<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-16/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CJ0016</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:64">EU:C:2021:64</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>11</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20210126">26. 1. 2021</DATE> – Zadeva C‑16/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Szpital Kliniczny im. dra J. Babińskiego Samodzielny Publiczny Zakład Opieki Zdrowotnej w Krakowie</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (veliki senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20210126">26. januarja 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: poljščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Socialna politika</KEYWORD><KEYWORD>Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2000/78/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 2(1) in (2)(a) in (b)</KEYWORD><KEYWORD><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Koncept diskriminacije<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Neposredna diskriminacija</KEYWORD><KEYWORD>Posredna diskriminacija</KEYWORD><KEYWORD>Diskriminacija zaradi invalidnosti</KEYWORD><KEYWORD>Različno obravnavanje znotraj skupine invalidnih delavcev</KEYWORD><KEYWORD>Priznanje dodatka k plači invalidnim delavcem, ki so odločbo o ugotovljeni invalidnosti predložili po datumu, ki ga je izbral delodajalec</KEYWORD><KEYWORD>Izključitev invalidnih delavcev, ki so svojo odločbo predložili pred tem datumom</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑16/19,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu, Poljska) z odločbo z dne <DATE ISO="20181127">27. novembra 2018</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20190102">2. januarja 2019</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">VL</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Szpital Kliniczny im. dra J. Babińskiego Samodzielny Publiczny Zakład Opieki Zdrowotnej w Krakowie,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (veliki senat),</P><P>v sestavi K. Lenaerts, predsednik, R. Silva de Lapuerta, podpredsednica, A. Prechal, predsednica senata, M. Vilaras, E. Regan in M. Ilešič, predsedniki senatov, E. Juhász, T. von Danwitz (poročevalec), S. Rodin, F. Biltgen, sodniki, K. Jürimäe, sodnica, C. Lycourgos in N. Jääskinen, sodnika,</P><P>generalni pravobranilec: G. Pitruzzella,</P><P>sodni tajnik: M. Aleksejev, vodja oddelka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20200310">10. marca 2020</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>na podlagi stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za VL M. Podskalna in A. M. Niżankowska-Horodecka, adwokaci,</P></ITEM><ITEM><P>za Szpital Kliniczny im. dra J. Babińskiego Samodzielny Publiczny Zakład Opieki Zdrowotnej w Krakowie A. Salamon, radca prawny,</P></ITEM><ITEM><P>za poljsko vlado B. Majczyna, A. Siwek-Ślusarek in D. Lutostańska, agenti,</P></ITEM><?PAGE NO="2"?><ITEM><P>za portugalsko vlado A. Pimenta, M. J. Marques in P. Barros da Costa, agentke,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo A. Szmytkowska in C. Valero, agentki,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20200618">18. junija 2020</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne <DATE ISO="20001127">27. novembra 2000</DATE> o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med VL in Szpital Kliniczny im. dra J. Babińskiego Samodzielny Publiczny Zakład Opieki Zdrowotnej w Krakowie (klinična bolnišnica J. Babiński, avtonomna ustanova javnega zdravstva v Krakovu, Poljska) zaradi plačila dodatka k plači.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 11 in 12 Direktive 2000/78 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>(11)</NO.P><TXT>Diskriminiranje zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti [invalidnosti], starosti ali spolne usmerjenosti lahko ogrozi uresničevanje ciljev iz [PDEU], še zlasti cilje visoke ravni zaposlenosti in socialnega varstva, višanja življenjske ravni in kakovosti življenja, ekonomske in socialne kohezije in solidarnosti ter prostega gibanja oseb.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(12)</NO.P><TXT>V vsej [Evropski uniji] bi zato morali prepovedati vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti [invalidnosti], starosti ali spolne usmerjenosti na področjih, ki jih ureja ta direktiva. […]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 1 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Namen<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Namen te direktive je opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti [invalidnosti], starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 2 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Koncept diskriminacije<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>V tej direktivi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>načelo enakega obravnavanja<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/> pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>V smislu odstavka 1:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="3"?