(a)pritrdilen (kar pomeni, da morajo ponudniki v vsakem primeru naročniku razkriti svoje povezave), ali okoliščina, da ta dolžnost v takem primeru ni bila izpolnjena ali ni bila izpolnjena pravilno, zadostuje, da naročnik meni oziroma revizijski organ (sodišče) razsodi, da povezani ponudniki, ki so oddali ločene ponudbe v istem postopku javnega naročanja, v tem postopku sodelujejo, ne da bi si dejansko konkurirali (in si konkurirajo le navidezno)?(b)nikalen (kar pomeni, da ponudniki nimajo dodatne dolžnosti – ki ni določena v zakonodaji ali razpisnih pogojih – razkriti svoje povezave), ali mora tveganje, ki ga pomeni sodelovanje povezanih gospodarskih subjektov, in tveganje posledic, ki iz tega izhajajo, nositi naročnik, če ta v razpisni dokumentaciji ni navedel, da imajo ponudniki tako dolžnost razkritja?

(a)da se mora naročnik – če med postopkom javnega naročanja na kakršen koli način izve, da med nekaterimi ponudniki obstajajo znatne zveze (povezave) – neodvisno od svoje presoje tega dejstva in/ali ostalih okoliščin (na primer formalna in vsebinska različnost ponudb, ki so jih oddali ponudniki, javna zaveza ponudnika, da bo pošteno konkuriral drugim ponudnikom, itd.) posamično obrniti na povezane ponudnike in od njih zahtevati, da pojasnijo, ali in kako je njihov osebni položaj združljiv s svobodno in pošteno konkurenco med ponudniki?(b)če naročnik ima tako dolžnost, pa ne ravna v skladu z njo, ali obstaja zadostna podlaga, da sodišče razglasi ravnanje naročnika za nezakonito, ker ni zagotovil postopkovne preglednosti in objektivnosti ter ker ni zahteval dokazov od tožeče stranke ali ker ni na lastno pobudo sprejel sklepa o možnem vplivu, ki ga lahko ima ta osebni položaj povezanih oseb na izid razpisnega postopka?

(a)je – če je ponudnik (tožeča stranka) ugotovil, da je bila zavrnjena ponudba z najnižjo ceno, ki jo je oddal eden od dveh povezanih ponudnikov v postopku javnega naročanja (ponudnik A), in da je uspel drugi ponudnik (ponudnik B), in ob upoštevanju drugih okoliščin, povezanih s tema ponudnikoma in njunim sodelovanjem v razpisnem postopku (dejstvo, da imata ponudnika A in B isti upravni odbor; dejstvo, da imata isto matično družbo, ki v razpisnem postopku ni sodelovala; dejstvo, da ponudnika A in B nista razkrila svojih povezav naročniku in nista ločeno ponudila dodatnih pojasnil o teh povezavah, med drugim tudi zato, ker se o njih ni spraševalo; dejstvo, da je ponudnik A v ponudbi podal neskladne informacije o skladnosti predlaganih prevoznih sredstev (smetarskih vozil) z razpisnim pogojem EURO 5; dejstvo, da ta ponudnik, ki je oddal ponudbo z najnižjo ceno, ki je bila zavrnjena zaradi ugotovljenih vsebovanih nepravilnosti, sprva ni izpodbijal naročnikove odločitve, pozneje pa je vložil pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, v kateri je med drugim [izpodbijal] zakonitost zavrnitve svoje ponudbe, itd.), in če v zvezi z vsemi temi okoliščinami naročnik ni ukrepal – ta informacija sama po sebi dovolj za podlago za zahtevek, naslovljen na revizijski organ, naj ta organ ravnanje naročnika šteje za nezakonito, ker zadnji ni zagotovil postopkovne preglednosti in objektivnosti ter poleg tega od tožeče stranke ni zahteval predložitve konkretnih dokazov, da ponudnika A in B ravnata nepošteno?(b)ponudnika A in B naročniku nista dokazala, da dejansko in pošteno sodelujeta v postopku javnega naročanja, zgolj zato, ker je ponudnik B na lastno pobudo predložil izjavo o dejanskem sodelovanju, ker je ponudnik B upošteval standarde kakovosti upravljanja za sodelovanje v postopkih javnega naročanja in ker poleg tega ponudbi, ki sta ju oddala ta ponudnika, nista bili formalno in vsebinsko enaki?