<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="ECRCJ2005SLA.0400247701.case.xml"><NO.CASE>C-61/03</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62003C0061</NO.CELEX><NO.SEQ>0001.0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>2481</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>2510</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>30</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><LEFT>SKLEPNI PREDLOGI L. A. GEELHOEDA — ZADEVA C-61/03</LEFT><RIGHT>KOMISIJA PROTI ZDRUŽENEMU KRALJESTVU</RIGHT></CURR.TITLE><CONTENTS.CONCLUSION><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">L. A. Geelhoeda</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20041202">2. decembra 2004</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I —</NO.P><TXT>Uvod</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Komisija Evropskih skupnosti v tem postopku na podlagi člena 141 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljevanju: Pogodba ESAE) trdi, da je Združeno kraljestvo s tem, da ni predložilo splošnih podatkov v zvezi s projektom odstranitve radioaktivnih odpadkov, povezanih z demontažo reaktorja Jason, ki je na Royal Naval Collegeu v Greenwichu, kršila člen 37 ESAE. Na podlagi tega člena morajo države članice Komisiji predložiti splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov v kateri koli obliki.</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta zadeva odpira pomembno vprašanje razlage člena 37 AE, in sicer ali se obveznost iz tega člena nanaša tudi na radioaktivne odpadke, ki izvirajo iz jedrskih objektov, uporabljanih v vojaške namene. Medtem ko Komisija zatrjuje, da je tako, Združeno kraljestvo ob podpori Francoske republike trdi, da se ta člen nanaša le na odpadke, ki izvirajo iz jedrskih objektov, namenjenih za civilno in gospodarsko uporabo.</TXT></NP><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Dejansko stanje, povezano z demontažo, v obravnavani zadevi ni sporno.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II —</NO.P><TXT>Dejansko stanje in postopek</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je z reaktorjem Jason upravljalo od leta 1962 do leta 1996 na Royal Naval Collegeu v Greenwichu. V tem obdobju so ga uporabljali za usposabljanje mornariškega in pristaniškega osebja o reaktorski fiziki ter kot raziskovalno orodje v podporo pomorskega programa za jedrski pogon ministrstva za obrambo. Ob koncu tega obdobja so reaktor Jason demontirali na podlagi uspešno pridobljene odobritve Environment Agency for England and Wales (agencija za okolje za Anglijo in Wales Združenega kraljestva).</TXT></NP><?PAGE NO="I-2482"?><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Združeno kraljestvo je leta 1998 Komisijo obvestilo, da bo demontiralo reaktor Jason. Komisija je z dopisom z dne <DATE ISO="19990108">8. januarja 1999</DATE> od Združenega kraljestva zahtevala podrobnejše informacije o demontáži, da bi lahko določila, kdaj je treba zagotoviti <QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>splošne podatke<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/>, ki se zahtevajo v skladu s členom 37. Združeno kraljestvo je z dopisom z dne, <DATE ISO="19990305">5. marca 1999</DATE> odgovorilo, da meni, da objekti, ki se uporabljajo v vojaške namene, ne spadajo na področje Pogodbe ESAE in da zatu, Komisiji ne namerava nobenih splošnih podatkov v smislu člena 37. Združeno kraljestvo pa je vseeno predlagalo, da lahko Komisiji pošlje dovoljenje za demontažo, ki ga je izdala Environment Agency for England and Wales, kakor tudi prošnjo za pridobitev dovoljenja, vloženo pri tej ustanovi.</TXT></NP><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Komisija je s pisnim opominom z dne <DATE ISO="20010130">30. januarja 2001</DATE> Združeno kraljestvo obvestila, da meni, da se naslov II, poglavje 3, Pogodbe ESAE uporablja pri ionizirajočem sevanju ne glede na vir. Komisija je pozvala Združeno kraljestvo, naj predloži svoja stališča v zvezi s tem pisnim opominom v dveh mesecih po vročitvi.</TXT></NP><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Združeno kraljestvo je v odgovoru z dne <DATE ISO="20010330">30. marca 2001</DATE> navedlo, da je po njegovem mnenju cilj Evropske skupnosti za atomsko energijo, kot je določen v Pogodbi ESAE, spodbujanje civilne in gospodarske uporabe jedrske energije, razen jedrske energije, uporabljene v vojaške namene. Združeno kraljestvo meni, da se lahko za obrambne dejavnosti uporabljajo le določena poglavja Pogodbe.</TXT></NP><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20011221">21. decembra 2001</DATE> na Združeno kraljestvo naslovila obrazloženo mnenje v zvezi z domnevno kršitvijo člena 37 AE. Komisija je Združeno kraljestvo pozvala, naj ravna v skladu z obrazloženim mnenjem v dvomesečnem roku po prejetju.</TXT></NP><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>Združeno kraljestvo je v odgovoru z dne <DATE ISO="20020220">20. februarja 2002</DATE> potrdilo svoje stališče, da ker vojaški objekti ne spadajo na področje Pogodbe ESAE, Komisiji ni zavezano predložiti nobenih informacij v skladu s členom 37 AE.</TXT></NP><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT>Komisija je zato sprožila ta postopek, ki je bil vpisan v evidenco Sodišča <DATE ISO="20030204">4. februarja 2003</DATE>.</TXT></NP><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>Intervencijska vloga Francoske republike je bila v evidenco Sodišča vložena <DATE ISO="20031208">8. decembra 2003</DATE>.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-2483"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III —</NO.P><TXT>Pravni okvir</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>12.</NO.P><TXT>Pri presoji, ali se člen 37 AE uporablja za odpadke, ki izvirajo iz jedrskih objektov, uporabljanih v vojaške namene, so upoštevne sledeče določbe Pogodbe ESAE.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A —</NO.P><TXT>Naslov II, poglavje 3, ESAE</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 37 AE je del poglavja 3 iz naslova II Pogodbe ESAE. Naslov poglavja je <QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201E"/>Varovanje zdravja<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="201C"/>, s katerim se izvaja četrta uvodna izjava Pogodbe, v skladu s katero so države članice odločene ustvariti razmere, <QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201E"/>potrebne za razvoj močne jedrske industrije<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="201C"/>, in sicer <QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>v skrbi za vzpostavitev varnostnih razmer, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/>. Za trenutni namen je koristno na kratko preučiti določbe poglavja 3 v celoti, da bi dobili predstavo o vrsti pristojnosti ESAE na področju varovanja zdravja.</TXT></NP><NP><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 30 AE določa, da se <QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>v Skupnosti določijo temeljni standardi za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>15.</NO.P><TXT>Standardi so bili nazadnje določeni v Direktivi Sveta 96/29.<NOTE NOTE.ID="E0002" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19960513">13. maja 1996</DATE> o določitvi osnovnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj ({).</P></NOTE> V skladu s členom 33 AE morajo države članice zagotoviti skladnost s temi temeljnimi standardi.</TXT></NP><NP><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 34 AE zavezuje države članice k pridobitvi predhodnega mnenja Komisije o dodatnih ukrepih za varovanje zdravja, sprejetih za območje, na katerem se nameravajo izvesti posebno nevarni poskusi. Kadar lahko posledice takih poskusov prizadenejo ozemlja drugih držav članic, je treba pred izvedbo poskusa pridobiti privolitev Komisije.</TXT></NP><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člena 35 in 36 AE zavezujeta države članice k zagotavljanju spoštovanja temeljnih standardov, tako da postavijo naprave, potrebne za izvajanje stalnega nadzora stopnje radioaktivnosti, in morajo Komisijo stalno<?PAGE NO="I-2484"?> obveščati o stopnji radioaktivnosti. Komisija mora imeti pravico dostopa do teh naprav ter pravico preverjati njihovo delovanje in učinkovitost.</TXT></NP><NP><NO.P>18.</NO.P><TXT>Člen 37 AE določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>Vsaka država članica mora Komisiji predložiti splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi v kateri koli obliki, tako da lahko Komisija ugotovi, ali izvajanje takega načrta lahko povzroči radioaktivno kontaminacijo vode, zemlje ali zračnega prostora druge države članice.</P><P>Komisija da svoje mnenje po posvetovanju s skupino izvedencev iz člena 31<NOTE NOTE.ID="E0003" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Od začetka veljavnosti Pogodbe ESAE so različna priporočila Komisije pojasnila področje uporabe člena 37 AE ter še posebej razlago izrazov <QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>odlaganje radioaktivnih odpadkov<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/> in <QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201E"/>splošnih podatkov<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="201C"/>. Gre zlasti za Priporočilo Komisije 1999/829/Euratom z dne <DATE ISO="19991206">6. decembra 1999</DATE> o uporabi člena 37 Pogodbe o Euratomu (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="324" DATE.PUB="1999" PAGE.FIRST="23">UL L 324, str. 23</REF.DOC.OJ>) in Priporočilo Komisije 91/4/Euratom z dne <DATE ISO="19901207">7. decembra 1990</DATE> o uporabi člena 37 Pogodbe o Euratomu (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="006" DATE.PUB="1990" PAGE.FIRST="16">UL L 6, str. 16</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> v roku šestih mesecev.<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>19.</NO.P><TXT>Člen 38 AE zavezuje Komisijo, da naslovi na države članice priporočila o stopnji radioaktivnosti zraka, vode in zemlje. V nujnih primerih lahko izda direktivo, s katero od zadevne države članice zahteva, naj v roku, ki ga določi Komisija, sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje kršitev temeljnih standardov in za zagotavljanje spoštovanja predpisov.<NOTE NOTE.ID="E0004" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej na primer Priporočilo Komisije 2001/928/Euratom z dne <DATE ISO="20011220">20. decembra 2001</DATE> o zaščiti javnosti pred izpostavljanjem radonu in preskrbi s pitno vodo (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="344" DATE.PUB="2001" PAGE.FIRST="85">UL L 344, str. 85</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Če ta država ne ravna v skladu z direktivo Komisije v določenem roku, lahko Komisija ali katera koli država članica zadevo <QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>takoj<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/> predloži Sodišču.</TXT></NP><NP><NO.P>20.</NO.P><TXT>Nazadnje člen 39 AE določa ustanovitev oddelka za dokumentacijo in študije v zvezi z varovanjem zdravja v okviru Skupnega centra za jedrske raziskave (ustanovljen v skladu s členom 8 AE), katerega naloga je zbirati dokumentacijo in podatke iz členov 33 AE, 36 AE in 37 AE<NOTE NOTE.ID="E0005" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Angleška različica Pogodbe ESAE se v zvezi s tem nanaša na člene 33 AE, 36 AE in 37 AE, druge jezikovne različice pa na člene 33 AE, 37 AE in 38 AE.