<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-421/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CC0421</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:886">EU:C:2021:886</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Szpunarja – Zadeva C‑421/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">Acacia</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Macieja Szpunarja</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20211028">28. oktobra 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑421/20</HT></P><P>Acacia Srl</P><P>proti</P><P>Bayerische Motoren Werke AG</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Modeli Skupnosti</KEYWORD><KEYWORD>Mednarodna pristojnost</KEYWORD><KEYWORD>Materialno pravo, ki se uporablja</KEYWORD><KEYWORD>Izvedene pravice, ki izhajajo iz kršitve modela Skupnosti</KEYWORD><KEYWORD><HT TYPE="ITALIC">Lex fori</HT></KEYWORD><KEYWORD>Kraj, v katerem je bilo začetno dejanje kršitve storjeno</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Jedro mednarodnega zasebnega prava Unije sestavljajo pravila o pristojnosti in kolizijska pravila, določena v Uredbi (EU) št. 1215/2012<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> oziroma v dveh uredbah o pravu, ki se uporabljata za pogodbena obligacijska razmerja in za nepogodbene obveznosti, in sicer v uredbah št. 593/2008<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20080617">17. junija 2008</DATE> o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="177" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 177, str. 6</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Uredba Rim I).</P></NOTE> in št. 864/2007<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070711">11. julija 2007</DATE> o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="199" PAGE.FIRST="40" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 199, str. 40</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Uredba Rim II).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Te uredbe imajo posebej široko področje uporabe. Vendar pa uporaba pravil o pristojnosti iz Uredbe št. 1215/2012 zahteva obstoj tujega elementa, ki se izraža v mednarodnem značaju zadevnega pravnega razmerja zaradi vpletenosti več držav.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050301">1. marca 2005</DATE>, <NAME.CASE>Owusu</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:120">EU:C:2005:120</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210225">25. februarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Markt24</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑804/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:134">EU:C:2021:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Podobno se kolizijska pravila iz uredb Rim I in Rim II uporabljajo v primeru kolizije zakonov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej zlasti člen 1(1), prvi stavek, Uredbe Rim II.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Uredba št. 1215/2012 in Uredba Rim II poleg tega brez poseganja v te zahteve o obstoju tujega elementa določata izjeme za posebne določbe prava Unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Člen 67 Uredbe št. 1215/2012 v bistvu določa, da ta uredba ne vpliva na uporabo določb v posebnih zadevah, zajetih v aktih Unije. Člen 27 Uredbe Rim II določa, da ta uredba ne posega v uporabo določb prava Unije, ki za posebne zadeve določajo kolizijska pravila za nepogodbene obveznosti.</P></NOTE> pri čemer dajeta prednost zlasti določbam Uredbe (ES) št. 6/2002<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Uredba Sveta (ES) z dne <DATE ISO="20011212">12. decembra 2001</DATE> o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe daje Sodišču priložnost, da pojasni povezavo med temi tremi uredbami v zvezi s položaji iz člena 82(5) Uredbe št. 6/2002, in sicer položaji, v katerih se tožba zaradi kršitve vloži pri sodiščih države članice, v kateri je prišlo do kršitve ali pa je bilo z njo zagroženo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba št. 6/2002</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 82 Uredbe št. 6/2002, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Mednarodna jurisdikcija<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, v odstavku 5 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Postopki v zvezi s tožbami in zahtevki iz člena 81(a) in (d) se lahko začnejo tudi pred sodišči države članice, v kateri je prišlo do kršitve ali pa je bilo z njo zagroženo.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 88 te uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Uporabljivo pravo<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="088.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Sodišča za modele Skupnosti uporabljajo določbe te uredbe.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="088.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Pri vseh zadevah, ki jih ta uredba ne zajema, sodišče za modele Skupnosti uporablja nacionalno pravo, vključno z mednarodnim zasebnim pravom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="088.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Razen če s to uredbo ni drugače določeno, sodišče za modele Skupnosti uporablja postopkovna pravila, ki urejajo enak tip postopka v zvezi z nacionalnim modelom v državi članici, kjer se nahaja.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba Rim II</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 1 Uredbe Rim II, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Ta uredba se v primeru kolizije zakonov uporablja za nepogodbene obveznosti v civilnih in gospodarskih zadevah. […]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 8 te uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Kršitev pravic intelektualne lastnine<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="008.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Za nepogodbene obveznosti, nastale zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine, se uporablja pravo države, za katero se zahteva zaščita.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="008.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>V primeru nepogodbenih obveznosti, nastalih zaradi kršitev enotne pravice intelektualne lastnine Skupnosti, se za vprašanja, ki jih ustrezni instrument Skupnosti ne obravnava, uporablja pravo države, v kateri je bila kršitev storjena.</ALINEA><?PAGE NO="3"?><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v postopku v glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Acacia Srl je družba italijanskega prava, ki v Italiji proizvaja platišča za motorna vozila in jih prodaja v celotni Uniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Ker družba Bayerische Motoren Werke AG (v nadaljevanju: BMW) meni, da pomeni prodaja nekaterih platišč v Nemčiji s strani družbe Acacia kršitev registriranega modela Skupnosti, katerega imetnica je, je v Nemčiji vložila tožbo zaradi kršitve pri sodišču za znamke Skupnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>To sodišče se je izreklo za pristojno na podlagi člena 82(5) Uredbe št. 6/2002.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Poleg tega je navedeno sodišče odločilo, da je družba Acacia storila kršitev, ki jo zatrjuje družba BMW, in odredilo prenehanje tako ugotovljene kršitve. Isto sodišče je ob sklicevanju na člen 8(2) Uredbe Rim II za naknadne zahtevke, ki jih družba BMW uveljavlja za povračilo škode, posredovanje informacij, predložitev finančnega poročila, izročitev za namene uničenja in izročitev knjigovodskih listin, uporabilo nemško pravo. Tem zahtevkom je bilo v večini ugodeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Družba Acacia je vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču. Trdi zlasti, da se za naknadne zahtevke družbe BMW uporablja italijansko pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče potrjuje, da v obravnavanem primeru pristojnost nemških sodišč izhaja iz člena 82(5) Uredbe št. 6/2002 in da je družba Acacia storila kršitev, ki jo zatrjuje družba BMW.