|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2024/1165 |
26.1.2024 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2024/1165)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Nahegauer Landwein“
PGI-DE-A1293-AM01
Datum obvestila: 26. oktober 2023
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Opis sprememb
(a) Opis vin/proizvodov vinske trte ter analitske in/ali organoleptične lastnosti
Najmanjši delež naravnega alkohola in najnižja vsebnost sladkorja v moštu pri vinih „Nahegauer Landwein“ sta določena v ločeni točki. Vsebina ni spremenjena. Za pojasnitev je vstavljena naslednja poved o kletarskih evidencah: „Evidentirati je treba vsebnost sladkorja v moštu v vrelni posodi.“
Navedeni so tudi organoleptični opisi različnih proizvodov.
(b) Razmejitev območja
Spremenjena je bila razmejitev območja ZGO „Nahegauer Landwein“.
Navedene so posamezne občine, vključno z njihovimi katastrskimi številkami.
Natančna razmejitev je razvidna iz zemljevidov, ki prikazujejo vinogradniške površine v teh občinah, razmejenih s parcelami. Zemljevidi so dostopni na spletnem naslovu: www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein.
Območje, na katerem se lahko proizvaja „Landwein“ (deželno vino), je bilo spremenjeno. Vino „Nahegauer Landwein“ je bilo do zdaj mogoče pridelovati le na vinorodnem območju Nahe. Pravila o tem so bila usklajena s pravnimi zahtevami in zdaj omogočajo, da se vino „Nahegauer Landwein“ proizvaja tudi na drugem območju iste zvezne dežele ali v sosednji zvezni deželi: „Vino ‚Landwein‘ se lahko vinificira zunaj določenega pridelovalnega območja, na katerem je bilo grozdje potrgano in ki je navedeno na etiketi, pod pogojem, da vinificiranje poteka v isti ali sosednji zvezni deželi.“
(c) Sorte vinske trte
V točki 8 specifikacije proizvoda (prej točka 7) so navedene naslednje sorte vinske trte:
„Bela vina
Albalonga, auxerrois, bacchus, chardonnay, ehrenfelser, faberrebe, freisamer, gelber muskateller, grauer burgunder, grüner silvaner, grüner veltliner, hibernal, hölder, huxelrebe, johanniter, juwel, kanzler, kerner, kernling, morio-muskat, müller thurgau, muskat-ottonel, optima, orion, ortega, perle, phoenix, prinzipal, regner, reichensteiner, rieslaner, roter muskateller, roter elbling, roter traminer, saphira, sauvignon blanc, 5/6 scheurebe, schönburger, septimer, siegerrebe, solaris, staufer, weißer burgunder, weißer elbling, weißer riesling in würzer.
Rdeča vina in vina rosé
Accent, acolon, blauer frühburgunder, blauer limberger, blauer portugieser, blauer spätburgunder, cabernet cortis, cabernet cubin, cabernet dorio, cabernet dorsa, cabernet franc, cabernet mitos, cabernet sauvignon, dakapo, deckrot, domina, dornfelder, dunkelfelder, hegel, merlot, müllerrebe, neronet, palas, regent, rondo, rotberger, saint-laurent in syrah.“
SPREMEMBE
V prihodnje bodo sorte vinske trte navedene pod naslovoma Bele sorte vinske trte in Rdeče sorte vinske trte namesto pod naslovoma Bela vina ter Rdeča vina in vina rosé.
Dodane so bile naslednje sorte:
bele sorte vinske trte:
„adelfränkisch, aromera, blauer silvaner, blütenmuskateller, bronner, cabernet blanc, calardis blanc, calardis musque, chenin blanc, comtessa, divona, donauriesling, floreal, gelber kleinberger, gm 6414-39, gm 6423-12, gm 7519-3, gm 7539-4, goldmuskateller, grünfränkisch, muscaris, ortlieber, osteiner, pamina, rosa chardonnay, roter riesling, sauvignac, sauvignon gris, sauvitage, semillion, sibera, soreli, souvignier gris, thurling, viognier in voltis“;
rdeče sorte vinske trte:
„artaban, cabaret noir, cabernet cantor, cabernet carbon, cabernet jura, cabertin, divico, fr 628-2005 r, gamay noir, gm 6423-7, gm 7517-29, gm 7519-1, gm 7520-1, gm 7816-7, gm 7838-1, kleiner fränkischer burgunder, laurot, monarch, muskat-trollinger, pinotin, sangiovese, satin noir, schwarzblauer riesling, vb 91-26-5 in vidoc“.
