European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2024/2211

6.9.2024

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2024/2211

z dne 5. septembra 2024

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 325/2012 (2) uvedel protidampinško dajatev na uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava.

(2)

Po sodbi Splošnega sodišča z dne 20. maja 2015 (3) so bili ukrepi razglašeni za nične v delu, ki se je nanašal na kitajskega proizvajalca izvoznika Yuanping Changyuan Chemicals Co. Ltd („družba Yuanping“). Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po izvršitvi navedene sodbe ponovno uvedla protidampinške ukrepe na uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja družba Yuanping, z učinkom od 30. novembra 2016 (4).

(3)

Komisija je po pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepov) z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/931 (5) za nadaljnjih pet let podaljšala dokončne protidampinške ukrepe za uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske.

(4)

Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo 22,8 % do 43,6 % oziroma 14,6 % do 52,2 % na uvoz iz Indije oziroma Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi).

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov

(5)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih protidampinških ukrepov (6) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe).

(6)

Zahtevek za pregled je 30. marca 2023 vložila družba Oxaquim SA (v nadaljnjem besedilu: družba Oxaquim ali vložnik) ob podpori družbe WeylChem Lamotte S.A.S., ki skupaj predstavljata industrijo oksalne kisline v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in nadaljevanje in/ali ponovitev škode industriji Unije.

1.3   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov

(7)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 30. junija 2023 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom oksalne kisline s poreklom iz zadevnih držav na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (7) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

1.4   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(8)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. aprila 2022 do 31. marca 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2020 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.5   Zainteresirane strani

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov izrecno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce iz Indije in LRK ter organe Indije in LRK, znane nepovezane uvoznike in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(10)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišanja ni zahtevala nobena zainteresirana stran.

1.6   Vzorčenje

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

 

Vzorčenje proizvajalcev Unije

(12)

Oksalno kislino sta v obravnavanem obdobju proizvajala le dva proizvajalca Unije. Vzorčenje proizvajalcev Unije zato ni bilo potrebno.

 

Vzorčenje uvoznikov

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku. Javil se ni noben nepovezani uvoznik.

 

Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v Indiji in LRK

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike v Indiji in LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Stalno misijo Indije in Stalno misijo LRK pozvala, naj opredelita morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(15)

En proizvajalec izvoznik iz Indije je predložil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi tega se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Pozneje se je odzval še en proizvajalec izvoznik iz Indije, zato je Komisija, ker vzorčenje ni bilo potrebno, tudi drugega proizvajalca izvoznika pozvala, naj izpolni vprašalnik.

(16)

Odzvala se ni nobena družba iz LRK. Komisija je kitajske organe 25. oktobra 2023 z verbalno noto obvestila, da se za sodelovanje ni odločil noben proizvajalec izvoznik iz LRK. Zato je nameravala svoje ugotovitve za proizvajalce izvoznike iz LRK sprejeti na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Prejeta ni bila nobena pripomba.

1.7   Izpolnjeni vprašalniki

(17)

Komisija je vladi LRK (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe.

(18)

Komisija je poslala vprašalnike dvema znanima proizvajalcema Unije, vsem znanim nepovezanim uvoznikom in dvema proizvajalcema izvoznikoma iz Indije. Ti vprašalniki so bili na dan začetka postopka na voljo tudi na spletu (8).

(19)

Izpolnjene vprašalnike so poslali dva proizvajalca Unije, en uporabnik in dva proizvajalca izvoznika iz Indije. En proizvajalec Unije, družba WeylChem Lamotte S.A.S. (v nadaljnjem besedilu: družba WeylChem), je predložil nepopolno izpolnjen vprašalnik. Komisija ga je s pozivom k dopolnitvi pozvala, naj predloži dodatne informacije. Družba WeylChem je Komisijo obvestila, da ne more odgovoriti na poziv k dopolnitvi in gostiti preveritvenega obiska.

1.8   Preverjanje

(20)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

 

Proizvajalci Unije:

—

Oxaquim SA, El Catllar, Španija

 

Uporabniki:

—

Jervois Finland Oy, Kokkola, Finska

 

Proizvajalci izvozniki v Indiji:

—

Star Oxochem Pvt Ltd, Jhagadia, Indija,

—

Punjab Chemicals and Crop Protection Ltd, Bhankharpur, Indija.

1.9   Razkritje

(21)

Komisija je 5. junija 2024 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala predlagati podaljšanje protidampinških ukrepov na uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske.

(22)

Pripombe sta predložila vložnik, družba Oxaquim, in indijski proizvajalec izvoznik Star Oxochem Pvt Ltd.

(23)

Po trditvi v zvezi s prilagoditvijo je bilo družbi Star Oxochem Pvt Ltd 19. junija 2024 poslano dodatno razkritje. Družba ni predložila nobenih dodatnih pripomb.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(24)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, in sicer oksalna kislina v dihidratni (številka CUS 0028635-1 in številka CAS 6153-56-6) ali anhidridni obliki (številka CUS 0021238-4 in številka CAS 144-62-7) in v vodni raztopini ali ne, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2917 11 00 (oznaka TARIC 2917 11 00 91) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(25)

Oksalna kislina se uporablja za številne namene, na primer kot belilno sredstvo v tekstilni in lesni industriji, redukcijsko sredstvo pri proizvodnji farmacevtskih izdelkov in kot material, ki se uporablja pri ekstrakciji in čiščenju kovin in elementov redke zemlje.

(26)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da obstajata dve vrsti oksalne kisline: nerafinirana oksalna kislina in rafinirana oksalna kislina. Rafinirana oksalna kislina, ki se je proizvajala v LRK, v Indiji pa ne, se proizvaja s postopkom čiščenja nerafinirane oksalne kisline, katerega namen je odstranitev železa, kloridov, sledi kovin in drugih nečistot. Zaradi nesodelovanja LRK se je za sedanjo preiskavo v zvezi s pregledom predvidevalo, da proizvajalci izvozniki v LRK proizvajajo in izvažajo rafinirano oksalno kislino, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi.

2.2   Zadevni izdelek

(27)

Izdelek, ki ga zadeva ta preiskava, je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Indije in LRK.

2.3   Podobni izdelek

(28)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

—

zadevni izdelek, kadar se izvaža v Unijo,

—

izdelek, ki se pregleduje, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indije in LRK,

—

izdelek, ki se pregleduje, ki ga proizvajalci izvozniki proizvajajo in prodajajo drugje po svetu, in

—

izdelek, ki se pregleduje, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(29)

Torej se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

3.   DAMPING

3.1   Uvodne opombe

(30)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz oksalne kisline iz LRK in Indije nadaljeval, a v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave (od 1. januarja do 31. decembra 2010) in na podobni ravni kot v obdobju prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov (od 1. aprila 2016 do 31. marca 2017). Po podatkih Eurostata je uvoz oksalne kisline iz LRK in Indije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 17 % trga Unije v primerjavi s 16 % v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov. V absolutnem smislu se je uvoz zmanjšal s 7 969 ton v obdobju prvotne preiskave na 1 658 ton med zadnjim pregledom zaradi izteka ukrepov in nato na 1 565 ton v sedanjem OPP.

3.2   Indija

(31)

V Indiji so štirje znani proizvajalci oksalne kisline, od katerih sta dva izpolnila vprašalnik. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo (9), celotno proizvodnjo v Indiji ocenila na približno 40 000 ton. Skupni izvoz iz Indije je na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled, navzkrižno preverjenih s podatki, ki so na voljo v podatkovni zbirki Global Trade Atlas (GTA), ocenjen na približno 5 700 metričnih ton.

(32)

Po podatkih Eurostata je uvoz iz Indije v Unijo v OPP znašal približno 400 ton.

(33)

Za uvoz iz Indije velja tudi 6,5-odstotna dajatev skupne carinske tarife (10).

3.2.1   Damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

3.2.1.1   Normalna vrednost

(34)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsake od sodelujočih indijskih družb reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. Na podlagi tega je bilo za sodelujoča proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil celotni obseg njune prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(35)

Komisija je nato opredelila vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo.

(36)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je domača prodaja posameznih proizvajalcev izvoznikov reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da je prodaja obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativna.

(37)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(38)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(a)

če je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste izdelka; in

(b)

če je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka proizvodnim stroškom na enoto ali višja od njih.

(39)

V zvezi z indijskima družbama, ki sta sodelovali v tej preiskavi, je bilo ugotovljeno, da sta obe izpolnjevali navedena merila. Zato je normalna vrednost temeljila na tehtanem povprečju cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.2.1.2   Izvozna cena

(40)

Proizvajalca izvoznika sta izdelek, ki se pregleduje, izvažala neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za izdelek, ki se pregleduje, ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

3.2.1.3   Primerjava

(41)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno obeh proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna, kot je opredeljeno zgoraj.

(42)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za prevozne stroške, stroške zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške, stroške pakiranja, stroške popustov, stroške kredita, bančne stroške in provizije, ki jih je plačal sodelujoči proizvajalec izvoznik. Vsak od obeh indijskih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je podrobne izračune prilagoditev prejel v posebnem dokumentu o razkritju.

(43)

Družba Star Oxochem Pvt Ltd je po dokončnem razkritju trdila, da se ena prilagoditev za nadomestilo za prevoz ne bi smela odšteti od izvozne cene.

(44)

Komisija je ocenila trditev in popravila izračun dampinga, ki je bil razkrit zadevnemu izvozniku. Prejeta ni bila nobena druga pripomba.

(45)

V smislu člena 2(10)(b) osnovne uredbe je eden sodelujoči proizvajalec navedel, da je imel korist od indijske sheme za izvoz blaga iz Indije („shema MEIS“) (11). MEIS je shema indijske vlade, ki izvoznikom zagotavlja spodbudo v obliki dobropisa za dajatve, da bi se nadomestile izgube pri plačilu dajatev. Spodbuda se plača kot odstotek realizirane vrednosti franko na ladijski krov („FOB“) (v prosti valuti) za določeno blago, ki gre na določene trge. Ta izvozna spodbuda ni dopustna prilagoditev za primerjavo cen. Ne šteje se za shemo povračil dajatev, za katero bi bila mogoča prilagoditev na podlagi člena 2(10)(b) osnovne uredbe, saj navedeni člen omogoča le prilagoditve normalne vrednosti in ne izvozne cene. Poleg tega se vrednost dobropisa ne izračuna glede na znesek uvoznih dajatev, ki bi bil vključen v izvoz izdelkov na koncu proizvodne verige, ampak se določi kot odstotek vrednosti FOB izvoženega blaga. Prav tako ne glede na izračun vrednosti spodbude sistem ne deluje tako, da se uvozni stroški, ki bremenijo materiale, ki so fizično vgrajeni v podobni izdelek za prodajo na domačem trgu, povrnejo ali ne poberejo ob izvozu iste proizvodnje v Unijo. Zaradi vseh navedenih razlogov ni mogoče sprejeti prilagoditev normalne vrednosti ali izvozne cene. V vsakem primeru bi ne glede na to ali katero koli drugo prilagoditev obstajal damping nad stopnjo de minimis.

3.2.1.4   Dampinški izračuni

(46)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje.

(47)

Ker sta sodelujoča proizvajalca izvoznika predstavljala večino indijskega izvoza v OPP, je na podlagi tega tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašala [5 %–10 %] na ravni države. Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

3.3   Kitajska

(48)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(49)

Posledično so v skladu s členom 18 osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti javno dostopnih informacijah, kot so informacije na uradnih spletiščih družb, statistični podatki, zlasti podatkovna zbirka Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA), informacije iz zahtevka za pregled in informacije, pridobljene od sodelujočih strank med preiskavo v zvezi s pregledom (tj. vložnika in vzorčenih proizvajalcev Unije).

3.3.1   Damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

3.3.1.1   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK

(50)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(51)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(52)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe preučila druge možne primerne države.

(53)

Komisija je 1. marca 2024 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delovna sila in energija, ki se uporabljajo v proizvodnji oksalne kisline. Komisija je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov opredelila glavne proizvodne dejavnike na podlagi informacij iz zahtevka, ki jih je predložil proizvajalec Unije. Poleg tega je Komisija obvestila zainteresirane strani, da je kot primerno reprezentativno državo izbrala Kolumbijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za družbo Sucroal SA, proizvajalca izdelka v istem sektorju, kot je oksalna kislina, in sicer citronske kisline v Kolumbiji.

(54)

Komisija je prejela pripombe samo od enega proizvajalca Unije. Te pripombe so bile obravnavane v uvodni izjavi 214.

3.3.1.2   Normalna vrednost

(55)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(56)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(57)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.3.1.2.1   Obstoj znatnih izkrivljanj

(58)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

—

ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice,

—

ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške,

—

ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga,

—

ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje,

—

ali so stroški plač izkrivljeni,

—

ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države“.

(59)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(60)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(61)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(62)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (12) in vsebuje dokaze o obstoju znatnega poseganja države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot je kemijski sektor). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v dokumentaciji o preiskavi izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo, ki se nanaša na Kitajsko, je bilo v dokumentacijo o preiskavi vključeno ob njenem začetku. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov je vseboval tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo.

(63)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v dokumentaciji zadeve, vključno s poročilom, o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi.

(64)

Vložnik se je, da bi dokazal znatna izkrivljanja v zvezi s cenami in stroški v LRK, oprl na dokaze iz poročila in na ugotovitve Komisije iz več nedavnih preiskav v zvezi s kemijskim sektorjem v LRK.

(65)

Vložnik je najprej obravnaval posebno poseganje v stroške surovin in drugih vložkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo oksalne kisline. Oksalna kislina se namreč proizvaja s petimi različnimi surovinami, in sicer: ogljikovi hidrati (večinoma sladkor in škrob iz koruznega škroba), dušikova kislina, žveplova kislina, kisik in vodikov peroksid.

(66)

Vložnik je trdil, da so bila v vsakem zadevnem sektorju ugotovljena znatna izkrivljanja, kot je navedeno v nadaljevanju.

Ogljikovi hidrati (sladkor, koruza in koruzni škrob)

(67)

Vložnik je navedel, da ima Kitajska velike zaloge koruze, ki vladi omogočajo, da umetno znižuje ali zvišuje njene cene z nakupom ali prodajo velikih količin koruze na trgu. Čeprav je Kitajska leta 2016 začela reševati težavo prevelikih rezerv koruze, ima še vedno zelo velike zaloge, ki izkrivljajoče vplivajo na cene (13).

(68)

Poleg tega je vložnik trdil, da vlada nadzoruje različne vidike celotne vrednostne verige koruze, vključno s subvencijami na pridelavo koruze (14) in nadzorom predelave (15). V LRK so uvedeni tudi ukrepi nadzora nad naložbami (16).

(69)

Vložnik je navedel tudi, da kitajski 14. petletni načrt za nacionalni gospodarski in socialni razvoj (v nadaljnjem besedilu: 14. petletni načrt) nadaljuje prejšnji 13. petletni načrt z določitvijo ciljev, ki jih je treba doseči v kitajskem kmetijskem sektorju, vključno s proizvodnjo in regulacijo sladkorja in koruze. Zadevna načrta sta bila sprejeta na ravni centralne vlade, vendar ju na lokalni ravni izvajajo provincialne vlade in organi.

(70)

S 14. petletnim načrtom se nadaljuje centralno in lokalizirano gospodarsko načrtovanje v kitajskem kmetijskem sektorju, ki zajema obdobje 2021–2025, cilj pa je nadaljnja poglobitev strukturne reforme kmetijske ponudbe, okrepitev smernic glede kakovosti in spodbujanje oživitve podeželskih industrij (17).