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Vendar ima vseeno pomisleke glede nacionalnega prava, ki se uporablja za naknadne zahtevke družbe BMW, in opozarja, da bo rešitev spora v neki meri odvisna od tega vprašanja. Glede na izvedensko mnenje o italijanskem pravu, ki ga je predložila družba Acacia, se pravila nemškega prava glede predložitve finančnega poročila in izročitve knjigovodskih listin razlikujejo od pravil italijanskega prava. Če bi bilo treba za naknadne zahtevke uporabiti italijansko pravo, bi bilo torej treba spremeniti sodbo prvostopenjskega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da iz člena 8(2) Uredbe Rim II, kakor ga je Sodišče razložilo v sodbi Nintendo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20170927">27. septembra 2017</DATE> (C‑24/16 in C‑25/16, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Nintendo</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:724">EU:C:2017:724</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, izhaja, da se v obravnavanem primeru uporablja italijansko pravo. V zvezi s tem ugotavlja, da je zaradi italijanskega porekla spornih izdelkov, dobavljenih v Nemčijo, kraj nastanka škodnega dogodka torej Italija. To sodišče meni, da se mora merilo kraja nastanka škodnega dogodka, določeno v sodbi Nintendo, uporabljati ne le v položaju, v katerem so bile kršitve, očitane toženi stranki, storjene v več državah članicah, kot je bil to primer v zadevi, v kateri je bila izrečena ta sodba, ampak tudi v položaju, kot je ta v obravnavani zadevi, v katerem so bile kršitve storjene v eni sami državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Taka rešitev naj bi zagotavljala, da se v zvezi s škodnim dejanjem v obeh teh položajih uporablja isto pravo. Sodba AMS Neve in drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20190905">5. septembra 2019</DATE> (C‑172/18, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>AMS Neve in drugi</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:674">EU:C:2019:674</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, ki jo družba BMW navaja v utemeljitev svojega stališča, da se za naknadne zahtevke uporablja nemško pravo, naj ne bi v ničemer spreminjala potrebe po zagotovitvi, da se v obeh položajih uporabi isto materialno pravo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem in vprašanji za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija) s sklepom z dne <DATE ISO="20200831">31. avgusta 2020</DATE>, ki ga je Sodišče prejelo <DATE ISO="20200908">8. septembra 2020</DATE>, prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>1.</NO.P><TXT>Ali lahko nacionalno sodišče, ki odloča o kršitvi, na katero je bila tožba vložena v okviru pravil o mednarodni pristojnosti glede na kraj kršitve v skladu s členom 82(5) Uredbe št. 6/2002, pri kršitvah modelov Skupnosti za naknadne zahtevke, ki se nanašajo na ozemlje njegove države članice, uporabi nacionalno pravo države članice, v kateri ima sodišče, ki odloča o kršitvi, svoj sedež (<HT TYPE="ITALIC">lex fori</HT>)?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali lahko <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>začetni kraj kršitve […]<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/> v smislu [sodbe Nintendo] za namene določitve prava, ki se za naknadne zahtevke uporablja v skladu s členom 8(2) [Uredbe Rim II], leži tudi v tisti državi članici, v kateri so potrošniki, ki so ciljna skupina spletnega oglaševanja, in v kateri se v smislu člena 19 Uredbe št. 6/2002 dajejo na trg izdelki, ki kršijo model, če se izpodbijata le ponujanje in dajanje na trg v tej državi članici, in sicer tudi tedaj, ko se spletne ponudbe, na katerih temeljita ponujanje in dajanje na trg, sprožijo v drugi državi članici?<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Pisna stališča sta predložili družba BMW in Evropska komisija. Isti zainteresirani osebi sta bili zastopani na obravnavi, ki je potekala <DATE ISO="20210708">8. julija 2021</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu ugotoviti, ali je treba člen 1(1) Uredbe Rim II ter člen 88(2) in člen 89(1)(d) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da položaj, v katerem sodišče države članice odloča na podlagi člena 82(5) te druge uredbe, ne zajema kolizije zakonov v smislu člena 1(1) Uredbe Rim II in da je treba za naknadne zahtevke, ki se nanašajo na ozemlje te države članice, uporabiti <HT TYPE="ITALIC">lex fori</HT>, in ne pravo, ki je kot pravo, ki se uporablja, določeno s kolizijskimi pravili iz te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Preden preučim to vprašanje, se mi zdi primerno opozoriti na kontekst, v katerega se uvršča sodna pristojnost sodišča, ki odloča na podlagi člena 82(5) Uredbe št. 6/2002 (oddelek 1). Nato bom za ustrezen odgovor na to vprašanje, prvič, dokazal, da je treba ovreči predpostavko, da lahko za naknadne zahtevke v postopku v glavni stvari velja načelo <HT TYPE="ITALIC">lex fori processualis</HT> in da jih nujno ureja pravo države članice, v kateri je sodišče, ki odloča o tožbi zaradi kršitve (oddelek 2), nato pa, drugič, preučil, ali položaj, v katerem sodišče države članice odloča na podlagi te določbe, zahteva uporabo kolizijskih pravil (oddelek 3).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Člen 82(5) Uredbe št. 6/2002</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Uredba št. 6/2002 glede sodne pristojnosti sodišč držav članic za odločanje o tožbah zaradi kršitve v členu 82, od (1) do (3), določa več naveznih okoliščin, pri čemer je prva stalno prebivališče tožene stranke v Uniji, druga pa je poslovna enota tožene stranke v Uniji. Nato, če tožena stranka nima niti stalnega prebivališča niti poslovne enote na ozemlju Unije, ta uredba<?PAGE NO="5"?> določa pristojnost <HT TYPE="ITALIC">forum actoris</HT>, tako da sta tretja in četrta navezna okoliščina stalno prebivališče in kraj poslovne enote tožeče stranke na ozemlju Unije. Nazadnje in <HT TYPE="ITALIC">ultima ratio</HT>, tožbe zaradi kršitve morajo biti vložene pri sodiščih v kraju sedeža Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Poleg tega se lahko v skladu s členom 82(5) Uredbe št. 6/2002 tožbe zaradi kršitve vložijo tudi pri sodiščih države članice, v kateri je prišlo do kršitve ali pa je bilo z njo zagroženo. Kot izhaja iz člena 83 Uredbe št. 6/2002, je sodišče, ki odloča na podlagi člena 82(5) te uredbe, v nasprotju s sodišči, ki odločajo na podlagi člena 82, od (1) do (3), te uredbe, pristojno le za odločanje o dejanjih, ki so bila izvršena ali pa je bilo z njimi zagroženo na ozemlju države članice, v kateri je sodišče, ki odloča o zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Tak nabor naveznih okoliščin, dopolnjen z navezno okoliščino, ki se nanaša na državo članico, v kateri je prišlo do kršitve ali pa je bilo z njo zagroženo, je naveden tudi v Uredbi (EU) 2017/1001<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20170614">14. junija 2017</DATE> o blagovni znamki Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="154" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2017">UL 2017, L 154, str. 1</REF.DOC.OJ>). Glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>AMS Neve in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:276">EU:C:2019:276</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 29 do 32).</P></NOTE>. Sodno prakso, ki jo je Sodišče razvilo v okviru te uredbe, zlasti sodno prakso, ki izhaja iz sodbe AMS Neve in drugi, je torej mogoče prenesti na Uredbo št. 6/2002. Vendar pa, kot izhaja iz točke 64 te sodbe, ni nujno, da se lahko izbrane rešitve v zvezi s pravili o pristojnosti uporabijo za kolizijska pravila, ki so osrednji element tega predloga za sprejetje predhodne odločbe. Zato sodbe AMS Neve in drugi ni mogoče razlagati tako, da pomeni omejitev ali preobrat glede na sodbo Nintendo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Načelo <HT TYPE="NORMAL">lex fori processualis</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Za določitev prava, ki se uporablja za sankcije, ki niso navedene v členu 89(1), od (a) do (c), Uredbe št. 6/2002, člen 89(1)(d) te uredbe napotuje na pravo države članice, v kateri so bila dejanja kršitve izvršena ali pa je bilo z njimi zagroženo, pri čemer je pojasnjeno, da se ta napotitev nanaša tudi na njegova pravila mednarodnega zasebnega prava. Podobno tudi člen 88(2) navedene uredbe pri vseh zadevah, ki jih ta uredba ne zajema, napotuje na pravo države članice, v kateri je sodišče za modele Skupnosti, ki med drugim odloča o tožbi zaradi kršitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>V sedanjem okviru prava Unije je treba ta napotila razumeti tako, da se, kolikor zadevajo mednarodno zasebno pravo, nanašajo na določbe Uredbe Rim II.