</P></NOTE> ter pomagati Komisiji pri opravljanju nalog, ki so ji dodeljene s poglavjem 3 Pogodbe ESAE.</TXT></NP><?PAGE NO="I-2485"?><NP><NO.P>21.</NO.P><TXT>Od začetka veljavnosti Pogodbe ES AE je bilo sprejeto veliko sekundarne zakonodaje v podporo ciljem varovanja zdravja, na primer:<NOTE NOTE.ID="E0006" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Drugi primeri, vključno s Sklepom Sveta 87/600/Euratom z dne <DATE ISO="19871214">14. decembra 1987</DATE> o režimu Skupnosti za zgodnjo izmenjavo informacij v primeru radiološke krize (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="371" DATE.PUB="1987" PAGE.FIRST="76">UL L 371, str. 76</REF.DOC.OJ>), Sklepom Sveta 89/618/Euratom z dne <DATE ISO="19891127">27. novembra 1989</DATE> o obveščanju splošne javnosti o sprejetju ukrepov za zaščito zdravja in postopkih, ki bi jih izvajali v primeru radiološke krize (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="357" DATE.PUB="1989" PAGE.FIRST="31">UL L 357, str. 31</REF.DOC.OJ>), z Direktivo Sveta 97/43/Euratom z dne <DATE ISO="19970630">30. junija 1997</DATE> o zaščiti posameznikovega zdravja pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja v povezavi s sevanjem v zdravstvu (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="180" DATE.PUB="1997" PAGE.FIRST="22">UL L 180, str. 22</REF.DOC.OJ>)</P></NOTE></TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>Direktiva Sveta 2003/122/Euratom z dne <DATE ISO="20031222">22. decembra 2003</DATE> o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora,<NOTE NOTE.ID="E0007" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="346" DATE.PUB="2003" PAGE.FIRST="57">UL L 346, str. 57</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Uredba Sveta (Euratom) št. 1493/93 z dne <DATE ISO="19930608">8. junija 1993</DATE> o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami članicami,<NOTE NOTE.ID="E0008" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="148" DATE.PUB="1993" PAGE.FIRST="1">UL L 148, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Direktiva Sveta 92/3/Euratom z dne <DATE ISO="19920203">3. februarja 1992</DATE> o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter v Skupnosti in iz nje,<NOTE NOTE.ID="E0009" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="035" DATE.PUB="1992" PAGE.FIRST="24">UL L 35, str. 24</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Direktiva Sveta 90/641/Euratom z dne <DATE ISO="19901204">4. decembra 1990</DATE> o operativni zaščiti zunanjih delavcev, ki so med svojimi dejavnostmi na nadzorovanih območjih izpostavljeni nevarnosti ionizirajočega sevanja,<NOTE NOTE.ID="E0010" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="349" DATE.PUB="1990" PAGE.FIRST="21">UL L 349, str. 21</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> in</P></ITEM><ITEM><P>Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne <DATE ISO="19871222">22. decembra 1987</DATE> o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti<NOTE NOTE.ID="E0011" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="371" DATE.PUB="1987" PAGE.FIRST="11">UL L 371, str. 11</REF.DOC.OJ>, kakor je bila spremenjena.</P></NOTE>.</P></ITEM></LIST></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B —</NO.P><TXT>Členi od 24 do 28 AE</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>22.</NO.P><TXT>Pri tej presoji je treba upoštevati tudi člene od 24 do 28 AE, ki sestavljajo oddelek III (z naslovom <QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201E"/>Določbe o varovanju tajnosti<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="201C"/>), poglavja II Pogodbe ESAE, ki se nanaša na razširjanje znanja. Ti členi zagotavljajo zlasti poseben sistem varovanja,<?PAGE NO="I-2486"?> ki velja za znanje, ki ga Skupnost pridobi z izvajanjem jedrskih raziskovalnih programov, če razkritje tega znanja <QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>lahko škoduje obrambnim interesom ene ali več držav članic<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>23.</NO.P><TXT>Ta sistem ima obliko stopenj zaupnosti, ki jih določi Svet in jih začasno uporablja Komisija tam, kjer ugotovi, da lahko razkritje določenega znanja škoduje obrambnim interesom ene ali več držav članic (člen 24(2) AE). To znanje Komisija sporoči državam članicam, ki <QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>začasno zagotovijo njegovo tajnost na enak način<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/>. Države članice v treh mesecih obvestijo Komisijo, ali želijo obdržati začasno uporabljeno stopnjo zaupnosti, jo nadomestiti z drugo ali odpraviti varovanje tajnosti. Ob izteku tega roka se uporabi najstrožja zahtevana stopnja zaupnosti in Komisija o tem obvesti države članice.</TXT></NP><NP><NO.P>24.</NO.P><TXT>Svet lahko na zahtevo Komisije ali države članice soglasno odloči, da kadar koli uporabi drugo stopnjo zaupnosti ali odpravi varovanje tajnosti. Svet pridobi mnenje Komisije, preden ukrepa na zahtevo države članice.</TXT></NP><NP><NO.P>25.</NO.P><TXT>Člen 24(3) AE določa, da se določbe členov 12 in 13 AE v zvezi z znanjem, s katerim razpolaga Skupnost, uporabljajo za znanje, za katero veljajo stopnje zaupnosti, le v omejeno določenih okoliščinah in ob zagotavljanju upoštevanja <QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>ustrezni varnostni ukrepi<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>26.</NO.P><TXT>V skladu s členom 25(1) AE mora država članica, ki Komisiji pošlje obvestilo o vložitvi ali vsebini prijave patenta ali uporabnega modela, ki spada na jedrsko področje (kot zahteva člen 16 AE), opozoriti, kjer je to primerno, na potrebo, da se iz obrambnih razlogov uporabi stopnja zaupnosti, ki jo je določila, in hkrati navede predvideno trajanje varovanja tajnosti. Komisija in države članice morajo sprejeti tiste ukrepe, ki ustrezajo stopnji zaupnosti, kakršno zahteva država, ki je poslala obvestilo. Čeprav Komisija lahko posreduje ta obvestila <QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201E"/>skupnim podjetjem<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="201C"/> v smislu poglavja 5 Pogodbe ESAE ali prek države članice osebam oziroma podjetjem, ki opravljajo dejavnosti na ozemlju te države članice, člen 25(2) določa, da mora <QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201E"/>za vsako obvestilo dati soglasje država, ki je obvestilo poslala<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="201C"/> in da se je mogoče soglasju odreči le iz obrambnih razlogov.</TXT></NP><?PAGE NO="I-2487"?><NP><NO.P>27.</NO.P><TXT>Člen 26 AE določa, da če za znanje, ki je predmet patentov, patentnih prijav, začasno zaščitenih patentnih pravic, uporabnih modelov ali prijav uporabnih modelov, velja sistem varovanja tajnosti v skladu s členoma 24 AE in 25 AE, države, ki so zaprosile za uporabo tega sistema, ne morejo odreči dovoljenja, da se ustrezne prijave vložijo v drugih državah članicah. Vendar <QUOT.START ID="QS0016" REF.END="QE0016" CODE="201E"/>vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da ohrani varovanje tajnosti teh pravic in prijav v skladu s postopkom, določenim v njenih nacionalnih zakonih in drugih predpisih<QUOT.END ID="QE0016" REF.START="QS0016" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>Poleg tega v skladu s členom 26(2) AE prijave, ki se nanaša na znanje, za katero velja sistem varovanja tajnosti v skladu s členom 24, ni mogoče vložiti zunaj držav članic brez njihove soglasne privolitve.</TXT></NP><NP><NO.P>29.</NO.P><TXT>Nazadnje člen 28 AE med drugim določa, da mora Skupnost nadomestiti vso utrpelo škodo, če se zaradi obveščanja Komisije patenti ali uporabni modeli, ki se iz obrambnih razlogov obravnavajo kot zaupni, neustrezno uporabijo ali če zanje izve nepooblaščena oseba.</TXT></NP><NP><NO.P>30.</NO.P><TXT>Sistem varovanja tajnosti, določen v poglavju II, oddelek III, se izvaja z Uredbo Sveta (Euratom) št. 3.<NOTE NOTE.ID="E0012" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>UL L 17, str. 9406.</P></NOTE> Cilj in obseg te uredbe sta obrazložena v njeni preambuli: <QUOT.START ID="QS0017" REF.END="QE0017" CODE="201E"/>Ker je treba uveljaviti varnostne ukrepe za vsako stopnjo varnosti, ki se zahteva za informacije, katerih razkritje lahko škoduje obrambnim interesom ene ali več držav članic, in ker je takšne ukrepe treba izvajati pod nadzorom Komisije glede na predmet teh informacij in tudi na osebe in podjetja, ki jim morajo biti informacije sporočene na ozemlju držav članic.<QUOT.END ID="QE0017" REF.START="QS0017" CODE="201C"/></TXT></NP><NP><NO.P>31.</NO.P><TXT>Uredba v nadaljevanju določa, da mora biti znanje iz členov 24 AE in 25 AE, imenovano <QUOT.START ID="QS0018" REF.END="QE0018" CODE="201E"/>Euratomove zaupne informacije<QUOT.END ID="QE0018" REF.START="QS0018" CODE="201C"/>, označeno z eno od štirih varnostnih stopenj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P><QUOT.START ID="QS0019" REF.END="QE0019" CODE="201E"/>Eura - strogo tajno<QUOT.END ID="QE0019" REF.START="QS0019" CODE="201C"/>, pri kateri bi nepooblaščena objava informacij imela izredno resne posledice za obrambne interese ene ali več držav članic;</P></ITEM><?PAGE NO="I-2488"?><ITEM><P><QUOT.START ID="QS0020" REF.END="QE0020" CODE="201E"/>Eura — tajno<QUOT.END ID="QE0020" REF.START="QS0020" CODE="201C"/>, pri kateri bi nepooblaščena objava informacij imela resne posledice za obrambne interese ene ali več držav članic;</P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START ID="QS0021" REF.END="QE0021" CODE="201E"/>Eura — zaupno<QUOT.END ID="QE0021" REF.START="QS0021" CODE="201C"/>, pri kateri bi nepooblaščena objava informacij imela škodljive posledice za obrambne interese ene ali več držav članic;</P></ITEM><ITEM><P><QUOT.START ID="QS0022" REF.END="QE0022" CODE="201E"/>Eura — omejeno dostopno<QUOT.END ID="QE0022" REF.START="QS0022" CODE="201C"/>, pri kateri bi nepooblaščena objava informacij lahko škodila obrambnim interesom ene ali več držav članic, vendar se zahteva manjša stopnja varnosti kakor pri dokumentih, ki so razvrščeni kot Eura -zaupno.<NOTE NOTE.ID="E0013" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Člen 10 Uredbe št. 3.</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>32.</NO.P><TXT>V skladu s členom 9 Uredbe se varnostne stopnje uporablja <QUOT.START ID="QS0023" REF.END="QE0023" CODE="201E"/>samo v resnično potrebnem obsegu<QUOT.END ID="QE0023" REF.START="QS0023" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>33.</NO.P><TXT>Vsaka država članica mora imenovati uradni organ, ki je na ozemlju v njeni pristojnosti odgovoren za uporabo varnostnih ukrepov, določenih v Uredbi.<NOTE NOTE.ID="E0014" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Ibidem, člen 7.</P></NOTE> Dostop do Euratomovih tajnih podatkov se lahko odobri le osebam, ki so pooblaščene na podlagi postopka, ki ga določa Uredba.<NOTE NOTE.ID="E0015" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Ibidem, členi od 14 do 16.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>34.</NO.P><TXT>Če povzamemo, sistem odpravlja tveganje klasifikacije občutljivih znanj z obrambnega področja po stopnji zaupnosti, ki bi bila prenizka za katero koli državo članico. Kakor koli, ta nadzorni ukrep se uporablja v skladu z načelom, na podlagi katerega se znanja označijo le z <QUOT.START ID="QS0024" REF.END="QE0024" CODE="201E"/>resnično potrebn[o]<QUOT.END ID="QE0024" REF.START="QS0024" CODE="201C"/> varnostno stopnjo.