<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-380/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0380</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:504">EU:C:2018:504</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>14</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>14</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi P. Mengozzija – Zadeva C‑380/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">K in B</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Paola Mengozzija</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180627">27. junija 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑380/17</HT></P><P>Staatssecretaris voor Veiligheid en Justitie<HT TYPE="NORMAL">,</HT></P><P>K<HT TYPE="NORMAL">,</HT></P><P>B<HT TYPE="NORMAL">,</HT></P><P>drugi stranki v postopku</P><P>H. Y.<HT TYPE="NORMAL">,</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Predložitveno sodišče je <DATE ISO="20171211">11. decembra 2017</DATE> Sodišče obvestilo, da je nizozemski državni sekretar za varnost in pravosodje (v nadaljevanju: državni sekretar) odstopil od zadeve v zvezi s tožečo stranko H. Y., in navedlo, da ohranja vsa svoja vprašanja glede zadev v zvezi z osebama K in B.</P></NOTE></P><P>Staatssecretaris voor Veiligheid en Justitie</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Raad van State (državni svet, Nizozemska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Izključitev iz področja uporabe Direktive 2003/86/ES</KEYWORD><KEYWORD>Določbe prava Unije, ki se neposredno in brezpogojno uporabljajo na podlagi nacionalnega prava</KEYWORD><KEYWORD>Pristojnost Sodišča</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do združitve družine</KEYWORD><KEYWORD>Ugodnejša ureditev za begunce</KEYWORD><KEYWORD>Člen 12(1), tretji pododstavek</KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev vloge</KEYWORD><KEYWORD>Neupoštevanje trimesečnega roka po odobritvi statusa subsidiarne zaščite</KEYWORD><KEYWORD>Okvirni rok</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Raad van State (državni svet, Nizozemska), je Sodišče na eni strani pozvano, naj odloči o svoji pristojnosti za razlago Direktive Sveta 2003/86 z dne <DATE ISO="20030922">22. septembra 2003</DATE> o pravici do združitve družine<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 224.</P></NOTE> v okviru, v katerem je bilo – čeprav je položaj, obravnavan v postopku v glavni stvari, izrecno izključen iz področja uporabe tega akta – z nacionalnim pravom, s katerim je bila prenesena ta direktiva, področje uporabe navedene direktive enostransko razširjeno, da bi zajemalo tak položaj. To vprašanje je postavljeno tudi v zadevi C‑257/17, C in A, v katerih svoje sklepne predloge predstavljam isti dan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Na drugi strani je Sodišče pozvano, naj odloči o naravi trimesečnega roka iz člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive Sveta 2003/86, zlasti o tem, ali imajo nacionalni organi pravico zavrniti prošnjo za združitev družine samo zaradi prekoračitve navedenega roka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni in dejanski okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Mednarodno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 3 Konvencije o otrokovih pravicah, sprejete ter odprte za podpis, ratifikacijo in pristop z Resolucijo Generalne skupščine št. 44/25 z dne <DATE ISO="19891120">20. novembra 1989</DATE> določa, da morajo biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>[p]ri vseh dejavnostih v zvezi z otroki […] otrokove koristi glavno vodilo<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 8(1) Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> v Rimu (v nadaljevanju: EKČP), naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="326" PAGE.FIRST="391" DATE.PUB="2012">UL 2012, C 326, str. 391</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: Listina), naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, določa</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 24(2) in (3) Listine določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="024.002"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>2.</NO.PARAG><ALINEA>Pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki se nanašajo na otroke, se morajo upoštevati predvsem koristi otroka.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="024.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Vsak otrok ima pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema, če to ni v nasprotju z njegovimi koristmi.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Direktiva Sveta 2003/86 določa pogoje za uveljavljanje pravice do združitve družin, ki jo imajo državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic. Ta direktiva v skladu z uvodno izjavo 2 spoštuje temeljne pravice, zlasti pravico do spoštovanja družinskega življenja, določeno v številnih instrumentih mednarodnega prava, med katerimi sta zlasti zgoraj navedena člen 8 EKČP in člen 7 Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 8 Direktive 2003/86 je navedeno, da bi bilo treba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>[p]osebno pozornost […] posvetiti položaju beguncev zaradi razlogov, ki so jih prisilili, da so pobegnili iz svoje države, in ki so jim preprečevali, da bi tam živeli normalno družinsko življenje. Treba bi bilo torej določiti ugodnejše pogoje za uveljavljanje njihove pravice do združitve družine<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 2(b) Direktive 2003/86 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>V tej direktivi</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>begunec<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="2018" ID="QE0009"/> pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki uživa status begunca v smislu Ženevske konvencije o statusu beguncev z <DATE ISO="19510728">28. julija 1951</DATE>, dopolnjene s Protokolom, podpisanim v New Yorku <DATE ISO="19670131">31. januarja 1967</DATE><QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 3(2)(c) Direktive 2003/86 določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>[t]a direktiva […] ne uporablja, če:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>ima sponzor dovoljenje za prebivanje v državi članici na podlagi subsidiarne oblike zaščite v skladu z mednarodnimi obveznostmi, nacionalno zakonodajo ali prakso držav članic, ali prosi za dovoljenje za prebivanje na tej podlagi in še čaka na odločitev glede svojega statusa.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 5(5) Direktive 2003/86 določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>[p]ri obravnavanju prošnje države članice ustrezno upoštevajo interese mladoletnih otrok<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 7(1) Direktive 2003/86 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Ko je prošnja za združitev družine predložena, lahko država članica zahteva, da oseba, ki je prošnjo predložila, zagotovi dokaze, da sponzor ima:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>stanovanje, ki se šteje kot normalno za primerljivo družino v enaki regiji in ki ustreza splošnim zdravstvenim in varnostnim merilom, ki veljajo v tej državi članici;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja, ki jih zavarovanje normalno pokrije za državljane v tej državi članici, zase in za svoje družinske člane;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>stalna in redna sredstva, ki zadoščajo za vzdrževanje njega in njegov[ih] družinsk[ih] član[ov], ne da bi potreboval pomoč socialnega sistema te države članice. Države članice ta sredstva ocenijo glede na njihovo naravo in rednost in lahko upoštevajo raven minimalne nacionalne plače in pokojnine ter število družinskih članov.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 12(1), prvi in tretji pododstavek, Direktive 2003/86, ki je del poglavja V, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Združitev družine za begunce<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Z odstopanjem od člena 7 države članice od begunca in/ali njegovih družinskih članov ne zahtevajo, da v zvezi s prošnjami za […] družinske člane […] zagotovijo dokaz, da begunec izpolnjuje zahteve, določene v členu 7.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA><ALINEA>Države članice lahko zahtevajo, da begunec izpolni pogoje, omenjene v členu 7(1), če prošnja za združitev družine ni predložena v roku treh mesecev po odobritvi statusa begunca.