znesek pomoči na prevoženi tonski kilometer?

…

…

3.13 Za kategorijo (h) iz točke 1: Kolikšen je znesek posameznih subvencij?

…

…

▼M5

DEL III.14

OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE ZA PRIGLASITEV POMOČI ZA RIBIŠTVO IN RIBOGOJSTVO

Obrazec za dodatne informacije je treba uporabiti za priglasitev katere koli sheme pomoči ali individualne pomoči, ki je zajeta v Smernice za preučitev državne pomoči za ribištvo in ribogojstvo („Smernice“).

CILJI SHEME ali POMOČI (ustrezno označite in vstavite zahtevane informacije):

Ta oddelek sledi vrstnemu redu pododstavkov odstavka 4 Smernic: „Pomoč, ki se lahko šteje za združljivo“.

   Točka 4.1 Smernic: Pomoč za vrste ukrepov, ki jih zajema uredba o skupinskih izjemah

Veljavni sta dve uredbi o skupinskih izjemah: Uredba Komisije (ES) št. 736/2008 ( 280 ), ki se uporablja za sektor za ribištvo in ribogojstvo, ter Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 ( 281 ), ki je uredba o splošnih skupinskih izjemah in se uporablja za vse sektorje.

Zato takšne pomoči načeloma ni treba priglasiti.

Vendar ob upoštevanju uvodne izjave 6 Uredbe (ES) št. 736/2008 in uvodne izjave 7 Uredbe (ES) št. 800/2008 ti uredbi ne vplivata na možnost držav članic za priglasitev državne pomoči, katere cilji ustrezajo ciljem teh uredb.

Poleg tega izjeme iz uredb (ES) št. 736/2008 in (ES) št. 800/2008 ne zajemajo naslednje vrste pomoči: pomoč, ki presega določene zgornje meje pomoči, kot to določa člen 1(3) Uredbe (ES) št. 736/2008 ali člen 6 Uredbe (ES) št. 800/2008, ali pomoč s posebnimi značilnostmi, zlasti pomoč, dodeljena podjetjem, ki niso MSP, pomoč, dodeljena podjetjem v težavah, nepregledna pomoč, pomoč, dodeljena podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločitve Komisije, ki je pomoč razglasila za nezdružljivo s skupnim trgom.

ista vrsta pomoči, kot jo zajema Uredba (ES) št. 736/2008

ista vrsta pomoči, kot jo zajema Uredba (ES) št. 800/2008

pomoč, ki presega zgornje meje pomoči

pomoč, dodeljena podjetjem, ki niso MSP

nepregledna pomoč

pomoč, dodeljena podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo

druge značilnosti: določite

Država članica mora zagotoviti natančno in utemeljeno obrazložitev, zakaj se pomoč lahko šteje za združljivo s skupnim trgom.

   Točka 4.2 Smernic: Pomoč, ki spada v področje uporabe določenih horizontalnih smernic

Država članica mora zagotoviti sklic na ustrezne Smernice, ki so veljavne za zadeven ukrep pomoči, ter natančno in utemeljeno obrazložitev, zakaj se pomoč lahko šteje za združljivo z navedenimi Smernicami.

Država članica mora izpolniti tudi drugi ustrezen obrazec za povzetek informacij, priložen tej uredbi:

— pomoč za usposabljanje – obrazec v delu III.2,

— pomoč za zaposlovanje – obrazec v delu III.3,

— pomoč za raziskave in razvoj – obrazec v delu III.6.A ali III.6.B, kot je ustrezno,

— pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah – obrazec v delu III.7 ali III.8, kot je ustrezno,

— okoljska pomoč – obrazec III.10.

   Točka 4.3 Smernic: Pomoč za naložbe v ribiška plovila

Država članica mora zagotoviti informacije, ki prikažejo skladnost pomoči s pogoji, določenimi v členu 25(2) in (6) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo+ ( 282 ).

Zagotoviti mora tudi obrazložitev, zakaj ta pomoč ni del operativnega programa, ki ga sofinancira ta sklad.

   Točka 4.4 Smernic: Pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, izjemni dogodki ali posebne slabe vremenske razmere

Država članica mora zagotoviti naslednje informacije, ki prikažejo skladnost pomoči:

— podrobne informacije, ki dokazujejo naravno nesrečo ali izjemen dogodek, skupaj s tehničnimi in/ali znanstvenimi poročili,

— dokaz za vzročno zvezo med dogodkom in škodo,

— način izračunavanja škode,

— druge načine obrazložitve.

   Točka 4.5 Smernic: Davčna olajšava in stroški, povezani z delom, ki se nanašajo na ribiška plovila Skupnosti, ki dejavnosti opravljajo zunaj voda Skupnosti

Država članica mora zagotoviti informacije, ki prikažejo skladnost pomoči s pogoji, določenimi v točki 4.5 Smernic.

Navedene informacije morajo zlasti vključevati podrobnosti o tveganju za izpis plovil, na katera se nanaša shema, iz registra ribiške flote.

   Točka 4.6 Smernic: Pomoč, financirana iz davkom podobnih dajatev

Država članica mora:

— navesti, kako bodo porabljeni skladi, ki se pridobijo s sredstvi od davkom podobnih dajatev, ter

— prikazati, kako in na kateri osnovi je njihova poraba skladna s predpisi o državni pomoči.

Poleg tega mora prikazati, kakšne ugodnosti bodo shemi prinesli domači in uvoženi proizvodi.

   Točka 4.7 Smernic: Pomoč za trženje ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij

Država članica mora zagotoviti informacije, ki prikažejo skladnost pomoči s pogoji te točke, in ustreznimi pogoji Uredbe Sveta (ES) št. 791/2007 z dne 21. maja 2007 o uvedbi sistema nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Azori, Madeira, Kanarski otoki ter Francoska Gvajana in Réunion ( 283 ).

   Točka 4.8 Smernic: Pomoč, ki se nanaša na ribiško floto v najbolj oddaljenih regijah

Država članica mora zagotoviti informacije, ki prikažejo skladnost pomoči s pogoji te točke, in ustreznimi pogoji Uredbe Sveta (ES) št. 639/2004 z dne 30. marca 2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti ( 284 ), ter Uredbe Sveta (ES) št. 2792/1999 z dne 17. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil in sporazumov glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju ( 285 ).

   Točka 4.9 Smernic: Pomoč za druge ukrepe

Država članica mora zelo natančno opisati vrsto pomoči in njene cilje.

Poleg tega mora zagotoviti natančno in utemeljeno obrazložitev o združljivosti pomoči s pogoji točke 3 Smernic ter prikazati, kako ta pomoč služi ciljem skupne ribiške politike.

SPLOŠNA NAČELA

Država članica mora navesti, da pomoč ne bo dodeljena za dejavnosti, ki jih je upravičenec že začel izvajati, in za dejavnosti, ki bi jih upravičenec opravljal že sam pod običajnimi tržnimi pogoji.

Država članica mora navesti, da pomoč ne bo dodeljena v okoliščinah, kjer se zakonodaja Skupnosti in zlasti pravila skupne ribiške politike ne spoštujejo.

V tem smislu mora država članica navesti, da ukrep pomoči izrecno določa, da morajo v obdobju dodelitve pomoči upravičenci do pomoči izpolnjevati pravila skupne ribiške politike in da se mora podpora povrniti sorazmerno s stopnjo kršitve zakona, če se v navedenem obdobju ugotovi, da upravičenec ne izpolnjuje pravil skupne ribiške politike.

Država članica mora navesti, da je pomoč omejena na največ 10 let, v nasprotnem primeru pa je treba pomoč ponovno prijaviti najmanj dva meseca pred deseto obletnico začetka njene veljavnosti.

DRUGE ZAHTEVE

Država članica mora priskrbeti seznam vseh spremljajočih dokumentov, predloženih k priglasitvi, ter povzetek navedenih dokumentov (npr. družbenogospodarski podatki o regijah prejemnikov pomoči, znanstvena in ekonomska upravičenost).

Država članica mora navesti, da se tej pomoči ne doda še kakšna druga pomoč za iste upravičene izdatke ali za isto nadomestilo.