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C —</NO.P><TXT>Člen 13 AE</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>35.</NO.P><TXT>Člen 13 AE je del poglavja II AE, ki določa sistem razširjanja znanja, s katerim v skladu s Pogodbo ESAE razpolaga Komisija. Določa, da Komisija posreduje državam članicam, osebam in podjetjem znanje, ki<?PAGE NO="I-2489"?> ga pridobi Skupnost in ga ne urejajo določbe člena 12 AE, in sicer znanje, ki ne obsega patentov, začasno zaščitenih patentnih pravic, uporabnih modelov ali patentnih prijav, ki so last Skupnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>36.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je pomembno določilo tega člena v zvezi s postopki ravnanja z zaupnimi znanji. Člen določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0025" REF.END="QE0025" CODE="201E"/>Vendar lahko Komisija posredovanje tega znanja pogojuje z zahtevo, da se obravnava kot zaupno in se ne prenaša tretjim osebam.</P><P>Komisija sme posredovati znanje, pridobljeno ob upoštevanju omejitev glede njegove uporabe ali razširjanja, kakršno je na primer zaupno znanje, samo če zagotovi spoštovanje teh omejitev.<QUOT.END ID="QE0025" REF.START="QS0025" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>D —</NO.P><TXT>Člen 84 AE</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>37.</NO.P><TXT>Člen 84 spada v naslov II, poglavje 7, ki določa sistem <QUOT.START ID="QS0026" REF.END="QE0026" CODE="201E"/>[n]adzorni[h] ukrep[ov]<QUOT.END ID="QE0026" REF.START="QS0026" CODE="201C"/> v Pogodbi ESAE za rude, snovi virov in posebnih cepljivih snovi. Sistem nalaga Komisiji nadzor nad določenimi jedrskimi dejavnostmi znotraj držav članic, da zagotovi, da se te snovi ne uporabljajo v druge namene kakor za tiste, ki so jih uporabniki navedli, ter da se spoštujejo določbe v zvezi s preskrbo in vse obveznosti glede nadzora, ki jih je Skupnost prevzela s sporazumom, sklenjenim s tretjo državo ali mednarodno organizacijo (člen 77). V ta namen mora Komisija na primer zahtevati, da se vodijo in predložijo obratovalni zapisi (člen 79) ter lahko pošlje inšpektorje v države članice (člen 81).</TXT></NP><NP><NO.P>38.</NO.P><TXT>Člen 84(3) AE je izjema od nadzornih ukrepov za snovi, ki so <QUOT.START ID="QS0027" REF.END="QE0027" CODE="201E"/>določene za obrambne namene, ki so v postopku posebne predelave za te namene ali ki se po tej predelavi v skladu z operativnim načrtom namestijo ali skladiščijo v vojaškem objektu<QUOT.END ID="QE0027" REF.START="QS0027" CODE="201C"/>.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>E —</NO.P><TXT>Člen 192 AE</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>39.</NO.P><TXT>Člen 192 AE določa splošno dolžnost lojalnega sodelovanja držav članic, ki je podobna tisti, ki jo vsebuje člen 10 ES:<?PAGE NO="I-2490"?> <QUOT.START ID="QS0028" REF.END="QE0028" CODE="201E"/>Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, bodisi splošne bodisi posamične, da zagotovijo izpolnitev obveznosti iz te pogodbe ali iz aktov institucij Skupnosti. Ti ukrepi olajšujejo izpolnjevanje njenih nalog.<QUOT.END ID="QE0028" REF.START="QS0028" CODE="201C"/></TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>F —</NO.P><TXT>Člen 194 AE</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>40.</NO.P><TXT>Naslednja upoštevna določba je člen 194 AE, ki sodi pod naslov V (<QUOT.START ID="QS0029" REF.END="QE0029" CODE="201E"/>Splošne določbe<QUOT.END ID="QE0029" REF.START="QS0029" CODE="201C"/>) Pogodbe ESAE. Člen določa strogo obveznost tajnosti za osebe, ki morajo biti zaradi svoje funkcije ali javnih oziroma zasebnih povezav z institucijami ali službami Skupnosti ali s skupnimi podjetji seznanjeni z <QUOT.START ID="QS0030" REF.END="QE0030" CODE="201E"/>dejstvi, informacijami, znanjem, dokumenti ali predmeti, za katere na podlagi predpisov, ki jih je sprejela država članica ali institucija Skupnosti, velja sistem varovanja tajnosti<QUOT.END ID="QE0030" REF.START="QS0030" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0016" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Kršitev te obveznosti se obravnava kot kršitev zakonov države članice na področju <QUOT.START ID="QS0031" REF.END="QE0031" CODE="201E"/>ogrožanja državne varnosti ali razkrivanja poklicne tajnosti<QUOT.END ID="QE0031" REF.START="QS0031" CODE="201C"/> in ta država članica na zahtevo katere koli prizadete države članice ali Komisije ukrepa zoper vsako osebo iz svoje pristojnosti, ki je storila tako kršitev.</P></NOTE> Poleg tega člen 194(2) AE od držav članic zahteva, da sprejmejo <QUOT.START ID="QS0032" REF.END="QE0032" CODE="201E"/>ustrezne ukrepe<QUOT.END ID="QE0032" REF.START="QS0032" CODE="201C"/> za olajšanje postopne vzpostavitve <QUOT.START ID="QS0033" REF.END="QE0033" CODE="201E"/>kar najbolj enotnega in obsežnega sistema varovanja tajnosti<QUOT.END ID="QE0033" REF.START="QS0033" CODE="201C"/>. Kot sem že navedel, je bil okvir za tak sistem varovanja tajnosti za znanje, ki ga je pridobila Skupnosti na podlagi raziskovalnih programov, določen z Uredbo Sveta (Euratom) št. 3.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>G —</NO.P><TXT>Člen 296 ES</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>41.</NO.P><TXT>Zadnji element pravnega okvira v teh postopkih je člen 296(1) Pogodbe ES, ki določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0034" REF.END="QE0034" CODE="201E"/>Določbe te pogodbe ne izključujejo uporabe naslednjih pravil:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>nobena država članica ni dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>vsaka država članica lahko v zvezi s proizvodnjo orožja, streliva in vojaških sredstev sprejme ukrepe, za katere meni, da so potrebni za zaščito bistvenih<?PAGE NO="I-2491"?> interesov njene varnosti; takšni ukrepi ne smejo negativno vplivati na pogoje konkurence na skupnem trgu glede proizvodov, ki niso izrecno predvideni v vojaške namene.<QUOT.END ID="QE0034" REF.START="QS0034" CODE="201C"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV —</NO.P><TXT>Stališča strank</TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A —</NO.P><TXT>Stališča Komisije</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>42.</NO.P><TXT>Komisija navaja naslednje glavne ugotovitve v podporo stališča, da se člen 37 AE uporablja tudi za radioaktivne odpadke, ki izvirajo iz vojaških objektov.</TXT></NP><NP><NO.P>43.</NO.P><TXT>Prvič, Komisija trdi, da je Francoska republika, ki je bila v času podpisa Pogodbe ESAE edina država članica, ki se je odločila za razvoj vojaških jedrskih dejavnosti, v preteklosti priznala, da se poglavje 3 AE nanaša tudi na radiološka tveganja vojaškega izvora. V podporo temu stališču Komisija navaja izjavo francoskega zunanjega ministra pred francoskim Assemblée Nationale iz leta 1957, da <QUOT.START ID="QS0035" REF.END="QE0035" CODE="201E"/>se določbe člena 34 nanašajo na vse posebno nevarne poskuse, vojaške ali civilne<QUOT.END ID="QE0035" REF.START="QS0035" CODE="201C"/>. Komisija zatrjuje, da jo je francoska vlada v skladu s to izjavo obvestila o jedrskih poskusih v Sahari, ki so potekali v šestdesetih letih.</TXT></NP><NP><NO.P>44.</NO.P><TXT>Drugič, Komisija opozarja na resoluciji, ki ju je Evropski parlament sprejel v času jedrskih poskusov v Francoski Polineziji leta 1995. V prvi resoluciji Parlament navaja, da<NOTE NOTE.ID="E0017" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Resolucija o obnovitvi jedrskih poskusov Francije (UL C 269, str. 61).</P></NOTE>:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0036" REF.END="QE0036" CODE="201E"/>10.</NO.P><TXT>ugotavlja, da bi morali jedrske poskuse obravnavati kot <QUOT.START ID="QS0037" REF.END="QE0037" CODE="201A"/>posebno nevarne poskuse<QUOT.END ID="QE0037" REF.START="QS0037" CODE="2018"/> v smislu člena 34 Pogodbe ESAE; poziva Komisijo, varuhinjo pogodb, naj jasno določi, katere poskuse je treba v skladu z določbami tega člena opredeliti kot <QUOT.START ID="QS0038" REF.END="QE0038" CODE="201A"/>posebno nevarne poskuse<QUOT.END ID="QE0038" REF.START="QS0038" CODE="2018"/>;</TXT></NP><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>obžaluje dejstvo, da francoske oblasti pred prvim poskusom Komisiji niso posredovale vseh potrebnih dokumentov, da bi ji omogočile preučiti zadevo in da bi neodvisnim<?PAGE NO="I-2492"?> mednarodnim strokovnjakom omogočili, da napravijo seznam vseh posledic ki jih imajo ti poskusi za zdravje;</TXT></NP><NP><NO.P>12.</NO.P><TXT>obžaluje dejstvo, da tako niti mogoči učinki poskusov na okolje niti sprejetje dodatnih ukrepov ali dejanj, povezanih z varovanjem zdravja, ob upoštevanju najvišjih dovoljenih stopenj sevanja, na katere se sklicuje Pogodba ESAE, niso bili predloženi v poglobljeno in celovito preiskavo;</TXT></NP><NP><NO.P>13.</NO.P><TXT>poziva Komisijo, naj v celoti in takoj uporabi člena 34 in 35 AE ter tako preuči informacije o francoskih jedrskih poskusih skupaj z neodvisnimi in natančnimi strokovnjaki.<QUOT.END ID="QE0036" REF.START="QS0036" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>45.</NO.P><TXT>V drugi resoluciji, na katero se sklicuje Komisija, je Parlament navedel, da<NOTE NOTE.ID="E0018" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Resolucija o izjavi Komisije o jedrskih poskusih (UL C 308, str. 106).</P></NOTE>:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0039" REF.END="QE0039" CODE="201E"/>8.</NO.P><TXT>se strinja s Komisijo, da se Pogodba ESAE in zlasti njeni členi 34, 35 in 36 načeloma uporabljajo za jedrske poskuse, ki jih izvajajo države članice Unije, da se člen 34 uporablja za vojaške poskuse in da jedrske poskuse lahko obravnavamo kot <QUOT.START ID="QS0040" REF.END="QE0040" CODE="201A"/>posebno nevarne poskuse<QUOT.END ID="QE0040" REF.START="QS0040" CODE="2018"/> v smislu tega člena [...]<QUOT.END ID="QE0039" REF.START="QS0039" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>46.</NO.P><TXT>Tretjič se Komisija opira na navedbe Sodišča v zadevi Parlament proti Svetu<NOTE NOTE.ID="E0019" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19911004">4. oktobra 1991</DATE> (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-70/88" YEAR="1991" PAGE.ECR="I-4529">C-70/88, Recueil, str. I-4529</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in zadevi Komisija proti Svetu<NOTE NOTE.ID="E0020" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20021210">10. decembra 2002</DATE> (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-29/99" YEAR="2002" PAGE.ECR="I-11221">C-29/99, Recueil, str. I-11221</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. V prvi od teh zadev Komisija poudarja izjavo Sodišča, da so členi od 30 do 39 Pogodbe ESAE namenjeni zagotavljanju <QUOT.START ID="QS0041" REF.END="QE0041" CODE="201E"/>doslednega in učinkovitega varovanja zdravja prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, ne glede na njegov izvor in kategorijo oseb izpostavljenih takemu sevanju<QUOT.END ID="QE0041" REF.START="QS0041" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0021" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Točka 14.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>47.</NO.P><TXT>V drugi zadevi Komisija v podporo svojemu stališču navaja to sodbo Sodišča:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0042" REF.END="QE0042" CODE="201E"/>[...] z naslovom II, poglavje 3, Pogodbe ESAE, se izvaja člen 2(b) te pogodbe, ki Skupnosti nalaga, da <QUOT.START ID="QS0043" REF.END="QE0043" CODE="201A"/>postavlja enotne varnostne<?PAGE NO="I-2493"?