(d) Veljavne zahteve
Zahteve, ki jih mora izpolnjevati organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO
Naslednja določba, ki povzema veljavno zakonodajo, bo ohranjena tudi po spremembah zakonodaje: 100 % grozdja, ki se uporabi za proizvodnjo, mora izvirati z območja, po katerem je vino „Landwein“ (deželno vino) dobilo ime, ostanek sladkorja pa ne sme presegati največjih dovoljenih vrednosti za navedbo „polsuho“. Ta pravila so zdaj navedena kot zahteva organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO (združenje za zaščito), in ne več kot zahteva iz nacionalne zakonodaje. 100-odstotni delež je zdaj v specifikaciji proizvoda izrecno naveden tako za kraje na razmejenem območju kot za trsni izbor.
Besedilo „ ‚Nahegauer Landwein‘ se lahko proizvaja samo iz grozdja iz vinogradov na vinorodnem območju in odobrenih sort vinske trte“ je spremenjeno tako: „100 % grozdja, ki se uporabi za proizvodnjo vina ‚Nahegauer Landwein‘, mora izvirati iz občin ali katastrskih občin iz točke 4 specifikacije proizvoda in iz odobrenih sort vinske trte iz točke 8 specifikacije proizvoda.“
Besedilo zahteve glede ostanka sladkorja ni bilo spremenjeno.
Dodana je bila zahteva glede označevanja:
Pri označevanju proizvodov z ZGO „Nahegauer Landwein“, ki se tržijo z navedbo sorte vinske trte, se lahko uporabljajo samo dejanska imena. Zvrščanje z žlahtniteljskimi sortami je dovoljeno.
Če je bil proizvod proizveden izključno iz grozdja žlahtniteljskih sort, ga je treba tržiti brez navedbe sorte vinske trte na etiketi.
(e) Nadzorni organ
V točki 10 specifikacije proizvoda so spremenjene številka faksa in naloge nadzornega organa. Pristojnost za izdajanje dovoljenj za nove zasaditve je bila namreč s kmetijske zbornice zvezne dežele Porenje - Pfalška (Landwirtschaftskammer Rheinland-Pfalz – LWK) prenesena na zvezni urad za kmetijstvo in prehrano (Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung – BLE).
(f) Drugo
Redakcijske spremembe v skladu z zahtevami EU. To vključuje morebitne spremembe zaradi upoštevanja veljavne zakonodaje, in sicer s sklicevanjem na veljavna pravila ali črtanjem zadevnega besedila.
2. Razlogi za spremembe
(a) Opis vin/proizvodov vinske trte ter analitske in/ali organoleptične lastnosti
Najmanjši delež naravnega alkohola in najnižja vsebnost naravnega sladkorja v moštu sta navedena v ločeni točki, da je specifikacija proizvoda jasnejša. Ker je bila pretvorbena tabela črtana, ni več pravne podlage za navedbo najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu. Ker pa proizvajalci v praksi uporabljajo Oechslovo lestvico (lestvica vsebnosti sladkorja v moštu), bo ta še naprej navedena v specifikaciji proizvoda. Navedba najmanjšega deleža naravnega alkohola in navedba najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu bosta zato združeni z besedo „in“. To jasno kaže, da morajo proizvajalci upoštevati tako vrednost najmanjšega deleža naravnega alkohola kot tudi vrednost najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu, če želijo proizvode tržiti z označbo „Nahegauer Landwein“. Da bi se izognili nesporazumom v kletarskih evidencah, se je združenje za zaščito odločilo vključiti pojasnilo, da mora biti v evidencah vinske kleti zabeležena le najnižja vsebnost naravnega sladkorja v moštu.
Organoleptični opisi zdaj natančneje razločujejo lastnosti, da se lahko bolje opredelijo različni proizvodi.
(b) Razmejitev območja
Spremembe razmejitve območja so dobro premišljene in naj bi preprečile znatne pomanjkljivosti za vinogradništvo, kmetijstvo in obdelano pokrajino regije Nahe, ki se je razvijala skozi čas. To je posledica dejstva, da se je vinogradništvo v regiji Nahe skozi stoletja razvijalo znotraj posameznih geografskih meja ustreznih katastrskih občin, tako kot na vseh tradicionalnih evropskih vinorodnih območjih, cilj pa je preprečiti pomanjkljivosti, ki so podrobno opisane v nadaljevanju.
Ker ukrepi za varstvo rastlin, ki se uporabljajo v vinogradništvu, niso vedno združljivi z drugimi pridelki, so za zagotavljanje kakovosti potrebni sklenjeni vinogradi.
