<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑223/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0223</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:351">EU:C:2016:351</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>8</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>8</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI M. SZPUNARJA – ZADEVA C‑223/15</P><P>COMBIT SOFTWARE</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Macieja Szpunarja</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20160525">25. maja 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑223/15</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">combit Software GmbH</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Commit Business Solutions Ltd(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Intelektualna lastnina</KEYWORD><KEYWORD>Znamka Evropske unije</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 207/2009</KEYWORD><KEYWORD>Člen 1(2)</KEYWORD><KEYWORD>Enotnost znamke Evropske unije</KEYWORD><KEYWORD>Člen 102(1)</KEYWORD><KEYWORD>Prepoved dejanj, s katerimi je kršena znamka, ki jo izreče sodišče Evropske unije za znamke</KEYWORD><KEYWORD>Ozemeljski obseg</KEYWORD><KEYWORD>Omejitev ozemeljskega obsega prepovedi zaradi neobstoja verjetnosti zmede v državi članici, ki ni država članica sodišča, ki odloča</KEYWORD><KEYWORD>Dokazno breme</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe Sodišču ponuja priložnost, da razvije sodno prakso, ki izhaja iz sodbe DHL Express France<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110412">12. aprila 2011</DATE> (<NO.CASE>C-235/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:238">EU:C:2011:238</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, in natančneje določi pogoje, pod katerimi je mogoče prepovedi, določeni na podlagi člena 9(1)(b) in člena 102(1) Uredbe (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Evropske unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="078" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 78, str. 1</REF.DOC.OJ>). Izrazi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Unija<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>blagovna znamka EU<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>sodišče za blagovne znamke EU<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> od <DATE ISO="20160323">23. marca 2016</DATE> nadomeščajo prejšnjo terminologijo v skladu s členom 1 Uredbe (EU) št. 2015/2424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20151216">16. decembra 2015</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="341" PAGE.FIRST="21" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 341, str. 21</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, dodati ozemeljsko omejitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>To vprašanje je postavilo nemško sodišče, ki kot sodišče Evropske unije za znamke odloča o tožbi v postopku zaradi kršitve pravic, ki jo je imetnik besedne znamke Evropske unije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>combit<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> vložil, da bi se prepovedala uporaba znaka <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Commit<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> za proizvode in storitve na področju računalništva.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 3 in 16 Uredbe št. 207/2009 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>(3)</NO.P><TXT>Za doseganje […] ciljev [Unije] se zdi nujno predvideti ureditev [Unije] za blagovne znamke, pri kateri lahko podjetja z enim postopkom pridobijo blagovne znamke [Evropske unije], ki uživajo enotno varstvo in ki učinkujejo na vsem območju [Unije]. Tako določeno načelo enotnosti blagovne znamke [Evropske unije] bi moralo veljati, razen če ta uredba določa drugače.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><?PAGE NO="2"?><CONSID><NP><NO.P>(16)</NO.P><TXT>Odločitve o veljavnosti in kršitvi blagovnih znamk [Evropske unije] morajo učinkovati in pokrivati celotno področje [Unije], saj je to edini način preprečevanja nedoslednih odločitev […] ter zagotavljanja, da enotna narava blagovnih znamk [Evropske unije] ni razvrednotena. […]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 1(2) Uredbe št. 207/2009 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Znamka Evropske [unije] je enotnega značaja. Na celotnem območju [Unije] ima enak učinek: ne more se registrirati, prenesti, odpovedati ali biti predmet odločitve, ki razveljavlja pravice imetnika ali ugotavlja njeno ničnost, niti njena uporaba ne more biti prepovedana, razen za celotno območje [Unije]. To načelo se uporablja v celoti, razen če je s to uredbo drugače določeno.