> standarde za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter zagotavlja njihovo uporabo<QUOT.END ID="QE0043" REF.START="QS0043" CODE="2018"/>. Na eni strani je očitno, da takega varovanja ni mogoče doseči, ne da bi nadzorovali vire škodljivega sevanja. Na drugi strani pa morajo dejavnosti Skupnosti na področju varovanja zdravja upoštevati pristojnosti držav članic, določene, med drugim, v naslovu II, poglavje 3, Pogodbe ESAE.<QUOT.END ID="QE0042" REF.START="QS0042" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0022" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Točka 76.</P></NOTE></P></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B —</NO.P><TXT>Stališča Združenega kraljestva in Francoske republike</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>48.</NO.P><TXT>Združeno kraljestvo ob intervenciji Francoske republike navaja naslednje bistvene trditve v podporo svojemu stališču, v skladu s katerim se Pogodba ESAE nanaša izključno na razvijanje jedrske energije v miroljubne namene.</TXT></NP><NP><NO.P>49.</NO.P><TXT>Prvič, poskuša se opreti na definicijo naloge Skupnosti, navedene v členu 1 AE. Ta člen določa, da je cilj ESAE <QUOT.START ID="QS0044" REF.END="QE0044" CODE="201E"/>z ustvarjanjem razmer, potrebnih za pospešeno vzpostavljanje in razvoj jedrske industrije, prispevati k dvigu življenjske ravni v državah članicah in k razvoju odnosov z drugimi državami<QUOT.END ID="QE0044" REF.START="QS0044" CODE="201C"/>. Združeno kraljestvo ugotavlja, da so naloge, navedene v členu 2, ki postavlja <QUOT.START ID="QS0045" REF.END="QE0045" CODE="201E"/>enotne varnostne standarde za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter zagotavlja njihovo uporabo<QUOT.END ID="QE0045" REF.START="QS0045" CODE="201C"/> v smislu besedila člena 2 AE, uvedene <QUOT.START ID="QS0046" REF.END="QE0046" CODE="201E"/>za uresničitev svoje naloge<QUOT.END ID="QE0046" REF.START="QS0046" CODE="201C"/>. Združeno kraljestvo meni, sledi, da <QUOT.START ID="QS0047" REF.END="QE0047" CODE="201E"/>odgovornosti Skupnosti za varovanje zdravja spadajo med njene odgovornosti ter so bistven del njenih odgovornosti pri razvoju jedrske energije v civilne in gospodarske namene<QUOT.END ID="QE0047" REF.START="QS0047" CODE="201C"/>. Zato trdi, da se Pogodba ESAE <QUOT.START ID="QS0048" REF.END="QE0048" CODE="201E"/>nikakor ne uporablja pri uporabi jedrske energije v obrambne namene<QUOT.END ID="QE0048" REF.START="QS0048" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>50.</NO.P><TXT>Drugič, Združeno kraljestvo zatrjuje, da če bi bil namen Pogodbe ESAE tudi urejanje obrambne dejavnosti, bi bile <QUOT.START ID="QS0049" REF.END="QE0049" CODE="201E"/>zagotovo potrebne natančne izjeme glede dostopa do obrambnih objektov in pridobivanja obrambno občutljivih znanj<QUOT.END ID="QE0049" REF.START="QS0049" CODE="201C"/>. Združeno kraljestvo trdi, da takih izjem v Pogodbi ni, razen člena 84(3).<NOTE NOTE.ID="E0023" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeno točko 8.</P></NOTE> Združeno kraljestvo meni, da ta člen ne pomeni, da se Pogodba ESAE nanaša na obrambno dejavnost, razen če to ni izključeno, temveč služi predvsem za ločevanje med civilnim in obrambnim sektorjem v primerih, v katerih obrambne oblasti prejmejo jedrski material za uporabo v obrambne namene od civilne/gospodarske jedrske ustanove. Z drugimi besedami, Združeno kraljestvo trdi, da je cilj člena 84 AE<?PAGE NO="I-2494"?> določiti, da nadzorni ukrepi ne veljajo za materiale od takrat, ko so obdelani v obrambne namene.</TXT></NP><NP><NO.P>51.</NO.P><TXT>Tretja trditev Združenega kraljestva temelji na neobstoju določbe, podobne členu 296 ES v Pogodbi ESAE, in sicer da <QUOT.START ID="QS0050" REF.END="QE0050" CODE="201E"/>nobena država članica ni dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti<QUOT.END ID="QE0050" REF.START="QS0050" CODE="201C"/>. Po trditvah Združenega kraljestva <QUOT.START ID="QS0051" REF.END="QE0051" CODE="201E"/>neobstoj take določbe le potrjuje, da namen Pogodbe ESAE ni nikoli bil uporaba jedrske energije v obrambne namene<QUOT.END ID="QE0051" REF.START="QS0051" CODE="201C"/>. Ker je člen 296 ES bistven zaščitni ukrep za varnostne interese države članice, pomeni neobstoj tega določila v Pogodbi ESAE, kot trdi Združeno kraljestvo, nepopravljivo <QUOT.START ID="QS0052" REF.END="QE0052" CODE="201E"/>pravno praznino<QUOT.END ID="QE0052" REF.START="QS0052" CODE="201C"/>, ki preprečuje uporabo te pogodbe v obrambnem sektorju. Podobno Združeno kraljestvo trdi, da je neobstoj določil v členu 96 AE<NOTE NOTE.ID="E0024" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Člen 96 AE določa, da <QUOT.START ID="QS0053" REF.END="QE0053" CODE="201E"/>države članice odpravijo vse omejitve glede na državljanstvo, ki vplivajo na pravico državljanov katere koli države članice sprejeti strokovno zaposlitev na področju jedrske energije, ob upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz temeljnih zahtev javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja<QUOT.END ID="QE0053" REF.START="QS0053" CODE="201C"/> (skoraj enak členu 39(2) in (3) ES).</P></NOTE>, podobnih členu 39(4) ES, v skladu s katerim se načelo prostega pretoka delavcev ne uporablja pri zaposlovanju v državni upravi, na področju jedrske energije <QUOT.START ID="QS0054" REF.END="QE0054" CODE="201E"/>vredno omembe in je v skladu s predlogom, da se Pogodba ESAE ne uporablja za obrambne dejavnosti<QUOT.END ID="QE0054" REF.START="QS0054" CODE="201C"/>. Združeno kraljestvo prav tako dvomi v razlago Komisije v zadevah Land de Sarre<NOTE NOTE.ID="E0025" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19880922">22. septembra 1988</DATE> (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="187/87" YEAR="1988" PAGE.ECR="5013">187/87, Recueil, str. 5013</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, Parlament proti Svetu<NOTE NOTE.ID="E0026" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Zgoraj navedena opomba 20.</P></NOTE> in Komisija proti Svetu<NOTE NOTE.ID="E0027" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Zgoraj navedena opomba 21.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>52.</NO.P><TXT>Nazadnje Združeno kraljestvo opozori na določene posledice, ki bi po njegovem prepričanju izhajale iz uporabe člena 37 AE za obrambne dejavnosti.<NOTE NOTE.ID="E0028" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej stališča Združenega kraljestva v zvezi z intervencijsko vlogo francoske vlade.</P></NOTE> Tako na primer trdi, da bi razkritje podatkov o odlaganju radioaktivnih odpadkov lahko povzročilo podlago za <QUOT.START ID="QS0055" REF.END="QE0055" CODE="201E"/>nasprotno ravnanje<QUOT.END ID="QE0055" REF.START="QS0055" CODE="201C"/>, in sicer zmanjšanje načrtovanja jedrskih pogonov in oborožitvenih sistemov, sestavljenih iz odpadnih tokov, nastalih z delovanjem ali demontažo oborožitvenih sistemov. Podobno trdi, da bi razkritje podatkov o demontáži reaktorja lahko odkrilo zmožnosti reaktorjev, ki so še v delovanju, ker so razgrajeni reaktorji lahko identični delujočim.</TXT></NP><NP><NO.P>53.</NO.P><TXT>V tem smislu se Združeno kraljestvo po analogiji sklicuje na Radioactive Substances Act 1993 (zakon o radioaktivnih snoveh iz leta 1993), ki določa oblikovanje in vodenje<?PAGE NO="I-2495"?> javnega registra radioaktivnih snovi. Združeno kraljestvo ugotavlja, da lahko pristojni minister z navodilom določi kategorije informacij, ki se iz nacionalnih varnostnih razlogov ne smejo pojaviti v registru. Dalje, podatke, zbrane v okviru nadzora obrambnih objektov, lahko pregledajo le člani Environment Agency for England and Wales ali Scottish Environmental Protection Agency (škotske okoljevarstvene agencije), ki so pooblaščeni za opravljanje te naloge. Združeno kraljestvo trdi, da bi Pogodba ESAE vsebovala enaka posebna določila, če bi bila namenjena za uporabo pri obrambnih dejavnostih.</TXT></NP><NP><NO.P>54.</NO.P><TXT>V dodatno podporo zgornjim trditvam Francoska republika navaja Sklep Sodišča 1/78, ki ga je treba po njenem mnenju, razlagati tako, da so <QUOT.START ID="QS0056" REF.END="QE0056" CODE="201E"/>materiali in objekti, namenjeni v vojaške namene, izključeni iz obsega, v katerem se uporablja Pogodba ESAE<QUOT.END ID="QE0056" REF.START="QS0056" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0029" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sklep <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="1/78" YEAR="1978" PAGE.ECR="2151">1/78 z dne <DATE ISO="19781114">14. novembra 1978</DATE> (Recueil, str. 2151)</REF.DOC.ECR>.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>55.</NO.P><TXT>Francoska republika opozarja tudi na številne priložnosti, ki so se ponudile od oblikovanja ESAE, v katerih je izpodbijala uporabo Pogodbe ESAE za obrambne dejavnosti, vključno z njihovo vložitvijo na Sodišče prve stopnje v zadevi Danielsson proti Komisiji.<NOTE NOTE.ID="E0030" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sklep z dne <DATE ISO="19951222">22. decembra 1995</DATE> (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="T-219/95 R" YEAR="1995" PAGE.ECR="II-3051">T-219/95 R, Recueil, str. II-3051</REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Francoska republika zanika upoštevnost dejstva, da je Komisiji sporočila informacije o svojih jedrskih testih v Polineziji leta 1995, s tem da zatrjuje, da gre za <QUOT.START ID="QS0057" REF.END="QE0057" CODE="201E"/>del političnega dialoga med francosko vlado in Komisijo ter da je bil to odgovor na osnovne potrebe po transparentnosti.<QUOT.END ID="QE0057" REF.START="QS0057" CODE="201C"/></TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V —</NO.P><TXT>Presoja</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>56.</NO.P><TXT>Očitno je, da se obravnavana zadeva nanaša na razlago člena 37 AE, in sicer, ali v njem vsebovana obveznost držav članic velja tudi za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz vojaških objektov.</TXT></NP><NP><NO.P>57.</NO.P><TXT>Menim, da se je treba tega vprašanja lotiti ob upoštevanju naslednjih predhodnih ugotovitev.</TXT></NP><?PAGE NO="I-2496"?><NP><NO.P>58.</NO.P><TXT>Prvič, stališča, ki sta jih zavzeli stranki v vlogah, se medsebojno izključujejo. Komisija trdi, da se člen 37 AE uporablja za vojaške dejavnosti, medtem ko Združeno kraljestvo s podporo Francoske republike zatrjuje, da se ta člen nikakor ne uporablja za vojaške dejavnosti. Opaziti je mogoče, da nobena od strank v svoji vlogi ni naklonjena možnosti <QUOT.START ID="QS0058" REF.END="QE0058" CODE="201E"/>srednje poti<QUOT.END ID="QE0058" REF.START="QS0058" CODE="201C"/> ali <QUOT.START ID="QS0059" REF.END="QE0059" CODE="201E"/>kompromisu<QUOT.END ID="QE0059" REF.START="QS0059" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>59.</NO.P><TXT>Drugič, interesi, o katerih se odloča v tem postopku, so, kot sta jih določili stranki, najvišjega reda: na eni strani nujni interesi nacionalne varnosti države članice, na drugi strani ključni interesi zdravja in varstva ljudi kot tudi čezmejne zaščite okolja.</TXT></NP><NP><NO.P>60.</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da bo bistveno negativen učinek za pomemben interes neizogibno povzročil neprimerno odločitev v korist za eno od strank.</TXT></NP><NP><NO.P>61.</NO.P><TXT>Menim, da je upoštevanje teh dejavnikov odločilno pri razlagi člena 37 AE v sistematičnem in zgodovinskem kontekstu.