7.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 174/36


Mnenje Odbora regij – Okvir za kakovost pripravništev

2014/C 174/07

Poročevalec

Andrius Kupčinskas (LT/EPP), župan Kaunasa

Referenčni dokument

Predlog priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev

COM(2013) 857 final

I.   POLITIČNA PRIPOROČILA

ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja priporočilo o okviru za kakovost pripravništev, ki ga je sprejel Svet EU, saj je to podprl že v svojih prejšnjih mnenjih, vendar močno obžaluje, da se je Komisija ta okvir odločila predstaviti v obliki priporočila Sveta in ne v obliki direktive;

2.

glede na to, da je bilo obdobje med predstavitvijo predloga Komisije (4. december 2013) in sprejetjem priporočila Sveta (10. marec 2014) prekratko, da bi lahko Odbor regij v skladu z običajnim postopkom pripravil mnenje, z začudenjem ugotavlja, da se niti Evropska komisija pri pripravi priporočila o okviru za kakovost pripravništev niti Svet EU pri sprejemanju tega priporočila ni posvetoval s skupščino predstavnikov lokalnih in regionalnih oblasti v EU – Odborom regij;

3.

izraža obžalovanje, da je brezposelnost mladih v EU še vedno zelo visoka, zlasti v nekaterih regijah, in poudarja, kako pomembni so ukrepi za aktivno zmanjševanje brezposelnosti pri mladih. Če želimo doseči cilje iz strategije Evropa 2020 glede 75-odstotne zaposlenosti v starostni skupini 20–64 let do leta 2020, je treba izboljšati izobrazbo mladih, tj. jo usmerjati bolj glede na potrebe trga dela, in ustvariti ugodnejše pogoje za prehod na trg dela;

4.

meni, da bi bilo treba tako na nacionalni kot na evropski ravni storiti več, da bi v mladih vzbudili željo po poklicih prihodnosti. Zato je treba pripraviti študije, ki omogočajo hitro prepoznavanje in usmerjanje trendov ter napovedovanje sprememb v povpraševanju po delovni sili v posameznih panogah in poklicnih skupinah, števila delavcev, ki jih je treba usposobiti za določene poklice in novo nastajajoča delovna mesta, ter potreb po usposabljanju mladih;

5.

ob dejstvu, da so obdobja pripravništva bistvena prvina jamstva za mlade, ponovno izraža svojo podporo priporočilu Sveta z dne 22. aprila 2013 (1) o vzpostavitvi jamstva za mlade (2), s katerim se želi zagotoviti, „da vsi mladi do 25. leta v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali prenehajo s formalnim izobraževanjem, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo“. Lokalne in regionalne oblasti morajo imeti pomembno vlogo pri izvajanju programov jamstva za mlade;

6.

pozdravlja okvir za kakovost pripravništev, ki je smiseln ukrep, s katerim naj bi zagotovili, da se s pripravništvom učinkovito olajša prehod od izobraževanja k zaposlitvi in s tem poveča zaposljivost mladih;

7.

meni, da bi bilo treba pri pripravništvih spodbujati prenos strokovnega znanja z ene generacije na drugo, t. i. model „mojster–vajenec“;

8.

podpira novosti, navedene v okviru za kakovost pripravništev, saj bo s tem zagotovljena transparentnost pripravništev in osredotočenost na učne cilje; hkrati obžaluje, da v okviru za kakovost pripravništev ni nikakršnih priporočil državam članicam v zvezi s tako pomembnima vprašanjema, kot sta socialna varnost in plačilo pripravništva; obžaluje, da okvir za kakovost pripravništev nima enakega obsega kot jamstvo za mlade, saj zajema zgolj pripravništva na odprtem trgu in izključuje pripravništva v okviru študija, formalnega izobraževanja ali poklicnega usposabljanja;