Postavitev vinogradov ob zemljiščih za druge namene torej pogosto povzroča težave, zato se je treba taki postavitvi čim bolj izogibati – bolj ko je vinogradniška površina sklenjena in manj ko je stičnih točk med zemljišči, ki se uporabljajo za vinogradništvo, in zemljišči, ki se uporabljajo za druge namene (zemljišča za poljedelstvo, pašnike, sadjarstvo itd.), manj je s tem povezanih negativnih učinkov na pridelavo in kakovost vin. To je posledica posebnih obdelovalnih zahtev v vinogradništvu v primerjavi z drugimi uporabami, zlasti v zvezi z varstvom rastlin. Fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo, se včasih precej razlikujejo, zlasti glede zastavljenih ciljev, dovoljenj za posamezne kmetijske rastline in karenc.
Tudi če se uporablja ustrezna tehnična oprema in se upoštevajo pravila dobre kmetijske prakse, jih lahko zanese na sosednje parcele z drugačno rabo, kar lahko povzroči neželeno poškodovanje vegetacije na neciljnih območjih ali poslabša kakovost/tržljivost proizvodov zaradi prisotnosti nekaterih ostankov. Če na primer uporaba sistemičnih herbicidov na sosednjih površinah povzroči neželeno zanašanje, lahko to vpliva na razvoj plodov, če do kontaminacije pride pred cvetenjem trte. Če se uporabljajo kontaktni herbicidi, lahko neželeno zanašanje povzroči ožganine na prizadetih delih listne stene ali poganjkov. Po drugi strani pa lahko pride do težav, če fungicide, ki se uporabljajo v vinogradništvu, zanese na sosednja orna zemljišča. Ker fitofarmacevtska sredstva niso odobrena za nekatere kmetijske rastline, ki se gojijo na tem območju, se lahko z raziskavami za ugotavljanje ostankov na podlagi natančne analize in nizkih mejnih vrednosti ostankov ugotovi, da proizvod ni primeren za dajanje na trg. Enako velja za bakrove pripravke, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi vina. Taki primeri so v praksi pogosti, zato bi se jim bilo treba izogibati. To pomeni, da lahko ukrepi za varstvo rastlin, sprejeti v vinogradih, povzročijo škodo na sosednjih ornih zemljiščih, ravno tako pa lahko ukrepi za varstvo rastlin, sprejeti na ornih zemljiščih, povzročijo škodo na sosednjih površinah, zasajenih z vinsko trto, in grozdju, ki se tam goji.
Številne metode upravljanja in zaščite na področju vinogradništva so mogoče ali učinkovite le, če se uporabljajo v povezanih vinogradih:
|
— |
Strategije za varstvo rastlin z majhnim vplivom, ki zagotavljajo kvalitativne, okoljske in gospodarske koristi, so pomembne za zagotavljanje trajnostne proizvodnje visokokakovostnih vin. |
|
— |
Že dolgo uveljavljene in splošno razširjene metode, kot je zatiranje škodljivih organizmov na grozdju z uporabo feromonov, bodo delovale le, če so v sklenjenih vinogradih feromonski razpršilniki, ki zmedejo škodljive organizme in omejijo njihovo razmnoževanje, razporejeni čim širše, hkrati pa je draga praksa dvojnega nameščanja razpršilnikov na robovih (meje z drugimi kmetijskimi rastlinami, rabami ali vegetacijo) čim bolj omejena. |
|
— |
Sklenjene vinogradniške površine so potrebne tudi s tehničnega in gospodarskega vidika, da se zrelo grozdje zaščiti pred škodo, ki jo povzročijo ptice s prehranjevanjem, ali drugo škodo, ki zmanjšuje kakovost, saj je to edini način za zagotovitev učinkovite zaščite. |
|
— |
Sklenjene vinogradniške površine prav tako pomagajo preprečiti škodo, ki jo povzroča divjad: škoda, ki jo divjad povzroča kmetijskim rastlinam in vinogradom, se je v zadnjih letih na območju Nahe znatno povečala. Škodo povzročajo predvsem divji prašiči, pa tudi srne in jeleni. Zlasti z vidika vinogradništva je treba omejiti populacijo divjih prašičev, sploh ker vinogradniki v zvezni deželi Porenje - Pfalška praviloma niso upravičeni do nadomestila za škodo na vinogradih, ki so jo povzročile divje živali. Sklenjene vinogradniške površine prav tako zmanjšujejo tveganje za izbruh afriške prašičje kuge, ki jo je treba obvezno prijaviti in ki predstavlja veliko tveganje za živinorejo v Nemčiji. Spoprijemanje z divjimi prašiči v sklenjenih vinogradniških površinah je lažje in cenejše kot na območjih z mešano pridelavo (npr. grozdje, poljščine in sadje), kjer so pribežališča in viri hrane. |
