<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-393/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0393</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:918">EU:C:2018:918</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>25</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>25</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Bobka – Zadeva C‑393/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">Kirschstein</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Michala Bobka,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20181115">15. novembra 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑393/17</P><P>Openbaar Ministerie</P><P>proti</P><P>Freddyju Lucienu Magdaleni Kirschsteinu</P><P>Thierryju Fransu Adeline Kirschsteinu</P><P>ob udeležbi</P><P>Vlaamse Gemeenschap</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hof Van Beroep Antwerpen (višje sodišče v Antwerpnu, Belgija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Notranji trg</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2006/123/ES</KEYWORD><KEYWORD>Področje uporabe</KEYWORD><KEYWORD>Opredelitev storitev na podlagi prava Unije</KEYWORD><KEYWORD>Negospodarske storitve splošnega pomena</KEYWORD><KEYWORD>Visoko šolstvo, ki se financira iz zasebnih sredstev</KEYWORD><KEYWORD>Nepoštene poslovne prakse</KEYWORD><KEYWORD>Prepoved neakreditiranim ustanovam, da bi izdajale magistrske naslove</KEYWORD><KEYWORD>Kazenske sankcije</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Po zakonodaji Vlaamse Gemeenschap (flamska skupnost) lahko nekatere naslove podeljujejo le visokošolske ustanove, ki so pridobile akreditacijo. Podeljevanje takih naslovov brez akreditacije je lahko razlog za kazenski pregon, ob koncu katerega je mogoče izreči zaporno in/ali denarno kazen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Freddy Kirschstein in Thierry Kirschstein vodita UIBS Belgium, družbo s sedežem v Belgiji, ki zagotavlja visokošolske storitve. Flamski organi ju preganjajo, ker sta vsaj dvakrat med letoma 2006 in 2010 izdala spričevala, na katerih je bil naveden naslov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>magister<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>master<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>), ne da bi pridobila potrebno akreditacijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Vprašanja, postavljena Sodišču v posebnih dejanskih okoliščinah obravnavane zadeve, se mi zdijo sorazmerno preprosta: ali je prepoved neakreditirani visokošolski ustanovi (in kazenske sankcije za kršitev te prepovedi), da bi podeljevala magistrske naslove, ki je določena v nacionalnem pravu, združljiva z Direktivo o storitvah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o storitvah na notranjem trgu (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="376" PAGE.FIRST="36" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 376, str. 36</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: Direktiva o storitvah).</P></NOTE> in Direktivo o nepoštenih poslovnih praksah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne <DATE ISO="20050511">11. maja 2005</DATE> o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="149" PAGE.FIRST="22" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 149, str. 22</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).</P></NOTE>?</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Vendar je v tej zadevi verjetno kompleksnejše predhodno vprašanje v zvezi s stvarnim področjem uporabe obeh zakonskih aktov, na katera napotuje predložitveno sodišče: ali na podlagi prava Unije visokošolski študijski programi spadajo med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>? Če je odgovor pritrdilen, kakšne vrste storitve so to? Jih je mogoče razvrstiti med <HT TYPE="ITALIC">negospodarske storitve splošnega pomena</HT>, torej v kategorijo, določeno v Direktivi o storitvah?</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo EU</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva o storitvah</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 34 Direktive o storitvah je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>V skladu s sodno prakso Sodišča je treba oceno o tem, ali nekatere dejavnosti, zlasti dejavnosti, ki so financirane iz javnih sredstev ali jih opravljajo javni subjekti, predstavljajo <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>storitev<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/>, izvesti za vsak primer posebej, ob upoštevanju vseh njihovih značilnosti, zlasti pa načina opravljanja, organizacije in financiranja v zadevni državi članici. Sodišče meni, da je bistveni element plačila dejstvo, da predstavlja denarno nadomestilo za ustrezne storitve in ugotavlja, da plačila ni pri dejavnostih, ki jih brez nadomestila izvaja država ali se izvajajo v imenu države v okviru izvajanja njenih dolžnosti na socialnem, kulturnem, izobraževalnem in pravosodnem področju, kot so predavanja in tečaji v okviru nacionalnega izobraževalnega sistema ali upravljanje sistemov socialne varnosti, ki niso del gospodarskih dejavnosti. Prispevek za obratovalne stroške sistema, ki ga plačujejo prejemniki, denimo šolnina ali vpisnina za študente, sam po sebi ne pomeni plačila, saj je storitev v glavnem še vedno financirana iz javnih sredstev. Te dejavnosti zato niso zajete v opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> v členu 50 Pogodbe in zato ne spadajo v področje uporabe te direktive.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva uvaja splošne določbe, ki ponudnikom storitev olajšujejo uveljavljanje svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev ter hkrati ohranjajo visoko raven kakovosti storitev.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva ne obravnava liberalizacije storitev splošnega gospodarskega pomena, ki so pridržane za javne ali zasebne subjekte, niti privatizacije javnih subjektov, ki opravljajo storitve […]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>[…]</ALINEA><ALINEA>Ta direktiva ne vpliva na svobodo držav članic, da v skladu z zakonodajo Skupnosti opredelijo, katere so storitve splošnega gospodarskega pomena, na kakšen način naj bodo te storitve organizirane in financirane v skladu s pravili o državni pomoči ter katere posebne obveznosti bi morale zanje veljati.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="001.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva ne vpliva na določbe kazenskega prava držav članic. Vendar pa države članice ne smejo omejevati svobode opravljanja storitev z uporabo določb kazenskega prava, ki specifično urejajo ali vplivajo zlasti na začetek opravljanja ali opravljanje storitvene dejavnosti, če to pomeni izogibanje določbam iz te direktive.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za storitve, ki jih opravljajo ponudniki s sedežem v državi članici.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="3"?><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta direktiva se ne uporablja za naslednje dejavnosti:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>negospodarske storitve splošnega pomena;</TXT><P>[…]</P><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>dejavnosti, povezane z izvajanjem javne oblasti v skladu s členom 45 Pogodbe.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 4(1) opredeljuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>storitev<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>vsako pridobitno dejavnost samozaposlene osebe, ki se praviloma opravlja za plačilo, kakor je navedeno v členu 50 Pogodbe.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4(6) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>sistem dovoljenj<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> vključuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>vsak postopek, kateremu mora ponudnik ali prejemnik slediti, da bi od pristojnega organa pridobil uradno odločitev ali odločitev z molkom organa o začetku opravljanja ali opravljanju storitvene dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 9, ki je del poglavja III o svobodi ustanavljanja ponudnikov, se nanaša na sisteme dovoljenj. V njem je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="009.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice začetka opravljanja ali opravljanje storitvene dejavnosti ne pogojujejo s sistemom dovoljenj, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>sistem dovoljenj zadevnega ponudnika ne diskriminira;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>potreba po sistemu dovoljenj je utemeljena s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>zastavljenega cilja ni mogoče doseči z manj omejevalnim ukrepom, zlasti ker bi bil naknadni pregled prepozen, da bi bil lahko resnično učinkovit.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>V skladu s členom 13(1) so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>[p]ostopki in formalnosti za izdajo dovoljenj […] jasni in objavljeni vnaprej ter prosilcem jamčijo, da se bo njihova vloga obravnavala objektivno in nepristransko<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive o nepoštenih poslovnih praksah določa, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>[n]amen te direktive […] prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga in doseči visoko raven varstva potrošnikov s približevanjem zakonov in drugih predpisov držav članic o nepoštenih poslovnih praksah, ki škodijo ekonomskim interesom potrošnikov<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 2 določa upoštevne opredelitve pojmov:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>V tej direktivi:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>potrošnik<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="2018" ID="QE0017"/> pomeni vsako fizično osebo, ki v s to direktivo zajetih poslovnih praksah deluje za namene izven svoje trgovske, poslovne, obrtne dejavnosti ali svobodne poklicne dejavnosti;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>trgovec<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="2018" ID="QE0018"/> pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v s to direktivo zajetih poslovnih praksah deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno dejavnostjo ali svobodno poklicno dejavnostjo, in kogar koli, ki deluje v imenu ali na [za] račun trgovca;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>izdelek<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="2018" ID="QE0019"/> pomeni vsako blago ali storitev, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="4"?><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>poslovne prakse podjetji v razmerju do potrošnikov<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="2018" ID="QE0020"/> (v nadaljevanju: tudi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>poslovne prakse<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="2018" ID="QE0021"/>) pomenijo vsako dejanje, opustitev, ravnanje, razlag[o] ali tržne komunikacije, vključno z oglaševanjem in trženjem, s strani trgovca, neposredno povezano s promocijo, prodajo ali dobavo izdelka potrošnikom;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>bistveno izkrivljati ekonomsko obnašanje potrošnikov<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="2018" ID="QE0022"/> pomeni uporabiti poslovno prakso z namenom znatno zmanjšati potrošnikovo sposobnost sprejeti odločitev ob poznavanju vseh pomembnih dejstev in tako povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 3 določa področje uporabe direktive:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov, kakor je določeno v členu 5, pred, med in po poslovni transakciji v zvezi z nekim izdelkom.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="003.008"><NO.PARAG>8.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva ne posega v pogoje ustanavljanja ali sisteme izdajanja dovoljenj, v deontološke kodekse ravnanja ali druga posebna pravila o zakonsko urejenih poklicih, katerih namen je vzdrževati visoko raven poštenosti oseb, ki opravljajo te poklice, in ki jih države članice v skladu z zakonodajo Skupnosti lahko predpišejo tem osebam.<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 5 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Nepoštene poslovne prakse so prepovedane.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Poslovna praksa je nepoštena, če:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti,</TXT><P>ter</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika, ki ga izdelek doseže ali je nanj usmerjen, ali obnašanje povprečnega člana skupine, če je poslovna praksa usmerjena na določeno skupino potrošnikov.“</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="005.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Priloga I vsebuje seznam poslovnih praks, ki se v vseh okoliščinah štejejo za nepoštene. V vseh državah članicah se uporablja isti enotni seznam, ki se lahko spremeni samo s pregledom te direktive.<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V točki 2 Priloge I je kot poslovna praksa, ki velja v vseh okoliščinah za nepošteno, navedeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>[prikazovanje znaka] zaupanja, kakovosti ali podobno brez potrebne odobritve<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>. S točko 4 je med takšne prakse vključeno tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>[zatrjevanje], da je bil trgovec […] ali izdelek potrjen, odobren ali dovoljen s strani javnega ali zasebnega organa, čeprav to ni res, ali [zatrjevanje tega] brez upoštevanja pogojev potrditve, odobritve ali dovoljenja […]<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 6(1) določa, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>[p]oslovna praksa […] šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična, ali če na kakršen koli način, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, četudi je informacija točna[,] glede enega ali več sledečih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečni potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>glede obstoja ali narave izdelka;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>glede glavnih značilnosti izdelka, na primer njegove razpoložljivosti, prednosti […]<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Belgijsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Člen 127(1)(2) belgijske ustave določa, da je sprejemanje predpisov v zvezi z izobraževanjem – razen določitve začetka in konca obveznega šolanja, minimalnih standardov za podelitev diplom in pokojninske sheme – v pristojnosti belgijskih skupnosti. V skladu s členom 24(5) so organizacija, priznavanje in subvencioniranje izobraževanja s strani skupnosti določeni z zakonom ali odlokom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V Flandriji je bilo visoko šolstvo urejeno z Decreet van <DATE ISO="20030404">4 April 2003</DATE> betreffende de herstructurering van het hoger onderwijs in Vlaanderen (odlok z dne <DATE ISO="20030404">4. aprila 2003</DATE> o prestrukturiranju visokega šolstva v Flandriji) (v nadaljevanju: odlok z dne <DATE ISO="20030404">4. aprila 2003</DATE>). Člen 25(7) tega odloka je določal: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>[k]dor, ne da bi bil za to pristojen, podeljuje strokovne in znanstvene naslove diplomirani (bachelor), magister (master) z navedbo stroke ali brez ali doktor (doctor of philosophy s kratico PhD ali Dr.) ali strokovne in znanstvene naslove, navedene v odstavkih 2, 3, 4, 5 in 5a, se kaznuje z zaporno kaznijo od osmih dni do treh mesecev in z denarno kaznijo od 125 EUR do 500 EUR ali le z eno od teh dveh kazni.