<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.12-->
  <head>
    <title>2024-09-202409T118202205280-00-TRA-DOC-SL-ARRET-T-0528-22-202407176-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="1" name="EP_Mention"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="20/12/2024 13:01:43" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="Publication intégrale au Rec ou RecFP, mention Rec" name="Mention"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="81yCTB7BW6EizYBs9zbAFWtFtB5LslNPoqDkPo9rN4sXESJhbIh37Tcsrjqvtg7BEutX+wGKaKyKdwm3aQSkrRiUYMSsar2u2p4eHCMU6Qmpy1sB0HoZ7CFRQSTolGVeRBSGF7sBscRJA7yynagswsdwL2rMGpEViyC6o9gUai4=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GendocTemplateSubType"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0528" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2022" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_T" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 24-10-24 10:58:35" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="Normal" name="Version"/>
    <meta content="T" name="Juridiction"/>
    <meta content="f51eefd3136047d0805ca75774c7a746" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0528" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RD" name="NatureAff"/>
    <meta content="RD" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="T" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 18. 9. 2024 – Zadeva T‑528/22</div>
      <div id="rId21" style="default">Belaruskali/Svet</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti razširjeni senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 18. septembra 2024 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini – Zamrznitev sredstev – Seznam oseb, subjektov in organov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Uvrstitev imena tožeče stranka na seznam – Podpora režimu – Finančna podpora – Podjetje v državni lasti – Imetništvo koristi od režima – Zatiranje civilne družbe – Napaka pri presoji“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi T‑528/22,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      Belaruskali AAT s sedežem v Soligorsku (Belorusija), ki jo zastopata V. Ostrovskis in E. Anevlavi, odvetnika,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-6" title="page-1">
      tožeča stranka,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-7" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      Svetu Evropske unije, ki ga zastopajo J. Rurarz, B. Driessen in A. Boggio‑Tomasaz, agenti,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-9" title="page-1">
      tožena stranka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      ob intervenciji
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      Kraljevine Belgije, ki jo zastopajo C. Pochet, L. Van den Broeck in M. Van Regemorter, agentke,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      in
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      Republike Latvije, ki jo zastopata K. Pommere in J. Davidoviča, agentki,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-14" title="page-1">
      intervenientki,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-15" title="page-1">
      SPLOŠNO SODIŠČE (četrti razširjeni senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      v sestavi R. da Silva Passos, predsednik, S. Gervasoni, sodnik, N. Półtorak (poročevalka), I. Reine in T. Pynnä, sodnici,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-1">
      sodna tajnica: M. Zwozdziak‑Carbonne, administratorka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      na podlagi sklepa z dne 11. novembra 2022, Belaruskali/Svet (T‑528/22 R, neobjavljen, EU:T:2022:709), s katerim je predsednik Splošnega sodišča zavrnil predlog za izdajo začasne odredbe in pridržal odločitev o stroških,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      na podlagi pisnega dela postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-1">
      na podlagi obravnave z dne 10. aprila 2024
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-22" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka, družba Belaruskali ATT, s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlaga razglasitev ničnosti, na prvem mestu, Izvedbenega sklepa Sveta (SZVP) 2022/881 z dne 3. junija 2022 o izvajanju Sklepa 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL 2022, L 153, str. 77) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2022/876 z dne 3. junija 2022 o izvajanju člena 8a(1) Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL 2022, L 153, str. 1) (v nadaljevanju skupaj: prvotna akta) ter, na drugem mestu, Sklepa Sveta (SZVP) 2023/421 z dne 24. februarja 2023 o spremembi Sklepa 2012/642 (UL 2023, L 61, str. 41) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2023/419 z dne 24. februarja 2023 o izvajanju člena 8a Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Belorusiji in vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini (UL 2023, L 61, str. 20) (v nadaljevanju skupaj: akta o ohranitvi) v delu, v katerem se ti akti nanašajo nanjo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje pred vložitvijo tožbe in po tem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je edini proizvajalec kalijevih gnojil v Belorusiji in eden največjih proizvajalcev kalijevih gnojil na svetu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta zadeva spada v okvir omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija leta 2004 sprejela zaradi razmer v Belorusiji v zvezi z demokracijo, pravno državo in človekovimi pravicami ter vpletenostjo Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet Evropske unije je 18. maja 2006 na podlagi členov [75 in 215 PDEU] sprejel Uredbo (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih proti predsedniku Lukašenku in nekaterim uradnikom Belorusije (UL 2006, L 134, str. 1), 15. oktobra 2012 pa na podlagi člena 29 PEU Sklep 2012/642/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji (UL 2012, L 285, str. 1).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4(1)(b) Sklepa 2012/642 ter člen 2(1) in (5) Uredbe št. 765/2006 sta v različicah, ki sta se uporabljali na dan sprejetja prvotnih aktov, določala, da se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki so v lasti oziroma jih posedujejo ali nadzirajo med drugim fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki imajo korist od ali podpirajo režim Lukašenka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se v skladu s členom 4(1)(a) Sklepa 2012/642 in členom 2(4) Uredbe 765/2006 zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki so v lasti oziroma jih posedujejo ali nadzirajo med drugim osebe, subjekti ali organi, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic ali zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije ali katerih dejavnosti na kakršen koli način resno ogrožajo demokracijo ali pravno državo v Belorusiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet je 24. julija 2021 sprejel Sklep (SZVP) 2021/1031 o spremembi Sklepa 2012/642 (UL 2021, LI 224, str. 15) in Uredbo (EU) 2021/1030 o spremembi Uredbe št. 765/2006 (UL 2021, LI 224, str. 1).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 2g Sklepa 2012/642, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2021/1031, je prepovedan nakup, uvoz ali prenos proizvodov iz kalijevega klorida (ali „pepelike“) iz Belorusije. V skladu s členom 1i Uredbe 765/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2021/1030, je iz Belorusije prepovedano neposredno ali posredno uvažati, kupovati ali prenašati proizvode iz kalijevega klorida iz Priloge VIII k navedeni uredbi, ne glede na to, ali izvirajo iz Belorusije ali ne (v nadaljevanju skupaj: sektorski omejevalni ukrepi).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predsednik Ruske federacije je 24. februarja 2022 napovedal vojaško operacijo v Ukrajini, ruske oborožene sile pa so istega dne začele napad na Ukrajino v več delih države.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">24. februarja 2022 je visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko objavil izjavo, v kateri je v imenu Unije obsodil „neizzvano invazijo“ oboroženih sil Ruske federacije na Ukrajino in navedel, da bo „Belorusija vpletenost v neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini drago plačala“, in da „[omejevalne] ukrepe uperjamo proti tistim v Belorusiji, ki sodelujejo pri teh napadih na Ukrajino, hkrati pa z njimi omejujemo trgovino v številnih ključnih sektorjih“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz druge uvodne izjave in navedb v prvotnih aktih, sta bila ta sprejeta zaradi resnosti razmer v Belorusiji in kot odgovor na nenehne kršitve človekovih pravic ter sistematično zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije. Prvotna akta se sklicujeta tudi na vpletenost Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je bila s prvotnima aktoma uvrščena v 28. vrstico tabele B seznama oseb, subjektov in organov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge k Sklepu 2012/642 in Priloge I k Uredbi št. 765/2006 (v nadaljevanju skupaj: zadevna seznama).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet je v prvotnih aktih uvrstitev tožeče stranke na zadevna seznama obrazložil tako:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-3">
      „Odprta delniška družba ‚Belaruskali‘ je podjetje v državni lasti in eden največjih proizvajalcev kalijevega klorida na svetu; podjetje proizvede 20 % svetovnega izvoza te snovi. Zato je pomemben vir prihodkov in tujih valut za Lukašenkov režim. Aleksander Lukašenko ga je opisal kot ‚nacionalno bogastvo, ponos in enega od stebrov beloruskega izvoza‘. Zato ima odprta delniška družba ‚Belaruskali‘ koristi od Lukašenkovega režima in ga podpira.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-3">
      Vodstvo odprte delniške družbe ‚Belaruskali‘ je zaposlene, ki so sodelovali na stavkah in mirnih protestih po potvorjenih predsedniških volitvah v Belorusiji avgusta 2020, ustrahovalo in jih odpustilo. Lukašenko je osebno grozil, da bo stavkajoče nadomestil z ukrajinskimi rudarji. Podjetje ‚Beloruskali‘ je zato odgovorno za zatiranje civilne družbe v Belorusiji in podpira Lukašenkov režim.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet je 7. junija 2022 v Uradnem listu Evropske unije objavil obvestilo osebam, zoper katere so bili sprejeti omejevalni ukrepi iz [prvotnih aktov] (UL 2022, C 221, str. 2). V navedenem obvestilu je bilo navedeno, da lahko fizične in pravne osebe, na katere se to nanaša, Svetu do 30. novembra 2022 pošljejo zahtevo za ponovno preučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na zadevna seznama.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je z dopisom z dne 22. junija 2022 zaprosila za dostop do informacij in dokazov, s katerimi je bila utemeljena navedena uvrstitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet je 22. julija 2022 tožeči stranki poslal delovne dokumente z oznakami WK 5532/2022 INIT, WK 5532/2022 ADD 1 in WK 6656/2022 INIT, ki so vsebovali dejanske elemente, ki so se upoštevali pri njeni uvrstitvi na zadevna seznama.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je z dopisom z dne 30. novembra 2022 pri Svetu vložila zahtevo za ponovno preučitev svoje uvrstitve na zadevna seznama s prvotnima aktoma (v nadaljevanju: zahteva za ponovno preučitev).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet je z dopisom z dne 21. decembra 2022 tožečo stranko obvestil o tem, da namerava ohraniti omejevalne ukrepe zoper njo, in ji poslal dodatni delovni dokument z oznako 17500/2022 INIT in datumom 13. december 2022.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je 12. januarja 2023 Svetu predložila svoje pripombe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet je 24. februarja 2023 tožeči stranki v odgovor na zahtevo za ponovno preučitev poslal uradni dopis, v katerem je ponovil trditve iz prvotne obrazložitve. V istem dopisu je Svet navedel, da se je odločil, da ohrani uvrstitev tožeče stranke na zadevna seznama.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z aktoma o ohranitvi so bili ukrepi zoper tožečo stranko do 28. februarja 2024 podaljšani iz istih razlogov, kot so bili navedeni v prvotnih aktih (glej točko 13 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sektorski omejevalni ukrepi so bili spremenjeni s Sklepom Sveta (SZVP) 2022/356 z dne 2. marca 2022 o spremembi Sklepa 2012/642 (UL 2022, L 67, str. 103) in z Uredbo Sveta (EU) 2022/355 z dne 2. marca 2022 o spremembi Uredbe št. 765/2006 (UL 2022, L 67, str. 1) ter podaljšani z aktoma o ohranitvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">prvotna akta in akta o ohranitvi razglasi za nične v delu, v katerem se nanašajo nanjo;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svetu naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožbo zavrne;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kraljevina Belgija in Republika Latvija predlagata zavrnitev tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost dokumentov, predloženih po koncu pisnega dela postopka </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je z ločenim dokumentom, vloženim 8. aprila 2024, predložila nove dokaze in ponovila svoja stališča z dne 29. novembra 2023 o podaljšanju z akti o ohranitvi, s katerimi je v bistvu prerekala trditve Sveta iz replike.