Če obstaja takšno kopičenje, mora država članica navesti sklice pomoči (sheme pomoči ali individualne pomoči), kjer nastaja kopičenje, ter prikazati, da celotna dodeljena pomoč ostaja skladna z ustreznimi predpisi. V ta namen bo država članica upoštevala vsako vrsto pomoči, vključno pomoč de minimis.

▼M3




PRILOGA II

POENOSTAVLJENI OBRAZEC ZA PRIGLASITEV

image

▼M8




PRILOGA III.A

Standardizirana oblika poročila za obstoječo državno pomoč

(Ta oblika obsega vse sektorje razen kmetijstva)

Komisija zaradi nadaljnje poenostavitve in izboljšanja letnega poročanja o državni pomoči vsako leto do 1. marca pošlje državam članicam vnaprej oblikovano spletno dostopovno platformo, ki vsebuje podrobne informacije o vseh obstoječih shemah pomoči in individualnih pomočeh. Države članice morajo preveriti navedene informacije in jih izpolniti do 30. junija zadevnega leta. To bo Komisiji omogočilo, da objavi podatke o državni pomoči v letu t ( 286 ) za poročevalno obdobje t-1.

Komisija predhodno izpolni večino informacij v platformi, in sicer na podlagi podatkov, prejetih ob odobritvi pomoči. Države članice preverijo in po potrebi popravijo podatke o vsaki shemi ali individualni pomoči ter dodajo letne odhodke za zadnje leto (t-1).

Informacije, kakršne so cilji pomoči in sektor, ki mu je pomoč namenjena, se morajo nanašati na čas odobritve pomoči in na pravni instrument, ki je podlaga za odobritev pomoči.

Vključiti je treba naslednje informacije.

(1) Naslov

(2) Številka pomoči

(3) Prejšnje številke pomoči (npr. po podaljšanju sheme)

(4) Sektor

Sektorska klasifikacija temelji pretežno na [trimestni ravni] NACE ( 287 ).

(5) Cilj

(6) Regije

Pomoč se lahko ob odobritvi izključno predvidi za posebno regijo ali skupino regij v skladu s pododstavkom (a) ali (c) člena 107(3) PDEU.

(7) Vrsta instrumenta ali instrumentov pomoči

Razlikovati je treba več vrst (subvencija, subvencionirane storitve, subvencionirane obrestne mere, posojilo, jamstvo, davčna ugodnost, vračljiva predplačila, kapitalska udeležba, drugo).

(8) Vrsta pomoči

Razlikovati je treba tri vrste: shema, individualna pomoč na podlagi sheme in individualna pomoč, ki se dodeli zunaj sheme (pomoč ad hoc).

(9) Odhodki

Praviloma je treba številčne podatke izraziti v smislu dejanskih odhodkov (ali dejanskega izpada prihodkov, če gre za davčne ugodnosti). Če plačil ni na voljo, je treba navesti obveznosti ali proračunske odobritve ter jih ustrezno označiti. Ločeni številčni podatki se morajo navesti za vsak instrument pomoči v okviru sheme pomoči ali individualne pomoči, npr. za subvencijo in posojila. Številčne podatke je treba izraziti v nacionalni valuti, ki se uporablja v poročevalnem obdobju. Odhodke je treba predložiti za obdobja t-1, t-2, t-3, t-4, t-5.




PRILOGA III.B

Standardizirana oblika poročila za obstoječo državno pomoč

(Ta oblika obsega kmetijski sektor).

Zaradi nadaljnje poenostavitve in izboljšanja letnega poročanja o državni pomoči Komisija vsako leto do 1. marca pošlje državam članicam vnaprej oblikovano spletno dostopovno platformo, ki vsebuje podrobne informacije o vseh obstoječih shemah pomoči in individualnih pomočeh. Države članice morajo preveriti navedene informacije in jih izpolniti do 30. junija zadevnega leta. To bo Komisiji omogočilo, da objavi podatke o državni pomoči v letu t ( 288 ) za poročevalno obdobje t-1.

Komisija predhodno bo izpolnila večino informacij v platformi, in sicer na podlagi podatkov, prejetih ob odobritvi pomoči. Države članice preverijo in po potrebi popravijo podatke o vsaki shemi ali individualni pomoči ter dodajo letne odhodke za zadnje leto, tj. leto t-1.

Informacije, kakršne so cilji pomoči in sektor, ki mu je pomoč namenjena, se morajo nanašati na čas odobritve pomoči in na pravni instrument, ki je podlaga za odobritev pomoči.

Vključiti je treba naslednje informacije.

(1) Naslov

(2) Številka pomoči

(3) Prejšnje številke pomoči (npr. po podaljšanju sheme)

(4) Sektor

Sektorska klasifikacija temelji pretežno na [trimestni ravni] NACE ( 289 ).

(5) Cilj

(6) Regije

Pomoč se lahko ob odobritvi izključno predvidi za posebno regijo ali skupino regij v skladu s pododstavkom (a) ali (c) člena 107(3) PDEU.

(7) Vrsta instrumenta ali instrumentov pomoči

Razlikovati je treba več vrst (subvencija, subvencionirane storitve, subvencionirane obrestne mere, posojilo, jamstvo, davčna ugodnost, vračljiva predplačila, kapitalska udeležba, drugo).

(8) Vrsta pomoči

Razlikovati je treba tri vrste: shema, individualna pomoč na podlagi sheme in individualna pomoč, ki se dodeli zunaj sheme (pomoč ad hoc).

(9) Odhodki

Praviloma je treba številčne podatke izraziti v smislu dejanskih odhodkov (ali dejanskega izpada prihodkov, če gre za davčne ugodnosti). Če plačil ni na voljo, je treba navesti obveznosti ali proračunske odobritve ter jih ustrezno označiti. Ločene številčne podatke je treba navesti za vsak instrument pomoči v okviru sheme pomoči ali individualne pomoči, npr. za subvencijo in posojila. Številčni podatki se izrazijo v nacionalni valuti, ki se uporablja v poročevalnem obdobju. Odhodke je treba predložiti za obdobja t-1, t-2, t-3, t-4, t-5.

(10) Intenzivnost pomoči in upravičenci

Država članica mora navesti:

— razpoložljivo intenzivnost pomoči, ki se dejansko odobri v zvezi s posamezno vrsto pomoči in regijo;

— število upravičencev;

— povprečni znesek pomoči na upravičenca.

▼B




PRILOGA III C

INFORMACIJE, KI JIH MORA VSEBOVATI LETNO POROČILO, KI GA JE TREBA PREDLOŽITI KOMISIJI

Poročila je treba predložiti v računalniški obliki. Vsebovati morajo naslednje informacije:

1.

naziv sheme pomoči, številko pomoči, ki jo je določila Komisija, in sklic na odločbo Komisije.

2.

Izdatki. Številčne podatke je treba izraziti v eurih ali, če je to primerno, v nacionalni valuti. Če gre za davčne izdatke, je treba poročati o letnih davčnih izgubah. Če natančni številčni podatki niso na voljo, se lahko navede ocena teh izgub. V zvezi z zadevnim letom za vsak instrument pomoči v okviru sheme (npr. za subvencijo, ugodno posojilo itd.) ločeno navedite:

2.1

predvidene zneske, (ocenjene) davčne izgube ali druge izpade prihodkov, podatke o jamstvih itd. v zvezi z novim projektom, ki prejema pomoč. Če gre za garancijske sheme, je treba navesti skupni znesek izdanih jamstev;

2.2

dejanska plačila, (ocenjene) davčne izgube ali druge izpade prihodkov, podatke o jamstvih itd. v zvezi z novimi in tekočimi projekti. Če gre za garancijske sheme, je treba navesti: skupni znesek vseh danih jamstev, premijski dohodek, vračila, izplačane odškodnine in poslovne rezultate izvajanja sheme v zadevnem letu;

2.3

število projektov in/ali podjetij, ki prejemajo pomoč;

2.4

ocenjeni skupni znesek:

— pomoči, odobrene za dokončni umik ribiških plovil v tretje države,

— pomoči, odobrene za začasno opustitev ribolovnih dejavnosti,

— pomoči, odobrene za obnovo ribiških plovil,

— pomoči, odobrene za posodobitev ribiških plovil,

— pomoči, odobrene za nakup rabljenih plovil,

— pomoči, odobrene za socialno-ekonomske ukrepe,

— pomoči, odobrene za nadomestitev škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izjemni dogodki,

— pomoči, odobrene najbolj oddaljenim regijam, in

— pomoči, ki se financira z davku podobnimi dajatvami;

2.5

regionalno razčlenitev zneskov iz točke 2.1 na regije, ki so opredeljene kot regije iz cilja 1, in druga območja.