<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Belgisch Staatsblad z dne <DATE ISO="20030814">14. avgusta 2003</DATE>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Odlok z dne <DATE ISO="20030404">4. aprila 2003</DATE> je bila razveljavljen in v celoti prevzet v Codex Hoger Onderwijs (kodeks o visokem šolstvu), ki ga je flamska vlada sprejela <DATE ISO="20131011">11. oktobra 2013</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Belgisch Staatsblad z dne <DATE ISO="20140227">27. februarja 2014</DATE>.</P></NOTE> Besedilo člena 25(7) odloka z dne <DATE ISO="20030404">4. aprila 2003</DATE> je bilo prevzeto v člen II.75(6) tega kodeksa.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>United International Business Schools of Belgium BVBA (v nadaljevanju: UIBS Belgium) je visokošolska ustanova, ki je pristojni flamski organi niso akreditirali. Družba UIBS Belgium je povezana s švicarsko družbo Global Education Services Switzerland AG (v nadaljevanju: GES Switzerland) in družbo Global Education Services Spain SA (v nadaljevanju: GES Spain). Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je družba UIBS Belgium navedenima družbama zagotavljala podporno funkcijo s tem, da je med drugim zagotavljala lokalno podporo v Belgiji pri predavanjih in tečajih, ki jih je usklajevala družba GES Switzerland po vsem svetu. Družba UIBS Belgium ponuja različne izobraževalne programe, zlasti v univerzitetnih središčih v Antwerpnu in Gentu. Študentje po tem, ko uspešno opravijo te programe, prejmejo diplomo, ki v naslovu vsebuje izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>magister<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>master<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Freddy in Thierry Kirschstein (v nadaljevanju: obtoženca) oba sodelujeta pri dejavnostih družbe UIBS Belgium. Rechtbank van eerste aanleg (sodišče prve stopnje v Antwerpnu, Belgija) je <DATE ISO="20151214">14. decembra 2015</DATE> obtožencema odredilo, da mora vsak od njiju plačati denarno kazen v višini 300 EUR (kot kazensko sankcijo), ker sta kršila člen 25(7) odloka z dne <DATE ISO="20030404">4. aprila 2003</DATE> s tem, da sta<?PAGE NO="6"?> podeljevala magistrske naslove študentom v antwerpenski podružnici družbe UIBS Belgium vsaj dvakrat med letoma 2006 in 2010, ne da bi bila za to pristojna. Naloženo jima je bilo tudi, da morata flamski skupnosti kot vlagateljici premoženjskopravnega zahtevka kot odškodnino plačati nominalni znesek v višini 1 EUR in da nosita stroške tega zahtevka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Obtoženca sta <DATE ISO="20151229">29. decembra 2015</DATE> zoper sodbo Rechtbank van eerste aanleg (sodišče prve stopnje v Antwerpnu,) vložila pritožbo. Istega dne je Openbaar Ministerie (državno tožilstvo, Belgija; v nadaljevanju: pritožnik) vložilo nasprotno pritožbo, s katero je izpodbijalo le del odločbe, ki se je nanašal na kazensko sankcijo, naloženo obtožencema.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V pritožbenem postopku se je izkazalo, da je predmet spora vprašanje, ali lahko visokošolska ustanova, ki izvaja izobraževalne programe, v Flandriji podeljuje magistrske naslove v obliki izdanih diplom, čeprav je flamska skupnost za to ni akreditirala. Flamska skupnost meni, da je to zadeva javnega reda, zato naj bi bila določba o izreku kazenske sankcije primerna za zavarovanje tega interesa. Trdi, da je prepoved neakreditiranim ustanovam, da bi podeljevale naslove magister, diplomirani in doktor, primeren ukrep za zagotovitev varstva kakovosti teh naslovov. Flamska skupnost tudi trdi, da ravnanje obtožencev povzroča nelojalno konkurenco na trgu dela, saj naj bi namreč diplome in pripadajoči naslovi, ki so bili podeljeni, omogočali dostop do trga dela, ne da bi bilo zagotovljeno, da so ti študenti dosegli predvideni standard študija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega dejanskega in pravnega okvira je Hof van beroep Antwerpen (višje sodišče v Antwerpnu, Belgija) prekinilo postopek in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne <DATE ISO="20050511">11. maja 2005</DATE> o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu razlagati tako, da nasprotuje določbi v členu II.75(6) kodeksa o visokem šolstvu z dne <DATE ISO="20131011">11. oktobra 2013</DATE>, v skladu s katero neakreditirane izobraževalne ustanove na splošno ne smejo uporabljati oznake <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>master<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="2018" ID="QE0032"/> [magister] na diplomah, ki jih izdajo, če je namen te določbe nadzor nad razlogom, ki se nanaša na javni interes, to je nad zahtevo po zagotovitvi visoke ravni izobraževanja, pri čemer mora biti zagotovljeno, da je mogoče preveriti, ali so zahteve, določene glede kakovosti, dejansko izpolnjene?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba [Direktivo 2006/123] razlagati tako, da nasprotuje določbi v členu II.75(6) kodeksa o visokem šolstvu z dne <DATE ISO="20131011">11. oktobra 2013</DATE>, v skladu s katero neakreditirane izobraževalne ustanove na splošno ne smejo uporabljati oznake <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>master<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="2018" ID="QE0033"/> [magister] na diplomah, ki jih izdajo, če je namen te določbe nadzor nad razlogom, ki se nanaša na javni interes, to je nad varstvom prejemnikov storitev?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali kazenska določba, ki se uporablja za izobraževalne ustanove, ki jih flamski organi niso akreditirali in ki izdajajo <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>master<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="2018" ID="QE0034"/> [magistrske] diplome, vzdrži presojo sorazmernosti iz členov 9(1)(c) in 10(2)(c) Direktive [2006/123]?<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili obtoženca, flamska skupnost, belgijska, nemška, italijanska, nizozemska, poljska, švedska in norveška vlada ter Evropska komisija. Obtoženca, flamska skupnost, belgijska, švedska in norveška vlada ter Komisija so ustne navedbe podali na obravnavi <DATE ISO="20180711">11. julija 2018</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Ti sklepni predlogi so strukturirani, kot je navedeno v nadaljevanju. Najprej bom podal več uvodnih pripomb v zvezi z dejanskim stanjem te zadeve in upoštevnimi nacionalnimi določbami (oddelek A). Nato bom obravnaval vprašanje, ali – in v kakšnem obsegu – je mogoče visokošolske študijske programe razumeti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> v smislu prava Unije (oddelek B). Ob upoštevanju teh<?PAGE NO="7"?> pojasnil se bom posvetil še konkretnim vprašanjem, ki jih je postavilo predložitveno sodišče: najprej bom obravnaval vprašanje združljivosti nacionalne zakonodaje z Direktivo o storitvah, pri čemer bom drugo in tretje vprašanje preučil skupaj (oddelek C), nato pa bom preučil še prvo vprašanje v zvezi z Direktivo o nepoštenih poslovnih praksah (oddelek D).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodna pojasnila</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dejanski okvir postopka v glavni stvari</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Predložitvena odločba vsebuje nekaj negotovosti v zvezi z dejanskim stanjem, ki bi lahko vplivale na pravno presojo zadeve. Zato je Sodišče od predložitvenega sodišča zahtevalo podrobnejše podatke (v skladu s členom 101 svojega poslovnika) v zvezi (i) s tem, kateri subjekt je formalno podeljeval sporne diplome, in (ii) s funkcijo obtožencev (znotraj družbe UIBS Belgium), to je v okviru kakšne vloge zdaj zoper njiju poteka pregon.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je odgovorilo, da na vprašanje, kateri subjekt je formalno podeljeval magistrske naslove, ne more natančno odgovoriti, ker se ta element dejanskega stanja v postopku v glavni stvari izpodbija. Zato je ponovilo navedbe strank: pritožnik, Openbaar Ministerie (državno tožilstvo) trdi, da je magistrske naslove podeljevala družba UIBS Belgium (s sedežem v Belgiji). Obtoženca trdita, da sta magistrske naslove podeljevali družbi GES Switzerland (s sedežem v Švici) in GES Spain (s sedežem v Španiji). Predložitveno sodišče je še navedlo, da se zdi, da sta oba subjekta povezana z družbo UIBS Belgium, saj jima je ta ustanova vedno zagotavljala podporno funkcijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>V odgovor na drugo nejasnost je predložitveno sodišče navedlo, da je bil v času upoštevnega dejanskega stanja Thierry Kirschstein poslovodja družbe UIBS Belgium, Freddy Kirschstein pa njen delničar. Zadnjenavedeni je dokumente podpisoval tudi kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>predsednik<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> družbe UIBS Belgium. Tako se v skladu s členom 66 Strafwetboek (belgijski kazenski zakonik) štejeta za odgovorna ali soodgovorna za zadevno kaznivo dejanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Na podlagi informacij, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, in ob upoštevanju izjav strank na obravnavi, bom zadevo obravnaval v skladu s spodaj navedenimi domnevami, pri čemer je treba upoštevati, da mora dejansko stanje nazadnje ugotoviti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Prvič, zdi se, da med družbami UIBS Belgium, GES Switzerland in GES Spain obstaja kompleksna korporacijska struktura. Obtoženca sta na obravnavi dejala, da so te tri družbe povezane. Zdi se, da imajo skupne delničarje. Kar zadeva dejavnosti vsake od njih, se zdi, da dejavnosti <HT TYPE="ITALIC">poučevanja</HT> (vključno z zaposlovanjem osebja, najemom prostorov in zagotavljanjem tekočega delovanja programov) lokalno izvaja in upravlja družba UIBS Belgium, medtem ko je <HT TYPE="ITALIC">diplome</HT> najprej izdajala družba GES Spain, nato pa družba GES Switzerland.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Drugič, ni sporno da navedene družbe za svoje študijske programe niso nikoli prejele akreditacije od pristojnega organa v Flandriji niti v nobeni od držav, v katerih delujejo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Tretjič, zadevni študijski program se v celoti financira iz zasebnih sredstev. Na obravnavi je bilo potrjeno, da sredstev zanj ni zagotovil noben javni subjekt.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Upoštevne nacionalne določbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Potrebni sta še dve dodatni pojasnili o časovnem področju uporabe zadevnih pravil in njihovem stvarnem področju uporabe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Prvič, predložitveno sodišče je prvo in drugo vprašanje postavilo v zvezi s členom II.75(6) kodeksa o visokem šolstvu. V tretjem vprašanju je napoteno na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>kazensko določbo, ki se uporabi za izobraževalne ustanove, ki jih flamski organi niso akreditirali in ki izdajajo <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>master<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="2018" ID="QE0038"/> [magistrske] diplome<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>, brez dodatnih pojasnil glede natančne narave in vira te določbe. Kljub temu je mogoče predpostaviti, da se tudi to nanaša na člen II.75(6) kodeksa o visokem šolstvu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Vendar dejstva zadeve, kot so predstavljena v predložitveni odločbi, kažejo na to, da je upoštevna določba nacionalnega prava člen 25(7) odloka z dne <DATE ISO="20030404">4. aprila 2003</DATE>, ne pa člen II.75(6) kodeksa o visokem šolstvu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Člen II.75(6) kodeksa o visokem šolstvu se v času, ko so se upoštevna dejstva zgodila, ni uporabljal. Pregon zoper obtoženca je bil uveden, ker sta ta nezakonito podelila magistrske naslove vsaj dvakrat v letih 2009 in 2010 ter vsekakor pred letom 2010.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>V predložitveni odločbi je navedeno, da se je nezakonita dejavnost obtožencev med 19. oktobrom 2006 in 3. julijem 2010 večkrat ponovila na datume, ki pa jih razen <DATE ISO="20090630">30. junija 2009</DATE> in <DATE ISO="20100702">2. julija 2010</DATE> ni mogoče natančneje določiti.</P></NOTE> Člen II.75(6) kodeksa o visokem šolstvu pa je začel veljati leta 2013. Kot je navedeno v obtožnici (omenjeni v predložitveni odločbi predložitvenega sodišča),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Kamer van inbeschuldigingstelling (oddelek za kazenske obtožbe, Antwerpen, Belgija), <DATE ISO="20150105">5. januar 2015</DATE>.</P></NOTE> je bila pred tem upoštevna določba člen 25(7) odloka z dne <DATE ISO="20030404">4. aprila 2003</DATE>. Pregon zoper obtoženca je bil uveden na podlagi te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>To, da imata obe določbi domnevno enako vsebino,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Čeprav se namreč zdi, da imajo deli (pododdelka) člena 25(7) in člena II.75(6) enako vsebino, to očitno ne drži za člena kot celoto (člen 25 in člen II.75) ter sezname različnih naslovov, ki jih vsebujeta, da sploh ne omenjamo širših sistemskih odnosov teh členov z drugimi določbami zadevnih zakonskih predpisov, ki so vsekakor različni in lahko vplivajo na področje uporabe vsake od teh določb.</P></NOTE> po mojem razumevanju še ne pomeni, da se za zadevo iz postopka v glavni stvari uporablja člen II.75(6) kodeksa o visokem šolstvu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Iz teh razlogov Sodišču predlagam, naj njegov odgovor nacionalnemu sodišču temelji na členu 25(7) odloka z dne <DATE ISO="20030404">4. aprila 2003</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Drugič, ne glede na to, ali je upoštevna določba člen II.75(6) kodeksa o visokem šolstvu ali člen 25(7) odloka z dne <DATE ISO="20030404">4. aprila 2003</DATE>, se predložitveno sodišče osredotoča na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>določbo kazenskega prava<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, s katero se kaznuje nezakonito podeljevanje nekaterih naslovov. Ta določba, ki je pravna podlaga kazenskega pregona, je osrednjega pomena za tretje vprašanje. Vendar sta prvo in drugo vprašanje širši. Ti vprašanji namreč nista omejeni na vprašanje morebitnih kazenskih sankcij, ampak se nanašata na širše in predhodno vprašanje združljivosti nacionalne zakonodaje, s katero je neakreditiranim ustanovam prepovedano podeljevanje (magistrskih) naslovov, s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Ta razcepljenost glede točnih pravil, na katera je napoteno, je glede na to, da je področje uporabe obeh upoštevnih direktiv različno, v tem postopku privedla do razprave v zvezi s tem, kaj natančno bi moral biti predmet tega predloga za sprejetje predhodne odločbe. Po eni strani je bilo navedeno, da Sodišče ne bi smelo obravnavati vprašanja sankcij (tretje vprašanje), ker se to nanaša na kazenskopravne zadeve, izključene iz področja uporabe upoštevanega prava Unije. Po drugi strani je bilo prav tako navedeno, da lahko Sodišče obravnava le vprašanje sankcij, ne more pa preučiti postopka akreditacije, na katerem te temeljijo (prvo in drugo vprašanje), ker se vprašanja in obravnavana zadeva navezujejo le na nacionalno določbo o sankcijah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Drži sicer, da užitek jedca salame (običajno) vključuje svobodo izbire, na katerem koncu jo bo začel rezati. Vendar bi za namene obravnavane zadeve predlagal, naj se vprašanja, kot jih je postavilo nacionalno sodišče, ohranijo, ob tem pa naj se upošteva notranja logika zadevnih določb. Vprašanja se namreč osredotočajo na sankcije za kršitev pravila ravnanja. Vendar sta oba navedena elementa del istega pravnega standarda: <HT TYPE="ITALIC">če</HT> nekdo podeljuje naslove brez akreditacije (predpostavka), <HT TYPE="ITALIC">potem</HT> bo sledila dana posledica (sankcija). Torej je proces akreditacije zgolj del predpostavke upoštevnega<?PAGE NO="9"?