|
— |
Praksa kapljičnega namakanja vinogradov, ki se uporablja za gojenje vinske trte zlasti v mladih vinogradih, postaja vse pomembnejša in sklenjene vinogradniške površine pomenijo prednost pri gradnji in upravljanju potrebne infrastrukture (vodnjaki, cevi itd.). V takih vinogradih sta skupna oskrba z vodo ter skupna uporaba prometnih in distribucijskih vodov učinkovitejši in cenejši. |
|
— |
Zahteve za mreže poljskih poti v vinogradih se razlikujejo od zahtev, ki veljajo na primer za poljedelstvo. Če se nekdanji vinogradi ne bi več uporabljali za vinogradništvo, bi bilo zaradi mreže poljskih poti za vinogradništvo taka zemljišča nemogoče ali zelo težko uporabljati za poljedelstvo ali pašnike. Struktura poljskih poti v vinogradih je običajno namenjena vozilom in strojem, ki so manjši in lažji od tistih, ki se uporabljajo v poljedelstvu. Če bi bilo treba vse te poti utrditi, da bi prenesli večje obremenitve, bi to pomenilo večje finančno breme za vse lastnike zemljišč na tem območju. Zaščiteno geografsko označbo „Nahegauer Landwein“ in njen sloves zaznamujeta obdelana pokrajina, ki se je sčasoma razvijala, in naravna krajina, ki vključuje tradicionalne vinograde. |
|
— |
Za to regijo je po mnenju lokalnih prebivalcev, članov vinskega sektorja regije, strokovnjakov in tudi potrošnikov značilno vinogradništvo v tradicionalnih vinogradih na nagnjenih pobočjih, ki oblikujejo pokrajino. |
|
— |
Uporaba zemljišč za tradicionalno poljedelstvo bi spremenila naravno krajino in s tem obdelano pokrajino, ki se je razvila skozi stoletja. |
|
— |
Ni naključje, da se pri oglaševanju vina pri predstavitvi vinorodnega območja redno uporabljajo fotografije, posnete v tradicionalnih vinogradih. |
|
— |
Vino ima v povezavi s tradicionalnim vinorodnim območjem in tradicionalnimi vinogradi pomembno vlogo tudi na področju turizma. |
|
— |
Številna vina, predstavljena v specializiranih publikacijah, ki močno vplivajo na dojemanje in sloves ZGO „Nahegauer Landwein“, pogosto izvirajo iz tradicionalnih vinogradov na nagnjenih pobočjih (med drugim Dorsheimer Burgberg, Dorsheimer Pittermännchen, Monzinger Frühlingsplätzchen, Monzinger Halenberg, Niederhäuser Hermannshöhle, Niederhäuser Rosenheck, Norheimer Dellchen in Schlossböckelheimer Felsenberg). |
|
— |
Ti „mehki“ dejavniki pomenijo, da ima ZGO „Nahegauer Landwein“ čustven naboj – na pozitiven način – tako pri trgovcih kot tudi pri potrošnikih. Ob nakupu in pitju vina z območja Nahe se v mislih prikažejo slike teh pobočij, ki sprožijo čustva in prikličejo spomine (npr. na počitnice ali prelepe pokrajine). Zaradi tega je ZGO „Nahegauer Landwein“ izjemna in edinstvena. |
|
— |
Zaraščanje bi lahko ogrozilo številne tradicionalne vinograde, saj zaradi majhnosti, značilnosti in pogosto slabe dostopnosti za večje stroje niso primerni za druge namene kot za vinogradništvo. Na teh neobdelanih površinah bi lahko začele spontano rasti gostiteljske rastline (npr. robide) za neželene škodljive organizme, kot je plodova vinska mušica, kar bi ogrozilo zdravje in kakovost grozdja v sosednjih vinogradih. |
Iz zgoraj navedenih razlogov je razvidno, da ima gojenje vinogradov na povezanem in po možnosti sklenjenem območju številne različne prednosti za lastnike in upravljavce vinogradov, pa tudi za okolje. Zaradi številnih zgoraj opisanih neugodnosti se torej ne bi smel povečati zdaj majhen delež vinogradov, ki so razpršeni po več območjih.
