(1)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) zahteva, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter drugi svetovalni organi, kot tudi glede na prejeta mnenja svetovalnih svetov, ustanovljenih za zadevna geografska območja ali področja pristojnosti, in skupna priporočila držav članic.

(2)

Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo državam članicam treba dodeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo in da se ustrezno upoštevajo cilji skupne ribiške politike (SRP) iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(3)

Uredba (EU) št. 1380/2013 določa, da je cilj SRP doseči raven izkoriščanja največjega trajnostnega donosa do leta 2015, kjer je to mogoče, vendar pa postopoma in z rastočim ritmom najpozneje do leta 2020 za vse staleže.

(4)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj“ izraženih med posvetovanjem z deležniki.

(5)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu: načrt). Cilj načrta je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. V ta namen je treba za zadevne staleže čim prej doseči ciljno ribolovno umrljivost, izraženo v razponih, vsekakor pa postopoma in z rastočim ritmom najpozneje do leta 2020. Primerno je, da se omejitve ulova za leto 2021 za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju določijo v skladu s cilji načrta.

(6)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je navedel, da biomasa sleda iz zahodnega Baltskega morja v podrazdelkih ICES 20 - 24 znaša le 48 % mejne referenčne vrednosti za drstitveno biomaso (Blim), pod katero lahko pride do zmanjšanja sposobnosti razmnoževanja. ICES je zato v svojem letnem mnenju o staležih podal znanstveno mnenje z dne 29. maja 2020 za nični ulov sleda iz zahodnega Baltskega morja. V skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 bi bilo zato treba sprejeti vse ustrezne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža nad raven, ki omogoča največji trajnostni donos. Poleg tega je v skladu z navedeno določbo treba sprejeti dodatne popravne ukrepe. V ta namen je treba zlasti glede na pričakovani učinek sprejetih popravnih ukrepov upoštevati časovnico za uresničitev ciljev SRP na splošno in načrta, obenem pa tudi cilje doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Glede na navedeno ter v skladu s členoma 4(4) in 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 je primerno, da se ribolovne možnosti za sleda iz zahodnega Baltskega morja določijo pod razponi ribolovne umrljivosti, da bi se upoštevalo zmanjšanje biomase za ta stalež v podrazdelkih ICES 20 - 24.

(7)

ICES lahko previdnostno mnenje za stalež trske iz vhodnega Baltskega morja že vse od leta 2019 utemeljuje na oceni, pripravljeni na podlagi številčnejših podatkov, kot je bilo mogoče pred tem. ICES ocenjuje, da je bila biomasa trske iz vzhodnega Baltskega morja leta 2019 pod ravnjo Blim in da se je od takrat še zmanjšala. Zato je za trsko iz vzhodnega Baltskega morja za leto 2021 znova izdal mnenje za nični ulov. Ni pa mu uspelo določiti vrednosti razponov ribolovne umrljivosti. Tako kot lani velja, da bi, če bi bile ribolovne možnosti za trsko iz vzhodnega Baltskega morja določene na ravni, navedeni v znanstvenem mnenju, obveznost iztovarjanja celotnega ulova pri mešanem ribolovu, ki vsebuje prilov trske iz vzhodnega Baltskega morja, privedla do pojava „vrste, ki omejuje ribolov“. Da bi dosegli pravo ravnovesje med nadaljevanjem ribolova zaradi morebitnih resnih socialno-ekonomskih posledic prepovedi ulova trske iz vzhodnega Baltskega morja in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti hkrati pri največjem trajnostnem donosu, je primerno določiti poseben TAC za prilov trske iz vzhodnega Baltskega morja. Ribolovne možnosti je treba določiti v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139.

(8)

ICES je maja 2020 izdal posodobljeno mnenje o ravneh prilova trske pri drugih vrstah ribolova. Ribolovne možnosti je ustrezno določiti v skladu s tem mnenjem, razen za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, njihovo izvajanje pa je v celoti skladno s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Poleg tega je treba v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 sprejeti dodatne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža nad raven, ki omogoča največji trajnostni donos. Znanstveno mnenje kaže, da ima lahko zlasti prepoved ribolova v času drstenja dodatne koristi za stalež, ki jih ni mogoče doseči samo s TAC, na primer povečan prirast zaradi nemotenega drstenja. Zato je primerno ohraniti obstoječo prepoved ribolova v času poletnega drstenja. Poleg tega znanstveno mnenje kaže, da je relativni pomen rekreacijskega ribolova trske iz vzhodnega Baltskega morja odvisen od ravni TAC. Zaradi občutnega zmanjšanja TAC se količine, ulovljene pri rekreacijskem ribolovu, štejejo za znatne, zato je primerno ohraniti prepoved rekreacijskega ribolova trske v podrazdelkih ICES 25 in 26, kjer je trska iz vzhodnega Baltskega morja najštevilnejša.

