<TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>Objava osebnih podatkov na spletu</TXT></NP></TI>52Najprej je treba ugotoviti, da je Parlament v tem primeru izvedel niz postopkov obdelave osebnih podatkov v smislu člena 2(b) Uredbe št. 45/2001. Širjenje osebnih podatkov, vključno z objavo na spletu, je tak postopek obdelave v smislu navedene določbe.53V obvestilu, ki je bilo objavljeno na spletnem mestu Parlamenta, je bilo med drugim navedeno, da je tožeča stranka, ki je bila poimensko navedena, nedavno zbolela za hudo boleznijo, ki lahko ogrozi njeno življenje, in da je njen sin invalid. V obvestilu so bili tudi nekateri podatki o karieri tožeče stranke.54Zato je mogoče ugotoviti, da se je obdelava podatkov, ki jo je opravil Parlament, nanašala na osebne podatke tožeče stranke (zlasti podatke o njeni karieri) ter na občutljive osebne podatke o zdravju tožeče stranke in njenega sina. Obdelavo teh dveh skupin osebnih podatkov je treba obravnavati ločeno.55Na prvem mestu, obdelavo občutljivih osebnih podatkov tožeče stranke je treba preučiti na podlagi člena 10 Uredbe št. 45/2001.56V skladu s členom 10(1) Uredbe št. 45/2001 je obdelava osebnih podatkov v zvezi z zdravjem prepovedana. Vendar v skladu s členom 10(2)(a) navedene uredbe ta prepoved med drugim ne velja, če da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, svojo izrecno privolitev.57V tem okviru je treba spomniti, da člen 2(h) Uredbe št. 45/2001 privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, opredeljuje kot vsako prostovoljno dano posebno in informirano navedbo njegovih želja [svobodno, specifično in informirano izjavo volje], s katero posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, izrazi svoje soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.58V tem primeru je treba ugotoviti, ali je tožeča stranka – kakor trdi Parlament – izrecno privolila v objavo svojih občutljivih osebnih podatkov na spletu.59Glede na to, da člen 2(h) Uredbe št. 45/2001 ne določa nobenega pogoja glede oblike, je mogoče vložitev peticije v obravnavanem primeru šteti za izjavo volje tožeče stranke.60Poleg tega tožeča stranka ne navaja nikakršne okoliščine, ki bi lahko vzbudila dvom o dejstvu, da je bila peticija vložena prostovoljno, brez prisile, sile, grožnje ali prevare.61Ta določba zahteva tudi, da je privolitev specifična, in sicer vezana na postopek obdelave (ali niz postopkov obdelave) z natančno določenim ciljem. V skladu z navedeno določbo mora biti tudi privolitev, da se lahko šteje za veljavno, informirana, kar pomeni, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v trenutku, ko poda svojo privolitev, na voljo bistvene informacije, ki se nanašajo na temeljne vidike obdelave, glede na okoliščine obravnavanega primera.62Nazadnje, kakor je razvidno iz člena 10(2)(a) Uredbe št. 45/2001, mora biti privolitev, ki se nanaša na obdelavo občutljivih podatkov, izrecna. Z drugimi besedami, ta privolitev mora biti podana namerno in nanjo ni mogoče implicitno sklepati iz dejanj posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.63Zadevni primer je treba obravnavati ob upoštevanju teh ugotovitev.64Ugotoviti je treba, da je na spletnem mestu Parlamenta za vlagatelje peticije napotilo, naj pred vložitvijo peticije preberejo spletno pomoč. V spletni pomoči je bilo pod rubriko objava peticije navedeno:Vlagatelji peticije se morajo zavedati, da so zapisniki sej objavljeni v Uradnem listu in da so zato nekateri podatki, kot sta ime vlagatelja peticije in številka peticije, dostopni na spletu. To vpliva tudi na varstvo osebnih podatkov in vlagatelje peticij je treba na to posebej opozoriti. Če kot vlagatelj peticije ne želite, da se vaše ime objavi, bo Evropski parlament spoštoval vašo pravico do spoštovanja zasebnega življenja. Vendar je treba to v peticiji jasno in izrecno zahtevati. Prav tako je treba jasno zahtevati, če želite, da se vaša peticija obravnava zaupno. Odbor za peticije je zavezan k preglednosti, zato se lahko njegove seje spremljajo po spletu. Razprave je torej mogoče spremljati na spletnem mestu Evropskega parlamenta s katerega koli računalnika. Splošno pravilo je, da so seje odbora javne. Vlagatelji peticij lahko pri obravnavi njihove peticije na njih sodelujejo, če so za to zaprosili.