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet ob podpori Kraljevine Belgije in Republike Latvije izpodbija dopustnost teh novih dokazov, navedenih v točki 26 zgoraj, ker naj bi bili v skladu s členom 85(3) Poslovnika Splošnega sodišča vloženi prepozno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 85(1) Poslovnika se dokazi predložijo in dokazni predlogi podajo v okviru prve izmenjave vlog. V skladu s členom 85(2) tega poslovnika lahko glavne stranke v utemeljitev svojih trditev dokaze predložijo ali dokazne predloge podajo še v repliki in dupliki, če upravičijo zamudo pri njihovi predložitvi oziroma podaji. V skladu s členom 85(3) Poslovnika lahko glavne stranke izjemoma predložijo dokaze ali podajo dokazne predloge še pred koncem ustnega dela postopka ali pred odločitvijo Splošnega sodišča, da bo odločilo brez ustnega dela postopka, če upravičijo zamudo pri njihovi predložitvi oziroma podaji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso ima Splošno sodišče na eni strani pristojnost, da zavrne prepozno predložene dokaze, če ugotovi, da ta prepozna predložitev ni pravno zadostno utemeljena ali da nima podlage, na drugi strani pa se za uporabo člena 85(3) Poslovnika zahteva, da se dokaže obstoj izjemnih okoliščin (sodba z dne 23. novembra 2023, Ryanair in Airport Marketing Services, C‑758/21 P, EU:C:2023:917, točka 49). V obravnavani zadevi tožeča stranka ni predložila ničesar, s čimer bi bilo mogoče upravičiti zamudo pri predložitvi zadevnih dodatnih dokazov 8. aprila 2024, torej dva dneva pred obravnavo (glej sodbo z dne 29. septembra 2021, Ryanair in drugi/Komisija, T‑448/18, neobjavljena, EU:T:2021:626, točka 58).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je treba šteti, da tožeča stranka v smislu člena 85(3) Poslovnika pravno ni zadostno upravičila zamude pri predložitvi dokazov, vloženih 8. aprila 2024. Zato so ti nedopustni in jih Splošno sodišče pri obravnavi te tožbe ne bo upoštevalo (glej v tem smislu sodbo z dne 29. septembra 2021, Ryanair in drugi/Komisija, T‑448/18, neobjavljena, EU:T:2021:626, točka 63).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu je treba preučiti predlog za razglasitev delne ničnosti prvotnih aktov, na drugem mestu pa predlog za razglasitev delne ničnosti aktov o ohranitvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za delno razglasitev ničnosti prvotnih aktov</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v utemeljitev predloga za razglasitev delne ničnosti prvotnih aktov navaja pet tožbenih razlogov. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela zakonitosti in je razdeljen na pet delov, od katerih se prvi nanaša na kršitev temeljnih človekovih pravic, drugi na kršitev mednarodnopravnih aktov, tretji na kršitev ciljev, ki so določeni v pravnih temeljih Evropske unije, četrti na kršitev načela, da morajo biti ukrepi ciljno usmerjeni, in peti na kršitev načela pravne varnosti. Drugi tožbeni razlog se nanaša na napako pri presoji. Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela prepovedi diskriminacije. Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti. Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba analizirati peti tožbeni razlog, nato peti del prvega tožbenega razloga, nato drugi tožbeni razlog, nato drugi del prvega tožbenega razloga, nato prvi, tretji in četrti del prvega tožbenega razloga skupaj s četrtim tožbenim razlogom, in nazadnje tretji tožbeni razlog.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Peti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi, da so v obrazložitvi Sveta iz priloge k Sklepu 2022/881 zgolj povzeta merila za utemeljitev uvrstitve na seznam, ni pa navedeno, kako naj bi podpirala Lukašenkov režim, od njega imela korist ali bila odgovorna za zatiranje civilne družbe v Belorusiji. Iz sodne prakse pa naj bi izhajalo, da obrazložitev Sveta s takšnimi navedbami brez informacij, ki omogočajo njihovo potrditev, ni zadostna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet ob podpori Republike Latvije to trditev prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spomniti velja, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso namen obveznosti obrazložitve akta, ki posega v položaj, ki je korelat načela spoštovanja pravice do obrambe, na eni strani dati zadevni osebi na voljo dovolj podatkov, da ugotovi, ali je akt ustrezno utemeljen in ali vsebuje morebitno napako, na podlagi katere bi ta lahko izpodbijala njegovo veljavnost pred sodiščem Unije, in na drugi strani temu omogočiti izvajanje nadzora nad zakonitostjo tega akta (glej sodbo z dne 23. septembra 2014, Ipatau/Svet, T‑646/11, neobjavljena, EU:T:2014:800, točka 92 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obrazložitev, ki se zahteva s členom 296 PDEU, mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je avtor akta, tako da se lahko zadevna oseba seznani z utemeljitvijo sprejetih ukrepov in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor (glej sodbo z dne 23. septembra 2014, Ipatau/Svet, T‑646/11, neobjavljena, EU:T:2014:800, točka 93 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obrazložitvi akta Sveta, s katerim je bil naložen omejevalni ukrep, morajo biti poleg pravne podlage tega ukrepa navedeni tudi specifični in konkretni razlogi, iz katerih Svet pri odločanju na podlagi svoje diskrecijske pravice meni, da mora ta ukrep veljati za zadevno osebo (glej sodbo z dne 24. maja 2023, Lyubetskaya/Svet, T‑556/21, neobjavljena, EU:T:2023:283, točka 19 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar mora biti obrazložitev, ki se zahteva s členom 296 PDEU, prilagojena naravi zadevnega akta in okoliščinam, v katerih je bil sprejet. Obveznost obrazložitve je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, naravo podanih razlogov in interes za pojasnila, ki ga lahko imajo naslovniki ali druge osebe, na katere se akt nanaša v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU. Ni treba, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, ker je treba zadostnost obrazložitve presojati ne le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen okvir in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (glej sodbo z dne 23. septembra 2014, Ipatau/Svet, T‑646/11, neobjavljena, EU:T:2014:800, točka 95 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, akt, ki posega v položaj, je dovolj obrazložen, če je bil sprejet v okviru, ki ga zadevna oseba pozna in ji omogoča, da razume obseg ukrepa, sprejetega v zvezi z njo (glej sodbo z dne 23. septembra 2014, Ipatau/Svet, T‑646/11, neobjavljena, EU:T:2014:800, točka 96 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se uporaba fraz „[ima korist od] Lukašenkovega režima in ga podpira“ ter „zatiranje civilne družbe“ v navedeni obrazložitvi izrecno nanaša na sporna merila za uvrstitev na seznam, navedena v točkah 5 in 6 zgoraj, v skladu s katerimi se na zadevna seznama uvrstijo osebe, subjekti ali organi, ki imajo korist od ali podpirajo Lukašenkov režim, ali ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic ali zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije ali katerih dejavnosti kako drugače resno ogrožajo demokracijo ali pravno državo v Belorusiji. Zato je tožeča stranka zlahka razumela merila, na podlagi katerih je bila uvrščena na zadevna seznama.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz razlogov za uvrstitev tožeče stranke na zadevna seznama, navedenih v točki 13 zgoraj, je bila tožeča stranka na ta seznama uvrščena zato, ker je podjetje v državni lasti in eden največjih proizvajalcev kalijevega klorida na svetu, ki proizvede 20 % svetovnega izvoza te snovi. Zato je pomemben vir prihodkov in tujih valut za režim Lukašenka, ki jo je opisal kot „nacionalno bogastvo, ponos in enega od stebrov beloruskega izvoza“. Zato ima tožeča stranka korist od Lukašenkovega režima in ga podpira. Poleg tega je vodstvo podjetja zaposlene, ki so sodelovali na stavkah in mirnih protestih po potvorjenih predsedniških volitvah v Belorusiji avgusta 2020, ustrahovalo in jih odpustilo. Predsednik Lukašenko je osebno grozil, da bo stavkajoče nadomestil z ukrajinskimi rudarji. Tako so v prvotnih aktih navedeni „specifični in konkretni razlogi“ v smislu sodne prakse, navedene v točki 38 zgoraj, zaradi katerih se šteje, da je tožeča stranka odgovorna za zatiranje civilne družbe v Belorusiji in da podpira Lukašenkov režim, torej tisti, zaradi katerih zoper tožečo stranko veljajo omejevalni ukrepi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba na podlagi navedenih preudarkov skleniti, da sta prvotna akta pravno zadostno obrazložena in da je treba peti tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Peti del prvega tožbenega razloga: kršitev načela pravne varnosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi, da zahteva po zakonitosti iz člena 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah predpostavlja obstoj natančnih in predvidljivih pravnih pravil. Izrazoslovje, uporabljeno v upoštevnih merilih, ki je bilo podlaga za njeno uvrstitev na zadevna seznama, pa naj ne bi bilo jasno. Natančneje, nejasni naj bi bili naslednji izrazi: „Lukašenkov režim“, „podpiranje“, „[imeti korist]“, „civilna družba“ in „zatiranje“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet ob podpori Kraljevine Belgije in Republike Latvije te trditve prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spomniti velja, da se merila za uvrstitev na zadevna seznama nanašajo na „osebe, subjekte ali organe, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic ali zatiranje civilne družbe“ in ki „[imajo korist od] ali podpirajo režim Lukašenka“, določena pa so v členu 4(1)(a) in (b) Sklepa 2012/642. Zato se očitek tožeče stranke v bistvu nanaša na to določbo Sklepa 2012/642.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se v skladu s sodno prakso lahko šteje, da je bil ugovor nezakonitosti podan implicitno, če je iz tožbe dovolj jasno razvidno, da je tožeča stranka želela navesti tak očitek (glej v tem smislu sodbe z dne 15. septembra 2016, Yanukovych/Svet, T‑346/14, EU:T:2016:497, točka 56; z dne 15. septembra 2016, Yanukovych/Svet, T‑348/14, EU:T:2016:508, točka 57, in z dne 22. septembra 2021, Al‑Imam/Svet, T‑203/20, EU:T:2021:605, točka 39 (neobjavljena)).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz analize tožbe, zlasti njene točke 104, pa je razvidno, da tožeča stranka – ne da bi ugovor nezakonitosti na podlagi člena 277 PDEU formalno uveljavljala – v okviru predlogov za razglasitev ničnosti prvotnih aktov uveljavlja nezakonitost zgoraj navedenih meril iz člena 4(1)(a) in (b) Sklepa 2012/642.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso načelo pravne varnosti, ki je splošno načelo prava Unije, med drugim zahteva, da so pravna pravila jasna in natančna ter da so njihovi učinki predvidljivi, predvsem če imajo lahko neugodne posledice za posameznike in podjetja. Sankcijo, tudi če ni kazenskopravna, je mogoče naložiti le, če ima jasno in nedvoumno zakonito podlago. Načelo pravne varnosti zlasti pomeni, da so vsi predpisi Unije, zlasti kadar se z njimi nalagajo sankcije ali se dovoljuje, da se naložijo sankcije, jasni in natančni, zato da lahko zadevne osebe nedvoumno poznajo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njih, in lahko posledično ustrezno ukrepajo. Ta zahteva po jasni in natančni pravni podlagi velja tudi za področje omejevalnih ukrepov (glej sodbo z dne 4. septembra 2015, NIOC in drugi/Svet, T‑577/12, neobjavljena, EU:T:2015:596, točki 131 in 132 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi kontekst, v katerega je umeščena, in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je. Zgodovina nastanka določbe prava Unije prav tako lahko razkrije elemente, ki so upoštevni za njeno razlago (sodba z dne 2. septembra 2021, CRCAM, C‑337/20, EU:C:2017:671, točka 31 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega mora sodišče Unije v okviru sodnega nadzora nad omejevalnimi ukrepi Svetu priznati široko polje proste presoje za opredelitev splošnih meril, s katerimi se omeji krog oseb, proti katerim se lahko sprejmejo omejevalni ukrepi (sodba z dne 13. septembra 2018, Vnesheconombank/Svet, T‑737/14, neobjavljena, EU:T:2018:543, točka 94).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To, da so izrazi v določbi nejasni, ne pomeni nujno, da gre za kršitev temeljnih svoboščin, in to, da zakon podeljuje pooblastilo za prosto presojo, samo po sebi ni v nasprotju z zahtevo po predvidljivosti, če sta obseg in način izvrševanja takega pooblastila opredeljena dovolj jasno glede na legitimni cilj, da se posamezniku zagotovi ustrezno varstvo pred samovoljo. Poleg tega zahteva po predvidljivosti, ki spremlja načelo zakonitosti kazni – ki zahteva, da zakon jasno opredeli kazniva dejanja in kazni – ne nasprotuje temu, da se z zakonom podeli diskrecijska pravica, katere obseg in način izvrševanja sta opredeljena dovolj jasno. Ta načela sodne prakse se uporabljajo tudi za omejevalne ukrepe, ki sicer načeloma niso namenjeni sankcioniranju kršitev, temveč so preventivni ukrepi, vendar močno posegajo v pravice in svoboščine zadevnih oseb (glej v tem smislu sodbi z dne 16. julija 2014, National Iranian Oil Company/Svet, T‑578/12, neobjavljena, EU:T:2014:678, točki 116 in 117, in z dne 4. septembra 2015, NIOC in drugi/Svet, T‑577/12, neobjavljena, EU:T:2015:596, točki 135 in 136 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, prvič, da je široka opredelitev spornih meril, ki Svetu podeljujejo pooblastilo za prosto presojo, lahko združljiva z načeli sorazmernosti in pravne varnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 22. septembra 2016, Tose’e Ta’avon Bank/Svet, T‑435/14, neobjavljena, EU:T:2016:531, točka 39).