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 9(1) te uredbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>V različici, ki se je uporabljala v času dejanskega stanja. Ugotavljam, da člen 9(2)(b) Uredbe št. 207/2009, kakor je bil nadomeščen s členom 1, točka 11, Uredbe št. 2015/2424, vsebuje v bistvu podobno določbo, razen pojasnila, da tožbe za ugotavljanje kršitev ne posegajo v prejšnje pravice, ki so jih imetniki pridobili pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice za znamko Evropske unije.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Znamka [Evropske unije] daje imetniku izključne pravice. Imetnik ima pravico preprečiti vsem tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>kateri koli znak, pri katerem zaradi enakosti ali podobnosti blagovni znamki [Evropske unije] in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, označenih z blagovno znamko Evropske [unije] in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti; verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja med znakom in blagovno znamko;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 102(1) iste uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Če sodišče za znamke [Evropske unije] ugotovi, da je toženec kršil ali da je grozila nevarnost, da bo kršil znamko [Evropske unije], sodišče, če proti temu ni posebnih razlogov, izda odredbo, ki tožencu prepoveduje nadaljevanje dejanj, s katerimi je kršil ali bi lahko kršil znamko Evropske unije. V skladu z nacionalno zakonodajo sprejme tudi ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da se ta prepoved upošteva.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje spora o glavni stvari</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Družba nemškega prava combit Software GmbH je imetnica nemške besedne znamke in besedne znamke Evropske unije za varstvo znaka <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>combit<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> za proizvode in storitve na področju računalništva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Commit Business Solutions Ltd je družba izraelskega prava, ki v številnih državah prek spletne trgovine, dostopne na njenem spletnem mestu (www.commitcrm.com), prodaja programsko opremo z besednim znakom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Commit<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>. V času dejanskega stanja v sporu o glavni stvari si je bilo mogoče prodajne ponudbe na tej strani ogledati v nemškem jeziku in programsko opremo, kupljeno po spletu, neposredno dobaviti v Nemčijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Družba combit Software je tožbo proti družbi Commit Business Solutions vložila pri Landgericht Düsseldorf (deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija) kot sodišču Evropske unije za znamke, da bi dosegla prepoved uporabe besednega znaka <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Commit<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> za programsko opremo v Evropski uniji zaradi verjetnosti zmede z znamko Unije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>combit<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>. Tožeča stranka se je podredno sklicevala na nemško znamko in predlagala prepoved uporabe besednega znaka v postopku v glavni stvari v Nemčiji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Landgericht Düsseldorf (deželno sodišče v Düsseldorfu) je ugodilo podrednemu predlogu družbe combit Software in družbo Commit Business Solutions obsodilo na podlagi nemške znamke, potem ko je ugotovilo, da pri nemških potrošnikih zadevnih proizvodov obstaja verjetnost zmede glede znakov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>combit<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Commit<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>. Nasprotno pa je Landgericht Düsseldorf (deželno sodišče v Düsseldorfu) zavrnilo primarni predlog, ki je temeljil na znamki Unije, zaradi njene neuporabe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Družba combit Software je pri Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) vložila pritožbo zoper to odločitev zaradi zavrnitve njenega predloga, ki je temeljil na znamki Unije, da bi dosegla prepoved, ki bi veljala za celotno ozemlje Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče, ki odloča kot sodišče Evropske unije za znamke na drugi stopnji, je ugotovilo, da je v nasprotju s tem, kar je bilo razsojeno na prvi stopnji, dokazana uporaba znamke Unije, na