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej sodbo Nintendo, točka 93.</P></NOTE> V državah članicah, ki uporabljajo kolizijska pravila iz te uredbe, napotila v členih 89(d) in 88(2) Uredbe št. 6/2002 torej privedejo do tega, da se kot pravo, ki se uporablja, določi isto nacionalno pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Nasprotno pa mora glede na načelo <HT TYPE="ITALIC">lex fori processualis</HT> različne vidike postopka, ki niso predmet enotnih določb prava Unije, urejati nacionalno pravo države članice, v kateri je sodišče, ki odloča o tožbi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej v tem smislu Fawcett, J. J., Torremans, P., <HT TYPE="ITALIC">Intellectual Property and Private International Law</HT>, Oxford University Press, Oxford, 2011, str. 743, točka 13.158.</P></NOTE> V okviru Uredbe št. 6/2002 se zdi, da je to načelo priznano v členu 88(3) te<?PAGE NO="6"?> uredbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej v tem smislu De Miguel Asensio, P., <HT TYPE="ITALIC">Conflict of Laws and the Internet</HT>, Edward Elgar Publishing Limited, Cheltenham, 2020, točka 5.123. Zaradi celovitosti želim navesti, da po eni od razlag iz pravne teorije člen 88(3) Uredbe št. 6/2002 – ki kot pravo, ki se uporablja za vprašanja iz te določbe, določa <HT TYPE="ITALIC">lex fori</HT> – pomeni <HT TYPE="ITALIC">lex specialis</HT> glede na člen 88(2) te uredbe, ker slednji zajema tudi postopkovna vprašanja. Glej Späth, A., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Article 88<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, <HT TYPE="ITALIC">Community Design Regulation (EC) No 6/2002 – A Commentary</HT>, ur. Hasselblatt, G. N., C. H. Beck, München, 2015, str. 512. Vendar pa v okviru spora o glavni stvari ni treba začeti teoretične razprave o obsegu člena 88(2) Uredbe št. 6/2002. V obravnavani zadevi je pomembno ugotoviti, ali so naknadni zahtevki v postopku v glavni stvari zajeti z načelom <HT TYPE="ITALIC">lex fori processualis</HT>, ki je izraženo v členu 88(3) te uredbe.</P></NOTE> Načelo <HT TYPE="ITALIC">lex fori processualis</HT> se poleg tega ujema s členom 89(2) navedene uredbe, v skladu s katerim sodišče za modele Skupnosti v skladu z nacionalnim pravom sprejme ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da se upoštevajo odredbe iz člena 89(1) te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Sodba H. Gautzsch Großhandel<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE> (<NO.CASE>C‑479/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:75">EU:C:2014:75</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> daje koristne oporne točke, na podlagi katerih je mogoče ovreči predpostavko, da so naknadni zahtevki v postopku v glavni stvari zajeti z načelom <HT TYPE="ITALIC">lex fori processualis</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Glede, najprej, zahtevka za uničenje izdelkov, ki so predmet kršitve, iz sodbe H. Gautzsch Großhandel<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE> (<NO.CASE>C‑479/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:75">EU:C:2014:75</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> izhaja, da ta ukrep spada med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>druge sankcije<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> v smislu člena 89(1)(d) Uredbe št. 6/2002.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Dalje, kar zadeva zahtevke, ki se nanašajo na povračilo škode, nastale zaradi dejavnosti storilca kršitve, in na pridobitev informacij o teh dejavnostih za opredelitev te škode, se ti glede na sodbo H. Gautzsch Großhandel<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE> (<NO.CASE>C‑479/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:75">EU:C:2014:75</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ne nanašajo na sankcije v smislu člena 89 Uredbe št. 6/2002. V skladu s členom 88(2) te uredbe pa se za te zahtevke vseeno uporabi nacionalno pravo sodišča za modele Skupnosti, ki odloča o zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Nazadnje, glede na logiko sodbe H. Gautzsch Großhandel<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE> (<NO.CASE>C‑479/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:75">EU:C:2014:75</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> menim, da bi moralo enako veljati za zahtevke za predložitev finančnega poročila in izročitev knjigovodskih listin. Zdi se, da se značilnosti teh zahtevkov ne razlikujejo preveč od zahtevkov za pridobitev informacij o dejavnostih storilca kršitve. Sodišče je namreč v sodbi Nintendo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Točka 47 te sodbe.</P></NOTE> potrdilo, da so naknadni zahtevki za predložitev finančnega poročila in izročitev knjigovodskih listin zajeti bodisi s členom 89(1)(d) bodisi s členom 88(2) Uredbe št. 6/2002, ker obe določbi napotujeta na veljavno nacionalno pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Zato naknadni zahtevki v postopku v glavni stvari niso zajeti z načelom <HT TYPE="ITALIC">lex fori processualis</HT>. Zdaj je torej treba ugotoviti, ali je treba v položaju, v katerem sodišče države članice odloča o takih zahtevkih na podlagi člena 82(5) Uredbe št. 6/2002, uporabiti kolizijska pravila.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba kolizijskih pravil</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Da bi bilo mogoče ugotoviti, da se – če sodišče države članice odloča o zadevi na podlagi člena 82(5) Uredbe št. 6/2002 – za naknadne zahtevke k tožbi zaradi kršitve nujno uporabi <HT TYPE="ITALIC">lex fori</HT>, bi bilo treba šteti, da pred tem sodiščem ne gre za kolizijo zakonov v smislu člena 1(1) Uredbe Rim II.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Kot sem namreč že navedel v točki 3 teh sklepnih predlogov, imajo med drugim pravila iz Uredbe št. 6/2002 prednost pred kolizijskimi pravili iz Uredbe Rim II. Vendar pa Uredba št. 6/2002 ne vsebuje nobenega kolizijskega pravila, ki kot pravo, ki se uporablja v položajih iz člena 82(5) te uredbe, določa <HT TYPE="ITALIC">lex fori</HT>. Natančneje, v nasprotju s trditvami družbe BMW takega pravila člen 83(2) navedene uredbe ne vsebuje. Kot izhaja iz naslova te uredbe, ta določba opredeljuje obseg pristojnosti sodišč v kraju dejanja kršitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Ob neobstoju takega kolizijskega pravila, zlasti če sodišče države članice odloča na podlagi člena 82(5) Uredbe št. 6/2002, je treba za naknadne zahtevke v postopku v glavni stvari <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> uporabiti pravo, ki je kot pravo, ki se uporablja, določeno na podlagi Uredbe Rim II. Vendar pa se Uredba Rim II uporablja le v primeru kolizije zakonov. Da bi bilo torej mogoče odgovoriti na prvo vprašanje in ugotoviti, da se za te zahtevke uporabljajo kolizijska pravila iz te uredbe, je treba preveriti, ali položaj v sporu o glavni stvari vsebuje kolizijo zakonov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Res je, da člen 1(1) Uredbe Rim II določa tudi, da se ta uredba uporablja za nepogodbene obveznosti v civilnih in gospodarskih zadevah. Vendar nič ne kaže, da v obravnavani zadevi ne gre za take obveznosti.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Primer kolizije zakonov</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>V pravu Unije ni pojasnjen pomen besed <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>v primeru kolizije zakonov<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, uporabljenih za določitev področja uporabe Uredbe Rim II ter Uredbe Rim I in njene predhodnice, Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis <DATE ISO="19800619">19. junija 1980</DATE> v Rimu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="266" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1980">UL 1980, L 266, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>. To, da se te besede pogosto uporabljajo v mednarodnem zasebnem pravu Unije za določitev področja uporabe njegovih instrumentov, je posledica dobro pretehtane odločitve zakonodajalca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Obstoj položaja, ki vključuje kolizijo zakonov, je pogoj za uporabo kolizijskih pravil, ki je dobro uveljavljen v mednarodnem zasebnem pravu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej zlasti van Calster, G., <HT TYPE="ITALIC">European Private International Law</HT>, Hart Publishing, Oxford, Portland, 2016, str. 240.