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A —</NO.P><TXT>Jezikovna razlaga</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>62.</NO.P><TXT>Na podlagi povsem jezikovne razlage tega člena je jasno, da se ta glede na besedilo uporablja ne samo za radioaktivne odpadke iz civilnih in gospodarskih objektov, ampak tudi iz vojaških objektov. Tako mora država članica Komisiji predložiti <QUOT.START ID="QS0060" REF.END="QE0060" CODE="201E"/>splošne podatke o vsakem<NOTE NOTE.ID="E0031" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi v kateri koli obliki<QUOT.END ID="QE0060" REF.START="QS0060" CODE="201C"/>, tako da lahko Komisija ugotovi, ali lahko izvajanje takega načrta povzroči radioaktivno kontaminacijo ozemlja druge države članice. Za vojaške objekte ni določena nobena izjema. To je v nasprotju z drugimi poglavji Pogodbe, v katerih vojaške interese države članice ščitijo izrecna določila, kot sta člena 24 AE in 84 AE.</TXT></NP><NP><NO.P>63.</NO.P><TXT>Povsem jezikovna utemeljitev, čeprav je delno prepričljiva, pa ni vedno odločilna. Da bi člen 37 AE pravilno obrazložili, ga moramo preučiti ne le v okviru njegovega besedila, ampak tudi celotne vsebine določb<?PAGE NO="I-2497"?> Pogodbe ESAE ter <QUOT.START ID="QS0061" REF.END="QE0061" CODE="201E"/>ob upoštevanju njenih ciljev in razvoja v obdobju, v katerem se bo zadevno določilo uporabljalo<QUOT.END ID="QE0061" REF.START="QS0061" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0032" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>V zvezi s tem glej sodbo Sodišča z dne <DATE ISO="19821006">6. oktobra 1982</DATE> v zadevi CILFIT in drugi (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="283/81" YEAR="1982" PAGE.ECR="3415">283/81, Recueil, str. 3415, točka 20</REF.DOC.ECR>): <QUOT.START ID="QS0062" REF.END="QE0062" CODE="201E"/>Vsako določbo prava Skupnosti je treba obravnavati v okviru njenega konteksta in jo razlagati ob upoštevanju določil prava Skupnosti kot celote, njenih ciljev in razvoja v obdobju, v katerem se bo zadevno določilo uporabljalo.<QUOT.END ID="QE0062" REF.START="QS0062" CODE="201C"/></P></NOTE></TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B —</NO.P><TXT>Sistem in cilji poglavja 3 v kontekstu Pogodbe ESAE</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>64.</NO.P><TXT>Kot je pojasnjeno v preambuli, je bila Pogodba ESAE zasnovana z namenom <QUOT.START ID="QS0063" REF.END="QE0063" CODE="201E"/>[...] ustvariti razmere, potrebne za razvoj močne jedrske industrije, ki bo zagotavljala povečano preskrbo z energijo, vodila k modernizaciji tehničnih postopkov in hkrati s številnimi drugimi načini uporabe prispevala k blaginji njihovih narodov<QUOT.END ID="QE0063" REF.START="QS0063" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>65.</NO.P><TXT>V tako imenovanem <QUOT.START ID="QS0064" REF.END="QE0064" CODE="201E"/>Spaakovem poročilu<QUOT.END ID="QE0064" REF.START="QS0064" CODE="201C"/>, ki je vsebovalo temeljni načrt za pogodbo<NOTE NOTE.ID="E0033" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Poročilo medvladnega odbora, ustanovljenega na konferenci v Messini, ministrom za zunanje zadeve (Bruselj, <DATE ISO="19560421">21. april 1956</DATE>, str. 99).</P></NOTE>, je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0065" REF.END="QE0065" CODE="201E"/>Zdi se, da bo [jedrska energija] bistven vir, ki ga bomo sčasoma lahko uporabili za razvoj in oživitev proizvodnje ter za napredek v miru.<QUOT.END ID="QE0065" REF.START="QS0065" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>66.</NO.P><TXT>Tako zaznana pomembnost jedrskega sektorja je skupaj z dejstvom, da gre za jasno razmejen sektor, zagotovila spodbudo za oblikovanje ESAE in z njo za skupno jedrsko oblast.</TXT></NP><NP><NO.P>67.</NO.P><TXT>Vendar je jasno, da cilj Pogodbe ESAE ni bil omejen izključno na razvoj jedrske industrije. Avtorji pogodbe so razumeli zagotovilo zdravja in varstva ljudi kot pogoj <HT TYPE="ITALIC">sine qua non</HT> za razvoj jedrskega sektorja.<NOTE NOTE.ID="E0034" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Spaakovo poročilo, objavljeno leta 1956, se eksplicitno sklicuje na dogodke zadnjih desetih let, ko odkriva <QUOT.START ID="QS0066" REF.END="QE0066" CODE="201E"/>moč atoma v zastrašujoči obliki<QUOT.END ID="QE0066" REF.START="QS0066" CODE="201C"/>. Poročilo navaja, da je <QUOT.START ID="QS0067" REF.END="QE0067" CODE="201E"/>[b]istveno [...] zavarovanje pred tveganjem nepremišljene rabe preprečilo nevarnosti za življenje in zdravje delavcev in populacije<QUOT.END ID="QE0067" REF.START="QS0067" CODE="201C"/> (str. 100).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>68.</NO.P><TXT>Zato, kot sem navedel zgoraj, je namen poglavja 3 AE vzpostavitev <QUOT.START ID="QS0068" REF.END="QE0068" CODE="201E"/>varnostnih razmer, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva<QUOT.END ID="QE0068" REF.START="QS0068" CODE="201C"/> (četrta uvodna izjava preambule). To bi se doseglo tako, da se oblikuje <QUOT.START ID="QS0069" REF.END="QE0069" CODE="201E"/>enotne varnostne standarde za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter zagotavlja njihovo uporabo<QUOT.END ID="QE0069" REF.START="QS0069" CODE="201C"/> (člen 2).</TXT></NP><?PAGE NO="I-2498"?><NP><NO.P>69.</NO.P><TXT>Sredstva, s katerimi bi dosegli ta cilj, so bila, kot je opisano zgoraj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>določitev temeljnih varnostnih standardov za zaščito pred ionizirajočim sevanjem, ki so jih države članice dolžne spoštovati (členi od 30 do 33);</P></ITEM><ITEM><P>nadzor Komisije in njena predhodna odobritev načrtov držav članic za <QUOT.START ID="QS0070" REF.END="QE0070" CODE="201E"/>posebno nevarne poskuse<QUOT.END ID="QE0070" REF.START="QS0070" CODE="201C"/> ali za odlaganje radioaktivnih odpadkov (členi od 34 do 37) ter</P></ITEM><ITEM><P>spremljanje in sporočanje stopenj radioaktivnosti Komisiji ter pristojnost Komisije izdajati državam članicam priporočila v zvezi s tem (členi 35, 38 in 39).</P></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>70.</NO.P><TXT>Kot je opisano zgoraj, je bilo od začetka delovanja Skupnosti ESAE sprejeto veliko sekundarne zakonodaje zaradi zdravja in varstva ljudi na jedrskem področju. Ta besedila vedno poudarjajo pomen cilja varovanja zdravja na področju jedrskih zadev. Eden od primerov je Resolucija Sveta 92/C-172/02 z dne <DATE ISO="19920618">18. junija 1992</DATE> o tehnoloških problemih jedrske varnosti, v kateri je Svet poudaril <QUOT.START ID="QS0071" REF.END="QE0071" CODE="201E"/>poseben pomen, ki ga pripisuje jedrski varnosti v Evropi, ter zato od držav članic in Komisije zahteva, naj kot temeljni in prednostni cilj določijo sodelovanje Skupnosti na jedrskem področju [...]<QUOT.END ID="QE0071" REF.START="QS0071" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0035" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="172" DATE.PUB="1992" PAGE.FIRST="2">UL C 172, str. 2</REF.DOC.OJ>. Svet prav tako ugotavlja, da je <QUOT.START ID="QS0072" REF.END="QE0072" CODE="201E"/>vprašanje jedrske varnosti pomembno, še posebej v zvezi z varovanjem zdravja populacije in delavcev, kot tudi z vidika varovanja okolja pred nevarnostmi, ki izhajajo iz ionizirajočega sevanja, še posebej ob upoštevanju razvoja, ki smo mu priča po Evropi<QUOT.END ID="QE0072" REF.START="QS0072" CODE="201C"/>, ter opogumlja <QUOT.START ID="QS0073" REF.END="QE0073" CODE="201E"/>Komisijo, nacionalne varnostne oblasti, institucije; specializirane za oceno jedrske varnosti, raziskovalne in razvojne ustanove ter jedrske objekte in proizvajalce v Skupnosti naj še naprej aktivno sodelujejo v dobro uveljavljenem in nenehnem postopku posvetovanj in sodelovanja [...]<QUOT.END ID="QE0073" REF.START="QS0073" CODE="201C"/>.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>71.</NO.P><TXT>Naslednji primer je Sklep Sveta 94/179/Euratom z dne <DATE ISO="19940321">21. marca 1994</DATE>, v katerem Svet navaja, da je bila <QUOT.START ID="QS0074" REF.END="QE0074" CODE="201E"/>Evropska skupnost za atomsko energijo ustanovljena zaradi vzpostavitve varnostnih razmer, ki so potrebne za odpravo tveganja za življenje in zdravje prebivalstva<QUOT.END ID="QE0074" REF.START="QS0074" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0036" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sklep o spremembah Sklepa 77/270/Euratom o pooblastitvi Komisije za dodelitev Euratom posojil zaradi prispevanja k financiranju, ki je potrebno za izboljšanje stopnje varnosti in učinkovitosti nuklearnih elektrarn v nekaterih državah nečlanicah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="084" DATE.PUB="1994" PAGE.FIRST="41">UL L 84, str. 41</REF.DOC.OJ>). Glej tudi Priporočilo 1999/829, ki določa cilj člena 37 AE, ki je<QUOT.START ID="QS0075" REF.END="QE0075" CODE="201E"/>preprečiti kakršnokoli radioaktivno onesnaženje druge države članice<QUOT.END ID="QE0075" REF.START="QS0075" CODE="201C"/>; in spremenjeni predlogi Direktive Sveta (Euratom), v katerih so opredeljene temeljne obveznosti in splošna načela na področju varnosti nuklearnih instalacij in doslednem urejanju jedrskih reaktorjev in radioaktivnih odpadkov (COM(2004) 526 konč.).</P></NOTE></TXT></NP><?PAGE NO="I-2499"?><NP><NO.P>72.</NO.P><TXT>Poleg tega je Sodišče večkrat poudarilo pomen ciljev Pogodbe ESAE v zvezi z varovanjem zdravja.</TXT></NP><NP><NO.P>73.</NO.P><TXT>V zadevi Parlament proti Svetu<NOTE NOTE.ID="E0037" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Zgoraj navedena opomba 20.</P></NOTE> je bilo na primer Sodišču postavljeno vprašanje, ali je bil člen 31 AE utemeljeno izbran kot pravna podlaga za Uredbo Sveta (Euratom) št. 3954/87. Parlament je s tem, da je trdil, da je bil pravilna pravna podlaga člen 100A AE, med drugim zatrjeval tudi, da so se člen 30 in naslednji Pogodbe ESAE uporabljali le za <QUOT.START ID="QS0076" REF.END="QE0076" CODE="201E"/>primarno sevanje<QUOT.END ID="QE0076" REF.START="QS0076" CODE="201C"/>, in sicer sevanje, ki ga neposredno povzročajo jedrske elektrarne ali obdelava jedrskega goriva, in ne za <QUOT.START ID="QS0077" REF.END="QE0077" CODE="201E"/>sekundarno sevanje<QUOT.END ID="QE0077" REF.START="QS0077" CODE="201C"/>, to je sevanje, ki posredno, prek kontaminiranih prehranskih proizvodov in krme za živali, vpliva na prebivalstvo.</TXT></NP><NP><NO.P>74.</NO.P><TXT>Sodišče je zavrnilo to trditev in podalo širšo razlago cilja poglavja 3 Pogodbe ESAE. Cilj poglavja je, da se <QUOT.START ID="QS0078" REF.END="QE0078" CODE="201E"/>določijo temeljni standardi za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj ne glede na njihov vir in ne glede na kategorije oseb, izpostavljenih takemu sevanju<QUOT.END ID="QE0078" REF.START="QS0078" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0038" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Točka 14.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>75.</NO.P><TXT>Tudi generalni pravobranilec Van Gerven je bil v sklepnih predlogih v tej zadevi jasen glede pomena vloge določb o varovanju zdravja v Pogodbi ESAE. Meni, da je bil cilj poglavja 3 Pogodbe ESAE zagotoviti <QUOT.START ID="QS0079" REF.END="QE0079" CODE="201E"/>dosledno in učinkovito varovanje zdravje ljudi pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj<QUOT.END ID="QE0079" REF.START="QS0079" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0039" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Točka 20.