3.

Druge informacije in opombe.

▼M7




PRILOGA IV

image

image

image

image

image

image



( 1 ) UL C 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

( 2 ) UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

( 3 ) UL L 300, 5.11.2002, str. 42.

( 4 ) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

( 5 ) NACE Rev. 2 ali poznejša zakonodaja, ki jo spreminja ali nadomešča; NACE je Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1893/2006 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

( 6 ) Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

( 7 ) Upravičenec do pomoči mora v primeru partnerskega ali povezanega podjetja pri navedbi zneskov upoštevati število zaposlenih in finančne podatke povezanih podjetij in/ali partnerskih podjetij.

( 8 ) Kot je opredeljeno v Smernicah o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

( 9 ) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

( 10 ) Registracijska številka odobrene ali skupinsko izvzete sheme, ki jo dodeli Komisija.

( 11 ) V skladu s členom 1(e) Uredbe Sveta (EU) št. 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9) individualna pomoč pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči, in pomoč, ki jo je treba uradno prijaviti, dodeljeno na podlagi sheme pomoči.

( 12 ) Datum pravno zavezujoče zaveze za dodelitev pomoči.

( 13 ) V primeru pomoči kmetijskemu sektorju ali ribiškemu sektorju in sektorju akvakulture so zahtevane informacije o skladnosti s skupnimi načeli ocenjevanja v delih III.12 (Obrazec za dodatne informacije o pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju) in III.14 (Obrazec za dodatne informacije o pomoči ribiškemu sektorju in sektorju akvakulture).

( 14 ) Sporočilo Komisije o spremembi sporočil Komisije o smernicah Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij, o smernicah o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020, o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del, o smernicah o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja ter o smernicah o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (UL C 198, 27.6.2014, str. 30).

( 15 ) Nepovratna sredstva/subvencionirana obrestna mera, posojilo/vračljiva predplačila/povratna sredstva, jamstvo, davčna ugodnost ali davčna oprostitev, tvegano financiranje, drugo (navedite). Če je pomoč dodeljena prek več instrumentov pomoči, se mora znesek pomoči navesti za posamezen instrument.

( 16 ) Ta zahteva se lahko opusti, če je dodeljena individualna pomoč nižja od 500 000 EUR. Za sheme v obliki davčnih ugodnosti se informacije o individualni pomoči lahko navedejo v naslednjih razponih (v milijonih EUR): [0,5–1]; [1–2];[2–5]; [5–10]; [10–30]; [30 in več].

( 17 ) Skupni znesek načrtovane pomoči, izražene v celotnem znesku in nacionalni valuti. Za davčne ukrepe ocenjene skupne izgube prihodka zaradi davčnih ugodnosti. Če povprečni letni proračun državne pomoči sheme presega 150 milijonov EUR, vpišite v oddelek o ocenjevanju.

( 18 ) Če povprečni letni proračun državne pomoči sheme presega 150 milijonov EUR, izpolnite oddelek o ocenjevanju v tem obrazcu. Zahteva po oceni se ne uporablja za sheme pomoči, zajete v obrazcu za dodatne informacije o pomoči za kmetijstvo.

( 19 ) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1) in Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45).

( 20 ) Sredstva, ki jih zagotavlja Unija in jih na centralni ravni upravlja Komisija ter ki niso neposredno ali posredno pod nadzorom države članice, ne pomenijo državne pomoči. Kadar so takšna finančna sredstva Unije združena z drugimi javnimi sredstvi, se bodo pri ugotavljanju, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči, upoštevala samo slednja sredstva, če skupni znesek javnih sredstev, dodeljenih v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najvišjih stopenj financiranja, ki jih določa veljavna zakonodaja Unije.

( 21 ) Zahteva po oceni se ne uporablja za sheme pomoči, zajete v obrazcu za dodatne informacije o pomoči za kmetijstvo.

( 22 ) Za navodila glej delovni dokument služb Komisije „Skupna metodologija za vrednotenje državne pomoči“, SWD(2014) 179 final z dne 28. maja 2014, dostopna na http://ec.europa.eu/competition/state_aid/modernisation/state_aid_evaluation_methodology_sl.pdf.

( 23 ) Uredba Sveta (EU) št. 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9).

( 24 ) Za navodila glej člen 339 PDEU glede „informacij o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali sestavinah stroškov“. Sodišča Unije so „poslovne skrivnosti“ na splošno opredelila kot informacije, „katerih ne le razkritje javnosti, temveč že zgolj njihovo posredovanje pravni osebi, ki ni tista, ki je priskrbela te informacije, lahko resno škoduje interesom slednje“. Zadeva T-353/94, Postbank proti Komisiji, ECLI:EU:T:1996:119, tč. 87.

( 25 ) Sporočilo Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C 392, 19.12.2012, str. 1).

( 26 ) Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012 (UL C 158, 5.6.2012, str. 4).

( 27 ) Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (UL C 216, 30.7.2013, str. 1).

( 28 ) Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za spodbujanje izvajanja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa z notranjim trgom (UL C 188, 20.6.2014, str. 4).

( 29 ) Sporočilo Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (UL C 8, 11.1.2012, str. 4).

( 30 ) Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (UL C 209, 23.7.2013, str. 1).

( 31 ) „Enaka ali podobna dejavnost“ pomeni dejavnost, ki spada v enak razred (štirimestna numerična koda) statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2.

( 32 ) Kot je opredeljeno v Smernicah o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah, UL C 249, 31.7.2014, str. 1.

( 33 ) UL C 25, 26.1.2013, str. 1.

( 34 ) Kot je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) (UL L 206, 8.8.2009, str. 1).

( 35 ) „MSP“ pomeni podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, določene v priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

( 36 ) Sama pridobitev delnic podjetja se ne šteje za začetno naložbo.

( 37 ) „Enaka ali podobna dejavnost“ pomeni dejavnost, ki spada v enak razred (štirimestna numerična koda) statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2.

( 38 ) Točka 94 smernic o regionalni državni pomoči se ne uporablja za MSP ali pridobitev poslovne enote.

( 39 ) Odstavek 101 smernic o regionalni državni pomoči določa, da morajo neopredmetena sredstva, ki so upravičena za izračun stroškov naložb, ostati povezana z zadevnim območjem, ki prejema pomoč, in se ne smejo prenesti v druge regije. V ta namen morajo neopredmetena sredstva izpolnjevati naslednje pogoje:

— uporabljati se morajo izključno v poslovni enoti, ki prejema pomoč;

— biti morajo taka, da se lahko amortizirajo;

— kupiti se morajo po tržnih pogojih od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem.

Odstavek 102 smernic o regionalni državni pomoči določa, da je treba neopredmetena sredstva vključiti v sredstva podjetja, ki prejme pomoč, in morajo s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, ostati povezana najmanj pet let (tri leta za mala in srednja podjetja).

( 40 ) Za metodologijo glej Obvestilo komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih/diskontnih merah za 25 držav članic, ki veljajo od 1. januarja 2007 (UL C 317, 23.12.2006, str. 2) in Sporočilo Komisije o spremembi določanja referenčnih in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6).

( 41 ) Zneski pomoči in upravičeni stroški se navedejo v nominalni in diskontirani vrednosti.

( 42 ) Pri tem se lahko na primer sklicujete na merila iz odstavka 40 smernic o regionalni državni pomoči in/ali poslovni načrt upravičenca.