> pravnega standarda v obravnavani zadevi. Je del istega sklopa. Potrebna bi bila velika mera prisiljenosti (ali rezanja salame na enem ali drugem koncu), da bi ugotovili, da bodisi element predpostavke (akreditacija) bodisi sankcija (denarna in/ali zaporna kazen) ni del pravnega standarda in je torej zunaj področja uporabe obravnavane zadeve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Čeprav torej vprašanje združljivosti nacionalnega postopka visokošolske akreditacije s pravom Unije samo zase ni predmet obravnavane zadeve, se bo treba teh pravil neizogibno dotakniti <HT TYPE="ITALIC">posredno</HT> pri odgovoru na vprašanja, ki jih je predložilo nacionalno sodišče v zvezi s sankcijami v primeru neupoštevanja teh pravil.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Ali so visokošolski študijski programi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> na podlagi prava Unije?</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Narava <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>: spričevalo ali poučevanje?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Del razprave, ki se je razvila tako v pisnem postopku kot na obravnavi, je bil namenjen opredelitvi bistva dejavnosti, ki bi lahko v obravnavani zadevi potencialno pomenila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>storitev<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>: je to podelitev spričevala z magistrskim naslovom <HT TYPE="ITALIC">ali</HT> dejavnost poučevanja, ki privede do tega? Razlog za obširno razpravo v zvezi s tem ni bila le <HT TYPE="ITALIC">stvarna</HT> upoštevnost Direktive o storitvah, ampak tudi njena <HT TYPE="ITALIC">ozemeljska</HT> upoštevnost. Različni subjekti, ki bi lahko podelili zadevne naslove, imajo sedež v različnih državah, vključno z eno, ki ni članica Evropske unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Točke 21, 29 in 32 zgoraj.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Flamska skupnost in belgijska vlada menita, da se Direktiva o storitvah ne uporablja. Družba GES Switzerland kot subjekt, ki podeljuje naslove, je zunaj ozemeljskega področja uporabe te direktive. Zato naj drugo in tretje vprašanje ne bi bili dopustni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Nemška vlada prav tako meni, da je izdajanje univerzitetnih diplom ključni element, zlasti ker se z njim odpira dostop do poklica. Za to vlado je to, da se kandidatom omogoča opravljanje poklica, za katerega je potrebna določena usposobljenost, dejavnost, povezana z izvajanjem javne oblasti. Take dejavnosti so vseeno izključene iz področja uporabe Direktive o storitvah na podlagi člena 2(2)(i). Torej izdajanje visokošolskih diplom po mnenju nemške vlade ni storitev na podlagi prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Nasprotno pa se švedska vlada in Komisija osredotočata na dejavnost poučevanja, ki jo izvaja družba UIBS Belgium, ne pa na podeljevanje diplom, ki ga izvaja družba GES Switzerland. Po njunem mnenju podeljevanje diplom ni samostojna storitev, ampak ga je treba obravnavati kot pomožno dejavnost storitvi, ki jo zagotavlja družba UIBS Belgium, to pa je poučevanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Kaj je ključna dejavnost visokošolskega študija? To je lahko ali (i) podelitev spričevala z magistrskim naslovom (v odnosu do katere je dejavnost poučevanja pomožna dejavnost) ali (ii) dejavnost poučevanja (v odnosu do katere je podelitev spričevala pomožna dejavnost). Da bi se odločili med tema možnostma, bo preizkus za opredelitev morebitne sporne storitve vključeval določitev <HT TYPE="ITALIC">ključne sestavine</HT> takega sklopa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Podobno kot pri pristopu, ki ga Sodišče zavzame pri opredelitvi najpomembnejše vrste prostega pretoka, ki se uporablja (blaga ali storitev). Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940324">24. marca 1994</DATE>, <NAME.CASE>Schindler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑275/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:119">EU:C:1994:119</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020122">22. januarja 2002</DATE>, <NAME.CASE>Canal Satélite Digital</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑390/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:34">EU:C:2002:34</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega se strinjam s švedsko vlado in Komisijo. Ne bi želel zveneti preveč idealistično, vendar upam, da je ključna sestavina (visokega) šolstva poučevanje in izobraževanje, ne pa (zgolj) izdajanje diplom. Naslov se podeli kot formalno spričevalo, ki potrjuje pridobitev določene ravni znanja ali usposobljenosti. To je uradno priznanje, da se je diplomant udeležil vseh potrebnih študijskih modulov in da je uspešno opravil vse zahtevane izpite ter da torej obstaja nevarnost, da je dejansko pridobil tudi nekaj znanja. Vendar bi samo spričevalo težko obravnavali kot ključni in prevladujoči element dejavnosti, ki se izvaja v visokošolskih študijskih programih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Če bi bilo tako, bi to za visokošolske ustanove, ki se (večinoma) financirajo iz zasebnih sredstev, tudi tiste z ustrezno akreditacijo in nevprašljive kakovosti, pomenilo, da so njihove storitve z vidika prava Unije izdajanje diplom za (denarno) plačilo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Zato predlagam, naj se kot ključna dejavnost v okviru visokošolskega študijskega programa obravnava zagotavljanje predavanj in tečajev (ki jih očitno izvaja družba UIBS Belgium), ne pa formalna podelitev spričevala (ki naj bi jo izvedla družba GES Switzerland).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Visokošolski študijski programi – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> na podlagi prava Unije?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Izobraževanje kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>storitev<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> na podlagi Pogodbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Ni sporno, da pravo Unije ne vpliva na pristojnost držav članic v zvezi z vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov ter njihovo kulturno in jezikovno raznolikostjo ali v zvezi z vsebino in organizacijo poklicnih usposabljanj. Vendar pa je prav tako jasno, da morajo države članice pri izvajanju te pristojnosti ravnati v skladu s pravom Unije, zlasti določbami o svobodi opravljanja storitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070911">11. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑318/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:495">EU:C:2007:495</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0086">86</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej v tem smislu že sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19850213">13. februarja 1985</DATE>, <NAME.CASE>Gravier</NAME.CASE> (<NO.CASE>293/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:69">EU:C:1985:69</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V skladu s členom 57 PDEU so dejavnosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, če se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>praviloma opravljajo za plačilo<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je bistvena značilnost plačila v tem, da pomeni denarno nadomestilo za zadevne storitve, o katerem se običajno dogovorita ponudnik in prejemnik storitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880927">27. septembra 1988</DATE>, <NAME.CASE>Humbel in Edel</NAME.CASE> (<NO.CASE>263/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:451">EU:C:1988:451</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030522">22. maja 2003</DATE>, <NAME.CASE>Freskot</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑355/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:298">EU:C:2003:298</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070911">11. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Schwarz in Gootjes-Schwarz</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑76/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:492">EU:C:2007:492</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170627">27. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:496">EU:C:2017:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V posebnih okoliščinah izobraževanja je Sodišče za opredelitev, ali obstaja storitev na podlagi Pogodb, izoblikovalo dodatno razlikovanje glede na to, kateri subjekt zagotavlja izobraževanje in kako se to financira. Preizkus je bil prvič opredeljen v sodbi Humbel,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880927">27. septembra 1988</DATE>, <NAME.CASE>Humbel in Edel</NAME.CASE> (<NO.CASE>263/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:451">EU:C:1988:451</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zato bom o njem govoril kot o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>preizkusu iz sodbe Humbel<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>V sodbi Humbel se je obravnavala zahteva francoskemu dijaku, naj plača vpisnino (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>minerval<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>) za srednješolsko izobraževanje v Belgiji. Plačilo se je zahtevalo le od (staršev) tujih državljanov. Dijakom, ki so bili belgijski državljani, te vpisnine ni bilo treba plačati. Sodišču je bilo postavljeno vprašanje, ali je srednješolski pouk, ki je del nacionalnega izobraževalnega sistema, mogoče opredeliti kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>opravljanje storitev<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>, ki staršem francoskih dijakov omogoča, da se sklicujejo na določbe Pogodbe, ki prepovedujejo diskriminacijo na podlagi državljanstva pri dostopu do storitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880927">27. septembra 1988</DATE>, <NAME.CASE>Humbel in Edel</NAME.CASE> (<NO.CASE>263/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:451">EU:C:1988:451</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0004">4</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Sodišče je odločilo, da se v tej zadevi ni mogoče sklicevati na svobodo opravljanja storitev na podlagi Pogodbe, saj ni bilo nobenega plačila v smislu denarnega nadomestila za storitve. Sodišče je navedlo, da ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>značilnost […] ni podana v primeru pouka, ki se izvaja v okviru nacionalnega izobraževalnega sistema. Prvič, država pri izoblikovanju in vzdrževanju takega sistema nima namena opravljati pridobitno dejavnost, temveč izpolnjuje naloge, ki jih ima do svojih prebivalcev na socialnem, kulturnem in izobraževalnem področju. Drugič, zadevni sistem se na splošno financira iz javne blagajne, in ne iz prispevkov učencev ali njihovih staršev.<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880927">27. septembra 1988</DATE>, <NAME.CASE>Humbel in Edel</NAME.CASE> (<NO.CASE>263/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:451">EU:C:1988:451</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Čeprav se je sama sodba Humbel nanašala na srednješolsko izobraževanje, se je ta pristop postopoma razširil še na druge oblike izobraževanja, vključno z visokošolskim.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19931207">7. decembra 1993</DATE>, <NAME.CASE>Wirth</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑109/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:916">EU:C:1993:916</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100520">20. maja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Zanotti</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑56/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:288">EU:C:2010:288</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 30 do 35).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Tako je Sodišče v bolj nedavni vnovični splošni potrditvi navedlo, da ne obstaja nikakršno plačilo in torej tudi nobena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>storitev<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> na podlagi prava Unije, če predavanja in tečaje ponujajo nekateri zavodi, ki so del sistema <HT TYPE="ITALIC">javnega šolstva</HT> in se v celoti ali večinoma financirajo iz <HT TYPE="ITALIC">javnih sredstev</HT>, <HT TYPE="ITALIC">tudi če se včasih plača pristojbina za poučevanje ali vpisnina kot prispevek za obratovalne stroške sistema</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170627">27. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:496">EU:C:2017:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Nasprotno pa predavanja in tečaji, ki jih izvajajo izobraževalni zavodi, ki se financirajo pretežno iz zasebnih sredstev – torej sredstev študentov in njihovih staršev – pomenijo storitve v smislu prava Unije, ker je cilj teh zavodov ponuditi storitev v zameno za plačilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070911">11. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Schwarz in Gootjes-Schwarz</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑76/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:492">EU:C:2007:492</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Zdi se, da je bilo razlikovanje med izobraževanjem iz javnih in zasebnih sredstev izoblikovano na podlagi dvojne logike. Po eni strani se utemeljuje s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>socialno in kulturno nalogo<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>: država pri izoblikovanju in vzdrževanju sistema javnega šolstva, ki se večinoma financira iz javnih sredstev, nima namena opravljati pridobitno dejavnost, temveč izpolnjuje naloge, ki jih ima do svojih prebivalcev na socialnem, kulturnem in izobraževalnem področju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880927">27. septembra 1988</DATE>, <NAME.CASE>Humbel in Edel</NAME.CASE> (<NO.CASE>263/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:451">EU:C:1988:451</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170627">27. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:496">EU:C:2017:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Po drugi strani se utemeljuje – včasih v povezavi s prvonavedeno utemeljitvijo, včasih pa ločeno od nje – tudi z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>nepridobitnostjo<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>: (javne) izobraževalne ustanove se večinoma financirajo iz javnih sredstev za izvajanje nepridobitnih dejavnosti v splošnem interesu razširjanja znanja in osamosvajanja državljanov. V tem smislu obravnavana dejavnost po naravi ni gospodarska.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej že sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Slynna v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Humbel in Edel</NAME.CASE> (<NO.CASE>263/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:151">EU:C:1988:151</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, strani od 5379 do 5380).