<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-547/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018CC0547</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:976">EU:C:2019:976</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>12</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>12</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">sklepni predlogi J. Kokott – zadeva C‑547/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">Dong Yang Electronics</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20191114">14. novembra 2019</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑547/18</HT></P><P>Dong Yang Electronics Sp. z o.o.</P><P>proti</P><P>Dyrektor Izby Administracji Skarbowej we Wrocławiu</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Wojewódzki Sąd Administracyjny we Wrocławiu (upravno sodišče vojvodstva v Vroclavu, Poljska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Davčno pravo</KEYWORD><KEYWORD>Davek na dodano vrednost</KEYWORD><KEYWORD>Storitve</KEYWORD><KEYWORD>Kraj opravljanja storitev</KEYWORD><KEYWORD>Pojem stalne poslovne enote v smislu člena 44 Direktive 2006/112/ES o davku na dodano vrednost</KEYWORD><KEYWORD>Hčerinska družba (s sedežem v državi članici) matične družbe s sedežem v tretji državi</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predmet predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga obravnava Sodišče, je vprašanje, kje se na podlagi zakonodaje o davku na dodano vrednost nahaja kraj opravljanja storitev. Ta kraj določa, katera država je pristojna za obdavčitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ozadje tega predloga za sprejetje predhodne odločbe je, da je korejska družba poljskemu podjetju naročila izvedbo montažnih storitev. Ker je bilo naročilo izvedeno ob vključitvi poljskega hčerinskega podjetja korejske naročnice, je sporno, ali je bila storitev opravljena za korejsko naročnico ali za poljsko hčerinsko podjetje kot stalno poslovno enoto naročnice. Če velja zadnje, bi bil kraj opravljanja storitev na Poljskem in bi bil dolgovan poljski davek na dodano vrednost, ki bi ga nato moral zaračunati in odvesti prejemnik naročila. To ni bilo tako.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ob tem je zanimivo, da gre v tem primeru <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>le<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> za pravilno obravnavo z vidika davka na dodano vrednost in ne za višino (poljskega) davčnega prihodka. Če bi bile storitve opravljene za stalno poslovno enoto na Poljskem, bi lahko korejska naročnica nesporno uveljavila ustrezen odbitek tega davka na dodano vrednost. Izdelano blago je Poljska namreč obdavčljivo prodala na evropskem trgu. Davek na dodano vrednost nikakor ne bi privedel niti do bremenitve korejskega naročnika niti do povišanja poljskega davčnega prihodka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Kljub temu je vprašanje pomembno, saj je naročnik, glede na to, ali je hčerinsko družbo mogoče šteti za stalno poslovno enoto matične družbe ali ne, zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost ali pa ne. Zanj je lahko to vprašanje morda eksistencialnega pomena, če mu davka na dodano vrednost ne uspe naknadno pobrati od svojega sopogodbenika.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Sodišče se je v preteklosti sicer že večkrat opredelilo do pojma stalne poslovne enote v smislu predpisov na področju davka na dodano vrednost. Ni pa mogoče najti jasne opredelitve glede ocene hčerinske družbe kot stalne poslovne enote matične družbe. V sodbi DFDS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970220">20. februarja 1997</DATE> (<NO.CASE>C‑260/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:77">EU:C:1997:77</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> se je Sodišče sprva dejansko nagibalo k temu, da tudi hčerinsko družbo šteje za stalno poslovno enoto. V sodbi Daimler<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121025">25. oktobra 2012</DATE> (<NO.CASE>C‑318/11 in C‑319/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:666">EU:C:2012:666</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> pa se je od tega oddaljilo. V zadevi Welmory<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141016">16. oktobra 2014</DATE> (<NO.CASE>C‑605/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2298">EU:C:2014:2298</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> se je lahko nazadnje vzdržalo odgovora. Zdaj mora Sodišče to vprašanje nedvoumno razjasniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Okvir prava Unije tega primera je Direktiva 2006/112/ES Sveta z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 347, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: Direktiva o DDV).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 44 Direktive o DDV<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>V tu upoštevni različici člena 2(1) Direktive 2008/8/ES z dne <DATE ISO="20080212">12. februarja 2008</DATE> o spremembi Direktive 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev – <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="044" PAGE.FIRST="11" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 44, str. 11</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Kraj opravljanja storitev je za davčnega zavezanca, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca v kraju, ki ni kraj, v katerem ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Za razlago člena 44, drugi stavek, Direktive o DDV člen 11(1) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 z dne <DATE ISO="20110315">15. marca 2011</DATE> o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Izvedbena uredba) določa:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="077" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 77, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Za uporabo člena 44 Direktive 2006/112/ES je <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>stalna poslovna enota<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="2018" ID="QE0004"/> vsaka enota, ki ni sedež dejavnosti iz člena 10 te uredbe, z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko prejme in uporabi storitve, ki so opravljene za lastne potrebe navedene poslovne enote.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 21 Izvedbene uredbe glede vezanosti obdavčitve na sedež ali drug kraj stalne poslovne enote davčnega zavezanca vsebuje to pojasnilo:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Kadar storitve, opravljene za davčnega zavezanca ali osebo, ki ni davčni zavezanec, vendar se šteje za davčnega zavezanca, spadajo v okvir člena 44 Direktive 2006/112/ES, davčni zavezanec pa ima sedež v več kot eni državi, se opravljanje teh storitev obdavči v državi, v kateri ima prejemnik sedež dejavnosti.