(71)

Da bi dosegli to „globoko kmetijsko prestrukturiranje“, je v 14. petletnem načrtu določenih več ciljev v kmetijskem sektorju, med katerimi so cilji optimizacije ureditve kmetijske proizvodnje, vzpostavitev vrhunskega industrijskega pasu za proizvodnjo kmetijskih proizvodov, izboljšanje sistemov kmetijske podpore in zaščite, izboljšanje mehanizma nadomestil za večja območja, kjer se prideluje žito, vzpostavitev novega sistema kmetijske subvencijske politike in izboljšanje politike najnižjih odkupnih cen za žito. Taki cilji se nadalje izvajajo na centralni ravni, na primer z razvojnim načrtom za digitalno kmetijstvo in podeželje (2019–2025), belo knjigo o prehranski varnosti na Kitajskem (18) in nacionalnim načrtom za industrijski razvoj podeželja za obdobje 2020–2025 (19).

(72)

Kitajska centralna vlada redno poziva k intervencionističnim ukrepom in praksam za reguliranje pridelave, ponudbe in povpraševanja po koruzi v državi. Kitajski podpredsednik vlade in član političnega urada centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske Hu Chunhua je aprila 2022 pozval k „trdnim prizadevanjem“ kmetijskih proizvajalcev za povečanje pridelave koruze, da bi se stabilizirali proizvodnja in oskrba s pridelkom (20). Natančneje, navedel je, da koruza ni le pomembno osnovno žito, temveč tudi ključna surovina za številne industrijske izdelke, med katerimi je oksalna kislina.

(73)

Centralna podjetja v državni lasti in njihove odvisne družbe pod nadzorom komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (SASAC), ki delujejo v kmetijskem sektorju in povezanih sektorjih, so med drugim: China Agriculture Development Group, COFCO Corporation, China Grain Storage Group, China Salt Industry Group, Sinochem, China National Chemical Group in China National Seed Group (21).

(74)

Kitajska poleg tega prepoveduje, da bi bili tuji subjekti obvladujoči delničarji v podjetjih, ki se ukvarjajo s pridelavo koruze (22). Za izvoz koruze veljajo tudi dovoljenja za izvozne kvote, ki jih upravljata kitajska nacionalna komisija za razvoj in reforme (v nadaljnjem besedilu: komisija NDRC) in ministrstvo za trgovino ter se dodelijo samo državnim trgovskim podjetjem (23).

(75)

Za proizvodnjo koruze na Kitajskem so zato značilni intervencionistični ukrepi, sprejeti na nacionalni, regionalni in provincialni ravni v okviru podrobnih načrtov, ki izkrivljajo sile ponudbe in povpraševanja na osnovni ravni proizvodnje. V tem sektorju so močno prisotna tudi kitajska podjetja v državni lasti. Vložnik je poudaril, da podobni intervencionistični in politični ukrepi izkrivljajo cene koruze za industrijske predelovalce na ravni škroba in nato oksalne kisline.

Osnovni vmesni kemični produkti

(76)

Kot je navedeno zgoraj, proizvodnja oksalne kisline zahteva uporabo več osnovnih vmesnih kemičnih produktov, vključno z dušikovo kislino, žveplovo kislino, kisikom in vodikovim peroksidom. Vložnik je trdil, da je sodelovanje kitajskih podjetij v državni lasti v njegovem kemijskem sektorju prisotno v celotni proizvodni verigi, od osnovnih surovin do proizvodnje oksalne kisline, kar povzroča znatno izkrivljanje cen in obsega proizvodnje osnovnih vmesnih kemičnih produktov. Javna in zasebna podjetja v kemijskem sektorju so podvržena tudi nadzoru politik in navodilom. Zato je vložnik poudaril, da lahko kitajska vlada izvaja znaten nadzor nad osnovnimi vmesnimi kemičnimi produkti in s tem končno ceno oksalne kisline, izdelane na Kitajskem, kar povzroča izkrivljanja, prenesena na izvozne trge, vključno s trgom Unije.

(77)

Vložnik je poudaril, da se ta nadzor izvaja prek kitajskih vladnih agencij, kot je komisija SASAC, ki je uradni zastopnik premoženja v državni lasti in nadzorni organ nefinančnih centralnih podjetij v državni lasti, ki od marca 2019 zajemajo 96 podjetij in njihove podrejene družbe (24).

(78)

Vložnik je na primer poročal, da je veliko kitajsko podjetje v državni lasti Sinopec prek svoje odvisne družbe Nanjing Chemical Industrial Corporation „nacionalna proizvodna baza“ anorganskih, organskih in čistih kemikalij, vključno z žveplovo in dušikovo kislino. Prek odvisne družbe Hunan Jianchang Petrochemical Co. Ltd. je tudi eden največjih dobaviteljev vodikovega peroksida v državi.

(79)

Podjetje Sinopec je v številnih primerih poudarilo svojo zavezanost načelom partije (25). Skupina Sinopec, ki je v celoti pod nadzorom kitajske centralne vlade, priznava, da na njene proizvodne dejavnosti znatno vpliva nadzor centralne vlade nad kitajskim gospodarstvom (26).

(80)

Vložnik je poleg tega navedel opažanje, da izkrivljanja cen in ponudbe vmesnih kemičnih produktov povzročajo tudi ogromne presežne zmogljivosti v kitajskem kemijskem sektorju, kar je bilo potrjeno v poročilu o Kitajski (27).

(81)

Druge oblike načrtovanja na lokalni ravni vključujejo na primer 13. petletni načrt province Hebei za razvoj petrokemične industrije, in sicer gre za provinco, ki je znana po proizvodnji vmesnih kemičnih produktov. Načrt v skladu z nacionalno industrijsko politiko in zahtevami seznama omejitev in izključitev v industriji province Hebei med drugim strogo izvaja pogoje za vstop v sektor ter nadzoruje vse nove projekte na področju zmogljivosti proizvodnje, med drugim v zvezi z žveplovo kislino (28).

Energetika – električna energija

(82)

Vložnik je pojasnil, da je za proizvodnjo oksalne kisline potrebna znatna količina energije v obliki električne energije za poganjanje proizvodnega procesa in kemičnih reakcij.

(83)

Kot je navedeno v poročilu o Kitajski (29), je za trg električne energije na Kitajskem značilna tudi močna udeležba podjetij v državni lasti v različnih fazah dobavne verige. Približno 50 % proizvodnih zmogljivosti je v državni lasti, celotno prenosno omrežje pa je v lasti dveh podjetij v državni lasti. Močna prisotnost države zajema celoten energetski sektor, od več kot sto podjetij v centralni državni lasti, ki jih trenutno nadzoruje komisija SASAC, pa jih je 21 v energetskem sektorju.

(84)

Vložnik se je skliceval tudi na več vidikov kitajske vladne politike, ki prav tako izkrivljajo cene električne energije (30). Prvi je, da SERC, kitajski neodvisni regulator električne energije, ne določa cen električne energije. Namesto njega cene določa komisija NDRC, vladni organ, ki je pristojen tudi za industrijske politike. Drugi je, da čeprav je električna energija eden glavnih vložkov pri proizvodnji oksalne kisline, cene električne energije v LRK ne temeljijo na trgu, nanje pa vpliva tudi znatno izkrivljanje (s centralnim določanjem cen, cenovnimi razlikami in praksami neposrednega nakupa električne energije) (31).

Energetika – plin

(85)

Vložnik je trdil, da kitajska država močno regulira in nadzoruje proizvodnjo, dobavo, distribucijo in oblikovanje cen zemeljskega plina na Kitajskem, kar povzroča izkrivljanja prek več mehanizmov. To povzroča znatna izkrivljanja pri delovanju kitajskega domačega trga za dobavo energije v tej obliki in snovi nižje v proizvodni verigi, ki se proizvajajo s pomočjo teh izkrivljanj (32).

(86)

Kitajska vlada je kot del splošnega 13. petletnega načrta sprejela poseben sektorski načrt za razvoj kitajskega zemeljskega plina (33). Kot je navedeno v poročilu o Kitajski, cene domačega zemeljskega plina ureja komisija NDRC, ki v obvestilih objavlja cene, ki veljajo za posamezno provinco, nato pa lokalni uradi za cene na lokalni ravni objavijo ustrezno obvestilo o cenah, ki jih določi centralna komisija NDRC.

(87)

Kot je navedeno v poročilu o Kitajski, v kitajski industriji zemeljskega plina prav tako močno prevladujejo podjetja v državni lasti (34).

Cene energije – splošno

(88)

Če povzamemo, vložnik je navedel, da cene energije na Kitajskem ne temeljijo na trgu in da jih še vedno v veliki meri nadzoruje država ali pa jih sprejemajo provincialne in lokalne vlade, da lokalnim proizvajalcem kemikalij zagotavljajo ugodnejše cene energije, kar jim omogoča, da imajo korist od nižjih proizvodnih stroškov. Uradni kitajski nadzor cen zemeljskega plina, rafinirane nafte, električne energije in prevoznih storitev povzroča nekatera najznatnejša izkrivljanja v kitajskem gospodarstvu. To blago in storitve so dejavniki na trgu, ki vplivajo na stroške proizvodnje in končne cene industrijskega blaga, zlasti v industrijah, ki zahtevajo veliko virov in v katerih so potrebne znatne količine surovin, kot je proizvodnja oksalne kisline (35).

Proizvodnja oksalne kisline

(89)

Vložnik je po analizi navedenih sektorjev nadalje obravnaval proizvodnjo oksalne kisline na Kitajskem, pri tem pa je opozoril na naslednje elemente, ki povzročajo znatna izkrivljanja.

(90)

Prvič, kemijski sektor, vključno s podsektorjem oksalne kisline, v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov.

(91)

Kitajska vlada in Kitajska komunistična partija (v nadaljnjem besedilu: KKP) ohranjata strukturi, ki jima zagotavljata neprekinjen vpliv v podjetjih, zlasti podjetjih v državni lasti. Obseg proizvodne zmogljivosti glavnih kitajskih proizvajalcev oksalne kisline kaže na nekatere vidike nadzora kitajske vlade in KKP nad njihovim poslovanjem. Družba Shandong Fengyuan Chemical Co., Ltd. se na primer opisuje kot eno vodilnih podjetij v industriji oksalne kisline v Aziji, z zmogljivostjo 105 000 mt industrijske oksalne kisline in 15 000 mt rafinirane oksalne kisline in oksalata (36). Ta kitajska družba ima sama skoraj petkrat večjo letno proizvodno zmogljivost kot industrija Unije. Glede na obseg kapitalskih naložb, zahtevanih za vzpostavitev poslovanja v tem ogromnem obsegu, se je vložniku zdelo verjetno, da je družba povezana s centralno ali lokalno kitajsko vlado in KKP.

(92)

Tudi na spletišču družbe Shandong Fengyuan Chemical Co., Ltd. je navedeno, da je družba priznana kot nacionalno visokotehnološko podjetje in tehnološko središče province Shandong. Septembra 2011 je služba province Shandong za znanost in tehnologijo provincialne vlade priznala center za raziskave in razvoj družbe kot „raziskovalni center province Shandong za tehnologijo inženiringa oksalne kisline“. Družba je prejela tudi častne nazive „štirinajsto novo vodilno podjetje kitajskega gospodarstva“, „zaslužno podjetje province Shandong Fumin Xinglu“ in „demonstracijsko podjetje province Shandong za nacionalno enotnost in napredek“, kar ponovno prikazuje povezave med podjetjem in provincialno vlado.

(93)

Podobno je vložnik poročal, da ima družba Tongliao Jinmei Chemical Company s sedežem v Notranji Mongoliji ocenjeno letno proizvodno zmogljivost za oksalno kislino 100 000 ton, obseg naložb in kapitala, potrebnih za gradnjo tako velikega obrata, pa kaže na obstoj podobnih možnih povezav, vpliva in nadzora s strani centralne kitajske vlade ali lokalnih uprav in KKP.

(94)

Drugič, prisotnost države v družbah, ki proizvajajo oksalno kislino, organom omogoča tudi, da posegajo v cene in/ali stroške. Pravila o ustanovitvi organizacij KKP v vsaki družbi se namreč uporabljajo tudi za proizvajalce oksalne kisline in dobavitelje njihovih vložkov (37).

(95)

Družba Tongliao Jinmei ima sedež v Notranji Mongoliji, tj. regiji, za katero je bilo že ugotovljeno, da prek partijske organizacije uvaja vladne povezave tudi v navidezno zasebne družbe. Komisija je v nedavni preiskavi ugotovila, da je morala domnevno zasebna družba v tej regiji ustanoviti partijsko podružnico v družbi. Pozneje je lokalni odbor uradno „odobril“ ustanovitev partijskega odbora družbe, povezane odvisne družbe pa so morale prav tako ustanoviti partijski odbor na drugi ravni s povezanimi podružnicami (38).

(96)

Kitajska vlada ohranja precejšnjo stopnjo nadzora politik zlasti v sektorju oksalne kisline, tudi če je raven državnega lastništva razmeroma nizka. Družba Shandong Fengyuan Chemical Co., Ltd., je marca 2023 na svojem spletišču na primer navedla: „Podžupan mesta Zaozhuang Huo Gaoyuan je skupaj z osebjem urada za znanost in tehnologijo mesta Zaozhuang, finančnega urada, odbora za ekonomske informacije, Ljudske banke itd. pregledal razvoj industrijskega gospodarstva okrožja Taierzhuang. Obiskal je tudi našo družbo. Voditelji, ki jih je spremljal predsednik odbora Zhao Guanghui, so obiskali obrat in prisluhnili poročilu o razmerah, postopku za prvo javno ponudbo in načrtu razvoja naše družbe. Čeprav je [predsednik] Huo pohvalil gospodarske dosežke in splošne obete našega podjetja, je prav tako postavil višjezahteve glede varnosti proizvodnje, usposabljanja osebja in tehnoloških inovacij v našem podjetju.“

(97)

Tretjič, kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga.

(98)

Kitajska vlada meni, da je industrija oksalne kisline strateško pomembna, ker se na Kitajskem vse pogosteje uporablja za razvoj snovi, ki se uporabljajo pri pridobivanju ali taljenju elementov redke zemlje (39). Povpraševanje po redkih kovinskih elementih narašča v industrijah končne uporabe, kot sta avtomobilska in elektronska industrija.

(99)

Družba Shandong Fengyuan Chemical Co., Ltd. je glede na njeno spletno stran priznana tudi kot nacionalno visokotehnološko podjetje in tehnološko središče province Shandong (40). Zdi se, da ta status družbo uvršča v kitajski program visokotehnoloških podjetij in podjetij za novo tehnologijo, ki kvalificiranim lokacijam družb ponuja 15-odstotno (v primerjavi s standardno 25-odstotno) stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, ne glede na vrsto naložbe družbe. Status visokotehnološkega podjetja ali podjetja za novo tehnologijo dodelijo provincialni davčni organi za objekte družbe v teh provincah, v tem primeru očitno provinci Shandong (41).

(100)

Taka priznanja pogosto kažejo tudi na upravičenost do prejema znatnih zneskov centralne in provincialne finančne podpore v obliki subvencij (42).

(101)

Druga izkrivljanja so posledica ugodnosti, dodeljenih v okviru programov centralne in lokalne vlade za industrijske ali kemične parke in vse bolj tudi tako imenovana visokotehnološka industrijska razvojna območja. Glede na spletišča družb ima družba Shandong Fengyuan sedež v gospodarskem razvojnem območju Shandong Taierzhuang v provinci Shandong, družba Qingzhou Peng Bo Chemicals Co., Ltd. ima sedež v gospodarskem razvojnem območju mesta Qingzhou v provinci Shandong, družba Shijiazhuang Taihe Chemicals Co. Ltd. pa ima sedež v industrijskem okrožju Douyu v mestu Shijiazhuang v provinci Shijiazhuang.