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva o storitvah in negospodarske storitve splošnega pomena</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Z Direktivo o storitvah je postala ta slika (ki temelji na Pogodbi) nekoliko kompleksnejša. Po eni strani je v členu 4(1) Direktive o storitvah izrecno navedeno, da se ohrani opredelitev tega, kaj je storitev, iz Pogodbe. Tako je treba storitev v skladu s Pogodbo in Direktivo o storitvah razumeti kot vsako pridobitno dejavnost samozaposlene osebe, ki jo praviloma za plačilo opravlja ponudnik s sedežem v državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130711">11. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Femarbel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑57/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:517">EU:C:2013:517</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160223">23. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Madžarska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑179/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:108">EU:C:2016:108</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0113">113</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Vendar so poleg tega v členu 2(2) navedene nekatere <HT TYPE="ITALIC">posebne</HT> dejavnosti, za katere se Direktiva o storitvah ne uporablja, kot so zdravstvene ali socialne storitve. Ta določba vsebuje tudi dve <HT TYPE="ITALIC">abstraktni</HT> kategoriji, ki sta v celoti izključeni iz področja uporabe Direktive, in sicer <HT TYPE="ITALIC">negospodarske storitve splošnega pomena</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Člen 2(2)(a) Direktive o storitvah.</P></NOTE> in dejavnosti, povezane z <HT TYPE="ITALIC">izvajanjem javne oblasti</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Člen 2(2)(i) Direktive o storitvah.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>V zvezi z zadnjenavedeno izjemo in zlasti trditvijo nemške vlade, da je podeljevanje univerzitetnih diplom izvajanje javne oblasti, ki je izključeno iz področja uporabe Direktive o storitvah, lahko le še enkrat navedemo, da ključni in odločilni element katerega koli izobraževanja ni podeljevanje naslovov, ampak je to dejavnost poučevanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Točka 50 zgoraj.</P></NOTE> Tako v okoliščinah obravnavane zadeve ni treba preučiti, v kakšnem obsegu bi se lahko podelitev diplome navezovala na izvajanje javne oblasti. Zadostuje ugotovitev, da v skladu z ustaljeno sodno prakso dejavnosti (univerzitetnega) poučevanja – kot dejavnosti civilne družbe – niso dejavnosti, povezane z izvajanjem javne oblasti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071218">18. decembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Jundt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:816">EU:C:2007:816</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Pojem <HT TYPE="ITALIC">negospodarskih storitev splošnega pomena</HT> pa je kljub vsemu težje opredeljiv, zlasti ker je v Direktivi o storitvah jasno navedeno, da se v njej vsebovani temeljni pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> razlaga enako kot v Pogodbi. Kot določa člen 57 PDEU, v Pogodbah <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> pomenijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> takrat, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>kadar se praviloma opravljajo za plačilo<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>. To besedilo je nekoliko nejasno, saj je v njem z istim izrazom (storitve) napoteno po eni strani na dejansko dejavnost zagotavljanja storitev (torej <HT TYPE="ITALIC">dejansko</HT> kategorijo storitev), po drugi strani pa na <HT TYPE="ITALIC">pravno</HT> kategorijo storitev, ki spadajo na področje uporabe Pogodb (in širše torej tudi na področje uporabe Direktive o storitvah).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Ta dvojnost pomeni, da (dejanska) storitvena dejavnost ni vedno storitev (za namene prava Unije). Da posebna storitev, ki se obravnava, pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>storitev<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> na podlagi Pogodbe, mora imeti gospodarsko razsežnost, ki jo potrjuje zlasti obstoj plačila ali denarnega nadomestila, poleg tega pa je njen cilj – čeprav ne nujno – ustvarjanje dobička in/ali se večinoma financira iz zasebnih sredstev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej na primer v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071218">18. decembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Jundt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:816">EU:C:2007:816</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Povedano drugače, obstoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>gospodarske narave<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> je nujni del obstoja storitve <HT TYPE="ITALIC">s pravnega vidika</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega moram priznati, da nimam pravih idej, kako razvozlati logični, <HT TYPE="ITALIC">pravni</HT> pomen kategorije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>negospodarske storitve splošnega pomena<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>. Če je pravna kategorija storitve na podlagi prava Unije opredeljena s svojo gospodarsko razsežnostjo, kako je lahko <HT TYPE="ITALIC">negospodarska</HT> storitev, pa naj bo splošnega pomena ali ne, sploh storitev v smislu prava Unije? Ali drugače, ali lahko sploh obstajajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>negospodarske gospodarske dejavnosti splošnega pomena<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Najbolj racionalno pojasnilo, ki mi pride na misel v zvezi s takimi terminološkimi izzivi, je predpostavka, da je želel zakonodajalec Unije z izoblikovanjem nove kategorije iz področja uporabe Direktive o storitvah v bistvu izključiti negospodarske <HT TYPE="ITALIC">dejavnosti</HT> splošnega pomena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Kot je bilo potrjeno tudi z opisom tega, čemur je navedeni pojem namenjen, v Priročniku o uveljavljanju direktive o storitvah (Evropska komisija (Generalni direktorat za notranji trg in storitve), Urad za uradne publikacije Evropske skupnosti, 2007, str. 11). Glej tudi predlog Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (COM(2004) 2 final, str. 20).</P></NOTE> Če to drži, potem je izvzetje, določeno s členom 2(2)(a) Direktive o storitvah (s pravnega vidika) odvečno, saj bi bile take dejavnosti izključene že zato, ker tako ali tako niso storitve (v skladu s Pogodbo).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>V tem smislu glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Hiebler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑293/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:472">EU:C:2015:472</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>[…] v členu 2(2)(a) [je] poudarjeno, da se Direktiva ne uporablja za <HT TYPE="ITALIC">negospodarske</HT> storitve splošnega pomena, kar je brezpredmetno, ker iz same opredelitve storitve izhaja, da se opravlja za plačilo<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>.</P></NOTE> Torej se zdi, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>negospodarske storitve splošnega pomena<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> le podkategorija <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>nestoritev<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> na podlagi prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju tega terminološkega pojasnila se še vedno postavlja vprašanje, ali se za visoko šolstvo uporablja izjema iz Direktive o storitvah, kar zadeva <HT TYPE="ITALIC">negospodarske storitve splošnega pomena</HT>, kot trdi zlasti belgijska vlada.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Menim, da se ne.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Prvič, nekatere posebne dejavnosti, kot so zdravstvene ali socialne storitve, so na podlagi člena 2(2) Direktive o storitvah izrecno in <HT TYPE="ITALIC">skupaj</HT> izključene iz področja uporabe te direktive. Vendar to očitno ne drži za izobraževanje (ali izobraževalne storitve). Torej ni mogoče trditi, da so te storitve kot take posebej izključene iz stvarnega področja uporabe Direktive o storitvah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Drugič, če tako <HT TYPE="ITALIC">skupinsko izvzetje</HT> za dano vrsto dejavnosti ni določeno, je treba vsako posamezno dejavnost – torej v primeru izobraževanja zadevni študijski program – presojati <HT TYPE="ITALIC">posamično</HT> ob upoštevanju ustaljene sodne prakse Sodišča v zvezi s tem, ali so izpolnjeni v njej izoblikovani pogoji. Torej v nasprotju s stališči, ki jih zagovarja belgijska vlada, izobraževanja kot takega ni mogoče <HT TYPE="ITALIC">kot celote</HT> vključiti v kategorijo negospodarskih storitev splošnega pomena. Nasprotno, kot izhaja iz uvodne izjave 34 Direktive o storitvah, v kateri je prav tako napoteno na sodno prakso Sodišča, je treba opraviti presojo za vsak primer posebej.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej tudi <HT TYPE="ITALIC">Priročnik o uveljavljanju direktive o storitvah</HT>, str. 10 in 11, v katerem je potrjeno, da izobraževanja na podlagi prava Unije ni mogoče obravnavati kot eno samo enoto, čeprav se kljub vsemu predlaga večja posplošitev v zvezi z nacionalnim osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem, za katero je verjetneje, da bo spadalo v kategorijo negospodarskih storitev splošnega pomena. Vendar v skladu s Priročnikom države članice ne morejo <HT TYPE="ITALIC">vseh storitev</HT> na posebnem področju izobraževanja obravnavati kot negospodarske storitve splošnega pomena.</P></NOTE> Torej se postavlja vprašanje, ali je mogoče kot storitev opredeliti konkretno dejavnost poučevanja ali študijski program, ki se obiskuje, torej ali jo (ga) večinoma izvajajo nejavne ustanove in ali se financira iz zasebnih sredstev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Tak kazuistični pristop lahko nato v posebnih okoliščinah privede tudi do tega, da je lahko dejavnost poučevanja znotraj univerze, ki se financira iz javnih sredstev, prav tako storitev na podlagi prava Unije. Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071218">18. decembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Jundt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:816">EU:C:2007:816</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 31 do 34).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Skratka, visokošolske študijske programe je mogoče opredeliti kot storitve in jih vključiti na področje uporabe Direktive o storitvah, razen če se za posebni obravnavani študijski program uporablja izjema iz sodbe Humbel. Če se uporablja ta izjema, potem taka dejavnost postane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>nestoritev<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> na podlagi Pogodbe in bi jo bilo zato treba kot <HT TYPE="ITALIC">negospodarsko storitev splošnega pomena</HT> izključiti tudi iz področja uporabe Direktive o storitvah.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Preizkus iz sodbe Humbel in visokošolski študijski programi</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Po teh pojasnilih je treba kljub vsemu ugotoviti, da je – če se pobliže seznanimo s problematiko – uporaba izjeme iz sodbe Humbel za visokošolske študijske programe dandanes vprašljiva s kar nekaj vidikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Prvič, kaj lahko na praktični ravni pomeni biti <HT TYPE="ITALIC">del sistema javnega šolstva</HT> <HT TYPE="ITALIC">in se v celoti ali večinoma financirati iz javnih sredstev</HT> v svetu, v katerem javne univerze prejemajo zasebna sredstva in donacije, zasebne ustanove pa se potegujejo za institucionalna javna sredstva in subvencije za raziskovalno delo? Kaj je <HT TYPE="ITALIC">javno</HT> v svetu, v katerem (celo) javne univerze ustanavljajo univerzitetna središča v drugih državah članicah ali vstopajo v skupna podjetja z drugimi subjekti in/ali ustanavljajo ločene neodvisne družbe za poučevanje in izvajanje raziskav?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Vendar – in morda še pomembneje – ali so z izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>del sistema javnega šolstva<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/> nujno postavljene kakršne koli zahteve za določeno pravno obliko in status (kot je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>javna<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> ustanova v nasprotju z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>zasebno<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>)? Za začetek sta bili v sodbi Humbel navedeni dve zahtevi, ki sta bili nazadnje potrjeni v sodbi Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania: (i) <HT TYPE="ITALIC">biti del sistema javnega šolstva</HT> in (ii) <HT TYPE="ITALIC">se v celoti ali večinoma financirati iz javnih sredstev</HT>. Vendar se je večina sodne prakse osredotočala na vprašanje financiranja, medtem ko je prvi del navedbe, torej biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>del sistema javnega šolstva<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>, ostal precej neraziskan.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Ob take institucionalno zabrisane linije trči vprašanje formulacije <HT TYPE="ITALIC">se</HT> <HT TYPE="ITALIC">večinoma financirati</HT> iz javnih sredstev. Koliko je <HT TYPE="ITALIC">večinoma</HT>? Kako so med seboj povezani financiranje, namenjeno posebej študijskemu programu, ter institucionalno financiranje in splošni stroški?<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Naj pripomnim, da se za to, da se zadevna dejavnost opredeli kot storitev na podlagi prava Unije, ne zahteva, da jo plačajo osebe, za katere se izvaja. Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19880426">26. aprila 1988</DATE>, <NAME.CASE>Bond van Adverteerders in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>352/85</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:196">EU:C:1988:196</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010712">12. julija 2001</DATE>, <NAME.CASE>Smits in Peerbooms</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:404">EU:C:2001:404</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Posebej v zvezi z izobraževanjem glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170627">27. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:496">EU:C:2017:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>Ni nujno, da to zasebno financiranje zagotovijo predvsem učenci oziroma njihovi starši, saj gospodarska narava dejavnosti ni odvisna od tega, da storitev plačajo tisti, ki imajo od nje korist<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>.</P></NOTE> Zlasti v primeru družboslovnih in humanističnih ved bodo največji del stroškov za izvajanje študijskega programa predstavljale plače za pedagoško osebje. Kaj če se te večinoma plačujejo iz različnih virov institucionalnega financiranja?<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodišče je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170627">27. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:496">EU:C:2017:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), predlagalo, da bi morala imeti izobraževalna ustanova, ki izvaja nekatere dejavnosti, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>ločeno računovodstvo glede različnih prejetih finančnih sredstev, tako da se izključi vsakršno tveganje <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>navzkrižnega<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="2018" ID="QE0072"/> subvencioniranja njenih gospodarskih dejavnosti z javnimi sredstvi, ki jih dobi za svoje negospodarske dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>.