( 43 ) To vprašanje ne velja za subvencionirana posojila, javno posojilo za lastniški kapital ali javno udeležbo, ki ne ustreza načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, državna jamstva, ki vsebujejo elemente pomoči, kot tudi javno pomoč, dodeljeno v okviru pravila de minimis.

( 44 ) Na primer neposredna nepovratna sredstva, davčne oprostitve ali znižanja davkov, prispevki za socialno varnost ali drugi obvezni prispevki ali dobava zemljišča, blaga ali storitev po ugodnih cenah itd.

( 45 ) Na primer posojila z nizko obrestno mero ali subvencionirane obrestne mere, državna poroštva, nakup deležev ali drugačne pridobitve kapitala pod ugodnimi pogoji.

( 46 ) Časovno obdobje, upoštevano za izračun notranje stopnje donosa, bi moralo ustrezati časovnim okvirom, ki se v sektorju po navadi upoštevajo za podobne projekte.

( 47 ) Upoštevati je treba vse zadevne stroške in koristi, vključno na primer z upravnimi stroški, stroški prevoza, stroški usposabljanja, ki jih ne krije pomoč za usposabljanje, in tudi razlikami v plačah. Vendar se v primeru, da je alternativna lokacija v EGP, subvencije, dodeljene na tej drugi lokaciji, ne upoštevajo.

( 48 ) Podrobnosti o vseh klasifikacijah so na voljo v zbirki podatkov klasifikacij Eurostata, ki je trenutno dostopna na http://ec.europa.eu/eurostat/data/classifications.

( 49 ) Slabo delovanje trga se bo običajno merilo glede na BDP v EGP v zadnjih treh letih pred začetkom projekta (referenčna stopnja); določi se lahko tudi na podlagi predvidenih stopenj rasti v naslednjih treh do petih letih. Kazalniki lahko vključujejo predvideno prihodnjo rast zadevnega trga in posledične pričakovane stopnje izkoriščenosti zmogljivosti ter verjeten učinek večje zmogljivosti na konkurente prek njenih učinkov na cene in stopnje dobička.

( 50 ) Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (UL C 209, 23.7.2013, str. 1).

( 51 ) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

( 52 ) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

( 53 ) „Enaka ali podobna dejavnost“ pomeni dejavnost, ki spada v enak razred (štirimestna numerična koda) statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2.

( 54 ) Sporočilo Komisije – Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 25, 26.1.2013, str. 1).

( 55 ) „MSP“ pomeni podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, določene v priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

( 56 ) Sama pridobitev delnic podjetja se ne šteje za začetno naložbo.

( 57 ) „Enaka ali podobna dejavnost“ pomeni dejavnost, ki spada v enak razred (štirimestna numerična koda) statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2.

( 58 ) Prag za priglasitev je opredeljen v odstavku 20(n) smernic o regionalni državni pomoči.

( 59 ) Odhodkov za nakup prometne opreme v prometnem sektorju ni mogoče vključiti v enoten nabor odhodkovnih postavk. Taki odhodki ne izpolnjujejo pogojev za začetno naložbo.

( 60 ) Navedena določba se ne uporablja za MSP ali pridobitev poslovne enote.

( 61 ) Odstavek 101 smernic o regionalni državni pomoči določa, da morajo neopredmetena sredstva, ki so upravičena za izračun stroškov naložb, ostati povezana z zadevnim območjem, ki prejema pomoč, in se ne smejo prenesti v druge regije. Zato morajo neopredmetena sredstva izpolnjevati naslednje pogoje:

— uporabljati se morajo izključno v poslovni enoti, ki prejema pomoč;

— biti morajo taka, da se lahko amortizirajo;

— kupiti se morajo po tržnih pogojih od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem.

Odstavek 102 smernic o regionalni državni pomoči določa, da je treba neopredmetena sredstva vključiti v sredstva podjetja, ki prejme pomoč, in morajo s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, ostati povezana najmanj pet let (tri leta za MSP).

( 62 ) Operativni program ali razvojni program, opredeljen v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada, Kohezijskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ali Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

( 63 ) To vprašanje ne velja za subvencionirana posojila, javno posojilo za lastniški kapital ali javno udeležbo, ki ne ustreza načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, državna jamstva, ki vsebujejo elemente pomoči, kot tudi javno pomoč, dodeljeno v okviru pravila de minimis.

( 64 ) V ta namen se je med drugim mogoče sklicevati na ocene učinka predlagane sheme ali naknadna ocenjevanja podobnih shem.

( 65 ) Na primer neposredna nepovratna sredstva, davčne oprostitve ali znižanja davkov, prispevki za socialno varnost ali drugi obvezni prispevki ali dobava zemljišča, blaga ali storitev po ugodnih cenah itd.

( 66 ) Na primer posojila z nizko obrestno mero ali subvencionirane obrestne mere, državna poroštva, nakup deležev ali drugačne pridobitve kapitala pod ugodnimi pogoji.

( 67 ) Hipotetični scenarij je verodostojen, če je resničen in se nanaša na dejavnike odločanja, ki prevladujejo med odločitvijo upravičenca glede naložbe.

( 68 ) Da bi Komisija lahko ocenila verjetne negativne učinke, bi ji država članica lahko predložila vse ocene učinkov, ki jih ima na voljo, in naknadne ocene podobnih predhodnih shem (kot je opredeljeno v odstavku 125 smernic o regionalni državni pomoči).

( 69 ) Smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020 (UL C 209, 23.7.2013, str. 1).

( 70 ) „MSP“ pomeni podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, določene v priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij – UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

( 71 ) Glede tega je treba opozoriti, da je pomoč za tekoče poslovanje, namenjeno kritju dodatnih stroškov prevoza blaga, proizvedenega na območjih, ki so upravičena do pomoči za tekoče poslovanje, mogoče dodeliti le v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah, ki se uporablja med dodelitvijo.

( 72 ) UL C 198, 27.6.2014, str. 1.

( 73 ) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

( 74 ) UL C 249, 31.7.2014, str. 1.

( 75 ) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65) in Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

( 76 ) Brez poseganja v postopke, ki zajemajo tako razvoj kot tudi naknaden nakup unikatnih ali specializiranih proizvodov ali storitev.

( 77 ) Če se vloga za pomoč vloži za raziskovalni in razvojni projekt, to ne izključuje možnosti, da je morebitni upravičenec že opravil študije izvedljivosti, ki jih vloga za pomoč ne zajema.

( 78 ) UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

( 79 ) UL C 249, 31.7.2014, str. 1.

( 80 ) To se nanaša zlasti na vrste družb iz Priloge I k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

( 81 ) To je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala.

( 82 ) To se nanaša zlasti na vrste družb iz Priloge II k Direktivi 2013/34/EU.

( 83 ) Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6), ali katero koli prihodnje sporočilo, ki bi ga lahko nadomestilo.

( 84 ) Vključno s pomočjo, dodeljeno pred datumom začetka uporabe smernic za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah s strani Komisije, tj. pred 1. avgustom 2014.

( 85 ) Upoštevajte, da, če je od dodelitve pomoči za reševanje ali začasne podpore za prestrukturiranje ali od konca obdobja prestrukturiranja ali od prenehanja izvajanja načrta prestrukturiranja (upošteva se tisto, kar je bilo pozneje) preteklo manj kot 10 let, se nadaljnja pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasna podpora za prestrukturiranje lahko dodeli samo: (a) če dodelitev začasne podpore za prestrukturiranje sledi dodelitvi pomoči za reševanje kot del enotnega postopka prestrukturiranja; (b) če dodelitev pomoči za prestrukturiranje sledi dodelitvi pomoči za reševanje ali začasne podpore za prestrukturiranje kot del enotnega postopka prestrukturiranja; (c) če je bila pomoč za reševanje ali začasna podpora za prestrukturiranje dodeljena v skladu s temi smernicami in ji ni sledila pomoč za prestrukturiranje, če: (i) je bilo ob dodelitvi pomoči v skladu s temi smernicami smiselno pričakovati, da bo upravičenec dolgoročno sposoben preživeti, in (ii) je zaradi nepredvidljivih okoliščin, za katere upravičenec ni odgovoren, po najmanj petih letih potrebna nova pomoč za reševanje ali prestrukturiranje ali začasna podpora za prestrukturiranje; (d) v izjemnih in nepredvidljivih okoliščinah, za katere upravičenec ni odgovoren.