</P><P>Vendar pa, kadar se storitev opravlja za stalno poslovno enoto davčnega zavezanca, ki ni v istem kraju kot sedež njegove dejavnosti, se opravljanje te storitve obdavči v kraju stalne poslovne enote, ki uporablja to storitev. […]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Dolžnosti izvajalca storitev pri ugotavljanju kraja opravljanja storitev je opisana v členu 22(1) Izvedbene uredbe:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Za identifikacijo stalne poslovne enote prejemnika, za katero se opravlja storitev, izvajalec preuči naravo in uporabo opravljene storitve.</P><P>Kadar zaradi narave in uporabe opravljene storitve ni mogoče identificirati stalne poslovne enote, za katero se opravlja storitev, je izvajalec storitev pri identificiranju te stalne poslovne enote še posebej pozoren na to, ali pogodba, naročilnica in identifikacijska številka DDV, ki jo je dodelila država članica prejemnika in mu jo je sporočil prejemnik, identificirajo stalno poslovno enoto kot prejemnika storitve in ali je stalna poslovna enota subjekt, ki plačuje za storitev.</P><P>Kadar stalne poslovne enote prejemnika, za katero se opravlja storitev, ni mogoče določiti na podlagi prvega in drugega pododstavka tega odstavka ali kadar se storitve iz člena 44 Direktive 2006/112/ES opravljajo za davčnega zavezanca po pogodbi, ki zajema eno ali več storitev, ki se uporabijo na način, ki ga ni mogoče identificirati ali količinsko izmeriti, izvajalec upravičeno šteje, da se storitve opravljajo v kraju, v katerem ima prejemnik sedež dejavnosti.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Poljsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 44 Direktive o DDV je na Poljskem prenesen s členom 28b(1) in (2) zakona o davku na blago in storitve (Ustawa o podatku od towarów i usług) z dne <DATE ISO="20040311">11. marca 2004</DATE>, ki določa, da se kraj opravljanja storitev, če se storitve opravljajo za stalno poslovno enoto davčnega zavezanca, ki se nahaja v drugem kraju, kot je njegov sedež ali prebivališče, nahaja v kraju stalne poslovne enote.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 13(3) ustawa o swobodzie działalności gospodarczej (zakon o svobodi opravljanja gospodarske dejavnosti) z dne <DATE ISO="20040702">2. julija 2004</DATE> določa, da imajo tuji subjekti, ki niso ti iz odstavkov od 1 do 2a tega člena, pravico, da začnejo in opravljajo gospodarsko dejavnost le v obliki komanditne družbe, komanditne delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe, če v mednarodnih sporazumih ni določeno drugače.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Taka drugačna ureditev ne izhaja iz Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="127" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 127, str. 6</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> V njem je Republika Poljska korejskim podjetjem dovolila dostop do trga le v obliki ustanovitve hčerinske družbe v obliki posamično navedenih oblik družb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej člen 7.11(1) v zvezi s členom 7.13 in prilogo 7-A-2 Sporazuma (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="127" PAGE.FIRST="1201" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 127, str. 1201</REF.DOC.OJ> in naslednje).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Družba Dong Yang Electronics sp. z o.o. – tožeča stranka v sporu o glavni stvari – (v nadaljevanju: družba Dong Yang) s sedežem na Poljskem je <DATE ISO="20101027">27. oktobra 2010</DATE> z družbo LG Display Co. Ltd. (Koreja) (v nadaljevanju: LG Koreja) s sedežem v Republiki Koreji sklenila pogodbo o izvedbi storitev v obliki montaže plošč tiskanega vezja iz določenih materialov (elementi, komponente), ki so bili v lasti družbe LG Koreja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Te materiale je družbi Dong Yang predala družba LG Display Polska sp. z o.o. (v nadaljevanju: LG Poljska proizvodnja) –hčerinska družba družbe LG Koreja. Družbi LG Poljska proizvodnja je družba Dong Yang po izvedbi montaže predala tudi obdelane plošče tiskanega vezja. Medtem ko je družba Dong Yang usklajevala celotno količino potrebnega materiala z družbo LG Koreja, ji je družba LG Poljska proizvodnja posredovala podatke o dnevno potrebni količini.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Tukaj upoštevna razmerja znotraj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>skupine LG<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, ki družbi Dong Yang niso bila znana, so ta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Družba LG Poljska proizvodnja je na podlagi pogodbenih obveznosti do LG Koreja sestavljala izdelane module TFT-LCD iz elementov, ki so bili v lasti družbe LG Koreja. Družba LG Poljska proizvodnja je opravila naknadne storitve za družbo LG Koreja v zvezi s skladiščenjem in prevozom končnih proizvodov, ki so bili prav tako v lasti družbe LG Koreja. Končne proizvode je družba LG Koreja prodala naprej drugi kapitalsko povezani hčerinski družbi na Poljskem (v nadaljevanju: LG Poljska distribucija), ki jih je ta nato prodajala na evropskem trgu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Družba LG Koreja, ki je bila na Poljskem registrirana za namene davka na dodano vrednost in je imela davčnega zastopnika, je družbi Dong Yang zatrdila, da na Poljskem nima stalne poslovne enote, ne zaposluje delavcev in ne poseduje niti nepremičnin niti tehničnih virov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Zato je družba Dong Yang družbi LG Koreja za svoje storitve montaže v letu 2012 izstavila račune, v katerih ni obračunala davka na dodano vrednost. Namesto tega so vsebovali zaznamek: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>davčna osnova člen 28b(2) zakona o davku na dodano vrednost.