<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-429/16</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62016CJ0429</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:711">EU:C:2017:711</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>10</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>10</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SODBA Z DNE <DATE ISO="20170921">21. 9. 2017</DATE> – ZADEVA C‑429/16</P><P>CIUPA IN DRUGI</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (deseti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20170921">21. septembra 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: poljščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Socialna politika</KEYWORD><KEYWORD>Kolektivni odpusti</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 98/59/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člen 1(1) in člen 2</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>odpusti<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Vključitev <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>prenehanj pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/> pod pojem odpustov</KEYWORD><KEYWORD>Enostranska sprememba delovnih in plačnih pogojev s strani delodajalca</KEYWORD><KEYWORD>Opredelitev <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>namena<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="2018" ID="QE0003"/> delodajalca, da izvede odpuste</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑429/16,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Łodzi, VII Wydział Pracy i Ubezpieczeń Społecznych (okrožno sodišče v Łódźu, VII. oddelek za delovno pravo in zadeve s področja socialnega zavarovanja, Poljska), z odločbo z dne <DATE ISO="20160630">30. junija 2016</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20160802">2. avgusta 2016</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Małgorzata Ciupa,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Jolanta Deszczka,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Ewa Kowalska,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Anna Stańczyk,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Marta Krzesińska,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Marzena Musielak,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Halina Kaźmierska,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Joanna Siedlecka,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Szymon Wiaderek,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Izabela Grzegora</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">II Szpital Miejski im. L. Rydygiera w Łodzi obecnie Szpital Ginekologiczno-Położniczy im dr L. Rydygiera sp. z o.o. w Łodzi,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (deseti senat),</P><P>v sestavi M. Berger, predsednica senata, A. Borg Barthet in F. Biltgen (poročevalec), sodnika,</P><?PAGE NO="2"?><P>generalni pravobranilec: M. Wathelet,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za II Szpital Miejski im. L. Rydygiera w Łodzi obecnie Szpital Ginekologiczno-Położniczy im dr L. Rydygiera sp. z o.o. w Łodzi B. Marchel, radca prawny,</P></ITEM><ITEM><P>za poljsko vlado B. Majczyna, agent,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo A. Stobiecka-Kuik, L. Baumgart in M. Kellerbauer, agenti,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,</VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sodbo</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(1) in člena 2 Direktive Sveta 98/59/ES z dne <DATE ISO="19980720">20. julija 1998</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 327).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med M. Ciupa in drugimi ter njihovim delodajalcem, II Szpital Miejski im. L. Rydygiera w Łodzi obecnie Szpital Ginekologiczno-Położniczy im. dr L. Rydygiera sp. z o.o. w Łodzi (mestna bolnišnica št. 2 L. Rydygiera v Łódźu, zdaj bolnišnica dr. L. Rydygiera za ginekologijo in porodništvo v Łódźu, Poljska) (v nadaljevanju: bolnišnica v Łódźu), zaradi odločbe bolnišnice v Łódźu, da delavcem vroči odpovedi s ponudbo nove pogodbe, ki so pripeljale do prenehanja delovnih razmerij nekaterih od teh delavcev, ne da bi bil opravljen postopek odpuščanja, določen z nacionalnim zakonom, s katerim je bila prenesena navedena direktiva.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pravni okvir</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Direktiva 98/59</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 98/59, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Opredelitev pojmov in področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>V tej direktivi pomeni:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>kolektivni odpust<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> odpust s strani delodajalca zaradi enega ali več razlogov, ki niso povezani s posameznimi delavci, če je, odvisno od odločitve države članice, število odpuščenih delavcev:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>ali v obdobju 30 dni:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>najmanj 10 v podjetjih, ki običajno zaposlujejo več kakor 20 in manj kakor 100 delavcev,</P></ITEM><ITEM><P>najmanj 10 % vseh delavcev v podjetjih, ki običajno zaposlujejo najmanj 100 in manj kakor 300 delavcev,</P></ITEM><ITEM><P>najmanj 30 v podjetjih, ki običajno zaposlujejo 300 ali več delavcev,</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><?PAGE NO="3"?