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, opozoriti je treba, da je treba pomen in obseg zadevnih izrazov določiti glede na njihov običajen pomen v vsakdanjem jeziku, ob upoštevanju konteksta, v katerem se uporabljajo, in ciljev ureditve, katere del so, pri čemer je treba pojasniti, da razlaga določbe prava Unije ne sme povzročiti, da se jasnemu in natančnemu besedilu te določbe odvzame polni učinek (sodba z dne 18. oktobra 2023, MAZ-upravljajusaja kompanija holdinga Belavtomaz/Svet, T‑532/21, neobjavljena, EU:T:2023:656, točka 52).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spomniti je treba tudi, da je treba uredbo, ki določa omejevalne ukrepe, razlagati ne le ob upoštevanju sklepa, sprejetega v okviru skupne zunanje in varnostne politike iz člena 215(2) PDEU, ampak tudi ob upoštevanju zgodovinskega konteksta, v katerem so bili sprejeti predpisi Unije in v katerega je ta uredba umeščena. Enako velja za sklep, sprejet na področju skupne zunanje in varnostne politike, ki ga je treba razlagati ob upoštevanju konteksta, v katerega je umeščen (sodba z dne 18. oktobra 2023, MAZ‑upravljajusaja kompanija holdinga Belavtomaz/Svet, T‑532/21, neobjavljena, EU:T:2023:656, točka 53).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 55 zgoraj, je treba ugotoviti, da sta bili merili „[koristi od]“ in „podpiranja“ Lukašenkovega režima v okviru omejevalnih ukrepov proti Belorusiji od leta 2004 uvedeni s členom 1(1) in (2) Sklepa Sveta 2012/36/SZVP z dne 23. januarja 2012 o spremembi Sklepa 2010/639/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji (UL 2012, L 19, str. 31).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z uvodnima izjavama 3 in 4 Sklepa 2012/36 je bilo treba glede na resnost razmer v Belorusiji sprejeti dodatne omejevalne ukrepe proti tej državi, med drugim v zvezi z osebami in subjekti, ki imajo korist od režima Lukašenka, ga podpirajo ali navedenemu režimu zagotavljajo finančno ali materialno podporo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2 Uredbe št. 765/2006 je bil zato spremenjen s členom 1 Uredbe Sveta (EU) št. 114/2012 z dne 10. februarja 2012 o spremembi Uredbe št. 765/2006 (UL 2012, L 38, str. 3).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sklep Sveta 2010/639/SZVP z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim uradnikom Belorusije (UL 2010, L 280, str. 18) je bil s 1. novembrom 2012 razveljavljen in nadomeščen s Sklepom 2012/642.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z uvodnimi izjavami od 1 do 5 in 8 Sklepa 2012/642 so bili omejevalni ukrepi proti Belorusiji sprejeti in podaljšani zaradi nenehnega nespoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države v tej državi, zato so bili med drugim uvedeni proti osebam, odgovornim za kršitve mednarodnih volilnih standardov pri nekaterih volilnih in referendumskih postopkih v Belorusiji, ter proti tistim, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic in zatiranje mirnih demonstracij po teh volitvah in referendumu in volitvah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti tudi na to, da je v skladu z uvodno izjavo 6 Sklepa 2012/642 v zvezi z osebami in subjekti, ki imajo korist od ali podpirajo režim Lukašenka, cilj, da se ukrepi uvedejo proti vsem osebam ali subjektom, ki ga podpirajo, zlasti – a ne izključno – tistim, ki mu zagotavljajo finančno ali materialno podporo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da je Svet s tem, da je zaradi hudega in nenehnega kršenja človekovih pravic, demokracije in pravne države ter zatiranja civilne družbe in demokratične opozicije v Belorusiji imetništvo koristi od in podpiranje Lukašenkovega režima uvedel kot merili za uvrstitev določenega imena na zadevna seznama, nameraval povečati pritisk na ta režim z razširitvijo kroga oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi Unije. V zvezi s tem je Svet določil možnost uporabe ukrepov zamrznitve sredstev in gospodarskih virov med drugim za osebe in subjekte, ki imajo korist od ali podpirajo Lukašenkov režim, zlasti – a ne izključno – za tiste, ki ga finančno podpirajo (glej v tem smislu sodbo MAZ-upravljajusaja kompanija holdinga Belavtomaz/Svetu, T‑532/21, neobjavljena, EU:T:2023:656, točka 60).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z osebami, subjekti ali organi, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic ali zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije, iz konteksta, v katerem se uporablja izraz „odgovorni za […] zatiranje“, in zlasti iz uporabe – v členu 4(1)(a) Sklepa 2012/642 in členu 2(4) Uredbe št. 765/2006 – dikcije „osebe, subjekti ali organi, ki so odgovorni za […] zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije […] ali katerih dejavnosti na kakršen koli način resno ogrožajo demokracijo ali pravno državo v Belorusiji“, izhaja, da je bil normativni namen tega merila na splošno zajeti vse osebe, subjekte ali organe, katerih dejavnosti resno ogrožajo demokracijo ali pravno državo v Belorusiji. Poleg tega uporaba izraza „kakor koli drugače“ v drugem delu navedenih določb kaže na normativni namen, da se zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije obravnava kot vrsta dejavnosti, ki resno ogrožajo demokracijo ali pravno državo v Belorusiji. Nazadnje, uporaba izraza „dejavnosti“ kaže na normativni namen zajeti osebe, subjekte ali organe, katerih dejavnosti resno ogrožajo demokracijo ali pravno državo v Belorusiji, ker te dejavnosti prispevajo k navedenemu ogrožanju, ne glede na to, ali v zvezi s tem obstaja element namena ali ne (sodba z dne 15. februarja 2023, Belaeronavigatsia/Svet, T‑536/21, EU:T:2023:66, točka 27).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, trditve tožeče stranke v zvezi z njenim razumevanjem besedila, uporabljenega v merilih za uvrstitev na seznam, in sicer v obravnavanem primeru izraza „Lukašenkov režim“, izraza „podpiranje“, dejavnosti „[imetništva koristi]“, izraza „civilna družba“ in izraza „zatiranje“, se ne nanašajo na spoštovanje načela pravne varnosti, temveč na uporabo teh meril s strani Sveta, kar je predmet drugega tožbenega razloga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato tožeča stranka s temi trditvami ne more omajati zakonitosti meril iz člena 4(1)(a) in (b) Sklepa 2012/642, ki so dovolj jasna in natančna. Zato so v skladu z načelom pravne varnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledično je treba peti del prvega tožbenega razloga zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi tožbeni razlog: napaka pri presoji</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi tožbeni razlog je sestavljen iz dveh delov. Prvi del se nanaša na nedokazanost tega, da ima tožeča stranka korist od Lukašenkovega režima ali ga podpira. Drugi del se nanaša na nedokazanost tega, da je tožeča stranka odgovorna za zatiranje civilne družbe v Belorusiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba navesti, da je treba drugi tožbeni razlog razumeti tako, da se nanaša na napako pri presoji, in ne na očitno napako pri presoji. Čeprav je res, da ima Svet določeno diskrecijsko pravico, da v vsakem primeru posebej ugotovi, ali so pravna merila, na katerih temeljijo zadevni omejevalni ukrepi, izpolnjena, pa morajo sodišča Unije zagotoviti načeloma celovit nadzor nad zakonitostjo vseh aktov Unije (glej sodbo z dne 6. septembra 2023, Pumpyanskiy/Svet, T‑291/22, neobjavljena, EU:T:2023:499, točka 40 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba spomniti, da se zaradi učinkovitosti sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine o temeljnih pravicah, med drugim zahteva, da se sodišče Unije iz naslova nadzora zakonitosti razlogov, na katerih temelji odločba o uvrstitvi ali ohranitvi imena osebe ali subjekta na seznamih oseb, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, prepriča, da ta odločba, ki je za to osebo ali subjekt posamični akt, temelji na dovolj trdni dejanski osnovi. To vključuje preverjanje dejstev, ki so navedena v obrazložitvi, na kateri temelji navedena odločba, tako da sodni nadzor ni omejen na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, temveč se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi – oziroma vsaj eden od njih, za katere se šteje, da je sam po sebi dovolj za utemeljitev te odločbe – utemeljeni (sodba z dne 13. septembra 2023, Synesis/Svet, T‑97/21 in T‑215/22, neobjavljena, EU:T:2023:531, točka 35).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pristojni organ Unije je namreč tisti, ki mora v primeru izpodbijanja dokazati utemeljenost razlogov, navedenih zoper zadevno osebo ali subjekt, ne pa da bi morala slednja predložiti negativni dokaz o neutemeljenosti navedenih razlogov (glej sodbo z dne 13. septembra 2023, Synesis/Svet, T‑97/21 in T‑215/22, neobjavljena, EU:T:2023:531, točka 37 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če pristojni organ Unije predloži upoštevne informacije ali dokaze, mora sodišče Unije preveriti vsebinsko resničnost zatrjevanih dejstev glede na te informacije ali dokaze in oceniti njihovo dokazno vrednost glede na okoliščine obravnavane zadeve in ob upoštevanju morebitnih pripomb, ki jih je v zvezi z njimi med drugim navedla zadevna oseba ali subjekt (sodba z dne 13. septembra 2023, Synesis/Svet, T‑97/21 in T‑215/22, neobjavljena, EU:T:2023:531, točka 38 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spomniti je treba, da je bila uvrstitev imena tožeče stranke na zadevna seznama utemeljena z razlogi, navedenimi v točki 13 zgoraj. Zato je treba preizkusiti, prvič, ali so dejstva, navedena v obrazložitvi odločitve o uvrstitvi tožeče stranke na zadevna seznama, dokazana, in drugič, ali so zajeta s členom 4(1)(a) in (b) Sklepa 2012/642.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi del: nedokazanost tega, da ima tožeča stranka korist od Lukašenkovega režima ali ga podpira</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka prereka, da bi bil lahko razlog za njeno uvrstitev na zadevna seznama to, da ima korist od Lukašenkovega režima ali ga podpira.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu tožeča stranka v zvezi s trditvijo, da je tožeča stranka „javno podjetje“, potrjuje, da je njen kapital v lasti Republike Belorusije. Zoper vlado Republike Belorusije pa naj ne bi veljali nobeni omejevalni ukrepi in naj ne bi spadala pod Lukašenkov režim. Poleg tega naj zgolj to, da so delnice tožeče stranke v lasti Republike Belorusije, ne bi pomenilo, da je družba podpirala Lukašenkov režim ali imela od njega koristi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu naj bi trditev, da je tožeča stranka „eden največjih proizvajalcev kalijevega klorida na svetu[, ki] proizvede 20 % svetovnega izvoza te snovi“ in da je „[z]ato […] pomemben vir prihodkov in tujih valut za Lukašenkov režim“, zgolj potrjevala, da je tožeča stranka eden največjih proizvajalcev kalijevega klorida na svetu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka navaja, da mora tako kot vse druge družbe v Belorusiji v skladu z belorusko zakonodajo na podlagi svojih gospodarskih dejavnosti finančno prispevati v državni proračun. Vendar naj plačani davki v skladu s sodno prakso ne bi bili oblika financiranja režima. Enako naj bi veljalo za prispevke družbe v državni ciljni proračunski sklad za nacionalni razvoj in za izplačila dividend.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, v zvezi z izjavo, da jo je „[Lukašenko] […] opisal kot ‚nacionalno bogastvo, ponos in enega od stebrov beloruskega izvoza‘“, tožeča stranka ugotavlja, da gre zgolj za način izražanja, ki ne pomeni, da ima družba poseben status.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet ob podpori Kraljevine Belgije in Republike Latvije te trditve prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, tožeča stranka je nesporno v državni lasti, saj je ves njen kapital v lasti Republike Belorusije. Tožeča stranka je prav tako navedla, da je njen dejanski lastnik državna komisija za premoženje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega tožeča stranka na eni strani sama priznava – kar je razvidno tudi iz spisa – da je „eden največjih proizvajalcev kalijevega klorida na svetu, [ki je] proizvedel 12.045.920 ton kalijevega klorida leta 2019, 12.479.064 ton leta 2020 in 13.798.250,39 ton leta 2021“, da „je delež njenih kalijevih gnojil na svetovnem trgu približno 20‑odstoten“, da „so bila beloruska kalijeva gnojila izvožena v več kot 110 držav po svetu“ in da je „eden najpomembnejših delodajalcev v državi, ki zaposluje 17.622 delavcev“. Na drugi strani pa ne izpodbija dejstva, ki ga je navedel Svet, da jo je predsednik Lukašenko opisal kot „nacionalno bogastvo, vir ponosa, enega od stebrov beloruskega izvoza“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, tožeča stranka ne izpodbija tega, da je njenega generalnega direktorja imenoval predsednik Lukašenko in da je Svet ministrov Republike Belorusije kot predstavnika države v tožeči stranki imenoval prvega podpredsednika vlade in ministra za finance.