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> Iz računov je izhajalo, da je družba LG Koreja prejemnik storitev in jih je tudi plačala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Pristojni poljski davčni organi so od družbe Dong Yang vendarle zahtevali plačilo davka na dodano vrednost za zadevne storitve za leto 2012. Davek s splošno davčno stopnjo je nastal na Poljskem, ker naj bi storitve družbe Dong Yang pravzaprav ne bile opravljene za potrebe sedeža družbe LG Koreja v Koreji, temveč – za potrebe družbe LG Poljska proizvodnja – v kraju njene stalne poslovne enote na Poljskem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Na podlagi pogodbenih razmerij med družbo LG Koreja in družbo LG Poljska proizvodnja so davčni organi ugotovili, da je družba LG Koreja na Poljskem na podlagi pogodbenega oblikovanja ustreznega poslovnega modela z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>uporabo gospodarskih zmogljivosti<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> družbe LG Poljska proizvodnja sama ustanovila stalno poslovno enoto. Družba Dong Yang bi morala, namesto da se je zanašala na pojasnila družbe LG Koreja, na podlagi člena 22(1) Izvedbene uredbe preveriti uporabo storitev, ki jih je opravila. Pri tem bi morala ugotoviti, da je dejanski upravičenec do storitev, ki jih je opravila, družba LG Poljska proizvodnja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>V tožbi družba Dong Yang predlaga razveljavitev davčnih odločb. Predpostavke za obstoj stalne poslovne enote v smislu člena 44 Direktive o DDV in člena 11(1) Izvedbene uredbe naj ne bi bile podane.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog za sprejetje predhodne odločbe in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>V sklepu z dne <DATE ISO="20180606">6. junija 2018</DATE> je Wojewódzki Sąd Administracyjny we Wrocławiu (upravno sodišče vojvodstva v Vroclavu, Poljska) Sodišču v skladu s členom 267 PDEU predložilo ti vprašanji za predhodno odločanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>1.</NO.P><TXT>Ali je že na podlagi dejstva, da ima družba s sedežem zunaj Evropske unije na ozemlju Poljske hčerinsko družbo, mogoče sklepati o obstoju stalne poslovne enote na Poljskem v smislu člena 44 Direktive o DDV in člena 11(1) Izvedbene uredbe?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali mora tretja oseba preučiti pogodbena razmerja med družbo s sedežem zunaj Evropske unije in hčerinsko družbo, da bi ugotovila, ali ima prvonavedena družba na Poljskem stalno poslovno enoto?<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V postopku pred Sodiščem so družba Dong Yang, poljska finančna uprava, Republika Poljska, Združeno kraljestvo in Komisija podali pisna stališča in se udeležili ustne obravnave z dne <DATE ISO="20190905">5. septembra 2019</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna opredelitev</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Razlaga vprašanj za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Najprej je treba natančno opredeliti vprašanji predložitvenega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predmet prvega vprašanja je izrecno le, ali zgolj dejstvo, da ima matična družba iz tretje države poljsko hčerinsko družbo (tukaj družba LG Poljska proizvodnja), privede do tega, da ima – matična družba iz Koreje – stalno poslovno enoto na Poljskem v smislu člena 44 Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Iz predložitvenega sklepa pa izhaja, da želi predložitveno sodišče, če bi bil odgovor na vprašanje nikalen, tudi vedeti, katera druga merila naj bodo upoštevna, da bi ugotovilo, ali hčerinska družba (družba LG Poljska proizvodnja) pomeni stalno poslovno enoto matične družbe (družba LG Koreja). Dolžnost preverjanja pogodbenih razmerij, navedenih v drugem vprašanju, bi namreč obstajala le, če bi bila ta odločilna za ugotavljanje obstoja stalne poslovne enote. Poleg tega predložitveno sodišče v obrazložitvi vprašanj uvodoma izrecno opozarja, da se zavzema za pravilno razlago člena 44 Direktive o DDV, da bi lahko določilo kraj, kjer je družba Dong Yang za družbo LG Koreja opravila storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi torej s svojima vprašanjema za predhodno odločanje po eni strani izvedeti, ali je odvisna hčerinska družba že sama po sebi stalna poslovna enota matične družbe (o tem pod B). Po drugi strani želi izvedeti, ali – če je odgovor na prvo vprašanje nikalen – obstajajo druga merila, na podlagi katerih je hčerinsko družbo mogoče šteti za stalno poslovno enoto matične družbe (o tem pod C). Če takšna merila obstajajo, se predložitvenemu sodišču poraja tudi vprašanje, kaj mora izvajalec preverjati, da bi ugotovil, ali je hčerinska družba takšna stalna poslovna enota (o tem pod D).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Hčerinska družba kot stalna poslovna enota matične družbe?</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Iz besedila Direktive o DDV že izhaja, da odvisne, a pravno samostojne hčerinske družbe ni mogoče hkrati šteti za stalno poslovno enoto njene matične družbe. Člen 44 Direktive o DDV namreč navaja <HT TYPE="ITALIC">enega</HT> davčnega zavezanca, ki ima sedež dejavnosti v enem kraju in stalno poslovno enoto v drugem kraju. Matična in hčerinska družba pa nista en davčni zavezanec, temveč dva davčna zavezanca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Člen 11 Direktive o DDV sicer dopušča, da države članice, pod določenimi pogoji več davčnih zavezancev, ki so med seboj tesno povezani, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>obravnavajo kot enega davčnega zavezanca<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> (tako imenovana DDV-skupina). Vendar je ta možnost omejena na ozemlje vsakokratne države članice (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>osebe s sedežem na ozemlju te države članice<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>). Ker ima družba LG Koreja nesporno sedež v Južni Koreji, je DDV-skupina z njeno hčerinsko družbo na Poljskem že vnaprej izključena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Tudi nadaljnja materialna merila člena 44 Direktive o DDV, ki so v členu 11(1) Izvedbene uredbe natančneje konkretizirana, ne dopuščajo sklepa, da zgolj strukturna povezanost, ki spada pod pravo družb, z drugim davčnim zavezancem zadostuje za dokaz obstoja stalne poslovne enote matične družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Člen 11(1) Izvedbene uredbe v zvezi s tem navaja merili, kot sta zadostna stanovitnost stalne poslovne enote in struktura, ki ji dovoljuje, da prejema in uporablja storitve. To sta merili, ki nista povezani s pravom družb in se zato lahko nanašata le na stalno poslovno enoto <HT TYPE="ITALIC">enega</HT> davčnega zavezanca, ki ima sedež v drugem kraju.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Člen 11(1) Izvedbene uredbe zato odgovarja le na vprašanje, ali obstoječa infrastruktura davčnega zavezanca v drugem kraju, kot je kraj njegovega sedeža, že zadostuje za obstoj stalne poslovne enote. Glede vprašanja, o katerem je treba tukaj odločiti, ali lahko infrastruktura <HT TYPE="ITALIC">drugega</HT> davčnega zavezanca (torej njegov sedež) pomeni tudi stalno poslovno enoto davčnega zavezanca, ki se <HT TYPE="ITALIC">od tega razlikuje</HT>, člen 11(1) Izvedbene uredbe – drugače kot meni Republika Poljska – ne vsebuje odgovorov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Zato je mogoče na prvo vprašanje – ob strinjanju s Komisijo – odgovoriti z jasnim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>ne<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>: Zgolj dejstvo, da ima družba iz tretje države hčerinsko družbo v državi članici, ne pomeni, da je ta hčerinska družba stalna poslovna enota v smislu člena 44, drugi stavek, Direktive o DDV v tej državi članici.