><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>ali v obdobju 90 dni najmanj 20, ne glede na število delavcev, običajno zaposlenih v podjetju [obratu];</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>predstavniki delavcev<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/> tiste predstavnike, ki jih predvideva zakonodaja ali praksa držav članic.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>Pri izračunavanju števila odpustov, kakor jih predvideva pododstavek 1, točka (a), se prenehanje pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca zaradi enega ali več razlogov, ki niso povezani s posameznim zadevnim delavcem, šteje kot odpust, če gre za najmanj pet odpustov.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta direktiva se ne uporablja za:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>delavce, ki jih zaposlujejo organi javne uprave ali ustanove javnega prava (ali v državah članicah, ki nimajo takega koncepta, enakovredni organi);</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 2 Direktive 98/59 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar delodajalec predvideva kolektivno odpuščanje delavcev, mora pravočasno začeti posvetovanja s predstavniki delavcev, zato da doseže sporazum.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Posvetovanja morajo zajeti vsaj možnosti in načine, kako se izogniti kolektivnim odpustom ali zmanjšati število prizadetih delavcev in kako ublažiti posledice, tako da se uporabijo spremljajoči socialni ukrepi, usmerjeni med drugim na prezaposlitev ali preusposabljanje odpuščenih delavcev.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 5 navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>Ta Direktiva ne vpliva na pravico držav članic, da uporabijo ali sprejmejo zakone ali druge predpise, ki so za delavce ugodnejši, ali da spodbujajo ali omogočajo uporabo kolektivnih pogodb, ki so za delavce ugodnejše.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Poljsko pravo</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 23<HT TYPE="SUP">1</HT> Kodeks Pracy (delovnopravni zakonik), sprejet z zakonom z dne <DATE ISO="19740626">26. junija 1974</DATE> (Dz. U. iz leta 1974, št. 24, poz. 141), kakor je bil spremenjen (v nadaljevanju: delovnopravni zakonik), ki se nanaša na posledice prenosa poslovne enote, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="023.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Če se poslovna enota ali eden od njenih delov prenese na drugega delodajalca, ta po zakonu postane stranka obstoječih delovnih razmerij, če določbe odstavka 5 ne določajo drugače.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="023.001"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Prvotni delodajalec in novi delodajalec solidarno odgovarjata za obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, nastale pred prenosom dela poslovne enote na novega delodajalca.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="023.001"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Če sindikati v podjetju delodajalcev iz odstavka 1 ne obstajajo, prvotni delodajalec in novi delodajalec delavce pisno obvestita o predvidenem datumu prenosa poslovne enote ali enega od njenih delov na novega delodajalca, o razlogih za prenos, pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah za delavce ter o predvidenih ukrepih glede pogojev zaposlitve delavcev, predvsem o delovnih in plačnih pogojih ter o pogojih preusposabljanja; obvestila je treba poslati vsaj 30 dni pred datumom prenosa poslovne enote ali enega od njenih delov na novega delodajalca.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="4"?><PARAG IDENTIFIER="023.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>V roku dveh mesecev od prenosa poslovne enote ali enega od njenih delov na novega delodajalca lahko delavec sedem dni po obvestilu, ne da bi moral spoštovati zakonsko določeni odpovedni rok, odpove delovno razmerje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi na ta način ima za delavca posledice, ki jih določbe delovnopravnega zakonika določajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca z odpovednim rokom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="023.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Delodajalec je dolžan delavcem, ki so bili v poslovni enoti že zaposleni na drugi podlagi, kot je pogodba o zaposlitvi, na dan prevzema poslovne enote ali njenega dela ponuditi nove delovne in plačne pogoje ter določiti najmanj 7‑dnevni rok, v katerem lahko delavci sprejmejo ali zavrnejo ponujene pogoje. Če se ne dogovorijo novi delovni in plačni pogoji, dotakratno delovno razmerje preneha z iztekom roka, ki je enak odpovednemu roku in se šteje od dneva, ko delavec zavrne ponujene pogoje, ali od dneva, do katerega bi jih lahko zavrnil. Smiselno se uporabljajo določbe člena 4, drugi stavek.