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, tožeča stranka ne izpodbija niti navedbe Sveta, da je leta 2019 ustvarila čisti dobiček v višini več kot 4,797 milijarde beloruskih rubljev (BYN) (približno 1,8 milijarde EUR). Poleg tega je na eni strani potrdila, da državi kot delničarju izplačuje dividende, in na drugi strani, da je poleg davka plačala obvezne prispevke v ciljni proračunski sklad države za nacionalni razvoj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato Svet ni storil napake z ugotovitvijo, da je tožeča stranka javno podjetje in eden največjih svetovnih proizvajalcev kalijevega klorida z več kot 20‑odstotnim deležem v svetovnem izvozu kalijevega klorida, in da je bila zato eden glavnih virov prihodkov in tujih valut za Lukašenkov režim.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka na drugem mestu trdi, da iz zgoraj navedenih elementov ni razvidno, da „podpira režim“ niti da ima od njega korist v smislu člena 4(1)(b) Sklepa 2012/642.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 54 zgoraj, je treba pomen in obseg zadevnih izrazov določiti glede na njihov običajen pomen v vsakdanjem jeziku, med drugim ob upoštevanju ciljev ureditve, katere del so, in nujnosti ohranitve polnega učinka njihovega jasnega in natančnega besedila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma je treba poudariti, da iz jasnega in natančnega besedila člena 4(1)(b) Sklepa 2012/642, ki se nanaša na osebe in subjekte, „ki [imajo korist od] izkoriščajo ali podpirajo Lukašenkov režim“, in cilja te določbe, da se poveča pritisk na ta režim, izhaja, da sprejetje omejevalnih ukrepov temelji na odnosih nekaterih oseb in subjektov s tem režimom, če se ti izrazijo v obliki podpore, zlasti finančne (glej v tem smislu sodbo z dne 18. oktobra MAZ‑upravljajusaja kompanija holdinga Belavtomaz/Svet, T‑532/21, neobjavljena, EU:T:2023:656, točka 65).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet na eni strani v zvezi s podporo režimu navaja, da se ta podpora tožeče stranke izraža v obliki prihodkov, vključno z dividendami, davki na dobičke, davkom na dodano vrednost (DDV) in trošarinami, ki jih za njene proizvode plačujejo končni potrošniki, ter dohodnino in prispevki za socialno varnost njenih zaposlenih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz spisa je namreč razvidno, da finančna podpora prek davkov in izvoznih dajatev tožeče stranke predstavlja od 8 do 10 % celotnega beloruskega proračuna. Njeni prihodki so leta 2019 znašali 4,797 milijarde BYN (približno 1,8 milijarde EUR). Dividende, ki jih je Belorusija prejela v istem letu, so bile ocenjene na 64,03 BYN (približno 24 EUR) na delnico.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet je med drugim ugotovil tudi, da je tožeča stranka ena največjih proizvajalk kalijevega klorida na svetu, ki zagotavlja 20 % svetovnega izvoza kalijevega klorida, da predstavlja enega glavnih virov prihodkov in tujih deviz za Lukašenkov režim ter da je predsednik Lukašenko izjavil, da bo vlada vedno podpirala to družbo, ki jo je opisal kot „nacionalno bogastvo, vir ponosa, enega od stebrov beloruskega izvoza“, česar tožeča stranka ne izpodbija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega tožeča stranka navaja, da mora v skladu z belorusko zakonodajo na podlagi svojih gospodarskih dejavnosti finančno prispevati v državni proračun in da se tako zbrana sredstva dosledno uporabljajo v skladu z belorusko zakonodajo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je tožeča stranka v skladu s sklepom Sveta ministrov Republike Belorusije št. 772 z dne 18. novembra 2019 v prvem polletju leta 2019 morala nakazati več kot 46 milijonov BYN (približno 17,6 milijonov EUR) v ciljni državni proračunski sklad za nacionalni razvoj od presežka svojega dobička v skladu z odstavkom 3-2 odloka predsednika Republike Belorusije št. 637 z dne 28. decembra 2005 o postopku, po katerem se v proračun vplačuje del dobička državnih podjetij, državnih združenj, ki so poslovne organizacije, in prihodke od dividend (deležev v osnovnem kapitalu) gospodarskih družb v lasti države ali lokalnih skupnosti, ter o ustanovitvi posebnega državnega proračunskega sklada za nacionalni razvoj (Nacionalni register pravnih aktov Republike Belorusije št. 1/7075 z dne 29. decembra 2005; v nadaljevanju: odlok št. 637).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti je treba, da je v samem besedilu člena 4(1)(b) Sklepa 2012/642, na katerega se sklicuje člen 2(5) Uredbe št. 765/2006, omenjena „podpora“ Lukašenkovemu režimu. Zato kot dokaz finančne podpore zadostuje že samo to, da tožeča stranka izplačuje dividende beloruski državi, s katerimi torej razpolaga Lukašenkov režim, in tudi obvezni prispevki v državni ciljni proračunski sklad za nacionalni razvoj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 6. oktobra 2015, Chyzh in drugi/Svet (T‑276/12, neobjavljena, EU:T:2015:748, točka 169), resda odločilo, da Svet o „podpori režimu“ ne more sklepati zgolj na podlagi plačevanja davkov, ker je to zakonska obveznost vseh beloruskih davčnih zavezancev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar se v obravnavanem primeru ni mogoče strinjati s trditvijo tožeče stranke, da so dividende enakovredne davkom v smislu sodne prakse, navedene v točki 93 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz odstavka 1‑1 odloka št. 637 je namreč jasno razvidno, da so podjetja, ki so zavezana plačilu deleža dobička državi ali poddržavnim subjektom, tista, na katerih odločitve odločilno vpliva država ali ti subjekti. Ta obveznost torej velja samo za določeno kategorijo gospodarskih subjektov in ne za vse beloruske davčne zavezance.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se v skladu z odstavkom 1‑2 odloka št. 637 delež dobička zadevnih podjetij, ki ga je treba obvezno plačati beloruskim javnim organom, izračuna na podlagi razlike med doseženim dobičkom in med drugim stroški v zvezi z davki in prispevki. Pri zadevnem plačilu gre torej za od davkov formalno ločeno dodatno plačilo. To, da je za izterjavo tega dela dobička v skladu z odstavkom 3‑1 odloka pristojna davčna uprava v skladu z ustreznimi davčnimi postopki, te ugotovitve ne more omajati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ugotoviti, da to, da mora tožeča stranka državi na podlagi navedenega odloka št. 637 plačevati del svojega dobička, potrjuje presojo, da finančno podpira Lukašenkov režim, saj je ta režim s tem odlokom povečal svoj že obstoječi nadzor kot edini delničar nad sredstvi tožeče stranke s tem, da si je zagotovil redno prejemanje dela njenega dobička.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega tožeča stranka trdi, da besede predsednika Lukašenka o njej, da je „nacionalno bogastvo, ponos in eden od stebrov beloruskega izvoza“, ne kažejo na to, da uživa kakršen koli poseben status.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba na eni strani ugotoviti, da tožeča stranka ne prereka, da je besede iz točke 98 zgoraj izrekel predsednik Lukašenko. Na drugi strani pa, čeprav te besede same po sebi ne dokazujejo podpore tožeče stranke režimu predsednika Lukašenka, pomenijo indic ključne vloge, ki jo ima ta v beloruskem gospodarstvu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je v zvezi z „[imetništvom koristi od]“ Lukašenkovega režima nesporno, da je tožeča stranka edini proizvajalec kalijevih gnojil v Belorusiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s sektorjem kalijevih gnojil je poleg tega, da je ta sektor v Belorusiji zelo reguliran – kar priznava tudi sama tožeča stranka – iz dokazov, ki jih je predložil Svet, razvidno, da je pomemben vir prihodkov. V zvezi s tem je treba samo spomniti, da je tožeča stranka leta 2019 ustvarila več kot 4,797 milijarde BYN (približno 1,8 milijarde EUR) čistega dobička (glej točko 88 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz več dokazov, ki jih je v zvezi z gospodarskimi razmerami v Belorusiji predložil Svet, med drugim članka s spletišča „cepa.org“ z dne 8. decembra 2021, članka s spletišča „naviny.belsat.eu“ z dne 15. oktobra 2015, članka s spletišča „news.tut.by“ z dne 13. decembra 2016, članka s spletišča „en.belapan.by“ z dne 9. julija 2020 in članka s spletišča „russian.rt.com“ z dne 22. marca 2016 je namreč razvidno, da je za belorusko gospodarstvo pod režimom predsednika Lukašenka značilen nadzor tega režima nad javnim in zasebnim sektorjem, ter da gre za sistem, ki nagrajuje zvestobo režimu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je Svet na podlagi dokazov iz točke 102 zgoraj in monopola tožeče stranke kot državnega podjetja na tako pomembnem trgu z vidika celotnega beloruskega gospodarstva, kot je trg kalijevih gnojil, lahko sklepal, da ima tožeča stranka korist od Lukašenkovega režima.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega Svet ob sprejetju prvotnih aktov ni storil napake pri presoji, da tožeča stranka režim podpira in ima od njega korist v smislu člena 4(1)(b) Sklepa 2012/642.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi del: nedokazanost tega, da je tožeča stranka odgovorna za zatiranje civilne družbe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka prereka razloge za svojo uvrstitev na zadevna seznama v delu, v katerem je navedeno, da je odgovorna za zatiranje civilne družbe v Belorusiji in da podpira Lukašenkov režim.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu tožeča stranka v zvezi z navedbo, da je „[v]odstvo [tožeče stranke] zaposlene, ki so sodelovali na stavkah in mirnih protestih po potvorjenih predsedniških volitvah v Belorusiji avgusta 2020, ustrahovalo in jih kasneje odpustilo“, navaja, da pravica do stavke ni absolutna pravica. Če so izpolnjeni določeni zakonski pogoji, naj bi jo bilo mogoče omejiti. Natančneje, beloruski zakonik o delovnih razmerjih naj bi določal, da mora poziv k stavki izpolnjevati določene postopkovne pogoje. Pri stavki, ki je v tožeči stranki potekala avgusta 2021, pa naj ne bi bil izpolnjen nobeden od teh pogojev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj bi bila velika večina zahtev štirinajstčlanskega samooklicanega „stachcom“ (stavkovni odbor) političnih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">108</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaposleni naj bi bili poleg tega večinoma sankcionirani zaradi odsotnosti z dela in ne z odpovedmi pogodb o zaposlitvi. Prav tako naj bi bilo pomembno opozoriti na to, da je tožeča stranka med 30. novembrom 2020 in 20. januarjem 2021 vse disciplinske sankcije zoper zadevne zaposlene razveljavila. Zato naj bi bilo zmotno trditi, da so bili delavci odpuščeni, „ker so sodelovali na protestih“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">109</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje naj trditev Sveta, da so bili delavci, ki so sodelovali v „stavki“, „ustrahovani“, ne bi bila podprta z nobenim dokazom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">110</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu tožeča stranka v zvezi z navedbo, da je „Lukašenko […] osebno grozil, da bo stavkajoče nadomestil z ukrajinskimi rudarji“, ugotavlja, da je ta dobesedno povzeta iz članka BBC. V zvezi s tem naj bi Splošno sodišče potrdilo, da predložitev enega samega dokumenta ne zadostuje za dokaz dejstva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">111</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj navedena izjava predsednika Lukašenka ne bi vsebovala nobene grožnje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">112</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet ob podpori Kraljevine Belgije in Republike Latvije te trditve prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">113</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da se stranki strinjata, da so stavke in mirni protesti potekali dan po predsedniških volitvah v Belorusiji avgusta 2020.