</P></NOTE> Poudaril je pomen zagotovitve <QUOT.START ID="QS0080" REF.END="QE0080" CODE="201E"/>učinkovitosti določb Pogodbe ESAE<QUOT.END ID="QE0080" REF.START="QS0080" CODE="201C"/> in navedel:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0081" REF.END="QE0081" CODE="201E"/>Kot je bilo že navedeno, tri trditve Parlamenta temeljijo na misli, da ima Pogodba ESAE, podrobneje politika varovanja zdravja, določena s členom 37 AE in naslednjimi, omejen obseg. Tako strogega stališča ne morem sprejeti. Ob upoštevanju resnega tveganja za zdravje, ki izvira iz ionizirajočega sevanja, mislim, da je treba člen 30 in naslednje Pogodbe ESAE razlagati tako, da pooblaščajo Skupnost za dosledno in učinkovito varovanje zdravja ljudi.<NOTE NOTE.ID="E0040" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Točka 23.</P></NOTE></P><P>Zato se mi zdi bistveno, da se šteje, da imajo člen 30 in naslednji Pogodbe ESAE polni učinek.<QUOT.END ID="QE0081" REF.START="QS0081" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0041" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Točka 24.</P></NOTE></P></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-2500"?><NP><NO.P>76.</NO.P><TXT>V sodbi v Land de Sarre je Sodišče poudarilo, da se mora člen 37 AE razlagati <QUOT.START ID="QS0082" REF.END="QE0082" CODE="201E"/>ob upoštevanju smisla in namena, ki ga ima znotraj Pogodbe ESAE<QUOT.END ID="QE0082" REF.START="QS0082" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0042" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj v opombi 26 navedeno sodbo, točka 10.</P></NOTE> Da bi <QUOT.START ID="QS0083" REF.END="QE0083" CODE="201E"/>zagotovili, da določilo ohrani svojo učinkovitost<QUOT.END ID="QE0083" REF.START="QS0083" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0043" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Ibidem, točka 19.</P></NOTE>, Sodišče meni, da je treba člen 37 AE razlagati tako, da morajo biti Komisiji predloženi splošni podatki o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov, preden tako odlaganje odobrijo pristojne oblasti države članice.</TXT></NP><NP><NO.P>77.</NO.P><TXT>Povzeto, temeljni cilji naslova II, poglavje 3, Pogodbe ESAE — varovanje javnega zdravja in zaščita okolja — so od začetka veljavnosti Pogodbe vedno šteli za izredno pomembne.<NOTE NOTE.ID="E0044" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Dodatna ponazoritev tega se lahko vidi znotraj sistema Pogodbe ESAE. Člen 87 določa: <QUOT.START ID="QS0084" REF.END="QE0084" CODE="201E"/>Države članice, osebe ali podjetja imajo neomejeno pravico uporabe in porabe posebnih cepljivih snovi, ki so jih zakonito pridobile v svojo posest, kolikor to ne nasprotuje njihovim obveznostim iz te pogodbe, zlasti tistim v zvezi z nadzornimi ukrepi, pravico do izbire, ki je prenesena na Agencijo, in varovanjem zdravja.<QUOT.END ID="QE0084" REF.START="QS0084" CODE="201C"/> Jasno je, kot bom razpravljal v nadaljevanju, da vsebujejo pogodbena določila o zaščitnih ukrepih izrecno izjemo za obrambo, medtem ko je določila za varovanje zdravja ne vsebujejo. Pomembnost jedrske varnosti je bila na mednarodni ravni izpostavljena v številnih listinah, vključno na primer s Konvencijo o jedrski varnosti, sestavljeno pod okriljem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (UL L 318, str. 21).</P></NOTE></TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C —</NO.P><TXT>Obravnavanje obrambnega sektorja v Pogodbi ESAE</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>78.</NO.P><TXT>Naslednji korak pri obravnavi, ali se pri ustrezni razlagi člena 37 AE uporablja za radioaktivne odpadke iz vojaških objektov, je preučitev obravnave obrambnega sektorja v Pogodbi ESAE.</TXT></NP><NP><NO.P>79.</NO.P><TXT>Pri tem se moramo zavedati, da ob sklenitvi dogovora o pogodbi nobena od članic ni bila jedrsko dejavna na vojaškem področju. Na svetu so bile takrat le tri jedrske sile: Združene države, Združeno kraljestvo in Sovjetska zveza. Zato se takrat ni bilo nujno treba odločiti, ali se Pogodba ESAE uporablja tudi v sektorju jedrske obrambe.</TXT></NP><NP><NO.P>80.</NO.P><TXT>To ne pomeni, da ustanovitelji Skupnosti ob pripravi Pogodbe zadeve niso obravnavali. Spomniti se moramo, da je razprava potekala v duhu mednarodnih pogajanj o razorožitvi, kot tudi ob splošni špekulaciji, da se namerava Francoska republika pridružiti<?PAGE NO="I-2501"?> vrstam vojaških jedrskih sil<NOTE NOTE.ID="E0045" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej na primer pripombo M. Faureja iz leta 1956 v imenu francoske vlade: <QUOT.START ID="QS0085" REF.END="QE0085" CODE="201E"/>Če se Francija odloči za nadaljevanje vojaškega delovanja in pripravi ter detonira bombo po 4 letih, se ne namerava odreči potrebnim posvetovanjem s svojimi partnerji oziroma nadzoru Skupnosti.<QUOT.END ID="QE0085" REF.START="QS0085" CODE="201C"/> (Navedeno v travaux préparatoires Pogodbe ESAE, str. 246).</P></NOTE> Tako je bila v tem času morebitna uporaba prihodnje Pogodbe ESAE na področju jedrske obrambe zadeva določene politične občutljivosti.<NOTE NOTE.ID="E0046" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Avtorji Spaakovega poročila, in sicer voditelji delegacij bodočih članic ESAE, so menili, da je ta zadeva lahko rešena le na višji politični ravni: <QUOT.START ID="QS0086" REF.END="QE0086" CODE="201E"/>Vprašanje mogoče uporabe jedrske energije za vojaške cilje v določenih državah ima političen značaj in presega pristojnosti [avtorjev]. [Avtorji] ne verjamejo, da bi morali v poročilu rešiti to vprašanje.<QUOT.END ID="QE0086" REF.START="QS0086" CODE="201C"/> (Navedeno zgoraj v točki 65, str. 122).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>81.</NO.P><TXT>Vendar je v <HT TYPE="ITALIC">Travaux préparatoires</HT> Pogodbe navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0087" REF.END="QE0087" CODE="201E"/>Ministri so menili, da je pomembneje poiskati rešitev, ki dokončno ne izključuje vojaške rabe, in sočasno zagotoviti, da taka rešitev ne bi mogla ogroziti nadzornih ukrepov, ki se jim je priznal temeljni pomen.<QUOT.END ID="QE0087" REF.START="QS0087" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0047" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Travaux préparatoires Pogodbe ESAE, str. XIX.</P></NOTE></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>82.</NO.P><TXT>Trditev Združenega kraljestva, da Pogodba ESAE ni bila namenjena uporabi na obrambnem sektorju, se torej ne zdi združljiva z dokazili o nameri, ki so jo takrat imeli avtorji pogodbe.</TXT></NP><NP><NO.P>83.</NO.P><TXT>Dodatno več drugih členov v Pogodbi ESAE izrecno obravnava jedrske dejavnosti na vojaškem področju in izraža zaskrbljenost avtorjev pogodbe, da zagotovijo in spoštujejo občutljivo naravo znanja na tem področju.</TXT></NP><NP><NO.P>84.</NO.P><TXT>Prvi tak primer najdemo v členih od 24 do 28 AE, ki, kot je povzeto zgoraj<NOTE NOTE.ID="E0048" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej točke od 22 do 33.</P></NOTE>, zagotavljajo poseben sistem varovanja, ki velja za znanje, ki ga Skupnosti pridobi z izvajanjem jedrskih raziskovalnih programov, če lahko razkritje tega znanja škoduje obrambnim interesom ene ali več držav članic. Natančen in celovit sistem varovanja tajnosti, določen v teh členih, skupaj s sekundarno izvedbeno zakonodajo zagotavlja, da so občutljiva obrambna znanja označena z ustrezno stopnjo zaupnosti, kolikor je to <QUOT.START ID="QS0088" REF.END="QE0088" CODE="201E"/>nujno potrebno<QUOT.END ID="QE0088" REF.START="QS0088" CODE="201C"/> za obrambne interese držav članic. Uspešnost tega sistema je odvisna od tesnosti sodelovanja med Komisijo in državami članicami.</TXT></NP><NP><NO.P>85.</NO.P><TXT>Drugi primer zaskrbljenosti avtorjev Pogodbe ESAE glede določanja jedrskih<?PAGE NO="I-2502"?> aktivnosti z obrambno vsebino najdemo v členu 84 AE,<NOTE NOTE.ID="E0049" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeni točki 37 in 38.</P></NOTE> ki, kot je navedeno zgoraj, določa izjeme od zaščitnih ukrepov iz naslova II, poglavje 7, Pogodbe ESAE za določene materiale, za katere veljajo obrambne zahteve. V zvezi s tem je mogoče opaziti, da iz nadzornih ukrepov niso izvzeti vsi z obrambnim področjem povezani materiali, temveč le tisti, <QUOT.START ID="QS0089" REF.END="QE0089" CODE="201E"/>ki so v postopku posebne predelave za te [obrambne] namene ali ki se po tej predelavi v skladu z operativnim načrtom namestijo ali skladiščijo v vojaškem objektu<QUOT.END ID="QE0089" REF.START="QS0089" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0050" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>v Člen 84(3) AE.</P></NOTE> Implicitno se zdi, da se zaščitni ukrepi iz poglavja 7 uporabljajo za tiste z obrambnim področjem povezane materiale, ki jih ne zadeva člen 84(3) AE.</TXT></NP><NP><NO.P>86.</NO.P><TXT>Tretji primer cilja avtorjev pogodbe zaščititi zaupnost občutljivih informacij je člen 194 AE<NOTE NOTE.ID="E0051" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeno točko 40.</P></NOTE>, čeprav izrecno ni omejen na obrambni sektor. Člen določa dosledno zavezo molčečnosti za vsakogar, ki pridobi dostop do občutljivih jedrskih informacij, označenih s stopnjo zaupnosti s strani države članice ali ustanove ESAE.</TXT></NP><NP><NO.P>87.</NO.P><TXT>V enakem smislu nalaga člen 13 AE dolžnost Komisiji, da če pridobi znanje v skladu s tem členom, za katerega je omejena uporaba ali razširjanje (tj. s stopnjo zaupnosti označeno znanje), zagotovi spoštovanje teh omejitev.<NOTE NOTE.ID="E0052" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeno točko 36.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>88.</NO.P><TXT>Vsak od teh primerov kaže na občutljivost, ki so jo avtorji Pogodbe ESAE pripisovali zaščiti tajnih podatkov na področju jedrske obrambe in drugih tajnih podatkov. Vsak primer predstavlja ravnovesje med splošnim ciljem zadevnega poglavja te pogodbe (in sicer razširjanje znanja) in legitimnim interesom države članice zagotoviti zaupnost v obrambnem sektorju in širše.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>D —</NO.P><TXT>Trditve Združenega kraljestva in Francoske republike</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>89.</NO.P><TXT>Čeprav v celotnih sklepnih predlogih obravnavam trditve strank, menim, da si naslednje trditve zaslužijo ločeno obravnavo.</TXT></NP><?PAGE NO="I-2503"?><NP><NO.P>90.</NO.P><TXT>Kot je poudarjeno zgoraj, se poskuša Združeno kraljestvo v podporo svojim trditvam opreti na opredelitev nalog Skupnosti iz člena 1, v skladu s katerim je naloga <QUOT.START ID="QS0090" REF.END="QE0090" CODE="201E"/>z ustvarjanjem razmer, potrebnih za pospešeno vzpostavljanje in razvoj jedrske industrije, prispevati k dvigu življenjske ravni v državah članicah in k razvoju odnosov z drugimi državami<QUOT.END ID="QE0090" REF.START="QS0090" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0053" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeno točko 49.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>91.</NO.P><TXT>Ta trditev ni prepričljiva. Prvič, na podlagi besedila člena 1 ne moremo zaključiti, da je jedrska energija, ki se uporablja v obrambne namene, izključena iz obsega Pogodbe ESAE. Naravna obravnava koncepta <QUOT.START ID="QS0091" REF.END="QE0091" CODE="201E"/>z ustvarjanjem razmer, potrebnih za pospešeno vzpostavljanje in razvoj jedrske industrije<QUOT.END ID="QE0091" REF.START="QS0091" CODE="201C"/>, nujno ne izključuje kakršne koli uporabe pogodbe za vojaške objekte. Čeprav je bila, kot je navedeno zgoraj, ena od temeljnih utemeljitev Pogodbe ESAE dejansko vzpodbuditi razvoj jedrske energije v državah članicah v civilne in gospodarske namene, hkrati spada skupaj z zagotavljanjem ustreznih minimalnih standardov varovanja zdravja v jedrskem sektorju.