(9)

ICES je pregledal ocenjeno zmanjšanje biomase staleža trske iz zahodnega Baltskega morja in ocenil, da se biomasa tega staleža ni povrnila nad referenčno točko za drstitveno biomaso, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja (Btrigger). Zato je primerno ohraniti spremljevalne ukrepe, uvedene za leto 2020, in ribolovne možnosti določiti v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2016/1139, ob upoštevanju ravni prilova trske pri drugih vrstah ribolova v podrazdelku ICES 24, ki jih je priporočil ICES, da bodo skladne s pristopom, ki se upošteva na območju upravljanja trske iz vzhodnega Baltskega morja. Poleg tega znanstveno mnenje kaže, da se staleža trske iz zahodnega Baltskega morja in trske iz vzhodnega Baltskega morja mešata v podrazdelku ICES 24. Da bi zaščitili stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja in zagotovili enake konkurenčne pogoje z območjem upravljanja trske iz vzhodnega Baltskega morja, bi morala biti uporaba TAC v podrazdelku ICES 24 še naprej omejena na prilov trske, razen za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, njihovo izvajanje pa je v celoti skladno s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241, in za male priobalne ribiče, ki lovijo s pasivnim ribolovnim orodjem na območjih do šest morskih milj od obale, kjer je voda plitvejša od 20 metrov, saj trska iz zahodnega Baltskega morja prevladuje na navedenih plitvih obalnih območjih. Poleg tega bi bilo treba obdobje prepovedi ribolova v podrazdelku ICES 24 uskladiti z obdobjem prepovedi ribolova v podrazdelkih ICES 25 in 26, da bi zagotovili enakovredno zaščito, skladno z mnenjem ICES.

(10)

V skladu s tem in da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje kot za podrazdelka ICES 25 in 26, bi moral biti rekreacijski ribolov trske v podrazdelku ICES 24 več kot šest morskih milj od obale še naprej prepovedan. Glede na znanstveno mnenje, ki kaže, da rekreacijski ribolov znatno prispeva k skupni ribolovni umrljivosti navedenega staleža, ter ob upoštevanju trenutnega stanja navedenega staleža in zmanjšanja TAC bi bilo poleg tega treba ohraniti omejitev dnevnega ulova na ribiča. To ne posega v načelo relativne stabilnosti, ki velja za dejavnosti gospodarskega ribolova. Glede na šibek položaj tega staleža in dejstvo, da znanstveno mnenje kaže, da ima lahko zlasti prepoved ribolova v času drstenja dodatne koristi za stalež, ki jih ni mogoče doseči samo s TAC, na primer povečan prirast zaradi nemotenega drstenja, bi bilo treba ohraniti prepoved ribolova v času zimskega drstenja, razen za nekatere male priobalne ribiče in ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, njihovo izvajanje pa je v celoti skladno s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241.

(11)

ICES ocenjuje, da je biomasa staleža sleda iz osrednjega Baltskega morja padla pod referenčno točko za drstitveno biomaso, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja (Btrigger). Zato je ribolovne možnosti primerno določiti v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2016/1139.

(12)

ICES v svojem mnenju navaja, da se trska ulovi kot prilov pri ribolovu morske plošče. Papalina pa se ulovi pri mešanem ribolovu s sledom in je plenilec trske. Primerno je, da se ti preudarki v zvezi z različnimi vrstami upoštevajo pri določanju ribolovnih možnosti za morsko ploščo in papalino.

(13)

Da bi zagotovili popolno uporabo obalnih ribolovnih možnosti, je bila leta 2019 uvedena omejena prožnost med območji za lososa od podrazdelkov ICES 22–31 do podrazdelka ICES 32. Glede na spremembe ribolovnih možnosti za navedena staleža je to prožnost primerno povečati.

(14)

Uvedba prepovedi ribolova morske postrvi več kot štiri morske milje od obale ter omejitve prilova te vrste na 3 % skupnega ulova morske postrvi in lososa je pomembno prispevala k občutnem zmanjšanju prejšnjega znatnega napačnega sporočanja ulova pri ribolovu lososa, zlasti pa ulova morske postrvi. To določbo je zato primerno ohraniti, da bi napačno sporočanje čim bolj zmanjšali.

(15)

Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (4), in zlasti členov 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter prenosa podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti kode za iztovarjanje staležev, za katere velja ta uredba, ki jih morajo države članice uporabljati pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(16)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (5) so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC v skladu s členoma 3 in 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev SRP in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(17)

Glede na to, da je biomasa staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja pod Blim ter da sta leta 2021 dovoljena le prilov in ribolov za znanstvene namene, so se države članice zavezale, da za ta stalež za prenose iz leta 2020 v leto 2021 ne bodo uporabljale člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013, da ulov leta 2021 ne bo presegel določenega TAC za trsko iz vzhodnega Baltskega morja.

(18)

Ribolovno leto za norveškega moliča v razdelku ICES 3a ter vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 traja od 1. novembra do 31. oktobra. Na podlagi novega znanstvenega mnenja bi bilo treba za navedena območja določiti predhodni TAC za norveškega moliča. Združeno kraljestvo nima kvote za norveškega moliča. Vendar se del kvote ulovi v vodah Združenega kraljestva. Z Združenim kraljestvom je bilo opravljeno posvetovanje v skladu s členom 130(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (6). Zato bi bilo treba določiti predhodni TAC za ribolovne možnosti za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. decembra 2020. TAC bo omogočil začetek ribolovne sezone. Z Združenim kraljestvom bodo potekala posvetovanja o ribolovnih možnostih za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. oktobra 2021. Kljub dejstvu, da Združeno kraljestvo nima kvotnega deleža za ta stalež, se vir deli z Združenim kraljestvom. Zato bi se bilo treba posvetovati o skupnem upravljanju staleža po 31. decembru 2020, ko se izteče prehodno obdobje. Uredbo o ribolovnih možnostih za norveškega moliča v razdelku ICES 3a ter vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 bi bilo treba pozneje spremeniti, da se vključijo rezultati navedenih posvetovanj za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. oktobra 2021 ter tako zajame celotno ribolovno leto od 1. novembra 2020 do 31. oktobra 2021.

(19)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2021. Vendar bi se morala ta uredba za norveškega moliča v razdelku ICES 3a ter vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 uporabljati od 1. novembra 2020 do 31. oktobra 2021. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati takoj po objavi –