9.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri določanju in izvajanju ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih, tudi na področju splošnega in poklicnega izobraževanja. Države članice bi morale to vlogo upoštevati in izkoristiti s tem povezane možnosti, da bi olajšali prehod mladih strokovnjakov iz izobraževalnih ustanov v zaposlitev, saj imajo ravno lokalne in regionalne oblasti vlogo ponudnikov storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja; zato obžaluje, da Svet v svojem priporočilu ne obravnava vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju okvira za kakovost pripravništev;

10.

poziva države članice, naj zagotovijo aktivno sodelovanje socialnih partnerjev ter lokalnih in regionalnih oblasti ter s tem uspešno izvajanje sistema;

11.

poleg tega naj temeljito preučijo, pod katerimi pravnimi in ostalimi pogoji lahko okvir za kakovost pripravništev uvedejo v nacionalno prakso in/ali prenesejo v zakonodajo;

Uvodne ugotovitve

12.

izraža zaskrbljenost nad visoko brezposelnostjo mladih v EU, ki vodi v revščino mladih, kar je omenjeno tudi v Letnem poročilu Evropske komisije o zaposlovanju in družbenem razvoju za leto 2012 (3);

13.

poudarja pomen učinkovitih ukrepov za rešitev vse večjega problema v Evropi, ko mladi niso niti zaposleni niti se ne šolajo, in opozarja na socialne, ekonomske in demografske posledice in nevarnosti pomanjkanja samostojnosti teh mladih;

14.

se strinja s Komisijo glede pomena pripravništva in poudarja, da kakovostna pripravništva mladim omogočajo, da si pridobijo dragocene poklicne izkušnje, znanje in spretnosti ter si s tem izboljšajo možnosti pri iskanju službe in si hitro zagotovijo trajno mesto na trgu dela;

15.

se strinja z zaskrbljeno ugotovitvijo Komisije, da se pripravništva pogosto zlorabljajo kot način za pridobivanje poceni in celo neplačane delovne sile. Zato je treba pripravništva predvsem časovno omejiti in povečati njihovo kakovost s ciljem, da izkušnje postanejo orodje, ki pomaga pri vključevanju na trg dela;

16.

opozarja, da je najmanj brezposelnosti med mladimi v državah in regijah, kjer obstajajo kakovostna pripravništva oz. vajeništva za mlade in kjer sta pripravništvo in delovna praksa sestavni del šolskega sistema in zaposlovanja; pomembno je, da izobraževalne ustanove sodelujejo s podjetji, da bi uresničili vzajemne koristi programa pripravništva;

Splošni vidiki priporočila

17.

soglaša z osnovnim pristopom okvira za kakovost pripravništev in ugotavlja, da je učni proces, ki omogoča, da se oseba seznani z delovnim mestom, enako pomemben kot jasni učni cilji in izbira ustreznega mentorja pripravnika;

18.

se strinja s pozivom, izraženim v okviru za kakovost pripravništev, da bi ponudniki pripravništva v obliki potrdila o opravljenem pripravništvu uradno potrdili znanje, spretnosti in usposobljenost, ki jo je pripravnik pridobil pri opravljanju pripravništva; to je nujno, če želimo zagotoviti, da bo vrednost pripravništva formalno priznana kot instrument, ki lajša vključevanje mladih in jim omogoča dostop do kakovostnih zaposlitev;

19.

obžaluje, da priporočilo Sveta ne omenja pripravništev v okviru študija, formalnega izobraževanja ali poklicnega usposabljanja, zato poziva Komisijo, naj pripravi ločen predlog o okviru za kakovost tovrstnih pripravništev;

20.

se zavzema za podporo, ki je predvidena za ukrepe držav članic na podlagi okvira za kakovost pripravništev iz sredstev Unije (financiranje pripravništev s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in pobude za zaposlovanje mladih), izmenjavo primerov dobre prakse in ukrepe spremljanja; vendar poziva, da je treba zagotoviti, da evropska sredstva ne bodo nadomestila zasebnega financiranja;

Delovni pogoji in transparentnost

21.

za zagotovitev kakovosti pripravništev poziva k spodbujanju razprave o izmenjavi dobrih praks v Evropi s pogostejšo uporabo odprte metode usklajevanja, ki bi državam članicam pomagala pri določanju skupnih minimalnih zahtev za pripravništva, ki temeljijo na teh postopkih;