(102)

Proizvajalci kemikalij, ki imajo sedež v tovrstnih industrijskih parkih, so običajno upravičeni tudi do vladne podpore, saj za vse družbe, ki imajo sedež v tovrstnem parku, velja Obvestilo o standardiziranem upravljanju območij koncentracije kemične industrije, da bi okrepili kemijske industrijske parke v provinci (43).

(103)

Četrtič, podobno kot kateri koli drug sektor kitajskega gospodarstva je kemijski sektor izpostavljen izkrivljanju, ki je posledica diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja kitajskih pravil o stečaju, družbah in lastnini. Zdi se namreč, da ugotovitev Komisije v poročilu o Kitajski v zvezi s kitajskim stečajnim in stvarnim pravom v celoti velja tudi v sektorju oksalne kisline (44).

(104)

Petič, v kemijskem sektorju so izkrivljeni tudi stroški plač, in sicer neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkov) in tudi posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava) (45).

(105)

Šestič, proizvajalcem oksalne kisline dostop do financiranja zagotavljajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države. V finančnem sistemu LRK prevladujejo poslovne banke v državni lasti.

(106)

Kitajska vlada je nedavno tudi pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh splošnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja družb. Komisija bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (CBIRC) je 28. avgusta 2020 izdala triletni akcijski načrt za izboljšanje korporativnega upravljanja bančnega in zavarovalniškega sektorja (2020–2022) (46). Načrt nalaga „nadaljnje izvajanje duha, ki ga uteleša osrednji govor generalnega sekretarja Ši Džinpinga o doseganju napredka na področju reforme upravljanja podjetij v finančnem sektorju“. Poleg tega je cilj oddelka II načrta spodbujati organsko vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje: „Dosegli bomo, da bo vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje vse bolj dosledno, standardizirano in v skladu s postopki […]. Partijski odbor mora o glavnih vprašanjih poslovanja in upravljanja razpravljati pred odločanjem upravnega odbora ali višjega vodstva.“

(107)

Vložnik je trdil, da so navedena izkrivljanja sistemska. Zato vključenost kitajskih podjetij v državni lasti v celotni proizvodni verigi povzroča znatno izkrivljanje cen in obsega proizvodnje.

(108)

Za proizvodnjo oksalne kisline so potrebni številni vložki, vključno s sladkorjem/koruzo/škrobom, vmesnimi kemičnimi produkti ter velikimi količinami energije in vode. Zaradi omejitev, na primer za uvoz koruze, izkrivljanj v obliki oviranja dviga cen osnovnih vmesnih kemičnih produktov in seveda potrebe po lokalni oskrbi z energijo in vodo kitajski proizvajalci oksalne kisline vse svoje vložke nabavljajo na Kitajskem. Ko proizvajalci oksalne kisline kupijo/naročijo surovine višje v verigi za proizvodnjo vložkov, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene sistemskemu izkrivljanju.

(109)

Posledica tega je, da domače prodajne cene oksalne kisline niso primerne za uporabo in da to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen. To na primer pomeni, da je vhodni material, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vhodne materiale za vložke, na primer za pretvorbo koruze v škrob, da se pozneje uporabi kot vložek za proizvodnjo oksalne kisline. Dobavitelji navedenih vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(110)

Vložnik je skratka trdil, da so v sektorju oksalne kisline prisotna znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(111)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Komisija je to storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu. Dokazi v spisu so vključevali dokaze iz poročila in njegove posodobljene različice (v nadaljnjem besedilu: posodobljeno poročilo) (47), ki temelji na javno dostopnih virih in je bila 14. maja 2024 vključena v spis preiskave.

(112)

Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem.

3.3.1.2.2   Znatno izkrivljanje, ki vpliva na domače cene in stroške na Kitajskem

(113)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je zagotovljen s kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje na Kitajskem. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (48).

(114)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za zagotavljanje njegove „konsolidacije in rasti“ (49). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(115)

Odličen primer je kitajsko pravo lastninskih razmerij, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (50)

(116)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(117)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(118)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske,“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (51). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske.

(119)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(120)

Kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (52). Orodja intervencionistične ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(121)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(122)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo jasne cilje glede rezultatov.

(123)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(124)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni le zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelke 155 do170) (53).

(125)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo državne poslovne banke in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (54).

(126)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, ampak k zagotavljanju nadzora ter omogočanju posredovanja države in KKP (55).

(127)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (56).

(128)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, ki so na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (57).

(129)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (58).

3.3.1.2.3   Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice

(130)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(131)

Kitajska vlada in KKP ohranjata strukturi, ki jima zagotavljata neprekinjen vpliv v podjetjih, zlasti podjetjih v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti in nadzor nad njihovim izvajanjem, temveč tudi uveljavlja pravice do sodelovanja pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov partije v izvršnih organih podjetij v državni lasti in partijskih celic v družbah ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti. V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem (59).

(132)

Vendar posegi KKP v operativno odločanje niso postali pravilo le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v zasebnih podjetjih (60), saj je KKP prevzela vodilno vlogo v skoraj vseh vidikih državnega gospodarstva. Vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik, glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura.

(133)

Sektor zadevnega izdelka oskrbujejo podjetja v državni lasti in zasebna podjetja.

(134)

Kitajska vlada očitno ohranja določeno stopnjo lastništva, zlasti v sektorju oksalne kisline. Preiskava je pokazala, da eden od glavnih izvoznikov oksalne kisline, družba Shandong Hualu Hengsheng Chemical Co., Ltd., kaže precejšnjo stopnjo javnega lastništva (61).

(135)

Podobno je družba Tongliao Jinmei Chemical Co., Ltd. del skupine Danhua Chemical Technology Group, podjetja v državni lasti, ki je pod dejanskim nadzorom občinske komisije SASAC mesta Danyang (62). Družba sodeluje z lokalno vlado, kot je prikazano v članku o povečanju zmogljivosti in sodelovanju z občino Tongliao. Navedeno je: „Gospodarsko in tehnološko razvojno območje Tongliao je namenjeno razvoju in tržnim obetom razgradljive industrije, v celoti izkorišča regionalne primerjalne prednosti, širi verigo kemične industrije premoga in industrije predelave koruze ter si po najboljših močeh prizadeva za spodbujanje in uvajanje novih razgradljivih materialov. […] V procesu spodbujanja gradnje industrijskega parka za razgradljive nove materiale namerava gospodarsko in tehnološko razvojno območje Tongliao vložiti skupaj 10 milijard juanov, njegova načrtovana površina pa naj bi znašala 4 670 akrov. Med naložbami je družba Tongliao Jinmei Chemical Co., Ltd., v katero so vlagali in jo zgradili Kitajska akademija znanosti, Shanghai Jinmei Holdings in Danhua Technology ter ki pokriva območje 1 000 akrov s skupno naložbo v višini 4,04 milijarde juanov ter ima popolne podporne objekte, opremo in industrijske procese za razširitev proizvodne zmogljivosti etilen glikola in oksalne kisline na poliglikolno kislino ter si prizadeva za vzpostavitev največje proizvodne baze razgradljivih materialov iz poliglikolne kisline na osnovi premoga na Kitajskem. […] V prihodnosti se bo gospodarsko in tehnološko razvojno območje Tongliao opiralo na prednosti proizvodnih virov družbe Jinmei Chemical Group in tehnološke prednosti prvega na trgu, da bi se celovito razširila in okrepila veriga industrije razgradljivih novih materialov (63).“

(136)

Družba Shandong Fengyuan Chemical Stock Co., Ltd. pa je večinoma zasebna in ima manj kot 1 % državnega deleža (64), vendar vzdržuje tesne povezave z državo in lokalno vlado. Članek, objavljen na spletišču podjetja, potrjuje: „Na srečanju sta se občinski partijski odbor in občinska vlada Zaozhuang osredotočila na priznanje podjetjem in izjemnim podjetnikom z izjemnimi prispevki v mestu Zaozhuang leta 2022. Zhao Guanghui, predsednik družbe Fengyuan Co., Ltd., je prejel naziv „izjemni podjetnik mesta Zaozhuang v letu 2022“, zabeležil dosežke drugega razreda in prejel potrdilo z medaljo. […] Fengyuan je pod pravilnim vodstvom občinskega partijskega odbora in občinske vlade mesta Zaozhuang upošteval smernice Ši Džinpingove misli o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo in dejavno izvajal nov razvojni koncept, ki se osredotoča na cilj „najprej spodbujati gospodarstvo in se osredotočiti na krepitev industrije, […] premagoval težave, pionirsko in inovativno deloval, dosegal stalno rast podjetij ter pomagal pri spodbujanju industrijske moči in industrijske blaginje mesta. […] Fengyuan bo temeljil na duhu ‚konference o mobilizaciji za prizadevanja mesta, da bi poglobili razvoj industrije v smeri močne in živahne industrije, določili cilje in odgovornosti, natančno opredelili referenčna merila, si prizadevali za vodilni položaj, izkoristili strateške priložnosti za industrijski razvoj ter pripravili učinkovite splošne načrte za gradnjo projektov in proizvodnjo, raziskave in razvoj ter delovanje pa bodo pospešili znatno povečanje proizvodnje, prihodkov in plačanih davkov, kar bo znatno prispevalo h krepitvi mestne industrije, oživitvi industrije in preoblikovanju za preboj“ (65).

(137)

Kitajska vlada usmerja podjetja tudi z določitvijo specifičnih ciljev. Leta 2022 sta na primer ministrstvo za finance ter ministrstvo za kmetijstvo in podeželje napovedala ključne politike za leto 2022, naslednji cilji pa vključujejo podjetja: „[c]elostni razvoj kmetijske industrije. Usklajevanje ureditve in gradnje številnih nacionalnih sodobnih kmetijskih industrijskih parkov, koristnih in značilnih industrijskih grozdov ter močnih kmetijskih industrijskih občin. Poudarek na zagotavljanju nacionalne prehranske varnosti in učinkovite oskrbe s pomembnimi kmetijskimi proizvodi, predvsem rižem, pšenico, koruzo, […] sladkorjem, mlečno industrijo, semensko industrijo, obrati za zelenjavo itd. S temi in drugimi značilnimi kmetijskimi proizvodi se vzpostavlja sodoben podeželski industrijski sistem, ki bo temeljil na močnih industrijskih mestih, industrijskih parkih kot motorju in industrijskih grozdih kot hrbtenici, provincialnih, okrožnih in mestnih ureditvah ter usklajenem spodbujanju točk, linij in območij, da bi izboljšali kakovost in učinkovitost industrijskega razvoja kot celote“ (66).

(138)

Poleg tega organi v petrokemičnem in kemičnem sektorju spodbujajo oblikovanje grozdov, tudi zato, da bi izkoristili medsebojno odvisnost različnih kemičnih proizvodnih procesov. V 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin je namreč določeno, da je treba „[s]prejeti ukrepe za povečanje in krepitev vodilnih podjetij. Pod vodstvom trga in ob podpori vlade bomo […] takim podjetjem pomagali pospešiti medregijske in medlastniške združitve ter reorganizacijo, da bi industrija postala bolj koncentrirana in da bi se olajšalo mednarodno poslovanje. V sektorjih, vključno s petrokemičnim in kemičnim […], bomo spodbujali številna pionirska podjetja, ki bi lahko vodila ekosistem industrijske verige z osrednjo konkurenčnostjo […]“ (67).

(139)

Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (68).

(140)

Kitajsko združenje industrije biofermentacije (69) (v nadaljnjem besedilu: združenje CBFIA) ima na primer odvisno združenje, ki se osredotoča na organske kisline, ki zajemajo zadevni izdelek. Združenje CBFIA v členu 3 svojega statuta določa, da organizacija „[v]zpostavlja organizacijo Komunistične partije Kitajske, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. […] potrjuje poslovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (70). Člen 36 nadalje določa, da mora oseba, ki vodi združenje, izpolnjevati pogoje, kot so „[s]poštovanje vodstva Komunistične partije Kitajske, podpiranje socializma s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajanje smernic, načel in politik partije ter dobre politične lastnosti“ (71).

(141)

Podobno si tudi kitajsko združenje za kemijsko varstvo okolja (CCEPA) (72) v skladu s členom 2 statuta prizadeva za „objavljanje in izvajanje nacionalnih industrijskih politik, celovito služenje industriji in spodbujanje industrijske proizvodnje“. Poleg tega člen 3 statuta določa, da združenje CCEPA „ustanavlja organizacijo Komunistične partije Kitajske, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partije,“ ter – tako kot v primeru združenja CBFIA – „sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje pri poslovanju, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (73). Članica združenja CCEPA je tudi družba Shandong Hualu Hengsheng Chemical Co., Ltd. (74)

(142)

Zato tudi zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka, ne morejo delovati v tržnih razmerah. Tako javna kot zasebna podjetja v sektorju so zato podvržena političnemu nadzoru in navodilom.

3.3.1.2.4   Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe: prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške

(143)

Poleg tega, da kitajska vlada prek lastništva podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (75), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(144)

V skladu s kitajskim zakonom o gospodarskih družbah je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (76)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije.

(145)

Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar pa KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah kot stvar političnega načela (77), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (78).

(146)

Že leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (79). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(147)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom „Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje“ (v nadaljnjem besedilu: smernice) (80), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih.

(148)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[m]oramo okrepiti splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[m]oramo nadalje izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog idejnih nosilcev in pionirjev“. Smernice torej poudarjajo in poskušajo povečati vlogo KKP v družbah in drugih zasebnih subjektih (81).

(149)

Preiskava je potrdila, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom/partijskimi funkcijami KKP obstajajo tudi v sektorju zadevnega izdelka.

(150)

V členu 1.13 statuta družbe Shandong Fengyuan Chemical Stock Co., Ltd. se na primer zahteva: „V skladu z določbami statuta Komunistične partije Kitajske družba ustanavlja organizacije komunistične partije in izvaja dejavnosti partije. Družba zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijskih organizacij“ (82). Na družbo vplivajo tudi in zlasti lokalni vladni organi, kot je razvidno iz uvodne izjave 136.

(151)

Podobno člen 12 statuta skupine Danhua Chemical Technology Group določa: „Družba ustanovi organizacije komunistične partije in izvaja dejavnosti partije v skladu z določbami statuta Komunistične partije Kitajske. Partijska organizacija družbe oblikuje posebna pravila za izvajanje dela na podlagi zahtev nadrejene partijske organizacije, določa usmeritev, upravlja splošne razmere in spodbuja izvajanje. Kadar družba odloča o pomembnih zadevah, mora vnaprej prisluhniti mnenjem partijske organizacije. Družba zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije“ (83).

(152)

Poleg tega je direktor skupine Danhua Chemical Technology Group hkrati namestnik sekretarja partijskega odbora družbe Tongliao Jinmei Chemical Co., Ltd. ter član partijskega odbora in namestnik sekretarja komisije za disciplinski nadzor skupine Jiangsu Danhua Group Co., Ltd.

(153)

Predsednik družbe Hualu Hengsheng Chemical Co., Ltd. je tudi sekretar partijskega odbora, poseganje KKP v poslovne odločitve pa je razvidno s spletišča družbe, ki opisuje vlogo partije v skupini, kot sledi: „Partijska veja oddelka za proizvodnjo je ena najpomembnejših lokalnih vej družbe Hualu Hengsheng. Zagotavlja močno podporo dolgoročni varni in stabilni proizvodnji družbe, postavlja trdne temelje za preudarne in učinkovite dejavnosti ter izjemno prispeva k rekordnim gospodarskim koristim“ (84).

(154)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (85). Prisotnost države v podjetjih v sektorju oksalne kisline in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

3.3.1.2.5   Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe: ali javne politike ali ukrepi diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga

(155)

Usmeritev kitajskega gospodarstva večinoma določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje, provincialne in lokalne vlade. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(156)

Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (86).