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 17 Direktive 2003/86 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Države članice ustrezno upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij osebe in trajanje njegovega [njenega] bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njegovo [njeno] državo izvora, kadar zavrnejo prošnjo, prekličejo ali ne podaljšajo dovoljenja za prebivanje ali se odločijo, da bodo ukazale izgon sponzorja ali članov njegove družine<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 2(f) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20111213">13. decembra 2011</DATE> o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="337" PAGE.FIRST="9" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 337, str. 9</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>oseba, upravičena do subsidiarne zaščite<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="2018" ID="QE0017"/> pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za begunca, a je bilo v zvezi z njim/njo izkazano, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi se zadevna oseba, če bi se vrnila v izvorno državo, ali v primeru osebe brez državljanstva v državo prejšnjega običajnega prebivališča, soočila z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot je opredeljena v členu 15, in za katero se člen 17(1) in (2) ne uporablja in ki ne more ali zaradi takega tveganja noče izkoristiti zaščite te države.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nizozemsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Po mnenju Raad van State (državni svet) prošnja za vizum za prebivanje, daljše od treh mesecev, kot se obravnava v sporu o glavni stvari, pomeni prošnjo za vstop in bivanje zaradi združitve družine begunca ali upravičenca do subsidiarne zaščite. Taka prošnja se vloži za družinskega člana, ki prebiva v tujini, ali če je družinski član vstopil na Nizozemsko hkrati s sponzorjem. Po vložitvi te prošnje lahko državni sekretar po uradni dolžnosti temu družinskemu članu izda dovoljenje za prebivanje na podlagi azila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 29(4) wet tot algehele herziening van de Vreemdelingenwet, Vreemdelingenwet 2000 (zakon o splošni reviziji zakona o tujcih, v nadaljevanju: Vw 2000) z dne <DATE ISO="20001123">23. novembra 2000</DATE> določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>[d]ovoljenje za začasno prebivanje v smislu člena 28 […] lahko izda tudi družinskemu članu v smislu odstavka 2, ki se ni samo pridružil tujemu državljanu iz odstavka 1, v treh mesecih od dneva, ko je bilo zadnjenavedenemu izdano dovoljenje za prebivanje iz člena 28, če je bila v teh treh mesecih vložena prošnja za vizum za prebivanje, daljše od treh mesecev, s strani ali v korist tega družinskega člana<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari, vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Tožeči stranki K in B (v nadaljevanju: osebi K in B ali tožeči stranki K in B) sta državljanki tretje države (Eritreja). Osebi K in B sta žena in mladoletna hči, rojena <DATE ISO="20140701">1. julija 2014</DATE>, državljana tretje države, ki prebivata na Nizozemskem (v nadaljevanju: sponzor FG). Sponzor FG ima od <DATE ISO="20140923">23. septembra 2014</DATE> dovoljenje za začasno prebivanje na podlagi azila (v nadaljevanju: dovoljenje za prebivanje na podlagi azila). To dovoljenje za prebivanje na podlagi azila mu zagotavlja subsidiarno zaščito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Po razgovoru s tretjo organizacijo VluchtelingenWerk Netherland<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Gre za neodvisno organizacijo, ki ščiti interese beguncev in upravičencev do subsidiarne zaščite na Nizozemskem.</P></NOTE> je sponzor FG sprva razumel, da ni upravičen do vložitve prošnje za združitev družine. Vendar je sponzor FG nazadnje tako prošnjo vložil na podlagi člena 29(2) in (4) Vw 2000 za osebi K in B, sicer po izteku roka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Prošnja je bila vložena <DATE ISO="20150122">22. januarja 2015</DATE>, to je en mesec po trimesečnem roku, določenem v Direktivi 2003/86.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Državni sekretar je z odločbama z dne 20. aprila in <DATE ISO="20151108">8. novembra 2015</DATE> potrdil zavrnitev prošnje za združitev družine, ki jo je sponzor FG vložil za tožeči stranki K in B, ker ni bila vložena v trimesečnem roku in ker zamuda ni bila opravičljiva na podlagi člena 29(2) in (4) Vw 2000.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Rechtbank Den Haag, zittingsplaats Amsterdam (sodišče v Haagu, kraj zasedanja Amsterdam, v nadaljevanju: prvostopenjsko sodišče), je s sodbo z dne <DATE ISO="20160624">24. junija 2016</DATE> ugotovilo neutemeljenost tožbe, ki sta jo osebi K in B vložili zoper odločbo o zavrnitvi njune prošnje za združitev družine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Tožeči stranki K in B sta pri predložitvenem sodišču vložili pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča. Prvič, prvostopenjskemu sodišču očitata, da ni priznalo, da je treba opravičljivost prekoračitve trimesečnega roka presojati glede na cilj in razlog za obstoj tega roka. Drugič, po mnenju oseb K in B je prvostopenjsko sodišče svojo sodbo nepravilno oprlo na dejstvo, da je sponzor FG vedel, da mora prošnjo vložiti v trimesečnem roku, in da bi se moral natančneje pozanimati o možnosti vložitve prošnje za združitev družine pred iztekom tega roka. Tretjič, osebi K in B prvostopenjskemu sodišču očitata, da ni priznalo, da se na rok, omenjen v členu 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86, ni mogoče sklicevati kot na merilo za izključitev in da bi moral državni sekretar pri svoji presoji upoštevati načelo sorazmernosti. Poleg tega bi morala ta presoja v skladu s členom 5(5) in členom 17 Direktive 2003/86 vključevati tudi interese otroka. Četrtič, osebi K in B trdita, da prvostopenjsko sodišče napačno ni priznalo, da bo napotitev na navadno prošnjo za vizum za prebivanje, daljše od treh mesecev, zaradi združitve družine posegla v cilj, ki ga uresničuje Direktiva 2003/86, in njen polni učinek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Na prvem mestu se predložitveno sodišče sprašuje o pristojnosti Sodišča, ker so z Direktivo 2003/86 iz njenega področja uporabe izvzeti upravičenci do subsidiarne zaščite. Čeprav se nizozemski zakonodajalec sklicuje na njeno vsebino, naj bi bilo namreč v interesu Unije, da se določbe, prevzete iz prava Unije, razlagajo enotno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Predložitveno sodišče navaja sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Nolan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑583/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:638">EU:C:2012:638</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131107">7. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Romeo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑313/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:718">EU:C:2013:718</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Rodríguez Sánchez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑351/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:447">EU:C:2016:447</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Predložitveno sodišče pojasnjuje, da v skladu s sodbo z dne <DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, Nolan (C‑583/10, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Nolan</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:638">EU:C:2012:638</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), Unija nima interesa za enotno razlago akta, ki se nanaša na notranji položaj, ki je izrecno izvzet iz tega akta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej v tem smislu sodbo Nolan (točke od 53 do 56).</P></NOTE> Predložitveno sodišče ne razume dobro, ali se sodba Nolan še naprej uporablja, ker se ta sodba ne nanaša na položaj, za katerega se je pravo Unije neposredno in brezpogojno uporabljalo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej v tem smislu sodbo Nolan (točka 52).</P></NOTE> Vendar navedena sodba med drugim ni bila več citirana v sodbi velikega senata z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161115">15. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ullens de Schooten</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑268/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:874">EU:C:2016:874</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zato se predložitveno sodišče sprašuje, ali bi sodba Nolan lahko povzročila, da se Sodišče izreče za nepristojno za odgovor na ta predlog za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Na drugem mestu se predložitveno sodišče sprašuje o razlagi člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86. Predložitveno sodišče meni, da če je prošnja za združitev družine vložena po izteku trimesečnega roka in prekoračitev tega roka ni opravičljiva, ker se vzrok zanjo lahko pripiše sponzorju FG, se ta prošnja vsebinsko ne obravnava in državni sekretar torej ne upošteva niti določb člena 5(5) (upoštevanje interesov otroka) niti določb člena 17 (upoštevanje posamičnih okoliščin) Direktive 2003/86. Vendar predložitveno sodišče meni, da je za presojo očitkov tožečih strank K in B potrebna natančnejša razlaga člena 12(1), tretji pododstavek, navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Raad van State (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>1.</NO.P><TXT>Ali je Sodišče ob upoštevanju člena 3(2)(c) Direktive [2003/86] in sodbe [Nolan] pristojno za odgovor na vprašanja za predhodno odločanje nizozemskega sodišča glede razlage določb te direktive v sporu, ki se nanaša na pravico do prebivanja družinskega člana osebe, ki ji je bila priznana subsidiarna zaščita, če je bila ta direktiva v nizozemskem pravu razglašena za neposredno in brezpogojno uporabljivo za osebe, ki jim je bila priznana subsidiarna zaščita?</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="6"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali sistem Direktive [2003/86] nasprotuje nacionalnemu predpisu, ki je sporen v postopku v glavni stvari in v skladu s katerim je mogoče prošnjo za uveljavljanje pravice do združitve družine v skladu z ugodnejšimi določbami poglavja V zavrniti samo zato, ker ni bila vložena v roku, navedenem v tretjem pododstavku člena 12(1)?</TXT><P>Ali je za odgovor na to vprašanje pomembno, da je mogoče v primeru prekoračitve navedenega roka vložiti prošnjo za združitev družine (ne glede na to, ali se vloži po zavrnitvi ali ne), pri kateri se preveri, ali so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 7 Direktive [2003/86], ter se upoštevajo interesi in okoliščine, navedeni v členu 5(5) in členu 17 [navedene direktive]?<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi so pisna stališča predložile tožeči stranki K in B, nizozemska vlada ter Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Na skupni obravnavi z zadevo C‑257/17, C in A, ki je bila pred Sodiščem <DATE ISO="20180319">19. marca 2018</DATE>, so tožeči stranki C in A, nato tožeči stranki K in B, nizozemska vlada in Komisija ustno podale stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pristojnost Sodišča</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Sponzor FG ima dovoljenje za prebivanje na podlagi azila, ki mu zagotavlja subsidiarno zaščito. Za tožeči stranki K in B je vložil prošnjo za združitev družine na podlagi Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Nedvoumno besedilo člena 3(2)(c) Direktive 2003/86 določa, da se ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>ne uporablja, če: […] ima sponzor dovoljenje za prebivanje v državi članici na podlagi subsidiarne oblike zaščite v skladu z mednarodnimi obveznostmi, nacionalno zakonodajo ali prakso držav članic<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Prvotno je bila s predlogom direktive Sveta o pravici do združitve družine z dne <DATE ISO="19991201">1. decembra 1999</DATE> (COM(1999) 638 final), upravičencem do subsidiarne zaščite podeljena pravica do združitve družine za njihove družinske člane. Evropski parlament je v mnenju, sprejetem na plenarnem zasedanju <DATE ISO="20000906">6. septembra 2000</DATE>, podprl splošni pristop in glavne usmeritve tega predloga, vendar je zahteval omejitev področja uporabe navedenega predloga direktive tako, da bi bile izvzete osebe, ki so upravičene do neke oblike subsidiarne zaščite (predlog spremembe 19). Komisija je ustrezno spremenila predlog, ker še ni bilo usklajenega pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>upravičenec do subsidiarne zaščite<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>: glej spremenjeni predlog direktive Sveta o pravici do združitve družine (COM(2000) 624 final).</P></NOTE> Sponzor FG torej <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT> ne spada na področje uporabe Direktive 2003/86.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Vendar iz tega ni treba sklepati, da Direktiva 2003/86 države članice zavezuje, da upravičencem do začasne ali subsidiarne zaščite zavrnejo pravico do združitve družine. Z Direktivo Sveta 2001/55/ES z dne <DATE ISO="20010720">20. julija 2001</DATE> o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 162) je upravičencem do začasne zaščite izrecno dovoljeno, da pri sebi združijo svoje družinske člane. Glej v tem smislu tudi Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o smernicah za uporabo Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine z dne <DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE> (v nadaljevanju: Sporočilo Komisije o smernicah, COM(2014) 210 final, točka 6.2, str. 25).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Vendar se je nizozemski zakonodajalec enostransko odločil, da ugodnejše določbe o združitvi družine beguncev, ki so navedene v poglavju V Direktive 2003/86, med drugim v členu 12, ki je predmet drugega vprašanja, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, uporabi za upravičence do subsidiarne zaščite in njihove družinske člane.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>To ni edini primer. Glede na Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne <DATE ISO="20081008">8. oktobra 2008</DATE> o uporabi Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine (COM(2008) 610 final, str. 5): Češka republika, Republika Estonija, Francoska republika, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Portugalska republika, Republika Finska in Kraljevina Švedska uporabljajo Direktivo za upravičence do subsidiarne zaščite kljub zgoraj navedeni izključitvi. Komisija v Sporočilu o smernicah (glej točko 6.2, str. 24) države članice spodbuja, naj sprejmejo pravila, ki podeljujejo podobne pravice beguncem in upravičencem do začasne ali subsidiarne zaščite, ker se njihove potrebe po zaščiti ne razlikujejo.</P></NOTE> Položaj v obravnavanem primeru ureja nacionalno pravo. Povedano drugače, gre za razširitev področja uporabe <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT> nizozemske ureditve, Vw 2000, na upravičence do subsidiarne zaščite. V teh okoliščinah je treba preučiti, ali je razlaga Sodišča glede določb, na katere se nanašajo postavljena vprašanja, utemeljena in ali je posledično ugotovljena pristojnost Sodišča, kot trdijo predložitveno sodišče, nizozemska vlada in tožeči stranki v postopku v glavni stvari, kar pa Komisija izpodbija.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Sodišče je v skladu s členom 267 PDEU pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede razlage pogodb in aktov institucij Evropske unije. Iz tega izhaja, da je zgolj nacionalno sodišče dolžno glede na posebnosti zadeve presoditi tako o potrebi po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, kot tudi o upoštevnosti vprašanj, ki jih postavi Sodišču.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901018">18. oktobra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Dzodzi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑297/88 in C‑197/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:360">EU:C:1990:360</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110707">7. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Agafiţei in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑310/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:467">EU:C:2011:467</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Cicala</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑482/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:868">EU:C:2011:868</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če se torej vprašanja, ki jih postavijo nacionalna sodišča, nanašajo na razlago prava Unije, mora Sodišče načeloma odločiti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901018">18. oktobra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Dzodzi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑297/88 in C‑197/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:360">EU:C:1990:360</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060316">16. marca 2006</DATE>, <NAME.CASE>Poseidon Chartering</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑3/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:176">EU:C:2006:176</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101028">28. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Volvo Car Germany</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:647">EU:C:2010:647</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110707">7. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Agafiţei in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑310/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:467">EU:C:2011:467</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Cicala</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑482/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:868">EU:C:2011:868</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da se je Sodišče že večkrat izreklo za pristojno za odločanje o predlogih za sprejetje predhodne odločbe, ki so se nanašali na določbe prava Unije, v položajih, v katerih se za dejstva v postopku v glavni stvari ni uporabljalo pravo Unije. V interesu Unije je namreč, da se zagotovi enotnost razlag določbe akta Unije in določb nacionalnega prava, s katerimi je določba akta Unije prenesena in na podlagi katerih se uporablja zunaj področja uporabe tega akta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V tem okviru je Sodišče pojasnilo, da je njegova razlaga glede določb prava Unije v položajih, za katere se ne uporablja to pravo, upravičena, kadar se te določbe neposredno in brezpogojno uporabljajo za take položaje na podlagi nacionalnega prava, da bi se zagotovilo enako obravnavanje teh položajev in položajev, za katere se uporablja pravo Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950328">28. marca 1995</DATE>, <NAME.CASE>Kleinwort Benson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑346/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:85">EU:C:1995:85</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Cicala</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑482/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:868">EU:C:2011:868</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, Nolan (točki 45 in 47), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Solar Electric Martinique</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:773">EU:C:2017:773</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče mora zato preveriti, ali obstajajo dovolj natančni znaki, da se lahko ugotovi, da nacionalno pravo vsebuje tako neposredno in brezpogojno sklicevanje na pravo Unije. Predvsem na podlagi pojasnil, ki jih nacionalno sodišče navede v predložitvenem sklepu, lahko namreč Sodišče ugotovi, ali je pristojno za odgovor na postavljena vprašanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej v tem smislu sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160512">12. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Sahyouni</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:343">EU:C:2016:343</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Solar Electric Martinique</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:507">EU:C:2017:507</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Res je, da v skladu s sodbo Nolan ni mogoče trditi ali domnevati, da obstaja interes Unije, da se na področju, ki ga je zakonodajalec Unije izključil iz področja uporabe akta, ki ga je sprejel, določbe tega akta razlagajo enotno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej v tem smislu sodbo Nolan (točke 53, 54 in 56).</P></NOTE> V skladu s to logiko se namreč, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>[č]e […] zakonodajalec Unije nedvoumno navede, da se akt, ki ga je sprejel, na določenem področju ne uporablja, […] odpove cilju enotne razlage in uporabe pravnih pravil na tem izključenem področju<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej v tem smislu sodbo Nolan (točka 55).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Vendar je bil po mojem mnenju s sodbo z dne <DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE>, Solar Electric Martinique (C‑303/16, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Solar Electric Martinique</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:773">EU:C:2017:773</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki se je prav tako nanašala na primer izrecne izključitve iz področja uporabe direktive Unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Šlo je za primer izključitve iz področja uporabe <HT TYPE="ITALIC">ratione loci</HT> Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), vendar ta drugačnost od izključitve <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT> v sodbi Nolan ni pomembna: glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Solar Electric Martinique</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:507">EU:C:2017:507</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> spremenjen del obrazložitve sodbe Nolan. Sodišče je namreč v točki 29 sodbe Solar Electric Martinique pojasnilo, da si je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>[o]bstoj interesa Unije, da se [pojmi iz zadevne direktive] zaradi izogibanja razlikam pri razlagi v prihodnosti razlaga[jo] enotno, […] <HT TYPE="ITALIC">seveda mogoče predstavljati</HT><QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Čeprav daje sodba Nolan vtis, da tak interes preneha v primeru izrecne izključitve s strani zakonodajalca Unije, s sodbo Solar Electric Martinique tako razumevanje torej ni bilo potrjeno. Kar še naprej zadeva položaj izrecne izključitve iz področja uporabe direktive, je v sodbi z dne <DATE ISO="20180627">27. junija 2018</DATE>, SGI in Valériane (C‑459/17 in C‑460/17), kot se zdi, dokončno zavrnjen pristop, ki je bil pred tem uporabljen v sodbi Nolan, saj je v njej navedeno, da<?PAGE NO="8"?> je kljub tej izrecni izključitvi <HT TYPE="ITALIC">gotovo v interesu Unije</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Moj poudarek.</P></NOTE>, da se zaradi izognitve prihodnjim različnim razlagam določbe ali pojmi, prevzeti iz prava Unije, razlagajo enako ne glede na okoliščine, v katerih se uporabljajo, ker se nacionalno pravo neposredno in brezpogojno sklicuje na določbo direktive, za katere razlago je zaprošeno Sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="20180627">27. junija 2018</DATE>, SGI in Valériane (C‑459/17 in C‑460/17, točki 27 in 28). Ta sodba se je tako kot sodba Solar Electric Martinique nanašala na primer izključitve iz področja uporabe <HT TYPE="ITALIC">ratione loci</HT> Direktive o DDV.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>To velja tudi v tej zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Informacije, ki jih je zagotovilo predložitveno sodišče, so namreč dovolj natančne in potrjujejo, da nacionalno pravo, ki je skladno s pravom Unije, vsebuje neposredno in brezpogojno sklicevanje na zadnjenavedeno pravo. Predložitveno sodišče tako pojasnjuje, da nizozemska zakonodaja in predpisi vzpostavljajo skupno ureditev za združitve družin beguncev in združitve družin upravičencev do subsidiarne zaščite. Po mnenju državnega sekretarja je razlog za to odločitev ta, da kraljevina Nizozemska pripisuje enake pravne učinke dovoljenju za prebivanje na podlagi azila, ki izhaja iz subsidiarne zaščite, in dovoljenju za prebivanje na podlagi azila, ki izhaja iz statusa begunca. Predložitveno sodišče skupaj z nizozemsko vlado ter tožečima strankama K in B meni, da je nizozemski zakonodajalec določil, da se poglavje V Direktive 2003/86 neposredno in brezpogojno uporablja za položaje, ki v skladu s členom 3(2)(c) ne spadajo na področje uporabe prava Unije. Ugotavlja, da se navedena direktiva po analogiji uporablja za upravičence do subsidiarne zaščite.