22.

pozdravlja zahtevo v okviru za kakovost pripravništev po transparentnosti v objavah o pripravniških mestih, vendar poudarja, da je transparentnost sicer pomembna, vendar ni dovolj, da bi zagotovili kakovostna pripravništva;

23.

v zvezi s tem obžaluje, da okvir za kakovost pripravništev ne priporoča, da bi ponudniki pripravništev morali zagotavljati ustrezno socialno zaščito in zdravstveno zavarovanje, pač pa jih zgolj poziva, da v objavi o pripravniškem mestu navedejo, ali bo to zavarovanje krito;

24.

pozdravlja stališče v okviru za kakovost pripravništev, da se v objavi pripravniškega mesta navede, ali je za opravljanje pripravništva predvideno plačilo in/ali nadomestilo, in je zadovoljen z določbo v priporočilu Sveta, da mora biti v objavah pripravniških mest navedena višina plačila in/ali nadomestila. Po mnenju Odbora je treba tudi poskrbeti, da ta obveznost ponudnikom pripravništev ne povzroča upravnega bremena in da vsaka ureditev na tem področju spodbuja uvedbo pripravništva v vseh sektorjih na trgu dela, ne pa da jo ovira;

25.

poudarja, da v okviru za kakovost pripravništev ni obravnavano vprašanje neplačanega ali samo delno plačanega pripravništva. Rezultati nedavno opravljene raziskave Eurobarometra (4) kažejo, da tri petine pripravnikov prejmejo zelo majhno plačilo, če sploh, in da to v več kot polovici primerov ne zadostuje za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. To pa lahko pomeni, da ostane pripravništvo na voljo samo tistim, ki si ga lahko privoščijo, kar bi povzročilo zmanjšanje števila pripravništev in njihove gospodarske koristnosti, hkrati pa povečanje neenakosti;

26.

načrt, da se zagotovijo kakovostna pripravništva, s tem da se zahteva ustrezno zavarovanje ter plačilo oz. nadomestilo za vse pripravnike, bi lahko – zaradi velikega finančnega bremena tako za lokalne in regionalne oblasti kot za podjetja – privedel do zmanjšanja števila pripravniških mest. Glede na to, da zaradi razlik v Evropi verjetno ne bo mogoče oblikovati enega modela za vse, OR pozdravlja prizadevanja za vzpostavitev učinkovitih sistemov za delno ali polno financiranje pripravništev iz različnih virov;

27.

ugotavlja, da v priporočilu Sveta ni ustrezno opredeljena vloga mentorja pripravnika, zato glede na to, da so za ta vprašanja dokončno pristojne države članice, poziva države članice ter socialne in gospodarske partnerje k izmenjavi primerov dobre prakse v zvezi z urejanjem vloge, nalog in odgovornosti mentorjev pripravnikov ter drugih s tem povezanih vprašanj, da bi oblikovali skupno razumevanje najboljše evropske prakse in načelo upravljanja na več ravneh prenesli v prakso;

Nadnacionalna pripravništva

28.

pozdravlja pozitivni učinek okvira za kakovost pripravništev, ki olajšuje še vedno preredka nadnacionalna pripravništva in izboljšuje dostop do informacij;

29.

glede na to, da je pravna podlaga za okvir za kakovost pripravništev člen 153 PDEU, ki določa, da Evropska unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic, predlaga, da si na ravni EU prizadevamo za zbiranje in širjenje informacij o predpisih o pripravništvih, da bi spodbudili mobilnost pripravnikov, saj bo mladim lažje opravljati pripravništvo v tujini, če bodo imeli dostop do informacij, kaj lahko pripravnik pričakuje;

30.

vendar poudarja, da lahko dejstvo, da stroški niso kriti ali vsaj ne v zadostni meri in da bivanje ni zagotovljeno, ovira nadnacionalna pripravništva, saj potencialni kandidati zaradi težavne finančne situacije pogosto ne morejo opravljati pripravništva v drugi državi članici;