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="023.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Prenos poslovne enote ali enega od njenih delov na novega delodajalca ne sme biti razlog, ki upravičuje delodajalčevo prenehanje delovnega razmerja.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 42 delovnopravnega zakonika v odstavku 1 določa, da se določbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ustrezno uporabljajo za odpoved s ponudbo nove pogodbe, ki vključuje spremembo delovnih in plačnih pogojev, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi. V skladu z odstavkom 2 tega člena se delovni in plačni pogoji štejejo za spremenjene, če se delavcu pisno ponudijo novi pogoji. Odstavek 3 tega člena določa, da če delavec zavrne sprejetje ponujenih delovnih in plačnih pogojev, pogodba o zaposlitvi preneha z iztekom odpovednega roka. Če delavec pred iztekom polovice odpovednega roka ne poda izjave, da ne sprejme ponujenih pogojev, se šteje, da se z njimi strinja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 241<HT TYPE="SUP">7</HT> delovnopravnega zakonika v zvezi s pravili prenehanja in odpovedi kolektivne pogodbe v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Kolektivna pogodba preneha:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>na podlagi soglasne izjave strank;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>z iztekom odpovednega roka, če jo je odpovedala ena od strank.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 241<HT TYPE="SUP">8</HT> delovnopravnega zakonika v zvezi z uporabo določb kolektivne pogodbe po prenosu poslovne enote v odstavku 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>Z iztekom veljavnosti obstoječe kolektivne pogodbe se pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ali iz katerega koli drugega akta, na katerem temelji delovno razmerje, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe, uporabljajo do izteka odpovednega roka ob upoštevanju teh pogojev. Uporabljajo se določbe člena 241<HT TYPE="SUP">13</HT>(2), drugi stavek.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 241<HT TYPE="SUP">13</HT>(2) delovnopravnega zakonika določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>Za delavce manj ugodne določbe kolektivne pogodbe se vnesejo z odpovedjo s ponudbo nove pogodbe, ki vključuje spremembe dotakratnih pogojev iz pogodbe o zaposlitvi ali katerega koli drugega akta, ki je podlaga za sklenitev delovnega razmerja. Pri spremembi dotakratnih pogojev pogodbe o zaposlitvi ali katerega koli drugega akta, ki je podlaga za sklenitev delovnega razmerja, z odpovedjo s ponudbo nove pogodbe se ne uporabljajo določbe, ki omejujejo možnost spremembe take pogodbe ali takega akta.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 1 ustawa o szczególnych zasadach rozwiązywania z pracownikami stosunków pracy z przyczyn niedotyczących pracowników (zakon o posebnih pravilih prenehanja delovnega razmerja iz razlogov, ki niso povezani s posameznimi delavci) z dne <DATE ISO="20030313">13. marca 2003</DATE> (Dz.U. iz leta 2003, št. 90, poz. 844), kakor je bil spremenjen (v nadaljevanju: zakon iz leta 2003), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Določbe tega zakona se uporabijo v primeru, da mora delodajalec, ki zaposluje najmanj 20 delavcev, prekiniti delovna razmerja iz razlogov, ki niso povezani s posameznimi delavci, z odpovedjo, ki jo izreče, ali na podlagi dogovora med strankama, če odpust v obdobju do 30 dni obsega najmanj:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>10 delavcev, če delodajalec zaposluje manj kot 100 delavcev;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>10 % delavcev, če delodajalec zaposluje najmanj 100, vendar ne več kot 300 delavcev;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>30 delavcev, če delodajalec zaposluje 300 ali delavcev ali več […]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>V členu 2 zakona iz leta 2003 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Delodajalec se mora v okviru predvidenih kolektivnih odpustov posvetovati z obstoječimi podjetniškimi sindikati.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Posvetovanje, navedeno v odstavku 1, zadeva predvsem vprašanje, ali je mogoče kolektivni odpust preprečiti oziroma zmanjšati njegov obseg, ter zadeve delavcev v zvezi s tem odpustom, zlasti možnosti poklicnega prekvalificiranja ali prešolanja in nove zaposlitve za odpuščene delavce.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Delodajalec mora podjetniškim sindikatom pisno sporočiti razloge za nameravani kolektivni odpust, število zaposlenih delavcev in poklicne skupine, ki jim pripadajo, poklicne skupine delavcev, ki jih zadeva nameravani kolektivni odpust, obdobje, v katerem bo prišlo do tega odpusta, predlagana merila za izbiro delavcev, ki bodo kolektivno odpuščeni, vrstni red odpuščanja delavcev ter predloge glede reševanja zadev delavcev v povezavi z nameravanim kolektivnim odpustom, in če so predvidene tudi denarne dajatve, mora delodajalec poleg tega sporočiti tudi način določitve njihove višine.