><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>se šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar je zaradi kakšne navidez nevtralne določbe, merila ali prakse neka oseba določene vere ali prepričanja, ki ima določen hendikep [določeno invalidnost] ali je določene starosti ali spolne usmerjenosti, v primerjavi z drugimi v slabšem položaju, razen če:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>tako določbo, merilo ali prakso objektivno upravičuje legitimni cilj in je način uresničevanja tega cilja primeren in nujen; ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>mora delodajalec oziroma oseba ali organizacija, ki jo ta direktiva zavezuje, glede oseb z določenim hendikepom [določeno invalidnostjo] na podlagi nacionalne zakonodaje sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z načeli iz člena 5, da odpravi podlago za prikrajšanost, ki jo povzroča taka določba, merilo ali praksa.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="002.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva ne vpliva na ukrepe, izhajajoče iz nacionalne zakonodaje, ki so v demokratični družbi nujni zaradi javne varnosti, vzdrževanja javnega reda in preprečevanja kaznivih dejanj, za zaščito zdravja ter varstvo pravic in svoboščin drugih.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 3 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>V mejah pristojnosti, ki so prenesene na [Unijo], se ta direktiva uporablja za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>zaposlitev in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko določijo, da se ta direktiva, kar zadeva diskriminiranje zaradi hendikepiranosti [invalidnosti] ali starosti, ne uporablja, ko gre za oborožene sile.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Poljsko pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 11<HT TYPE="SUP">3</HT> Kodeks pracy (zakonik o delovnih razmerjih) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v glavni stvari, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Vsakršna diskriminacija, neposredna in posredna, pri zaposlovanju, zlasti glede na spol, starost, invalidnost, raso, religijo, narodnost, politično prepričanje, članstvo v sindikatu, etnično poreklo, veroizpoved ali spolno usmerjenost, in tudi glede na zaposlitev za določen ali nedoločen čas ali s polnim ali skrajšanim delovnim časom, je prepovedana.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 18<HT TYPE="SUP">3a</HT> tega zakonika določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="018.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Delavci morajo biti pri zaposlovanju in prenehanju zaposlitve, pogojih zaposlitve, napredovanju in dostopu do izobraževanja zaradi pridobitve poklicnih kvalifikacij obravnavani enako, zlasti ne glede na spol, starost, invalidnost, raso, religijo, narodnost, politično prepričanje, članstvo v sindikatu, etnično poreklo, veroizpoved ali spolno usmerjenost, in tudi ne glede na zaposlitev za določen ali nedoločen čas ali s polnim ali skrajšanim delovnim časom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="018.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Enako obravnavanje pri zaposlovanju pomeni prepoved vsakršne diskriminacije, neposredne in posredne, iz katerega od razlogov, navedenih v odstavku 1.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="4"?><PARAG IDENTIFIER="018.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Neposredna diskriminacija obstaja, kadar je bil, je ali bi lahko bil delavec iz enega ali več razlogov, navedenih v odstavku 1, v enakem položaju obravnavan manj ugodno kot drugi delavci.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="018.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Posredna diskriminacija obstaja, kadar zaradi navidezno nevtralne določbe, uporabljenega merila ali prakse pride ali bi lahko prišlo do neugodnega nesorazmerja ali posebno neugodnega položaja pri zaposlovanju in prenehanju zaposlitve, pogojih zaposlitve, napredovanju in dostopu do izobraževanja zaradi pridobitve poklicnih kvalifikacij za vse ali večje število delavcev iz skupine, ki se od drugih razlikuje glede na eno ali več značilnosti, navedenih v odstavku 1, razen če določba, merilo ali praksa objektivno temelji na legitimnem cilju, ki ga je treba doseči, sredstva za dosego tega cilja pa so primerna in nujna.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 18<HT TYPE="SUP">3b</HT> navedenega zakonika določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="018.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Brez poseganja v določbe odstavkov 2, 3 in 4 gre za kršitev načela enakega obravnavanja pri zaposlovanju, kadar delodajalec položaj delavca obravnava drugače iz enega ali več razlogov, vsebovanih v členu 18<HT TYPE="SUP">3a</HT>(1), in zaradi tega:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(1)</NO.P><TXT>ne pride do sklenitve ali pride do odpovedi delovnega razmerja,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>pride do neugodne določitve plačila za delo in drugih pogojev zaposlitve ali ne pride do napredovanja ali priznanja drugih plačil, povezanih z delom,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(3)</NO.P><TXT>[…]</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>razen če delodajalec dokaže, da je tako ravnal iz objektivnih razlogov.