Območje, na katerem se lahko prideluje vino „Nahegauer Landwein“, zato v specifikaciji proizvoda ne bo opredeljeno ožje, kot je dovoljeno z zakonodajo.
(c) Sorte vinske trte
Trsni izbor je bil nepopoln; dodane so bile vse sorte, ki so vključene v trsni izbor zveznega urada za kmetijstvo in prehrano ter se gojijo na območju Nahe, saj so se na tem vinorodnem območju že izkazale. Vina, pridelana iz teh sort, izpolnjujejo zahteve iz specifikacije proizvoda.
V prihodnje bodo sorte vinske trte navedene pod naslovoma Bele sorte vinske trte in Rdeče sorte vinske trte, ne več pod naslovoma Bela vina in Rdeča vina in vina rosé, saj trsni izbor v specifikaciji proizvoda določa, ali se sorte lahko gojijo ali ne, in ne končnega proizvoda.
(d) Veljavne zahteve
Zahteve, ki jih mora izpolnjevati organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO
Nacionalna zakonodaja ne vključuje več pravila 100 % ali pravila o ostanku sladkorja. Ti pravili sta zato navedeni kot zahtevi organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO (združenje za zaščito). Namen sprememb besedila (npr. izrecna navedba 100-odstotnega deleža) je pojasnitev vsebine prvotne določbe. Vsebina ni spremenjena.
Pravila o označevanju ščitijo proizvode z ZGO pred morebitno izgubo vrednosti.
Vizualni elementi etikete so za potrošnike zelo pomembni. Če bi se proizvod z ZGO dal na trg z navedbo žlahtniteljskih sort na etiketi, potrošnik bodisi ne bi razumel, kaj pomeni navedba, bodisi bi dobil vtis, da gre za proizvode iz poskusne pridelave, ne da bi bilo to jasno označeno, zato bi se težko odločil, ali naj proizvod kupi ali ne. Potrošniki morda ne vedo, da gre dejansko za sorte iz trsnega izbora, ki so se že izkazale, zato lahko oblikujejo negativno oceno, ne da bi imeli možnost, da proizvode pokusijo. Tako ustvarjen negativni vtis bi lahko vplival na celotno paleto proizvodov „Nahegauer Landwein“, saj so ti proizvodi označeni z ZGO „Nahegauer Landwein“, in posledično tudi na prodajo proizvodov z ZGO „Nahegauer Landwein“.
(e) Nadzorni organ
Spremenjena je številka faksa.
Besedilo je bilo spremenjeno, da se upošteva veljavna zakonodaja.
(f) Drugo
Za uskladitev z zahtevami EU so potrebne redakcijske spremembe.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Nahegauer Landwein
2. Vrsta geografske označbe
ZGO – zaščitena geografska označba
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
4. Opis vin
1. Belo vino
KRATEK OPIS
Odvisno od različnih dejavnikov, ki na to vplivajo, barve belih vin običajno segajo od bledo rumene, včasih z zelenimi odtenki, do zelenkasto rumene, slamnato rumene in zlato rumene. Odvisno od uporabljene sorte imajo lahko tudi rahlo rdeče odtenke.
Bela vina, pridelana z maceriranjem, so lahko tudi oranžne barve z rdečkastimi in rjavimi odtenki. Razvije se lahko opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena.
Odvisno od uporabljene sorte imajo bela vina cvetico, ki spominja predvsem na primarne arome svežega (eksotičnega) sadja, včasih celo suhega sadja, pa tudi cvetlične note, začimbne arome ali travnate, rastlinske arome z mineralnimi notami (npr. skrilavec). Obstajajo lahko tudi namerne oksidativne, fenolne ali reduktivne note rahle do zmerne intenzivnosti.
Okus belih vin običajno sega od lahkih, nežnih, svežih in živahnih do močnih in okroglih letnikov s prefinjenimi praženimi notami ter kompleksnih vin z uravnoteženim razmerjem med sladkorji in kislinami. Za vina so na splošno značilne sveže kisline in mineralnost.
Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča, tako da delež skupnega alkohola znaša največ 11,5 vol. %.
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
2. Rdeče vino
KRATEK OPIS
Odvisno od uporabljene sorte in kletarskih postopkov barva rdečih vin običajno sega od svetlo rdeče do rubinasto in granatno rdeče in rdeče črne, pogosto z modrikastimi, vijoličnimi in rjavimi odtenki. Razvije se lahko opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena.
Odvisno od uporabljene sorte vinske trte in kletarskih postopkov imajo rdeča vina običajno sadne arome, ki spominjajo na češnje, rdeče ali črno jagodičje, črni ribez ali včasih suho sadje.