( 86 ) UL C 249, 31.7.2014, str. 1.

( 87 ) To se nanaša zlasti na vrste družb iz Priloge I k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

( 88 ) To je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala.

( 89 ) To se nanaša zlasti na vrste družb iz Priloge II k Direktivi 2013/34/EU.

( 90 ) Prestrukturiranje lahko zajema enega ali več naslednjih elementov: reorganizacijo in racionalizacijo dejavnosti upravičenca na učinkovitejšem temelju, ki običajno vključuje prenehanje dejavnosti, ki prinašajo izgube, prestrukturiranje tistih dejavnosti, ki lahko znova postanejo konkurenčne, in po možnosti širitev poslovanja v smeri novih in donosnih dejavnosti. Običajno vključuje tudi finančno prestrukturiranje v obliki kapitalskih injekcij s strani novih ali obstoječih delničarjev in zmanjšanja dolgov s strani obstoječih upnikov.

( 91 ) Dolgoročna sposobnost preživetja se doseže, kadar podjetje lahko zagotovi ustrezni pričakovani donos kapitala, potem ko pokrije vse svoje stroške, vključno z amortizacijo in finančnimi dajatvami. Prestrukturirano podjetje mora biti sposobno konkurirati na trgu na podlagi lastnih dosežkov.

( 92 ) Alternativni scenarij lahko na primer zadeva: reorganizacijo dolga, odprodajo sredstev, zbiranje zasebnega kapitala, prodajo konkurentu ali delitev podjetja, ali z začetkom stečajnega postopka, postopka reorganizacije ali drugega postopka.

( 93 ) Glej tudi točko 56 smernic za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah.

( 94 ) Glej tudi točko 64 smernic za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah.

( 95 ) Če na primer pomoč, ki se dodeli, izboljša položaj lastniškega kapitala upravičenca, bi moral podobno tudi lastni prispevek vključevati ukrepe za izboljšanje lastniškega kapitala, kot so zbiranje novega lastniškega kapitala od obstoječih delničarjev, odpis obstoječega dolga in kapitalski zapisi ali pretvorba obstoječih dolgov v lastniški kapital ali zbiranje novega zunanjega kapitala pod tržnimi pogoji.

( 96 ) Če na primer država zagotovi nepovratna sredstva, kapitalske injekcije ali odpis dolga.

( 97 ) Vključno s pomočjo, dodeljeno pred datumom začetka uporabe smernic za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah s strani Komisije, tj. pred 1. avgustom 2014.

( 98 ) Upoštevajte, da, če je od dodelitve pomoči za reševanje ali začasne podpore za prestrukturiranje ali od konca obdobja prestrukturiranja ali od prenehanja izvajanja načrta prestrukturiranja (upošteva se tisto, kar je bilo pozneje) preteklo manj kot 10 let, se nadaljnja pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasna podpora za prestrukturiranje lahko dodeli samo: (a) če dodelitev začasne podpore za prestrukturiranje sledi dodelitvi pomoči za reševanje kot del enotnega postopka prestrukturiranja; (b) če dodelitev pomoči za prestrukturiranje sledi dodelitvi pomoči za reševanje ali začasne podpore za prestrukturiranje kot del enotnega postopka prestrukturiranja; (c) če je bila pomoč za reševanje ali začasna podpora za prestrukturiranje dodeljena v skladu s temi smernicami in ji ni sledila pomoč za prestrukturiranje, če: (i) je bilo ob dodelitvi pomoči v skladu s temi smernicami smiselno pričakovati, da bo upravičenec dolgoročno sposoben preživeti, in (ii) je zaradi nepredvidljivih okoliščin, za katere upravičenec ni odgovoren, po najmanj petih letih potrebna nova pomoč za reševanje ali prestrukturiranje ali začasna podpora za prestrukturiranje; (d) v izjemnih in nepredvidljivih okoliščinah, za katere upravičenec ni odgovoren.

( 99 ) Odprodaja zaradi omejevanja izkrivljanja konkurence se mora opraviti nemudoma ali še pred koncem izvajanja načrta prestrukturiranja, pri tem pa se morajo upoštevati vrste sredstev, ki se jih odprodaja, in morebitne ovire pri njihovi odprodaji.

( 100 ) To bi zlasti lahko vključevalo ukrepe za odprtje nekaterih trgov, ki so neposredno ali posredno povezani z dejavnostmi upravičenca, za druge izvajalce v Uniji v skladu s pravom Unije. Takšne spodbude lahko nadomestijo druge ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki bi se običajno zahtevali od upravičenca.

( 101 ) Za vrste ukrepov, ki se uvrščajo v „pomoč za kritje socialnih stroškov prestrukturiranja“, glej točke od 32 do 35 smernic za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah.

( 102 ) UL C 249, 31.7.2014, str. 1.

( 103 ) Kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

( 104 ) „Manjša podjetja v državni lasti“ so gospodarske enote, ki lahko samostojno odločajo in bi se uvrstila med mala ali srednja podjetja v skladu s Priporočilom 2003/361/ES, če ne bi 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno nadziral eden ali več javnih organov.

( 105 ) To se nanaša zlasti na vrste družb iz Priloge I k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

( 106 ) To je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala.

( 107 ) To se nanaša zlasti na vrste družb iz Priloge II k Direktivi 2013/34/EU.

( 108 ) Prestrukturiranje lahko zajema enega ali več naslednjih elementov: reorganizacijo in racionalizacijo dejavnosti upravičenca na učinkovitejšem temelju, ki običajno vključuje prenehanje dejavnosti, ki prinašajo izgube, prestrukturiranje tistih dejavnosti, ki lahko znova postanejo konkurenčne, in po možnosti širitev poslovanja v smeri novih in donosnih dejavnosti. Običajno vključuje tudi finančno prestrukturiranje v obliki kapitalskih injekcij s strani novih ali obstoječih delničarjev in zmanjšanja dolgov s strani obstoječih upnikov.

( 109 ) Dolgoročna sposobnost preživetja se doseže, kadar podjetje lahko zagotovi ustrezni pričakovani donos kapitala, potem ko pokrije vse svoje stroške, vključno z amortizacijo in finančnimi dajatvami. Prestrukturirano podjetje mora biti sposobno konkurirati na trgu na podlagi lastnih dosežkov.

( 110 ) Alternativni scenarij ne sme vključevati državne pomoči. Zadeva lahko na primer: reorganizacijo dolga, odprodajo sredstev, zbiranje zasebnega kapitala, prodajo konkurentu ali delitev podjetja, ali z začetkom stečajnega postopka, postopka reorganizacije ali drugega postopka.

( 111 ) Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6), ali katero koli prihodnje sporočilo, ki bi ga lahko nadomestilo.

( 112 ) V skladu s točko 115(e) smernic za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah mora navedeni načrt vsebovati vse elemente iz točk od 47 do 52 smernic za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah in mora določati vsaj ukrepe, ki jih mora upravičenec izvesti, da obnovi svojo dolgoročno sposobnost preživetja brez državne podpore.

( 113 ) Če na primer pomoč, ki se dodeli, izboljša položaj lastniškega kapitala upravičenca, bi moral podobno tudi lastni prispevek vključevati ukrepe za izboljšanje lastniškega kapitala, kot so zbiranje novega lastniškega kapitala od obstoječih delničarjev, odpis obstoječega dolga in kapitalski zapisi ali pretvorba obstoječih dolgov v lastniški kapital ali zbiranje novega zunanjega kapitala pod tržnimi pogoji.

( 114 ) Če na primer država zagotovi nepovratna sredstva, kapitalske injekcije ali odpis dolga.

