7Dejstva spora so bila v izpodbijani sodbi predstavljena tako:- 4Tožeča stranka Christos Gogos je od leta 1981 uslužbenec Evropskih skupnosti, Komisija pa ga je 1. oktobra 1986 imenovala za uradnika kategorije B, naziv 5, plačilni razred 1.
- 5Leta 1997 je tožeča stranka sodelovala v internem natečaju št. COM/A/17/96 za prehod iz kategorije B v kategorijo A, za zaposlitev v kariernem razredu A 7/A 6. V rubriki Pogoji za pripustitev k natečaju je bilo navedeno, da k natečaju pristopijo uradniki in začasni uslužbenci, ki so razvrščeni v nazive kategorije B in imajo v tej kategoriji najmanj sedem let delovne dobe. V rubriki Zaposlitveni pogoji je bilo določeno, da bo imenovanje potekalo praviloma v začetni karierni razred.
- 6Predsednik natečajne komisije je tožečo stranko z dopisom z dne 15. decembra 1997 obvestil, da ne bo uvrščena na seznam primernih kandidatov, ker je bila njena ocena ustnega preizkusa 24 od 50, minimalna zahtevana ocena pa je bila 25.
- 7Po tožbi, ki jo je vložila tožeča stranka, je Splošno sodišče s sodbo z dne 23. marca 2000 v zadevi Gogos proti Komisiji (T-95/98, RecFP, str. I-A-51 in II-219) razglasilo ničnost navedene odločbe komisije predvsem zato, ker [ta] pri ustnih preizkusih zadevnega natečaja ni bila sposobna zagotoviti enakega obravnavanja vseh kandidatov.
- 8Komisija je zato tožečo stranko povabila na ponovni ustni preizkus 25. septembra 2000. Potem ko tožeča stranka tega preizkusa ni uspešno opravila, je pri Splošnem sodišču vložila novo tožbo, ki je vpisana pod opravilno številko T-97/01. Po sporazumni poravnavi med strankama je Komisija izjemoma in le za tožečo stranko podaljšala izbirni postopek COM/A/17/96 (glej sklep Splošnega sodišča z dne 21. oktobra 2002 v zadevi Gogos proti Komisiji, T-97/01, neobjavljen v Recueil). Tožeča stranka je torej 8. novembra 2002 opravljala še tretji ustni preizkus.
- 9Komisija je tožečo stranko z dopisom z dne 15. novembra 2002 obvestila, da je ta preizkus opravila in da je bilo njeno ime vpisano na seznam primernih kandidatov natečaja COM/A/17/96.
- 10Tožeča stranka je bila nato z veljavnostjo od 1. aprila 2003 imenovana za uradnika in razporejena na generalni direktorat za regionalno politiko, to je direktorat, na katerem je delala od imenovanja za uradnika kategorije B leta 1986.
- 11Tožeča stranka je bila 31. marca 2003 obveščena o odločbi […] OI, s katero je bila razvrščena v naziv A 7, plačilni razred 3, z začetkom veljavnosti 1. aprila 2003 […].
- 12Tožeča stranka je v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov 30. junija 2003 zoper odločbo [o razvrstitvi] vložila pritožbo. V njeno utemeljitev je navedla kršitev členov 31 in 45 Kadrovskih predpisov, člena 233 ES, načela enakega obravnavanja in sporazumne poravnave, sklenjene med strankama v okviru zadeve T-97/01. Trdila je, da bi se moral njen uspeh na zadevnem natečaju upoštevati, kot da ga je dosegla na prvem ustnem preizkusu, torej 15. decembra 1997, saj je bil zanjo postopek natečaja ponovno izveden. Nazadnje je trdila, da bi ob upoštevanju njenih upoštevnih delovnih izkušenj glede na profil, ki ga je težko najti, morala biti uvrščena v naziv A 6 z veljavnostjo od 1. januarja 2002, ker naj bi prvi uspešni kandidati notranjega natečaja COM/A/17/96 napredovali v naziv A 6 že 1. januarja 2001, velika veličina med njimi pa naj bi ta naziv dosegla leta 2003.
- 13Ta pritožba je bila zavrnjena z odločbo OI z dne 24. novembra 2003 […]. Po tej odločbi se člen 31(2) Kadrovskih predpisov v tem primeru ne uporablja, ker se nanaša izključno na nove uradnike. Ne more se torej uporabljati za tožečo stranko, ki je že bila uradnik kategorije B. Njen spis naj vsekakor ne bi vseboval nobenih posebnosti glede na pet meril za razvrstitev ob nastopu dela vsakega uradnika: univerzitetna izobrazba, dolžina in vrsta delovnih izkušenj, upoštevnost delovnih izkušenj glede na delo, ki ga bo opravljal, in posebnost poklicnega profila na trgu dela. Nasprotno, OI je menil, da je bila določitev naziva in plačilnega razreda tožeče stranke na podlagi člena 46 Kadrovskih predpisov pravilno izvedena.