(1)

Nedavne poplave in požari v naravi v srednji, vzhodni in južni Evropi so imele uničujoče posledice za prebivalstvo, ki živi v teh regijah. V številnih mestih in vaseh bodo potrebna obsežna obnovitvena dela za popravilo poškodovane infrastrukture in opreme. Potrebni so takojšnji ukrepi za ublažitev socialnih in gospodarskih posledic teh naravnih nesreč. Poleg tega ljudje nujno potrebujejo osnovno materialno pomoč. Potrebna je tudi podpora za ohranjanje delovnih mest, da bi zaposlenim in samozaposlenim osebam pomagali ohraniti delovna mesta za omejeno časovno obdobje, kadar zaradi naravne nesreče nimajo dostopa do svojega običajnega kraja zaposlitve. Da bi se spopadli z uničujočimi posledicami naravnih nesreč za zdravje ljudi, bi moral biti omogočen tudi dostop do zdravstvenega varstva, tudi za ljudi, ki niso neposredno socialno-ekonomsko ogroženi. Dokazi kažejo, da bodo naravne nesreče v prihodnosti verjetno vse pogostejše. Zato je primerno vzpostaviti začasen okvir, ki bo zagotavljal prožnost in finančno podporo, hkrati pa ohranil dolgoročno strateško naravo naložb kohezijske politike.

(2)

Da bi se hitro zmanjšalo breme za proračune zadevnih držav članic in zmanjšalo tveganja novih teritorialnih razlik, bi bilo treba državam članicam, regijam, lokalnim organom in ljudem, ki so jih take naravne nesreče močno prizadele, poleg sredstev, ki so na voljo iz Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF), ustanovljenega z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 (4), zagotoviti učinkovito podporo iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada, ki ju ureja Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(3)

Da bi državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče, zagotovili dodatno prožnost, bi bilo treba v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ določiti nov specifični cilj za usmerjanje finančne podpore iz ESRR in Kohezijskega sklada za obnovo v odziv na take nesreče.

(4)

Cilj politike št. 2, ki spodbuja bolj zeleno, nizkoogljično Evropo, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti iz člena 5(1), točka (b), Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (7), v okviru katerega bi bilo treba uvesti novi specifični cilj, neposredno podpira cilje evropskega zelenega dogovora. Namen sporočila Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom „Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam“ je razviti prilagoditvene ukrepe za obvladovanje tveganj v zvezi z nesrečami, ki so posledica podnebnih sprememb, kot so poplave, požari v naravi ali suše. Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto in okrepitev načrtovanih naložb v preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje ter prilagajanje podnebnim spremembam, da bi se ublažile posledice vse pogostejših naravnih nesreč, vključno z nesrečami zaradi podnebnih sprememb. Prizadevanja za obnovo se ne bi smela izvajati na račun naložb v strukturno dolgoročno preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje. Pri naložbah v infrastrukturo za povečanje odpornosti infrastrukture, ki jo financira Unija, na prihodnje, pogostejše in hujše nesreče zaradi podnebnih sprememb bi bilo treba zagotoviti uporabo krepitve podnebne odpornosti in načela, da se ne škoduje bistveno.

(5)

V skladu s področjem uporabe podpore iz ESRR, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1058, lahko podpora za obnovo v odziv na naravne nesreče v okviru novega specifičnega cilja zajema obnovo poškodovane ali uničene infrastrukture, kot je javna infrastruktura, ali naložbe v osnovna sredstva podjetij in opremo, po potrebi tudi na drugi lokaciji ali v obliki, ki ni enaka prvotni, in sicer na odporen in trajnosten način. Poleg tega se lahko podpre obnova naravnih območij, biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi na območjih Natura 2000. To lahko vključuje ustrezne ukrepe, povezane s ponovnim pogozdovanjem. Podpora za novi specifični cilj se lahko zagotovi tudi iz Kohezijskega sklada, kolikor je skladna s področjem uporabe podpore iz Kohezijskega sklada, določenem v Uredbi (EU) 2021/1058.

(6)

V okviru obnove v odziv na naravne nesreče bi bilo treba v izbirnem postopku dati prednost operacijam, ki temeljijo na načelu boljše obnove. To načelo vključuje uporabo faz okrevanja, sanacije in obnove po nesreči, da se poveča odpornost skupnosti z vključitvijo ukrepov za zmanjšanje tveganja nesreč, kot je navedeno v Sendajskem okviru Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Hkrati bi morala podpora izbranim operacijam ostati sorazmerna in predstavljati najboljše razmerje med zneskom podpore in ciljem zagotavljanja odpornosti na naravne nesreče. Poleg tega, če je država članica upravičena do podpore iz EUSF za financiranje bistvenih nujnih operacij in operacij okrevanja, s katerimi se na infrastrukturi ponovno vzpostavi stanje pred naravno nesrečo, se lahko podpora iz ESRR in Kohezijskega sklada uporabi dopolnilno z EUSF za izboljšanje funkcionalnosti prizadete infrastrukture, da se okrepijo njena zmogljivost, trajnostnost in odpornost na prihodnje naravne nesreče. Namen podpore iz ESRR in Kohezijskega sklada je povečati odpornost in pripravljenost v zvezi s tveganji.