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Merila za stalno poslovno enoto matične družbe, ki jo pomeni hčerinska družba?</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Razjasniti pa je treba, ali obstajajo merila, po katerih je tudi hčerinska družba izjemoma tako vključena v strukturo skupine, da je ni mogoče šteti le kot samostojnega davčnega zavezanca, temveč hkrati tudi kot stalno poslovno enoto matične družbe v smislu člena 44 Direktive o DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Glede tega obstajajo pomisleki na načelni ravni (o tem pod 1), tako da je drugačna ocena mogoča kvečjemu ob potrditvi zlorabe (o tem pod 2). Takšni ugotovitvi ne nasprotuje niti odločba Sodišča v zadevi DFDS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970220">20. februarja 1997</DATE> (<NO.CASE>C‑260/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:77">EU:C:1997:77</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> (o tem pod 3).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pomisleki na načelni ravni</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Splošni pomisleki obstajajo glede tega, da bi bilo sedež hčerinske družbe mogoče šteti za stalno poslovno enoto matične družbe. Pri pravnem pojmu stalne poslovne enote gre za to, da davčnemu zavezancu pripisujemo določeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>ravnanje<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> stalne poslovne enote. Če pa je stalna poslovna enota pravno samostojna in je tako tudi samostojni davčni subjekt, vse kaže na to, da je treba pripisovanje drugemu pravnemu subjektu praviloma izključiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Kot je bilo že navedeno, (glej točko 29), tudi besedilo člena 44 Direktive o DDV v zvezi s členom 11(1) Izvedbene uredbe zato nasprotuje domnevi, da lahko infrastruktura enega davčnega zavezanca (torej njegov sedež) pomeni hkrati tudi stalno poslovno enoto drugega davčnega zavezanca. Temu ustrezno se zagovarja stališče, da pravno samostojna pravna oseba – na primer hčerinska družba – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>ne more biti hkrati stalna poslovna enota druge pravne osebe<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Tako izrecno Stadie, H. <HT TYPE="ITALIC">UStG</HT> (Umsatzsteuergesetz, zakon o davku na dodano vrednost), 3. izdaja, 2015, člen 3a, točka 32 na koncu.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Poleg tega bi to privedlo do navzkrižja s predpisi obrnjene davčne obveznosti (člen 196 Direktive o DDV) in tako imenovane DDV-skupine (člen 11 Direktive o DDV).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Tako bi bilo, če bi nadzorovana domača hčerinska družba na primer sklenila civilnopravno veljavne pogodbe s tujim podjetjem, ki bi bile izpolnjene in obdavčene na sedežu hčerinske družbe. Če bi namreč hčerinsko družbo šteli za stalno poslovno enoto matične družbe, bi po členu 196 Direktive o DDV DDV dolgovala matična družba in ne domača hčerinska družba. To bi tudi veljalo, če bi imela matična družba – kot tukaj – sedež v tretji državi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Namen prevalitve davčne obveznosti na prejemnika storitev na podlagi člena 196 Direktive o DDV pa je tudi enostavnejše pobiranje davkov s strani države, v kateri ima prejemnik storitev svoj sedež. V tem primeru to ne bi bila matična družba. Ker ta poleg tega nujno ne pozna vseh pravnih poslov samostojne pravne osebe – tudi če gre za hčerinsko družbo – se zdi takšna ugotovitev nenavadna. Matična družba bi proti svoji volji dolgovala DDV za njej neznan promet, za katerega ni prejela nobene nasprotne dajatve. To bi bilo težko združljivo s funkcijo davčnega zavezanca kot pobiralca davkov na račun države<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej le sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190508">8. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>A-PACK CZ</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑127/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:377">EU:C:2019:377</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171123">23. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Di Maura</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑246/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:887">EU:C:2017:887</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Netto Supermarkt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑271/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:105">EU:C:2008:105</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19931020">20. oktobra 1993</DATE>, <NAME.CASE>Balocchi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑10/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:846">EU:C:1993:846</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P><P>Glej glede tega tudi moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Di Maura</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑246/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:440">EU:C:2017:440</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Poleg tega je tak učinek – prevalitev davčnopravnih obveznosti na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>tesno povezano<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> družbo – določen le v členu 11 Direktive o DDV. Tako bi tudi zaobšli izrecno razlago Direktive o DDV v členu 11, ki utemeljeno<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej tudi moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Aviva</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑605/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:150">EU:C:2017:150</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> dopušča skupno obravnavo več pravno samostojnih oseb le znotraj države članice – zatorej ne s podjetji iz drugih držav članic ali tretjih držav.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Že v sklepnih predlogih v zadevi Welmory<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑605/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:340">EU:C:2014:340</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 29, 30 in 36.</P></NOTE> sem opozorila na izjemen pomen pravne varnosti za izvajalca storitev pri ugotavljanju njegovih davčnih obveznosti in iz tega sklepala, da pravno samostojna pravna oseba ne more biti hkrati stalna poslovna enota druge pravne osebe. Ta vidik pravne varnosti poudarja tudi Sodišče v sodbi v tej zadevi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141016">16. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Welmory</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑605/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2298">EU:C:2014:2298</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Enako velja za pravno varnost prejemnika storitev, ki mora vedeti, ali on ali njegova hčerinska oziroma matična družba (glej člen 196 Direktive o DDV) dolguje DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Poleg tega se sklicujem na obrazložitev osnutka Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011, v skladu s katero ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>pomembno le, da izvajalec storitev pravilno določi kraj naročnika, temveč tudi njegov status<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Predlog Uredbe Sveta o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Prenovitev), COM(2009) 672 final z dne <DATE ISO="20091217">17. decembra 2009</DATE>, str. 3.</P></NOTE> To pa lahko stori le, če sme izključiti, da je tudi sedež hčerinske družbe mogoče šteti za stalno poslovno enoto drugega davčnega zavezanca. Pravni položaj samostojne družbe – v obravnavanem primeru družba z omejeno odgovornostjo (sp. z o.o.) – je namreč mogoče dokaj lahko ugotoviti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Dodati je treba še, da od zunaj – to tukaj pomeni s strani družbe Dong Yang – ni vedno enoznačno razvidno, kdo nadzoruje hčerinsko družbo. V obravnavani zadevi družbo LG Poljska proizvodnja očitno – na kar kažejo izjave družbe Dong Yang v vlogah in ustni obravnavi – nadzoruje tretje podjetje še do 20 %. Če bi bila s temi 20 % povezana manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitev, je na primer težko govoriti o (nadzorovani) hčerinski družbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Nazadnje torej samostojne hčerinske družbe ni mogoče šteti za stalno poslovno enoto matične družbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Izjema zaradi prepovedi zlorab?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Drugače bi veljalo kvečjemu takrat, kadar bi izbrana pogodbena razmerja (tukaj med družbo LG Koreja in družbo Dong Yang) pomenila zlorabo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Načelo prepovedi zlorab, kot je uporabljeno v sodni praksi na področju DDV, ki je bila obrazložena v sodbi Halifax<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Halifax in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C–255/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:121">EU:C:2006:121</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE>, je splošno načelo prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>V tem smislu sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171122">22. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Cussens in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑251/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:881">EU:C:2017:881</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ki navaja sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091015">15. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Audiolux in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑101/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:626">EU:C:2009:626</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Zato bi lahko to načelo uporabili tudi v zadevnem primeru. V tem primeru pa je mogoče zlorabo s strani družbe LG Koreja na podlagi neposrednega naročila s strani družbe Dong Yang (namesto na primer naročila s strani družbe LG Poljska proizvodnja) skladno s stališčem Komisije dokaj jasno zanikati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Po eni strani družba Dong Yang ne le, da je formalno opravila storitve za družbo LG Koreja, temveč jih je dejansko opravila za družbo LG Poljska proizvodnja. Tudi ob upoštevanju gospodarske realnosti (tako imenovani gospodarski vidik), ki je temeljno merilo za uporabo skupnega sistema DDV<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Tako izrecno v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180222">22. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>T‑2</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑396/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:109">EU:C:2018:109</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Newey</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑653/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:409">EU:C:2013:409</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101007">7. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Loyalty Management UK</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑53/09 in C‑55/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:590">EU:C:2010:590</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070628">28. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Planzer Luxembourg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:397">EU:C:2007:397</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P><P>V podobno smer kaže tudi sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190327">27. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Mydibel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:254">EU:C:2019:254</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje) pri ocenjevanju enotnosti storitve.</P></NOTE>, tukaj ni mogoče sklepati nasprotno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Družba LG Poljska proizvodnja ni bila niti pogodbena stranka družbe Dong Yang, niti lastnica obdelanega blaga, niti tega ni sama naprej distribuirala (to pomeni prodajala). Končne proizvode je družba LG Koreja namreč prodala družbi LG Poljska distribucija. Tako ni mogoče – ob strinjanju z mnenjem Združenega kraljestva na ustni obravnavi – govoriti o tem, da je družba LG Poljska proizvodnja uporabila storitve družbe Dong Yang. Tako družba Dong Yang kot tudi družba LG Poljska proizvodnja sta kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>dobavitelja<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> v proizvodnem procesu, kjer je bilo delo razdeljeno, sodelovali in delali za družbo LG Koreja. Ta je storitve obeh družb uporabila pri prodaji končnih proizvodov družbi LG Poljska distribucija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Po drugi strani to, tudi če bi domnevali, da je družba Dong Yang storitve dejansko opravila za družbo LG Poljska proizvodnja, ne bi imelo nobenega vpliva na višino poljskega davčnega prihodka in višino bremenitve družbe LG Poljska proizvodnja z DDV. V tem primeru bi družba LG Poljska