</P></NOTE> Prav tako je nekoliko nejasno, ali bi bilo treba obravnavati celoten proračun ustanove ali proračunske postavke, ki se ujemajo s posebnimi študijskimi programi, pri čemer je treba upoštevati, da lahko računovodska pravila onemogočijo dejansko opredelitev točne strukture financiranja vsakega posameznega študijskega programa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Treba je namreč pripomniti, da je v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071218">18. decembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Jundt</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:816">EU:C:2007:816</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 31 do 34), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170627">27. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:496">EU:C:2017:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), nakazano, da je treba opredelitev obstoja storitve na podlagi prava Unije opraviti na ravni vsakega študijskega programa.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Poleg tega v nekaterih državah članicah akreditirane visokošolske ustanove ne glede na to, ali so z vidika pravne oblike javne ali zasebne, prejemajo državno financiranje za vsakega študenta, vpisanega v akreditirani študijski program. Ali se zaradi takega financiranja – čeprav z vidika realnega gospodarstva morda ne krije večine dejanskih stroškov študija posameznega študenta – tak program spremeni v program, ki se večinoma financira iz javnih sredstev in ki je del sistema javnega šolstva v državi članici, čeprav ga ponuja sicer zasebna ustanova, ki se financira iz zasebnih sredstev?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Drugič, poleg te praktične ravni obstaja še bolj temeljna in globlja ideološka raven. V sodbi Humbel je bila izrisana dokaj posplošena črno-bela slika izobraževanja: javne ustanove (ali zgolj tiste, ki se financirajo iz javnih sredstev?) niso pridobitne ter si prizadevajo za uresničevanje plemenitih ciljev posredovanja znanja in izpolnjevanja svojih socialnih, kulturnih in izobraževalnih obveznosti do prebivalstva. Nasprotno pa zasebne ustanove (ali zgolj tiste, ki se večinoma financirajo iz zasebnih sredstev?) zagotavljajo storitve, saj so njihovi cilji očitno drugačni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Taka slika je bila <HT TYPE="ITALIC">morda</HT> lahko veren posnetek položaja <HT TYPE="ITALIC">srednješolskega</HT> izobraževanja v <HT TYPE="ITALIC">80. letih minulega stoletja</HT>. Vendar je precej problematična, če jo <HT TYPE="ITALIC">danes</HT> uporabimo za <HT TYPE="ITALIC">visokošolske</HT> ustanove.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Vsekakor ni nobenega dvoma o tem, da visokošolske ustanove uresničujejo nekatere naloge. Te večinoma niso pridobitne. Pri vsem skupaj je sporna posplošitev, ki ne razlikuje med številnimi dejavnostmi, ki jih bo dandanes izvajala še tako stara in častitljiva univerza: od povsem osnovnih raziskav ali izobraževanja doktorskih študentov (ki potrebujejo subvencije) prek dodiplomskega poučevanja v nacionalnem jeziku (s standardnimi vpisninami) pa vse do podiplomskega poučevanja v tujem jeziku (s precej višjo ravnjo vpisnin), vikend tečajev za vodstveni kader ali tolmače in/ali neposrednega trženja svojih raziskovalnih dosežkov (oboje po zasoljeni ceni).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Tretjič, neobstoj notranjega razlikovanja je povezan z že omenjenim neobstojem razlikovanja po <HT TYPE="ITALIC">ravneh</HT>. Ugotovitve Sodišča iz sodbe Humbel so se nanašale na srednješolsko izobraževanje. Kot se pogosto zgodi s sodno prakso Sodišča, je bil ta pristop postopoma razširjen na druge vrste izobraževanja, vključno z visokošolskim, ne da bi bila ob tem izvedena ponovna kritična presoja temeljnih predpostavk, na katerih je bila ta sodna praksa sprva izoblikovana, v novih okoliščinah (visokošolskega izobraževanja).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Deljenje in posredovanje znanja v najširšem pomenu ter to, da država uresničuje svojo socialno in izobraževalno vlogo, sta gotovo pomembna cilja. Vendar ta javna interesa morda nimata enake teže na vseh ravneh izobraževanja. Državni interes je na osnovnošolski ravni namreč obvezen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Odraža se v zakonski obveznosti obiskovanja določenega števila let osnovne šole.</P></NOTE> Dandanes bi lahko trdili, da je dokaj močan tudi na srednješolski ravni, čeprav gre tam z roko v roki z nekaterimi zasebnimi interesi dijaka. Jeziček tehtnice se začne prevešati v drugo smer na visokošolski ravni, kjer se posamični interes študenta, da pridobi nekatere dodatne kvalifikacije in si poveča <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>vrednost<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/> na trgu dela, okrepi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Z vidika koordinacije interesov v izobraževanju – in s tem morebitne opredelitve, kaj bi bila lahko v ta namen negospodarska storitev <HT TYPE="ITALIC">splošnega</HT> pomena – imamo torej obratno sorazmerno povezavo. Višja kot je stopnja izobraževanja, manj je javne potrebe in splošnega javnega interesa za pridobitev te oblike izobraževanja, povečuje pa se zasebni interes za dopolnitev posameznikovih kvalifikacij. Povedano drugače, obveznost države na področju kulture in družbe, ki je bila prvotno podlaga za izjemo, določeno s sodbo Humbel,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Točka 59 zgoraj.</P></NOTE> se zmanjšuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Naj bom popolnoma jasen: nedvomno je v javnem interesu, da <HT TYPE="ITALIC">imamo</HT> visokošolske ustanove. Vendar je to nekaj drugega kot trditi, da je v splošnem interesu to, da vsakdo in kdor koli obiskuje univerzitetni študij. To, da se posameznik odloči za vpis v ustanovo visokošolskega izobraževanja, je torej verjetno v veliki meri izraz njegovega osebnega interesa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>V nasprotnem primeru bi se bilo namreč treba ravnati po logiki, ki jo v obravnavani zadevi v bistvu zagovarja belgijska vlada. Izjema v zvezi z <HT TYPE="ITALIC">negospodarskimi storitvami splošnega pomena</HT> na podlagi Direktive o storitvah bi dejansko pomenila, da se v Direktivo vstavi še eno skupinsko izvzetje. Ta izjema bi bila opredeljena glede na vrsto dejavnosti, ne glede na vrsto (visokošolskega) izobraževanja in ne glede na način financiranja. V interesu države je namreč imeti čim bolj izobraženo prebivalstvo, zato bo kakršno koli izobraževanje, ki se zagotavlja, vedno v <HT TYPE="ITALIC">splošnem</HT> interesu, kar bi pomenilo, da bi bile vse izobraževalne dejavnosti izključene iz Direktive o storitvah kot negospodarske <HT TYPE="ITALIC">storitve splošnega pomena</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Po tej logiki bi vključili (in torej izključili iz področja uporabe Direktive o storitvah) tudi že omenjene dodatne tečaje za vodstveni kader (točka 79 zgoraj) ali kakršne koli druge dejavnosti, katerih namen bi očitno lahko bil dobiček, vendar se ob njihovem izvajanju tudi razširja znanje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Četrtič in nazadnje, še en razlog, zakaj bi bilo v zvezi s sodno prakso, ki temelji na sodbi Humbel, morda potrebne nekaj previdnosti, je dejstvo, da ne predstavlja zgolj velikega odmika od splošnega pristopa k opredelitvi storitev, ampak je hkrati tudi precej edinstvena v primerjavi z drugimi posebnimi ureditvami za posebne vrste storitev, zlasti za zdravstvo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Zdravstvo je gotovo dejavnost v javnem interesu, ki je močno regulirana, pri čemer bolnik običajno ne izvede neposrednega in celotnega plačila, ampak to prej temelji na povračilu (reguliranih) stroškov izvajalcu zdravstvenih storitev prek tretje strani (zavarovalnice ali javnih zavarovalnih shem). Kljub temu je Sodišče izrecno zavrnilo uporabo pristopa iz sodbe Humbel za bolnišnično oskrbo, ki se zagotovi kot storitev v naravi ali brezplačno za bolnika in je torej jasno, da se ob tem ne ustvarja nikakršen dobiček. Odločilo je, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>plačila, ki jih opravijo zdravstvene zavarovalnice […], čeprav pavšalna, […] pomenijo ekonomsko protistoritev za bolnišnične storitve in za bolnišnico, ki ta plačila prejme in ki opravlja dejavnost z gospodarskimi značilnostmi<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010712">12. julija 2001</DATE>, <NAME.CASE>Smits in Peerbooms</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:404">EU:C:2001:404</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Ugotoviti je treba, da člen 2(2)(f) Direktive o storitvah zdaj iz področja uporabe Direktive izključuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>zdravstvene storitve, ne glede na to, ali se opravljajo v okviru zdravstvenega varstva ali ne, in <HT TYPE="ITALIC">ne glede na način organizacije in financiranja na nacionalni ravni</HT> ali na njihov javni ali zasebni značaj<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/>. Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>To je presenetljivo, saj je zdravstvo z več vidikov podobno šolstvu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Generalni pravobranilec G. Slynn (glej opombo 21 zgoraj) je v sklepnih predlogih v zadevi Humbel večkrat poudaril naravno analogijo med srednješolskim izobraževanjem in zdravstvom.</P></NOTE> Obe področji v prvi vrsti regulirajo države članice. Obe vključujeta politične odločitve, način, kako se te storitve zagotavljajo, pa odraža družbene vrednote. Dalje, čeprav med posameznimi državami obstajajo razlike, se financiranje zdravstva ne razlikuje od šolstva, ki se financira iz javnih sredstev. Zdravstvene storitve se namreč plačujejo iz sredstev zdravstvenega zavarovanja, ki ga v Evropi večinoma financirajo organi, ki izhajajo iz države, čeprav nekaj sredstev zagotovijo bolniki. Malo verjetno je, da so prispevki, ki jih bolniki plačujejo za socialno varnost, sorazmerni z dejanskimi stroški prejetih storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>To enako – in še bolj – drži, če razlago gospodarske dejavnosti in plačila iz sodbe Humbel postavimo nasproti pojmu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>gospodarski<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> na drugih področjih prava Unije. Sodišče je na področju prava državnih pomoči ali konkurenčnega prava tradicionalno upoštevalo široko razlago pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>gospodarska dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/> kot odločilne značilnosti podjetja. Po mnenju Sodišča <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>podjetje<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="2018" ID="QE0079"/> […] zajema vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, <HT TYPE="ITALIC">ne glede na njegov pravni status in način financiranja</HT> […] Gospodarska dejavnost je vsaka dejavnost ponujanja blaga ali storitev na nekem trgu. Okoliščina, da je ponujanje blaga in storitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>nepridobitno<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>, ni ovira za to, da se subjekt, ki opravlja te dejavnosti na trgu, obravnava kot podjetje, če je njegova ponudba konkurenčna ponudbi drugih gospodarskih subjektov, katerih cilj je dobiček.<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170627">27. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:496">EU:C:2017:496</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in točke od 45 do 46 ter navedena sodna praksa). Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">d)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vmesni predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi se kljub temu, da je bilo kar nekaj od pravkar navedenih vprašanj obravnavanih v pisnih vlogah in na obravnavi, zdi, da ni sporno, da se družba UIBS Belgium, to je družba, pristojna za dejavnosti poučevanja, financira le iz zasebnih sredstev. Dejavnost poučevanja te družbe se tako tudi na podlagi preizkusa iz sodbe Humbel, kot se trenutno uporablja, zagotavlja za plačilo, izobraževanja in tečaji, ki jih ponuja ta družba, pa spadajo med <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>storitve<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/> v smislu Pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju so te dejavnosti tudi storitve za namene Direktive o storitvah. Ker se ne uporablja nobena posebna izključitev iz področja uporabe te direktive in ker visokošolskih študijskih programov, ki jih financirajo študentje, ni mogoče zajeti v pojem negospodarskih storitev splošnega pomena, je Direktiva o storitvah tudi (stvarno) upoštevna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Onkraj tega – sorazmerno preprostega – sklepa širše predlagam še ugotovitev, da se v nasprotju z nekaterimi trditvami, navedenimi v tem postopku, izjema iz sodbe Humbel ne uporablja za visokošolsko izobraževanje na splošno, s čimer bi dejansko dopustili izoblikovanje še enega skupinskega izvzetja za kakršne koli dejavnosti, ki jih izvajajo ustanove visokošolskega izobraževanja, ki se večinoma financirajo iz javnih sredstev. V zvezi s tem je treba poudariti troje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Prvič, presoditi je treba vsako posamezno vrsto dejavnosti (in zlasti <HT TYPE="ITALIC">posamezni študijski program</HT>) in ugotoviti, ali je <HT TYPE="ITALIC">gospodarska</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Drugič, pri presoji gospodarske narave danega študijskega programa bi predlagal, naj se manj pozornosti namenja podrobnostim proračunskih postavk (od kod natančno prihaja ta denarni znesek, kakšen je in ali morda ne obstaja neke vrste mešano zasebno-javno financiranje). Namesto tega bi se bilo treba osredotočiti na <HT TYPE="ITALIC">raven študija</HT> in na obstoječe <HT TYPE="ITALIC">ravnovesje interesov</HT>, povezano s tem. V zgodnejšo fazo izobraževalnega sistema kot se postavimo (osnovno ali srednje šolstvo), bolj negospodarska in s tem socialna bo narava izobraževanja. To bi namreč v celoti upravičevalo njegovo izključitev iz pojma storitev, še zlasti če se zagotavlja brez šolnine in je obvezno za vsakogar.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Tretjič in nazadnje, treba je presoditi plačilo za študijski program in vprašanje denarnega nadomestila. Vendar take presoje ne bi smeli opraviti tako, da se ločeno obravnava vsak posamezni ponudnik, ampak bolj kontekstualno, v skladu s splošno sodno prakso v zvezi s pojmom običajnega plačila v okviru storitev ter ob upoštevanju narave dejavnosti in upoštevnega trga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Po eni strani</HT> to pomeni, da ni treba, da (celotno gospodarsko) ceno plača (samo in neposredno) stranka. Podobno kot izhaja iz sodne prakse v zvezi z zdravstvom ali storitvami na splošno,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Točka 86 zgoraj.