( 115 ) Upoštevajte, da, če je od dodelitve pomoči za reševanje ali začasne podpore za prestrukturiranje ali od konca obdobja prestrukturiranja ali od prenehanja izvajanja načrta prestrukturiranja (upošteva se tisto, kar je bilo pozneje) preteklo manj kot 10 let, se nadaljnja pomoč za reševanje, pomoč za prestrukturiranje ali začasna podpora za prestrukturiranje lahko dodeli samo: (a) če dodelitev začasne podpore za prestrukturiranje sledi dodelitvi pomoči za reševanje kot del enotnega postopka prestrukturiranja; (b) če dodelitev pomoči za prestrukturiranje sledi dodelitvi pomoči za reševanje ali začasne podpore za prestrukturiranje kot del enotnega postopka prestrukturiranja; (c) če je bila pomoč za reševanje ali začasna podpora za prestrukturiranje dodeljena v skladu s temi smernicami in ji ni sledila pomoč za prestrukturiranje, če: (i) je bilo ob dodelitvi pomoči v skladu s temi smernicami smiselno pričakovati, da bo upravičenec dolgoročno sposoben preživeti, in (ii) je zaradi nepredvidljivih okoliščin, za katere upravičenec ni odgovoren, po najmanj petih letih potrebna nova pomoč za reševanje ali prestrukturiranje ali začasna podpora za prestrukturiranje; (d) v izjemnih in nepredvidljivih okoliščinah, za katere upravičenec ni odgovoren.

( 116 ) Vključno s pomočjo, dodeljeno pred datumom začetka uporabe smernic za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah s strani Komisije, tj. pred 1. avgustom 2014.

( 117 ) Države članice niso obvezane, da od malih podjetij zahtevajo take ukrepe, razen kadar pravila o državni pomoči v določenem sektorju določajo drugače. Vendar pa mala podjetja praviloma ne bi smela večati svoje zmogljivosti v obdobju prestrukturiranja.

( 118 ) Odprodaja, odpisi dolgov in opustitev dejavnosti, ki prinašajo izgubo in bi jih bilo treba v vsakem primeru izvesti zato, da se obnovi dolgoročna sposobnost preživetja, se na splošno ne bodo štela za zadostna.

( 119 ) Taki ukrepi bi se morali izvesti na trgih, na katerih bo imel upravičenec po prestrukturiranju pomemben tržni položaj, zlasti kadar gre za visoke presežke zmogljivosti.

( 120 ) Odprodaja zaradi omejevanja izkrivljanja konkurence se mora opraviti nemudoma ali še pred koncem izvajanja načrta prestrukturiranja, pri tem pa se morajo upoštevati vrste sredstev, ki se jih odprodaja, in morebitne ovire pri njihovi odprodaji.

( 121 ) To bi zlasti lahko vključevalo ukrepe za odprtje nekaterih trgov, ki so neposredno ali posredno povezani z dejavnostmi upravičenca, za druge izvajalce v Uniji v skladu s pravom Unije. Takšne spodbude lahko nadomestijo druge ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki bi se običajno zahtevali od upravičenca.

( 122 ) Sporočilo Komisije o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del (UL C 332, 15.11.2013, str. 1).

( 123 ) Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij, UL C 25, 26.1.2013, str. 1.

( 124 ) EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020.

( 125 ) Za podrobnosti glej točke od 56 do 60 smernic za uporabo pravil v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij.

( 126 ) Za podrobnosti glej točke od 82 do 85 smernic za uporabo pravil v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij.

( 127 ) Glej na primer Commission Guide to high speed broadband investment (Vodnik Komisije o naložbi v širokopasovna omrežja visokih hitrosti) (http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/presenta/broadband2011/broadband2011_en.pdf).

( 128 ) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1), Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65) ter Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

( 129 ) Na primer izbrana oblika naložbe ali poslovni model, obseg in značilnosti geografskih območij, ki so predmet državnega posredovanja, ali ukrepi za nadzor stroškov projektov.

( 130 ) Seznam sklepov Komisije o državni pomoči za širokopasovna omrežja so na spletni strani GD za konkurenco: http://ec.europa.eu/competition/sectors/telecommunications/broadband_decisions.pdf.

( 131 ) UL C 200, 28.6.2014, str. 1. Za določene podrobnosti o uporabi tega obrazca za dodatne informacije v zvezi s kmetijskim in ribiškim sektorjem ter sektorjem akvakulture glej točko 14 smernic za varstvo okolja in energijo.

( 132 ) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

( 133 ) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

( 134 ) Glej oddelek 3.7 smernic za varstvo okolja in energijo o pomoči v obliki znižanj ali izvzetij iz okoljskih davkov in v obliki znižanj finančne podpore za električno energijo iz obnovljivih virov.

( 135 ) Pri uvedbi ukrepa, ki se sofinancira iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, lahko države članice pri navajanju zastavljenih okoljskih ali energetskih ciljev uporabijo utemeljitve v ustreznih operativnih programih.

( 136 ) Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij za elektriko.

( 137 ) Za dokazovanje ustreznosti shem lahko države članice uporabijo tudi rezultate preteklih ocen, kot je opisano v poglavju 4 smernic za varstvo okolja in energijo.

( 138 ) Pojem „začetek dela“ je opredeljen v točki 19(44) smernic za varstvo okolja in energijo.

( 139 ) Navedena zahteva ne velja za MSP in ne posega v oceno spodbujevalnega učinka državne pomoči pri ukrepih glede energijske učinkovitosti, ki so predpisani ali se izvajajo zaradi energetskega pregleda, ali ukrepih, ki izhajajo iz drugih orodij (glej točki 56 in 57 smernic za varstvo okolja in energijo).

( 140 ) Za podrobnosti glej točke od 72 do 76 smernic za varstvo okolja in energijo.

( 141 ) Pravilne hipotetične razmere so stroški tehnično primerljive naložbe, ki omogoča nižjo stopnjo varstva okolja (ki ustreza obveznim veljavnim standardom Unije), ki bi se lahko izvedla brez pomoči. Glej točko 73(b) smernic za varstvo okolja in energijo. Glej na primer seznam v Prilogi 2 k smernicam za varstvo okolja in energijo. Če referenčna naložba ni navedena na seznamu v Prilogi 2, pojasnite in utemeljite njeno ustreznost.

( 142 ) Upoštevajte, da ta pogoj ne velja, če je neopredmeteno sredstvo tehnološko zastarelo.

( 143 ) Glej Prilogo 2 k smernicam za varstvo okolja in energijo: Dodatni stroški naložb so dodatni stroški naložb, potrebnih za preseganje ravni varstva okolja, ki jo zahtevajo standardi Unije.

( 144 ) Upoštevajte, da stroški naložb, potrebnih za doseganje ravni varstva okolja, ki jo zahtevajo standardi Unije, niso upravičeni.

( 145 ) Glej točko 78(a) smernic za varstvo okolja in energijo.

( 146 ) Glej točko 78(b) smernic za varstvo okolja in energijo.

( 147 ) Glej točko 78(c) smernic za varstvo okolja in energijo. Pojem „ekoinovacija“ je opredeljen v točki 19(4) smernic za varstvo okolja in energijo.

( 148 ) Za podrobnosti o zahtevanem resnično konkurenčnem postopku zbiranja ponudb glej opredelitev v točki 19(43) smernic za varstvo okolja in energijo.

( 149 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

( 150 ) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

( 151 ) Informacije o shemah pomoči se lahko navedejo v obliki običajnega izračuna (ali v obliki več primerov).

( 152 ) Upoštevajte, da lahko Komisija odobri tak priglašeni ukrep za deset let.

( 153 ) Pri odločanju, ali je pomoč potrebna, se bodo upoštevali stroški in dohodki iz proizvodnje in prodaje električne energije ali toplote.

( 154 ) Proizvodni stroški lahko vključujejo običajen donos kapitala v podjetju, dobičke podjetja pri proizvodnji toplote pa je treba odšteti od proizvodnih stroškov.

( 155 ) Upoštevajte, da je treba vsako pomoč za naložbe, ki je bila zadevnemu podjetju dodeljena za novi obrat, odšteti od proizvodnih stroškov.

( 156 ) Upoštevajte, da mora biti trajanje ukrepa omejeno na največ pet let.

( 157 ) Glej oddelek 3.7.1 smernic za varstvo okolja in energijo.