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Nazadnje, če Sodišče v obravnavani zadevi ne bi bilo pristojno za razlago člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86, bi bilo predložitveno sodišče prisiljeno ta člen razlagati sámo, da bi vsebinsko odločilo o sporu. V praksi bi razlaga določbe prava Unije s strani nacionalnega sodišča lahko imela posledice za vsebino tega prava in privedla do precej drugačne usmeritve od tiste, ki bi jo lahko sprejelo Sodišče. Poleg tega bi lahko taka razlaga nacionalna sodišča zadevne države članice odvračala od tega, da bi v prihodnje Sodišču postavila tako vprašanje. Vsekakor je pojem, za katerega razlago prosi predložitveno sodišče, res zajet s pravom Unije in se uporablja v položaju, ki spada na področje uporabe te Direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Zato menim, da interes Unije za enotno razlago obstaja, prvič, da se preprečijo razlike pri uporabi prava Unije in, drugič, zaradi potrebe, da se primeri, za katere se je država članica odločila, da jih uskladi s pravom Unije, ne obravnavajo različno. Ob upoštevanju navedenega je v interesu Unije, da se sporne določbe razlagajo enotno. Poleg tega so informacije, ki jih je zagotovilo predložitveno sodišče, dovolj natančne in potrjujejo, da nacionalno pravo, ki je skladno s pravom Unije, vsebuje neposredno in brezpogojno sklicevanje na zadnjenavedeno pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah Sodišču predlagam, naj ugotovi, da je pristojno za odgovor na postavljeni vprašanji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Razlaga trimesečnega roka iz člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Najprej je treba poudariti, da je pravica do združitve družine, ki je priznana in določena z Direktivo 2003/86, poseben vidik pravice do spoštovanja družinskega življenja, ki je temeljna pravica, določena v členu 8 EKČP in členu 7 Listine, in kot taka varovana v pravnem redu Evropske unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060627">27. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Parlament/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:429">EU:C:2006:429</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), ter moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Noorzia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑338/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:288">EU:C:2014:288</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Neposredna povezava med temeljno pravico do spoštovanja družinskega življenja in pravico do združitve družine je posebej priznana z Direktivo 2003/86 v njeni uvodni izjavi 2.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej točko 7 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Sodišče je v teh okoliščinah zato izrecno trdilo, da je treba določbe Direktive 2003/86 razlagati ob upoštevanju temeljnih pravic, natančneje pravice do spoštovanja družinskega življenja, kot je opredeljena tako v EKČP kot v Listini.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Chakroun</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑578/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:117">EU:C:2010:117</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Noorzia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑338/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:288">EU:C:2014:288</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Člen 7 Listine je treba poleg tega brati v povezavi z obveznostjo upoštevati največjo korist otroka, ki je priznana v njenem členu 24(2), in ob upoštevanju potrebe, da otrok vzdržuje redne osebne stike z očetom in materjo, ki je navedena v odstavku 3 istega člena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060627">27. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Parlament/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:429">EU:C:2006:429</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091223">23. decembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Detiček</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/09 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:810">EU:C:2009:810</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121206">6. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>O in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑356/11 in C‑357/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:776">EU:C:2012:776</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter člen 9(1) Konvencije o otrokovih pravicah.</P></NOTE> Sodišče je tudi odločilo, da morajo države članice zahteve otroka ali njegovih zakonitih zastopnikov za vstop v državo članico ali za odhod iz nje zaradi ponovne združitve družine obravnavati pozitivno, humano in ekspeditivno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060627">27. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Parlament/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:429">EU:C:2006:429</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in člen 10(1) Konvencije o otrokovih pravicah.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Čeprav seveda člena 7 in 24 Listine poudarjata pomen, ki ga ima družinsko življenje za otroka, se ju ne sme razlagati tako, da bi se z njo državam članicam odrekala možnost proste presoje pri obravnavanju prošenj za združitev družine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060627">27. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Parlament/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:429">EU:C:2006:429</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121206">6. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>O in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑356/11 in C‑357/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:776">EU:C:2012:776</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0079">79</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar je treba pri tej obravnavi in pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji iz Direktive 2003/86, določbe te direktive razlagati in uporabljati ob upoštevanju člena 7 in člena 24(2) in (3) Listine – kot je med drugim razvidno iz besedila uvodne izjave 2 in iz člena 5(5) navedene direktive – ki državam članicam nalagata, da morajo prošnje za združitev razlagati v korist zadevnih otrok in ob skrbi za spodbujanje družinskega življenja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121206">6. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>O in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑356/11 in C‑357/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:776">EU:C:2012:776</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0080">80</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da je Sodišče potrdilo pomen nekaterih mednarodnih instrumentov, med drugim Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sprejeta ter odprta za podpis, ratifikacijo in pristop z Resolucijo Generalne skupščine 2200 A (XXI) z dne <DATE ISO="19661216">16. decembra 1966</DATE>.</P></NOTE> in Konvencije o otrokovih pravicah, ki se nanašajo na varstvo človekovih pravic, ki jih upošteva pri uporabi splošnih načel prava Skupnosti. Konvencija o otrokovih pravicah enako kot drugi navedeni mednarodni instrumenti zavezuje vsako državo članico.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060627">27. junija 2006</DATE> <NAME.CASE>Parlament/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:429">EU:C:2006:429</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 35 do 38).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Sodišče je poleg tega poudarilo, da države članice morebitne diskrecijske pravice, ki jim je priznana na podlagi določb Direktive 2003/86, ne smejo uporabiti tako, da bi posegle v cilj te direktive, ki je podpirati združitev družine, in v njen polni učinek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Chakroun</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑578/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:117">EU:C:2010:117</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121206">6. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>O in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑356/11 in C‑357/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:776">EU:C:2012:776</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, K in A (točka 50), ter moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Noorzia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑338/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:288">EU:C:2014:288</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Poleg tega po mnenju Sodišča iz člena 17 Direktive 2003/86, ki določa, da v primeru zavrnitve prošnje za združitev družine <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>[d]ržave članice ustrezno upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij osebe in trajanje njegovega [njenega] bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njegovo [njeno] državo izvora<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, izhaja, da je državam članicam naložena obveznost individualizacije preizkusa prošenj za združitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej po analogiji sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Chakroun</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑578/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:117">EU:C:2010:117</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, K in A (točki 58 in 59), ter moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Noorzia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑338/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:288">EU:C:2014:288</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Dogan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑138/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:287">EU:C:2014:287</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Na drugo vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, je treba odgovoriti ob upoštevanju zgoraj navedenih načel, izhajajočih iz sodne prakse.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Ni sporno, da je bila v tej zadevi prošnja za združitev družine v korist tožečih strank K in B vložena po roku treh mesecev po odobritvi statusa begunca (v nadaljevanju: trimesečni rok), določenem v členu 29(2) in (4) Vw 2000, s katerim je bil prenesen člen 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Prošnja za združitev družine je bila vložena štiri mesece po pridobitvi dovoljenja za prebivanje na podlagi azila.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>V nacionalnem pravu je upoštevanje trimesečnega roka za vložitev prošnje za združitev družine na podlagi člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86 določeno kot pogoj za dopustnost te prošnje. Predložitveno sodišče pojasnjuje, da v okviru tega preizkusa prošnja za združitev družine ni obravnavana z vidika člena 5(5) (in sicer brez upoštevanja interesov otroka) in člena 17 (in sicer v bistvu brez upoštevanja posamičnih okoliščin) Direktive 2003/86.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Po mnenju predložitvenega sodišča opravičljivosti prekoračitve roka ni mogoče presojati glede na cilj in razlog za obstoj trimesečnega roka, ker v okviru te obravnave presoja ne zahteva tehtanja interesov.</P></NOTE> Po mnenju predložitvenega sodišča člen 29(2) in (4) Vw 2000 ne ponuja nobene možnosti, da se izjemoma pretehtajo interesi ali uporabi druga oblika omilitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Vseeno državni sekretar presodi, ali je iz humanitarnih razlogov prekoračitev trimesečnega roka opravičljiva, vendar ne pretehta interesov in preuči, ali je razlog za prekoračitev roka razumno mogoče pripisati zadevnemu sponzorju ali njegovemu družinskemu članu. Če pa prošnja ni bila vložena v predpisanem roku in državni sekretar ne presodi, da je prekoračitev roka opravičljiva, to prošnjo zavrne, ne da bi jo vsebinsko obravnaval. Državni sekretar prav tako ne upošteva določb člena 5(5) Direktive 2003/86, niti člena 17 te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Nasprotno pa je po mnenju predložitvenega sodišča mogoče, da begunec – ne glede na to, ali to stori po zavrnitvi zaradi prekoračitve trimesečnega roka, ki po presoji državnega sekretarja ni opravičljiva – vloži navadno prošnjo za vizum za prebivanje, daljše od treh mesecev, zaradi združitve družine po rednem postopku iz Direktive 2003/86. Po mnenju državnega sekretarja se sponzor FG, ki je prekoračil trimesečni rok, ne more več sklicevati na ugodnejše določbe poglavja V te direktive. V tem primeru državni sekretar presodi, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 7(1) navedene direktive, vendar lahko zadevnega begunca-sponzorja oprosti obveznosti, da ima stalna in redna sredstva, in obveznosti plačila davkov, hkrati pa prošnjo obravnava glede na člen 8 EKČP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi s tem vprašanjem v bistvu najprej ugotoviti, ali Direktiva 2003/86 nasprotuje nacionalni določbi, v skladu s katero se prošnja za združitev družine, vložena na podlagi ugodnejših določb poglavja V te direktive, lahko zavrže kot nedopustna samo zato, ker je bila vložena po izteku trimesečnega roka. Dalje želi predložitveno sodišče izvedeti, ali bi bilo mogoče v primeru prekoračitve tega roka vložiti prošnjo za združitev družine (ne glede na to, ali se vloži po zavrnitvi ali ne), pri kateri se preveri, ali so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 7 navedene direktive, in se upoštevajo interesi in okoliščine, navedeni v členu 5(5) in členu 17 direktive.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče predvideva dve razlagi člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86. Pri prvi razlagi predložitveno sodišče meni, da bi se iz člena 12(1), tretji pododstavek, lahko sklepalo, da uvaja pogoj, v skladu s katerim se prošnja za združitev družine vloži v trimesečnem roku. V nasprotju s členom 7 navedene direktive naj trimesečni rok ne bi bil odprto merilo, katerega vsebina bi morala biti natančneje določena v nacionalnem pravu, kot velja za zahteve, določene v tem členu, ki jih je Sodišče razlagalo v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100304">4. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Chakroun</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑578/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:117">EU:C:2010:117</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160421">21. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Khachab</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑558/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:285">EU:C:2016:285</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Sodišče je pri presoji člena 7(1)(c) Direktive 2003/86 upoštevalo načelo sorazmernosti in člen 17 te direktive. Zdi se, da člen 12(1), tretji pododstavek, ne zahteva niti vsebinske obravnave niti tehtanja interesov, če ta zahteva ni izpolnjena. Druga razlaga, ki jo predvideva predložitveno sodišče, pa naj bi izhajala iz povezane razlage določb člena 5(5) in člena 17 Direktive 2003/86. Kazala naj bi, da morajo države članice ob vložitvi prošnje in med njenim obravnavanjem ustrezno upoštevati korist mladoletnega otroka, in če je ta prošnja zavrnjena, morajo presoditi posamične okoliščine sponzorja ali osebe, ki ima pravico do združitve družine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Povsem se strinjam s to drugo razlago.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Preden bom obravnaval ta vprašanja o obsegu in naravi trimesečnega roka iz člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86, je treba spomniti na okvir, v katerega se ta člen uvršča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Direktiva 2003/86 razlikuje med dvema ureditvama združitve družine: na eni strani je redna ureditev, namenjena državljanom tretjih držav, katere materialnopravni pogoji so med drugim našteti v členu 7 te direktive, na drugi strani pa je tako imenovana <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>ugodnejša<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej v tem smislu sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20140710">10. julija 2014</DATE>, Mugenzi proti Franciji, pritožba št. 52701/09 (CE:ECHR:2014:0710JUD005270109, točka 54); Sodišče opozarja, da je enotnost družine bistvena pravica begunca in da je združitev družine temeljni element, ki osebam, ki so pobegnile pred preganjanjem, omogoča, da znova zaživijo normalno življenje. Opozarja tudi, da je priznalo, da je priznanje take mednarodne zaščite dokaz ranljivosti zadevnih oseb. Potreba po tem, da so begunci upravičeni do ugodnejšega postopka za združitev družine kot drugi tujci, je predmet soglasja na mednarodni in evropski ravni, kot je razvidno iz pooblastila Visokega komisarja za begunce in meril v Direktivi 2003/86.