</P></NOTE> čeprav se natančen pomen te zahteve ne razume enotno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Za različne razlage teh besed v pravni teoriji glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Vinyls Italia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑54/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:164">EU:C:2017:164</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 97 do 107). Glej tudi Wilke, F. M., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Dimensions of Coherence in EU Conflict-of-Law Rules<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, <HT TYPE="ITALIC">Journal of Private International</HT> Law, 2020, zv. 16, št. 1, 2020, str. 179 in 180.</P></NOTE> Po najmanj sporni razlagi v zvezi z nacionalnimi kolizijskimi pravili in če pustimo ob strani pomenske odtenke, ki so predmet teoretičnih razprav, se šteje, da je navedena zahteva izpolnjena, kadar gre v zadevnem primeru zaradi vpletenosti več držav za čezmejni element in se lahko zanj vsaj potencialno uporablja nacionalno pravo več kot ene od teh držav.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Glede na to razlago in ob neobstoju kolizijskih pravil iz Uredbe Rim II bi moralo sodišče države članice, ki bi moralo v primeru, kot je ta v obravnavani zadevi, uporabiti nacionalna ali pogodbena kolizijska pravila, veljavna v tej državi članici, vsaj predvideti možnost, da se uporablja drugo pravo. Stranki v sporu o glavni stvari imata namreč stalno prebivališče v različnih državah članicah. Poleg tega je bil kraj začetnega dejanja kršitve v eni državi članici, in sicer v Italiji, posledice te kršitve pa so nastale v drugi državi članici, in sicer v Nemčiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah se je za razlago besed <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>v primeru kolizije zakonov<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> v smislu Uredbe Rim II koristno sklicevati na pravne podlage te uredbe. Na podlagi člena 61(c) ES, ki je ena od pravnih podlag te uredbe, in člena 65 ES (ki sta postala člen 67(3) oziroma člen 81 PDEU) Unija namreč sprejme ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami in v obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje notranjega trga. Namen samega<?PAGE NO="8"?> poenotenja pravil o pristojnosti, ki ga zagotavlja Uredba Rim II, je namreč zagotovo odstranitev ovir pri delovanju notranjega trga, ki lahko izhajajo iz neenotnosti nacionalnih zakonodaj na tem področju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181017">17. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>UD</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑393/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:835">EU:C:2018:835</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 38 do 41).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Za odstranitev takih ovir je treba besedam <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>v primeru kolizije zakonov<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> iz člena 1(1) Uredbe Rim II dati ustrezen pomen za zagotovitev, da se uporabijo kolizijska pravila iz te uredbe, in ne nacionalna ali pogodbena kolizijska pravila v vseh primerih, v katerih mora sodišče države članice vsaj predvideti možnost, da se zaradi vpletenosti več držav članic ali tretjih držav uporabi drugo pravo. Kot se zatrjuje v pravni teoriji, se mora zato Uredba Rim II uporabiti v položajih, kot je ta v obravnavani zadevi, v katerih imajo stranke stalno prebivališče v različnih državah članicah,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej Hörnle, J., <HT TYPE="ITALIC">Internet Jurisdiction Law and Practice</HT>, Oxford University Press, Oxford, 2021, str. 269 in 270.</P></NOTE> in to ne da bi bilo treba navesti še druge elemente položaja v postopku v glavni stvari, ki dokazujejo njegovo čezmejno naravo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej van Calster, G., <HT TYPE="ITALIC">European Private International Law</HT>, Hart Publishing, Oxford, Portland, 2016, str. 240, ki te besede pojasni tako, da mora v zadevi obstajati dejanska povezava s tujim elementom, da se lahko pri <HT TYPE="ITALIC">forumu</HT> vsaj predvidi možnost uporabe drugega prava. Podobno glej komentar k predlogu za sprejetje predhodne odločbe v tej zadevi, in sicer Kur, A., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Easy Is Not Always Good – The Fragmented System for Adjudication of Unitary Trade Marks and Designs<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, <HT TYPE="ITALIC">International Review of Intellectual Property and Competition Law</HT>, zv. 52, 2021, str. 590. Iz tega komentarja izhaja, da bi bila razlaga, v skladu s katero se člen 8(2) Uredbe Rim II ne uporablja v sporu o glavni stvari, mogoča le, če ta spor ne bi imel čezmejnega vpliva. Po mnenju te avtorice v obravnavani zadevi tak vpliv očitno obstaja, saj ne samo, da je tožena stranka družba s sedežem v Italiji, ampak tudi kršitev zadeva enotno pravo, ki se nanaša na celotno Unijo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Tako ustrezno razlago besed <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>v primeru kolizije zakonov<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> potrjuje sistematična razlaga Uredbe Rim II. Člen 14(2) te uredbe se namreč nanaša na položaje, v katerih so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>vsi dejavniki, pomembni za situacijo v času dogodka, ki je povzročil nastalo škodo, prisotni v državi, katere prava stranki nista izbrali<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>. Ti položaji spadajo torej na področje uporabe navedene uredbe, čeprav je zanje značilen zgolj en element, ki vključuje drugo državo, in sicer izbira prava te države. Zato še toliko bolj velja, da bi se morala ta uredba uporabljati v položaju v postopku v glavni stvari, v katerem je, kot sem predstavil v točki 40, veliko takih elementov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Nazadnje, ugotovitev, da položaj iz člena 82(5) Uredbe št. 6/2002 ne vključuje kolizije zakonov v smislu člena 1(1) Uredbe Rim II, ker je pristojnost sodišč ozemeljsko omejena, ne bi bila brez posledic za sistem mednarodnega zasebnega prava Unije kot celoto zunaj področja zadev v zvezi z modeli Skupnosti v drugih položajih, kot je ta v sporu o glavni stvari. V bistvu bi to privedlo do tega, da se kolizijska pravila ne bi uporabila, čeprav so namenjena določitvi prava, ki se uporablja tudi v teh položajih zaradi njihove čezmejne narave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>To bi namreč lahko na eni strani strankam v postopku omogočilo, da zaobidejo kolizijska pravila mednarodnega zasebnega prava Unije in se izognejo uporabi prava, ki je kot pravo, ki se uporablja, določeno s temi pravili. Zadostovalo bi, da bi se sporni položaj umetno razdelil in tako dobil ozemeljsko omejeni obseg ali da bi se sporni zahtevki ciljno osredotočili na ozemlje ene same države članice. Podobno bi bilo sodišču države članice dovoljeno – če bi lahko na podlagi postopkovnih pravil <HT TYPE="ITALIC">lex fori</HT> postopek osredotočilo na dejstva, ki se navezujejo na to državo članico – da ne uporabi kolizijskih pravil mednarodnega zasebnega prava Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Na drugi strani se kolizijska pravila mednarodnega zasebnega prava Unije tudi ne bi več uporabljala za nepogodbene obveznosti v položajih, v katerih bi bilo na podlagi Uredbe št. 1215/2012, ki se tudi sama uporablja le za spore s tujim elementom,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej točko 2 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> in v skladu s sodno prakso Sodišča sodišče države članice pristojno za odločanje le o škodi, nastali na ozemlju te države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej zlasti predpostavke Sodišča iz sodb z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>CDC Hydrogen Peroxide</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:335">EU:C:2015:335</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Concurrence</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑618/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:976">EU:C:2016:976</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba člen 1(1) Uredbe Rim II ter člen 88(2) in člen 89(1)(d) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da gre, če sodišče države članice na podlagi člena 82(5) zadnjenavedene uredbe odloča o tožbi zaradi kršitve, ki jo je imetnik s sedežem v tej državi članici vložil zoper storilca kršitve s sedežem v drugi državi članici ter s katero izpodbija ponujanje zadevnih izdelkov in njihovo dajanje na trg te prvonavedene države članice, za primer kolizije zakonov v smislu člena 1(1) Uredbe Rim II in zato člen 8(2) te uredbe določa pravo, ki se uporablja za naknadne zahtevke, ki se nanašajo na ozemlje te države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>S trditvami družbe BMW, ki se nanašajo zlasti na polni učinek člena 82(5) Uredbe št. 6/2002, ni mogoče ovreči utemeljitve te razlage.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Polni učinek člena 82(5) Uredbe št. 6/2002</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Družba BMW trdi, da bi v položajih iz člena 82(5) Uredbe št. 6/2002 uporaba drugega prava kot <HT TYPE="ITALIC">lex fori</HT> zmanjšala polni učinek alternativnega sodišča, ki se uvaja s to določbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Menim, da bi se s to razlago ogrozil polni učinek kolizijskih pravil iz Uredbe Rim II,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej točko 42 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> in poleg tega dvomim, da bi se s to razlago lahko zagotovil polni učinek člena 82(5) Uredbe št. 6/2002.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Prvič, zakonodajalec Unije je s tem, da je v členu 82(5) Uredbe št. 6/2002 določil alternativno sodišče, namreč imetniku modela Skupnosti omogočil, da – če tako želi – vloži ciljno usmerjene tožbe, od katerih se vsaka nanaša na kršitve, storjene na ozemlju ene same države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej po analogiji sodbo AMS Neve in drugi, točki 42 in 63.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi AMS Neve in drugi ugotovilo, da polni učinek podobne določbe na področju znamke Unije obstaja v razpoložljivosti alternativnega sodišča glede na sodišče, ki ni odvisno od izbire, in sicer sodišča v kraju stalnega prebivališča tožene stranke. Sodišče je to določbo, da bi zagotovilo njen polni učinek, razlagalo tako, da ne privede do istega rezultata kot določba o sodišču v kraju stalnega prebivališča tožene stranke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodba AMS Neve in drugi, točke od 49 do 52.</P></NOTE> Pristop, ki ga je tako sprejelo Sodišče, je v skladu z njegovo sodno prakso v zadevah v zvezi z mednarodnim zasebnim pravom Unije. Sodišče je namreč v načelni sodbi o Konvenciji z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="32" DATE.PUB="1972">UL 1972, L 299, str. 32</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> sledilo enaki logiki pri razlagi določbe o alternativnem sodišču v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19761130">30. novembra 1976</DATE>, <NAME.CASE>Bier</NAME.CASE> (<NO.CASE>21/76</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:166">EU:C:1976:166</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Vendar pa razpoložljivosti alternativnega sodišča, pred katerim lahko imetnik učinkovito uveljavlja svoje pravice, ne smemo zamenjevati z možnostjo skrbne izbire prava, ki se uporablja za naknadne zahtevke k tožbi zaradi kršitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej v zvezi s tem Rosati, E., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Targeting Accepted As a Criterion to Establish International Jurisdiciton in Online EU Trade Mark Infringement Cases<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, <HT TYPE="ITALIC">Journal of Intellectual Property Law &amp; Practice</HT>, 2019, zv. 14, št. 12, str. 927, ki se očitno osredotoča na razpoložljivost alternativnega sodišča, pred katerim lahko imetnik uveljavlja svoje pravice, in jo razlikuje od vsebine spora, ki ga lahko ta imetnik sproži pred tem sodiščem. Ta avtorica je najprej poudarila razpoložljivost alternativnega sodišča in nato navedla: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Da bi se lahko tožeča stranka učinkovito sklicevala na odstavek 5 – in da bi se ji tako splačalo, da začne postopek v neki državi članici – bi morala dokazati ne le, da je tožena stranka na tem ozemlju ravnala tako, da je sprožila upošteven postopek prikazovanja, ampak tudi, da se za zadevno dejavnost lahko šteje, da je bila usmerjena k potrošnikom na tem specifičnem ozemlju.<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></P></NOTE> Če bi zakonodajalec Unije v položajih iz člena 82(5) Uredbe št. 6/2002, tako kot pri določbah mednarodnega zasebnega prava v dediščinskih zadevah,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Oberle</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:89">EU:C:2018:89</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0104">104</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> želel zagotoviti ujemanje med sodiščem in pravom, ki se uporablja, ali – kot je delno storil v zadevah v zvezi s preživninskimi obveznostmi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>KP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑83/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:46">EU:C:2018:46</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 77 do 79).</P></NOTE> – posredno izbiro prava, ki se uporablja v takih okoliščinah, bi to storil izrecno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Drugič, trditve družbe BMW, v skladu s katero v okviru postopka pred sodiščem, ki je pristojno na podlagi člena 82(5) Uredbe št. 6/2002 – in natančneje pred sodiščem države članice v kraju, kjer je bilo začetno dejanje kršitve storjeno – ni mogoče uporabiti prava države članice, ki ni <HT TYPE="ITALIC">lex fori</HT>, ker je z uporabo tega prava povezano tveganje, ni mogoče sprejeti. Družba BMW trdi, da bi uporaba navedenega prava na eni strani storilcu kršitve omogočala, da kot pravo, ki se uporablja za naknadne zahtevke na podlagi člena 8(2) Uredbe Rim II, določi pravo, ki imetniku modela zagotavlja nižjo raven varstva, ter bi na drugi strani na splošno privedla do dragih izvedenskih mnenj in bistvene upočasnitve postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Opozoriti je treba, da so taka <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>tveganja<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> neločljivo povezana s sistemom Uredbe št. 6/2002 in so bolj očitna pred sodišči, ki so pristojna na podlagi člena 82, od (1) do (3), Uredbe št. 6/2002. Ta sodišča v skladu s členom 8(2) Uredbe Rim II pravo države članice kraja, v katerem je bilo začetno dejanje kršitve storjeno, uporabijo samodejno in brez kakršne koli ozemeljske omejitve obsega svoje pristojnosti. Iz istega razloga ni mogoče sprejeti trditev družbe BMW, da uporaba <HT TYPE="ITALIC">lex fori</HT> zagotavlja optimalno predvidljivost in pravno varnost ter razumno ravnotežje med interesi strank.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Tretjič, zdi se, da družba BMW s trditvijo, da bi lahko uporaba prava, ki ni <HT TYPE="ITALIC">lex fori</HT>, pred sodiščem, ki odloča na podlagi člena 82(5) Uredbe št. 6/2002, ogrozila polni učinek alternativnega sodišča, prezre, da ta uredba sama vsebuje določbe, ki so bile po mnenju zakonodajalca Unije potrebne za zagotovitev, da lahko imetnik učinkovito uveljavlja svoje pravice pred sodišči, ki jih ima na voljo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 22 navedene uredbe, je izvrševanje teh pravic prepuščeno nacionalni zakonodaji in je zato treba poskrbeti za nekatere osnovne enotne sankcije v vseh državah članicah. Člen 89(1)(a) iste uredbe tako sodiščem držav članic omogoča, da toženi stranki prepovejo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>da bi nadaljevala z dejanji, ki kršijo ali bi lahko kršila model Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>. Poleg tega je zakonodajalec Unije z Direktivo 2004/48/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 2, str. 32).