(157)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka.

(158)

Ključne politike ministrstva za finance in ministrstva za kmetijstvo in podeželje za leto 2022 (glej uvodno izjavo 137) vsebujejo tudi naslednje določbe, ki vplivajo na delovanje sektorja: „[d]ržava bo še naprej izvajala politike, kot so subvencije za proizvajalce koruze in soje, subvencije za riž in spodbude za okrožja, ki pridelajo velike količine žita, da bi okrepila učinkovitost strukturne reforme na strani ponudbe v kmetijstvu in zagotovila nacionalno prehransko varnost“ ali „[n]agrade za glavna okrožja pridelave semen. Razširila bo obseg podpore za glavna okrožja pridelave semen riža, pšenice, koruze […] ter spodbujala preoblikovanje in posodobitev semenske industrije“ (87).

(159)

Cilj 14. petletnega načrta za spodbujanje modernizacije kmetijstva in podeželja (88) je „[i]zboljšati politike podpore za pridelavo žita. Stabilizirati subvencije za pridelovalce žita, izboljšati politiko najnižjih odkupnih cen za riž in pšenico ter politiko subvencij za proizvajalce koruze in soje. Izboljšati mehanizem nadomestil za interese glavnih območij pridelave žita in izboljšati sistem politike podpore za glavna okrožja pridelave žita“ (89). Dodatno krepi „zmogljivosti za inovacije na področju kmetijske znanosti in tehnologije. S poudarkom na področjih, kot so biološko žlahtnjenje, biološka varnost, viri in okolje, inteligentni kmetijski stroji, globoka predelava kmetijskih proizvodov in ustvarjanje zelenih vložkov, bo zgrajen nov sklop večjih kmetijskih znanstvenih in tehnoloških objektov in opreme, ključnih laboratorijev ter kmetijskih znanstvenih opazovalnih in eksperimentalnih postaj“ (90).

(160)

Ministrstvo za kmetijstvo je poleg tega decembra 2018 skupaj s 15 upravami objavilo Obvestilo o več ukrepih politike za podporo visokokakovostnemu razvoju intenzivne predelave kmetijskih proizvodov: „Optimizacija industrijske strukture, usklajevanje in spodbujanje usklajenega razvoja intenzivne predelave, primarne predelave in celovite uporabe predelave kmetijskih proizvodov, ekološko povezovanje z industrijo višje in nižje v verigi, kot so proizvodnja posebnih surovin, logistika skladiščenja (vključno z logistiko hladne verige) in potrošnja na trgu, ter povezovanje s prehrano in zdravjem, rekreacijskim turizmom, izobraževanjem in kulturo ter ohranjanjem zdravja. To je organsko in tesno povezano s podeželskimi industrijami, kot je e-trgovanje. Redno spremljanje in analiza razporeditve proizvodnih zmogljivosti intenzivne predelave in celovite uporabe kmetijskih proizvodov v razsutem stanju, usmerjanje preoblikovanja presežnih proizvodnih zmogljivosti in pospešitev izgradnje kratkih proizvodnih zmogljivosti ter optimizacija ureditve industrijske verige. Povečanje dodane vrednosti predelave koruze, zlasti proizvodov iz predelane koruze na severovzhodu Kitajske, ter pospešitev razvoja celovite predelave in uporabe slame in koruznih storžev“ (91).

(161)

Ustreznih politik ni mogoče najti le v kmetijskem sektorju, temveč tudi v kemijskem.

(162)

V usmerjevalnem mnenju o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemične in kemične industrije v obdobju 14. petletnega načrta (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalno mnenje) je poudarjeno, da je treba „[…] pospešiti preobrazbo in nadgradnjo tradicionalnih industrij ter odločno razvijati nove kemične snovi in fine kemikalije. Pospešiti je treba digitalno preobrazbo industrije […] ter spodbujati razvoj Kitajske iz velike petrokemične in kemične države v močno petrokemično in kemično državo“ (92).

(163)

Navedeni cilji so podrobneje opredeljeni v naslednjih oddelkih usmerjevalnega mnenja. Organi izdajatelji nameravajo na primer „[s]podbujati podjetja, da prevzamejo vodilno vlogo pri oblikovanju skupnih inovacijskih organizacij, kot so združenja za industrijske tehnološke inovacije ter mehanizmi za sodelovanje višje in nižje v prodajni verigi, ter podpirati racionalno ureditev lokalnih oblasti za izgradnjo regionalnih inovacijskih središč in pilotnih baz“, da [o]svojijo ključne tehnologije ter povečajo zagon inovacij in razvoja, […] pospešijo preboj na področju ključnih tehnologij […]“ (93). Poleg tega se mora kemijski sektor osredotočiti „na strateške nastajajoče industrije, kot so informacijska tehnologija nove generacije, biotehnologija, novi viri energije in vrhunska oprema, povečati specifikacije vrst materialov […] ter pospešiti razvoj vrhunskih poliolefinov, elektronskih kemikalij, industrijskih specialnih plinov, visoko zmogljivih gumijastih in plastičnih materialov, visokozmogljivih vlaken, materialov na biološki osnovi, posebnih maziv in maščob ter drugih izdelkov“ (94).

(164)

Gospodarski subjekti so spodbujani, naj „aktivno razvijajo biokemično industrijo, spodbujajo razvoj encimov, potrebnih za uporabo biomase in biorafiniranje na podlagi bioloških virov“ (95).

(165)

Na ravni provinc postanejo cilji politike in ustrezna podporna orodja bolj specifični in ciljno usmerjeni.

(166)

V skladu s 14. petletnim načrtom province Hebei o strateških in nastajajočih industrijah (96) naj bi vladni organi oblikovali industrijsko ureditev sektorja na naslednji način: „Pospešiti inovacije in razvoj bioindustrije […] Odločno spodbujati razvoj industrij biofermentacije, izdelkov na biološki osnovi in značilnih bioloških izdelkov ter spodbujati celostno uporabo biotehnologije na področjih medicine, kemijske industrije, materialov, intenzivne predelave hrane in novih virov energije. Okrepiti in izboljšati prednosti aminokislin, škrobnih sladkorjev, encimskih pripravkov, vitaminov in drugih izdelkov ter razvijati nove biološke materiale, kot so vlakna na biološki osnovi in kemikalije na biološki osnovi, plastika na biološki osnovi in guma na biološki osnovi“ (97).

(167)

V provinci Heilongjiangu, zlasti v okrožju Qinggang, „od leta 2021 partijski odbor okrožja Qinggang in okrajna vlada industrijo predelave koruze obravnavata kot ‚projekt št. 1‘ in si po najboljših močeh prizadevata vzpostaviti stebrno industrijsko verigo koruze v okrožju, ki se osredotoča na koruzni škrob kot surovino, industrijska veriga intenzivne predelave pa bo usmerjena v sladkorje, kisline in alkohole. Smer biomedicine se nadaljuje in razširja“ (98).

(168)

Poleg tega je provinca Shandong leta 2024 izdala pomembno politiko za spodbujanje, nadgradnjo in razvoj industrije koruze (99), ki zagotavlja pomembno davčno podporo za raziskave in razvoj.

(169)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke iz zgornjega dela verige.

(170)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

3.3.1.2.6   Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe: ali je prisotno pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini, ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje

(171)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem.

(172)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (100).

(173)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem (101). Vsa zemljišča so last države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna le država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in dodeljevanje teh pravic po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, ki je nižja od tržne (102). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (103).

(174)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajskega stečajnega prava ter prava gospodarskih družb in lastninskih razmerij. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastnini. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedene ugotovitve v celoti veljajo tudi za sektor zadevnega izdelka. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(175)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju zadevnega izdelka, diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje neustrezno.

3.3.1.2.7   Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe: ali so stroški plač izkrivljeni

(176)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivne organizacije. Kitajska ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (104).

(177)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (105). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov.

(178)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (106). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(179)

Noben dokaz ni bil predložen o tem, da za sektor oksalne kisline ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

3.3.1.2.8   Znatno izkrivljanje v skladu s členom 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe: ali dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države

(180)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(181)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (107), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (108), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada.

(182)

Usmerjevalno mnenje razkriva tudi vrsto podpornih orodij in politik, ki se uporabljajo za doseganje ciljev industrijske politike: „[i]zboljšanje podpornih politik. Krepitev usklajevanja med davčno, finančno, regionalno, naložbeno, uvozno in izvozno, energetsko, okoljsko, cenovno in drugimi politikami ter industrijsko politiko. Vključitev nacionalnih platform za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem ter spodbujanje povezav med bankami in podjetji ter sodelovanja med industrijo in finančnim sektorjem. […]“ (109).

(183)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države (110).

(184)

Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(185)

Na primer, kitajska vlada je pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (111). Poleg tega morajo zdaj merila za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti način, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (112).

(186)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (113). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, o katerih vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (114). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(187)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(188)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, ki je bil enak referenčni vrednosti ali manjši od nje, je konec leta 2018 še vedno predstavljal najmanj eno tretjino vseh posojil (115), leta 2020 pa so uradni mediji na Kitajskem poročali, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (116). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(189)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(190)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(191)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

3.3.1.2.9   Sistemska narava opisanega izkrivljanja

(192)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v posodobljenem poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I posodobljenega poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II posodobljenega poročila.

(193)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce oksalne kisline enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(194)

Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanje pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II posodobljenega poročila.

(195)

Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(196)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

3.3.1.2.10   Zaključek

(197)

Analiza iz tega oddelka, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor zadevnega izdelka, je pokazala, da cene in stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(198)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Zato je Komisija te vrednosti izračunala z uporabo ustreznih neizkrivljenih cen in referenčnih vrednosti, pridobljenih iz drugih virov.

3.3.1.2.11   Reprezentativna država

3.3.1.2.11.1   Splošne opombe

(199)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

—

stopnji gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji v LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK glede na podatkovno zbirko Svetovne banke (117),

—

proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi (118),

—

razpoložljivost ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi,

—

če je možnih reprezentativnih držav več, se mora prednost nameniti državi s primerno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to ustrezno.

(200)

Komisija je v obvestilu pojasnila, da se izdelek, ki se pregleduje, ne proizvaja v nobeni državi z višjim srednjim dohodkom, razen v LRK. Zato je navedla, da bo za določitev primerne reprezentativne države za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe uporabila citronsko kislino, ki je podoben izdelek kot oksalna kislina.

(201)

Oksalna in citronska kislina imata podobne kemijske lastnosti. Dejansko ju sestavljajo enaki organski elementi in medtem ko oksalna kislina vsebuje dve karboksilni skupini, ima citronska kislina tri. Poleg tega sta pri številnih končnih uporabah izdelka nekoliko zamenljiva. Oba se uporabljata kot čistilno in protibakterijsko sredstvo, pri proizvodnji farmacevtskih izdelkov in antibiotikov, za prečiščevanje kovin v njihovi proizvodnji in kot sestavini kmetijskih gnojil. Komisija je ugotovila, da se v Kolumbiji, ki je uvrščena med države z višjim srednjim dohodkom, proizvaja citronska kislina.

(202)

Kot je navedeno v obvestilu, je Komisija našla že razpoložljive finančne informacije za družbo Sucroal SA za finančno leto 2022. Poleg tega bi se lahko na podlagi informacij za Kolumbijo določile referenčne vrednosti za glavne proizvodne dejavnike, energijo, plin, vodo in delo.

(203)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede primernosti Kolumbije kot reprezentativne države.

(204)

Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb glede izbire Kolumbije kot reprezentativne države.

(205)

Nazadnje, zaradi nesodelovanja in ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Kolumbija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

3.3.1.2.11.2   Zaključek

(206)

Glede na zgornjo analizo Kolumbija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

3.3.1.2.12   Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov

(207)

Komisija je v obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Navedla je tudi, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA in mednarodno referenčno vrednost, kot jo je vložnik navedel v zahtevku, da bi določila neizkrivljene stroške večine dveh proizvodnih dejavnikov, zlasti kisika in dušikove kisline. Poleg tega je Komisija navedla, da bo uporabila informacije MOD (119) za določitev neizkrivljenih stroškov dela javno dostopne tarife dobaviteljev električne energije (120), vode (121) in plina (122) v Kolumbiji.

(208)

Komisija je zainteresirane strani obvestila tudi, da se dva proizvodna dejavnika zaradi njunega majhnega vpliva na stroške proizvodnje štejeta za potrošni material, ki je predstavljal manj kot 2 % stroškov proizvodnje oksalne kisline.

3.3.1.2.13   Neizkrivljeni stroški in referenčne vrednosti

Proizvodni dejavniki

(209)

Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka in naknadnih informacij, ki jih je predložil vložnik, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki oksalne kisline

Proizvodni dejavnik

Oznaka blaga v Kolumbiji

Neizkrivljena vrednost

Merska enota

Vir informacij

SUROVINE

 

Sladkor

1701 99 10

5,06 CNY/kg

KG

podatkovna zbirka GTA (123)

Kisik

2804 40

1,44 CNY/kg

KG

IndexBox (124)

Dušikova kislina

2808 00 10

2,83 CNY/kg

KG

ChemAnalyst (124)

Kalijev hidroksid

2815 20 00  (*1)

10,83 CNY/kg

KG

podatkovna zbirka GTA

Potrošni material

 

Druge surovine

n. r.

<2 %

% stroškov proizvodnje

 

Delo

 

Stroški dela

n. r.

13,76 CNY/človek-uro

Človek-ura

MOD

Energija

 

Elektrika

n. r.

1,07 CNY/kWh

kWh

Kolumbijski dobavitelj – ENEL

Plin

n. r.

3,95 CNY/m3

M3

Kolumbijski dobavitelj – GDO

Voda

n. r.

6,59 CNY/m3

M3

Kolumbijski dobavitelj – ENEL

Stranski proizvodi/odpadki

Dušikova kislina

2808 00 10

1,30 CNY/kg

KG

ChemAnalyst (124)

Surovine

(210)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (125). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Po izključitvi uvoza iz LRK v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(211)

Komisija je za en proizvodni dejavnik (tj. kalijev hidroksid) ugotovila, da je uvoz te surovine v Kolumbijo s poreklom iz LRK predstavljal znaten delež. Zato referenčne cene, ki temelji na tem uvozu, ni bilo mogoče šteti za ustrezno, tako da je Komisija uporabila uvozne cene v Turčiji. Komisija ugotavlja, da se Turčija – reprezentativna država, ki jo je predlagal vložnik – v tem primeru sicer ne more šteti za primerno reprezentativno državo zaradi težav v zvezi z razpoložljivostjo nedavnih finančnih informacij in glavno surovino, vendar se je kljub temu štela za zanesljiv vir za referenčno vrednost za kalijev hidroksid, saj ima podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK in proizvaja citronsko kislino, katere proizvodni postopek je podoben kot pri zadevnem izdelku.

(212)

Zaradi majhnih količin uvoza kisika v Kolumbijo se je cena štela za nereprezentativno. Tudi v Turčiji so bile količine uvoza kisika majhne in so se prav tako štele za nereprezentativne. Zato je Komisija uporabila svetovno povprečno ceno uvoza kisika v letu 2022, kot je navedena v statističnem poročilu, ki je na voljo v zahtevku (126).

(213)

Poleg tega je bil obseg uvoza dušikove kisline v Kolumbiji majhen. Turčije ni bilo mogoče šteti za ustrezen vir za to referenčno vrednost, saj je velik delež uvoza dušikove kisline v Turčijo izviral iz LRK. Zato je Komisija uporabila mednarodno ceno dušikove kisline v letu 2022, ki je na voljo v zahtevku (127). Komisija je v obvestilu zainteresirane strani obvestila, da je v proizvodnem procesu industrije Unije dušikova kislina hkrati proizvodni dejavnik in stranski proizvod proizvodnega procesa oksalne kisline, zato je bila za dušikovo kislino kot stranski proizvod uporabljena ista mednarodna referenčna vrednost.