</P></NOTE> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>prednostna<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sklepni predlogi Y. Bota v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>A in S</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑550/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:824">EU:C:2017:824</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ureditev združitve družine beguncev, katere pogoji so navedeni v poglavju V Direktive 2003/86 in zlasti v členu 12(1), tretji pododstavek, te direktive, za katerega razlago je Sodišče zaprošeno. Zadnjenavedeni člen je del poglavja V zadevne direktive in z vidika uvodne izjave 8 navedene direktive ob upoštevanju položaja beguncev omogoča, da se jim nameni posebna pozornost in da se na tej podlagi zanje določijo ugodnejši pogoji za uveljavljanje njihove pravice do združitve družine. Sistematika Direktive 2003/86 potrjuje to ugodnejšo ureditev za begunce, ker več določb, zlasti člen 10, člen 11(2) ter člen 12(1) in (2) navedene direktive,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Ti členi odstopajo od členov 4, 5, 7 in 8 Direktive 2003/86.</P></NOTE> odstopa od redne ureditve iz te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>S tega vidika je begunec-sponzor, ko vloži prošnjo za združitev družine na podlagi člena 12(1), prvi pododstavek, Direktive 2003/86 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>[z] odstopanjem od člena 7 [oproščen obveznosti] zagotovi[ti] dokaz, da […] izpolnjuje zahteve, določene v členu 7<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>. Ureditev, ki se uporablja za begunce-sponzorje, je zelo poenostavljena in torej bolje ščiti njihovo pravico do združitve družine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Vendar, če prošnja za združitev družine ni vložena v trimesečnem roku iz člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86, navedeni člen določa, da države članice <HT TYPE="ITALIC">lahko</HT> zahtevajo, da begunec <HT TYPE="ITALIC">izpolni pogoje</HT>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> omenjene v členu 7(1) te direktive. Begunec-sponzor mora torej predložiti dokaz, da ima stanovanje, ki se šteje kot normalno, zdravstveno zavarovanje ter stalna, redna in zadostna sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>To ne pomeni, da se prošnja lahko <HT TYPE="ITALIC">ipso iure</HT> zavrne po prekoračitvi trimesečnega roka, ampak pomeni samo, da države članice – še vedno v okviru obravnavanja prošnje za združitev družine, vložene na podlagi člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86 – lahko zahtevajo, da begunec-sponzor izpolnjuje materialnopravne pogoje iz člena 7(1) navedene direktive. Prekoračitev<?PAGE NO="12"?> trimesečnega roka iz člena 12(1), tretji pododstavek, navedene direktive torej nima postopkovnih posledic, kot sta nedopustnost prošnje za združitev družine in potreba po vložitvi nove prošnje na podlagi določb redne ureditve, vzpostavljene z Direktivo 2003/86, temveč ima morebitne materialnopravne posledice, in sicer zgolj možnost, da države članice zahtevajo samo izpolnitev pogojev iz člena 7(1) te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Povedano drugače, prošnja za združitev družine in torej izpolnjevanje pogojev za uporabo člena 7(1) Direktive 2003/86 se obravnavata v okviru prošnje, vložene na podlagi poglavja V te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da je ta pristop potrjen s cilji, ki jih uresničuje Direktiva 2003/86, zlasti njene določbe o beguncih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Prvič, ne smemo namreč pozabiti, da je v skladu s ciljem Direktive 2003/86 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>[z]družitev družine […] potrebna, da se omogoči družinsko življenje<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, zlasti za begunce, katerih osebni položaj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>[…] jim prepreč[uje], da bi […] živeli normalno družinsko življenje<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Uvodni izjavi 4 in 8 Direktive 2003/86.</P></NOTE> Torej je treba razloge, povezane z morebitno prekoračitvijo roka, in izpolnjevanje pogojev iz člena 7(1) te direktive preučiti ob upoštevanju ugodnejšega statusa, ki je z Direktivo 2003/86 podeljen beguncem. Ta ugodnejši status je povezan s praktičnimi težavami, s katerimi se spopadajo begunci in ki se razlikujejo od težav, s katerimi se srečujejo drugi državljani tretjih držav.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej v tem smislu Zeleno knjigo o pravici do združitve družine državljanov tretjih držav, ki živijo v Evropski uniji (Direktiva 2003/86) (COM(2011) 735 final), točka 4.2 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>Druga vprašanja, povezana z azilom<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, str. 6.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Države članice diskrecijske pravice, ki jim je priznana, ne smejo uporabiti tako, da bi posegale v cilj Direktive 2003/86, ki je spodbuditi združitev družine, in v njen polni učinek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej točko 45 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Zahtevati od begunca-sponzorja, ki je prekoračil trimesečni rok iz člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86, da vloži novo prošnjo za združitev družine v okviru redne ureditve iz določb te direktive, pa bi posegalo v učinkovitost sprva prednostne pravice beguncev do združitve družine in odvzelo polni učinek ugodnejšim določbam poglavja V, ki so namenjene beguncem-sponzorjem, ki so po definiciji ranljivejši.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Drugič, kot sem opozoril v točkah od 41 do 47 teh sklepnih predlogov, je treba določbe Direktive 2003/86 razlagati in uporabljati ob upoštevanju člena 7 in člena 24(2) in (3) Listine, kot je med drugim razvidno iz besedila uvodne izjave 2 in iz člena 5(5) Direktive 2003/86. Razloge, povezane z morebitno prekoračitvijo trimesečnega roka iz člena 12(1), tretji pododstavek, navedene direktive, in pogoje iz člena 7(1) iste direktive je treba zato preučiti z vidika člena 5(5) in člena 17 Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Države članice morajo torej ne zgolj razlagati nacionalno pravo v skladu s pravom Unije, temveč tudi paziti, da se ne opirajo na tako razlago besedila sekundarne zakonodaje, ki bi bila v nasprotju s temeljnimi pravicami, ki jih varuje pravni red Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060627">27. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Parlament/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:429">EU:C:2006:429</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0105">105</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091223">23. decembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Detiček</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/09 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:810">EU:C:2009:810</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Posledično člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86 ni mogoče razlagati in uporabljati tako, da bi se s to uporabo kršile temeljne pravice, določene v zgoraj navedenih določbah Listine.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Tretjič, iz sistematične razlage Direktive 2003/86 izhaja, da sta člen 5(5) in člen 17 te direktive tako imenovani <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>horizontalni<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> določbi, ki sta obvezni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej v tem smislu Zeleno knjigo o pravici do združitve družine državljanov tretjih držav, ki živijo v Evropski uniji (Direktiva 2003/86) (COM(2011) 735 final)), točka 5.5, str. 9.</P></NOTE> Pri vsaki tako postopkovni kot vsebinski obravnavi prošnje za združitev družine se uporabljata kot smernici ob upoštevanju določb Direktive, vključno s spoštovanjem trimesečnega roka. Zakonodajalec Unije državam članicam tako nalaga, naj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>ustrezno upoštevajo največjo korist mladoletnih otrok<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej člen 5(5) Direktive 2003/86.