</P></NOTE> delno harmoniziral ukrepe, postopke in odškodnine, potrebne za zagotovitev spoštovanja pravic intelektualne lastnine, kot so podeljene z Uredbo št. 6/2002.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Nazadnje, četrtič, prav tako ni mogoče sprejeti trditve družbe BMW, da je lahko polni učinek člena 82(5) Uredbe št. 6/2002 ogrožen zlasti, kadar mora imetnik po hitrem postopku uveljavljati svoje pravice, med drugim v postopku za izdajo začasne odredbe. Zdi se namreč, da se pri tej trditvi prezre, da sodna pristojnost sodišča za modele Skupnosti v državi članici, da odredi začasne in zaščitne ukrepe, v glavnem ni določena v členu 82 te uredbe, ampak v njenem<?PAGE NO="11"?> členu 90(1). V skladu z zadnjenavedeno določbo lahko to sodišče odredi začasne in zaščitne ukrepe, določene s pravom te države članice v zvezi z nacionalnimi modeli. Člen 90(1) Uredbe št. 6/2002 tako dopolnjuje seznam določb te uredbe, ki izražajo načelo <HT TYPE="ITALIC">lex fori processualis</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej točko 27 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Čeprav so začasni in zaščitni ukrepi zajeti s tem načelom, pa so prav tako predmet harmonizacije v členu 9 Direktive 2004/48.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Brez poseganja v zgornje pripombe med drugim v zvezi s polnim učinkom člena 82(5) Uredbe št. 6/2002 vztrajam pri stališču, ki sem ga izrazil v točki 45 teh sklepnih predlogov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem, ki se postavlja le, če je, kot predlagam, odgovor na prvo vprašanje nikalen, izvedeti, ali je treba člen 8(2) Uredbe Rim II razlagati tako, da se v zvezi z določitvijo prava, ki se uporablja na podlagi te določbe, pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>država, v kateri je bila kršitev storjena<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> v smislu te določbe nanaša na državo članico, v kateri so potrošniki, ki so ciljna skupina spletnega oglaševanja, in v kateri se v smislu člena 19 Uredbe št. 6/2002 dajejo na trg izdelki, s katerimi se krši model Skupnosti, če se izpodbijata le ponujanje in dajanje na trg v tej državi članici, in sicer tudi tedaj, če se spletne ponudbe, na katerih temeljita ponujanje in dajanje na trg, sprožijo v drugi državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje se nanaša na to, ali je treba v zvezi z določitvijo prava, ki se uporablja za naknadne zahtevke v postopku v glavni stvari, uporabiti razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>država, v kateri je bila kršitev storjena<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, ki izhaja iz sodbe Nintendo. Druga možnost bi bila, da se pri razlagi tega pojma zgleduje po razlagi, sprejeti v zadevah v zvezi s sodno pristojnostjo v sodbi AMS Neve in drugi, kar zadeva pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>država članica, v kateri je bilo izvršeno ali je grozila nevarnost, da bo izvršeno dejanje kršitve<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. Drugo vprašanje se nanaša na to drugo možnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Stališča strank se v zvezi s tem razlikujejo. Komisija namreč tako kot predložitveno sodišče zagovarja uporabo razlage, ki izhaja iz sodbe Nintendo, kar naj bi po mnenju te institucije pomenilo, da je treba za naknadne zahtevke v postopku v glavni stvari uporabiti italijansko pravo. Če bi bil odgovor na prvo vprašanje nikalen, bi se bilo treba po mnenju družbe BMW zgledovati po razlagi, ki izhaja iz sodbe AMS Neve in drugi, in za te zahtevke uporabiti nemško pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Da bi bilo mogoče zavzeti stališče o tem vprašanju, je treba, prvič, preučiti pomen navedbe iz sodbe Nintendo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>v okoliščinah, ko se isti toženi stranki očita več dejanj kršitev, ki so bila storjena v različnih državah članicah<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> in po potrebi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Če bi se izkazalo, da v obravnavani zadevi ne gre za take okoliščine.</P></NOTE> to, ali se razlaga, ki izhaja iz te sodbe, uporablja tudi v drugih okoliščinah, ter drugič, v kolikšni meri mora razlago člena 8(2) Uredbe Rim II voditi želja po izogibanju uporabi prava tretje države.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sodba Nintendo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Izhodišče za razlogovanje Sodišča, na katerem temelji razlaga, ki izhaja iz sodbe Nintendo, je ugotovitev v točki 99 te sodbe, v skladu s katero je za spore v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine značilna prav posebna kompleksnost: neredko se zgodi, da se isti toženi stranki očita več kršitev, tako da več krajev lahko služi – kot kraj, kjer se je zgodil dogodek, ki je povzročil nastalo škodo – za navezno okoliščino, upoštevno pri določitvi prava, ki se uporabi. To velja zlasti<?PAGE NO="12"?> v primeru, kadar gre, kot izhaja iz točke 103 navedene sodbe, za okoliščine, v katerih se isti toženi stranki očita več dejanj kršitev, ki so bila storjena v različnih državah članicah. Da v takih okoliščinah ne bi bilo treba uporabiti več prav, Sodišče meni, da mora nacionalno sodišče pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>država, v kateri je bila kršitev storjena<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> v smislu člena 8(2) Uredbe Rim II razlagati tako, da napotuje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>kraj, kjer je bilo začetno dejanje kršitve – iz katerega izvira očitano ravnanje – storjeno ali grozi, da bo storjeno<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>S tem se je Sodišče oddaljilo od razlage, ki jo je nacionalno prvostopenjsko sodišče sprejelo v sporu, v katerem je bil vložen predlog za sprejetje predhodne odločbe v zadevi Nintendo. V tem sporu je to sodišče za pravo, ki se uporablja, štelo pravo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>kraja kršitve<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> in presodilo, da je šlo v obravnavani zadevi za nemško, avstrijsko in francosko pravo. Glej sodbo Nintendo, točka 28.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Natančneje, Sodišče je, prvič, v točki 103 sodbe Nintendo navedlo, da se v okoliščinah, ko se isti toženi stranki očita več dejanj kršitev, ki so zajeta s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>uporaba<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v smislu člena 19(1) Uredbe št. 6/2002 in ki so bila storjena v različnih državah članicah, za določitev dogodka, ki je povzročil nastalo škodo, ne sme sklicevati na vsako očitano dejanje kršitve, ampak je treba celostno presojati ravnanje navedene tožene stranke, da bi se tako določil kraj, kjer je bilo začetno dejanje kršitve – iz katerega izvira očitano ravnanje – storjeno ali grozi, da bo storjeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Vendar pa je, drugič, Sodišče ob pojasnilih, na podlagi katerih je mogoče opredeliti kraj začetnega dejanja kršitve v smislu točke 103 te sodbe, ločeno<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej točke od 106 do 109 sodbe Nintendo. Glej tudi Azzi, T., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>Tribunal compétent et loi applicable en matière de contrefaçon de dessins et modèles communautaires<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue critique de droit international privé</HT>, 2018, št. 4, str. 847, glede katerega se zdi, da avtor ugotavlja protislovje med zgoraj navedenimi točkami in točko 103 te sodbe.</P></NOTE> razlikovalo med položaji, v katerih je gospodarski subjekt na svoji spletni strani prodajal izdelke, s katerimi se kršijo pravice modela Skupnosti, in položaji, v katerih subjekt izdelke, s katerimi se domnevno kršijo pravice, varovane z modelom Skupnosti, prek tretjega podjetnika prepelje v drugo državo članico, ki ni država članica, v kateri ima toženec sedež.