(214)

V pripombah k obvestilu je en proizvajalec Unije izrazil pridržke glede cene stranskega proizvoda. Trdil je, da dušikova kislina, ki se uporablja kot surovina, in tista, ki se pridobi kot stranski proizvod, ne bi smeli imeti enake cene. Stranski proizvod se pridobiva v razredčeni obliki, zato je njegova cena nižja od cene surovine. Zato je Komisija ceno dušikove kisline kot stranskega proizvoda prilagodila glede na razmerje med ceno razredčene dušikove kisline, prodane kot stranski proizvod, in ceno dušikove kisline, uporabljene kot surovina, v skladu s podatki, ki jih je predložil proizvajalec Unije. Cena razredčene dušikove kisline predstavlja 46 % cene dušikove kisline, ki se uporablja kot surovina. Tako je bila referenčna vrednost za stranski proizvod prilagojena na raven 1,30 CNY/kg.

(215)

Ob upoštevanju nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov so na podlagi informacij, ki sta jih predložila proizvajalca Unije, za dva proizvodna dejavnika, in sicer žveplovo kislino in vodikov peroksid, dejanski stroški teh proizvajalcev predstavljali zanemarljiv delež skupnih stroškov surovin v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 208.

(216)

Običajno je treba tem uvoznim cenam prišteti stroške notranjega prevoza. Vendar se je Komisija glede na ugotovitev iz uvodne izjave 231 in naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga.

Delo

(217)

Komisija je za določitev plač v Kolumbiji uporabila statistiko MOD (128). Ti statistični podatki zagotavljajo informacije o mesečnih plačah zaposlenih v proizvodnem sektorju in povprečnih opravljenih tedenskih urah v Kolumbiji v obdobju preiskave.

(218)

Komisija je pri izračunu stroškov dela v Kolumbiji dodala 12-odstotni prispevek v pokojninski sklad in davek na poklicno tveganje v višini 2,436 % za tveganje tretje skupine na podlagi dejavnosti družbe, v katero spada družba Sucroal SA (129).

Elektrika

(219)

Za elektriko je Komisija uporabila že razpoložljivo ceno družbe Enel (130), ki je pomemben dobavitelj elektrike v Kolumbiji. V tem viru je navedena enotna povprečna cena električne energije na mesec v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Voda

(220)

Komisija je za določitev cen vode uporabila veljavne cene v Kolumbiji, kot jih je zaračunavala družba, odgovorna za oskrbo z vodo ter zbiranje in čiščenje odplak v Bogoti, in sicer družba ACUEDUCTO (131). Stroški na enoto, ki se uporabljajo, so ocenjeni na 6,59 CNY/m3.

Zemeljski plin

(221)

Komisija je za zemeljski plin uporabila že razpoložljivo ceno, kot jo je objavila družba Gases de Occidente (132), dobavitelj plina v regiji, v kateri ima družba Sucroal SA sedež. Ustrezni stroški na enoto so ocenjeni na 3,95 CNY/m3 (tj. povprečje stroškov na enoto v obdobju preiskave v zvezi s pregledom).

Splošni stroški proizvodnje, PSU-stroški, dobiček in amortizacija

(222)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(223)

Za določitev neizkrivljene vrednosti splošnih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje proizvajalcev izvoznikov je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je na podlagi podatkov, ki jih je predložil proizvajalec Unije, določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost splošnih stroškov proizvodnje glede na model, ki se proizvaja.

(224)

Komisija je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička uporabila finančne podatke družbe Sucroal SA za leto 2022, pridobljene iz podatkovne zbirke Orbis (133).

3.3.1.2.14   Izračun normalne vrednosti

(225)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(226)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije, ki jih je v zahtevku za pregled vložnik predložil o uporabi posameznih dejavnikov (materiali in delovna sila) za proizvodnjo oksalne kisline, in na preverjene informacije, ki jih je predložil vložnik.

(227)

Ko so bili neizkrivljeni proizvodni stroški določeni, je prištela režijske stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček. Režijski stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik. PSU-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi računovodskih izkazov družbe Sucroal SA za leto 2022, kot so bili pridobljeni iz podatkovne zbirke Orbis (134) (glej oddelek 3.3.1.2.11). Komisija je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala naslednje elemente:

—

režijske stroške proizvodnje, ki so skupaj predstavljali 20 % neposrednih stroškov proizvodnje,

—

PSU-stroške in druge stroške, ki so predstavljali 24,60 % stroškov prodanega blaga družbe Sucroal S.A., ter

—

dobiček družbe Sucroal S.A., ki je predstavljal 27,21 % stroškov prodanega blaga in je bil uporabljen za celotne neizkrivljene proizvodne stroške.

(228)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

3.3.1.3   Izvozna cena

(229)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven cen franko tovarna. Tako je bila cena CIF na podlagi dokazov iz zahtevka znižana za stroške notranjega prevoza, manipulativne stroške in čezmorski prevoz.

3.3.1.4   Primerjava

(230)

Komisija je konstruirano normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, primerjala z izvozno ceno na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj.

3.3.1.5   Dampinški izračuni

(231)

Na podlagi tega je bila za državo ugotovljena znatna stopnja dampinga (59 %). Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

4.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

4.1   Indija

(232)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: (i) proizvodna in prosta zmogljivost v Indiji, (ii) razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter (iii) privlačnost trga Unije.

4.1.1   Proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v Indiji

(233)

V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je bila skupna zmogljivost indijskih proizvajalcev oksalne kisline ocenjena na približno 40 000 ton/leto. Poleg tega Komisija ni našla dokazov, da bi kateri koli znani indijski proizvajalec oksalne kisline medtem zaprl katero koli od svojih proizvodnih zmogljivosti. Na podlagi preverjenih podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je izkoriščenost zmogljivosti indijskih proizvajalcev znašala približno 78 %. Zato je Komisija ocenila, da neizkoriščena zmogljivost v Indiji znaša približno 8 500 ton, kar ustreza [86–105 %] celotne potrošnje Unije na prostem trgu v OPP.

4.1.2   Razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji

(234)

Obe sodelujoči indijski družbi sta v OPP precej izvažali v preostale dele sveta.

(235)

Preverjeni podatki obeh sodelujočih indijskih proizvajalcev, navzkrižno preverjeni s podatki iz zahtevka za pregled in podatki, ki so na voljo v podatkovni zbirki GTA, kažejo, da je povprečna indijska izvozna cena za Unijo 11 % višja od povprečne izvozne cene za preostali del sveta. Tako bi bila na podlagi izvoznih cen za tretje države stopnja dampinga višja kot na podlagi izvoznih cen v Unijo.

4.1.3   Privlačnost trga Unije

(236)

Unija je razmeroma majhen trg za oksalno kislino, vendar je še vedno privlačna za indijske proizvajalce izvoznike. Kot je navedeno v zgornjih uvodnih izjavah, je povprečna cena Unije višja od tiste v preostalem delu sveta. Privlačnost dodatno potrjuje dejstvo, da kljub razmeroma visoki stopnji veljavnih protidampinških dajatev indijski proizvajalci izvozniki še vedno izvažajo na trg Unije.

4.1.4   Zaključek

(237)

Preiskava je pokazala, da je v OPP uvoz iz Indije na trg Unije še vedno potekal po dampinških cenah.

(238)

Glede na razpoložljivo neizkoriščeno zmogljivost v Indiji, ravni cen indijskih proizvajalcev na splošno na trgih tretjih držav in privlačnost trga Unije v smislu cen je zelo verjetno, da bi se ob odsotnosti ukrepov vsaj del razpoložljive zmogljivosti v Indiji uporabil za proizvodnjo oksalne kisline za izvoz v Unijo in/ali da bi se zaradi višjih cen na trgu Unije del izvoza na trge tretjih držav preusmeril v Unijo.

(239)

Poleg navedenega je Komisija ugotovila, da lahko samo neizkoriščena zmogljivost v Indiji pokriva skoraj vso potrošnjo Unije v OPP in da je trg Unije zaradi cen zelo privlačen za indijske proizvajalce izvoznike.

(240)

Zato je Komisija sklenila, da bi indijske družbe v primeru izteka ukrepov v Unijo verjetno izvažale večje količine kot zdaj in po dampinških cenah. Zato je v primeru izteka ukrepov verjetno, da se bo damping nadaljeval ali v vsakem primeru ponovil.

4.2   Kitajska

(241)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: (i) proizvodna in prosta zmogljivost na Kitajskem, (ii) razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji, (iii) privlačnost trga Unije ter (iv) morebitna absorpcijska sposobnost trgov tretjih držav.

(242)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila ta analiza narejena na podlagi najboljših dostopnih dejstev, tj. na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in javno dostopnih informacij.

4.2.1   Proizvodna in neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem

(243)

Kitajska je daleč največja država proizvajalka oksalne kisline na svetu, njena proizvodnja pa je po ocenah iz zahtevka leta 2022 znašala 416 500 ton (135).

(244)

V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je bilo ugotovljeno, da skupna letna zmogljivost kitajskih proizvajalcev znaša približno [150 000–200 000] ton (136). V obravnavanem primeru je vložnik v zahtevku navedel, da je bila ta številka podcenjena in da je glede na študijo, ki jo je naročil, skupna proizvodna zmogljivost oksalne kisline na Kitajskem leta 2018 znašala približno 450 000 ton na leto, leta 2022 pa se je povečala na 595 000 ton na leto, kar predstavlja skoraj polovico svetovne potrošnje, ki je glede na javne vire ocenjena na 1 215 000 ton v letu 2022 (137).

(245)

Vložnik je poročal tudi, da so v okviru splošnega povečanja proizvodne zmogljivosti glavni kitajski proizvajalci razširili ali uvedli nove zmogljivosti, kar dokazuje, da lahko proizvodno zmogljivost izjemno hitro povečajo (138).

(246)

Glede na zahtevek je potrošnja oksalne kisline na notranjem trgu na Kitajskem leta 2022 znašala približno 250 000 ton, skupni kitajski izvoz v letu 2022 pa približno 167 000 ton (139). Na Kitajsko ni uvoza s poreklom iz Unije ali Indije, zato kitajski domači trg oskrbujejo izključno kitajski proizvajalci. Zato je neizkoriščena zmogljivost kitajskih proizvajalcev ocenjena na približno 180 000 ton, kar predstavlja približno 30 % njihove skupne zmogljivosti v letu 2022 (140) in [18–22]-kratnik potrošnje Unije na prostem trgu.

(247)

Ker so se tri četrtine obdobja preiskave v zvezi s pregledom nanašale na leto 2022, je Komisija menila, da se navedeni podatki lahko uporabljajo tudi za prvo četrtletje leta 2023. Po navedbah iz študije, predstavljene v zahtevku, kitajski proizvajalci trenutno načrtujejo povečanje zmogljivosti, zato bi podatki za leto 2022 ustrezali konservativni oceni, saj so se v prvem četrtletju 2023 morda pojavile dodatne zmogljivosti.

(248)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih v primeru izteka ukrepov verjetno uporabili za izvoz oksalne kisline po dampinških cenah v Unijo.

4.2.2   Razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji

(249)

Da bi Komisija analizirala verjetno ravnanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov ob odsotnosti ukrepov, je preučila raven cen glede na kitajski izvoz v preostale dele sveta. Komisija je zaradi nesodelovanja uporabila statistične podatke Eurostata in GTA.

(250)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila povprečna prodajna cena industrije Unije ([1 478–1 817] EUR/tono) višja od povprečne izvozne cene iz Kitajske v tretje države (brez EU, 868 EUR/tono).

(251)

Poleg tega je bila tudi kitajska uvozna cena za Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (1 262 EUR/tono) višja od povprečne izvozne cene iz Kitajske na njenih desetih najpomembnejših izvoznih trgih (889 EUR/tono). Tako bi bila na podlagi izvoznih cen za tretje države stopnja dampinga višja kot na podlagi izvoznih cen v Unijo.

(252)

Brez protidampinških dajatev bi lahko kitajski izvozniki brez težav izvažali v Unijo po cenah, višjih od cen na trgih drugih tretjih držav, zaradi česar bi se v primeru izteka ukrepov zelo verjetno povečal obseg izvoza po dampinških cenah. Kitajske proizvajalce izvoznike bi privabile višje tržne cene v Uniji, kar bi povzročilo nadaljevanje dampinga.

4.2.3   Privlačnost trga Unije

(253)

Unija je razmeroma majhen trg za oksalno kislino, vendar je v smislu cen še vedno privlačna za kitajske proizvajalce izvoznike. Poleg protidampinške dajatve za kitajski uvoz v Unijo velja običajna uvozna dajatev ad valorem v višini 6,5 %, vendar je kljub temu še vedno prisoten na trgu Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 267.

4.2.4   Možna absorpcijska sposobnost trgov tretjih držav

(254)

Kot je navedeno zgoraj, lahko kitajski proizvajalci izvozniki oskrbujejo trge tretjih držav po izjemno nizkih cenah. Po navedbah vložnika so ti trgi zdaj verjetno nasičeni in tako ne morejo absorbirati nobenega dodatnega obsega kitajskega izvoza, kot je razvidno iz hitrega prehoda s tradicionalnih državnih trgov, opredeljenih v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, na nove države, v katerih je Kitajska izvedla strateške naložbe v projekte čiščenja kovin redke zemlje, kot so Mjanmar, Peru in Slonokoščena obala. Vendar lahko po mnenju vložnika povpraševanje v teh državah raste le tako hitro, kot to omogočajo kitajske naložbe, kar verjetno ne bo tako hitro kot vzpostavitev novih zmogljivosti na Kitajskem (141).

(255)

Poleg tega je po navedbah iz zahtevka malo verjetno, da se bo rast povpraševanja po kitajski oksalni kislini v tujini povečala. Nasprotno, verjetneje je, da se bo hitro zmanjšala, če bo Kitajska v okviru trgovinskih napetosti še naprej uvajala izvozne omejitve za kovine in minerale redke zemlje, katerih prečiščevanje je ena od uporab oksalne kisline (142).

(256)

Zato je Komisija na podlagi zahtevka sklenila, da je morebitna absorpcija kitajskih neizkoriščenih zmogljivosti s strani tretjih držav omejena.

4.2.5   Zaključek

(257)

Glede na znatno prosto zmogljivost na Kitajskem in ob upoštevanju dokazov o privlačnosti trga Unije je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov aktivirali prosto zmogljivost in tudi preusmerili izvoz iz tretjih držav na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu. Zato je Komisija sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi iztek protidampinških ukrepov za uvoz iz Kitajske povzročil nadaljevanje dampinga ali v vsakem primeru ponovitev dampinga.

5.   ŠKODA

5.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(258)

Podobni izdelek sta v obravnavanem obdobju proizvajala dva proizvajalca v Uniji, in sicer Oxaquim in WeylChem. Ta predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Ob upoštevanju, da so bili podatki, uporabljeni v analizi škode, pridobljeni od samo dveh proizvajalcev Unije, so številke, določene na podlagi teh podatkov in predstavljene spodaj, navedene v razponih, da se zaščiti njuna zaupnost.

(259)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določena na 16 000 do 20 000 ton. Komisija je proizvodnjo Unije določila na podlagi preverjenega izpolnjenega vprašalnika družbe Oxaquim in izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložila družba WeylChem. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 19, izpolnjenega vprašalnika družbe WeylChem ni mogla preveriti. Kljub temu je navzkrižno preverila podatke iz izpolnjenega vprašalnika družbe WeylChem z ustreznimi podatki, ki so bili na voljo v zahtevku za pregled, in pridobila razumno zagotovilo, da bi jih bilo mogoče uporabiti za določitev kazalnikov škode, pomembnih za celotno industrijo Unije, in sicer za proizvodnjo Unije, potrošnjo Unije in makroekonomske kazalnike. Drugi kazalniki škode so bili določeni na podlagi preverjenega vprašalnika družbe Oxaquim.