</P></NOTE> To razlago potrjuje člen 11(1) Direktive 2003/86, ki se nanaša na pogoje za vložitev in za obravnavanje prošnje za združitev družine ter opozarja, naj nacionalni organi pri obravnavanju te prošnje upoštevajo določbe člena 5 te direktive, vključno z interesi otroka, navedenimi v odstavku 5 navedenega člena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba pri obravnavanju prošnje za združitev družine na podlagi člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86 v povezavi z uvodno izjavo 8 te direktive upoštevati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>položaj[…] beguncev<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, ki zahteva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>posebno pozornost<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>. Pri preučitvi prošnje za združitev družine morajo nacionalni organi individualizirati preizkus prošenj za združitev družine, to je pristopati k vsakemu primeru posebej,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060627">27. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Parlament/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:429">EU:C:2006:429</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> izvesti celovito oceno vseh ustreznih dejavnikov za vsak primer posebej,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej v tem smislu Sporočilo Komisije o smernicah, točki 7, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>Splošna načela<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, in 7.4, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>Posamezno ocenjevanje<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, str. 27.</P></NOTE> pri čemer v primeru zavrnitve te prošnje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij osebe in trajanje nje[n]ega bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z nje[n]o državo izvora<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Člen 17 Direktive 2003/86.</P></NOTE><QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Na primer, begunci se spopadajo z izgubami ali težavami pri ohranjanju stikov s svojimi družinskimi člani, ki so ostali v izvorni državi, lahko imajo celo težave pri ugotavljanju, kje se družinski člani nahajajo, ali ne vedo, ali so še vedno živi. V precej kratkem roku po odobritvi dovoljenja za prebivanje na podlagi azila je lahko zapleteno urediti premestitev družinskih članov, ki se morajo zglasiti na veleposlaništvu ali konzulatu ali zbrati potrebne dokumente za prošnjo za združitev družine (glej v tem smislu Zeleno knjigo o pravici do združitve družine državljanov tretjih držav, ki živijo v Evropski uniji (Direktiva 2003/86) (COM(2011) 735 final), točka 5.5, str. 9).</P></NOTE> Nacionalni organi morajo v okviru tega preizkusa predvsem upoštevati vse okoliščine razpoložljivosti informacij o trimesečnem roku, v katerem mora begunec-sponzor vložiti prošnjo za združitev družine, kot so jasnost, dostopnost in primernost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Glej v tem smislu Sporočilo Komisije o smernicah, točka 7.1 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>Razpoložljivost informacij<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, str. 26.</P><P>Lahko, da oseba, ki ima pravico do združitve družine, nima vseh možnosti, da bi se znašla v vseh upravnih postopkih, ne pozna vseh nians jezika države gostiteljice in delovanja nacionalnih uprav.</P></NOTE> te informacije, ki so lahko razlog, ki utemeljuje prekoračitev trimesečnega roka. Tako kratek rok, ki ne bi upošteval osebnih okoliščin za utemeljitev verjetne prekoračitve roka, bi begunce odvračal od vložitve prošnje za združitev družine in posledično zaobšel polni učinek navedene direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej v tem smislu moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Dogan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑138/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:287">EU:C:2014:287</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti vse posebne okoliščine primera, posamične in javne interese pa je treba pretehtati podobno kot v primerljivih primerih. Poleg tega mora biti tehtanje posamičnih in javnih interesov razumno in sorazmerno, pri čemer je treba ustrezno upoštevati največjo korist mladoletnega otroka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej po analogiji sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060627">27. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Parlament/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:429">EU:C:2006:429</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 62 do 64), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121206">6. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>O in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑356/11 in C‑357/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:776">EU:C:2012:776</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Noben element, obravnavan posamezno, kot je prekoračitev roka, ne more samodejno pripeljati do odločitve o zavrnitvi prošnje za združitev družine, vložene v okviru ugodnejšega postopka iz poglavja V Direktive 2003/86.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Iz teh preudarkov izhaja, da roka iz člena 12(1), tretji pododstavek, Direktive 2003/86 ni mogoče obravnavati kot prekluzivni rok, s katerim bi se prenehala uporabljati ugodnejša ureditev za begunce-sponzorje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Zato menim, da je treba na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti tako, da ureditev iz Direktive 2003/86 nasprotuje nacionalni določbi, ki je sporna v postopku v glavni stvari in v skladu s katero je mogoče prošnjo za združitev družine na podlagi ugodnejših določb poglavja V te direktive zavrniti samo zato, ker ni bila vložena v trimesečnem roku iz člena 12(1), tretji pododstavek, navedene direktive, saj tega roka ni mogoče opredeliti kot prekluzivni rok in je treba to prošnjo obravnavati ob<?PAGE NO="14"?> upoštevanju člena 7 in člena 24(2) in (3) Listine, ki državam članicam nalagata, da morajo prošnje za združitev družine obravnavati v interesu zadevnih otrok in ob skrbi za spodbujanje družinskega življenja, pa tudi tako, da ne posegajo v cilj Direktive 2003/86 in v njen polni učinek. Poleg tega neupoštevanja smernic iz te direktive v primeru zavrnitve prošnje za združitev družine v smislu člena 12 navedene direktive zaradi prekoračitve trimesečnega roka iz odstavka 1, tretji pododstavek, tega člena ni mogoče utemeljiti s tem, da se bodo pri obravnavi druge prošnje, vložene na podlagi člena 7(1) Direktive 2003/86, te smernice upoštevale.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je predložil Raad van State (državni svet, Nizozemska), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sodišče je pristojno, da odgovori na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo predložitveno sodišče in se nanašata na razlago določb Direktive Sveta 2003/86/ES z dne <DATE ISO="20030922">22. septembra 2003</DATE> o pravici do združitve družine v zadevi v zvezi s pravico do prebivanja družinskega člana upravičenca do subsidiarne zaščite, ker je bilo v nacionalnem pravu določeno, da se določbe te direktive neposredno in brezpogojno uporabljajo za upravičence do subsidiarne zaščite.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ureditev iz Direktive 2003/86 nasprotuje nacionalni določbi, ki je sporna v postopku v glavni stvari in v skladu s katero je mogoče prošnjo za združitev družine na podlagi ugodnejših določb poglavja V te direktive zavrniti samo zato, ker ni bila vložena v trimesečnem roku iz člena 12(1), tretji pododstavek, te direktive, saj tega roka ni mogoče opredeliti kot prekluzivni rok in je treba navedeno prošnjo obravnavati ob upoštevanju člena 7 in člena 24(2) in (3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki državam članicam nalagata, da morajo prošnje za združitev družine obravnavati v interesu zadevnih otrok in ob skrbi za spodbujanje družinskega življenja, pa tudi tako, da ne posegajo v cilj Direktive 2003/86 in v njen polni učinek. Poleg tega neupoštevanja smernic iz te direktive v primeru zavrnitve prošnje za združitev družine v smislu člena 12 navedene direktive zaradi prekoračitve trimesečnega roka iz odstavka 1, tretji pododstavek, tega člena ni mogoče utemeljiti s tem, da se bodo pri obravnavi druge prošnje, vložene na podlagi člena 7(1) Direktive 2003/86, te smernice upoštevale.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>