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Člen 3(1) zakona iz leta 2003 določa, da delodajalec in podjetniški sindikati v roku 20 dni od dneva sporočila, navedenega v členu 2(3) tega zakona, sklenejo dogovor. Odstavek 2 tega člena določa, da se v skladu s tem dogovorom določijo pravila za ravnanje v zadevah delavcev, za katere je predviden nameravani kolektivni odpust, in obveznosti delodajalca v obsegu, potrebnem za reševanje drugih zadev delavcev, povezanih z nameravanim kolektivnim odpustom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Člen 5 zakona iz leta 2003, ki se uporablja v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Člena 38 in 41 delovnopravnega zakonika, brez poseganja v odstavke od 2 do 4, in določbe o posebnem varstvu delavcev pred odpusti ali prenehanjem delovnih razmerij, brez poseganja v odstavek 5, se ne uporabijo, če pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca v okviru postopka kolektivnega odpuščanja.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Če ni sklenjen dogovor v skladu s členom 3, se člen 38 delovnopravnega zakonika uporabi za odpoved pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca in tudi za odpoved s ponudbo nove pogodbe.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><?PAGE NO="6"?><PARAG IDENTIFIER="005.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA><P>V obdobju posebnega varstva pred odpustom ali prenehanjem delovnega razmerja lahko delodajalec spremeni le dotakratne delovne in plačne pogoje, in sicer delavcu:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(1)</NO.P><TXT>ki mu do upokojitvene starosti ne manjkajo več kot 4 leta, noseči delavki, delavcu na porodniškem dopustu, dopustu, priznanem pod enakimi pogoji kot porodniški dopust, in na starševskem dopustu;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>ki je član sveta delavcev državnega podjetja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(3)</NO.P><TXT>ki je član vodstva podjetniškega sindikata;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Če je posledica spremembe delovnih in plačnih pogojev s ponudbo nove pogodbe znižanje plače, so delavci iz odstavka 5 do konca obdobja posebnega varstva pred odpovedjo ali prenehanjem pogodbe o zaposlitvi upravičeni do varstvenega dodatka, ki se izračuna v skladu s pravili, ki izhajajo iz delovnopravnega zakonika.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.007"><NO.PARAG>7.</NO.PARAG><ALINEA>Če se delavcem odpovejo delovna razmerja v okviru postopka kolektivnega odpuščanja, lahko pogodbe o zaposlitvi za določen čas in pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za čas opravljanja določenega dela, razveže vsaka stranka ob upoštevanju odpovednega roka dveh tednov.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>M. Ciupa in drugi so na podlagi pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas zaposleni v bolnišnici v Łódźu za polni delovni čas.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Od leta 2009 so finančne izgube bolnišnice v Łódźu naraščale iz leta v leto. Leta 2013 je bilo odločeno, da bolnišnica v Łódźu postane družba z omejeno odgovornostjo, sicer bi prišlo do njene likvidacije, zaradi katere bi bilo ukinjenih več kot sto delovnih mest. Pri tem preoblikovanju ni bilo predvideno zmanjšanje delovnih mest, da bi lahko bolnišnica v Łódźu ohranila v veljavi pogodbo o opravljanju zdravstvenih storitev, sklenjeno z nacionalnim zdravstvenim skladom. Bolnišnica v Łódźu je morala po tem, ko je izčrpala vsa finančna sredstva razen plač, znižati plače vsem zaposlenim. Zato je vsem delavcem predlagala začasno znižanje plače za 15 %. Približno 20 % teh delavcev je to znižanje sprejelo. Drugim delavcem je bila vročena odpoved s ponudbo nove pogodbe, ki se nanaša na spremembo delovnih in plačnih pogojev, upravičeno s <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>potrebo po prestrukturiranju stroškov zaposlenih [v bolnišnici v Łódźu] zaradi težkega finančnega položaja<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>. V tem dopisu je bilo delavcem po izteku odpovednih rokov ponujeno znižanje plač, ki naj bi veljalo do <DATE ISO="20150201">1. februarja 2015</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>M. Ciupa in drugi so pri Sąd Rejonowy dla Łodzi-Śródmieścia w Łodzi (okrajno sodišče Łódź-Śródmieście v Łódźu, Poljska) vložili tožbo za razglasitev spremembe njihovih delovnih in plačnih pogojev za neveljavno. To sodišče je njihov predlog zavrnilo. Bolnišnica v Łódźu po posamičnem posvetovanju o tej načrtovani spremembi z delavci, ki so člani njenega podjetniškega sindikata, ni predvidela kolektivnega odpusta in zato ni izvedla postopka, ki se uporablja za to vrsto odpuščanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče, ki je obravnavalo pritožbo, ki so jo M. Ciupa in drugi vložili