31.

poudarja, da bi lahko imeli ugodnejši pogoji za nadnacionalna pripravništva več pozitivnih učinkov: na primer večje možnosti pripravnikov za zaposlitev in boljše vključevanje na trg dela;

32.

pozdravlja, da je v okviru za kakovost pripravništev izraženo mnenje, da bi se lahko EURES razširil tudi na pripravništva, kakor je bilo zahtevano v Sklepih Evropskega sveta (5) iz junija 2012, in pozdravlja predlog, da se ta portal uporabi za izmenjavo informacij o pripravništvih;

33.

se strinja, da se EURES uporabi za zagotovitev informacij o prostih pripravniških mestih, in priporoča, da se uporabi tudi kot instrument za povratne informacije, s pomočjo katerega bi lahko pripravniki ocenili svoje izkušnje s pripravništvi;

34.

opozarja, da je primerov nadnacionalnih pripravništev zelo malo, kljub zelo visoki mobilnosti med študenti, npr. v okviru programa Erasmus (6). Gre za zamujeno priložnost za zmanjšanje brezposelnosti mladih s pomočjo mobilnosti, saj bi lahko bilo pripravništvo v tujini odločilno v primeru, da se želijo mladi zaposliti v tujini. Zato pozdravlja uvedbo programa Erasmus+, ki bi lahko prispeval k večjemu številu pripravništev v tujini;

35.

možnost za pridobitev izkušenj pod drugačnimi pogoji mladim omogoča neprecenljivo priložnost, da si povečajo število morebitnih delodajalcev v različnih državah članicah. Zato si je treba prizadevati za učinkovito podporo pripravništvu v drugi državi članici z iskanjem rešitev za zmanjšanje stroškov, ki jih imajo pripravniki s selitvijo v drugo državo, in omogočanjem ustreznih informacij, da pripravniki ne bi bili finančno ogroženi, pri čemer je treba upoštevati življenjske stroške in upravne postopke (npr. dovoljenje za delo in bivanje, prijava itd.) v državi pripravništva;

Izvajanje okvira za kakovost pripravništev

36.

opozarja, da bi bilo dobro v pripravo in izvajanje nove pobude vključiti lokalne in regionalne oblasti ter za to izvajanje predvideti potrebna finančna sredstva, saj lahko te oblasti najbolje ocenijo različne pogoje in potrebe na lokalni ravni;

37.

obžaluje, da priporočilo Sveta ne predlaga, najse pri pripravi in izboljševanju učnih načrtov posvetuje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter podjetji, da bi upoštevali potrebe trga dela in usposobili strokovnjake za poklice, po katerih je povpraševanje;

38.

prav tako opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti pogosto pristojne za izvajanje ukrepov na področju zaposlovanja ter za splošno in poklicno izobraževanje in da je teritorialni vidik tega političnega področja zelo pomemben;

39.

pozdravlja, da se spodbuja „aktivno vključevanje zavodov za zaposlovanje, izobraževalnih ustanov in ponudnikov usposabljanj v izvajanje okvira za kakovost pripravništev“, in poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti na vseh treh področjih;

40.

opozarja, da morajo biti lokalne in regionalne oblasti kot delodajalci vključene v uspešno izvajanje okvira za kakovost pripravništev, in hkrati izraža obžalovanje, da v navedenem priporočilu Komisije ni konkretne omembe njihovih pristojnosti ali izkušenj; meni, da je pomembno vzpostaviti pravni okvir, ki bo javnim institucijam omogočil sprejeti pripravnike, in razširjati primere najboljše prakse javnih oblasti;

41.

poziva Komisijo k dodatnim ukrepom za zbiranje in širjenje informacij ter k spodbujanju držav članic k prilagoditvi njihovih predpisov tako, da bodo pogoji pripravništva še bolj odražali pričakovanja vseh zainteresiranih strani;

42.

opozarja, da bi morale lokalne in regionalne oblasti kot pomembni delodajalci in ponudniki pripravništev dajati dober zgled pri izvajanju predpisov za kakovostno pripravništvo, zato jih poziva, naj ponujajo čim več kakovostnih pripravništev;