(260)

Dva proizvajalca Unije predstavljata 100 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

5.2   Potrošnja Unije

(261)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije in podatkov Eurostata o uvozu.

(262)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

 

2020

2021

2022

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Skupna potrošnja Unije

[8 371 –10 295 ]

[10 190 –12 533 ]

[9 986 –12 282 ]

[9 454 –11 627 ]

Indeks

100

122

119

113

Potrošnja na zaprtem trgu

[1 072 –1 318 ]

[1 474 –1 812 ]

[1 409 –1 732 ]

[1 382 –1 699 ]

Indeks

100

137

131

129

Potrošnja na prostem trgu

[7 299 –8 977 ]

[8 717 –10 721 ]

[8 578 –10 550 ]

[8 072 –9 928 ]

Indeks

100

119

118

111

Vir:

Eurostat, vzorčeni proizvajalci Unije.

(263)

Potrošnja Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju povečala za 11 %. Leta 2020 je bila potrošnja Unije nizka zaradi upočasnitve gospodarske rasti, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. V letih 2021 in 2022 se je vrnila na raven pred pandemijo, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je zmanjšala zaradi manjšega obsega prodaje industrije Unije, ki je bil posledica začasnih težav z dobavo ene od glavnih surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo oksalne kisline, kar je začasno povzročilo motnje v proizvodnem procesu.

(264)

Oksalno kislino je eden od proizvajalcev Unije uporabljal interno za proizvodnjo drugih izdelkov. Potrošnja za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju povečala za 29 % in se je gibala podobno kot potrošnja na prostem trgu.

5.3   Uvoz iz zadevnih držav

5.3.1   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(265)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata o uvozu. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi teh podatkov kot odstotek potrošnje na prostem trgu Unije.

(266)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

 

2020

2021

2022

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg uvoza iz zadevnih držav (v tonah)

984

672

1 388

1 565

Indeks

100

68

141

159

Tržni delež (v %)

11,7

6,7

14,1

16,9

Indeks

100

57

120

144

Obseg uvoza iz LRK (v tonah)

771

362

1 067

1 149

Indeks

100

47

138

149

Tržni delež (v %)

9,2

3,6

10,8

12,4

Indeks

100

39

118

135

Obseg uvoza iz Indije (v tonah)

213

310

321

416

Indeks

100

146

150

195

Tržni delež (v %)

2,5

3,1

3,3

4,5

Indeks

100

122

128

176

Vir:

Eurostat.

(267)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je z 984 ton leta 2020 povečal na 1 565 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. za 59 %.

(268)

Obseg uvoza iz LRK se je s 771 ton leta 2020 povečal na 1 149 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. za 49 %.

(269)

Obseg uvoza iz Indije se je z 213 ton leta 2020 povečal na 416 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. za 95 %.

(270)

V istem obdobju se je potrošnja Unije na prostem trgu povečala za samo 11 %. Posledično so proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju povečali svoj tržni delež z 9,2 % na 12,4 % za LRK, z 2,5 % na 4,5 % za Indijo in z 11,7 % na 16,9 % za zadevni državi.

5.3.2   Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen

(271)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata o uvozu. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi preverjenih vprašalnikov za indijske proizvajalce in na podlagi podatkov Eurostata o uvozu za LRK, saj ta država ni sodelovala.

(272)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

 

2020

2021

2022

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Indija in LRK

775

830

1 271

1 238

Indeks

100

107

164

160

LRK

740

769

1 288

1 262

Indeks

100

104

174

171

Indija

903

901

1 217

1 170

Indeks

100

100

135

130

Vir:

Eurostat.

(273)

Povprečne cene uvoza iz zadevnih držav na trgu Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za 60 %.

(274)

Povprečna cena uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju zvišala za 30 %, povprečna cena uvoza iz LRK pa za 71 %.

(275)

Komisija je za Indijo nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(i)

tehtane povprečne prodajne cene posameznih vrst izdelka sodelujočega proizvajalca Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, in

(ii)

tehtano povprečje cen, ki ustreza uvozu sodelujočih indijskih proizvajalcev za posamezno vrsto izdelka, zaračunano prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določeno na osnovi stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF).

(276)

Komisija je za Kitajsko nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je povprečno prodajno ceno sodelujočega proizvajalca Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, primerjala s povprečno ceno uvoza iz LRK na osnovi CIF. Zaradi nesodelovanja LRK je bila uvozna cena iz Kitajske določena na podlagi podatkov Eurostata, ki so predloženi na ravni CIF meja Unije.

(277)

Cene CIF so bile nato prilagojene za stroške po uvozu, zlasti za običajno carino, stroške carinske uprave in protidampinško dajatev.

(278)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodka od prodaje sodelujočega proizvajalca Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Pokazal je [5–25]-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega znižanja prodajnih cen za uvoz iz Indije in [4–10]-odstotno stopnjo nelojalnega znižanja prodajnih cen za uvoz iz LRK na trg Unije. Skupna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za uvoz iz zadevnih držav je znašala [6–12] %.

5.4   Uvoz iz tretjih držav, razen Indije in LRK

(279)

Uvoz oksalne kisline iz tretjih držav, razen Indije in LRK, je bil večinoma iz Tajvana.

(280)

Celotni obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2020

2021

2022

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Tajvan

Obseg (v tonah)

154

144

190

140

Indeks

100

93

124

91

Tržni delež (v %)

1,8

1,4

1,9

1,5

Povprečna cena (v EUR/tono)

2 655

2 522

3 515

3 436

Indeks

100

95

132

129

Druge tretje države

Obseg (v tonah)

15

56

103

112

Indeks

100

388

708

771

Tržni delež (v %)

0,2

0,6

1,0

1,2

Povprečna cena (v EUR/tono)

12 356

8 847

8 258

9 434

Indeks

100

72

67

76

Vse tretje države skupaj, razen zadevnih držav

Obseg (v tonah)

169

200

293

252

Indeks

100

119

174

150

Tržni delež (v %)

2,0

2,0

2,9

2,7

Povprečna cena (v EUR/tono)

3 491

4 299

5 177

6 099

Indeks

100

123

148

175

Vir:

Eurostat.

(281)

Uvoz iz Tajvana se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %. Tržni delež Tajvana se je zmanjšal za 0,3 odstotne točke.

(282)

Uvoz iz tretjih držav, razen zadevnih držav, se je v obravnavanem obdobju povečal za 50 %. Njegov delež na trgu Unije se je z 2 % leta 2020 povečal na 2,7 % v istem obdobju.

(283)

Povprečna cena uvoza iz tretjih držav, razen zadevnih držav, se je v obravnavanem obdobju zvišala za 75 % in je bila veliko višja od povprečne cene industrije Unije.

5.5   Gospodarski položaj industrije Unije

5.5.1   Splošne opombe

(284)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

5.5.2   Makroekonomski kazalniki

5.5.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(285)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2020

2021

2022

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tonah)

[17 701 –21 770 ]

[19 712 –24 243 ]

[17 018 –20 930 ]

[16 353 –20 113 ]

Indeks

100

111

96

92

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

[23 490 –28 890 ]

[23 490 –28 890 ]

[23 490 –28 890 ]

[23 490 –28 890 ]

Indeks

100

100

100

100

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

75,4

83,9

72,4

69,6

Indeks

100

111

96

92

Vir:

Proizvajalci Unije.

(286)

Obseg proizvodnje se je leta 2021 v primerjavi z letom 2020 povečal za 11 %. Leta 2020 je bil obseg proizvodnje pod običajno ravnjo zaradi začasnega zaprtja obrata zaradi omejitev, povezanih s COVID-19. Zato je bilo povečanje v letu 2021 zgolj vrnitev obsega proizvodnje na običajno raven izpred pandemije COVID-19. Leta 2022 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je obseg proizvodnje zmanjšal zaradi začasnih težav z dobavo ene od glavnih surovin, ki so povzročile motnje v proizvodnem procesu, kot je navedeno v uvodni izjavi 263, in manjšega povpraševanja po evropski oksalni kislini, ki ga je povzročil povečan in razmeroma cenejši uvoz iz LRK in Indije. Skupno se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 8 %.

(287)

Ker se proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju ni spremenila, je izkoriščenost zmogljivosti nihala v skladu s spremembami obsega proizvodnje.

5.5.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(288)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež

 

2020

2021

2022

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Celotni obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)

[6 296 –7 743 ]

[7 958 –9 787 ]

[7 115 –8 751 ]

[6 492 –7 984 ]

Indeks

100

126

113

103

Tržni delež (v %)

86,3

91,3

83,0

80,4

Indeks

100

106

96

93

Vir:

Eurostat, vzorčeni proizvajalci Unije.

(289)

Obseg prodaje se je gibal v skladu z obsegom proizvodnje in ni bilo znatnih sprememb zalog (razen leta 2021). Tako se je obseg prodaje v letu 2021 povečal zaradi okrevanja po pandemiji COVID-19, nato pa se je zmanjšal zaradi motenj v proizvodnji, ki so jih povzročile začasne težave z dobavo ene od glavnih surovin, kot je navedeno v uvodni izjavi 286. Na splošno se je obseg prodaje v celotnem obravnavanem obdobju povečal za 3 %.

(290)

Ker se je v istem obdobju potrošnja Unije povečala bolj kot obseg prodaje proizvajalcev Unije, in sicer za 11 %, se je tržni delež proizvajalcev Unije zmanjšal s 86,3 % leta 2020 na 80,4 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

5.5.2.3   Rast

(291)

Čeprav se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 11 %, se je obseg prodaje industrije Unije v istem obdobju povečal le za 3 %. Zato se je delež industrije Unije na trgu EU zmanjšal za skoraj šest odstotnih točk.

5.5.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(292)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

 

2020

2021

2022

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih

[41 –51 ]

[40 –50 ]

[40 –50 ]

[41 –50 ]

Indeks

100

97

98

99

Produktivnost (v enotah/zaposlenega)

[372 –457 ]

[425 –523 ]

[366 –450 ]

[348 –428 ]

Indeks

100

114

98

94

Vir:

Proizvajalci Unije.

(293)

Zaposlovanje je v obravnavanem obdobju ostalo stabilno.

(294)

Produktivnost je bila določena kot obseg proizvodnje, deljen z zaposlenostjo. Ker je zaposlenost v obravnavanem obdobju ostala stabilna, je bil trend produktivnosti določen z razvojem obsega proizvodnje. Zato je trend dobičkonosnosti sledil trendu obsega proizvodnje, pojasnjenemu v uvodni izjavi 286.

5.5.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(295)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile posamezne stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujoče proizvajalce izvoznike v Indiji in LRK, še vedno precejšnje (glej uvodni izjavi 47 in 231).

(296)

Kljub dejstvu, da se je pri izvozu iz Indije in LRK še vedno izvajal damping, analiza kazalnikov škode kaže, da so uvedeni ukrepi pozitivno vplivali na industrijo Unije.

5.5.3   Mikroekonomski kazalniki

5.5.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(297)

Tehtane povprečne prodajne cene sodelujočega proizvajalca Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (EUR/tono)

 

2020

2021

2022

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji na celotnem trgu

[787 –967 ]

[819 –1 007 ]

[1 418 –1 744 ]

[1 478 –1 817 ]

Indeks

100

104

180

188

Proizvodni stroški na enoto

[752 –924 ]

[842 –1 036 ]

[1 464 –1 800 ]

[1 454 –1 788 ]

Indeks

100

112

195

193

Vir:

Oxaquim.

(298)

Povprečna prodajna cena v Uniji na enoto se je v obravnavanem obdobju zvišala za 88 %. Razlog za to je bilo, da so se v istem obdobju stroški proizvodnje na enoto zvišali za 93 %.

(299)

Stroški proizvodnje na enoto so se zvišali zaradi zvišanja stroškov glavnih surovin (sladkorja in dušikove kisline) ter stroškov energije in prevoza.

5.5.3.2   Stroški dela

(300)

Povprečni stroški dela preverjenega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2020

2021

2022

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

[35 624 –43 813 ]

[37 647 –46 301 ]

[39 951 –49 135 ]

[41 496 –51 036 ]

Indeks

100

106

112

116

Vir:

Oxaquim.

(301)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zaradi inflacije zvišali za 16 %.

5.5.3.3   Zaloge

(302)

Ravni zalog sodelujočega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

 

2020

2021

2022

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge (v tonah)

[239 –295 ]

[203 –250 ]

[137 –168 ]

[224 –275 ]

Indeks

100

85

57

93

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

2,2

1,6

1,1

1,9

Indeks

100

72

51

83

Vir:

Oxaquim.

(303)

Zaradi lastnosti zadevnega izdelka so zaloge zelo majhne. Ker zadevni izdelek hitro propade, proizvajalci blago proizvajajo za skoraj takojšnje pošiljanje. Zato ta kazalnik ni zelo pomemben za opis stanja industrije Unije.

5.5.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(304)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb preverjenega proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2020

2021

2022

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

[10,1 –12,4 ]

[4,4 –5,5 ]

[2,6 –3,2 ]

[5,7 –7,0 ]

Indeks

100

44

26

56

Denarni tok (v EUR)

[637 139 –783 607 ]

[635 883 –782 063 ]

[1 849 358 –2 274 498 ]

[1 570 392 –1 931 401 ]

Indeks

100

100

290

246

Naložbe (v EUR)

[1 009 137 –1 241 123 ]

[801 282 –985 484 ]

[733 134 –901 671 ]

[742 004 –912 579 ]

Indeks

100

79

73

74

Donosnost naložb (v %)

[3,2 –3,9 ]

[1,8 –2,2 ]

[2,0 –2,5 ]

[4,2 –5,2 ]

Indeks

100

56

64

133

Vir:

Oxaquim.

(305)

Komisija je dobičkonosnost sodelujočega proizvajalca Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost je nihala v skladu z gibanjem prodajne cene na enoto in stroškov proizvodnje na enoto, opisanih v uvodnih izjavah 298 in 299. V obdobju 2020–2022 se je prodajna cena na enoto zvišala počasneje kot stroški proizvodnje na enoto, zaradi česar se je dobičkonosnost zmanjšala. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je prodajna cena na enoto še naprej zviševala, medtem ko so se stroški proizvodnje na enoto stabilizirali, zaradi česar se je dobičkonosnost izboljšala. Na splošno je bil sodelujoči proizvajalec Unije v celotnem obravnavanem obdobju še vedno dobičkonosen.

(306)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok je bil v letih 2020 in 2021 stabilen, nato pa se je povečal, tako da je bil v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za 146 % večji kot leta 2020. To je bilo posledica povečanja amortizacije od leta 2022 naprej. Proizvajalec Unije je v letih 2020 in 2021 priznal nižji znesek amortizacije, kot bi se običajno uporabljal, ker so se osnovna sredstva zaradi omejitev, povezanih s COVID-19, manj uporabljala. V naslednjih obdobjih je družba knjižila celotni znesek amortizacije.

(307)

V obravnavanem obdobju so se naložbe zmanjšale za 26 %. Ker pa je bila absolutna vrednost naložb nizka, ta trend ni pomemben za oceno finančne uspešnosti proizvajalca Unije.

(308)

Donosnost naložb je dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji v odstotkih neto knjigovodske vrednosti sredstev, povezanih s proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Kljub zmanjšanju dobička se je donosnost naložb v obravnavanem obdobju povečala za 33 %, saj se je neto knjigovodska vrednost sredstev zmanjšala.