</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 2a(1) ustawa o rehabilitacji zawodowej i społecznej oraz zatrudnianiu osób niepełnosprawnych (zakon o poklicni in socialni rehabilitaciji ter zaposlovanju invalidov) z dne <DATE ISO="19970827">27. avgusta 1997</DATE> (Dz. U. št. 123, pozicija 776) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon z dne <DATE ISO="19970827">27. avgusta 1997</DATE>), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Šteje se, da je invalidna oseba del zaposlenih invalidnih oseb od datuma, ko delodajalcu predloži odločbo o ugotovljeni invalidnosti. […]<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>.</ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 21 tega zakona določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="021.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Delodajalec, ki zaposluje 25 ali več delavcev za polni delovni čas, mora v [državni sklad za rehabilitacijo invalidnih oseb (PFRON)] plačevati mesečne prispevke v višini 40,65 % povprečne plače, pomnožene s številom delavcev, ki ustreza razliki med številom delavcev, ki zagotavlja spoštovanje kazalnika zaposlenosti 6 % invalidnih oseb, in dejanskim številom zaposlenih invalidnih oseb.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="021.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Delodajalci, ki zaposlujejo vsaj 6 % invalidnih delavcev, so oproščeni plačila prispevka iz odstavka 1.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>VL je bila zaposlena kot psihologinja v bolnišnici iz postopka v glavni stvari, nazadnje od <DATE ISO="20111003">3. oktobra 2011</DATE> do <DATE ISO="20160930">30. septembra 2016</DATE>. <DATE ISO="20111208">8. decembra 2011</DATE> je pridobila odločbo o ugotovljeni trajni invalidnosti druge stopnje, ki jo je <DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE> posredovala svojemu delodajalcu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Direktor bolnišnice iz postopka v glavni stvari se je v drugi polovici leta 2013 po sestanku z zaposlenimi odločil, da bo delavcem, ki mu bodo po tem sestanku predložili odločbo o ugotovljeni invalidnosti, priznal dodatek k plači v višini 250 poljskih zlotov (PLN) (približno 60 EUR).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Namen tega ukrepa je bil zmanjšati znesek prispevkov bolnišnice iz postopka v glavni stvari v državni sklad za rehabilitacijo invalidnih oseb (v nadaljevanju: PFRON).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Na podlagi te odločitve je bil dodatek k plači individualno odobren trinajstim delavcem, ki so po tem sestanku predložili odločbo o ugotovljeni invalidnosti. Nasprotno pa navedenega dodatka ni prejelo šestnajst delavcev – med katerimi je bila tudi VL – ki so svoje odločbe delodajalcu predložili pred navedenim sestankom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>VL je pri Sąd Rejonowy dla Krakowa – Nowej Huty w Krakowie IV Wydział Pracy i Ubezpieczeń Społecznych (okrajno sodišče v Krakovu – Nowa Huta v Krakovu, IV. oddelek za delovne in socialne spore, Poljska) vložila tožbo zoper svojega delodajalca, pri čemer je trdila, da je bila diskriminirana glede pogojev plačila za delo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Ker je to sodišče njeno tožbo zavrnilo, je VL vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču, Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu, Poljska).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>VL v pritožbi trdi, da je njen delodajalec dodatek k plači odobril skupini delavcev, ki ima skupno značilnost, in sicer invalidnost, vendar pod pogojem, da so odločbo o ugotovljeni invalidnosti predložili po datumu, ki ga je sam izbral, zaradi česar do tega dodatka k plači niso bili upravičeni delavci, ki so svoje odločbe predložili pred tem datumom. VL meni, da je taka praksa – katere cilj je bil spodbuditi invalidne delavce, ki še niso predložili odločbe o ugotovljeni invalidnosti, da to storijo, da bi se tako zmanjšal znesek prispevkov bolnišnice iz postopka v glavni stvari v PFRON – v nasprotju z Direktivo 2000/78, ki prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo zaradi invalidnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>V zvezi s tem se predložitveno sodišče sprašuje, ali lahko pride do posredne diskriminacije v smislu člena 2 Direktive 2000/78, kadar delodajalec razlikuje med delavci znotraj ene skupine z isto varovano značilnostjo – v obravnavanem primeru invalidnost – pri čemer pa zadevni invalidni delavci niso obravnavani manj ugodno v primerjavi z delavci brez invalidnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Sąd Okręgowy w Krakowie (regionalno sodišče v Krakovu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Ali je treba člen 2 Direktive [2000/78] razlagati tako, da je razlikovanje položajev posameznih oseb, ki spadajo v skupino, ki se od drugih razlikuje glede na varovano značilnost (invalidnost), ena od oblik kršitve načela enakega obravnavanja, če delodajalec razlikuje znotraj skupine na podlagi navidezno nevtralnega merila, ki pa ne more biti objektivno utemeljeno z legitimnim ciljem, sredstva za dosego tega cilja pa niso ne primerna ne nujna?