43.

poudarja, kako pomembno je, da se zainteresirane strani civilne družbe, zlasti organizacije mladih, lahko vključijo v izvajanje okvira za kakovost pripravništev, med drugim s pomočjo evropske koalicije za vajeništva, platforme, namenjene sodelovanju, ki jo je Komisija ustanovila julija 2013;

44.

prav tako poudarja, kako pomemben je zasebni sektor, zlasti MSP, za uspešno izvedbo okvira za kakovost pripravništev;

45.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj pri pripravi programov za spodbujanje usposobljenosti študentov tesneje sodelujejo z lokalnimi izobraževalnimi ustanovami in delodajalci ter za najboljše študente oblikujejo štipendije in ponudijo plačana pripravništva; poleg tega opozarja, da je treba primere dobre prakse, ki so se izoblikovali v posameznih državah članicah, razširiti na celotno EU;

Končne določbe

46.

pozdravlja priporočila Komisije za tesnejše sodelovanje z zainteresiranimi stranmi, da bi zagotovili hitro izvedbo okvira za kakovost pripravništev, in ponovno opozarja na pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri tem;

47.

poziva države članice, naj upoštevajo priporočila Komisije in pri izvajanju okvira za kakovost pripravništev v praksi preverijo in izboljšajo učinkovitost pri doseganju ciljev nacionalnih politik zaposlovanja mladih.

II.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 1

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Mlade je kriza še posebej močno prizadela. Stopnja brezposelnosti mladih je v preteklih letih v več državah članicah dosegla zgodovinski vrhunec in nič ne kaže, da se bo kmalu zmanjšala. Spodbujanje zaposljivosti in produktivnosti mladih je ključnega pomena za njihov vstop na trg dela.

Mlade je kriza še posebej močno prizadela. Stopnja brezposelnosti mladih je v preteklih letih v več državah članicah dosegla zgodovinski vrhunec in nič ne kaže, da se bo kmalu zmanjšala. Zelo velike razlike pri brezposelnosti med regijami škodijo uresničevanju ciljev Evropske unije na področju socialne in teritorialne kohezije. Spodbujanje zaposljivosti in produktivnosti mladih je ključnega pomena za njihov vstop na trg dela.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 16

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Programi držav članic, ki podpirajo in ponujajo pripravništva za mlade, lahko dobijo finančno podporo iz evropskih skladov. Poleg tega bo pobuda za zaposlovanje mladih podprla pripravništva v okviru jamstva za mlade, pri čemer bo usmerjena v mlade iz tistih regij Unije, ki jih je brezposelnost mladih najbolj prizadela in ki bodo sofinancirane s sredstvi Evropskega socialnega sklada (ESS) za obdobje 2014–2020. Tako kot pobuda za zaposlovanje mladih se lahko tudi ESS uporabi za povečanje števila in kakovosti programov pripravništva v državah članicah. To vključuje možen prispevek k stroškom pripravništev, ki pod določenimi pogoji vključujejo tudi del plačila. Poleg tega lahko podprejo tudi stroške drugih usposabljanj, ki jih mladi lahko opravljajo zunaj svojih pripravništev, npr. jezikovnih tečajev.

Programi držav članic, ki podpirajo in ponujajo pripravništva za mlade, lahko dobijo finančno podporo iz evropskih skladov. Poleg tega bo pobuda za zaposlovanje mladih podprla pripravništva v okviru jamstva za mlade, pri čemer bo usmerjena v mlade iz tistih regij Unije, ki jih je brezposelnost mladih najbolj prizadela in ki bodo sofinancirane s sredstvi Evropskega socialnega sklada (ESS) za obdobje 2014–2020. Tako kot pobuda za zaposlovanje mladih se lahko tudi ESS uporabi za povečanje števila in kakovosti programov pripravništva v državah članicah. To vključuje možen prispevek k stroškom pripravništev, ki pod določenimi pogoji vključujejo tudi del plačila, pri čemer se sprejmejo potrebni ukrepi, s katerimi bi preprečili, da bi z javnim financiranjem nadomestili zasebno. Poleg tega lahko podprejo tudi stroške drugih usposabljanj, ki jih mladi lahko opravljajo zunaj svojih pripravništev, npr. jezikovnih tečajev.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 29