</P></NOTE> ni pomembno to, ali obstaja neposredno plačilo, ampak bolj to, ali se ekonomsko nadomestilo zagotovi za vsakega posameznega udeleženca ali ne, tudi če se delno plača posredno, in ali je (vsaj v nekem obsegu) sorazmerno z obsegom ali številom zagotovljenih storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Po drugi strani</HT> je za tako presojo pomembna tudi širša narava <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>trga<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>, ne pa le posebna institucionalna ureditev enega samega ponudnika storitev. Če torej za neko vrsto študijskega programa obstaja dinamičen nacionalni, evropski ali celo svetovni trg, na katerem se ponuja precej konkurenčnih študijskih programov, bi težko rekli, da visokošolska ustanova – pa naj bo del nacionalnega sistema nacionalnega javnega šolstva ali ne – z zagotavljanjem nečesa, kar ponujajo že številne druge ustanove, izpolnjuje poseben in edinstven socialni in kulturni cilj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega sta potrebni dve končni pripombi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Prvič, jasno je, da zgolj dejstvo, da so lahko nekateri visokošolski študijski programi storitve na podlagi prava Unije, še ne pomeni (kot bi kdo lahko karikiral), da je posebna narava izobraževanja takoj in nepovratno izgubljena. Profesorji se ne bodo spremenili v ponudnike storitev, študentje pa ne v stranke, vsekakor ne na podlagi prava Unije. Izobraževanje gotovo ni storitev kot katera koli druga. Tako je – podobno kot pri drugih vrstah storitev, kot je zdravstvo – posebnosti mogoče in treba upoštevati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Drugič, onkraj ideološke ravni, na kateri bi preprosto aksiomatično zanikali, da bi bilo lahko visoko šolstvo kdaj koli storitev, na bolj praktični ravni zagotavljanje storitev v nekaterih primerih ne ustvarja le obveznosti na strani ponudnikov storitev, ampak jim podeljuje tudi pravice in zagotavlja varstvo. Svoboda opravljanja storitev je tako dvorezni meč. To bi bilo lahko še posebej pomembno za prosto gibanje in konkurenco na področju visokega šolstva v Evropski uniji. Načeloma bi moralo biti ustanovam ene države članice omogočeno, da – če želijo – postanejo dejavne na ozemlju drugih držav članic, ne glede na njihov posebni nacionalni pravni status in status financiranja, ki je verjetno drugačen in katerega pomen je v drugi državi članici bržkone zgolj omejen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo in tretje vprašanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Z drugim in tretjim vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje, ali je nacionalna zakonodaja, ki neakreditiranim visokošolskim ustanovam prepoveduje izdajanje magistrskih naslovov, za kršitev te prepovedi pa dovoljuje naložitev kazenskih sankcij, združljiva z Direktivo o storitvah.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Ali se Direktiva o storitvah uporablja za izobraževanja in tečaje, ki jih izvaja družba UIBS Belgium? Flamska skupnost in belgijska vlada, ki se osredotočata na podelitev naslova, menita, da se Direktiva ne uporablja <HT TYPE="ITALIC">ratione loci</HT>, saj ima subjekt, ki podeljuje naslove, to je družba GES Switzerland, sedež v tretji državi in tako zanj ne velja pravica do prostega pretoka na podlagi prava Unije. Po drugi strani se poljska vlada osredotoča na družbo UIBS Belgium in meni, da se Direktiva ne uporablja, ker ni čezmejnega elementa, saj so vsa upoštevna dejstva omejena na eno samo državo članico, in sicer Belgijo (povsem notranji položaj).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Sam menim, da se Direktiva o storitvah za obravnavano zadevo <HT TYPE="ITALIC">uporablja</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Trditve flamske skupnosti in belgijske vlade sem že obravnaval:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Točke od 46 do 51 zgoraj.</P></NOTE> odločilna dejavnost v obravnavani zadevi je dejavnost poučevanja, ki jo izvaja družba UIBS Belgium, ne pa formalno izdajanje spričeval z magistrskim naslovom, ki ga očitno organizira družba GES Switzerland. Direktiva o storitvah se torej uporablja <HT TYPE="ITALIC">ratione loci</HT>, saj ima družba UIBS Belgium sedež v eni od držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Ker se zdi, da se uporablja Direktiva o storitvah, ni treba podrobno preučiti trditve švedske vlade v zvezi z morebitno upoštevnostjo Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="353" PAGE.FIRST="71" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 353, str. 71</REF.DOC.OJ>). Kakor koli že – kot je pravilno pripomnila tudi švedska vlada – je področje uporabe svobode zagotavljanja čezmejnih storitev na podlagi tega sporazuma omejeno na pravico do opravljanja storitev za največ 90 dni na leto, ni pa z njim pravnim osebam podeljena pravica do ustanavljanja.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Kar zadeva trditev poljske vlade, je Sodišče že odločilo, prvič, da je organizacija univerzitetnih predavanj za plačilo gospodarska dejavnost, za katero se uporablja poglavje Pogodbe v zvezi s pravico do ustanavljanja, kadar dejavnost stalno in redno izvaja državljan ene od držav članic v drugi državi članici v okviru glavne ali sekundarne ustanove v zadnjenavedeni državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031113">13. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Neri</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑153/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:614">EU:C:2003:614</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Drugič, Sodišče je pred kratkim prav tako navedlo, da se določbe poglavja III Direktive o storitvah, ki se nanašajo na svobodo ustanavljanja ponudnikov, uporabljajo tudi za položaj, v katerem so vsi upoštevni elementi omejeni le na eno državo članico.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180130">30. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>X in Visser</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑360/15 in C‑31/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:44">EU:C:2018:44</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0110">110</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). To pa ne velja za svobodo opravljanja storitev (točka 102).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>V obravnavni zadevi je bilo nakazano, da predavanja in tečaje zagotavlja belgijska družba v Belgiji, in sicer v univerzitetnih središčih v Antwerpnu in Gentu, pri čemer vsako od teh središč zaposluje svoje osebje. Torej se zdi – pri čemer mora potrebna preverjanja opraviti nacionalno sodišče – da družba UIBS Belgium, ki je ponudnik storitev, opravlja trajno in stalno dejavnost v Belgiji, zato je tam tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>ustanovljena<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Člen 4(5) Direktive o storitvah opredeljuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>ustanovitev<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/> kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>dejansko izvajanje gospodarske dejavnosti, kakor je navedeno v členu 43 Pogodbe, s strani ponudnika za nedoločen čas in s stalno infrastrukturo, kjer se dejavnost opravljanja storitev dejansko izvaja<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Torej se poglavje III Direktive o storitvah uporablja ne glede na to, ali je obravnavani položaj povsem notranji ali ne. Razprava glede upoštevnosti Direktive o storitvah v obravnavani zadevi bi se lahko s tem končala, saj v skladu s sodbo X in Visser za to, da se začnejo uporabljati določbe Direktive o storitvah v zvezi s svobodo ustanavljanja, ni treba več opredeliti čezmejnega elementa.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Vendar je treba zaradi popolnosti še dodati, da se obravnavani položaj dejansko ne zdi povsem notranji. Vsebuje nekaj čezmejnih vidikov, ki bi dejansko lahko povzročili upoštevnost Direktive o storitvah. Prvi vidik je ta, da obstajajo prejemniki storitev iz drugih držav članic: študentje, ki se udeležujejo predavanj in tečajev, ki jih zagotavlja družba UIBS Belgium, lahko prihajajo iz celotne Evropske unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840131">31. januarja 1984</DATE>, <NAME.CASE>Luisi in Carbone</NAME.CASE> (<NO.CASE>286/82 in 26/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:35">EU:C:1984:35</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890202">2. februarja 1989</DATE>, <NAME.CASE>Cowan</NAME.CASE> (<NO.CASE>186/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:47">EU:C:1989:47</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100520">20. maja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Zanotti</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑56/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:288">EU:C:2010:288</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Drugi vidik izhaja iz strukture družbe. Iz pisnih stališč obtožencev je razvidno, da ima družba UIBS Belgium matično družbo in/ali sestrske družbe v obliki nekaj univerzitetnih središč, ustanovljenih v drugih državah članicah, in da je tesno povezana z družbo GES Spain.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vsebina</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Obtoženca menita, da flamska skupnost z zahtevo, da mora univerza pridobiti akreditacijo flamskih organov, preden lahko izdaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>magistrske (master)<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/> diplome, krši člena 9 in 10 Direktive o storitvah. Postopek akreditacije, določen v nacionalnem odloku za to, da se dovoli podeljevanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>magistrskih<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> diplom, naj ne bi zadostil vsem merilom, določenim v členih 9 in 10 Direktive o storitvah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>S tem se ne strinjam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>V skladu s členom 9(1) Direktive o storitvah in sodno prakso Sodišča<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031106">6. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Gambelli in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑243/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:597">EU:C:2003:597</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070306">6. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Placanica in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑338/04, C‑359/04 in C‑360/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:133">EU:C:2007:133</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> države članice začetka opravljanja ali samega opravljanja storitvene dejavnosti ne pogojujejo s sistemom dovoljenj, razen če je ta sistem nediskriminatoren, utemeljen s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes, in sorazmeren.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Kot trdi Komisija, je mogoče postopek akreditacije v obravnavani zadevi opredeliti kot sistem dovoljenj v smislu člena 4(6) Direktive o storitvah, saj se izvajanje izobraževalnih storitev pogojuje s pridobitvijo akreditacije, ki jo izdajo pristojni organi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Čeprav tak postopek visokošolski ustanovi, kot je družba UIBS Belgium, ne preprečuje, da na trgu ponuja študijske programe, se z njim kljub vsemu omejuje način, <HT TYPE="ITALIC">kako visokošolska ustanova to izvaja</HT>, saj se, preden se dovoli izdaja magistrskih naslovov, zahteva akreditacija. Torej se s postopkom akreditacije omejuje svoboda ustanavljanja. S tem obiskovanje navedenih predavanj in tečajev za študente postane manj privlačno, saj ti ne morejo nikoli privesti do podelitve posebnega naslova, kot je magistrski naslov,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej v tem smislu na drugem področju na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020122">22. januarja 2002</DATE>, <NAME.CASE>Canal Satélite Digital</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑390/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:34">EU:C:2002:34</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kar je ovira za poslovanje ponudnika storitev. Težko bi oporekali pomenu, ki ga ima v sodobnem svetu pridobitev formalne kvalifikacije, kot je magistrski naslov, ki omogoča dostop do široke palete poklicev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Čeprav se s postopkom akreditacije omejuje svoboda ustanavljanja, se zdi kljub vsemu povsem utemeljen in združljiv s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Prvič, nobena stranka ni trdila, da so pogoji za akreditacijo diskriminatorni. Zdi se, da se uporabljajo enako za katero koli visokošolsko ustanovo, ki želi začeti izvajati izobraževalne programe in izdajati magistrske naslove. Zlasti se ne zdi, da bi pri tem imelo kakršno koli vlogo državljanstvo. V obravnavani zadevi je <HT TYPE="ITALIC">belgijska</HT> družba (družba UIBS Belgium) tista, ki ni dobila akreditacije od <HT TYPE="ITALIC">belgijskih</HT> organov.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Drugič, postopek akreditacije je jasno utemeljen s ciljem zagotoviti visoko raven univerzitetnega izobraževanja, kar je legitimen cilj v javnem interesu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031113">13. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Neri</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑153/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:614">EU:C:2003:614</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Dirextra Alta Formazione</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑523/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:831">EU:C:2013:831</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Legitimno je mogoče namreč podelitev <HT TYPE="ITALIC">nekaterih</HT> naslovov, še zlasti naslovov, ki naj bi dokazovali <HT TYPE="ITALIC">mednarodno standardizirane</HT> kvalifikacije za nekatere poklice, pogojiti z zahtevami v zvezi s kakovostjo in preverjanjem, da se tako morebitnim študentom in delojemalcem zagotovi zaupanje v kakovost naslovov, ki so bili podeljeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Isti legitimni razlog ima še dodatno, zunanjo razsežnost: visoka raven (vzajemnega) zaupanja je še toliko pomembnejša za prosto gibanje in vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora. Diplomski, magistrski in doktorski naslovi naj bi bili v celotni Evropi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>standardizirani<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/> naslovi, za katere se uporablja sistem ECTS.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Glej zlasti Bolonjsko deklaracijo z dne <DATE ISO="19990619">19. junija 1999</DATE> – skupno deklaracijo evropskih ministrov za šolstvo, kakor je bila na konferenci evropskih ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, ki je potekala 19. in <DATE ISO="20050520">20. maja 2005</DATE> v Bergnu, dodatno razširjena v okvir kvalifikacij za evropski visokošolski prostor.</P></NOTE> Ker je poleg tega namen teh naslovov ta, da odražajo pridobitev posebnih kvalifikacij, je zaupanje vanje temeljnega pomena tudi za to, da se zagotovi nemoteno delovanje vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij v Evropski uniji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej zlasti člen 53(1) PDEU in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne <DATE ISO="20050907">7. septembra 2005</DATE> o priznavanju poklicnih kvalifikacij (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="255" PAGE.FIRST="22" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 255, str. 22</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Tretjič in nazadnje, postopek akreditacije se zdi potreben in ustrezen za uresničitev zgoraj navedenih ciljev. Ne vidim – razen če naj razmislimo o dokaj edinstvenih pristopih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Čeprav se po analogiji pogosto navaja sodna praksa v zvezi s prostim pretokom blaga, menim, da pristop po načelu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>preprosto nalepi oznako z nekaj podatki, potem pa naj se potrošnik sam odloči<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/>, na področju storitev ne bi bil v veliko pomoč, še zlasti ne na področju posebnih storitev, kot je izobraževanje.