<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2 Direktive 2000/78 razlagati tako, da lahko pod <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>koncept diskriminacije<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> iz te določbe spada praksa delodajalca, da od datuma, ki ga je sam določil, iz upravičenosti do dodatka k plači, ki ga plačuje invalidnim delavcem na podlagi predložitve odločbe o ugotovljeni invalidnosti, izključuje tiste invalidne delavce, ki so tako odločbo temu delodajalcu predložili že pred navedenim datumom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Najprej je treba spomniti, da se v skladu s členom 3(1)(c) Direktive 2000/78 v mejah pristojnosti, ki so prenesene na Unijo, področje uporabe te direktive nanaša na vse osebe v javnem in zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, med drugim v zvezi z zaposlitvijo in delovnimi pogoji, vključno z odpovedjo delovnega razmerja in plačilom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>plačilo<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> v smislu te določbe je treba razlagati široko in zajema zlasti vse sedanje ali prihodnje prejemke v denarju ali naravi, ki jih delavec zaradi zaposlitve prejme od delodajalca, čeprav le posredno, in ne glede na to, ali jih prejme na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zakonskih določb ali na prostovoljni podlagi (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160602">2. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>C</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑122/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:391">EU:C:2016:391</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Zato je treba za dodatek k plači, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, šteti, da spada med pogoje plačila v smislu člena 3(1)(c) Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Za odgovor na vprašanje za predhodno odločanje je treba najprej ugotoviti, ali lahko različno obravnavanje, do katerega pride znotraj skupine invalidnih oseb, spada pod <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>koncept diskriminacije<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> iz člena 2 Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180417">17. aprila 2018</DATE>, <NAME.CASE>Egenberger</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑414/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:257">EU:C:2018:257</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Prvič, v zvezi z besedilom člena 2 Direktive 2000/78 je v odstavku 1 tega člena načelo enakega obravnavanja za namene te direktive opredeljeno kot neobstoj vsakršne neposredne ali posredne diskriminacije zaradi katerega od razlogov iz člena 1 navedene direktive, med katerimi je tudi invalidnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Ta člen 2 v odstavku 2(a) določa, da se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi, med drugim, invalidnosti, v odstavku 2(b) pa določa, da se šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar je zaradi kakšne na videz nevtralne določbe, merila ali prakse neka oseba, med drugim z določeno invalidnostjo, v primerjavi z drugimi v slabšem položaju, razen v primerih iz točk (i) in (ii) te točke (b).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>V zvezi z zadnjenavedenim je treba navesti, da na podlagi besedila člena 2(1) in (2) Direktive 2000/78, ki se sklicuje, prvič, na diskriminacijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>zaradi<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> katerega od razlogov iz člena 1 te direktive in, drugič, na manj ugodno obravnavo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>zaradi<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> katerega od teh razlogov in s tem, da so v njem uporabljeni izrazi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>neka druga<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> oseba in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>drugimi<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> osebami, ni mogoče sklepati, da se v zvezi z varovanim razlogom iz člena 1, in sicer invalidnostjo, prepoved diskriminacije, določena s to direktivo, nanaša zgolj na različno obravnavanje invalidnih oseb v primerjavi z osebami, ki niso invalidi. Nasprotno, iz navedenega izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>zaradi<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> izhaja, da je diskriminacijo zaradi invalidnosti v smislu te direktive mogoče ugotoviti le, če pride do manj ugodnega obravnavanja ali slabšega položaja zaradi invalidnosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Drugič, glede sobesedila, v katero je umeščen člen 2 Direktive 2000/78, tudi iz drugih določb te direktive ni razvidna omejitev, kakršna je navedena v prejšnji točki te sodbe. Čeprav se člen 1 in člen 3(4) ter uvodni izjavi 11 in 12 navedene direktive na splošno sklicujejo na diskriminacijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>zaradi<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, med drugim, invalidnosti, pa ne vsebujejo nobenih podrobnih pojasnil glede osebe ali skupine oseb, ki bi lahko bile uporabljene za primerjavo pri presoji morebitnega obstoja take diskriminacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Tretjič, cilj, ki se uresničuje z Direktivo 2000/78, govori v prid razlagi člena 2(1) in (2) te direktive v smislu, da ta kroga oseb, ki jih je mogoče upoštevati pri izvedbi primerjave za ugotovitev diskriminacije zaradi invalidnosti v smislu navedene direktive, ne omejuje na osebe brez invalidnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>V skladu s členom 1 Direktive 2000/78 