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da navedba v točki 103 sodbe Nintendo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>v okoliščinah, ko se isti toženi stranki očita več dejanj kršitev<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> po logiki te sodbe zadeva primer, v katerem je bilo več dejanj kršitve z enako obliko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>uporabe<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> storjenih v različnih državah članicah, in ne primera, v katerem so bila dejanja kršitve z različnimi oblikami <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>uporabe<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> v smislu člena 19(1) Uredbe št. 6/2002 storjena v več državah članicah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Postavlja se torej vprašanje, ali gre za več dejanj kršitve z enako obliko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>uporabe<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, storjenih v različnih državah članicah, v smislu točke 103 sodbe Nintendo, če – kot v obravnavani zadevi – očitano ravnanje obsega ponujanje izdelkov potrošnikom v eni državi članici (Nemčiji) in dajanje izdelkov na trg v tej državi članici ter če se spletne ponudbe, na katerih temeljita to ponujanje in dajanje na trg, sprožijo v drugi državi članici (Italiji).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Komisija trdi, da je treba na to vprašanje odgovoriti pritrdilno. Meni, da gre v bistvu za več dejanj kršitve, storjenih v različnih državah članicah, tudi v primeru spletne ponudbe izdelkov, s katerimi se kršijo pravice intelektualne lastnine, čeprav je sodišče, ki odloča o zadevi, pristojno le za dejanja kršitve, storjena v eni sami državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Ta razlaga ima zagovornike v pravni teoriji. Po mnenju teh zaradi načela teritorialnosti preprosto ni mogoče, da bi bila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>škoda<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> v smislu kršitve pravice intelektualne lastnine povzročena v neki državi, ne da bi tam nastal tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>dogodek, ki je škodo povzročil<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, v smislu dejanja kršitve, saj ta elementa nujno sovpadata glede ozemlja, na katerem se zgodita.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej Kur, A., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 588.</P></NOTE> V položaju, kot je ta v obravnavani zadevi, obstajata vsaj dve dejanji kršitve, storjeni v dveh različnih državah članicah.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Navedena razlaga je potrjena tudi s sodbo AMS Neve in drugi, v kateri se Sodišče v točki 64 sklicuje na sodbo Nintendo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Sodišče je ob sklicevanju na sodbo Nintendo v tej točki sodbe AMS Neve in drugi, prvi stavek, sicer navedlo, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>[t]aka določitev prava, ki se uporablja, [na podlagi člena 8(2) Uredbe Rim II] […] lahko potrebna, kadar se tožba zaradi kršitve, vložena na sodišču, ki je pristojno za odločanje o kršitvah, storjenih na ozemlju katere koli države članice, nanaša na različna dejanja kršitve, ki so bila izvršena v različnih državah članicah<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>. Zaradi tega bi bilo mogoče <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> sklepati, da razlaga, ki izhaja iz sodbe Nintendo, ne zadeva položajev, v katerih sodišče odloča na podlagi člena 82(5) Uredbe št. 6/2002 in je pristojno le za odločanje o dejanjih kršitve, ki so bila izvršena ali s katerimi je bilo zagroženo na ozemlju države članice, v kateri je to sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Vendar pa se z navedeno izjavo le opisuje spor, v katerem je bil v zadevi Nintendo vložen predlog za sprejetje predhodne odločbe, ne da bi se izključila uporaba razlage, ki izhaja iz sodbe Nintendo, v položajih iz člena 82(5) Uredbe št. 6/2002.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Še bolj pomembno je, da je Sodišče v točki 64 sodbe AMS Neve in drugi pojasnilo, da je treba, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>[d]a bi se preprečilo, da bi moralo sodišče uporabljati več prav, […] v takem primeru[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej točko 69 teh sklepnih predlogov: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>[…] kadar se tožba zaradi kršitve, vložena na sodišču, ki je pristojno za odločanje o kršitvah, storjenih na ozemlju katere koli države članice, nanaša na različna dejanja kršitve, ki so bila izvršena v različnih državah članicah<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> (točka 64, prvi stavek, sodbe AMS Neve in drugi).</P></NOTE>] pravo, ki se uporabi za spor, določiti na podlagi enega samega dejanja, s katerim je bila kršitev storjena, in sicer začetnega dejanja, s katerim je bila kršitev storjena<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>. Iz tega sledi, da je v zvezi z očitanimi ravnanji, ki so bila predmet sodbe Nintendo, in zlasti ravnanjem glede spletne ponudbe izdelkov, ki so domnevno predmet kršitve, začetno dejanje kršitve (začetek postopka dajanja ponudbe na splet) eno od dejanj kršitve. Razen tega začetnega dejanja kršitve so v takem primeru druga dejanja kršitve storjena v državah članicah, v katerih so potrošniki, ki jim je to spletno mesto dostopno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Zato je torej treba šteti, da v obravnavani zadevi – v zvezi z določitvijo prava, ki se uporablja na podlagi člena 8(2) Uredbe Rim II – v okoliščinah, v katerih očitano ravnanje obsega ponujanje izdelkov potrošnikom v eni državi članici (Nemčiji) in dajanje izdelkov na trg v tej državi članici ter v katerih so bile spletne ponudbe, na katerih temeljita to ponujanje in to dajanje na trg, sprožene v drugi državi članici (Italiji), obstajata vsaj dve dejanji kršitve, storjeni v Nemčiji oziroma Italiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Zato se v skladu z razlago, ki izhaja iz sodbe Nintendo, ugotovitev, da je treba za preprečitev, da bi moralo sodišče uporabiti več prav, pravo, ki se uporablja za spor, določiti na podlagi enega samega dejanja kršitve, in sicer začetnega dejanja kršitve, uporabi tudi v zvezi z določitvijo prava, ki se uporablja za naknadne zahtevke v postopku v glavni stvari. Glede na točko 108 te sodbe je v obravnavani zadevi začetno dejanje kršitve dejanje, s katerim je gospodarski subjekt na svoji spletni strani začel postopek dajanja ponudbe na splet.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Člen 8(2) Uredbe Rim II je torej treba razlagati tako, da se v zvezi z določitvijo prava, ki se uporablja za naknadne zahtevke k tožbi zaradi kršitve, opisani v odgovoru na prvo vprašanje, pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>država, v kateri je bila kršitev storjena<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> v smislu te določbe nanaša na državo kraja, v katerem je bilo storjeno začetno dejanje kršitve, iz katerega izvira očitano ravnanje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Ta ugotovitev ni ovržena s trditvami, s katerimi se poskuša dokazati, da lahko, kadar gre za toženo stranko s sedežem v tretji državi, razlaga, ki izhaja iz sodbe Nintendo, privede do tega, da se kot pravo, ki se uporablja za vsa vprašanja, ki jih Uredba št. 6/2002 ne ureja, določi pravo tretje države.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Primer tožene stranke s sedežem v tretji državi</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>V okviru razprave, ki je potekala med postopkom pred Sodiščem, in tudi v okviru teoretične razprave je bilo opozorjeno na posledice razlage, ki izhaja iz sodbe Nintendo, v zvezi s primerom, v katerem bi bil kraj začetnega dejanja kršitve, iz katerega izvira očitano ravnanje, v tretji državi. Zdi se, da gre pri mnenju, v skladu s katerim se razlaga, ki izhaja iz te sodbe, ne uporablja v položajih iz člena 82(5) Uredbe št. 6/2002, ki se je izoblikovalo v okviru teh razprav, zlasti za željo po izognitvi uporabi prava tretje države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Vendar pa se s tako razlago člena 8(2) Uredbe Rim II, da se, kadar gre za določitev prava, ki se uporablja za naknadne zahtevke, vložene pri sodišču, ki odloča na podlagi člena 82(5) Uredbe št. 6/2002, vedno uporabi <HT TYPE="ITALIC">lex fori</HT>, in torej pritrdilnim odgovorom na drugo vprašanje v drugačnih okoliščinah, kot so te v tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ne bi rešila trdovratna težava spletnega ponujanja in oglaševanja izdelkov, s katerimi gospodarski subjekti s sedežem v tretji državi kršijo enotne pravice intelektualne lastnine Skupnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Taki subjekti s sedežem v tretjih državah so namreč lahko načeloma toženi pred sodišči v kraju stalnega prebivališča tožeče stranke na ozemlju Unije ali, podredno, v kraju, kjer ima ta svojo poslovno enoto na tem ozemlju, ali, še bolj podredno, pred sodišči v kraju sedeža EUIPO.