proizvodnja imela pravico do ustreznega odbitka davka v trenutku izdaje računa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glede potrebnosti računa z ločenim izkazom DDV zaradi uresničevanja pravice do odbitka davka glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180412">12. aprila 2018</DATE>, <NAME.CASE>Biosafe – Indústria de Reciclagens</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑8/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:249">EU:C:2018:249</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Biosafe – Indústria de Reciclagens</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑8/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:927">EU:C:2017:927</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Tudi v primeru domneve stalne poslovne enote družbe LG Koreja na Poljskem zaradi njene hčerinske družbe LG Poljska proizvodnja se glede tega ničesar ne spremeni. V takšnem primeru bi imela družba LG Koreja na Poljskem pravico do odbitka davka in s tem končno tudi ne bi bila deležna nobene bremenitve z DDV. Glede obeh vidikov niti Republika Poljska niti finančna uprava nista mogli pojasniti, katero bremenitev z DDV bi z zlorabo zaobšli.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Republika Poljska je predvsem trdila, da je bila dodana vrednost ustvarjena na Poljskem in jo je zato treba tudi obdavčiti na Poljskem. Ali je ta trditev sploh pravilna, tukaj ni pomembno (pri proizvodnji predmetov in naknadni neobdavčeni dobavi znotraj Skupnosti v skladu s členom138 Direktive o DDV ta trditev na primer ne velja, saj se tukaj uporabi načelo namembnega kraja, tako da ustvarjanje dodane vrednosti nastopi v eni državi in je obdavčeno v drugi državi).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Če so bile storitve družbe Dong Yang vključene v proizvode, ki jih prodajajo na Poljskem, bo storitev družbe Dong Yang na koncu obdavčena tudi na kraju potrošnje teh proizvodov (torej na Poljskem). Znesek, ki ga je družba LG Koreja plačala družbi Dong Yang brez poljskega DDV, se vračuna v ceno končnega proizvoda (tukaj v TFT-monitor) in je potem pri prodaji končnega proizvoda na Poljskem nazadnje vseeno predmet poljskega DDV. Tako Poljska davčni prihodek<?PAGE NO="9"?> prejme iz ustvarjene dodane vrednosti, ki jo je družba Dong Yang za družbo LG Koreja ustvarila na Poljskem, v trenutku dobave TFT-monitorja na Poljskem. Dejstvo, da je bil kraj opravljanja storitev družbe Dong Yang pred tem z vidika DDV v Koreji, izhaja iz odločitve zakonodajalca Unije, ki je za kraj opravljanja storitve drugemu podjetju določil njegov sedež.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Ta odločitev zakonodajalca Unije pa v konkretnem primeru za davčni prihodek na Poljskem ni pomembna, kot je pravilno poudarila tudi Komisija. Pri storitvah, ki so vključene v stvarne proizvode, tako ne obstaja posebna nevarnost zlorab na področju DDV. Tako postane tudi vprašanje, ali bi morala družba Dong Yang na kakršen koli način prepoznati shemo zlorabe družbe LG Koreja, brezpredmetno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>V tem je odločilna razlika v primerjavi s primeri, v katerih so storitve vključene v druge storitve. Ti primeri so že bili predmet sodne prakse Sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej na primer sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>WebMindLicenses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:832">EU:C:2015:832</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141016">16. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Welmory</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑605/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2298">EU:C:2014:2298</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970220">20. februarja 1997</DATE>, <NAME.CASE>DFDS</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑260/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:77">EU:C:1997:77</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V tem pogledu si je teoretično mogoče predstavljati, da je bremenitev z DDV mogoče zmanjšati s civilnopravnimi strukturami, kot se je očitno skušalo doseči v zadevi DFDS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970220">20. februarja 1997</DATE> (<NO.CASE>C‑260/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:77">EU:C:1997:77</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> – vendar še na podlagi prejšnje pravne ureditve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Zlorabe družbe Dong Yang tudi ni mogoče videti v tem, da ta ni izkazala in odvedla južnokorejskega DDV. V zvezi z DDV, dolgovanim v Južni Koreji – glede na južnokorejsko pravno ureditev – je mogoče izhajati iz tega, da je družba LG Koreja svojega sopogodbenika, družbo Dong Yang, pravilno obvestila. Kot se je pokazalo na ustni obravnavi, so družbi Dong Yang zagotovili, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>uvoz teh storitev<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> v Južni Koreji ni obdavčljiv. Ni izključeno, da južnokorejski predpisi na področju DDV določajo na primer prevalitev davčne obveznosti na prejemnika storitev, ki ima sedež v Južni Koreji, če storitve zanj opravlja tuje podjetje. Tako je vsaj v sistemu DDV po pravu Unije določeno za številne storitve, ki jih tuja podjetja opravijo za domača podjetja (glej člen 196 Direktive o DDV).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Izjema na podlagi sodbe v zadevi DFDS?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Kvečjemu odločba Sodišča v zadevi DFDS bi temu lahko nasprotovala. Lahko bi jo namreč razlagali tako, da bi prikazala kot možno, da bi bila hčerinska družba zgolj kot pomočnica matične družbe stalna poslovna enota matične družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba za dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970220">20. februarja 1997</DATE>, <NAME.CASE>DFDS</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑260/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:77">EU:C:1997:77</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Sodišče je v tej zadevi odločilo, da so storitve, ki jih organizator potovanj s sedežem v državi članici opravi za potnike s posredovanjem družbe, ki opravlja dejavnost v drugi državi članici, obdavčljive z DDV v zadnjenavedeni državi. Predpostavka je, da ta družba, ki deluje le kot pomočnica organizatorja, razpolaga s človeškimi in materialnimi viri, ki označujejo stalno poslovno enoto.