zoper odločbo Sąd Rejonowy dla Łodzi-Śródmieścia w Łodzi (okrajno sodišče Łódź-Śródmieście v Łódźu), meni, da sodna praksa Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) glede vprašanja, ali obveznosti, določene v členih od 2 do 4 zakona iz leta 2003, zavezujejo delodajalca, kadar ta svojim zaposlenim vroči odpoved s ponudbo nove pogodbe, ni jasna. Vendar predložitveno sodišče meni, da se ta sodna praksa bolj nagiba k uporabi teh členov v zadevi, kot je ta v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče poleg tega meni, da v primeru delodajalca, ki zaposluje vsaj dvajset zaposlenih in namerava spremeniti pogodbene pogoje delavcev, katerih število je enako ali višje od števila delavcev iz člena 1(1) zakona iz leta 2003, obveznost posvetovanja s sindikati ustreza obveznosti opraviti postopke, določene s tem zakonom, zlasti v njegovih členih od 2 do 4 in 6. V takem primeru število delovnih razmerij, ki so prenehala po zavrniti novih zaposlitvenih pogojev, ki jih je ponudil delodajalec, in dejstvo, da ta prenehanja izhajajo iz volje delavcev, ne bi bili upoštevni. Pomembno je namreč le, da spremembo zaposlitvenih pogojev predlaga delodajalec in da prenehanje pogodbe, ki je posledica te spremembe, ni odvisno od volje delodajalca. V skladu s členom 2(1) zakona iz leta 2003 se je delodajalec, kadar namerava izvesti kolektivne odpuste, dolžan posvetovati s podjetniškimi sindikati. Ta posvetovanja se torej nanašajo na to, kar delodajalec <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>namerava<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, in ne na sprejete spremembe ali na odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki bi lahko sledile zavrnitvam zaposlenih. Tako mora delodajalec, ki namerava svojim zaposlenim dati odpoved s ponudbo nove pogodbe, upoštevati število teh odpovedi za določitev, ali predvidene spremembe spadajo pod določbe o kolektivnih odpustih in ali se mora zato posvetovati s sindikati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Ker pa se Sodišče še ni izreklo o vprašanju, kako je treba opredeliti odpovedi s ponudbo nove pogodbe glede na Direktivo 98/59, predložitveno sodišče dvomi o svoji razlagi te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Sąd Okręgowy w Łodzi, VII Wydział Pracy i Ubezpieczeń Społecznych (okrožno sodišče v Łódźu, VII. oddelek za delovno pravo in zadeve s področja socialnega zavarovanja, Poljska), prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>Ali je treba člen 2 Direktive 98/59 […] razlagati tako, da je delodajalec, ki zaposluje najmanj dvajset delavcev in ki namerava številu delavcev, ki je navedeno v členu 1(1) [zakona iz leta 2003], spremeniti pogodbene pogoje, dolžan uporabiti postopke, določene v členih od 2 do 4 in 6 tega zakona, oziroma ali velja ta dolžnost v primerih teh členov:</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>člena 241<HT TYPE="SUP">13</HT>(2) v povezavi s členom 241<HT TYPE="SUP">8</HT>(2) in členom 23<HT TYPE="SUP">1</HT> [delovnopravnega zakonika];</P></ITEM><ITEM><P>člena 241<HT TYPE="SUP">13</HT>(2) v povezavi s členom 77<HT TYPE="SUP">2</HT>(5) ali členom 241<HT TYPE="SUP">7</HT>(1) delovnopravnega zakonika;</P></ITEM><ITEM><P>člena 42(1) v povezavi s členom 45(1) delovnopravnega zakonika?<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></P></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Vprašanje za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Najprej je treba navesti, da se predložitveno sodišče v vprašanju za predhodno odločanje pri predvidevanju različnih mogočih opredelitev zadevnega položaja iz postopka v glavni stvari v nacionalnem pravu sklicuje na več določb nacionalnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Spomniti pa je treba, da se mora Sodišče pri razlagi določb nacionalnega prava načeloma opreti na opredelitve, ki izhajajo iz predložitvene odločbe. V skladu z ustaljeno sodno prakso namreč Sodišče ni pristojno za razlago notranjega prava države članice (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110317">17. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Naftiliaki Etaireia Thasou in Amaltheia I Naftiki Etaireia</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑128/10 in C‑129/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:163">EU:C:2011:163</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Zato mora Sodišče odločiti o vprašanju za predhodno odločanje glede na predpostavke, ki izhajajo iz predložitvene odločbe, ne da bi pri tem opravilo razlago nacionalnega prava glede na tri abstraktne položaje, navedene v vprašanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(1) Direktive 98/59 razlagati tako, da je treba delodajalčevo enostransko spremembo plačnih pogojev v škodo delavcev, ki ob delavčevi zavrnitvi vodi do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, opredeliti kot<?PAGE NO="8"?