Vina srednjega telesa imajo običajno blage do zaznavne kisline in diskretno taninsko strukturo z izrazito sadnostjo. Vina polnega telesa imajo koncentrirane arome rdečega ali črnega jagodičja, prisotne pa so lahko tudi začimbne in dimaste arome. Ta vina imajo običajno nežnejšo strukturo kislin, vendar močne tanine, zaradi česar imajo dobro strukturo in so primerna za staranje.
Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča, tako da delež skupnega alkohola znaša največ 12 vol. %.
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
3. Vino rosé, belo vino iz rdečega grozdja (blanc de noir)
KRATEK OPIS
Vina rosé so običajno nežno rožnata do bledo ali svetlo rdeča, bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir) pa imajo barvo belega vina. Razvije se lahko opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena.
Ker se mošt obdela enako kot pri belem vinu, imajo ta vina običajno sadno in svežo aromo, ki spominja na rdeče ali svetlo rumeno sadje in jagodičje. Vina rosé se od rdečih vin razlikujejo po tem, da so na splošno sveža z zmernejšim deležem alkohola in nižjo vsebnostjo taninov. Ta vina imajo običajno prefinjeno do zaokroženo strukturo in okus, za katerega so značilne nežne do sveže in živahne kisline.
Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča, tako da delež skupnega alkohola znaša največ 11,5 vol. %.
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
4. Rdečkasto vino (rotling)
KRATEK OPIS
Ta vina so običajno bledo do intenzivno svetlo rdeče barve, s senzoričnimi lastnostmi, ki so podobne lastnostim vin rosé. Njihove arome so pretežno sadne, včasih nežno začimbne, z notami jagodičja, pečkatega sadja in agrumov. Običajno imajo nežen do bogat okus in svežo strukturo kislin. Razvije se lahko opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena.
Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča, tako da delež skupnega alkohola znaša največ 11,5 vol. %.
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
5. Enološki postopki
5.1. Posebni enološki postopki
1. Vsi proizvodi
Posebni enološki postopek
Uporabljajo se veljavni predpisi.
2. Vsi proizvodi
Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin
Uporabljajo se veljavni predpisi.
3. Vsi proizvodi
Pridelovalne prakse
Uporabljajo se veljavni predpisi.
5.2. Največji donosi
1. Vino
150 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Proizvodi z zaščiteno geografsko označbo „Nahegauer Landwein“ morajo izvirati iz vinogradov v naslednjih občinah in občinskih delih:
Alsenz (4597), Altenbamberg (1978), Auen (2037), Bad Kreuznach (Bad Kreuznach (1942), Bad Münster a. Stein (1976), Bosenheim (1943), Ebernburg (1977), Ippesheim (1945), Planig (1944), Winzenheim (1941)), Bad Sobernheim (Sobernheim (2043)), Bärweiler (2047), Bayerfeld-Steckweiler (4625), Becherbach bei Kirn (2088), Bingen am Rhein (Bingerbrueck (3521)), Bockenau (2003), Boos bei Bad Kreuznach (2001), Braunweiler (2014), Breitenheim (2073), Bretzenheim (1928), Burgsponheim (2004), Callbach (2063), Dalberg (2016), Desloch (2072), Dielkirchen (Dielkirchen (4623), Steingruben (4624)), Dorsheim (1922), Duchroth (1982), Eckenroth (1909), Feilbingert (1980), Finkenbach-Gersweiler (4606), Gaugrehweiler (4596), Gerbach (4627), Guldental (Heddesheim (1927), Waldhilbersheim (1926)), Gutenberg (2009), Hargesheim (2008), Hergenfeld (2010), Hochstätten (1979), Hohenöllen (4683), Hüffelsheim (1997), Kalkofen (4593), Kirschroth (2046), Langenlonsheim (1924), Langenthal (2038), Laubenheim (1923), Lauschied (2048), Lettweiler (2061), Mandel (2006), Mannweiler-Cölln (Cölln (4600), Mannweiler (4599)), Martinstein (2051), Meddersheim (2044), Meisenheim (2069), Merxheim (2045), Monzingen (2041), Münsterappel (4594), Münster-Sarmsheim (3512), Niederhausen (1984), Niederhausen an der Appel (4591), Niedermoschel (4603), Norheim (1985), Nussbaum (2042), Oberhausen an der Appel (4595), Oberhausen an der Nahe (1983), Obermoschel (4604), Oberndorf (4598), Oberstreit (2002), Odernheim am Glan (2050), Offenbach-Hundheim (Offenbach (4701)), Raumbach (2070), Rehborn (2062), Rockenhausen (4631), Roth bei Bad Kreuznach (1906), Roxheim (2007), Rüdesheim (1996), Rümmelsheim (1921), Sankt Katharinen (2013), Schloßböckelheim (1999), Schöneberg bei Bad Kreuznach (1908), Schweppenhausen (1910), Simmertal (2096), Sommerloch (2012), Spabrücken (2017), Sponheim (2005), Staudernheim (2049), Stromberg (1907), Traisen (1986), Unkenbach (4605), Waldalgesheim (Genheim (3511)), Waldböckelheim (2000), Waldlaubersheim (1911), Wallhausen (2011), Warmsroth (Wald-Erbach (1905), Warmsroth (1904)), Weiler bei Bingen (3509), Weiler bei Monzingen (2040), Weinsheim bei Bad Kreuznach (1998), Windesheim (1925), Winterborn (4592) in Wolfstein (4658).