( 158 ) Kot je določeno v točki 19(16) smernic za varstvo okolja in energijo, „najnižja raven obdavčitve Unije“ pomeni najnižjo raven obdavčitve, ki je predvidena v zakonodaji Unije. Za energente in električno energijo najnižja raven obdavčitve pomeni najnižjo raven obdavčitve, določeno v Prilogi I k Direktivi Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

( 159 ) V zvezi s tem lahko države članice med drugim zagotovijo ocene cenovne elastičnosti proizvodov za zadevni sektor na upoštevnem geografskem trgu ter ocene izgube prodaje in/ali znižanja dobičkov za podjetja iz zadevnega sektorja/kategorije.

( 160 ) Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012 (UL C 158, 5.6.2012, str. 4).

( 161 ) Najbolj neposreden način za dokazovanje vzročne povezave je sklicevanje na dajatev ali obremenitev, ki se zaračuna poleg cene električne energije in je namenjena financiranju energije iz obnovljivih virov. Posreden način za dokazovanje dodatnih stroškov bi bila izračun učinka višjih neto stroškov na dobavitelje električne energije na podlagi zelenih certifikatov in izračun učinka na ceno električne energije, če se predpostavlja, da se višji neto stroški prenesejo na dobavitelja.

( 162 ) Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja (UL C 19, 22.1.2014, str. 4).

( 163 ) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

( 164 ) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

( 165 ) Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6).

( 166 ) Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (UL C 155, 20.6.2008, str. 10).

( 167 ) Smernice za spodbujanje naložb tveganega financiranja (odstavki od 46 do 49) zahtevajo, da se izvede predhodna ocena in predloži za vse priglašene ukrepe tveganega financiranja.

( 168 ) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

( 169 ) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

( 170 ) SWD(2014) 179 final z dne 28. maja 2014.

( 171 ) Namen tega oddelka ni le navesti splošni opis ciljev in pravil o upravičenosti sheme, temveč tudi oceniti, kako se lahko pravila o upravičenosti in izključevanju sheme uporabijo za opredelitev učinka pomoči. V nekaterih primerih natančna pravila o upravičenosti morda niso vnaprej znana. V takih primerih navedite najboljša razpoložljiva pričakovanja.

( 172 ) Primeri negativnih učinkov so regionalna in sektorska pristranskost ali izrivanje zasebnih vlagateljev, ki ga povzroči shema pomoči.

( 173 ) Sheme pomoči iz člena 1(2)(a) Uredbe (EU) št. 651/2014 so izključene s področja uporabe uredbe šest mesecev po njihovem začetku veljavnosti. Komisija se lahko po proučitvi načrta ocenjevanja odloči, da uporabo uredbe za take sheme podaljša za daljše obdobje. Države članice so pozvane, naj natančno navedejo predvideno trajanje sheme.

( 174 ) Navedite sklic na SWD(2014)179 final z dne 28. maja 2014.

( 175 ) Upoštevajte, da je za oceno morda treba poiskati pretekle podatke in podatke, ki bodo na voljo postopoma med razvijanjem sheme pomoči. Navedite vire za obe vrsti podatkov. Obe vrsti podatkov je treba po možnosti, in če je to primerno, zbrati pri istem viru, da se zagotovi časovna usklajenost.

( 176 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 177 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

( 178 ) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

( 179 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 180 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

( 181 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov (UL L 184, 27.7.1993, str. 1).

( 182 ) Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

( 183 ) „Predelava kmetijskih proizvodov“ pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo.

( 184 ) „Trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja na trg razen prve prodaje primarnega proizvajalca trgovcu na debelo ali predelovalcu in vsako dejavnost priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih.

( 185 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 186 ) Sprememba Uredbe (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001; UL L 10, 13.1.2001, str. 33.

( 187 ) UL L 302, 1.11.2006, str. 29.

( 188 ) UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

( 189 ) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

( 190 ) UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

( 191 ) UL L 302, 1.11.2006, str. 10.

( 192 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2019/93 (UL L 184, 27.7.1993, str. 1).

( 193 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

( 194 ) Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetjih (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

( 195 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 196 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

( 197 ) Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

( 198 ) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

( 199 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

( 200 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 201 ) Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, 25.4.1979, str. 1).

( 202 ) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

( 203 ) Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

( 204 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

( 205 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 206 ) Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

( 207 ) Uredba Sveta št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

( 208 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

( 209 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 210 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 211 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

( 212 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 213 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

( 214 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 215 ) Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, dejavna v proizvodnji kmetijskih proizvodov, in spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL 358, 16.12.2006, str. 3).

( 216 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 217 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 218 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

( 219 ) UL L 358, 16.12.2006, str. 3.

( 220 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 221 ) Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske pridelke in živila (UL L 93, 31.3.2006, str. 12).

( 222 ) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2165/2005 (UL L 345, 28.12.2005, str. 1).

( 223 ) UL L 358, 16.12.2006, str. 3.

( 224 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 225 ) Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za mala in srednje velika podjetja, dejavna v proizvodnji kmetijskih proizvodov, in spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL 358, 16.12.2006, str. 3).

( 226 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 227 ) Opis mora izražati, kako nameravajo organi zagotoviti, da bo pomoč dodeljena samo za dodatne stroške, ki nastanejo s prevozom blaga znotraj državnih meja, da bo izračunana na podlagi najbolj ekonomičnega prevoza in najkrajše poti med krajem proizvodnje ali predelave in trgovino ter se ne bo dodelila za prevoz proizvodov podjetij brez alternativne lokacije.

( 228 ) Predvideno s členom 21 Uredbe (ES) št. 247/2006 (UL L 42, 14.2.2006, str. 1).

( 229 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 230 ) To je, kmetijskim gospodarstvom razen podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem.

( 231 ) V smislu člena 11(10) Uredbe o izjemah je treba pomoč nakazati v štirih letih po nastalih stroških ali škodi.

( 232 ) Sklicevanje na pridelke ne izključuje, da živali niso upravičene do pomoči. Načela iz točke V.B.3 Smernic se uporabijo vzajemno za pomoči, namenjene nadomestilu škode pri živalih zaradi neugodnih vremenskih razmer.

( 233 ) Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za mala in srednje velika podjetja, dejavna v proizvodnji kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001. V skladu s točko 126 Smernic bo Komisija razglasila pomoč za izgube, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe le v primeru, če bodo izpolnjeni vsi pogoji iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1857/2006.

( 234 ) Bruto proizvodnja v običajnem letu se izračuna s povprečno proizvodnjo zadevnega kmetovalca v preteklih treh letih ali s triletnim povprečjem, ki temelji na preteklih petih letih brez upoštevanja najvišje in najnižje vrednosti. Možni so tudi drugi načini izračunavanja običajne proizvodnje (vključno z regionalnimi referenčnimi vrednostmi), če so reprezentativni in niso izračunani na podlagi neobičajno visokih donosov.

( 235 ) Ta stopnja se nanaša na znesek pomoči, kot je bil izračunan z metodo iz točke 2.6 ali 2.8, zmanjšan za vsak znesek, prejet iz okvira zavarovalne sheme in običajne stroške, ki jih ne krije kmetovalec, ter povišan za dodatne stroške, ki jih krije kmetovalec zaradi izjemnih pojavov.

( 236 ) Ta stopnja se uporablja za območja z omejenimi možnostmi ali območja iz člena 36(a)(i), (ii) ali (iii) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

( 237 ) Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

( 238 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 239 ) V skladu s členom 10(8) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za mala in srednje velika podjetja, dejavna v proizvodnji kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 o skupinskih izjemah, je treba sheme pomoči predložiti v treh letih po nastalih stroških ali škodi. Pomoč mora biti nakazana v štirih letih po nastalih stroških ali škodi.

( 240 ) Bolezni in zajedavci morajo biti jasno opredeljeni v programu, ki mora prav tako vsebovati opis predvidenih ukrepov.

( 241 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 242 ) Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, dejavna v proizvodnji kmetijskih proizvodov, in spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001.

( 243 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 244 ) Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26).

( 245 ) Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1.10.2004, str. 2).

( 246 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 247 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

( 248 ) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

( 249 ) Uredba Sveta (ES) št. 2702/1999 z dne 14. decembra 1999 o ukrepih za informiranje in za promocijo kmetijskih proizvodov v tretjih državah (UL L 327, 21.12.1999, str. 7).