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">114</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem tožeča stranka sicer ne izpodbija točnosti dejstev v zvezi s stavkami in protesti po predsedniških volitvah avgusta 2020, jih pa razlaga drugače kot Svet. Zavrača namreč trditev Sveta, da so ti dogodki privedli do ustrahovanja ali odpuščanja njenih zaposlenih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">115</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz dokazov, ki jih je predložil Svet, je razvidno, da se je 17. in 18. avgusta 2020 v tožeči stranki mirno zbralo 6300 ljudi, ki so protestirali proti policijskemu nasilju. Tožeča stranka se je odzvala tako, da je stavkajoče delavce odpustila, od njih zahtevala pojasnila in jim odvzela nagrade, pogosto za celo leto. Po predsedniških volitvah 9. septembra 2020 so zaposleni v številnih državnih podjetjih, vključno s tožečo stranko, organizirali stavko v podporo zahtevam protestnikov, ki so zahtevali odstop Lukašenka, izvedbo novih poštenih volitev ter pravično obravnavanje žrtev policijskega nasilja. Stavka je trajala dva dneva, nato pa je bila razglašena za nezakonito, kar je privedlo do takojšnjega zatiranja. Po navedbah predstavnikov stavkovnega odbora, ki je bil ustanovljen na začetku stavke, so vodstvo tožeče stranke in varnostne sile proti tistim, ki so nasprotovali predsedniku Lukašenku, izvajale „represijo brez primere“, saj naj bi bili mučeni, pretepeni in zaprti za en dan, grozili pa naj bi jim tudi z odvzemom njihovih otrok. Nekateri člani stavkovnega odbora naj bi bili obsojeni na visoke zaporne kazni. Večina članov stavkovnega odbora naj bi bila odpuščena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">116</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Teh dokazov ni mogoče omajati z navedbami tožeče stranke, prvič, da niso upoštevni in da način obravnavanja stavkajočih delavcev s strani beloruskih organov prikazujejo subjektivno, drugič, da trditev, da je generalni direktor tožeče stranke boter otroka enega od političnih funkcionarjev, ni dokazana, tretjič, da so nekateri članki omenjali primere tihotapljenja cigaret v železniških vagonih družbe, četrtič, da so nekateri članki preveč negativno opisovali delovne razmere pri tožeči stranki, in petič, da so očitki o volilni prevari neupoštevni in nedokazani. Navedbe tožeče stranke namreč niso povezane z razlogi za njeno uvrstitev na zadevna seznama, zato niso upoštevne za presojo utemeljenosti teh razlogov, temveč se nanašajo na uvrstitev drugih oseb in subjektov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">117</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu tožeča stranka v zvezi z ustrahovanjem svojih zaposlenih trdi, da je s tem, da jim je odrekla pravico do stavke, zgolj ravnala v skladu z belorusko delovnopravno zakonodajo. Poleg tega naj bi se domnevno „ustrahovanje“ njenih delavcev po njihovem mnenju kazalo v sporočilih vodstva družbe, ki je delavce opozarjalo, da je stavka nezakonita in da sodelovanje v njej lahko pomeni odpoved delovnega razmerja zaradi odsotnosti z dela.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">118</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je zatrjevano ustrahovanje izvajala tako tožeča stranka sama kot tudi javni organi. Na eni strani je zaradi ustrahovanja, ki ga je izvajala tožeča stranka, obsega odpuščanj, povezanih s sodelovanjem delavcev v mirni stavki, med njimi razumljivo nastalo ozračje strahu. V tem smislu je tožeča stranka odpuščanje uporabila kot orodje za odvračanje zaposlenih od sodelovanja pri kakršnem koli protestu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">119</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba glede ustrahovanja, ki so ga izvajali javni organi, ugotoviti, da je sodelovanje v stavki privedlo do številnih primerov nasilja in pridržanja zaposlenih tožeče stranke. Iz pričevanj in poročil, ki izhajajo iz dokazov, ki jih je predložil Svet, je razvidno, da je prihajalo do samovoljnih aretacij, fizičnega in psihičnega nasilja ter drugih oblik sistematičnega ustrahovanja. V tem okviru glede na zgoraj navedeno tesno povezanost tožeče stranke z režimom predsednika Lukašenka (glej točko 104 zgoraj) ni mogoče dvomiti o tem, da sta se o tem zatiranju dogovorila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">120</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izjava predsednika Lukašenka, da bi lahko demonstrante zamenjali z ukrajinskimi rudarji, ima v nasprotju z zatrjevanjem tožeče stranke v tem okviru upoštevno razsežnost. Ta izjava spada v okvir groženj in ustrahovanja s strani javnih organov. Razkriva prezirljiv odnos predsednika Lukašenka do pravice do stavke in pomislekov zaposlenih tožeče stranke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">121</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu tožeča stranka v zvezi z odpuščanji zaposlenih po začetku stavke na eni strani navaja, da je zgolj ravnala v skladu z belorusko delovnopravno zakonodajo, pri čemer trdi, da je po tem, ko je presodila, da je stavka nezakonita, odpuščanja izvedla izključno zaradi odsotnosti zaposlenih z dela. Dosledno izvajanje beloruske zakonodaje pa ne more upravičiti vseh oblik zatiranja zaposlenih, ki izražajo svoja politična stališča. Če bi bilo namreč mogoče samo zato, ker je določen ukrep v skladu z nacionalnim pravom, izključiti možnost uvrstitve na zadevna seznama, bi to pomenilo, da so merila za uvrstitev nesmiselna, saj bi se s tem izničilo široko polje proste presoje Sveta v zvezi s tem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">122</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani tožeča stranka navaja, da je – potem ko je presodila, da je stavka nezakonita – izvedla odpuščanje zaposlenih izključno zaradi odsotnosti z dela.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">123</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem tako ukrepanje – čeprav iz spisa ni neposredno razvidno, da je bil dejanski razlog za odpuščanje zaposlenih njihova odsotnost z dela – v celoti jasno kaže na namerno sankcioniranje zaposlenih zaradi njihovega sodelovanja pri dejavnostih, s katerimi so izražali svoje nasprotovanje predsedniku Lukašenku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">124</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da Svet ob sprejetju prvotnih aktov ni storil napake pri presoji, da ustrahovanje in odpuščanje zaposlenih tožeče stranke, ki so sodelovali na stavkah in mirnih protestih po predsedniških volitvah avgusta 2020, zadostuje za ugotovitev, da tožeča stranka zatira civilno družbo v Belorusiji in podpira režim predsednika Lukašenka v smislu člena 4(1)(a) Sklepa 2012/642.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">125</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba drugi tožbeni razlog v celoti zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi del prvega tožbenega razloga: kršitev mednarodnopravnih aktov</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">126</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi, da so bile s prvotnima aktoma kršene različne večstranske mednarodne pogodbe in standardi, kot so Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT), Sporazum o olajševanju trgovine (TFA) in Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, sklenjena v Montego Bayu 10. decembra 1982 (United Nations Treaty Series, zv. 1833, 1834 in 1835, str. 3; v nadaljevanju: UNCLOS), zlasti zaradi ekstrateritorialnosti omejevalnih ukrepov, sprejetih proti tožeči stranki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">127</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet ob podpori Kraljevine Belgije in Republike Latvije trditve tožeče stranke prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">128</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu je treba kot neutemeljeno zavrniti trditev o domnevni kršitvi načela teritorialnosti, ker se prvotna akta uporabljata izključno za sredstva in gospodarske vire, ki so na ozemlju Unije (glej v tem smislu sodbi z dne 31. januarja 2007, Minin/Komisija, T‑362/04, EU:T:2007:25, točka 106, in z dne 13. septembra 2023, Venezuela/Svet, T‑65/18 RENV, EU:T:2023:529, točka 111).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">129</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu je treba v zvezi z združljivostjo omejitev iz prvotnih aktov z GATT in TFA ugotoviti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso sporazumi Svetovne trgovinske organizacije (STO) glede na svojo naravo in sistematiko načeloma niso del pravil, z vidika katerih sodišče Unije nadzira zakonitost aktov institucij Unije. Le kadar mora Unija izpolniti posebno obveznost, ki jo je sprejela v okviru STO, ali je v aktu Unije izrecno napoteno na natančno opredeljene določbe sporazumov STO, mora sodišče Unije opraviti nadzor nad zakonitostjo tega akta glede na pravila STO (glej sodbo z dne 13. septembra 2023, Venezuela/Svet, T‑65/18 RENV, EU:T:2023:529, točka 107 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">130</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvotna akta se na eni strani nikjer ne sklicujeta na navedene sporazume (glej v tem smislu sodbo z dne 13. septembra 2023, Venezuela/Svet, T‑65/18 RENV, EU:T:2023:529, točka 105).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">131</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani pa tožeča stranka ni navedla, s katerimi akti in kdaj naj bi Unija s prvotnima aktoma nameravala izpolniti posebno obveznost, ki jo je prevzela v okviru STO (sodba z dne 13. septembra 2023, Venezuela/Svet, T‑65/18 RENV, EU:T:2023:529, točka 106).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">132</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor pa Belorusija ni pogodbenica niti GATT niti TFA. Zato Unije na podlagi teh sporazumov ne zavezuje nobena pogodbena obveznost do Belorusije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">133</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, v zvezi z domnevno kršitvijo UNCLOS je treba opozoriti, da čeprav člena 89 in 125 neobalni državi zagotavljata pravico do pristopa k morju, ne zagotavljata pristopa do določenega morja ali določenega pristanišča v vseh okoliščinah. Vsekakor pa prvotna akta na pravico Belorusije do pristopa do morja ne moreta vplivati v delu, v katerem se nanašata na zamrznitev sredstev tožeče stranke, temveč kvečjemu v delu, ki se nanaša na sektorske omejevalne ukrepe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">134</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba drugi del prvega tožbenega razloga zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi, tretji in četrti del prvega tožbenega razloga: kršitev temeljnih pravic, kršitev ciljev, določenih v pravnih temeljih Unije oziroma kršitev načela ciljne usmerjenosti ukrepov, ter četrti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">135</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka s prvim, tretjim in četrtim delom prvega tožbenega razloga in četrtim tožbenim razlogom, ki jih je treba analizirati skupaj, v bistvu trdi, da sta prvotna akta v nasprotju z načelom zakonitosti in sorazmernosti, ker naj bi izjemno negativno vplivala na temeljne pravice tožeče stranke in tretjih oseb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">136</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S prvim delom prvega tožbenega razloga tožeča stranka trdi, da sta prvotna akta v nasprotju s pravico do prehrane, pravico do življenja in pravico do izobraževanja, ki so določene v številnih mednarodnopravnih aktih, in sicer v členu 11 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 16. decembra 1966 in je začel veljati 3. januarja 1976 (United Nations Treaty Series, zv. 993, str. 3), v členu 25 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. decembra 1948, v preambuli Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 1979 in je začela veljati 3. septembra 1981 (United Nations Treaty Series, zv. 1249, št. I‑20378, str. 13), v členu 24 Konvencije o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta 20. novembra 1989 in je začela veljati 2. septembra 1990 (United Nations Treaty Series, zv. 1577, str. 3), v členih 25 in 28 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je bila v imenu Evropske unije odobrena s Sklepom Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 (UL 2010, L 23, str. 35), in v členu 31 Dunajske deklaracije in akcijskega programa, ki sta bila 25. junija 1993 sprejeta na svetovni konferenci o človekovih pravicah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">137</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Človekove pravice so namreč soodvisne, nedeljive in medsebojno povezane. To naj bi pomenilo, da bi kršitev pravice do prehrane lahko ogrozila uresničevanje drugih človekovih pravic, zlasti pravice do zdravja, izobraževanja ali življenja, in obratno. Natančneje, če se ljudje ne morejo prehranjevati in jim grozi smrt zaradi lakote, podhranjenosti ali s tem povezanih bolezni, je ogrožena tudi njihova pravica do življenja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">138</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi omejevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti zoper tožečo stranko, pa naj bi bila ovirana njena možnost trženja „družbeno pomembnega proizvoda s človekoljubno vlogo“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">139</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je svoje navedbe podkrepila s tem, da je njen delež na svetovnem trgu kalijevega klorida 20 %. Ta proizvod naj bi dobavljala v več kot 130 držav. Nekatere države so zelo ali celo popolnoma odvisne od kalijevega klorida, ki ga proizvaja tožeča stranka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">140</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj trenutno ne bi bilo pristanišča, ki bi lahko pri izvozu takšnih količin beloruskih kalijevih gnojil nadomestilo pristanišče Klaipeda (Litva).