in kot je razvidno iz naslova, uvodnih izjav, vsebine in cilja te direktive, je namreč namen te direktive opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji, med drugim, zaradi invalidnosti pri zaposlovanju in delu, da bi se v državah članicah uresničevalo načelo enakega obravnavanja, tako da se vsakomur zagotavlja učinkovito varstvo pred diskriminacijo, ki temelji zlasti na tem razlogu (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200423">23. aprila 2020</DATE>, <NAME.CASE>Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑507/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:289">EU:C:2020:289</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Navedena direktiva tako na področju, ki ga ureja, udejanja splošno načelo prepovedi diskriminacije, ki je odslej določeno v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200423">23. aprila 2020</DATE>, <NAME.CASE>Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑507/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:289">EU:C:2020:289</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Vendar kot je Sodišče že ugotovilo, je namen Direktive 2000/78 boj proti vsem oblikam diskriminacije zaradi invalidnosti pri zaposlovanju in delu. Načelo enakega obravnavanja, določeno z navedeno direktivo za to področje, se namreč ne uporablja za skupino določenih oseb, ampak glede na razloge iz njenega člena 1, ki so taksativno našteti (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080717">17. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Coleman</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑303/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:415">EU:C:2008:415</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>SCMD</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑262/14</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:336">EU:C:2015:336</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Čeprav so primeri diskriminacije zaradi invalidnosti v smislu Direktive 2000/78 na splošno tisti, v katerih so invalidne osebe obravnavane manj ugodno ali so v slabšem položaju v primerjavi z osebami brez invalidnosti, pa bi bilo varstvo, zagotovljeno s to direktivo, zmanjšano, če bi bilo treba šteti, da za položaj, v katerem do take diskriminacije pride v skupini oseb, ki imajo vse neko invalidnost, že po definiciji ne velja prepoved diskriminacije, ki jo ta direktiva določa, zgolj zato ker gre za različno obravnavanje znotraj skupine invalidnih oseb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>V teh okoliščinah in kot so navedle Evropska komisija v svojih stališčih na obravnavi ter poljska in portugalska vlada v pisnih stališčih, je namen načela enakega obravnavanja iz Direktive 2000/78 varstvo delavca z invalidnostjo v smislu te direktive pred vsako diskriminacijo zaradi te invalidnosti ne le v primerjavi z delavci brez invalidnosti, ampak tudi v primerjavi z drugimi delavci z invalidnostjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Na podlagi te ugotovitve je treba dalje presoditi, ali lahko pod <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>koncept diskriminacije<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> iz člena 2 Direktive 2000/78 spada praksa delodajalca, da od datuma, ki ga je sam izbral, iz upravičenosti do dodatka k plači, ki ga plačuje invalidnim delavcem na podlagi predložitve odločbe o ugotovljeni invalidnosti, izključi tiste, ki so tako odločbo temu delodajalcu predložili že pred navedenim datumom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Čeprav mora na koncu nacionalno sodišče, ki je edino pristojno za presojo dejstev in razlago nacionalne zakonodaje, ugotoviti, ali praksa iz postopka v glavni stvari pomeni diskriminacijo, ki je prepovedana z Direktivo 2000/78, je Sodišče, ki je bilo pozvano, naj nacionalnemu sodišču poda koristne odgovore, pristojno podati napotke na podlagi spisa v postopku v glavni stvari ter pisnih in ustnih stališč, ki so mu bila predložena, tako da lahko predložitveno sodišče odloči v konkretnem sporu, o katerem odloča (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170314">14. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>G4S Secure Solutions</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:203">EU:C:2017:203</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180306">6. marca 2018</DATE>, <NAME.CASE>SEGRO in Horváth</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑52/16 in C‑113/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:157">EU:C:2018:157</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0079">79</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Poleg tega, čeprav se je predložitveno sodišče v svojem vprašanju sklicevalo na obstoj različnega obravnavanja, ki naj bi temeljilo na na videz nevtralnem merilu, in sicer na datumu predložitve odločbe o ugotovljeni invalidnosti, pa zgolj to dejstvo – v skladu z ustaljeno sodno prakso – Sodišča ne ovira, da predložitvenemu sodišču predloži vse elemente razlage, ki bi lahko bili koristni pri sojenju o zadevi, o kateri odloča, ne glede na to, ali jih predložitveno sodišče v vprašanjih navaja ali ne. Glede tega mora Sodišče iz vseh elementov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, zbrati elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170314">14. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>G4S Secure Solutions</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:203">EU:C:2017:203</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Direktiva 2000/78 v skladu s svojim členom 2(1) v povezavi s členom 1 med drugim prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo zaradi invalidnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Prvič, v zvezi z vprašanjem, ali praksa, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, lahko pomeni neposredno diskriminacijo zaradi invalidnosti, iz člena 2(2)(a) Direktive 2000/78, kot je bilo opozorjeno v točki 28 te sodbe, izhaja, da se šteje, da gre za tako diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba zaradi invalidnosti obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Na eni strani je treba navesti, da je treba zahtevo po primerljivosti položajev pri ugotavljanju obstoja kršitve načela enakega obravnavanja presojati glede na vse značilnosti teh položajev (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190122">22. januarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Cresco Investigation</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑193/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:43">EU:C:2019:43</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Natančneje, ne zahteva se, da sta položaja enaka, ampak le to, da sta primerljiva, pri čemer preizkus primerljivosti ne sme biti splošen in abstrakten, ampak specifičen in konkreten glede na zadevno dajatev (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190122">22. januarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Cresco Investigation</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑193/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:43">EU:C:2019:43</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Na drugi strani ni mogoče šteti, da določba ali praksa uvaja različno obravnavanje, ki neposredno temelji na invalidnosti v smislu določb člena 1 v povezavi s členom 2(2)(a) te direktive, če se opira na merilo, ki ni neločljivo povezano z invalidnostjo (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Milkova</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑406/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:198">EU:C:2017:198</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180118">18. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Ruiz Conejero</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑270/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:17">EU:C:2018:17</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Sodišče glede drugih razlogov iz člena 1 navedene direktive, ki niso invalidnost, razsodilo, da različno obravnavanje na podlagi obstoja zakonske zveze delavcev in ne izrecno na podlagi njihove spolne usmerjenosti vseeno pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi te usmerjenosti, saj so lahko v času zadevnega dejanskega stanja v zadevnih državah članicah zakonsko zvezo sklenile le osebe različnega spola, in zato istospolno usmerjeni delavci niso mogli izpolniti nujnega pogoja za pridobitev zahtevane ugodnosti. V takem položaju zakonskega stanu ni mogoče šteti za na videz nevtralno merilo (glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080401">1. aprila 2008</DATE>, <NAME.CASE>Maruko</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑267/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:179">EU:C:2008:179</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110510">10. maja 2011</DATE>, <NAME.CASE>Römer</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑147/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:286">EU:C:2011:286</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Hay</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑267/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:823">EU:C:2013:823</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 41, 44 in 47).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Sodišče je tudi razsodilo, da različno obravnavanje delavcev, ki temelji na pridobitvi pravice do starostne pokojnine, in ne izrecno na starosti, glede pogojev za dodelitev posebnega nadomestila za prenehanje delovnega razmerja pomeni neposredno diskriminacijo, saj to različno obravnavanje – ker je ta pridobitev pogojena z minimalno starostjo – temelji na merilu, ki je neločljivo povezano s starostjo (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101012">12. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Ingeniørforeningen i Danmark</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑499/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:600">EU:C:2010:600</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Podobno je Sodišče razsodilo, da nacionalna ureditev, ki delodajalcu omogoča, da odpove pogodbe o zaposlitvi delavcem, ki so pridobili pravico do starostne pokojnine, pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi spola, saj ženske to pravico pridobijo ob nižji starosti kot moški (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101118">18. novembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Kleist</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑356/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:703">EU:C:2010:703</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da kadar delodajalec nekega