(7)

Da bi se izključila preplačila, bi morale države članice zagotoviti, da se podpora, ki jo krije ESS + , ESRR ali Kohezijski sklad ne prekriva s podporo, prejeto iz drugega instrumenta Unije, nacionalnega instrumentaali zasebne zavarovalne sheme.

(8)

Da bi se države članice odzvale na posledice naravnih nesreč, bi morale imeti možnost, da z namenskimi prednostnimi nalogami zagotovijo ciljno usmerjeno, hitro in takojšnjo pomoč pri blažitvi negativnih socialno-ekonomskih posledic takih nesreč. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da v okviru namenske prednostne naloge ali izven nje podprejo začasne ukrepe za ljudi, ki so jih naravne nesreče neposredno prizadele, v obliki hrane in/ali osnovne materialne pomoči brez obveznosti zagotavljanja spremljevalnih ukrepov. Kadar je to nujno potrebno in upravičeno, bi morale države članice zagotoviti tudi sheme skrajšanega delovnega časa, da bi zaposlenim in samozaposlenim osebam, ki so jih prizadele posledice naravnih nesreč, omogočile, da ohranijo svoja delovna mesta, ne da bi zagotovile aktivne ukrepe, razen če te ukrepe nalaga nacionalno pravo, ter ukrepe za zagotovitev dostopa do zdravstvenega varstva, tudi za ljudi, ki niso neposredno socialno-ekonomsko ogroženi. Zato je primerno zagotoviti prožnost za take začasne ukrepe za omejeno časovno obdobje v skladu z Uredbo (EU) 2021/1057.

(9)

Sredstva za podporo odzivu na naravne nesreče bi bilo treba načrtovati v okviru ene ali več namenskih prednostnih nalog s stopnjo sofinanciranja do 95 %. Države članice lahko izkoristijo obstoječe možnosti za prerazporeditev dodelitev med skladi kohezijske politike iz Uredbe (EU) 2021/1060, da bi povečale sredstva, ki so na voljo v okviru teh namenskih prednostnih nalog. Ob upoštevanju veljavnih pravil lahko tudi prerazporedijo sredstva iz katerega koli cilja politike.

(10)

Skupna sredstva, načrtovana v okviru namenskih prednostnih nalog, bi morala biti omejena na največ 10 % začetne skupne nacionalne dodelitve države članice za ESS + in ESRR. Ta sredstva bi moralo biti mogoče načrtovati z več kot eno spremembo programa in jih povezati z več kot eno nesrečo. Še naprej bi bilo treba uporabljati načelo, da se plačila Komisije izvršijo v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva.

(11)

Da bi zagotovili takojšnjo podporo za naložbe v obnovo v odziv na naravne nesreče in ublažili negativne socialno-ekonomske posledice takih naravnih nesreč, bi bilo treba zagotoviti dodaten znesek izrednega predfinanciranja v zvezi z namenskimi prednostnimi nalogami. Pravila, ki se uporabljajo za te zneske izrednega predfinanciranja, bi morala biti skladna s pravili, ki se uporabljajo za predfinanciranje iz Uredbe (EU) 2021/1060.

(12)

Da bi se državam članicam omogočilo, da v celoti obravnavajo posledice naravnih nesreč, ki se zgodijo med 1. januarjem 2024 in 31. decembrom 2025, bi bilo treba njihovim organom upravljanja dovoliti, da za podporo izberejo operacije, ki so bile fizično zaključene ali v celoti izvedene pred predložitvijo vloge za financiranje v okviru programa organu upravljanja, pod pogojem, da je operacija odziv na tako naravno nesrečo.

(13)

Ker cilja te uredbe, in sicer ublažiti, v luči nedavnih poplav in požarov v naravi v srednji, vzhodni in južni Evropi, negativne socialno-ekonomske posledice naravnih nesreč s spremembo uredb (EU) 2021/1057 in (EU) 2021/1058, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(14)

Uredbi (EU) 2021/1057 in (EU) 2021/1058 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Zaradi uničujočih posledic nedavnih naravnih nesreč in nujne zagotovitve takojšnje podpore državam članicam je treba določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 5 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(16)

Zaradi resnosti razmer v povezavi z naravnimi nesrečami je primerno, da začne ta uredba veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

1.

člen 3 se spremeni:

2.

v tabeli 1 Priloge I se pod ciljem politike 2 doda naslednja vrstica:

„

“.