Natančna razmejitev je razvidna iz zemljevidov, ki prikazujejo vinogradniške površine v teh občinah, razmejenih s parcelami. Zemljevidi so dostopni na spletnem naslovu: www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein.
Vino „Landwein“ se lahko vinificira zunaj določenega pridelovalnega območja, na katerem je bilo grozdje potrgano in ki je navedeno na etiketi, pod pogojem, da vinificiranje poteka v isti ali sosednji zvezni deželi.
7. Sorte vinske trte
|
|
Accent |
|
|
Acolon |
|
|
Adelfränkisch – grüner adelfränkisch |
|
|
Albalonga |
|
|
Aromera |
|
|
Artaban |
|
|
Auxerrois – auxerrois blanc, pinot auxerrois |
|
|
Bacchus |
|
|
Blauer frühburgunder – pinot noir précoce, pinot madeleine, madeleine noir, frühburgunder, pinot madelaine |
|
|
Blauer limberger – lemberger, blaufränkisch, limberger |
|
|
Blauer portugieser |
|
|
Blauer silvaner |
|
|
Blauer spätburgunder |
|
|
Blütenmuskateller |
|
|
Bronner |
|
|
Cabaret noir |
|
|
Cabernet blanc |
|
|
Cabernet cantor |
|
|
Cabernet carbon |
|
|
Cabernet cortis |
|
|
Cabernet cubin |
|
|
Cabernet dorio |
|
|
Cabernet dorsa |
|
|
Cabernet franc |
|
|
Cabernet jura |
|
|
Cabernet mitos |
|
|
Cabernet sauvignon |
|
|
Cabertin |
|
|
Calardis blanc |
|
|
Calardis musqué |
|
|
Chardonnay |
|
|
Chenin blanc |
|
|
Comtessa |
|
|
Dakapo |
|
|
Deckrot |
|
|
Divico |
|
|
Divona |
|
|
Domina |
|
|
Donauriesling |
|
|
Dornfelder |
|
|
Dunkelfelder |
|
|
Ehrenfelser |
|
|
FR 628-2005 r |
|
|
Faberrebe |
|
|
Floreal |
|
|
Freisamer |
|
|
Gamay noir |
|
|
Gelber kleinberger |
|
|
Gelber muskateller |
|
|
Gm 6414-39 |
|
|
Gm 6423-12 |
|
|
Gm 6423-7 |
|
|
Gm 7517-29 |
|
|
Gm 7519-1 |
|
|
Gm 7519-3 |
|
|
Gm 7520-1 |
|
|
Gm 7539-4 |
|
|
Gm 7816-7 |
|
|
Gm 7838-1 |
|
|
Goldmuskateller – muskateller |
|
|
Grüner silvaner – silvaner, sylvaner |
|
|
Grüner veltliner – veltliner |
|
|
Grünfränkisch |
|
|
Hegel |
|
|
Hibernal |
|
|
Huxelrebe – huxel |
|
|
Hölder |
|
|
Johanniter |
|
|
Juwel |
|
|
Kanzler |
|
|
Kerner |
|
|
Kernling |
|
|
Kleiner fränkischer burgunder – burgunder fränkisch kleiner |
|
|
Laurot |
|
|
Merlot |
|
|
Monarch |
|
|
Morio muskat |
|
|
Muscaris |
|
|
Muskat ottonel – muskat-ottonel |
|
|
Muskat trollinger |
|
|
Müller thurgau – rivaner |
|
|
Müllerrebe – schwarzriesling, pinot meunier |
|
|
Neronet |
|
|
Optima 113 – optima |
|
|
Orion |
|
|
Ortega |
|
|
Ortlieber |
|
|
Osteiner |
|
|
Palas |
|
|
Pamina |
|
|
Perle |
|
|
Phoenix – phönix |
|
|
Pinotin |
|
|
Prinzipal |
|
|
Regent |
|
|
Regner |
|
|
Reichensteiner |
|
|
Rieslaner |
|
|
Rondo |
|
|
Rosé Chardonnay – chardonnay, rosa chardonnay, chardonnay rosé |
|
|
Rotberger |
|
|
Roter elbling – elbling rouge |
|
|
Roter muskateller – muskateller, muscat, moscato |
|
|
Roter riesling |
|
|
Roter traminer – clevner, traminer |
|
|
Ruländer – pinot grigio, grauburgunder, grauer burgunder, pino gris |
|
|
Saint laurent – st. laurent, sankt laurent |
|
|
Sangiovese |
|
|
Saphira |
|
|
Satin noir |
|
|
Sauvignac |
|
|