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

To priporočilo ne zajema strokovnih praks, ki so del akademskih učnih načrtov, formalnega izobraževanja ali poklicnega usposabljanja. Pripravništva, katerih vsebino ureja nacionalna zakonodaja in ki jih je treba opraviti, da bi se pridobil univerzitetni naziv ali dostop do posebnega poklica (npr. medicine, arhitekture itd.), niso zajeta v tem priporočilu.

To priporočilo ne zajema strokovnih praks, ki so del akademskih učnih načrtov, formalnega izobraževanja ali poklicnega usposabljanja. Pripravništva, katerih vsebino ureja nacionalna zakonodaja in ki jih je treba opraviti, da bi se pridobil univerzitetni naziv ali dostop do posebnega poklica (npr. medicine, arhitekture itd.), niso zajeta v tem priporočilu.; ta druga vrsta pripravništev bo predmet ločenega predloga Komisije.

Predlog spremembe 4

Priporočilo 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

spodbujati ponudnike pripravništev, da pripravniku določijo mentorja, ki bo usmerjal pripravnika skozi dodeljene naloge in spremljal njegov napredek;

spodbujati opredeliti , da ponudnike ponudniki pripravništev, da pripravniku določijo mentorja, ki bo usmerjal pripravnika skozi dodeljene naloge in spremljal njegov napredek;

Predlog spremembe 5

Priporočilo 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ustrezno priznavanje pripravništev

(13)

spodbujati ponudnike pripravništev, da s spričevalom ali priporočilom potrdijo znanje, spretnosti ali usposobljenost, ki jo je pripravnik pridobil pri opravljanju pripravništva;

Ustrezno priznavanje pripravništev

(13)

spodbujati ponudnike zahtevati od ponudnikov pripravništev, da s spričevalom ali priporočilom potrdijo znanje, spretnosti ali usposobljenost, ki jo je pripravnik pridobil pri opravljanju pripravništva;

Predlog spremembe 6

Priporočilo 25

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

sodelovati z državami članicami, socialnimi partnerji, zavodi za zaposlovanje in mladinskimi organizacijami ter organizacijami pripravnikov, da bi podprla to priporočilo;

sodelovati z državami članicami, socialnimi partnerji, zavodi za zaposlovanje in, mladinskimi organizacijamiter, organizacijami pripravnikov ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi podprla to priporočilo;

Predlog spremembe 7

Priporočilo 26

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

spodbujati in podpreti države članice, med drugim tudi s spodbujanjem izmenjave najboljših praks med njimi, da uporabijo Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj ter druge evropske sklade v programskem obdobju 2014–2020, da bi povečale število in kakovost pripravništev;

spodbujati in podpreti države članice ter lokalne in regionalne oblasti, med drugim tudi s spodbujanjem izmenjave najboljših praks med njimi, da uporabijo Evropski socialni sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj ter druge evropske sklade v programskem obdobju 2014–2020, da bi povečale število in kakovost pripravništev;

Predlog spremembe 8

Za predlogom spremembe 28 se doda nov predlog spremembe:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

 

naknadno predlagati okvir za kakovost pripravništev v okviru univerzitetnega študija ali formalnega oz. poklicnega izobraževanja;

V Bruslju, 3. aprila 2014

Predsednik Odbora regij

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO


(1)  Priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade, 2013/C 120/01, 22. april 2013.

(2)  COM(2012) 729 final z dne 5.12.2012.

(3)  Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi (2012).

(4)  Eurobarometer: „The experience of a Traineeship in the EU“ [Izkušnje s pripravništvom v EU], 2013.

(5)  http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/131388.pdf.

(6)  Raziskava Eurobarometra iz leta 2013 ugotavlja, da je bilo v tujini opravljenih 9 % pripravništev.