delavca obravnava, je obravnaval ali bi obravnaval manj ugodno kakor drugega od svojih delavcev v primerljivem položaju in kadar se glede na vse upoštevne okoliščine primera izkaže, da se tega prvega delavca manj ugodno obravnava zaradi njegove invalidnosti, ker to manj ugodno obravnavanje temelji na merilu, ki je neločljivo povezano s to invalidnostjo, je s takšnim obravnavanjem kršena prepoved neposredne diskriminacije iz člena 2(2)(a) Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru najprej ni sporno, da je zaradi prakse iz postopka v glavni stvari prišlo do različnega obravnavanja, saj so bili invalidni delavci, ki so bolnišnici iz postopka v glavni stvari odločbo o ugotovljeni invalidnosti predložili pred datumom sestanka iz točke 13 te sodbe, med katerimi je bila tudi VL, obravnavani manj ugodno kot invalidni delavci, ki na ta dan še niso predložili svoje odločbe, saj so imeli samo zadnjenavedeni delavci možnost prejeti dodatek k plači, ki jim ga je ponudil delodajalec, če so mu od tega dneva dalje predložili odločbo o ugotovljeni invalidnosti. Iz spisa, ki je na voljo Sodišču, je namreč razvidno, da se zdi, da delodajalec invalidnim delavcem, ki so mu že predložili odločbo, ni dal možnosti, da ponovno predložijo odločbo ali predložijo novo odločbo, da bi prejeli tak dodatek k plači.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Dalje je treba navesti, da sta bili glede na namen tega dodatka k plači, ki je bil uveden zaradi zmanjšanja zneska prispevkov bolnišnice iz postopka v glavni stvari v PFRON s spodbuditvijo – kot je razvidno iz spisa, ki je na voljo Sodišču – tistih invalidnih delavcev, ki so že bili zaposleni v tej bolnišnici in še niso predložili odločbe o ugotovljeni invalidnosti, da to storijo, ti kategoriji invalidnih delavcev v primerljivem položaju. Kot je namreč generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 84 sklepnih predlogov, so bili ti delavci v trenutku, ko se je bolnišnica iz postopka v glavni stvari odločila uvesti tak dodatek k plači, že v njej zaposleni in so vsi prispevali k doseganju prihrankov, ki jih je želel doseči ta delodajalec, ne glede na datum, na katerega so predložili svojo odločbo o ugotovljeni invalidnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Nazadnje, predložitveno sodišče mora ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin obravnavane zadeve, zlasti nacionalne zakonodaje, katere razlaga je v njegovi izključni pristojnosti, ugotoviti, ali časovni pogoj, ki ga je delodajalec določil za upravičenost do dodatka k plači iz postopka v glavni stvari, in sicer predložitev odločbe o ugotovljeni invalidnosti po datumu, ki ga je izbral, pomeni merilo, ki je neločljivo povezano z invalidnostjo delavcev, ki jim je bil ta dodatek zavrnjen, in če je tako, ugotoviti, da gre za neposredno diskriminacijo na podlagi te invalidnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Med posebej pomembnimi indici za to presojo je na eni strani okoliščina, ki jo navaja VL, da v skladu z nacionalno zakonodajo odločba o ugotovljeni invalidnosti omogoča posebne pravice, ki jih delavec lahko uveljavlja pri delodajalcu in ki izhajajo neposredno iz njegovega statusa invalidnega delavca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Ker se na drugi strani zdi, da delodajalec invalidnim delavcem, ki so mu že predložili svojo odločbo, ni dal možnosti, da ponovno predložijo to odločbo ali predložijo novo, bi lahko bila praksa iz postopka v glavni stvari – ki ni bila predvidena z zakonom z dne <DATE ISO="19970827">27. avgusta 1997</DATE> in za katero se zdi, da ni bilo vnaprej določeno nobeno jasno merilo za priznanje oziroma nepriznanje dodatka k plači iz postopka v glavni stvari – taka, da bi dokončno onemogočila, da jasno opredeljena skupina delavcev, ki jo sestavljajo vsi invalidni delavci, katerih delodajalec je ob uvedbi te prakse nujno vedel za njihovo stanje invalidnosti, izpolnijo ta časovni pogoj. Ti delavci so namreč to stanje predhodno formalizirali s predložitvijo odločbe o ugotovljeni invalidnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Če bi predložitveno sodišče ugotovilo, da gre za neposredno diskriminacijo, bi bilo tako diskriminacijo mogoče upravičiti le s katerim od razlogov iz člena 2(5) Direktive 2000/78 (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Hay</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑267/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:823">EU:C:2013:823</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Drugič, glede vprašanja, ali praksa, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, pomeni posredno diskriminacijo v smislu člena 2(2)(b) Direktive 2000/78, iz sodne prakse Sodišča izhaja, da taka diskriminacija lahko izhaja iz ukrepa, ki, čeprav je oblikovan nevtralno, torej z napotovanjem na<?PAGE NO="10"?> merila, ki niso povezana z varovano značilnostjo, vendarle vodi do tega, da osebe s to značilnostjo postavi v posebno neugoden položaj (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>CHEZ Razpredelenie Bulgaria</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑83/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:480">EU:C:2015:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0094">94</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170309">9. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Milkova</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑406/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:198">EU:C:2017:198</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Če bi v obravnavanem primeru predložitveno sodišče na koncu ugotovilo, da različno obravnavanje iz postopka v glavni stvari izhaja iz na videz nevtralne prakse, bo moralo še preveriti, ali je to različno obravnavanje osebe z nekaterimi oblikami invalidnosti postavilo v slabši položaj v primerjavi z osebami z drugimi oblikami invalidnosti. Direktiva 2000/78 se namreč nanaša na invalidnost na splošno in torej brez razlikovanja ali omejitve na vse invalidnosti v smislu te direktive (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161201">1. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Daouidi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑395/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:917">EU:C:2016:917</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Natančneje, to sodišče bo moralo raziskati, ali je praksa, ki jo je uvedla bolnišnica iz postopka v glavni stvari – in sicer da je za upravičenost do dodatka k plači določila pogoj, da je odločba o ugotovljeni invalidnosti posredovana po datumu, ki ga je sama izbrala – nekatere invalidne delavce postavila v slabši položaj zaradi posebne narave njihove invalidnosti, zlasti zaradi njene očitnosti ali ker je bilo zaradi te invalidnosti treba opraviti razumne prilagoditve, kot je prilagoditev delovnega mesta ali delovnega časa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Mogoče bi bilo namreč šteti – kar mora sicer preveriti predložitveno sodišče – da so bili v praksi večinoma delavci s tako invalidnostjo zavezani, da pred datumom, ki ga je izbrala bolnišnica iz postopka v glavni stvari, pri njej formalizirajo svoje zdravstveno stanje s predložitvijo odločbe o ugotovljeni invalidnosti, medtem ko so drugi delavci z drugačno invalidnostjo, na primer zaradi lažje invalidnosti ali ker niso takoj potrebovali razumnih prilagoditev, kot so tiste, omenjene v prejšnji točki, lahko izbirali, ali bodo to storili ali ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Vendar v skladu s členom 2(2)(b)(i) Direktive 2000/78 različno obravnavanje, zaradi katerega so osebe z očitno invalidnostjo ali invalidnostjo, ki narekuje razumne prilagoditve, dejansko postavljene v slabši položaj, ne more pomeniti posredne diskriminacije, če ga objektivno upravičuje legitimni cilj in je način uresničevanja tega cilja primeren in nujen. V obravnavani zadevi se zdi, da iz cilja prakse iz postopka v glavni stvari, ki je ustvarjanje prihrankov, izhaja, da pogoji, ki se zahtevajo za tako utemeljitev, niso izpolnjeni, kar mora – po potrebi – preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Glede na zgoraj navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2 Direktive 2000/78 razlagati tako, da:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>praksa delodajalca, da dodatek k plači izplača invalidnim delavcem, ki so odločbo o ugotovljeni invalidnosti predložili po datumu, ki ga je izbral ta delodajalec, ne pa invalidnim delavcem, ki so to odločbo predložili pred tem datumom, lahko pomeni neposredno diskriminacijo, če se izkaže, da ta praksa temelji na merilu, ki je neločljivo povezano z invalidnostjo, ker ta praksa lahko dokončno onemogoči, da bi jasno opredeljena skupina delavcev, katerih delodajalec je ob uvedbi te prakse nujno vedel za njihovo stanje invalidnosti, izpolnila ta časovni pogoj;</P></ITEM><ITEM><P>navedena praksa, čeprav je na videz nevtralna, lahko pomeni posredno diskriminacijo zaradi invalidnosti, če se izkaže, da postavlja v slabši položaj invalidne delavce zaradi narave njihove invalidnosti, zlasti zaradi očitnosti invalidnosti ali ker je za to invalidnost potrebna razumna prilagoditev delovnih pogojev, ne da bi bila objektivno upravičena z legitimnim ciljem in ne da bi bil način uresničevanja tega cilja primeren in nujen.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 2 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne <DATE ISO="20001127">27. novembra 2000</DATE> o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da:</HT></P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P><HT TYPE="BOLD">praksa delodajalca, da dodatek k plači izplača invalidnim delavcem, ki so odločbo o ugotovljeni invalidnosti predložili po datumu, ki ga je izbral ta delodajalec, ne pa invalidnim delavcem, ki so to odločbo predložili pred tem datumom, lahko pomeni neposredno diskriminacijo, če se izkaže, da ta praksa temelji na merilu, ki je neločljivo povezano z invalidnostjo, ker ta praksa lahko dokončno onemogoči, da bi jasno opredeljena skupina delavcev, katerih delodajalec je ob uvedbi te prakse nujno vedel za njihovo stanje invalidnosti, lahko izpolnila ta časovni pogoj;</HT></P></ITEM><ITEM><P><HT TYPE="BOLD">navedena praksa, čeprav je na videz nevtralna, lahko pomeni posredno diskriminacijo zaradi invalidnosti, če se izkaže, da postavlja v slabši položaj invalidne delavce zaradi narave njihove invalidnosti, zlasti zaradi očitnosti invalidnosti ali ker je za to invalidnost potrebna razumna prilagoditev delovnih pogojev, ne da bi bila objektivno upravičena z legitimnim ciljem in ne da bi bil način uresničevanja tega cilja primeren in nujen.</HT></P></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>