( 250 ) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

( 251 ) UL C 319, 27.12.2006, str. 1.

( 252 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

( 253 ) Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (UL C 99, 4.4.2014, str. 3).

( 254 ) Kot pomoč za naložbe letališčem so upravičeni tisti stroški, ki so povezani z naložbami v letališko infrastrukturo, vključno s stroški načrtovanja, infrastrukturo za zemeljsko oskrbo (kot je tekoči trak za prtljago itd.) in letališko opremo. Stroški naložb, povezani z neletalskimi dejavnostmi (zlasti z dejavnostmi parkirišč, hotelov, restavracij in pisarniških prostorov), niso upravičeni. Stroški naložb, povezani s storitvami zemeljske oskrbe (kot so avtobusi, vozila itd.), niso upravičeni, če niso del infrastrukture za zemeljsko oskrbo.

( 255 ) „Zaledje letališča“ pomeni geografsko tržno mejo, ki je običajno določena na približno 100 kilometrov ali 60 minut potovanja z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali hitrim vlakom, vendar je lahko zaledje danega letališča različno in mora upoštevati posebnosti vsakega posameznega letališča. Velikost in oblika zaledja se med posameznimi letališči razlikujeta ter sta odvisni od različnih značilnosti letališča, vključno z njegovim poslovnim modelom, lokacijo in letalskimi destinacijami, na katere opravlja lete.

( 256 ) Uporabite naslednje kategorije velikosti: letališča z letnim potniškim prometom do 200 000 potnikov, letališča z letnim potniškim prometom od 200 000 do 1 milijona potnikov in letališča z letnim potniškim prometom od 1 milijona do 3 milijonov potnikov.

( 257 ) Na primer neposredna nepovratna sredstva, davčne oprostitve ali znižanja davkov, prispevki za socialno varnost ali drugi obvezni prispevki ali dobava zemljišča, blaga ali storitev po ugodnih cenah.

( 258 ) Na primer posojila z nizko obrestno mero ali subvencionirane obrestne mere, državna poroštva, nakup deležev ali drugačne pridobitve kapitala pod ugodnimi pogoji.

( 259 ) Vrzel v financiranju stroškov investicijskega vzdrževanja pomeni razliko med pozitivnimi in negativnimi denarnimi tokovi iz poslovanja, vključno s stroški naložbe, med trajanjem naložbe v neto sedanji vrednosti.

( 260 ) Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (UL C 99, 4.4.2014, str. 3).

( 261 ) „Vrzel v financiranju poslovanja“ pomeni izgube iz poslovanja letališča v zadevnem obdobju, znižane na njihovo sedanjo vrednost z uporabo stroškov kapitala, tj. primanjkljaj (po neto sedanji vrednosti) med letališkimi prihodki in stroški poslovanja letališča.

( 262 ) Bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz pooblaščenega računovodje ali revizijske družbe.

( 263 ) Storitve, ki jih zagotavlja letališče ali njegove hčerinske družbe za zagotovitev upravljanja zrakoplovov od pristanka do vzleta ter potnikov in tovora, da lahko letalski prevozniki zagotavljajo storitve zračnega prevoza, vključno z zagotavljanjem storitev zemeljske oskrbe in centralizirane infrastrukture za zemeljsko oskrbo.

( 264 ) Osnovni stroški letališča z vidika zagotavljanja letaliških storitev, vključno s stroškovnimi kategorijami, kot so stroški za zaposlene, pogodbene storitve, komunikacije, odpadki, energija, vzdrževanje, najem in upravljanje itd., vendar ne vključujejo stroškov investicijskega vzdrževanja, podpore za trženje ali vseh drugih spodbud, ki jih letalskim prevoznikom dodeli letališče, ter stroškov, ki spadajo na področje javne politike.

( 265 ) „Zaledje letališča“ pomeni geografsko tržno mejo, ki je običajno določena na približno 100 kilometrov ali 60 minut potovanja z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali hitrim vlakom, vendar je lahko zaledje danega letališča različno in mora upoštevati posebnosti vsakega posameznega letališča. Velikost in oblika zaledja se med posameznimi letališči razlikujeta ter sta odvisni od različnih značilnosti letališča, vključno z njegovim poslovnim modelom, lokacijo in letalskimi destinacijami, na katere opravlja lete.

( 266 ) Na primer neposredna nepovratna sredstva, davčne oprostitve ali znižanja davkov, prispevki za socialno varnost ali drugi obvezni prispevki ali dobava zemljišča, blaga ali storitev po ugodnih cenah itd.

( 267 ) Na primer posojila z nizko obrestno mero ali subvencionirane obrestne mere, državna poroštva, nakup deležev ali drugačne pridobitve kapitala pod ugodnimi pogoji.

( 268 ) „Vrzel v financiranju poslovanja“ pomeni izgube iz poslovanja letališča v zadevnem obdobju, znižane na njihovo sedanjo vrednost z uporabo stroškov kapitala, tj. primanjkljaj (po neto sedanji vrednosti) med letališkimi prihodki in stroški poslovanja letališča.

( 269 ) Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (UL C 99, 4.4.2014, str. 3).

( 270 ) „Železniška storitev za visoke hitrosti“ je storitev, zagotovljena z vlaki, ki lahko dosežejo hitrosti, ki presegajo 200 km/h.

( 271 ) „Zaledje letališča“ pomeni geografsko tržno mejo, ki je običajno določena na približno 100 kilometrov ali 60 minut potovanja z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali hitrim vlakom, vendar je lahko zaledje danega letališča različno in mora upoštevati posebnosti vsakega posameznega letališča. Velikost in oblika zaledja se med posameznimi letališči razlikujeta ter sta odvisni od različnih značilnosti letališča, vključno z njegovim poslovnim modelom, lokacijo in letalskimi destinacijami, na katere opravlja lete.

( 272 ) Dejanski povprečni letni potniški promet v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč priglašena ali dejansko dodeljena ali plačana, če gre za nepriglašeno pomoč. V primeru, da se ustvari novo potniško letališče, je treba upoštevati napovedan povprečni letni potniški promet v dveh finančnih letih pred začetkom izvajanja komercialnega potniškega zračnega prometa. Ti pragi se nanašajo na štetje po številu potovanj v eno smer. Zato bi se potnik, ki leti na primer na letališče in nazaj, štel dvakrat; štejejo se posamezne rute.

( 273 ) Sklep 2006/682/ES Sveta in predstavnikov držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o podpisu in začasni uporabi Večstranskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA) (UL L 285, 16.10.2006, str. 1).

( 274 ) Na primer posojila z nizko obrestno mero ali subvencionirane obrestne mere, državna poroštva, nakup deležev ali drugačne pridobitve kapitala pod ugodnimi pogoji.

( 275 ) Upravičeni stroški so letališke pristojbine v zvezi z ruto.

( 276 ) Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (UL C 99, 4.4.2014, str. 3).

( 277 ) Kadar zadevna ruta povezuje oddaljene regije, kot so najbolj oddaljene regije, otoki in redko poseljena območja, bi lahko pomoč pokrila celotno prebivalstvo navedene regije.

( 278 ) Kot so najbolj oddaljene regije, otoki in redko poseljena območja.

( 279 ) Smernice Skupnosti o državni pomoči za pomorski promet (UL C 13, 5.7.1997, str. 3).

( 280 ) UL L 201, 30.7.2008, str. 16.

( 281 ) UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

( 282 ) UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

( 283 ) UL L 176, 6.7.2007, str. 1.

( 284 ) UL L 102, 7.4.2004, str. 9.

( 285 ) UL L 337, 30.12.1999, str. 10.

( 286 ) Leto t je leto, v katerem se podatki zahtevajo.

( 287 ) NACE Rev. 2 ali poznejša zakonodaja, ki jo spreminja ali nadomešča; NACE je statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

( 288 ) Leto t je leto, v katerem se podatki zahtevajo.

( 289 ) NACE Rev. 2 ali poznejša zakonodaja, ki jo spreminja ali nadomešča; NACE je statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).