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">141</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato naj bi omejevalni ukrepi, ki jih je Svet sprejel zoper tožečo stranko, zaradi ekstrateritorialnosti kršili prehranske pravice več milijonov, če ne celo milijard ljudi po vsem svetu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">142</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet bi lahko v okviru svojih pristojnosti uvedel začasne omejevalne ukrepe, ki bi morali biti preventivni. Omejevalni ukrepi zoper tožečo stranko pa naj bi bili po naravi kaznovalni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">143</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tretjim delom prvega tožbenega razloga tožeča stranka trdi, da sta prvotna akta v nasprotju s cilji členov 3 in 21 PEU, ker povzročata dramatične posledice ne samo v Uniji, temveč tudi po vsem svetu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">144</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S četrtim delom prvega tožbenega razloga tožeča stranka trdi, da sta prvotna akta v nasprotju z načelom ciljne usmerjenosti ukrepov, ker vplivata na civilno prebivalstvo ne le v Belorusiji, temveč po vsem svetu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">145</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je bil s prvotnima aktoma omejen njen svoboden tranzit, kar je očitna kršitev mednarodnih standardov. Poleg tega naj bi bila grobo kršena tudi njena svoboda gospodarske pobude, ki je temeljna pravica, varovana po evropskem in mednarodnem pravu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">146</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvotna akta naj bi tako tožeči stranki povsem preprečila izvoz kalijevega klorida po vsem svetu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">147</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka dodaja, da se z zadevnimi omejevalnimi ukrepi kršijo pravice tretjih oseb in da so zato nesorazmerni, saj naj bi prizadeli številne tretje države in njihove državljane.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">148</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je v zahtevi Svetu za ponovno preučitev predlagala alternativne, manj omejujoče ukrepe, ki bi jih bilo mogoče obravnavati kot nadomestno rešitev ali sprejeti zaradi ublažitve posledic uvrstitve na seznam.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">149</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet ob podpori Kraljevine Belgije in Republike Latvije te trditve prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">150</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma je treba ugotoviti, da Svet – ki sicer formalno ne uveljavlja nedopustnosti četrtega tožbenega razloga – trdi, da je ta preveč nejasen in splošen, da bi bilo mogoče razumeti obseg domnevne kršitve načela sorazmernosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">151</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka se do te navedbe Sveta ni opredelila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">152</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba spomniti, da morata biti v tožbi na podlagi člena 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, tega statuta in členom 76(d) Poslovnika uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, med drugim navedena predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov. Iz sodne prakse izhaja, da mora biti ta povzetek dovolj jasen in natančen, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe, Splošnemu sodišču pa izvedbo nadzora. Iz tega izhaja, da morajo biti bistveni pravni in dejanski elementi, na katerih tožba temelji, dosledno in razumljivo razvidni iz samega besedila tožbe. Zato mora biti v tožbi pojasnjeno, kaj obsega tožbeni razlog, na katerem tožba temelji, tako da zgolj abstraktna navedba ne izpolnjuje zahtev iz Poslovnika (sklep z dne 18. septembra 2018, eSlovensko/Komisija, T‑664/17, neobjavljen, EU:T:2018:559, točka 29).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">153</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba v skladu s sodno prakso tožbo razlagati tako, da se zagotovi njen polni učinek, in sicer tako, da se opravi njena celovita presoja (glej v tem smislu sklep z dne 28. junija 2011, Verein Deutsche Sprache/Svet, C‑93/11 P, neobjavljen, EU:C:2011:429, točki 20 in 21).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">154</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je treba na podlagi predstavitve trditev tožeče stranke v okviru četrtega tožbenega razloga (glej točko 145 zgoraj) ugotoviti, da je četrti tožbeni razlog v nasprotju s trditvami Sveta dovolj jasen in natančen, da toženi stranki omogoča pripravo obrambe, Splošnemu sodišču pa izvedbo nadzora.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">155</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba trditve Sveta glede nejasnosti četrtega tožbenega razloga zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">156</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z utemeljenostjo pa načelo sorazmernosti, ki je eno od splošnih načel prava Unije in je povzeto v členu 5(4) PEU, zahteva, da morajo biti ukrepi, določeni s pravom Unije, primerni za uresničevanje legitimnih ciljev zadevne ureditve, in da ne smejo prekoračiti okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev (sodbi z dne 15. novembra 2012, Al‑Aqsa/Svet in Nizozemska/Al‑Aqsa, C‑539/10 P in C‑550/10 P, EU:C:2012:711, točka 122, in z dne 1. junija 2022, Prigozhin/Svet, T‑723/20, neobjavljena, EU:T:2022:317, točka 133).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">157</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s sodnim nadzorom nad spoštovanjem načela sorazmernosti je treba zakonodajalcu Unije priznati široko diskrecijsko pravico na področjih, ki od njega zahtevajo politične, gospodarske in socialne odločitve ter na katerih mora izvrševati kompleksno presojo. Iz tega sledi, da lahko na zakonitost takega ukrepa vpliva le očitna neprimernost ukrepa, ki je bil sprejet na teh področjih, glede na cilj, ki ga uresničuje pristojna institucija (glej v tem smislu sodbo z dne 30. novembra 2016, Rotenberg/Svet, T‑720/14, EU:T:2016:689, točka 179 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">158</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s cilji, ki se uresničujejo s Sklepom 2012/642 in Uredbo št. 765/2006, je treba spomniti, da je v skladu s členom 21(2)(b) PEU utrjevanje in podpora demokracije, pravne države, človekovih pravic in načel mednarodnega prava na mednarodnem prizorišču eden od ciljev Unije v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">159</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru so bili omejevalni ukrepi proti Belorusiji sprejeti zaradi resnosti razmer v Belorusiji in kot odgovor na nenehne kršitve človekovih pravic, sistematično zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije ter vpletenosti Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">160</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem trditev tožeče stranke, da sta prvotna akta v nasprotju s členoma 3 in 21 PEU, ne more uspeti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">161</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 3(5) PEU Unija „[p]rispeva k miru, varnosti, […] varstvu človekovih pravic, […] kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">162</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz členov 24 in 29 PEU izhaja, da je praviloma naloga Sveta, ki odloča soglasno, opredeliti predmet omejevalnih ukrepov, ki jih Unija sprejme na področju SZVP. Ob upoštevanju širokega obsega ciljev SZVP, kot so navedeni v členu 3(5) PEU in členu 21 PEU ter posebnih določbah glede SZVP, zlasti členih 23 in 24 PEU, ima Svet veliko svobode pri določitvi tega predmeta (sodba z dne 28. marca 2017, Rosneft, C‑72/15, EU:C:2017:236, točka 88).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">163</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz uvodne izjave 1 Sklepa 2012/642, so bili v obravnavanem primeru omejevalni ukrepi proti Belorusiji sprejeti zaradi nenehnega nespoštovanja človekovih pravic, demokracije in pravne države v tej državi. Namen teh ukrepov je pritisk na Lukašenkov režim, naj preneha s kršitvami človekovih pravic ter zatiranjem civilne družbe in demokratične opozicije. Poleg tega sta bila, kot je razvidno iz druge uvodne izjave preambule in sklicevanj na prvotna akta, ta akta sprejeta zaradi resnosti razmer v Belorusiji in v odziv na nenehne kršitve človekovih pravic ter sistematično zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije. Med razlogi za prvotna akta je omenjena tudi vpletenost Belorusije v rusko agresijo proti Ukrajini.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">164</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti pa je treba, da pristop, ki se nanaša na osebe, subjekte in organe, katerih dejanja ali dejavnosti prispevajo k zatiranju civilne družbe in demokratične opozicije, dosledno ustreza cilju, navedenemu v točki 61 zgoraj, in ga nikakor ni mogoče šteti za nezakonitega glede na cilj, ki mu sledi (glej v tem smislu sodbo z dne 15. februarja 2023, Belaeronavigatsia/Svet, T‑536/21, EU:T:2023:66, točka 30).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">165</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v zvezi s primernostjo prvotnih aktov najprej trdi, da sta ji povsem onemogočila izvoz kalijevega klorida.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">166</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tej trditvi ni mogoče pritrditi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">167</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvotna akta namreč drugače od sektorskih omejevalnih ukrepov, ki se v tej zadevi ne izpodbijajo, ne zajemata prepovedi uvoza kalijevega klorida v Unijo. Zato niti prvotna akta niti sektorski omejevalni ukrepi ne prepovedujejo izvoza beloruskega kalijevega klorida v tretje države.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">168</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega člen 2g Sklepa 2012/642 in člen 1g Uredbe 765/2006, ki sta bila 24. julija 2021 vstavljena s Sklepom 2021/1031 in Uredbo 2021/1030, izrecno določata prepoved nakupa, uvoza ali prenosa proizvodov iz kalijevega klorida iz Belorusije. Zato tožeča stranka zmotno trdi, da je bil s prvotnima aktoma, ki sta bila sprejeta po sektorskih omejevalnih ukrepih in s katerima so bila njena sredstva zamrznjena, onemogočen izvoz ali prenos kalijevega klorida v Unijo. Sicer pa je na obravnavi na vprašanje v zvezi s tem priznala, da kalijevega klorida ni mogla izvažati v Unijo in svojih proizvodov prek nje prenašati že med uvedbo sektorskih omejevalnih ukrepov in sprejetjem prvotnih aktov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">169</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi tudi, da je sprejetje prvotnih aktov pomenilo nesorazmeren poseg v njeno svobodo gospodarske pobude, belorusko družbo in svetovno prehransko varnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">170</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na eni strani tožeča stranka v zvezi s trditvijo o morebitnem poseganju v svobodo gospodarske pobude in belorusko družbo ne navaja nobenih konkretnih utemeljitev ali dokazov, katerimi bi jo podkrepila. Zato ni dokazala, da prvotna akta pomenita nesorazmeren poseg v njeno svobodo gospodarske pobude in belorusko družbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">171</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani tožeča stranka v utemeljitev svoje trditve glede morebitnega poseganja v svetovno prehransko varnost navaja več okoliščin, ki po njenem mnenju kažejo na to, da njena uvrstitev na zadevna seznama negativno vpliva na cene kalijevih gnojil po vsem svetu, kar bi lahko še poslabšalo prehransko krizo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">172</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem Svet ob podpori Kraljevine Belgije in Republike Latvije uveljavlja nedopustnost te trditve, ker tožeča stranka ni dokazala osebnega in dovolj neposrednega pravnega interesa za vložitev tožbe, ker ne uveljavlja kršitve svojih pravic, temveč splošno in abstraktno kršitev človekovih pravic nedoločenih skupin, ki štejejo več milijonov ljudi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">173</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je treba ne glede na vprašanje interesa tožeče stranke, da uveljavlja temeljne pravice tretjih oseb, ugotoviti – kot je Svet pravilno poudaril na obravnavi – da se dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ne nanašajo na prvotna akta, ki določata zamrznitev sredstev, temveč predvsem na trgovino z gnojili – tudi kalijevimi – na svetovnem trgu. Gre torej za dokaze v zvezi z morebitnim vplivom sektorskih omejevalnih ukrepov na svetovni trg kalijevih gnojil, kar ni predmet obravnavane zadeve. Poleg tega tožeča stranka na vprašanje na obravnavi ni navedla, kateri dokazi, ki jih je priložila spisu, naj bi dokazovali, da se je svetovna prehranska kriza poglobila zaradi prvotnih aktov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">174</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na eni strani analiza iz aprila 2022, naslovljena „Kalijev klorid: analiza vpliva na varnost preskrbe“, neposredno omenja morebitne posledice uvedbe sektorskih omejevalnih ukrepov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">175</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani, prvič, dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, vključujejo zlasti članke, poročila in politične izjave o vplivu vojne v Ukrajini na svetovno prehransko krizo. Drugič, vsebujejo splošne informacije o svetovni prehranski varnosti. Tretjič, med njimi so članki in poročila o kmetijskih politikah in podjetjih, ki poslujejo na trgu gnojil. Četrtič, vključujejo analize trga gnojil in kalijevega klorida.