<NOTE NOTE.ID="E0054" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Podobno kot se v preambuli ugotavlja, <QUOT.START ID="QS0092" REF.END="QE0092" CODE="201E"/>da jedrska energija pomeni bistveni vir za razvoj in oživitev proizvodnje ter da bo omogočila napredek prizadevanja za mir<QUOT.END ID="QE0092" REF.START="QS0092" CODE="201C"/>, tako se razlaga primarni nagib za pogodbo, ki ne kaže a contrario, da je bil namen avtorjev, da se ta pogodba ne uporablja za vojaške dejavnosti.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>92.</NO.P><TXT>Svet je torej, kot je navedeno zgoraj, trdil, da <QUOT.START ID="QS0093" REF.END="QE0093" CODE="201E"/>je bila Evropska skupnost za atomsko energijo ustanovljena zaradi oblikovanja potrebnih varnostnih pogojev za odpravo tveganj za življenje in zdravje prebivalcev<QUOT.END ID="QE0093" REF.START="QS0093" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0055" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Sklep 94/179.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>93.</NO.P><TXT>Vsekakor, kot sem razpravljal zgoraj, bi bila taka razlaga člena 1, da izključuje vsako uporabo Pogodbe ESAE v obrambne zadeve, ne le v nesoglasju z dokazili o namenih avtorjev Pogodbe, zajetih v Spaakovem poročilu, temveč bi tudi pomenila, da bi bila določila pogodbe, ki izrecno obravnavajo njeno uporabo na področju obrambe, odvečna in ne bi imela nobenega namena.</TXT></NP><NP><NO.P>94.</NO.P><TXT>Tudi Francoska republika uporablja trditev, ki temelji na Sklepu 1/78, v katerem je Sodišče po njenem mnenju navedlo, da <QUOT.START ID="QS0094" REF.END="QE0094" CODE="201E"/>so bili materiali in objekti, namenjeni za vojaško uporabo, izključeni s področja uporabe Pogodbe ESAE<QUOT.END ID="QE0094" REF.START="QS0094" CODE="201C"/>.<NOTE NOTE.ID="E0056" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeno točko 54.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>95.</NO.P><TXT>Menim, da to ni pravilna razlaga sodbe Sodišča. V tej zadevi je bilo Sodišče pozvano,<?PAGE NO="I-2504"?> naj se izreče o skladnosti Pogodbe ESAE s Konvencijo Mednarodne agencije za jedrsko energijo o fizični zaščiti jedrskih materialov, objektov in transporta. Izjava Sodišča, na katero se sklicuje francoska vlada, je bila podana posebno in izrecno le v zvezi s členi od 84 do 86 v okviru splošne primerjave med področji uporabe Konvencije in Pogodbe.<NOTE NOTE.ID="E0057" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Ibidem, točka 12.</P></NOTE> Po mojem mnenju Sodišče ni želelo določiti nobenega splošnega načela, v skladu s katerim bi bili jedrski materiali, uporabljeni v obrambne namene, <HT TYPE="ITALIC">per se izločeni iz obsega Pogodbe.</HT></TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>E —</NO.P><TXT>Upostevnost zgodovinske pozicije Francije in resolucije Evropskega parlamenta</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>96.</NO.P><TXT>Kot sem omenil zgoraj, se Komisija v vlogi opira na načrte za izvedbo jedrskih poskusov v Sahari, ki jih je francoska vlada priglasila leta 1960, kot tudi na številne resolucije Evropskega parlamenta iz leta 1995, v katerih je Parlament izrazil mnenje, da se Pogodba ESAE in še posebej členi od 34 do 36 načeloma uporabljajo za vojaške jedrske poskuse, ki jih izvajajo države članice.<NOTE NOTE.ID="E0058" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedene točke od 44 do 47.</P></NOTE> V odgovoru Francoska republika navaja primere, vključno z vlogami pri Sodišču, v katerih je zanikala uporabo Pogodbe ESAE na vojaškem področju.</TXT></NP><NP><NO.P>97.</NO.P><TXT>Menim, da nobena od teh trditev ni prepričljiva.</TXT></NP><NP><NO.P>98.</NO.P><TXT>Prvič, unilateralno stališče države članice ne more biti odločilno za pravilno razlago Pogodbe ESAE. Poleg tega stališče francoske vlade v zvezi s tem vprašanjem ni popolnoma dosledno, saj menim, da pogajanj in začetka veljavnosti Pogodbe ESAE pri presoji v obravnavani zadevi ni mogoče upoštevati.</TXT></NP><NP><NO.P>99.</NO.P><TXT>Drugič, razlikovati je treba med akti, ki jih Evropski parlament sprejema v vlogi sozakonodajalca, in povsem političnimi izjavami Parlamenta. Medtem ko prve upošteva Sodišče, druge nimajo pravnega značaja. Parlamentarne resolucije, na katere se sklicuje Komisija, jasno sodijo v drugo<?PAGE NO="I-2505"?> kategorijo, in tako ne morejo biti odločilne pri odločanju o zadevnem vprašanju.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>F —</NO.P><TXT>Analogija s Pogodbo ES</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>100.</NO.P><TXT>Zadnja pomembna trditev pri razlagi člena 37 AE je po mojem mnenju analogija z obravnavo obrambnih interesov držav članic v okviru Pogodbe ES.<NOTE NOTE.ID="E0059" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Za drug primer, v katerem je bila uporabljena analogija s Pogodbo ES pri razlagi Pogodbe ESAE, glej sklepne predloge generalnega pravobranilca Van Gervena v opombi 20 v zgovaj navedeni zadevi Parlament proti Svetu, kjer je v točki 23 navedeno: <QUOT.START ID="QS0095" REF.END="QE0095" CODE="201E"/>Ne vidim nobenega upravičenega razloga za razlago obsega politike določene z Pogodbo ESAE v skladu z drugačnimi pravili od tistih, ki se nanašajo na obseg politike, določene s Pogodbo ES [...]<QUOT.END ID="QE0095" REF.START="QS0095" CODE="201C"/>. Argumentacija po analogiji s Pogodbo ES je v obravnavani zadevi po mojem mnenju poučna ne glede na samostojno veljavo Pogodbe ESAE (glej člen 305 ES).</P></NOTE> Člen 296(1) se na to nanaša toliko, kolikor je njegov cilj zaščititi bistvene varnostne interese držav članic pri zagotavljanju informacij obrambnega značaja, ob zagotovilu, da <QUOT.START ID="QS0096" REF.END="QE0096" CODE="201E"/>nobena država članica ni dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti<QUOT.END ID="QE0096" REF.START="QS0096" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>101.</NO.P><TXT>Jasno je, da posledica tega določila ni, da se Pogodba ES kot celota uporablja na obrambnem področju. Člen se uporablja le v tistih posebnih primerih, v katerih država članica meni, da bi bili oškodovani <QUOT.START ID="QS0097" REF.END="QE0097" CODE="201E"/>bistveni interesi varnosti<QUOT.END ID="QE0097" REF.START="QS0097" CODE="201C"/>, če bi morala predložiti določene informacije.</TXT></NP><NP><NO.P>102.</NO.P><TXT>Tako, na primer, ni res, da se poglavje XIX Pogodbe ES o okolju načeloma ne uporablja za okolj ske zadeve, ki izhajajo iz obrambnega sektorja. Za lažje uresničevanje cilja člena 2 ES <QUOT.START ID="QS0098" REF.END="QE0098" CODE="201E"/>visoke stopnje zaščite okolja<QUOT.END ID="QE0098" REF.START="QS0098" CODE="201C"/> velja domneva, da se ukrepi, sprejeti za uresničevanje okoljskih ciljev, uporabljajo enakovredno znotraj vojaške sfere, razen če to ne bi bilo v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti - kot je določeno v členu 296 ES -, pri čemer mora biti izjema za obrambni sektor izrecno določena v zadevni zakonodaji.<NOTE NOTE.ID="E0060" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Tako na primer odpadki z vojaških območij niso načeloma izvzeti iz Direktive Sveta 75/442/EGS z dne <DATE ISO="19750701">1. julija 1975</DATE> o odpadkih (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="194" DATE.PUB="1975" PAGE.FIRST="39">UL L 194, str. 39</REF.DOC.OJ>), kot so tudi vojaška območja enakovredno določena za označevanje kot <QUOT.START ID="QS0099" REF.END="QE0099" CODE="201E"/>posebna območja shranjevanja<QUOT.END ID="QE0099" REF.START="QS0099" CODE="201C"/> v okviru Direktive Sveta 92/43/EGS z dne <DATE ISO="19920521">21. maja 1992</DATE> o ohranjanju naravnih habitatov ter divje favne in flore (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="206" DATE.PUB="1992" PAGE.FIRST="7">UL L 206, str. 7</REF.DOC.OJ>). V nasprotju člen 1(4) Direktive 85/337/EGS Sveta z dne <DATE ISO="19850627">27. junija 1985</DATE> o oceni določenih javnih in zasebnih projektih o okolju (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="175" DATE.PUB="1985" PAGE.FIRST="40">UL L 175, str. 40</REF.DOC.OJ>), kot je bila dopolnjena z Direktivo 2003/35/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20030526">26. maja 2003</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="156" DATE.PUB="2003" PAGE.FIRST="17">UL L 156, str. 17</REF.DOC.OJ>), določa, da se <QUOT.START ID="QS0100" REF.END="QE0100" CODE="201E"/>država članica lahko odloči za vsak posamezen primer, če to dopušča nacionalna zakonodaja, da Direktive ne uporablja za projekte, ki služijo namenom nacionalne obrambe, če ocenjuje, da bi njihova uporaba lahko škodovala tem namenom<QUOT.END ID="QE0100" REF.START="QS0100" CODE="201C"/>.</P></NOTE> Podobno velja za zakonodajo, sprejeto<?PAGE NO="I-2506"?> na podlagi naslova XI Pogodbe ES o socialni politiki ali naslova XIII iste pogodbe o javnem zdravju.<NOTE NOTE.ID="E0061" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Tako načeloma Direktiva Sveta 89/654/EGS z dne <DATE ISO="19891130">30. novembra 1989</DATE> o minimalnih zahtevah varovanja zdravja na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="393" DATE.PUB="1989" PAGE.FIRST="1">UL L 393, str. 1</REF.DOC.OJ>) prav tako velja za vojaška delovna mesta.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>103.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je primerno preučiti trditev Združenega kraljestva, v skladu s katero neobstoj analognih določil v Pogodbi ESAE, podobnih členu 296 ES, predstavlja <QUOT.START ID="QS0101" REF.END="QE0101" CODE="201E"/>pravno praznino<QUOT.END ID="QE0101" REF.START="QS0101" CODE="201C"/> v Pogodbi ESAE in jo je zato treba razlagati, kot da pomeni, da ta pogodba nikoli ni bila namenjena uporabi jedrske energije v vojaške namene.<NOTE NOTE.ID="E0062" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeno točko 51.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>104.</NO.P><TXT>Ta trditev se mi ne zdi prepričljiva. Menim, da temelji na nepravilni presoji razmerja med Pogodbo ESAE in Pogodbo ES. Če so zadeve predmet določil Pogodbe ESAE ali pravil, sprejetih na njeni podlagi, je to razmerje tako, da se Pogodba ES ne uporablja. Člen 305(2) ES tako določa, da <QUOT.START ID="QS0102" REF.END="QE0102" CODE="201E"/>določbe te pogodbe v ničemer ne odstopajo od določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo<QUOT.END ID="QE0102" REF.START="QS0102" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>105.</NO.P><TXT>Vendar je pomembno, da se Pogodba ES lahko uporablja, če zadev ne ureja Pogodba ESAE ali izvedbena zakonodaja. Tako je na primer Sodišče v Mnenju 1/94 obravnavalo vprašanje, ali ima Evropska skupnost izključno pristojnost za sklepanje večstranskih sporazumov o trgovini z blagom, če se ti nanašajo na proizvode ESAE. Navedlo je vsebino zdajšnjega člena 305(2) ES in sklenilo: <QUOT.START ID="QS0103" REF.END="QE0103" CODE="201E"/>Ker Pogodba Euratom ne vsebuje nobenega določila o zunanji trgovini, velja, da se sporazumi, sklenjeni po členu [133] Pogodbe ES, uporabljajo tudi za mednarodno trgovino s proizvodi Euratom.<QUOT.END ID="QE0103" REF.START="QS0103" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0063" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Recueil, str. I-5267, točka 24.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>106.