katero se je sklicevala tožeča stranka. Poleg tega je ugotovilo, da je obstoj verjetnosti zmede glede zadevnih znakov v Nemčiji pravnomočno ugotovljen, da pa je položaj drugačen v angleško govorečih državah. Po mnenju predložitvenega sodišča so potrošniki v teh državah sposobni v znamki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>combit<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> videti okrajšavo izrazov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>com<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>bit<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, ki imata na področju računalništva le neznaten razlikovalni učinek, ter tudi takoj razumeti pomen besede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>commit<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, tako da se fonetična podobnost med nasprotujočima si znakoma izravna z njunim pomenskim razlikovanjem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se tako sprašuje o izvajanju načela enotnosti znamke Unije v položaju, kakršen se obravnava v postopku v glavni stvari, ko obstoja verjetnosti zmede ni mogoče ugotoviti za vse države članice, med drugim za angleško govoreče. Na eni strani ugotavlja, da bi stroga uporaba tega načela imetniku znamke Unije omogočila, da prepove uporabo spornega znaka tudi v državah članicah, v katerih ne obstaja verjetnost zmede. Na drugi strani ugotavlja, da bi, če bi sodišče Evropske unije za znamke moralo preučiti verjetnost zmede za vsako posamično državo članico, taka preučitev upočasnila postopek in ustvarila velike stroške za stranke.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Kakšne posledice ima za presojo verjetnosti zmede zaradi besedne znamke [Evropske unije] dejstvo, da se z vidika povprečnega potrošnika dela držav članic fonetična podobnost blagovne znamke [Evropske unije] z označbo, za katero se zatrjuje kršitev blagovne znamke, nevtralizira s pomenskim razlikovanjem, z vidika povprečnega potrošnika drugih držav članic pa ne:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Ali je za presojo verjetnosti zmede odločilen vidik enega dela ali vidik drugega dela ali vidik fiktivnega povprečnega potrošnika vseh držav članic?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Ali je treba kršitvi blagovne znamke [Evropske unije] pritrditi za celotno območje EU oziroma jo zanikati, če verjetnost zmede obstaja le v enem delu, ali pa je v takem primeru treba razlikovati med posameznimi državami članicami?<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Predložitvena odločba z dne <DATE ISO="20150512">12. maja 2015</DATE> je v sodno tajništvo Sodišča prispela <DATE ISO="20150518">18. maja 2015</DATE>. Pisna stališča so predložile stranke v postopku v glavni stvari, poljska vlada in Evropska komisija. Te stranke, razen poljske vlade, so bile prisotne tudi na obravnavi <DATE ISO="20160303">3. marca 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z vprašanji za predhodno odločanje, za katera predlagam skupno analizo, v bistvu sprašuje, ali se lahko prepovedi, odrejeni v okviru tožbe v postopku zaradi kršitve pravic v zvezi z znamko Unije v skladu s členom 102(1) Uredbe št. 207/2009, doda ozemeljska omejitev, ker ugotovitev obstoja verjetnosti zmede v smislu člena 9(1)(b) te uredbe iz jezikovnih razlogov ne velja za eno ali več držav članic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Če je tako, se sprašuje tudi o natančno določenih pogojih, pod katerimi je tako omejitev mogoče določiti.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Načelo enotnosti znamke Unije</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Pravo znamk Unije temelji na načelu enotnosti te znamke, potrjenem v členu 1(2) Uredbe št. 207/2009.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej v različnih kontekstih sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080918">18. septembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Armacell/UUNT</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑514/06 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:511">EU:C:2008:511</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110412">12. aprila 2011</DATE>, <NAME.CASE>DHL Express France</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑235/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:238">EU:C:2011:238</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 40 do 45) in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121219">19. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Leno Merken</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑149/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:816">EU:C:2012:816</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 41 do 43).