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej točko 22 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>V teh položajih, prvič, obseg pristojnosti sodišča, ki odloča o tožbi zaradi kršitve, ne bi bil ciljno usmerjen na ozemlje ene same države članice. Poleg tega bi se ob povzemanju navedb iz točke 103 sodbe Nintendo spor nanašal na več dejanj kršitve. Zato naj torej <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> ne bi bilo nobenega razloga za to, da se ne uporabi razlaga, ki izhaja iz te sodbe in ki bi privedla do tega, da bi se kot pravo, ki se uporablja za naknadne zahtevke k tožbi zaradi kršitve, določilo pravo tretje države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Drugič, da bi se lahko imetnik skliceval na pravo države članice v delu, v katerem se to nanaša na te naknadne zahtevke k tožbi zaradi kršitve, bi moral tožbo vložiti pri sodiščih, pristojnih na podlagi člena 82(5) Uredbe št. 6/2002. Poleg tega bi moral ta imetnik, da bi se skliceval na tako pravo in zahteval varstvo na celotnem ozemlju Unije, vložiti tožbo pri sodiščih v vseh državah članicah. Z vidika sistema te uredbe in ob upoštevanju ozemeljskega obsega pravic imetnika modela Skupnosti, ki so enotne in načeloma razširjene na celotno ozemlje Unije, se tak rezultat ne zdi zadovoljiv.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Kljub vsemu navedenemu je res, da Uredba Rim II v členu 3 določa, da se pravo, opredeljeno v tej uredbi, uporablja tudi, če ni pravo države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Vendar pa lahko uporaba prava tretje države za dopolnitev uredbe Unije, kar zadeva enotno pravico intelektualne lastnine Skupnosti, vzbudi dvome.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Ozemeljski obseg pravic imetnika modela Skupnosti, ki so temu dodeljene na podlagi Uredbe št. 6/2002, namreč načeloma zajema celotno ozemlje Unije, na katerem modeli uživajo enotno varstvo in učinkujejo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej sodbo Nintendo, točka 59.</P></NOTE> Tako pravica intelektualne lastnine Skupnosti v smislu člena 8(2) Uredbe Rim II ne more biti kršena v državi, ki te pravice ne priznava. Ta razlaga temelji na ugotovitvah, ki bi lahko spominjale na ugotovitve iz pravne teorije glede ujemanja med kršitvijo intelektualne pravice in dejanjem kršitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej točko 67 teh sklepnih predlogov. Glej tudi Kur, A., Maunsbach, U., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>Choice of Law and Intellectual Property Rights<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, <HT TYPE="ITALIC">Oslo Law Review</HT>, zv. 6, št. 1, 2019, v katerem je navedeno, da če je bilo začetno dejanje kršitve v smislu sodbe Nintendo storjeno v tretji državi, ki ne varuje modelov Skupnosti, načelo <HT TYPE="ITALIC">lex loci protectionis</HT>, ki je v zvezi s pravicami intelektualne lastnine zelo razširjeno v mednarodnem zasebnem pravu, nasprotuje uporabi prava te tretje države za naknadne zahtevke k tožbi zaradi kršitve. De Miguel Asensio, P., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točka 5.128, je bolj kategoričen in navaja, da se ob upoštevanju namena in sobesedila člena 8(2) Uredbe Rim II zdi neizpodbitno, da je v skladu s to določbo pravo, ki se mora uporabiti za vsa vprašanja, ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe št. 6/2002, pravo države članice.</P></NOTE> Poleg tega se harmonizacija, uresničena z Direktivo 2004/48 glede ukrepov, postopkov in odškodnin, potrebnih za zagotovitev spoštovanja pravic intelektualne lastnine, kot so med drugim podeljene z Uredbo št. 6/2002, nanaša le na države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Če so bile torej spletne ponudbe, na katerih temeljita ponujanje in dajanje na trg, sprožene v drugi tretji državi, ta država ne more pomeniti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>države, v kateri je bila kršitev storjena<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, v smislu člena 8(2) Uredbe Rim II. V zvezi z določitvijo prava, ki se uporablja na podlagi te določbe, je treba upoštevati le pravo držav članic, v katerih so potrošniki, ki so ciljna skupina spletnega oglaševanja, in v katerih so zadevni izdelki dani na trg. V nasprotju z drugimi kolizijskimi pravili iz te uredbe pravilo iz člena 8(2) te uredbe torej kot pravo, ki se uporablja, določa le pravo držav članic. To kolizijsko pravilo pa ne obstaja v pravni praznini in ga je treba razlagati skupaj z uredbami o enotnih pravicah intelektualne lastnine Skupnosti, ki uživajo enotno varstvo in učinkujejo na celotnem ozemlju Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Res je, da lahko taka razlaga privede do tega, da se kot pravo, ki se uporablja na podlagi člena 8(2) Uredbe Rim II, uporablja več prav. Da ne bi bilo treba uporabiti več prav, je treba vsaj poskusiti opredeliti začetno ali osrednje dejanje kršitve na ozemlju Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Podobno, čeprav obstajajo pomanjkljivosti glede razlage, ki izhaja iz sodbe Nintendo, je v pravni teoriji navedeno, da če je začetno dejanje kršitve v smislu te sodbe storjeno v tretji državi, bi bilo mogoče predvideti, da se namesto prava te države uporablja pravo ene od držav članic, v katerih je imela kršitev učinke, ali pa pravo države članice, ki je tesno povezana s kršitvijo pravic intelektualne lastnine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej De Miguel Asensio, P., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., točka 5.128. Glej v tem smislu tudi Kur, A., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 591. Zdi pa se, da ta avtorica ni popolnoma izključila uporabe več prav.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Brez poseganja v zgornje dodatne pripombe še vedno vztrajam pri stališču, ki sem ga izrazil v točki 74 teh sklepnih predlogov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="16"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Glede na zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člen 1(1) Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070711">11. julija 2007</DATE> o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>Rim II<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>) ter člen 88(2) in člen 89(1)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne <DATE ISO="20011212">12. decembra 2001</DATE> o modelih Skupnosti je treba razlagati tako, da če sodišče države članice na podlagi člena 82(5) zadnjenavedene uredbe odloča o tožbi zaradi kršitve, ki jo je imetnik s sedežem v tej državi članici vložil zoper storilca kršitve s sedežem v drugi državi članici ter s katero izpodbija ponujanje in dajanje zadevnih izdelkov na trg prvonavedene države članice, gre za primer kolizije zakonov v smislu člena 1(1) Uredbe št. 864/2007 in zato člen 8(2) te uredbe določa pravo, ki se uporablja za naknadne zahtevke, ki se nanašajo na ozemlje te države članice.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 8(2) Uredbe št. 864/2007 je treba razlagati tako, da se v zvezi z določitvijo prava, ki se uporablja za naknadne zahtevke k tožbi zaradi kršitve, pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>država, v kateri je bila kršitev storjena<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> v smislu te določbe nanaša na državo kraja, v katerem je bilo storjeno začetno dejanje kršitve, iz katerega izvira očitano ravnanje.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>