</P></NOTE> – nobenega manj omejevalnega sredstva za to, da se zagotovi kakovost določenih naslovov, kot je to, da se neakreditiranim ustanovam, ki niso bile ocenjene in tako kakovost njihovega poučevanja ni mogla biti potrjena, prepove podeljevanje magistrskih naslovov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej v tem smislu tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Dirextra Alta Formazione</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑523/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:831">EU:C:2013:831</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Kot primer nesorazmernega ukrepa pa glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031113">13. novembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Neri</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑153/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:614">EU:C:2003:614</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Čeprav mora končno presojo ob upoštevanju vseh upoštevnih dejstev seveda opraviti predložitveno sodišče, se torej sporni postopek akreditacije – in njegova logična razširitev na prepoved podeljevanja naslovov brez take akreditacije – zdi združljiv s pogoji, določenimi v členu 9(1) Direktive o storitvah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenih razlogov je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 2006/123 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni določbi, s katero se neakreditiranim izobraževalnim ustanovam na splošno prepove uporaba naslova <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>magister<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>master<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>) na diplomah, ki jih podeljujejo, če postopek akreditacije izpolnjuje pogoje, določene v členu 9(1) te direktive.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nacionalna kazenska določba</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Tretje vprašanje se nanaša posebej na določbo kazenskega prava, s katero se kaznuje kršitev prepovedi neakreditiranim ustanovam, da bi podeljevale magistrske naslove. Obtoženca trdita, da ta določba ne vzdrži preizkusa sorazmernosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Flamska skupnost in belgijska vlada trdita, da to vprašanje, ki ga je predložitveno sodišče postavilo ob upoštevanju členov 9(1)(c) in 10(2)(c) Direktive o storitvah, ni dopustno. Ti določbi naj bi se namreč nanašali na sam sistem dovoljenj, ne pa na sankcije, ki se izrečejo zaradi neobstoja dovoljenja ali njegovega neupoštevanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="21"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Iz razlogov, ki sem jih na kratko predstavil v uvodnih pripombah,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Točke od 42 do 44 zgoraj.</P></NOTE> menim, da je vprašanje dopustno. Prepoved neakreditiranim ustanovam, da bi podeljevale naslove, ter prek te določbe sam postopek akreditacije in morebitne sankcije, ki sledijo zaradi neupoštevanja te prepovedi, so vse elementi upoštevnega pravnega standarda. Torej je treba ugotoviti, da je tretje vprašanje dopustno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Menim, da Direktiva o storitvah ne nasprotuje spornim kazenskim določbam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Iz člena 1(5) Direktive o storitvah in ustaljene sodne prakse<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glej na primer v okviru Pogodbe sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990119">19. januarja 1999</DATE>, <NAME.CASE>Calfa</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑348/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:6">EU:C:1999:6</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070306">6. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Placanica in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑338/04, C‑359/04 in C‑360/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:133">EU:C:2007:133</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110915">15. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Dickinger in Ömer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑347/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:582">EU:C:2011:582</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> izhaja, da ta direktiva sicer ne vpliva na določbe kazenskega prava držav članic, vendar pa te ne smejo omejevati svobode opravljanja storitev z uporabo določb kazenskega prava, ki specifično urejajo ali vplivajo na začetek opravljanja ali opravljanje storitvene dejavnosti, če to pomeni izogibanje določbam iz te direktive. Zlasti morajo biti sankcije, če jih nacionalna določba predvideva, potrebne in sorazmerne s težo kršitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19811111">11. novembra 1981</DATE>, <NAME.CASE>Casati</NAME.CASE> (<NO.CASE>203/80</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1981:261">EU:C:1981:261</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>Nakazano je že bilo, da je postopek akreditacije združljiv z Direktivo o storitvah. Torej lahko država članica za neupoštevanje sistema dovoljenj zakonito določi (kazenske) sankcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje je, ali so te sankcije kot take sorazmerne. Tudi tokrat mora o tem dokončno presoditi predložitveno sodišče. Vendar sam resnično težko razberem, kako bi lahko splošne sankcije – s katerimi se na podlagi belgijske zakonodaje kaznuje nezakonito podeljevanje naslovov (kazen največ treh mesecev zapora in denarna kazen v višini 500 EUR) ter ki se pozneje še prilagodijo in omilijo glede na okoliščine posamezne zadeve, za kar se zdi, da se je zgodilo tudi v obravnavani zadevi – obravnavali kot nesorazmerne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT>Zato predlagam, naj se na tretje vprašanje odgovori, da Direktiva 2006/123 ne nasprotuje uporabi kazenske določbe, kot je tista iz postopka v glavni stvari, ki je bila sprejeta za kaznovanje podeljevanja naslovov s strani neakreditiranih ustanov, če so te kazni sorazmerne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128.</NO.P><TXT>S prvim vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje, ali je prepoved na podlagi nacionalne zakonodaje, v skladu s katero neakreditirani visokošolski zavodi ne smejo podeljevati naslovov, združljiva z Direktivo o nepoštenih poslovnih praksah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129.</NO.P><TXT>Najprej bom obravnaval področje uporabe te direktive, nato pa se bom vprašanju posvetil še z vsebinskega vidika. Menim, da se Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah za obravnavano zadevo <HT TYPE="ITALIC">uporablja</HT>. Vendar je mogoče njene določbe dejansko prej uporabiti za <HT TYPE="ITALIC">utemeljitev</HT> ukrepov, ki so jih sprejeli nacionalni organi, ne pa za oporekanje tem ukrepom.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Področje uporabe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130.</NO.P><TXT>Belgijska vlada meni, da se Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah ne uporablja za izobraževanje. Varovanje kakovosti naslovov naj ne bi bila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>poslovna praksa<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/>, ker naj flamska skupnost ne bi bila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>trgovec<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/> v smislu te direktive. Na to direktivo naj se ne bi bilo mogoče opreti za zavarovanje svobode poslovanja zoper posege države članice, ampak prej zoper nepošteno poslovno prakso samih obtožencev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="22"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131.</NO.P><TXT>Norveška vlada in Komisija prav tako trdita, da se Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah za obravnavano zadevo ne uporablja, vendar iz drugega razloga. Člen 1 Direktive o nepoštenih poslovnih praksah določa, da se ta nanaša na nacionalna pravila, katerih primarni namen je zavarovati ekonomske interese potrošnikov. Ker je v obravnavani zadevi namen upoštevnih nacionalnih pravil večinoma uresničiti cilj zagotavljanja javnega reda, zlasti varovanja kakovosti visokega šolstva in ohranjanja obstoječe stopnje zaupanja v dejstvo, da določeni naslovi odražajo visoko kakovost, naj ta pravila ne bi spadala na področje uporabe Direktive o nepoštenih poslovnih praksah. Norveška vlada še zlasti trdi, da ta pravila, tudi če je njihov postranski cilj varovanje ekonomskih interesov študentov, še vedno niso zajeta s to direktivo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132.</NO.P><TXT>Razumem (in deloma tudi delim) intelektualno nelagodje, ki je norveško vlado, belgijsko vlado, norveško vlado in Komisijo – čeprav iz različnih razlogov – privedlo do zanikanja upoštevnosti Direktive o nepoštenih poslovnih praksah za obravnavano zadevo. Na prvi pogled se lahko namreč res zdi nenavadno trditi, da nacionalni ukrep s področja izobraževanja, ki ga je mogoče primarno obravnavati kot cilj v javnem interesu (to je kakovost izobraževanja prek postopka akreditacije), spada na področje uporabe Direktive o nepoštenih poslovnih praksah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133.</NO.P><TXT>Vendar glede na široko področje uporabe Direktive o nepoštenih poslovnih praksah, kot je jasno navedeno v njenih določbah – če ga razlagamo ob upoštevanju obstoječe sodne prakse Sodišča – ni mogoče priti do drugačne ugotovitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134.</NO.P><TXT>Prvič, v odgovor belgijski vladi in kot je bilo že navedeno zgoraj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Točke od 68 do 88 zgoraj.</P></NOTE> visokošolski študijski programi lahko pomenijo storitev na podlagi prava Unije. Če ima torej izobraževanje lahko gospodarsko razsežnost za namene svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, bi bilo precej težko trditi, da to nenadoma več ne drži za namene uporabe drugega dokumenta sekundarne zakonodaje Unije (za nameček še v zvezi z natanko istim študijskim programom znotraj iste zadeve). Precej nedosledno bi bilo hkrati trditi, da se Direktiva o storitvah uporablja, Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, ki temelji na podobnih premisah, pa ne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Glej po analogiji tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180517">17. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Karel de Grote – Hogeschool Katholieke Hogeschool Antwerpen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑147/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:320">EU:C:2018:320</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 56 do 58), v kateri je Sodišče uporabilo Direktivo 93/13/EGS za storitev, ki jo je visokošolski izobraževalni zavod, ki se je pretežno financiral z javnimi sredstvi, zagotavljal dodatno in pomožno ob svoji dejavnosti izobraževanja ter v okviru katere je na podlagi pogodbe zagotavljal brezobrestno obročno odplačevanje zneskov, ki mu jih je dolgovala neka študentka. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135.</NO.P><TXT>Drugič, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se trgovci na Direktivo o nepoštenih poslovnih praksah lahko sklicujejo zoper države članice. Sodišče se je namreč odločilo za širok pristop k področju uporabe te direktive. Na zadnjenavedeno, katere namen je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej člen 1 Direktive o nepoštenih poslovnih praksah.</P></NOTE> se namreč lahko sklicujejo trgovci <HT TYPE="ITALIC">zoper nacionalno pravilo</HT>, ki prepoveduje ali omejuje nekatere poslovne prakse.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101109">9. novembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Mediaprint Zeitungs- und Zeitschriftenverlag</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:660">EU:C:2010:660</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131017">17. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>RLvS</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑391/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:669">EU:C:2013:669</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0136"><NO.P>136.</NO.P><TXT>Tretjič – v odgovor na trditev norveške vlade in Komisije – to, kaj je (domnevno) <HT TYPE="ITALIC">primarni</HT> interes, za uresničitev katerega si prizadeva nacionalna zakonodaja, v nasprotju z drugimi sekundarnimi ali kakršnimi koli nadaljnjimi interesi, z vidika opredelitve, ali se Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah uporablja, v resnici ni pomembno. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se ta direktiva<?PAGE NO="23"?> uporablja, tudi ko varstvo potrošnikov ni edini ali celo glavni namen zadevnega pravila, ampak se z njim uresničujejo tudi drugi interesi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101109">9. novembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Mediaprint Zeitungs- und Zeitschriftenverlag</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:660">EU:C:2010:660</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 26 do 28), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131017">17. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>RLvS</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑391/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:669">EU:C:2013:669</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 31 do 34), ki se nanašata na nacionalne določbe, namenjene predvsem ohranjanju pluralnosti medijev oziroma neodvisnosti tiska.</P></NOTE> Direktiva se namreč uporablja, vse dokler se zadevna nacionalna zakonodaja dotika varstva potrošnikov, ne pa le interesov konkurentov,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130117">17. januarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Köck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑206/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:14">EU:C:2013:14</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>s področja […] uporabe [te direktive so] izključene le nacionalne zakonodaje o nepoštenih poslovnih praksah, ki škodijo <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>samo<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="2018" ID="QE0095"/> ekonomskim interesom konkurentov ali zadevajo poslovanje med trgovci<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/>.</P></NOTE> tudi če njen glavni namen ni varstvo potrošnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0137"><NO.P>137.</NO.P><TXT>Preprosto povedano, pomembno je, da nacionalna zakonodaja – ne glede na zastavljeni cilj –ureja odnose med podjetjem in potrošnikom. V tem okviru je brezpredmetno, ali je bil primarni interes, ki je privedel do sprejetja zadevne zakonodaje, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>javen<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>zaseben<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/>. Pomembno je to, da predpis vpliva na vrsto odnosa med podjetjem in potrošniki, tako da omejuje nekatere poslovne prakse, kot so opredeljene v Direktivi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0138"><NO.P>138.