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>To načelo je utemeljeno s samim konceptom Unije kot enotnega ozemlja, ki sestavlja enoten trg.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej študijo, ki jo je po naročilu Komisije pripravil Max‑Planck-Institut für Immaterialgüter- und Wettbewerbsrecht (inštitut Max-Planck za intelektualno lastnino in konkurenčno pravo), <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Study of the overall functioning of the European trade mark system<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> (Analiza splošnega delovanja evropskega sistema znamk), München 2011, točke od 1.13 do 1.17, (http://ec.europa.eu/internal_market/indprop/docs/tm/20110308_allensbach-study_en.pdf).</P></NOTE> Namen sistema znamke Unije je na notranjem trgu ponujati podobne pogoje, kakršni obstajajo na nacionalnem trgu. Enotne pravice, kot je znamka Unije, tako zagotavljajo enotnost imetnika na celotnem ozemlju, za katero veljajo, in prost pretok proizvoda. Zato ima znamka Unije, razen če je izrecno drugače določeno,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej člena 110 (o prepovedi uporabe znamk Unije na podlagi prejšnjih pravic) in 111 (o prejšnjih pravicah, ki veljajo na določenih krajih) Uredbe št. 207/2009.</P></NOTE> na celotnem območju Unije enak učinek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940622">22. junija 1994</DATE>, <NAME.CASE>IHT Internationale Heiztechnik in Danzinger</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑9/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:261">EU:C:1994:261</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 53 do 55) in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121219">19. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Leno Merken</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑149/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:816">EU:C:2012:816</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V skladu z uvodnima izjavama 3 in 16 Uredbe št. 207/2009 se zadevno načelo zrcali v zahtevi po enotnem varstvu znamk Evropske unije na vsem ozemlju Unije, tako da morajo odločitve o veljavnosti in kršitvi znamk Unije učinkovati in pokrivati celotno območje Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Zato se člen 1(2) Uredbe št. 207/2009 ne nanaša izrecno na učinke sankcij, sprejetih na zahtevo imetnika znamke Unije v skladu s členom 102 navedene uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Problematika, ki se pojavlja v postopku v glavni stvari, se torej nanaša na širši sistemski obseg načela enotnosti in postavlja vprašanje – ki je predmet živahne razprave med pravnimi strokovnjaki<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej Von Mühlendahl, A., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Community trade mark riddles: territoriality and unitary character<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, <HT TYPE="ITALIC">European Intellectual Property Review (EIPR)</HT>, 2008, str. 66; Sosnitza, O., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Der Grundsatz der Einheitlichkeit im Verletzungsverfahren der Gemeinschaftsmarke<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, <HT TYPE="ITALIC">Gewerblicher Rechtsschutz und Urheberrecht</HT>, 2011, str. 465; Schnell, S., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>The Community trade mark: unitary EU right – EU-wide injunction?<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, <HT TYPE="ITALIC">EIPR</HT>, 2011, str. 210; Żelechowski, Ł., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Infringement of a Community trade mark: between EU-wide and non-EU-wide scope of prohibitive injunctions<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, <HT TYPE="ITALIC">EIPR</HT>, 2013, str. 287, in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>Terytorialny zasięg sądowego zakazu naruszania prawa do wspólnotowego znaku towarowego<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, <HT TYPE="ITALIC">Europejski Przegląd Sądowy</HT>, 2012, št. 2, str. 19, in št. 4, str. 28.</P></NOTE> – posledic tega načela v položajih, ki niso posebej zajeti v členu 1(2) Uredbe št. 207/2009.