5.6   Sklep o škodi

(309)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 59 %, zaradi česar so indijski in kitajski proizvajalci povečali svoj tržni delež z 11,7 % leta 2020 na 16,9 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. S svojimi cenami so nelojalno znižali prodajne cene industrije Unije za [4–25] %.

(310)

Nekateri kazalniki škode, kot sta obseg proizvodnje in tržni delež, so pokazali negativen trend. Obseg proizvodnje se je zaradi začasnih težav z dobavo ene od surovin zmanjšal za 8 %. Tržni delež se je zmanjšal za skoraj šest odstotnih točk, vendar je ostal nad 80 %.

(311)

Trend drugih kazalnikov škode je bil pozitiven. Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 3 %, zaposlenost pa je ostala stabilna. Poleg tega se je v istem obdobju povprečna prodajna cena v Uniji zvišala za 88 %. To je bilo nekoliko pod povečanjem stroškov proizvodnje na enoto, vendar je zadostovalo za ohranitev dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju, čeprav je bila dobičkonosnost v OPP nižja od ciljnega dobička (8 %). Denarni tok se je znatno izboljšal, in sicer se je med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 146 %. Izboljšala se je tudi donosnost naložb.

(312)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(313)

Družba Oxaquim je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da so razponi podatkov iz nekaterih preglednic v Uredbi, zlasti v preglednicah v zvezi z gospodarsko uspešnostjo industrije Unije, preozki, in predlagala uporabo indeksacije namesto razponov, pri čemer je trdila, da bi indeksi kazali trend, ne da bi navedli vrstni red velikosti za vsako vrednost.

(314)

Komisija je menila, da je treba predstaviti ne le trend, ampak tudi velikost kazalnikov škode, da se zagotovi ustrezno razumevanje ocene škode s strani zainteresiranih strani. V ta namen je morala Komisija uporabiti indekse in razpone. Komisija je razpone opredelila tako, da zainteresiranim stranem omogočajo razumevanje njenega sklepanja, hkrati pa so dovolj široki, da varujejo zaupne poslovne informacije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

6.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(315)

Komisija je v uvodni izjavi 312 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Indije in LRK.

(316)

V zvezi s tem je Komisija preučila (i) proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v Indiji in LRK, (ii) razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji, (iii) verjetne ravni cen uvoza iz Indije in LRK brez protidampinških ukrepov in njihov vpliv na industrijo Unije, (iv) privlačnost trga Unije ter (v) vpliv uvoza iz Indije in Kitajske na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

6.1   Proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v Indiji in LRK

(317)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 244, je skupna proizvodna zmogljivost oksalne kisline na Kitajskem leta 2022 znašala 595 000 ton. Po odbitku domačega povpraševanja in celotnega izvoza je neizkoriščena zmogljivost kitajskih proizvajalcev, ki je na voljo za trg Unije, ocenjena na približno 180 000 ton, kar je [18–22]-krat več od celotne potrošnje Unije na prostem trgu (glej uvodno izjavo 246).

(318)

Kar zadeva Indijo, je neizkoriščena zmogljivost, ki je na voljo za trg Unije, ocenjena na 8 500 ton, kot je navedeno v uvodni izjavi 233, tj. [86–105] % celotne potrošnje Unije na prostem trgu.

(319)

Zato je mogoče skleniti, da na Kitajskem in v Indiji obstaja znatna neizkoriščena zmogljivost, ki se lahko v primeru izteka veljavnih ukrepov uporabi za povečanje izvoza na trg Unije.

6.2   Razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji

(320)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 250 in 251, je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povprečna izvozna cena iz Kitajske v tretje države (868 EUR/tono) veliko nižja od povprečne izvozne cene v Unijo (1 262 EUR/tono) in povprečne prodajne cene industrije Unije ([1 478–1 817] EUR/tono).

(321)

Kar zadeva Indijo, je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povprečna izvozna cena v Unijo 11 % višja kot za preostale dele sveta, kot je navedeno v uvodni izjavi 235.

(322)

Zato je Komisija sklenila, da bi imeli kitajski in indijski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov gospodarsko spodbudo za preusmeritev izvoza iz tretjih držav v Unijo. V takem primeru bi lahko izvažali v Unijo po cenah, višjih od cen za trge drugih tretjih držav, še vedno pa nižjih od ravni cen industrije Unije.

6.3   Verjetne ravni cen uvoza iz Indije in LRK brez protidampinških ukrepov in njihov vpliv na industrijo Unije

(323)

V zvezi z ravnmi uvoznih cen je preiskava pokazala, da so se kljub veljavnim protidampinškim ukrepom v obdobju preiskave v zvezi s pregledom cene industrije Unije še vedno stalno nelojalno nižale. V primeru razveljavitve veljavnih ukrepov ter ob predpostavki, da bi uvozne cene iz zadevnih držav in cena industrije Unije ostale enake kot v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, bi se stopnja nelojalnega znižanja prodajnih cen povečala na [15–40 %]. V takem primeru bi morala industrija Unije, da bi ostala konkurenčna, znižati svoje prodajne cene pod raven dobičkonosnosti.

6.4   Privlačnost trga Unije

(324)

Ob upoštevanju analize cen iz uvodnih izjav 320 do 323 bi imeli kitajski in indijski proizvajalci izvozniki veliko spodbudo, da svoj izvoz preusmerijo v Unijo, kjer bi dosegli višje cene, hkrati pa bi lahko še vedno znatno nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije. Poleg tega bi lahko svoje neizkoriščene zmogljivosti uporabili za povečanje izvoznih količin na trg Unije.

(325)

Privlačnost trga Unije dodatno potrjuje dejstvo, da so kitajski in indijski proizvajalci izvozniki kljub razmeroma visoki stopnji veljavnih protidampinških dajatev, ki dopolnjujejo konvencionalno 6,5-odstotno uvozno dajatev, še naprej izvažali v Unijo in celo povečali svoj tržni delež.

(326)

Zato se ugotovi, da imajo proizvajalci izvozniki v Indiji in na Kitajskem zmožnost in interes za precejšnje povečanje obsega izvoza v Unijo po dampinških cenah, ki bi nelojalno znatno znižale cene industrije Unije, če bi se ukrepi iztekli.

6.5   Vpliv na industrijo Unije

(327)

Če bi industrija Unije ohranila sedanjo raven cen, ne bi mogla ohraniti obsega prodaje in tržnega deleža zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske in Indije. Zelo verjetno je, da bi se v primeru izteka ukrepov tržni delež kitajskih in indijskih proizvajalcev hitro povečal, in sicer na račun industrije Unije, katere cene so višje. Izguba obsega prodaje bi dodatno zmanjšala stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti in posledično povzročila zvišanje povprečnih stroškov proizvodnje na enoto. To bi zmanjšalo dobičkonosnost, zaradi česar bi industrija Unije glede na trenutno nizko raven postala nedobičkonosna.

(328)

Če bi se industrija Unije odločila znižati svoje cene, da bi ohranila obseg prodaje in tržni delež, bi se tudi njen finančni položaj hitro poslabšal. Znižanje cen bi moralo biti znatno, da bi doseglo cene indijskih in kitajskih izvoznikov, saj bi ti v primeru izteka ukrepov nelojalno znižali cene industrije Unije za [15–40 %] (brez protidampinških dajatev). Zaradi tako znatnega znižanja cen bi industrija Unije ob upoštevanju, da je njena stopnja dobička enomestna, ustvarila veliko izgubo.

(329)

V obeh scenarijih bi iztek ukrepov negativno vplival na industrijo Unije, poslabšal njen že tako ranljiv finančni položaj in nazadnje ogrozil njeno sposobnost preživetja.

6.6   Zaključek

(330)

Na tej podlagi se sklene, da bi se v odsotnosti ukrepov dampinški uvoz iz Indije in LRK po škodljivih cenah najverjetneje močno povečal, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

6.7   Interes Unije

(331)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

6.8   Interes industrije Unije

(332)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije sicer ni utrpela znatne škode, vendar je utrpela nekatere negativne posledice uvoza iz Indije in LRK, kot je izguba tržnega deleža, njen finančni položaj pa je bil ranljiv zaradi zmanjšanja dobičkonosnosti. Če bi bili ukrepi proti Indiji in LRK razveljavljeni, bi se škoda verjetno ponovila, saj bi bila industrija Unije izpostavljena znatnemu obsegu uvoza, ki bi pomenil znaten cenovni pritisk. Posledično bi se gospodarski položaj industrije Unije zaradi razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 327 in 328, verjetno znatno poslabšal. Nasprotno bi ohranitev ukrepov zagotovila večjo gotovost na trgu, kar bi industriji Unije omogočilo, da okrepi svoj gospodarski položaj in izboljša možnosti za dolgoročno sposobnost preživetja.

(333)

Komisija je na podlagi tega sklenila, da bi bilo nadaljevanje veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

6.9   Interes nepovezanih uvoznikov

(334)

Ob začetku preiskave je bil vzpostavljen stik z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki. Nobeden od nepovezanih uvoznikov med preiskavo ni sodeloval s Komisijo.

(335)

Na podlagi tega ni bilo znakov, da bi imela ohranitev ukrepov znaten negativen vpliv na uvoznike, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

6.10   Interes uporabnikov

(336)

Družba Jervois Finland Oy (v nadaljnjem besedilu: družba Jervois), edini uporabnik, ki je sodeloval v preiskavi, je nasprotoval nadaljevanju protidampinških ukrepov.

(337)

Družba Jervois je oksalno kislino uporabljala kot surovino za proizvodnjo enega od svojih izdelkov. Oksalna kislina je predstavljala približno [5–9] % skupnih stroškov proizvodnje tega izdelka, s katerim je družba ustvarila približno [9–13] % svojega skupnega prihodka. Zato je bil vpliv stroškov oksalne kisline na splošno finančno uspešnost družbe Jervois zelo omejen.

(338)

Poleg tega je družba Jervois uporabljala oksalno kislino, uvoženo iz zadevnih držav, za proizvodnjo izdelkov, ki jih je prodajala zunaj EU. Zato je bila upravičena do uvoza v okviru sistema aktivnega oplemenitenja in torej ni plačala protidampinške dajatve. V tem primeru veljavni ukrepi niso neposredno vplivali na finančni položaj družbe Jervois.

(339)

Glede na navedeno in ob upoštevanju, da Komisija ni prejela pripomb drugih uporabnikov, ohranitev protidampinških ukrepov ne bi imela negativnega vpliva na uporabnike Unije, ki bi bil večji od pozitivnega učinka ukrepov za industrijo Unije.

(340)

Družba Oxaquim je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da izjava Komisije iz uvodne izjave 339 Uredbe, da ni prejela nobenih drugih pripomb uporabnikov Unije, razen od družbe Jervois Finland Oy, ni bila pravilna. Po navedbah družbe Oxaquim je več uporabnikov Unije izrazilo stališča v podporo nadaljevanju protidampinških ukrepov. Družba Oxaquim je Komisijo pozvala, naj navede število takih uporabnikov Unije in njihovo podporo za nadaljevanje ukrepov.

(341)

Komisija je navedla, da je prejela pripombe dveh distributerjev oksalne kisline. Izrazila sta podporo podaljšanju protidampinških ukrepov za uvoz oksalne kisline iz Kitajske in Indije. Poleg tega je Komisija prejela občutljive pripombe treh drugih strani: enega distributerja, enega uporabnika ter enega trgovca in uporabnika. Komisija je od teh strani zahtevala, naj predložijo neobčutljivo različico svojih pripomb, vendar strani tega niso storile. Zato Komisija ni mogla razkriti njihovega stališča v Uredbi.

6.11   Sklep o interesu Unije

(342)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi sedanjih ukrepov za uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in LRK.

7.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(343)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi z nadaljevanjem dampinga, ponovitvijo škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za oksalno kislino iz Indije in LRK ohraniti.

(344)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(345)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(346)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(347)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, veljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ima poreklo iz zadevnih držav in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(348)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (143). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(349)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(350)

Družba Oxaquim je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da se oksalna kislina nekaterih kitajskih proizvajalcev uvaža na trg Unije prek družbe Yuanping, s čimer se izkorišča nižja individualna stopnja dajatve te družbe. Družba Oxaquim je Komisijo pozvala, naj razmisli o umiku individualne stopnje dajatve družbe Yuanping, ker ta družba ni več dejanski proizvajalec oksalne kisline.

(351)

Komisija je opozorila, da v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa ukrepov ni mogoče ukiniti samo za posamezno družbo. Ta pripomba je bila zato zavrnjena.

(352)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (144) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(353)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz oksalne kisline v dihidratni (številka CUS 0028635-1 in številka CAS 6153-56-6) ali anhidridni obliki (številka CUS 0021238-4 in številka CAS 144-62-7) in v vodni raztopini ali ne, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2917 11 00 (oznaka TARIC 2917 11 00 91), ter s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:

Matična država

Družba

Protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Indija

Punjab Chemicals and Crop Protection Limited,

22,8 %

B230

Star Oxochem Pvt Ltd

31,5 %

B270

Ves preostali uvoz s poreklom iz Indije

43,6 %

B999

Ljudska republika Kitajska

Shandong Fengyuan Chemicals Stock Co., Ltd; Shandong Fengyuan Uranus Advanced Material Co., Ltd

37,7 %

B231

Yuanping Changyuan Chemicals Co., Ltd

14,6 %

B232

Ves preostali uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

52,2 %

B999

3.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (izdelka, ki se pregleduje), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevni državi]. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

4.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. septembra 2024

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 325/2012 z dne 12. aprila 2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske (UL L 106, 18.4.2012, str. 1).

(3)  Sodba z dne 20. maja 2015, Yuanping Changyuan Chemicals proti Svetu, T-310/12, ECLI:EU:T:2015:295.

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2081 z dne 28. novembra 2016 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz oksalne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvaja podjetje Yuanping Changyuan Chemicals Co. Ltd (UL L 321, 29.11.2016, str. 48).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/931 z dne 28. junija 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 165, 2.7.2018, str. 13).

(6)   UL C 379, 3.10.2022, str. 11.

(7)   UL C 230, 30.6.2023, str. 12.

(8)   https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2668

(9)  Ocena temelji na informacijah, ki sta jih predložila proizvajalca izvoznika, ki sta sodelovala v preiskavi, na spletišču enega od proizvajalcev izvoznikov, ki ni sodeloval v preiskavi, in na preiskavi v zvezi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov.

(10)  Skupna carinska tarifa. Konvencionalna stopnja dajatve za oksalno kislino in njene soli ter estre z oznako KN ex 2917 11 00 je 6,5 %. Glej Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1821 z dne 6. oktobra 2016 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 294, 28.10.2016, str. 1) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1925 z dne 12. oktobra 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 282, 31.10.2017, str. 1).

(11)  Shema MEIS je bila uvedena leta 2015 in je nadomestila prejšnje sheme: https://www.dgft.gov.in/CP/?opt=meis.

(12)  Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 20. december 2017 (SWD(2017) 483 final/2).

(13)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/607 z dne 14. aprila 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz citronske kisline, poslane iz Malezije, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 129, 15.4.2021, str. 73) (v nadaljnjem besedilu: pregled zaradi izteka ukrepa, citronska kislina iz LRK), uvodna izjava 101.

(14)  Informacije o subvencijah so na voljo na spletišču kitajskega ministrstva za kmetijstvo: http://www.moa.gov.cn/gk/zcfg/qnhnzc/201904/t20190416_6179338.htm.

(15)  Obvestilo nacionalne komisije za razvoj in reforme 2017/627 o razveljavitvi obvestila nacionalne komisije za razvoj in reforme o zadevah v zvezi z upravljanjem projektov temeljite obdelave koruze, na voljo na naslovu: https://www.ndrc.gov.cn/fggz/cyfz/zcyfz/201704/t20170417_1149901.html.