Sauvignon blanc – muskat silvaner |
|
|
Sauvignon gris |
|
|
Suvitage |
|
|
Scheurebe |
|
|
Schwarzblauer riesling |
|
|
Schönburger |
|
|
Semillon |
|
|
Septimer |
|
|
Sibera |
|
|
Siegerrebe |
|
|
Solaris |
|
|
Soreli |
|
|
Souvignier gris |
|
|
Staufer |
|
|
Syrah |
|
|
Thurling |
|
|
VB 91-26-5 |
|
|
Vidoc |
|
|
Viognier |
|
|
Voltis – colmar 2011 G |
|
|
Weißer burgunder – pinot bianco, weißburgunder, pinot blanc |
|
|
Weißer elbling – elbling, kleinberger |
|
|
Weißer riesling – riesling renano, rheinriesling, klingenberger, riesling |
|
|
Würzer |
8. Opis povezave
Poenostavljenleži vinorodno območje v trikotniku med mesti Bingen, Alsenz in Monzingen. Je del treh fiziografskih območij. Na skrajnem severovzhodu v vinorodno območje sega vznožje gričevja Hunsrück (Soonwald). Severni del pripada pokrajini Nördliches Oberrheintiefland (severno Zgornjerensko nižavje), ki jo sestavljata Unteres Nahehügelland in Untere Naheebene (gričevje ob spodnjem toku reke Nahe in ravnica ob spodnjem toku reke Nahe), medtem ko južni del pripada gričevju Saar-Nahe-Bergland (gričevje ob rekah Saar in Nahe) v višavju Nordpfälzer Bergland (severno pfalško višavje). Ta fiziografska struktura je grob oris geologije regije. Vinogradniško območje v povprečju leži na približno 210 metrih nadmorske višine. Vinogradništvo na območju Nahe se izvaja tudi na strmih ali zelo strmih pobočjih.
Najstarejše kamnine na območju segajo v obdobje devona. Med njimi so strnjene starodavne morske usedline (peščenjak, skrilavec, kvarciti) in metamorfne kamnine (zeleni skrilavec, filit). Vendar so daleč najbolj razširjene kamnine rotliegend, vključno z ognjeniškimi (latit, andezit in bazalt). Trta raste tudi na terciarnih usedlinah, vključno z rečnim in obalnim peskom ter morskim laporjem.
Povprečna letna dnevna temperatura je 9,3 °C, povprečna temperatura v rastni dobi pa 13,8 °C. Povprečna letna količina padavin je 580 mm, pri čemer 60 % padavin pade v rastni dobi.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
Določi ga organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice.
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
|
— |
100 % grozdja, ki se uporabi za proizvodnjo vina „Nahegauer Landwein“, mora izvirati iz občin ali katastrskih občin iz točke 4 specifikacije proizvoda in iz odobrenih sort vinske trte iz točke 8 specifikacije proizvoda. |
|
— |
Ostanek sladkorja v vinu, ki se trži kot vino „Landwein“ (deželno vino), ne sme presegati največje dovoljene vrednosti za izraz „polsuho“. |
|
— |
Pri označevanju proizvodov z ZGO „Nahegauer Landwein“, ki se tržijo z navedbo sorte vinske trte, se lahko uporabljajo samo dejanska imena. Zvrščanje z žlahtniteljskimi sortami je dovoljeno. Če je bil proizvod proizveden izključno iz grozdja žlahtniteljskih sort, ga je treba tržiti brez navedbe sorte vinske trte na etiketi. |
Povezava na specifikacijo proizvoda
www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1165/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)