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Ozemeljski obseg prepovedi</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Iz enotnosti znamke Unije je mogoče sklepati, da obseg prepovedi nadaljevanja dejanj, s katerimi je kršena ali bi lahko bila kršena znamka, ki jo sodišče Evropske unije za znamke izreče na podlagi člena 102(1) Uredbe št. 207/2009, načeloma zajema celotno ozemlje Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Na eni strani pristojnost sodišča Evropske unije za znamke, kadar odloča na podlagi člena 97, od (1) do (4), Uredbe št. 207/2009, ki se nanaša na mednarodno sodno pristojnost, obsega celotno ozemlje Unije. Na drugi strani izključna pravica imetnika, določena s to uredbo, načeloma obsega celotno navedeno ozemlje, na katerem znamke Evropske unije uživajo enotno varstvo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110412">12. aprila 2011</DATE>, <NAME.CASE>DHL Express France</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑235/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:238">EU:C:2011:238</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>To načelno ugotovitev je vseeno treba uskladiti z zahtevo, da imetnik, ki uveljavlja svojo izključno pravico, ne sme imeti možnosti prepovedati uporabo znaka, ki ne more vplivati na funkcije znamke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso je namreč izključna pravica iz Uredbe št. 207/2009 podeljena zato, da lahko ta imetnik znamke Unije zavaruje svoje posebne interese, kar pomeni, da si zagotovi možnost izpolnjevanja funkcij te znamke. Izvrševanje te pravice mora biti zato pridržano za primere, ko okoliščina, da tretja oseba uporablja znak, vpliva ali bi lahko vplivala na funkcije znamke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021112">12. novembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Arsenal Football Club</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑206/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:651">EU:C:2002:651</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090618">18. junija 2009</DATE>, <NAME.CASE>L’Oréal in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑487/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:378">EU:C:2009:378</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100323">23. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Google France in Google</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑236/08 do C‑238/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:159">EU:C:2010:159</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Kot je Sodišče ugotovilo v sodbi DHL Express France, je ob upoštevanju teh preudarkov ozemeljski obseg prepovedi mogoče v nekaterih primerih omejiti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110412">12. aprila 2011</DATE>, <NAME.CASE>DHL Express France</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑235/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:238">EU:C:2011:238</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Menim, da je odgovor na vprašanja, postavljena v tej zadevi, v določeni meri mogoče izpeljati iz navedene sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Sodišče je namreč razsodilo, da če sodišče Evropske unije za znamke ugotovi, da so dejanja, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila znamka, omejena zgolj na eno državo članico ali na del ozemlja Unije, zlasti zato, ker je toženec predložil dokaz, da uporaba zadevnega znaka ne vpliva ali ne bi mogla vplivati na funkcije znamke – predvsem iz jezikovnih razlogov – mora to sodišče omejiti ozemeljski obseg prepovedi, ki jo izreče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110412">12. aprila 2011</DATE>, <NAME.CASE>DHL Express France</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑235/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:238">EU:C:2011:238</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče je opozorilo, da je omejitev prepovedi potrebna tudi takrat, ko je predlagatelj prepovedi omejil ozemeljski obseg svojega ukrepanja.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Kar zadeva izključno pravico iz člena 9(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ki je predmet te zadeve, je bistvena funkcija potencialno sporne znamke ugotovitev komercialnega porekla označenega proizvoda ali storitve. Vpliv na to bistveno funkcijo v primeru uporabe podobnega znaka pa je mogoče izključiti, če ni verjetnosti zmede.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Iz zgornjih preudarkov izhaja, da če je verjetnost zmede mogoče izključiti, na primer iz jezikovnih razlogov, kakršni se obravnavajo v postopku v glavni stvari, na delu ozemlja Unije, tako da uporaba izpodbijanega znaka za ta del Unije ne more vplivati na funkcije znamke, ta okoliščina upravičuje omejitev ozemeljskega obsega prepovedi, izrečene na podlagi člena 102(1) Uredbe št. 207/2009.