</NO.P><TXT>To mora veljati iz dveh dodatnih razlogov. Prvič, regulativne cilje je težko natančno opredeliti in preprosto na novo oblikovati. Visoka kakovost izobraževanja je gotovo v javnem interesu. Vendar so študentje kot potrošniki izobraževalnih storitev enako zainteresirani za to visoko kakovost – torej je to v njihovem zasebnem interesu – prav tako pa so za to zainteresirani tudi delodajalci in trg dela na splošno. Vsi ti različni interesi so z vidika prepovedi izdajanja magistrskih naslovov brez akreditacije enako prepričljivi. Tako sem prišel do drugega razloga: konec koncev bo vedno sama država članica tista, ki bo opredelila, katerega od teh potencialno prepričljivih interesov želi (primarno) zavarovati s sprejetjem zadevnega predpisa, zato ta pristop na več drugih področjih prava Unije pri Sodišču ne uživa velike naklonjenosti. Tako je pomemben dejanski cilj in sedanji vpliv pravila, ne pa zgodovinsko in subjektivno ugotovljena zakonodajna namera.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Na tistih nekaj področjih, na katerih je namera zakonodajalca držav članic kljub vsemu (v skladu z navedbo v zakonodaji) pomembna, dokazne težave, ki izhajajo iz te presoje, jasno kažejo, zakaj to morda ni najboljša pot naprej. Za primer nedavne razprave o tem, kdaj je nacionalno pravilo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>posebej namenjeno<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/> storitvam informacijske družbe in torej postane tehnični predpis, ki ga je treba uradno sporočiti v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="19980622">22. junija 1998</DATE> o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 20, str. 337), kakor je bila spremenjena, glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Falbert in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑255/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:608">EU:C:2017:608</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 58 do 87).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0139"><NO.P>139.</NO.P><TXT>Zato menim, da zadevna nacionalna zakonodaja ureja – pa čeprav bolj postransko – načine, kako lahko zasebna podjetja, ki ponujajo izobraževalne storitve, svoje storitve oglašujejo in jih tržijo morebitnim strankam. Obravnavani položaj torej spada na področje uporabe Direktive o nepoštenih poslovnih praksah.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vsebina</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0140"><NO.P>140.</NO.P><TXT>V skladu s členom 5 Direktive o nepoštenih poslovnih praksah in ob upoštevanju opredelitev iz člena 2 so nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov prepovedane. To pomeni kakršno koli poslovno komunikacijo – vključno z oglaševanjem in trženjem, ki ju izvaja trgovec in sta neposredno povezani s promocijo, prodajo ali dobavo izdelka potrošnikom – s katero se dejansko izkrivlja ekonomsko ravnanje potrošnikov ali bi se lahko izkrivljalo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Za poudarek na posebej široki opredelitvi pojma poslovnih praks glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101109">9. novembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Mediaprint Zeitungs- und Zeitschriftenverlag</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑540/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:660">EU:C:2010:660</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Dyson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑632/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:599">EU:C:2018:599</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da morajo biti prakse, zajete z Direktivo, po naravi poslovne, torej jih morajo izvajati trgovci, hkrati pa morajo biti neposredno povezane s promocijo, prodajo ali dobavo njihovih proizvodov potrošnikom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131017">17. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>RLvS</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑391/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:669">EU:C:2013:669</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="24"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0141"><NO.P>141.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi se zdi, da obstaja nekaj zmede upoštevne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>poslovne prakse<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/>. Obtoženca trdita, da je njuna uporaba oznake <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>magistrska (master)<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/> diploma nesporno del poslovne strategije njunega podjetja, kar zadošča, da se lahko šteje za poslovno prakso, tako da je zadevno direktivo v tem pogledu treba uporabiti. Dalje menita, da podeljevanje naslova magister (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>master<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/>) na diplomi neakreditirane univerze ni navedena na seznamu praks, ki bi jih nacionalni zakonodajalec lahko posebej prepovedal. Pri tem poudarjata, da pregon zoper njiju ne poteka zaradi kršitve prepovedi zavajajočih poslovnih praks. Po drugi strani se belgijska vlada osredotoča na varstvo, ki se s flamsko zakonodajo zagotavlja za naziv <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/>magistrskega<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/> študija ali naslova. Po njenem mnenju to ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/>poslovna praksa<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/> v smislu Direktive, ker se področje nacionalne zakonodaje ne prekriva s področjem uporabe Direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0142"><NO.P>142.</NO.P><TXT>Menim, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>poslovna praksa<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/> v obravnavani zadevi to, da obtoženca (kot trgovca) kot del svoje poslovne dejavnosti promovirata in prodajata študij z oglaševanjem možnosti, da se po uspešno opravljenem študijskem programu pridobi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>magistrski<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/> naslov ali spričevalo. Za tako prakso velja prepoved, ki jo je določil flamski parlament in v skladu s katero neakreditirane ustanove ne smejo izdajati magistrskih naslovov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Glej po analogiji na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170504">4. maja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Vanderborght</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑339/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:335">EU:C:2017:335</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 21 do 25), kar zadeva nacionalno zakonodajo, ki prepoveduje kakršno koli oglaševanje zobozdravstvenih storitev.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0143"><NO.P>143.</NO.P><TXT>Torej je vloga flamskega parlamenta vsekakor vloga regulativnega javnega organa, in prav gotovo ne trgovca v smislu Direktive o nepoštenih poslovnih praksah. Javni regulator (flamski parlament) je tisti, ki posega na trg in prepoveduje nekatere vrste poslovnih praks (ponujanje magistrskega študija brez ustreznega dovoljenja) v odnosih med trgovci (družba UIBS Belgium) in potrošniki (morebitnimi študenti).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0144"><NO.P>144.</NO.P><TXT>Naj po tem pojasnilu dodam, da mi ni jasno, kako bi bile lahko s prepovedjo te poslovne prakse kakor koli kršene določbe Direktive o nepoštenih poslovnih praksah. Prej nasprotno: zdi se, da se s tem dela natanko tisto, kar se z Direktivo zahteva. Namen prepovedi je namreč zavarovati študente (potrošnike) pred ravnanjem, ki pomeni (nepošteno) poslovno prakso podjetja v razmerju do potrošnikov, s katero se dejansko izkrivlja ekonomsko ravnanje študentov ali bi se zelo verjetno lahko izkrivljalo, saj se jim daje vedeti, da lahko po uspešno opravljenem študiju, ki ga organizirata obtoženca, pridobijo magistrski naslov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0145"><NO.P>145.</NO.P><TXT>Torej je prej poslovna praksa obtožencev tista, ki bi jo lahko v okoliščinah obravnavane zadeve imeli za nepošteno. Kot sta pravilno poudarili švedska in norveška vlada, je mogoče tako prakso v skladu s Prilogo I k direktivi obravnavati kot nepošteno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0106" REF.END="QE0106"/>v vseh okoliščinah<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0146"><NO.P>146.</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je v Prilogi I k Direktivi o nepoštenih poslovnih praksah tudi <HT TYPE="ITALIC">izčrpen</HT> seznam 31 poslovnih praks, ki se v skladu s členom 5(5) direktive <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0107" REF.END="QE0107"/>v vseh okoliščinah<QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/> štejejo za nepoštene. To so edine poslovne prakse, ki lahko veljajo za nepoštene, ne da bi bila potrebna ocena posameznih primerov na podlagi določb iz členov od 5 do 9 direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090423">23. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>VTB-VAB in Galatea</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑261/07 in C‑299/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:244">EU:C:2009:244</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130919">19. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CHS Tour Services</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑435/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:574">EU:C:2013:574</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0147"><NO.P>147.</NO.P><TXT>Točka 2 Priloge I kot poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno, vključuje navedbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0108" REF.END="QE0108"/>[p]rikazovati znak zaupanja, kakovosti ali podobno brez potrebne odobritve<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/>. S točko 4 je med take prakse vključeno še to, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0109" REF.END="QE0109"/>[t]rdi[…], da je bil trgovec […] ali izdelek potrjen, odobren ali dovoljen s strani javnega ali zasebnega organa, čeprav to ni res […]<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="201C" ID="QE0109"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="25"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0148"><NO.P>148.</NO.P><TXT>V nasprotju s trditvami obtožencev <HT TYPE="ITALIC">izčrpen</HT> seznam v tem okviru pomeni zaprt seznam splošnih in posplošenih položajev, izraženih na razumno in logično ustrezni ravni abstrakcije. Dokaj absurdno bi bilo namreč trditi, da zgolj zato, ker seznam iz Priloge I ne vključuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0110" REF.END="QE0110"/>točke 32<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/>, ki bi vsebovala navedbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0111" REF.END="QE0111"/>Ponujati vpis v visokošolske študijske programe, ob koncu katerih se izda magistrski naslov, čeprav v ta namen ni bila pridobljena nobena akreditacija od pristojnih nacionalnih organov<QUOT.END REF.START="QS0111" CODE="201C" ID="QE0111"/>, prepoved take poslovne prakse, ki bi jo bilo jasno mogoče uvrstiti v katero koli drugo od (abstraktno formuliranih) kategorij, ni združljiva z Direktivo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0149"><NO.P>149.</NO.P><TXT>K temu je mogoče še dodati, da je Sodišče pri razlagi kategorij iz Priloge I prav tako pokazalo (razumno in potrebno) prožnost. Za opredelitev, ali je treba konkretno poslovno prakso šteti za nepošteno v vseh okoliščinah, namreč ne upošteva zgolj besedila, ampak tudi širši okvir in cilje Direktive o nepoštenih poslovnih praksah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Purely Creative in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑428/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:651">EU:C:2012:651</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0150"><NO.P>150.</NO.P><TXT>Tako je mogoče v obravnavani zadevi poslovne prakse obtožencev preprosto uvrstiti v točki 2 in 4 Priloge I. Magistrski naslov, to je naslov z nekaterimi lastnostmi in poklicnimi konotacijami, je mogoče vsekakor obravnavati kot <HT TYPE="ITALIC">enakovreden</HT> znaku kakovosti. Kar zadeva točko 4, kot jo je razložilo Sodišče, ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0112" REF.END="QE0112"/>določa specifične primere, v katerih […] ureditev, ki se uporabi, uvaja neke zahteve, zlasti glede statusa trgovca ali <HT TYPE="ITALIC">kakovosti</HT> njegovih proizvodov, in <HT TYPE="ITALIC">v zvezi s tem določa ureditev o soglasju, odobritvi ali dovoljenju</HT><QUOT.END REF.START="QS0112" CODE="201C" ID="QE0112"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130117">17. januarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Köck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑206/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:14">EU:C:2013:14</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Moj poudarek.</P></NOTE> Poslovno prakso obtožencev je mogoče preprosto uvrstiti pod oboje. Taka praksa tako ne zahteva nujno presoje vsakega primera posebej in lahko velja za nepošteno v vseh okoliščinah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0151"><NO.P>151.</NO.P><TXT>Torej predlagam, naj se na prvo vprašanje odgovori, da je treba Direktivo 2005/29 razlagati tako, da ne nasprotuje določbi nacionalne zakonodaje, s katero se zaradi zagotavljanja visoke kakovosti izobraževanja neakreditiranim izobraževalnim ustanovam na splošno prepove uporaba navedbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0113" REF.END="QE0113"/>magistrski<QUOT.END REF.START="QS0113" CODE="201C" ID="QE0113"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0114" REF.END="QE0114"/>master<QUOT.END REF.START="QS0114" CODE="201C" ID="QE0114"/>) naslov ali študij na spričevalih, ki jih podeljujejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0152"><NO.P>152.</NO.P><TXT>Glede na zgornje preudarke predlagam, naj Sodišče na vprašanja, ki jih je predložilo Hof van beroep Antwerpen (višje sodišče v Antwerpnu, Belgija), odgovori tako:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne <DATE ISO="20050511">11. maja 2005</DATE> o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje določbi nacionalne zakonodaje, s katero se zaradi zagotavljanja visoke kakovosti izobraževanja neakreditiranim izobraževalnim ustanovam na splošno prepove uporaba navedbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0115" REF.END="QE0115"/>magister<QUOT.END REF.START="QS0115" CODE="201C" ID="QE0115"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0116" REF.END="QE0116"/>master<QUOT.END REF.START="QS0116" CODE="201C" ID="QE0116"/>) na diplomah, ki jih podeljujejo;</P></ITEM><ITEM><P>Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o storitvah na notranjem trgu je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni določbi, s katero se neakreditiranim izobraževalnim ustanovam na splošno prepove uporaba naslova <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0117" REF.END="QE0117"/>magister<QUOT.END REF.START="QS0117" CODE="201C" ID="QE0117"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0118" REF.END="QE0118"/>master<QUOT.END REF.START="QS0118" CODE="201C" ID="QE0118"/>) na diplomah, ki jih podeljujejo, če postopek akreditacije izpolnjuje pogoje, določene v členu 9(1) te direktive. Prav tako ne nasprotuje niti uporabi določbe kazenskega prava, kot je tista iz postopka v glavni stvari, ki je bila sprejeta za kaznovanje podeljevanja naslovov s strani neakreditiranih ustanov, če so te kazni sorazmerne.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>