(16)  Pregled zaradi izteka ukrepa, citronska kislina iz LRK, uvodna izjava 101.

(17)  14. petletni načrt, člen XXIII o spodbujanju kakovosti, koristi in konkurenčnosti kmetijstva, str. 54.

(18)  STO, Trade Policy Review China, Report by the Secretariat (Pregled trgovinske politike: Kitajska, poročilo sekretariata) (v nadaljnjem besedilu: Pregled trgovinske politike: Kitajska), WT/TPR/S/415 (15.9.2021), točka 4.10, str. 124, na voljo na povezavi: https://www.wto.org/english/tratop_e/tpr_e/s415_e.pdf.

(19)  STO, Pregled trgovinske politike: Kitajska, točka 4.12, str. 125.

(20)  Poročilo tiskovne agencije Xinhua, „Chinese vice premier underlines stable corn, rice production“ (Kitajski podpredsednik vlade poudarja stabilno proizvodnjo koruze in riža), 2. april 2022, dostopno na naslovu: https://english.news.cn/20220402/6654f6332c0b49488ab133489bb84cc6/c.html.

(21)  STO, Pregled trgovinske politike: Kitajska, točka 4.6, str. 123.

(22)  STO, Pregled trgovinske politike: Kitajska, točka 4.9, str. 123.

(23)  STO, Pregled trgovinske politike: Kitajska, glej opombo 60, točka 4.20, str. 127. Kvoto dodelita komisija NDRC in ministrstvo za trgovino, dovoljenje pa izda ministrstvo za trgovino.

(24)  Memorandum ministrstva ZDA za trgovino/uprave za mednarodno trgovino (v nadaljnjem besedilu: memorandum ITA NME) z dne 26. oktobra 2017 z naslovom China’s Status as a Non-Market Economy (Status Kitajske kot netržnega gospodarstva) (A-570-053), str. 149, https://enforcement.trade.gov/download/prc-nme-status/prc-nme-review-final-103017.pdf.

(25)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1336 z dne 25. septembra 2020 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih polivinil alkoholov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 315, 29.9.2020, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: začetna preiskava PVA iz Kitajske), uvodna izjava 139.

(26)   http://spc.sinopec.com/spc/en/investor/com_notice/Documents/20220429/doc_20220429_563439419677.pdf.

(27)  Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 20. december 2017 (SWD(2017) 483 final/2, str. 406).

(28)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/116 z dne 27. januarja 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kalijevega acesulfama s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 19, 28.1.2022, str. 22) (v nadaljnjem besedilu: pregled zaradi izteka ukrepa, kalijev acesulfam iz LRK), uvodna izjava 98.

(29)  Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 20. december 2017 (SWD(2017) 483 final/2, str. 219).

(30)  Memorandum ITA NME, str. 164.

(31)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1924 z dne 10. oktobra 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz natrijevega ciklamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indonezije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L264, 11.10.2022, str. 12) (v nadaljnjem besedilu: pregled zaradi izteka ukrepa, natrijev ciklamat iz LRK), uvodna izjava 63.

(32)  Začetna preiskava PVA iz Kitajske, uvodna izjava 150.

(33)  Kitajska vlada, 13. petletni načrt za razvoj zemeljskega plina, na voljo na naslovu: https://policy.asiapacificenergy.org/node/3044.

(34)  Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 20. december 2017 (SWD(2017) 483 final/2, str. 219, opomba 757).

(35)  Memorandum ITA NME, str. 163.

(36)   http://www.fengyuanhuaxue.com/en/.

(37)  Pregled zaradi izteka ukrepa, natrijev ciklamat iz LRK, uvodna izjava 47, opomba 20.

(38)  Začetna preiskava PVA iz Kitajske, uvodna izjava 140.

(39)  Glej https://www.futuremarketinsights.com/reports/oxalic-acid-market.

(40)  Glej https://www.fengyuanhuaxue.com/portal/about#honor.

(41)  Glej https://www.uschina.org/sites/default/files/2013%20HNTE%20Backgrounder.pdf.

(42)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2001 z dne 21. oktobra 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz aspartama s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 274, 24.10.2022, str. 24) (v nadaljnjem besedilu: pregled zaradi izteka ukrepa, aspartam iz LRK), uvodna izjava 100.

(43)  Pregled zaradi izteka ukrepa, aspartam iz LRK, uvodna izjava 100.

(44)  Pregled zaradi izteka ukrepa, kalijev acesulfam iz LRK, uvodna izjava 103.

(45)  Pregled zaradi izteka ukrepa, natrijev ciklamat iz LRK, uvodna izjava 69, in pregled zaradi izteka ukrepa, aspartam iz LRK, uvodna izjava 105.

(46)  CBIRC, Three-year action plan for improving corporate governance of the banking and insurance sectors (2020–2022) (Triletni akcijski načrt za izboljšanje korporativnega upravljanja bančnega in zavarovalniškega sektorja (2020–2022), objavljen 28. avgusta 2020, je voljo na naslednji povezavi: http://www.cbirc.gov.cn/cn/view/pages/ItemDetail.html?docId=925393&itemId=928.

(47)  Delovni dokument služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite, 10. april 2024 (SWD(2024) 91 final).

(48)  Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 7.

(49)  Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 7–8.

(50)  Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 10–18.

(51)  Na voljo na: http://www.npc.gov.cn/zgrdw/englishnpc/Constitution/node_2825.htm (obiskano 13. maja 2024).

(52)  Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 29–30.

(53)  Posodobljeno poročilo – poglavje 4, str. 57–92.

(54)  Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 149–150.

(55)  Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 153–171.

(56)  Posodobljeno poročilo – poglavje 7, str. 204–205.

(57)  Posodobljeno poročilo – poglavje 8, str. 207–208, 242–243.

(58)  Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 19–24, poglavje 4, str. 69, 99–100, poglavje 5, str. 130–131.

(59)  Posodobljeno poročilo – poglavje 5, str. 120–131.

(60)  Člen 33 statuta KKP in člen 19 kitajskega zakona o gospodarskih družbah. Glej posodobljeno poročilo – poglavje 3, str. 47–50.

(61)  Glej letno poročilo družbe za leto 2023, str. 58, na voljo na naslovu https://static.sse.com.cn/disclosure/listedinfo/announcement/c/new/2024-03-30/600426_20240330_6FMX.pdf (obiskano 13. maja 2024).

(62)  Glej letno poročilo družbe Danhua Technology za leto 2023, str. 21 in 48, na voljo na naslovu: http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESH_STOCK/2023/2023-4/2023-04-21/9019783.PDF (obiskano 13. maja 2024).

(63)  Glej https://www.sohu.com/a/434414645_100011043 (obiskano 13. maja 2024).

(64)  Glej letno poročilo družbe za leto 2023, str. 94, na voljo na naslovu: http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESZ_STOCK/2024/2024-4/2024-04-27/10123345.PDF (obiskano 13. maja 2024).

(65)  Glej https://www.fengyuanhuaxue.com/portal/news/detail.html?id=8&type=1 (obiskano 13. maja 2024).

(66)  Glej http://www.moa.gov.cn/gk/cwgk_1/nybt/202206/t20220610_6402146.htm, odstavek 20 (obiskano 13. maja 2024).

(67)  Posodobljeno poročilo – poglavje 13, str. 466.

(68)  Posodobljeno poročilo – poglavje 2, str. 24–27.

(69)  Glej tudi: http://www.cfia.org.cn/ (obiskano 22. maja 2024).

(70)  Statut kitajskega združenja industrije biofermentacije. Na voljo na naslovu: http://www.cfia.org.cn/site/term/5.html (obiskano 22. maja 2024).

(71)  Prav tam.

(72)  Glej tudi: http://www.cciepa.org.cn/ (obiskano 22. maja 2024).

(73)  Glej http://www.cciepa.org.cn/page.htm?id=1002 (obiskano 13. maja 2024).

(74)  Glej opombo 60 zgoraj.

(75)  Posodobljeno poročilo – poglavje 5, str. 124–125.

(76)  Posodobljeno poročilo – poglavje 3, str. 40.

(77)  Glej na primer: Blanchette, J. – Xi’s Gamble: The Race to Consolidate Power and Stave off Disaster (Tekma za utrditev oblasti in preprečitev katastrofe), Foreign Affairs, zvezek 100, št. 4, julij/avgust 2021, str. 10–19.

(78)  Posodobljeno poročilo – poglavje 3, str. 41.

(79)  Na voljo na: https://www.reuters.com/article/us-china-congress-companies-idUSKCN1B40JU (obiskano 13. maja 2024).

(80)  Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje: www.gov.cn/zhengce/2020-09/15/content_5543685.htm (obiskano 13. maja 2024).

(81)  Financial Times (2020). „Chinese Communist Party asserts greater control over private enterprise“ (Kitajska komunistična partija prevzema večji nadzor nad zasebnim podjetjem): https://on.ft.com/3mYxP4j (obiskano 13. maja 2024).

(82)  Glej http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESZ_STOCK/2023/2023-10/2023-10-28/9608338.PDF (obiskano 13. maja 2024).

(83)  Glej http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESH_STOCK/2023/2023-11/2023-11-16/9644604.PDF (obiskano 13. maja 2024).

(84)  Glej http://www.hualuholdings.com/news/800.html (obiskano 13. maja 2024).

(85)  Posodobljeno poročilo – poglavje 14, oddelki 14.1–14.3.

(86)  Posodobljeno poročilo – poglavje 4, str. 56–57, 99–100.

(87)   http://www.moa.gov.cn/gk/cwgk_1/nybt/202206/t20220610_6402146.htm, odstavka 6 in 15 (obiskano 13. maja 2024).

(88)  Glej https://www.gov.cn/zhengce/content/2022-02/11/content_5673082.htm (obiskano 13. maja 2024).

(89)  Prav tam, oddelek II.1.

(90)  Prav tam, oddelek IV, okvir 3.

(91)  Glej Obvestilo 15 služb, vključno z ministrstvom za kmetijstvo in podeželje, o več politikah in ukrepih za spodbujanje visokokakovostnega razvoja intenzivne predelave kmetijskih proizvodov (obiskano 13. maja 2024).

(92)  Glej https://www.miit.gov.cn/zwgk/zcwj/wjfb/yj/art/2022/art_4ef438217a4548cb98c2d7f4f091d72e.html – prvi oddelek, Splošne zahteve (obiskano 13. maja 2024).

(93)  Prav tam. – drugi oddelek, Izboljšanje stopnje inovativnosti in razvoja.

(94)  Prav tam.

(95)  Prav tam, oddelek 11.

(96)  Glej http://lvsefazhan.cn/index.php/guozijianguan/408.html (obiskano 13. maja 2024).

(97)  Prav tam, oddelek IV.3.

(98)  Glej http://www.moa.gov.cn/xw/qg/202206/t20220614_6402372.htm (obiskano 13. maja 2024).

(99)  Glej https://www.sohu.com/a/756699103_121769698 (obiskano 13. maja 2024).

(100)  Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 171–179.

(101)  Posodobljeno poročilo – poglavje 9, str. 260– 261.

(102)  Posodobljeno poročilo – poglavje 9, str. 257– 260.

(103)  Posodobljeno poročilo – poglavje 9, str. 252– 254.

(104)  Posodobljeno poročilo – poglavje 13, str. 360–361 in 364–370.

(105)  Posodobljeno poročilo – poglavje 13, str. 366.

(106)  Posodobljeno poročilo – poglavje 13, str. 370–373.

(107)  Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 137–140.

(108)  Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 146–149.

(109)  Glej https://www.miit.gov.cn/zwgk/zcwj/wjfb/yj/art/2022/art_4ef438217a4548cb98c2d7f4f091d72e.html – osmi oddelek, Okrepljeni organizacijski zaščitni ukrepi (obiskano 13. maja 2024).

(110)  Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 149.

(111)  Glej uradni politični dokument komisije bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske (CBIRC) z dne 28. avgusta 2020: Triletni akcijski načrt za izboljšanje korporativnega upravljanja bančnega in zavarovalniškega sektorja (2020–2022), na voljo na: http://www.cbirc.gov.cn/cn/view/pages/ItemDetail.html?docId=925393&itemId=928 (obiskano 13. maja 2024). Načrt nalaga „nadaljnje izvajanje duha, ki ga uteleša osrednji govor generalnega sekretarja Ši Džinpinga o doseganju napredka na področju reforme upravljanja podjetij v finančnem sektorju“. Poleg tega je cilj oddelka II načrta spodbujati organsko vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje: „Dosegli bomo, da bo vključevanje vodilne vloge partije v korporativno upravljanje vse bolj dosledno, standardizirano in v skladu s postopki […]. Partijski odbor mora o glavnih vprašanjih poslovanja in upravljanja razpravljati pred odločanjem upravnega odbora ali višjega vodstva.“

(112)  Glej Obvestilo komisije CBIRC o metodi ocenjevanja uspešnosti poslovnih bank, izdano 15. decembra 2020: http://jrs.mof.gov.cn/gongzuotongzhi/202101/t20210104_3638904.htm (obiskano 13. maja 2024).

(113)  Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 157–158.

(114)  Posodobljeno poročilo – poglavje 6, str. 150–152, 156–160 in 165–171.

(115)  OECD (2019), Gospodarske raziskave OECD: China 2019, OECD Publishing, Pariz, str. 29, na voljo na: https://doi.org/10.1787/eco_surveys-chn-2019-en (obiskano 13. maja 2024).

(116)  Glej: http://www.gov.cn/xinwen/2020-04/20/content_5504241.htm (obiskano 13. maja 2024).

(117)  Odprti podatki Svetovne banke – Višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(118)  Če nobena država s podobno stopnjo razvitosti ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se lahko upošteva proizvodnja izdelka, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek, ki se pregleduje.

(119)   https://ilostat.ilo.org/data/.

(120)   https://www.enel.com.co.

(121)   https://www.acueducto.com.co.

(122)   https://www.gdo.com.co.

(123)   http://www.gtis.com/gta/secure/default.cfm.

(124)  Priloga 21J zahtevka.

(*1)  Oznaka blaga v Turčiji.

(125)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti.

(126)  Priloga 21J zahtevka.

(127)  Priloga 21J zahtevka.

(128)   https://ilostat.ilo.org/.

(129)   https://safetya.co/normatividad/decreto-768-de-2022/.

(130)   https://www.enel.com.co/en/people/energy-rates.html.

(131)   https://www.acueducto.com.co.

(132)   https://www.gdo.com.co.

(133)   http://orbis4.bvdinfo.com/.

(134)   http://orbis4.bvdinfo.com/.

(135)  Ta ocena je temeljila na proizvodni zmogljivosti in neizkoriščeni zmogljivosti, navedeni v študiji, ki jo je naročil vložnik.

(136)  Uvodna izjava 60 Izvedbene uredbe (EU) 2018/931.

(137)   https://www.chemanalyst.com/industry-report/oxalic-acid-market-2969.

(138)  Informacije o povečanju zmogljivosti so bile vključene v študijo, ki jo je naročil vložnik.

(139)  Vir za skupni izvoz je bila podatkovna zbirka IHS, domača potrošnja pa je bila ocenjena na podlagi proizvodne zmogljivosti, navedene v študiji, ki jo je naročil vložnik, in podatkov o izvozu iz podatkovne zbirke IHS.

(140)  Neizkoriščena zmogljivost je bila ocenjena na podlagi študije, ki jo je naročil vložnik.

(141)  Zahtevek, točka 219.

(142)  Zahtevek, točka 221. Glej na primer omejitve izvoza galija in germanija, uvedene 1. avgusta 2023, ter nadzor izvoza grafita, ki velja od 1. decembra 2023.

(143)  Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat G, Rue de la Loi 170, 1040 Bruselj, Belgija.

(144)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/2211/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)