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pogoji omejitve</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Ob preučitvi upoštevnosti omejitve ozemeljskega obsega prepovedi v posameznem posebnem primeru mora sodišče Evropske unije za znamke, ki odloča, upoštevati dejstvo, da je taka omejitev izjema od načela enotnosti znamke Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Ta preudarek med drugim upravičuje obrnitev dokaznega bremena v korist predlagatelja prepovedi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Kot izhaja iz sodbe DHL Express France<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110412">12. aprila 2011</DATE>, <NAME.CASE>DHL Express France</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑235/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:238">EU:C:2011:238</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, mora toženec predložiti dokaz, da na delu ozemlja Unije uporaba zadevnega znaka ne vpliva ali ne bi mogla vplivati na funkcije znamke.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Taka ureditev dokaznega bremena vpliva na analizo, ki jo mora opraviti sodišče Evropske unije za znamke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Prvič, ker mora omejitev prepovedi predlagati toženec, ki jo mora obrazložiti za poseben del ozemlja Unije, sodišču Evropske unije za znamke, ki odloča, ni treba preučiti, ali verjetnost zmede obstaja za vsako posamično državo članico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se ne strinjam s stališčem, za katero se zdi, da izhaja iz sodne prakse nekaterih nacionalnih sodišč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Tako Bundesgerichtshof (zvezno sodišče, Nemčija) v sodbi o znamkah, ki vsebujejo predpono <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>Volks-<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, ki se je nanašala predvsem na člen 9(1)(c) Uredbe št. 207/2009, ni izključilo, da mora v okviru predloga, ki temelji na točki (b) te določbe, sodišče Evropske unije za znamke po uradni dolžnosti raziskati, ali ugotovitev verjetnosti zmede velja za celotno ozemlje Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej odločbo z dne <DATE ISO="20130411">11. aprila 2013</DATE> – I ZR 214/11, točka 67. Bundesgerichtshof (nemško zvezno sodišče) je v tej odločbi navedlo, da če tožeča stranka predlaga prepoved na podlagi točke (b) za celotno ozemlje Unije, se lahko takemu predlogu ugodi le, če ima znamka Unije razlikovalni učinek na celotnem ozemlju Unije. Glej v zvezi s povezavo med navedeno sodbo in tem predlogom za sprejetje predhodne odločbe Lambrecht, A., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>EuGH-Vorlage zur einheitlichen Wirkung der Gemeinschaftsmarke im Verletzungsverfahren<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, GRUR-Prax, 2015, str. 280.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V razmeroma novejši sodbi se zdi, da High Court of Justice (England and Wales), Chancery Division (visoko sodišče (Anglija in Wales), oddelek Chancery, Združeno kraljestvo) meni, da mora v primeru predloga za vseevropsko prepoved na podlagi člena 9(1)(b) Uredbe št. 207/2009 tožnik – ki nosi dokazno breme v zvezi s kršitvijo – dokazati obstoj verjetnosti zmede v vsaki posamični državi članici in se v zvezi s tem ne more opreti na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>domneve<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej sodbo High Court of Justice (England and Wales), Chancery Division (visoko sodišče (Anglija in Wales), oddelek Chancery, Združeno kraljestvo) z dne <DATE ISO="20150211">11. februarja 2015</DATE>, Enterprise Holding Inc v Europcar Group UK Limited &amp; Anor [2015] EWHC 300 (Ch), zlasti točki 10 in 27. Angleško sodišče je priznalo, da je to stališče sporno z vidika sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110412">12. aprila 2011</DATE>, <NAME.CASE>DHL Express France</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑235/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:238">EU:C:2011:238</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Takega stališča po mojem mnenju ni mogoče uskladiti z rešitvijo, ki jo je Sodišče podalo v sodbi DHL Express France, v skladu s katero mora biti obseg prepovedi, temelječe na členu 9(1)(b) Uredbe št. 207/2009, načeloma vseevropski, razen če toženec temu nasprotuje in dokaže, da ugotovitve o obstoju verjetnosti zmede ni mogoče upoštevati za nekatere posebne države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110412">12. aprila 2011</DATE> (<NO.CASE>C‑235/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:238">EU:C:2011:238</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Nasprotno pa Sodišče še ni imelo priložnosti odločiti o ozemeljskem obsegu predloga, ki temelji na znamki, ki uživa ugled, v smislu člena 9(1)(c) navedene uredbe. O možnosti sklicevanja na tako znamko za nasprotovanje registraciji poznejše nacionalne znamke glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150903">3. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Iron &amp; Smith</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑125/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:539">EU:C:2015:539</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju predlagatelj prepovedi, ki je imetnik znamke Unije, izpolni obveznost predložitve dokaza, če dokaže obstoj kršitve ali nevarnosti kršitve. Nasprotno pa procesno breme, povezano z morebitno omejitvijo prepovedi, v celoti nosi toženec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>To procesno breme zajema trditveno breme (<HT TYPE="ITALIC">onus proferendi</HT>) in dokazno breme v strogem pomenu besede (<HT TYPE="ITALIC">onus probandi</HT>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Tako razumevanje procesnega bremena je znano med drugim v poljskem (ciężar twierdzenia i dowodu) in nemškem pravu (Darlegungs- und Beweislast). Glej Adrych-Brzezińska, I., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>Ciężar dowodu w prawie i procesie cywilnym<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, LEX Wolters Kluwer, Varšava, 2015, str. 55.</P></NOTE> Posledično, razen če se toženec sklicuje na ta vidik in navede posebno utemeljitev, sodišče, ki odloča, ne bi smelo po uradni dolžnosti preučiti, ali njegova analiza obstoja verjetnosti zmede velja za celotno ozemlje Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Tako delitev dokaznega bremena, ki zajema obveznost toženca, da uveljavlja in dokaže nujnost ozemeljske omejitve, so upoštevala nekatera nacionalna sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej sodbo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) z dne <DATE ISO="20120612">12. junija 2012</DATE> v zadevi 17 Ob 27/11m (točka 2.2(b)) in sodno prakso sodišč Nemčije in Združenega kraljestva, ki jo navaja Ashby, S., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>Enforcement of A Community Trade Mark<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, v <HT TYPE="ITALIC">The ITMA &amp; CIPA Community Trade Mark Handbook, Sweet &amp; Maxwell</HT>, 2015, str. 196.</P></NOTE> Doktrina ugotavlja, da je taka obrnitev dokaznega bremena v celoti utemeljena s tem, da gre za izjemo od načela enotnosti znamke Unije. Tako mora toženec dokazati, da ugotovitev glede vpliva na pravice imetnika ne velja za nekatere posebne države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej Schennen, D., v Eisenführ, G., Schennen, D., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>Gemeinschaftsmarkenverordnung<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, 4. izdaja, Carl Heymanns Verlag, Köln, 2014, člen 1, točka 33, in Sosnitza, O., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 469.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Drugič, sodišče Evropske unije za znamke, ki odloča, mora upoštevati izjemno naravo ozemeljske omejitve prepovedi tudi pri določitvi ravni dokaza, zahtevanega od toženca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>V zvezi s tem menim, da je treba jasno razlikovati med dvema primeroma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Na eni strani sta trditveno in dokazno breme v strogem pomenu besede vidika, ki ju ureja izključno enotno pravo znamk Unije, ker sta tesno povezana z izvajanjem materialnega prava. Sicer pa iz ustaljene sodne prakse izhaja, da delitev dokaznega bremena na področju znamk Unije ne sme biti določena z nacionalnim pravom držav članic, ampak mora biti določena v pravu Unije. Če bi to vprašanje urejalo nacionalno pravo držav članic, bi bil namreč cilj enotnega varstva znamk Unije lahko ogrožen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051018">18. oktobra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Class International</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑405/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:616">EU:C:2005:616</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120322">22. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Génesis</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑190/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:157">EU:C:2012:157</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Na drugi strani so raven zahtevanega dokaza in načini dokazovanja avtonomno urejeni v nacionalnem pravu države članice, v kateri je sodišče, ki odloča. Gre namreč za vidike procesnega prava, ki so v skladu s členom 101(3) Uredbe št. 207/2009, razen kar zadeva vidike, ki so izrecno navedeni v tej uredbi, še naprej urejeni z nacionalnim pravom sodišča, ki odloča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Sodišče, ki odloča, mora na podlagi nacionalnih pravil o ravni dokaza in načinih dokazovanja vseeno zagotoviti, da ne ogrozi cilja enotnega varstva znamk Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da lahko dokazovanje, katerega namen je ugotoviti, da je verjetnost zmede geografsko omejena, zahteva velik napor, zlasti kadar zadeva državo, ki ni država sodišča, ki odloča. Glede na navedeno mora toženec, da bi dosegel omejitev ozemeljskega obsega prepovedi, uveljavljati ta vidik in navesti posebno utemeljitev v zvezi s tem. Poleg tega, če pravila nacionalnega procesnega prava to predvidevajo, lahko sodišče Evropske unije za znamke od toženca zahteva, naj predloži konkreten dokaz, na podlagi katerega je mogoče izključiti nevarnost kršitve v eni ali več državah članicah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Glede na vse te preudarke je omejitev ozemeljskega obsega prepovedi potrebna, če toženec navede posebno utemeljitev, na podlagi katere je mogoče izključiti obstoj verjetnosti zmede v eni ali več državah članicah, in če je to potrebno, predloži upošteven dokaz. Sodišču Evropske unije za znamke, ki odloča na podlagi člena 97, od (1) do (4), Uredbe št. 207/2009, zato ni treba po uradni dolžnosti preučiti, ali verjetnost zmede obstaja za vsako posamično državo članico.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Učinkovitost prepovedi</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Opozoriti je treba, da mora sodišče Evropske unije za znamke, ko izreče prepoved, med drugim zagotoviti, da bo sprejeti ukrep učinkovit, sorazmeren in odvračilen ter da se bo uporabljal na tak način, da se prepreči ustvarjanje ovir za zakonito trgovino in zagotovi zaščita pred zlorabo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej člen 3 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 2, str. 32).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>To sodišče mora v zvezi s tem zagotoviti, da prepoved nadaljevanja dejanj, s katerimi je kršena ali bi lahko bila kršena znamka – če bi bila ta prepoved ozemeljsko omejena – ostane učinkovita glede na posebne okoliščine na trgu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da se je Sodišče, ko je predvidelo možnost ozemeljske omejitve prepovedi v točki 48 sodbe DHL Express France<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110412">12. aprila 2011</DATE>, <NAME.CASE>DHL Express France</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑235/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:238">EU:C:2011:238</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, sklicevalo na okoliščine v primeru, obravnavanem v postopku v glavni stvari. Iz tega je mogoče sklepati, da bi bila v nekaterih primerih, za katere so značilne drugačne razmere, omejitev ozemeljskega obsega odredbe v nasprotju s ciljem enotnega varstva znamk Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Tako bi se po mojem mnenju zgodilo, če je glede na razmere na trgu, na katerem se zgodi kršitev – kot je trg programske opreme, ki se prodaja po spletu, v obravnavanem primeru – treba izhajati iz premise, da kršitev zadeva celotno ozemlje Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Tako mora sodišče Evropske unije za znamke, ki odloča, ob sprejetju prepovedi upoštevati načine trženja zadevnih proizvodov, da bi odločilo, ali omejitev ozemeljskega obsega prepovedi tej prepovedi ne odvzema učinkovitosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), odgovori:</TXT><P>Dejstvo, da je iz jezikovnih razlogov verjetnost zmede mogoče izključiti v eni ali več državah članicah, lahko upraviči omejitev ozemeljskega obsega prepovedi, ki jo sodišče Evropske unije za znamke izreče na podlagi člena 9(1)(b) in člena 102(1) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE> o blagovni znamki Evropske unije.</P><P>Taka omejitev je potrebna, če toženec navede posebno utemeljitev, na podlagi katere je mogoče izključiti obstoj verjetnosti zmede v eni ali več državah članicah, in če je to potrebno, predloži upošteven dokaz. Sodišču Evropske unije za znamke, ki odloča na podlagi člena 97, od (1) do (4), Uredbe št. 207/2009, ni treba po uradni dolžnosti preučiti, ali verjetnost zmede obstaja za vsako posamično državo članico. To sodišče poleg tega ne sme omejiti ozemeljskega obsega prepovedi, če bi lahko taka omejitev prepovedi odvzela učinkovitost.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>