</NO.P><TXT>To je v skladu s sodno prakso Sodišča v zvezi z razmerjem med Pogodbo ES in Pogodbo ESAE, ki je v členu 305(1) ES<?PAGE NO="I-2507"?> določeno pod enakimi pogoji kot v členu 305(2) ES.<NOTE NOTE.ID="E0064" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej na primer sodbo z dne <DATE ISO="19871215">15. decembra 1987</DATE> v zadevi Deutsche Babcock (Recueil, str. 5119), v kateri je Sodišče menilo, da <QUOT.START ID="QS0104" REF.END="QE0104" CODE="201E"/>besedilo [člena 305(1) ES] zahteva razlago, v skladu s katero se za proizvode, ki so predmet Pogodbe ESAE, lahko uporabljajo Pogodba ES in njena izvedbena pravila, če zadeve ne določa Pogodba ESAE ali njena izvedbena pravila<QUOT.END ID="QE0104" REF.START="QS0104" CODE="201C"/> (točka 10). V tej zadevi je generalni pravobranilec sir Gordon Slynn zapisal: <QUOT.START ID="QS0105" REF.END="QE0105" CODE="201E"/>Določbe Pogodbe ES in a fortiori njena podrejena zakonodaja se ne nanašajo na določbe Pogodbe ESAE ali <QUOT.START ID="QS0106" REF.END="QE0106" CODE="201A"/>odstopajo od<QUOT.END ID="QE0106" REF.START="QS0106" CODE="2018"/> Pogodbe o Evropski skupnosti za atomsko energijo. Ali to pomeni, da se Pogodba ES ne nanaša na premog in jeklo ter da na njeni podlagi sprejeta zakonodaja ne more postavljati pravil v zvezi s premogom in z jeklom ali pa ima bolj omejen pomen? Bilo bi popolnoma preprosto določiti, da ni v Pogodbi ES nič povezano s proizvodi premoga in jekla oziroma z industrijo premoga in jekla, če bi bil to namen. To ni bilo storjeno. Nasprotno, določena je omejitev, da določbe Pogodbe EGS ne <QUOT.START ID="QS0107" REF.END="QE0107" CODE="201A"/>vplivajo na določbe<QUOT.END ID="QE0107" REF.START="QS0107" CODE="2018"/> predhodne pogodbe, še posebej v zvezi s posebnimi področji. Po mojem mnenju to pomeni, da se Pogodba ES lahko uporablja za premog in jeklo, razen kadar zadev ne obravnava Pogodba ESPJ ali njej podrejena pravila; če so ta stopila v veljavo, določbe Pogodbe ES nimajo učinkov.<QUOT.END ID="QE0105" REF.START="QS0105" CODE="201C"/> Glej tudi sodbo Sodišča prve stopnje z dne <DATE ISO="20040701">1. julija 2004</DATE> v zadevi Salzgitter proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="T-308/00" YEAR="2004" PAGE.ECR="II-1933">T-308/00, ZOdl, str. II-1933, str. 62</REF.DOC.ECR>) in sodbo Sodišča z dne <DATE ISO="20020924">24. septembra 2002</DATE> v združenih zadevah Falck in Acciaierie di Bolzano proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-74/00 P+C-75/00 P" YEAR="2002" PAGE.ECR="I-7869">C-74/00 P in C-75/00 P, Recueil, str. I-7869, točka 100</REF.DOC.ECR>). Ukrepi, sprejeti na podlagi Pogodbe ES po veliki nesreči v Černobilu, kažejo tudi uporabo te Pogodbe pri neobstoju posebnih določb v Pogodbi ESAE: glej sodbo Sodišča v zadevi Grčija proti Svetu (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-62/88" YEAR="2002" PAGE.ECR="I-1527">C-62/88, Recueil, str. I-1527, točka 17</REF.DOC.ECR>) in zgoraj v opombi 20 navedeno sodbo Parlament proti Svetu.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>107.</NO.P><TXT>Menim, da iz tega izhaja, da razmerje med pogodbama ESAE in ES dokazuje lažnost obstoja vsake <QUOT.START ID="QS0108" REF.END="QE0108" CODE="201E"/>pravne praznine<QUOT.END ID="QE0108" REF.START="QS0108" CODE="201C"/>, ki izvira iz neobstoja določbe v Pogodbi ESAE, ki bi bila podobna členu 296 ES. Če Pogodba ESAE in izvedbena zakonodaja izrecno ne določata enakovrednih zaščitnih ukrepov za bistvene varnostne interese držav članic, se lahko za proizvode, ki jih ureja Pogodba ESAE, enakovredno uporabljajo zaščitni ukrepi, vsebovani v členu 296 ES. Zato menim, da trditve Združenega kraljestva v zvezi s tem ni mogoče sprejeti.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>VI —</NO.P><TXT> Predlagana razlaga člena 37 AE</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>108.</NO.P><TXT>Predhodna proučitev sheme in ciljev poglavja 3 Pogodbe ESAE in obravnava obrambe v Pogodbi ESAE kot celote me vodita k tej ugotovitvi.</TXT></NP><NP><NO.P>109.</NO.P><TXT>Kot sem ugotovil, so vprašanje morebitne predhodne uporabe Pogodbe ESAE za obrambne dejavnosti izrecno preučili avtorji pogodbe med postopkom, ki je vodil k pogajanjem o pogodbi. Avtorji Spaakovega poročila so ugotovili, da zahteva rešitev tega vprašanja previdno tehtanje interesov: <QUOT.START ID="QS0109" REF.END="QE0109" CODE="201E"/>Ministri so menili, da je pomembneje poiskati rešitev, ki dokončno ne izključuje vojaške rabe, in sočasno zagotoviti, da taka rešitev ne<?PAGE NO="I-2508"?> more ogroziti nadzornega sistema, ki se mu je priznal temeljni pomen<QUOT.END ID="QE0109" REF.START="QS0109" CODE="201C"/><NOTE NOTE.ID="E0065" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeno točko 81.</P></NOTE>.</TXT></NP><NP><NO.P>110.</NO.P><TXT>Taka rešitev prepreči neizogibne negativne učinke pristopa po načelu <QUOT.START ID="QS0110" REF.END="QE0110" CODE="201E"/>vse ali nič<QUOT.END ID="QE0110" REF.START="QS0110" CODE="201C"/>, po katerem ima en interes - ali javno zdravje ali nacionalna obramba — v vseh okoliščinah prednost pred drugim. Kako bi torej morali v praksi doseči to ravnotežje interesov?</TXT></NP><NP><NO.P>111.</NO.P><TXT>Prvič, iz zgornje razprave je jasno, da so določbe varovanja zdravja Pogodbe ESAE ključnega pomena in jih je treba razlagati na način, ki zagotavlja učinkovito varovanje javnega zdravja.<NOTE NOTE.ID="E0066" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedene točke od 64 do 77.</P></NOTE> Kot je navedeno zgoraj, trditev, v skladu s katero jedrski obrambni sektor <HT TYPE="ITALIC">per se</HT> ne spada na področje uporabe Pogodbe ESAE, v okviru sistematične razlage pogodbe ni veljavna.<NOTE NOTE.ID="E0067" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedene točke od 78 do 88.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>112.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da se mora obveznost držav članic, določena v členu 37 AE, da predložijo Komisiji splošne podatke v zvezi z vsemi načrti odlaganja radioaktivnih odpadkov, načeloma enakovredno uporabljati tudi v obrambnem sektorju. Zato ni sprejemljivo, da država članica zavrne predložitev katere koli informacije v zvezi z načrtom odlaganja vojaških radioaktivnih odpadkov z utemeljitvijo, da izvirajo iz obrambne dejavnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>113.</NO.P><TXT>Drugič, prav tako je jasno, da se mora pri uporabi Pogodbe ESAE spoštovati bistvene interese varnosti držav članic. Obveznosti iz člena 37 AE se zato ne smejo uporabiti, še posebej ne v zadevah, v katerih država članica meni, da so s predložitvijo določenih informacij v skladu s tem členom lahko ogroženi njeni bistveni interesi varnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>114.</NO.P><TXT>Z drugimi besedami, država članica je upravičena odkloniti predložitev informacije Komisiji o vsakem načrtu odlaganja radioaktivnih odpadkov obrambnega izvora le, če meni, da je to nujno potrebno za zaščito njenih bistvenih interesov varnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>115.</NO.P><TXT>Pri pripravi te ocene mora imeti država članica v mislih dolžnost iz člena 192 AE o<?PAGE NO="I-2509"?> lojalnem sodelovanju za <QUOT.START ID="QS0111" REF.END="QE0111" CODE="201E"/>zagotovitev izpolnjevanja<QUOT.END ID="QE0111" REF.START="QS0111" CODE="201C"/> obveznosti iz Pogodbe ESAE.<NOTE NOTE.ID="E0068" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeno točko 39.</P></NOTE> Po mojem mnenju ta dolžnost od države članice zahteva, da se pri pripravi ocene vključi v odprt in konstruktiven dialog s Komisijo v primerih, v katerih razmišlja o zadržanju določenih podatkov iz obrambnih razlogov. V takem primeru se mora država članica posvetovati s Komisijo, ali se zaščita obrambnih interesov lahko doseže z manj skrajnimi sredstvi, kot je popolno zadržanje podatkov.</TXT></NP><NP><NO.P>116.</NO.P><TXT>Ta sredstva bi lahko vključevala uporabo podobnih nadzornih ukrepov za informacije, kot je določeno v zakonodaji v zvezi z izvajanjem člena 24 AE, s <QUOT.START ID="QS0112" REF.END="QE0112" CODE="201E"/>klasifikacijo<QUOT.END ID="QE0112" REF.START="QS0112" CODE="201C"/> podatkov z dodelitvijo stopnje zaupnosti.<NOTE NOTE.ID="E0069" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedene točke od 22 do 33.</P></NOTE> Država članica in Komisija bi lahko tudi ugotovili, da določba o manj natančnih podatkih, kot je določeno v Priporočilu Komisije 1999/829<NOTE NOTE.ID="E0070" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeno točko 18.</P></NOTE>, zadošča za odločitev Komisije, ali uresničevanje načrta odlaganja radioaktivnih odpadkov lahko <QUOT.START ID="QS0113" REF.END="QE0113" CODE="201E"/>povzroči radioaktivno kontaminacijo vode, zemlje ali zračnega prostora druge države članice<QUOT.END ID="QE0113" REF.START="QS0113" CODE="201C"/> v skladu s členom 37 AE.</TXT></NP><NP><NO.P>117.</NO.P><TXT>S takim pristopom na podlagi dialoga in preučitve vsakega primera posebej, se lahko izognemo tveganjem, ki jih lahko predstavlja nepremišljena uporaba člena 37 v obrambnem sektorju, kar zatrjuje Združeno kraljestvo v svoji vlogi.<NOTE NOTE.ID="E0071" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedeno točko 52.</P></NOTE> Na primer tveganje <QUOT.START ID="QS0114" REF.END="QE0114" CODE="201E"/>nasprotnega ravnanja<QUOT.END ID="QE0114" REF.START="QS0114" CODE="201C"/> pri pomembnem znanju z obrambnega področja zaradi informacije o sestavi tokov radioaktivnih odpadkov bi bilo odpravljeno, če bi bili po posvetovanju med zadevno državo članico in Komisijo ti podatki označeni s primerno visoko stopnjo zaupnosti, ki bi se obdržala le, če bi bilo to nujno potrebno za zaščito obrambnih tajnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>118.</NO.P><TXT>Želel bi dodati, da je ravnotežje podobno tistemu iz Pogodbe ES, iz katere obrambni sektor ni izključen <HT TYPE="ITALIC">per se,</HT> vendar pa države članice niso zavezane poslati informacij, če bi to ogrožalo bistvene interese nacionalne varnosti.<NOTE NOTE.ID="E0072" NUMBERING.CONTINUED="YES"><P>Glej zgoraj navedene točke od 100 do 102.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>119.</NO.P><TXT>Nazadnje ob upoštevanju narave zgornjega navedenega sklepa kot <QUOT.START ID="QS0115" REF.END="QE0115" CODE="201E"/>srednje poti<QUOT.END ID="QE0115" REF.START="QS0115" CODE="201C"/> med stališči Komisije in Združenega kraljestva menim, da je najustrezneje, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega postopka.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-2510"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>VII —</NO.P><TXT>Predlog</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>120.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev menim, da mora Sodišče:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>razglasiti, da je Združeno kraljestvo s tem, da Komisiji ni predložilo splošnih podatkov v zvezi s projektom odlaganja radioaktivnih odpadkov, nastalih z demontažo reaktorja Jason, če je to v skladu z bistvenimi interesi nacionalne varnosti, in s tem, da ni vzpostavilo dialoga s Komisijo o tem, ali se zaščita obrambnih interesov lahko doseže z manj skrajnimi sredstvi, kot je popolno zadržanje informacij pred Komisijo, kršilo obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 37 Pogodbe ESAE;</P></ITEM><ITEM><P>strankama in intervenientu naložiti plačilo lastnih stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>