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970220">20. februarja 1997</DATE>, <NAME.CASE>DFDS</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑260/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:77">EU:C:1997:77</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Vendar se je ta odločba – na katero se v bistvu opira Poljska – nanašala na posebno področje organizatorjev potovanj, za katere vsekakor velja poseben režim DDV (odslej člen 306 in naslednji Direktive o DDV). Že zato te odločbe ni mogoče neposredno prenesti na druge primere.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Drugič, odgovor Sodišča v tem primeru se nanaša na hčerinsko družbo, ki je <HT TYPE="ITALIC">kot posrednica</HT> za matično družbo opravljala storitve za tretje osebe. To pa v tem primeru ni tako. Družba LG Poljska proizvodnja TFT-monitorjev ne prodaja v imenu družbe LG Koreja. Ni mogoče trditi, da deluje zgolj kot pomočnica.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Tretjič, sodba DFDS se je nanašala na obratni primer <HT TYPE="ITALIC">kraja opravljanja storitev</HT> s strani matične družbe ali hčerinske družbe in ne na prejem storitve s strani tretje osebe. Tudi zato je te trditve težko prenesti. Sklicevanje na pomočnika, ki deluje za matično družbo, v obravnavanem primeru ni ustrezno. Sodba DFDS je zaznamovala vprašanje, kdo je z gospodarskega vidika <HT TYPE="ITALIC">opravil</HT> (in ne prejel) storitve potovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Četrtič, dejansko stanje v sodbi DFDS – kot pravilno navaja tudi Komisija – je bilo zaznamovano s posebnimi okoliščinami nevarnosti zlorab pri storitvah in dejstvom, da je do uporabe ali neuporabe davčne oprostitve prišlo glede na kraj opravljanja storitev. Kot je bilo navedeno že zgoraj, pa se končni DDV v tem primeru dolguje pri dobavi predmetov (monitorjev), glede na katero je storitev le predhodna stopnja. Zato takšna nevarnost zlorabe v obravnavanem primeru ni podana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Nazadnje, Sodišče se je že oddaljilo od sodbe DFDS in razjasnilo, da tudi 100‑odstotna hčerinska družba pomeni samostojno pravno osebo, ki je davčna zavezanka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121025">25. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Daimler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑318/11 in C‑319/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:666">EU:C:2012:666</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V preostalem je to – kot sem že obrazložila v točki 43 – tudi v interesu pravne varnosti glede osebe davčnega zavezanca, če pravno samostojna oseba ne more biti hkrati stalna poslovna enota druge samostojne osebe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Torej v odločbi Sodišča v zadevi DFDS ni mogoče najti nobenega odgovora za zadevni primer.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vmesni predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Tako hčerinske družbe ni mogoče šteti za stalno poslovno enoto (v smislu člena 44, drugi stavek Direktive o DDV) matične družbe. Mogoča bi bila druga rešitev, če bi pogodbena struktura, ki jo je izbral prejemnik storitev, nasprotovala prepovedi zlorab. Presoja tega pa je v pristojnosti predložitvenega sodišča. Na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo Sodišču prikazano, pa v zadevnem primeru za to ni nobenih znamenj.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Podredno: Obveznosti preverjanja s strani izvajalca storitev</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Če bi lahko domnevali, da gre za primer zlorabe (tukaj s strani družbe LG Koreja), potem se postavlja vprašanje, kaj mora izvajalec storitev (tukaj družba Dong Yang) preveriti, da bi lahko ocenil, ali je podana zloraba s strani njegovega sopogodbenika. Posledica tega bi potem bila, da je samostojno družbo mogoče šteti za stalno poslovno enoto druge samostojne družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Oporne točke za to bi lahko našli v določbah členov 21 in 22 Izvedbene uredbe. V skladu s členom 22(1) Izvedbene uredbe izvajalec za identifikacijo stalne poslovne enote, za katero se opravlja storitev, preuči naravo in uporabo opravljene storitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Vendar je treba člen 22 Izvedbene uredbe razlagati v povezavi s členom 21 Izvedbene uredbe. Člen 21 Izvedbene uredbe pa se nanaša na to, da ima davčni zavezanec sedež v eni državi in stalno poslovno enoto v drugi državi. V teh določbah gre torej za negotovost, <HT TYPE="ITALIC">v katerem znanem kraju davčnega zavezanca</HT> se opravlja storitev (v stalni poslovni enoti ali na sedežu podjetja).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>V tem primeru pa gre za to, ali bi bilo mogoče drugega (po zunanji obliki pravno samostojnega) davčnega zavezanca šteti za stalno poslovno enoto prvega davčnega zavezanca. Nejasno je torej, <HT TYPE="ITALIC">ali</HT> je sploh podana stalna poslovna enota. Tega primera določbe Izvedbene uredbe ne zajemajo. Iz tega razloga se člen 22(1) Izvedbene uredbe tudi ne sklicuje na strukturna razmerja med podjetji prejemniki, temveč le na pogodbeno razmerje med ponudnikom in prejemnikom storitev. Tako sta v njem na primer navedeni pogodba in naročilnica, ne pa izpiski iz poslovnega registra ali drugi podobni dokumenti. Člen 21 in naslednji Izvedbene uredbe zato tukaj niso upoštevni.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Ne glede na to pa je mogoče od davčnega zavezanca – ki deluje zgolj kot pobiralec davkov na račun države, kot poudarja Sodišče v ustaljeni sodni praksi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej le sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190508">8. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>A-PACK CZ</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑127/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:377">EU:C:2019:377</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171123">23. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Di Maura</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑246/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:887">EU:C:2017:887</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Netto Supermarkt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑271/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:105">EU:C:2008:105</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19931020">20. oktobra 1993</DATE>, <NAME.CASE>Balocchi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑10/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:846">EU:C:1993:846</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P><P>Glej glede tega tudi moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Di Maura</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑246/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:440">EU:C:2017:440</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> – zahtevati določeno, vendar le sorazmerno dolžnost skrbnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej v zvezi s tem sodno prakso Sodišča v zvezi z goljufijami: sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181025">25. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Božičevič Ježovnik</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑528/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:868">EU:C:2018:868</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> – razumno); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120906">6. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Mecsek-Gabona</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑273/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:547">EU:C:2012:547</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> – razumno), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120621">21. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Mahagében</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑80/11 in C‑142/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:373">EU:C:2012:373</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> – razumno).</P></NOTE>. Ob <HT TYPE="ITALIC">konkretnih pokazateljih</HT> utaje davkov ali zlorabe je mogoče od davčnega zavezanca na primer pričakovati, da bo opravil določene dodatne poizvedbe glede svojega dobavitelja, da bi se prepričal o njegovi zanesljivosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170518">18. maja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Litdana</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑624/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:389">EU:C:2017:389</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151022">22. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>PPUH Stehcemp</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑277/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:719">EU:C:2015:719</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120621">21. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Mahagében</NAME.CASE> in Dávid (<NO.CASE>C‑80/11 in C‑142/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:373">EU:C:2012:373</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Podobno velja – glej zlasti uvodno izjavo 20 Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 – za natančno določitev prejemnikovega sedeža.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Kot je generalni pravobranilec Wahl v zvezi s tem upravičeno poudaril, pa davčni organi celo pri konkretnih pokazateljih davčne utaje ali zlorabe davčnemu zavezancu ne morejo naložiti izvedbe zapletenih in daljnosežnih naknadnih preverjanj in tako dejansko nanj prenesti svoje lastne nadzorne naloge.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Wahla v povezanih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Finanzamt Neuss in Butin</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑374/16 in C‑375/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:515">EU:C:2017:515</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Podobno v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130131">31. januarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>LVK</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑643/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:55">EU:C:2013:55</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120621">21. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Mahagében in Dvid</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑80/11 in C‑142/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:373">EU:C:2012:373</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Iz tega nujno sledi, da tudi od družbe Dong Yang nikakor ni mogoče zahtevati ničesar nemogočega. Preverjanje pogodbenih razmerij med svojim sopogodbenikom in njegovimi (njemu morda nepoznanimi) hčerinskimi družbami, ki mu niso dostopna, pa je za družbo Dong Yang subjektivno nemogoče. Takšna obveznost preverjanja oziroma poizvedovanja bi presegala zahtevano sorazmerno mero skrbnosti, ki bi jo lahko razumno zahtevali od te družbe. Vsi udeleženci zato upravičeno izhajajo iz tega, da družba Dong Yang teh pogodb ni bila dolžna analizirati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Ob neobstoju nasprotujočih pokazateljev sme en sopogodbenik zato seveda zaupati pisnemu zagotovilu drugega sopogodbenika, da ta v državi (tukaj na Poljskem) nima nobene stalne poslovne enote. To velja še toliko bolj, saj poljsko pravo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Člen 13(3) Ustawa o swobodzie działalności gospodarczej (zakon o svobodi opravljanja gospodarske dejavnosti) z dne <DATE ISO="20040702">2. julija 2004</DATE>.</P></NOTE> aktivnosti podjetij iz Koreje otežuje s stalnimi poslovnimi enotami, tako da ni nobenega razumnega razloga, da bi podvomili o izjavi sopogodbenika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Dejstvo, da je hčerinska družba udeležena pri izvajanju pogodbe, vsekakor v obravnavani zadevi proizvodnje predmeta, ki je v lasti sopogodbenika, z deljenim delom, tudi ne more sprožiti nadaljnjih obveznosti poizvedovanja. To velja še toliko bolj, če samostojna hčerinska družba načeloma ni stalna poslovna enota matične družbe (o tem je bilo obširno navedeno zgoraj v točki 37 in naslednjih).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Končno, od davčnega zavezanca je sicer mogoče zahtevati ustrezno mero skrbnosti glede določitve pravega kraja opravljanja storitve. Sem pa ne spada raziskovanje in preverjanje zanj nedostopnih pogodbenih razmerij med svojim sopogodbenikom in njegovimi hčerinskimi družbami.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Zato Sodišču predlagam, naj na vprašanji Wojewódzki Sąd Administracyjny we Wrocławiu (upravno sodišče vojvodstva v Vroclavu, Poljska) odgovori tako:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Hčerinska družba neke družbe (iz tretje države) načeloma ni njena stalna poslovna enota v smislu člena 44, drugi stavek, Direktive 2006/112/ES in člena 11(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="12"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Drugačen odgovor je kvečjemu možen, če pogodbena struktura, ki jo izbere prejemnik storitev, nasprotuje prepovedi zlorab. Takšna ocena je v pristojnosti predložitvenega sodišča.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Direktiva 2006/112/ES davčnega zavezanca zavezuje k primerni skrbnosti pri določitvi ustreznega kraja opravljanja storitve. Sem pa ne spada raziskovanje in preverjanje zanj nedostopnih pogodbenih razmerij med svojim sopogodbenikom in njegovimi hčerinskimi družbami.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>