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">176</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav torej ti dokumenti omenjajo svetovno prehransko krizo, se ne nanašajo na vpliv prvotnih aktov na to svetovno prehransko krizo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">177</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se nekateri dokazi, na katere se sklicuje tožeča stranka, nanašajo na nesporna dejstva v zvezi z njenimi dejavnostmi. Na eni strani namreč izvoz kalijevega klorida iz Rusije in Belorusije v skladu s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru Regij, naslovljeno „Zagotavljanje prehranske varnosti in krepitev odpornosti prehranskih sistemov“ z dne 23. marca 2022 (COM/2022/133 final) predstavlja 40 % svetovne trgovine s kalijevim kloridom. Poleg tega je tožeča stranka predložila podatke iz maja 2022 o svoji proizvodnji in izvozu za leta od 2018 do 2021, vključno s statističnim poročilom Mednarodnega združenja za gnojila (IFA) za leto 2021.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">178</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba na podlagi analize dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, in ne glede na vprašanje njenega interesa za uveljavljanje temeljnih pravic tretjih oseb (glej točko 173 zgoraj), skleniti, da ni predložila dokazov, ki bi izkazovali, da prvotna akta pomenita poseg v svetovno prehransko varnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">179</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka trdi tudi, da bi moral Svet uporabiti najmanj omejujoč ukrep, in navaja primere manj omejujočih alternativnih ukrepov, ki bi jih bilo mogoče sprejeti za ublažitev učinka uvrstitve na zadevna seznama. Predlagala je namreč, da bi se na eni strani določili pogoji, pod katerimi bi lahko nacionalni organi držav članic osebam in gospodarskim subjektom Unije izdajali dovoljenja za transakcije s tožečo stranko v zvezi z uvozom, nakupom, prenosom kalijevih gnojil in za zagotavljanje povezanih finančnih storitev, in na drugi strani kvote za dobavo teh gnojil v Unijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">180</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka se v utemeljitev svojih trditev sklicuje na dokaze, da prevoz kalijevih gnojil zahteva veliko tonažo, vključno z dostopom do morja. V zvezi s tem navaja, da zaradi prvotnih aktov, ki ji onemogočata dostop do pristanišča Klaipeda, ne more izvažati svojih proizvodov, čeprav bi bilo mogoče sprejeti druge, manj omejujoče ukrepe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">181</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba opozoriti, da se ta trditev dejansko ne nanaša na prvotna akta, ki sta po področju uporabe posamična, temveč na sektorske omejevalne ukrepe s splošnim področjem uporabe, kot je razvidno iz točke 167 zgoraj, saj so zadnjenavedeni ukrepi tisti, s katerimi je neposredno ali posredno prepovedan uvoz, nakup ali prenos proizvodov na osnovi kalijevega klorida.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">182</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor pa ta trditev na eni strani ne dokazuje, da je tožeči stranki povsem onemogočen izvoz njenih proizvodov. Ni namreč mogoče izključiti možnosti, da svoje proizvode prepelje v pristanišča v drugih državah zunaj Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">183</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani se alternativni ukrepi, ki jih predlaga tožeča stranka, nanašajo na možnost izvoza kalijevih gnojil v Unijo in zato ne omogočajo učinkovitega doseganja želenih ciljev, torej ciljne usmerjenosti proti osebam ali subjektom, ki podpirajo režim, zlasti tistim osebam in subjektom, ki finančno ali materialno podpirajo Lukašenkov režim (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 20. septembra 2023, Mordashov/Svet, T‑248/22, neobjavljena, EU:T:2023:573, točka 165 in navedena sodna praksa). Svet je namreč upravičeno menil, da je tudi potreba po povečanju ekonomskih stroškov sodelovanja Belorusije v ruski agresiji na Ukrajino, tako da Belorusija s tem ne bi mogla nadaljevati, tak interes, ki prevlada nad zasebnimi interesi tožeče stranke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">184</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega je treba četrti tožbeni razlog ter prvi, tretji in četrti del prvega tožbenega razloga zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji tožbeni razlog: kršitev načela prepovedi diskriminacije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">185</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka na prvem mestu v bistvu trdi, da je bila obravnavana drugače kot družba A, čeprav je ta glede proizvodnje in izvoza kalijevega klorida z njo primerljiva in bi bilo treba zoper njo sprejeti omejevalne ukrepe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">186</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Eden od razlogov za uvedbo omejevalnih ukrepov zoper tožečo stranko naj bi bil namreč ta, da je glavni vir prihodkov beloruskega proračuna. Tožeča stranka in družba A naj bi bili torej v primerljivem položaju. Primerljive položaje, v tem primeru proizvajalcev kalijevega klorida iz Rusije in Belorusije, pa bi bilo treba obravnavati enako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">187</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da sklepi Sveta ne smejo imeti hujših posledic za Beloruse kot za Ruse.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">188</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu tožeča stranka v bistvu trdi, da je bila obravnavana drugače kot družba B, katere ime je bilo črtano z zadevnih seznamov, ker so omejevalni ukrepi pri tem subjektu dosegli želeni učinek. To pa naj bi veljalo tudi za tožečo stranko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">189</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka naj bi bila namreč sankcionirana za ravnanje, s katerim naj bi – poleg tega, da je bilo zakonito – vsekakor prenehala marca 2021, zato naj bi bila sankcija sprejeta več kot leto dni po tem, ko je s tem ravnanjem prenehala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">190</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj se Svetu, kot kaže, ne bi zdelo potrebno sankcionirati evropskih podjetij, ki so odpustila delavce zaradi udeležbe pri nezakonitih stavkah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">191</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet ob podpori Kraljevine Belgije in Republike Latvije te trditve prereka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">192</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spomniti je treba, da v skladu s sodno prakso načelo enakega obravnavanja, ki je temeljno pravno načelo, prepoveduje, da bi se primerljivi položaji obravnavali različno ali da bi se različni položaji obravnavali enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno (glej sodbo z dne 31. maja 2018, Kaddour/Svet, T‑461/16, EU:T:2018:316, točka 152 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">193</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z različnim obravnavanjem v razmerju do družbe A, ki ga zatrjuje tožeča stranka, je treba tako kot Svet ugotoviti, da za tožečo stranko in ruske subjekte veljata različni ureditvi omejevalnih ukrepov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">194</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, člen 4(1) Sklepa 2012/642 in člen 2 Uredbe št. 765/2006 določata zamrznitev vseh sredstev in gospodarskih virov, na eni strani, oseb, subjektov ali organov, za katere je ugotovljeno, da so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic ali zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije ali katerih dejavnosti na kakršen koli način resno ogrožajo demokracijo ali pravno državo v Belorusiji, ali katerih koli fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so z njimi povezani, pa tudi pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom; in, na drugi strani, fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, za katere je ugotovljeno, da imajo korist od ali podpirajo režim Lukašenka, in pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">195</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, v skladu s členom 2(1) Sklepa Sveta 2014/145/SZVP z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 16) se zamrznejo vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo fizične osebe, odgovorne za ukrepe, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, in fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, povezani z njimi, s seznama v prilogi k navedenemu sklepu, ter vsa sredstva in gospodarski viri v njihovi lasti, posesti ali pod njihovim nadzorom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">196</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je zato v drugačnem položaju kot družba, ki jo omenja, saj zanjo velja ureditev omejevalnih ukrepov, ki temelji na drugačnih merilih za uvrstitev na seznam kot ureditev omejevalnih ukrepov, ki velja za navedeno družbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">197</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, tudi če Svet ne bi sprejel omejevalnih ukrepov v zvezi z drugimi podjetji ali gospodarskimi sektorji, tega tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati, ker je treba načelo enakega obravnavanja uskladiti s tem, da ima Svet veliko svobode pri določanju predmeta omejevalnih ukrepov (glej v tem smislu sodbe z dne 28. marca 2017, Rosneft, C‑72/15, EU:C:2017:236, točka 132; z dne 6. marca 2024, BSW – management company of „BMC“ holding/Svet, T‑258/22, neobjavljena, EU:T:2024:150, točka 90, in z dne 6. marca 2024, Mostovdrev/Svet, T‑259/22, neobjavljena, EU:T:2024:151, točka 81).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">198</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z različnim obravnavanjem, ki ga tožeča stranka zatrjuje v zvezi z družbo B, je treba ugotoviti, da je bila slednja sicer res uvrščena na sezname, ki temeljijo na Sklepu 2012/642 – torej tistemu, ki je bil pravna podlaga za uvrstitev tožeče stranke na seznam – vendar so bila merila za ti dve uvrstitvi na seznam različna. Merilo za uvrstitev družbe B na seznam se je tako nanašalo na omogočanje nezakonitega prehoda zunanjih meja Unije, kar se razlikuje od meril za uvrstitev tožeče stranke na zadevna seznama.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">199</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ugotoviti, da je tožeča stranka v drugačnem položaju kot družba B.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">200</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spomniti je treba, da so omejevalni ukrepi po naravi varstveni in že po definiciji začasni ukrepi, katerih veljavnost je vedno odvisna od tega, ali so dejanske in pravne okoliščine, na podlagi katerih so bili ti ukrepi sprejeti, še vedno podane, in od tega, ali jih je treba, da bi bil njihov cilj uresničen, ohraniti v veljavi.. Iz tega izhaja, da mora Svet pri rednem pregledu teh omejevalnih ukrepov ponovno presoditi razmere in pripraviti analizo učinka takih ukrepov, da se ugotovi, ali so omogočili dosego ciljev prvotne uvrstitve imen zadevnih oseb in subjektov na sporni seznam ali pa je v zvezi s temi osebami in subjekti še vedno mogoča enaka ugotovitev (sodba z dne 12. februarja 2020, Amisi Kumba/Svet, T‑163/18, EU:T:2020:57, točki 58 in 59).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">201</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba opozoriti na to, da je uvrstitev družbe B na seznam temeljila na enkratni dejavnosti, in sicer na prevozu migrantov, ki so nameravali nezakonito prečkati zunanje meje Unije, v Belorusiji. Ker se ta dejavnost ni ponovila, je bilo mogoče navedeno družbo črtati s seznama.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">202</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz spisa in dokazov, ki jih je predložil Svet, pa je podpora tožeče stranke Lukašenkovemu režimu trajajoča dejavnost, s katero ni prenehala, saj redno nakazuje sredstva v državni proračun.