> <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>odpust<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> v smislu te določbe, in ali je treba člen 2 te direktive razlagati tako, da mora delodajalec začeti posvetovanja, določena v zadnjenavedenem členu, kadar namerava tako enostransko spremeniti plačne pogoje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Za odgovor na to vprašanje je treba najprej spomniti, da je iz člena 1(1), drugi pododstavek, Direktive 98/59, iz katerega izhaja, da se ta direktiva uporablja le, če gre za najmanj pet <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>odpustov<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, razvidno, da navedena direktiva razlikuje med <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>odpusti<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca zaradi enega ali več razlogov, ki niso povezani s posameznim zadevnim delavcem<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151111">11. novembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Pujante Rivera</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑422/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:743">EU:C:2015:743</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Sodišče je glede pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>odpust<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> iz člena 1(1), prvi pododstavek, točka (a), Direktive 98/59 odločilo, da je treba to direktivo razlagati tako, da spada dejstvo, da je delodajalec enostransko in v škodo delavca pomembno spremenil bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki niso povezani s tem delavcem, pod ta pojem (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151111">11. novembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Pujante Rivera</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑422/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:743">EU:C:2015:743</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da dejstva, da delodajalec enostransko in v škodo delavca v manjši meri spremeni bistveno sestavino pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki niso povezani s tem delavcem, ali bistveno spremeni nebistveno sestavino navedene pogodbe iz razlogov, ki niso povezani s tem delavcem, ni mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>odpust<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> v smislu navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Glede zadevne odpovedi s ponudbo nove pogodbe iz postopka v glavni stvari je treba navesti, da ta določa začasno znižanje zneska plače za 15 % in po nekaj mesecih ponovno zvišanje te plače na prvotni znesek. Vendar čeprav ni sporno, da je plača bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi in da bi bilo njeno 15‑odstotno znižanje načeloma mogoče opredeliti za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>bistveno spremembo<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, prav tako velja, da začasnost tega znižanja občutno zmanjšuje obseg predvidene spremembe pogodbe o zaposlitvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Na koncu pa mora predložitveno sodišče, ki je edino pristojno za presojo dejstev, glede na vse okoliščine primera odločiti, ali je treba začasno znižanje plače opredeliti za bistveno spremembo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Vsekakor je treba tudi ob predpostavki, da predložitveno sodišče meni, da zadevna odpoved s ponudbo nove pogodbe iz postopka v glavni stvari spada pod pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>odpust<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, odpoved pogodbe o zaposlitvi, do katere je prišlo, ker delavec ni sprejel spremembe, kot je bila predlagana v navedeni odpovedi s ponudbo nove pogodbe, šteti za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca iz enega ali več razlogov, ki niso povezani z delavci v smislu člena 1(1), drugi pododstavek, Direktive 98/59, tako da jo je treba upoštevati pri izračunu števila vseh odpustov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Glede vprašanja, od katerega trenutka dalje je delodajalec dolžan opraviti posvetovanja iz člena 2 navedene direktive, je treba spomniti, da je Sodišče ugotovilo, da obveznosti posvetovanja in obveščanja nastaneta pred njegovo odločitvijo, da odpove pogodbe o zaposlitvi (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050127">27. januarja 2005</DATE>, <NAME.CASE>Junk</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑188/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:59">EU:C:2005:59</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090910">10. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑44/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:533">EU:C:2009:533</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in da bi bila uresničitev cilja – izraženega v členu 2(2) Direktive 98/59 – izogibanja odpovedim pogodb o zaposlitvi ali zmanjšanja njihovega števila ogrožena, če bi se posvetovanje s predstavniki opravilo po sprejetju sklepa delodajalca (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050127">27. januarja 2005</DATE>, <NAME.CASE>Junk</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑188/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:59">EU:C:2005:59</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090910">10. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑44/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:533">EU:C:2009:533</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Dodati je treba, da je postopek v glavni stvari tako kot zadeva, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090910">10. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑44/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:533">EU:C:2009:533</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), povezan z ekonomskimi odločitvami, katerih namen, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, ni bil neposredno prenehanje posamičnih delovnih razmerij, ampak ki bi lahko vseeno vplivale na zaposlitev določenega števila delavcev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Sodišče pa je v točki 48 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090910">10. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑44/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:533">EU:C:2009:533</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ugotovilo, da mora delodajalec začeti postopek posvetovanja iz člena 2 Direktive 98/59, ko je sprejeta strateška ali poslovna odločitev, ki delodajalca zavezuje, da predvidi ali načrtuje kolektivne odpuste.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je, kot je razvidno iz točke 16 te sodbe, za preprečitev likvidacije bolnišnice v Łódźu in ukinitve delovnih mest prišlo do določenega števila sprememb. Ker so se te spremembe izkazale za nezadostne za zagotovitev obstoja bolnišnice v Łódźu, je ta bolnišnica menila, da bi bilo treba opraviti predlagane spremembe za izognitev sprejetju odločitev, katerih neposredni namen bi bil prenehanje posamičnih delovnih razmerij. Vendar bi morala bolnišnica v Łódźu v takem položaju razumno pričakovati, da določeno število delavcev ne bo sprejelo spremembe svojih delovnih pogojev in da bo tako njihova pogodba odpovedana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Zato ker je odločba o vročitvi odpovedi s sklenitvijo novih pogodb za bolnišnico v Łódźu nujno pomenila, da bodo predvideni kolektivni odpusti, bi ta bolnišnica morala, če so bili izpolnjeni pogoji iz člena 1(1) Direktive 98/59, opraviti posvetovanja iz člena 2 te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Ta ugotovitev velja toliko bolj, ker se namen obveznosti posvetovanja iz člena 2 navedene direktive, in sicer izogibanje odpovedim pogodb o zaposlitvi ali zmanjšanje njihovega števila in blažitev posledic (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090910">10. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑44/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:533">EU:C:2009:533</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter cilj, ki mu po mnenju predložitvenega sodišča sledijo odpovedi s sklenitvijo nove pogodbe, in sicer preprečevanje posamičnih odpustov, v veliki meri prekrivata. Namreč, če je na podlagi odločitve o spremembi delovnih pogojev mogoče, da do kolektivnega odpusta ne pride, se mora postopek posvetovanja iz člena 2 iste direktive začeti v času, ko delodajalec namerava opraviti take spremembe (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090910">10. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Akavan Erityisalojen Keskusliitto AEK in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑44/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:533">EU:C:2009:533</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Glede na vse zgoraj navedene ugotovitve je treba na vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1(1) Direktive 98/59 razlagati tako, da je enostransko spremembo plačnih pogojev s strani delodajalca v škodo delavcev, ki – če je delavec ne sprejme – povzroči prenehanje pogodbe o zaposlitvi, mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>odpust<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> v smislu te določbe, člen 2 te direktive pa je treba razlagati tako, da mora delodajalec opraviti posvetovanja iz tega člena, kadar namerava izvesti tako enostransko spremembo plačnih pogojev, če so izpolnjeni pogoji iz člena 1 navedene direktive, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 1(1) Direktive Sveta 98/59/ES z dne <DATE ISO="19980720">20. julija 1998</DATE> o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti je treba razlagati tako, da je enostransko spremembo plačnih pogojev s strani delodajalca v škodo delavcev, ki – če je delavec ne sprejme – povzroči prenehanje pogodbe o zaposlitvi, mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>odpust<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> v smislu te določbe, člen 2 te direktive pa je treba razlagati tako, da mora delodajalec opraviti posvetovanja iz tega člena, kadar namerava izvesti tako enostransko spremembo plačnih pogojev, če so izpolnjeni pogoji iz člena 1 navedene direktive, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT><?PAGE NO="10"?>