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">203</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, v zvezi z različnim obravnavanjem v primerjavi s podjetniki iz držav članic Unije, ki ga zatrjuje tožeča stranka, je treba opozoriti na to, da je bil poseben cilj uvrstitve tožeče stranke na zadevna seznama povečati pritisk na Lukašenkov režim, zlasti v okviru sodelovanja Belorusije pri ruski agresiji na Ukrajino ter zatiranja civilne družbe in demokratične opozicije v Belorusiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">204</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ne glede na to, da ta trditev ni upoštevna v okviru zadeve, ki se nanaša na omejevalne ukrepe s področja SZVP in torej na zunanjo politiko Unije, je treba opozoriti na to, da položaja delavcev, ki so jih odpustili delodajalci v Uniji, nikakor ni mogoče primerjati s položajem delavcev, ki jih je tožeča stranka odpustila zato, ker so sodelovali v stavki proti Lukašenkovemu režimu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">205</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba tretji tožbeni razlog v celoti zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">206</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega je treba tožbo za razglasitev delne ničnosti prvotnih aktov zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za razglasitev delne ničnosti aktov o ohranitvi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">207</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v prilagoditveni vlogi na podlagi člena 86 Poslovnika predlaga razglasitev ničnosti aktov o ohranitvi v delu, v katerem se nanašata nanjo, pri čemer ponavlja tožbene razloge in trditve iz tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">208</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Svet meni, da je že v odgovoru na tožbo in v repliki dokazal, da tožeča stranka podpira Lukašenkov režim in ima od njega korist, ter da dokazi, s katerimi razpolaga, upravičujejo ohranitev imena tožeče stranke na zadevnih seznamih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">209</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v okviru tretjega in petega tožbenega razloga, ki se nanašata na to, da sta akta o ohranitvi v nasprotju z načelom prepovedi diskriminacije oziroma obveznosti obrazložitve, ne navaja nobenih dodatnih trditev poleg tistih, ki jih je navedla zoper prvotna akta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">210</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker sta bila torej tretji in peti tožbeni razlog analizirana in zavrnjena že v okviru prvotnih aktov (glej točko 206 oziroma 43 zgoraj), ju je treba v delu, v katerem se nanašata na akta o ohranitvi, zavrniti iz enakih razlogov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">211</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev načela zakonitosti, trdi, da ji sporazum, ki sta ga 3. aprila 2000 sklenila vlada Republike Belorusije in vlada Republike Litve o pogojih tranzita tovora s poreklom iz Republike Belorusije prek pristanišč in druge prometne infrastrukture v Republiki Litvi v skladu s členom 125 konvencije UNCLOS, zagotavlja pravico do tranzita blaga čez litovsko ozemlje v beloruska pristanišča. Trdi, da omejevalnimi ukrepi posegajo v navedeni sporazum, kar je kršitev veljavnih mednarodnih pogodb. Poleg tega omenja naložbo v pristaniški terminal v Litvi, za katero velja sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb z dne 5. marca 1999, ki naj bi ji zagotavljal popolno pravno zaščito in varnost. Določbe Pogodb Unije pa v skladu s členom 351(1) PDEU ne bi smele vplivati na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz takih sporazumov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">212</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s to trditvijo je treba najprej opozoriti na to, da če država pogodbenica krši dvostranske sporazume, je za obravnavanje pravnih sredstev zaradi kršitve teh sporazumov pristojno nacionalno sodišče ali sodišče, ustanovljeno na podlagi takega sporazuma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">213</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pa tudi če bi se tožeča stranka na dvostranska sporazuma iz točke 211 zgoraj v obravnavanem primeru lahko sklicevala in bi ju bila Unija v skladu s členom 351(1) PDEU dolžna spoštovati, je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni dokazala – iz spisa pa ni razvidno – ali in v kolikšnem obsegu akta o ohranitvi vplivata na navedena sporazuma. V zvezi s tem tožeča stranka zgolj splošno navaja, da je prišlo do kršitve zgoraj navedenih dvostranskih sporazumov, ne da bi pojasnila, kako in s čim naj bi bile določbe dvostranskih sporazumov z aktoma o ohranitvi kršene. Prav tako je treba ugotoviti, da ta dva sporazuma ne vsebujeta brezpogojnih obveznosti, temveč omogočata različna odstopanja od njiju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">214</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba prvi tožbeni razlog zavrniti iz tega razloga in iz razlogov, ki so bili navedeni pri obravnavi tega tožbenega razloga v zvezi z zakonitostjo prvotnih aktov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">215</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka s četrtim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, trdi, da je Svet poleg tega, da je bil njegov pregled prvotne odločbe nepravilen, prezrl pripombe in informacije, ki mu jih je predložila pred sprejetjem izpodbijanih aktov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">216</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba spomniti – kot je navedeno v točki 200 zgoraj – da so omejevalni ukrepi po naravi varstveni in že po definiciji začasni ukrepi, katerih veljavnost je vedno odvisna od tega, ali so dejanske in pravne okoliščine, na podlagi katerih so bili sprejeti, še vedno podane. Poleg tega pri utemeljevanju ohranitve imena osebe na seznamu Svetu ni prepovedano, da se opre na iste dokaze, na katerih je temeljila že prvotna uvrstitev, ponovna uvrstitev ali prejšnja ohranitev imena osebe na seznamu, če se, prvič, razlogi za vpis niso spremenili, in drugič, se okoliščine niso toliko spremenile, da ti dokazi ne bi bili več upoštevni. Navedene okoliščine ne zajemajo samo položaja države, v zvezi s katero je bil vzpostavljen sistem omejevalnih ukrepov, ampak tudi konkreten položaj zadevne osebe (glej sodbo z dne 26. oktobra 2022, Ovsyannikov/Svet, T‑714/20, neobjavljena, EU:T:2022:674, točka 78 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">217</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je očitek tožeče stranke iz prilagoditvene vloge glede tega, da je Svet kršil svojo obveznost izvedbe rednega pregleda, neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">218</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na eni strani je namreč Svet z dopisom z dne 21. decembra 2022 tožečo stranko obvestil o tem, da namerava omejevalne ukrepe proti njej podaljšati, in priložil dodatne dokaze, na katere se je Svet oprl pri letnem pregledu ukrepov, tožeča stranka pa je z dopisom z dne 12. januarja 2023 predložila pripombe glede podaljšanja ukrepov in novih dokazov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">219</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani je Svet z dopisom z dne 24. februarja 2023 odgovoril na pripombe tožeče stranke. V dopisu je podrobno utemeljil razloge, zaradi katerih utemeljitve tožeče stranke po mnenju Sveta ne zadostujejo za spremembo njegove presoje, in da je omejevalne ukrepe proti njej primerno ohraniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">220</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je torej pred sprejetjem aktov o ohranitvi lahko predložila svoje pripombe, Svet pa se je do njenih pripomb opredelil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">221</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega pa je treba te trditve tožeče stranke, s katerimi v bistvu ponavlja trditve, ki so bile zavrnjene že pri analizi četrtega tožbenega razloga v zvezi s prvotnima aktoma – novih trditev v zvezi z aktoma o ohranitvi pa ni navedla – zavrniti tudi v zvezi z aktoma o ohranitvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">222</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba četrti tožbeni razlog zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">223</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom uveljavlja napačno presojo dejanskega stanja in kršitev člena 4(1)(a) in (b) Sklepa 2012/642.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">224</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba na prvem mestu ugotoviti, da so razlogi v zvezi s tožečo stranko v aktih o ohranitvi enaki razlogom v prvotnih aktih. Tožeča stranka je poleg tega v podkrepitev predloga za delno razglasitev ničnosti aktov o ohranitvi ponovila utemeljitve, ki jih je že navedla v zvezi s prvotnima aktoma. Svet je v odgovoru na tožbo ponovil utemeljitve, ki jih je že navedel v podkrepitev utemeljenosti prvotnih aktov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">225</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da tožeča stranka iz razlogov, navedenih v točkah od 79 do 104 in od 113 do 124 zgoraj, ni dokazala, da je pri razlogih za akta o ohranitvi prišlo do napake pri presoji, ali podpira Lukašenkov režim ali ima od njega korist in ali je odgovorna za zatiranje civilne družbe. Tožeča stranka namreč tudi sama priznava, da je večina dokazov, ki jih je Svet predložil 21. decembra 2022, enaka dokazom, na katerih je temeljila njena prvotna uvrstitev na sporna seznama. V zvezi z drugimi dokazi je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni navedla nobene utemeljitve, ki bi lahko omajala razloge za ohranitev njene uvrstitve na zadevnih seznamih. V zvezi s tem iz informacij, ki so na voljo na spletnem mestu tožeče stranke in jih je Svet predložil kot dokaz v delovnem dokumentu 17500/22 INIT, izhaja, da se ta še vedno predstavlja kot „ena največjih svetovnih proizvajalk in izvoznic kalijevih gnojil“, ki predstavlja „petino svetovne proizvodnje kalijevega klorida“ in ki „vsako leto povečuje obseg proizvodnje, ohranja svoj položaj na tradicionalnih trgih, prodira in krepi svoj položaj na drugih ter razvija in proizvaja nove vrste gnojil“. Okoliščine v zvezi s prvotno uvrstitvijo tožeče stranke na zadevna seznama se torej niso toliko spremenile, da ti drugi dokazi ne bi bili več upoštevni, zato se je Svet lahko upravičeno oprl na razloge za uvrstitev (glej v tem smislu sodbo z dne 23. septembra 2020, Kaddour/Svet, T‑510/18, EU:T:2020:436, točka 99).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">226</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, razlogi za ugotovitev, da tožeča stranka podpira Lukašenkov režim in ima od njega korist ter je odgovorna za zatiranje civilne družbe, pa so dovolj natančni in konkretni, ne vsebujejo nobene napake pri presoji dejstev ali napačne uporabe prava in so sami po sebi zadostna podlaga za utemeljitev ohranitve imena tožeče stranke na spornih seznamih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">227</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba drugi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen in posledično zavrniti tožbo za razglasitev delne ničnosti aktov o ohranitvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">228</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi vseh navedenih preudarkov je treba tožbo v celoti zavrniti, ne da bi bilo treba odrediti pripravljalni ukrep, ki ga je predlagala tožeča stranka in obsega poročilo izvedenca, ki ga Splošno sodišče v skladu s členom 92(1) Poslovnika odredi, če je to po njegovi oceni primerno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">229</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi Sveta naloži, da nosi svoje stroške in stroške Sveta, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">230</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 138(1) Poslovnika države članice in institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške. Zato Kraljevina Belgija in Republika Latvija nosita svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-274" title="page-31">
      Iz teh razlogov je
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-275" title="page-31">
      SPLOŠNO SODIŠČE (četrti razširjeni senat)
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-276" title="page-31">
      razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba se zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Belaruskali AAT nosi svoje stroške in stroške Sveta Evropske unije, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kraljevina Belgija in Republika Latvija nosita svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-280" title="page-31">
<span class="signatory">da Silva Passos</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">G</span>
<span class="signatory">ervasoni</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Półtorak</span>
</p>
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-281" title="page-31">
<span class="signatory">Reine</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Pynnä</span>
</p>
<p class="C77SignaturesAlinea" id="para-282" title="page-31">
<span class="signatory">Razglašeno na javni obravnavi v Luxem</span>
<span class="signatory">bourgu, </span>
<span class="signatory">18</span>
<span class="signatory">. sep</span>
<span class="signatory">tembra 2024.</span>
</p>
<p class="C77Signatures" id="para-283" title="page-31">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    
    
    
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: angleščina.</p>
</body>
</html>