65Poleg tega je tožeča stranka ob vložitvi peticije na spletnem mestu Parlamenta izpolnila obrazec, v katerem je na ta vprašanja odgovorila pritrdilno:Če odbor za peticije ugotovi, da je vaša peticija dopustna, ali se strinjate, da se ta obravnava javno?
Ali se strinjate, da se vaše ime vpiše v javni register, ki je dostopen na spletu?
66Poleg tega je treba upoštevati tudi naslednja dejstva.67Prvič, Splošno sodišče mora upoštevati sistematiko in cilj pravice do peticije, naslovljene na Parlament, ki je podeljena s členoma 24 PDEU in 227 PDEU. Pravica do peticije je izrecno zasnovana kot instrument udeležbe v demokratičnem življenju, katerega cilj je preglednost, da se preostalim državljanom omogoči izraziti podporo peticiji in tako sprožiti javno razpravo. Dodatno je treba upoštevati člena 15 PDEU in 232 PDEU, ki določata, da je delovanje Parlamenta načeloma javno. Pravila o izvajanju pravice do peticije in zlasti pravila iz člena 201 ter naslednjih Poslovnika (postali členi 215 in naslednji) je torej treba uporabljati v tem kontekstu.68Drugič, pri pojmu javna obravnava je treba upoštevati njegov običajni pomen za povprečno osebo v trenutku, ko mora ta pri vložitvi peticije izpolniti obrazec.69Tretjič, spomniti je treba, da je Parlament ob vložitvi tožečo stranko seznanil s tem, da lahko zahteva anonimno oziroma zaupno obravnavo peticije, da so zapisniki objavljeni v Uradnem listu, da so nekateri podatki, vključno z imenom vlagatelja peticije, dostopni na spletu in da je na spletu dostopen javni register ter da je mogoče seje odbora za peticije spremljati po spletu.70Četrtič, poudariti je treba posebno vsebino zadevne peticije, in sicer dejstvo, da institucija Unije pri odločitvah o njeni karieri domnevno ni ustrezno upoštevala bolezni tožeče stranke (in invalidnosti njenega sina), kar je vprašanje, ki je načeloma v javnem interesu. Dodati je treba, da je bilo v potrditvi prejema izrecno navedeno, da se peticija nanaša ravno na te preudarke. Zato se je objava teh informacij nanašala na posebno vsebino peticije, in ne na postranske ali odvečne elemente.71V zvezi s tem člen 201(9) Poslovnika določa, da [k]o so peticije registrirane, postanejo praviloma javni dokument in Parlament lahko zaradi preglednosti objavi ime predlagatelja peticije in njeno vsebino. Odstavek 10 istega člena določa, da lahko [p]redlagatelj peticije […] ne glede na določbe odstavka 9 zahteva, da se njegovo ime zaradi varovanja zasebnosti ne objavi, Parlament pa mora tej zahtevi ugoditi.72Člen 203 Poslovnika o objavi peticij določa:1.Peticije, vpisane v register iz člena [201](6), in najpomembnejše odločitve glede postopka obravnave posameznih peticij se razglasijo na plenarnem zasedanju. Objave se vpišejo v zapisnik.2.Naslov in povzetek besedil peticij, vpisanih v register, ter besedila mnenj in najpomembnejših odločitev, posredovanih v zvezi z obravnavo peticij, so javnosti na voljo v podatkovni bazi, če se predlagatelj peticije s tem strinja. Zaupne peticije se hranijo v arhivu Parlamenta, kjer so vsem poslancem na voljo za preučitev.
73Natančneje, peticije so načeloma javni dokumenti, čeprav se lahko na zahtevo zadevne osebe od tega pravila odstopi. Kakor je na obravnavi poudaril Parlament, bi vsaka drugačna ugotovitev zanj pomenila obveznost cenzure vsebine peticije, ki jo je vložila tožeča stranka.74Zato je treba v tem primeru na podlagi vseh posebnih okoliščin, povzetih v točkah od 64 do 73 zgoraj, ugotoviti, da je tožeča stranka podala svobodno in informirano izjavo volje. Razumno pozoren vlagatelj peticije bi namreč s pozornim branjem informacij, ki jih zagotavlja Parlament, lahko presodil obseg svojega dejanja in njegove posledice. Poleg tega je bila izjava volje specifična, saj je Parlament tožečo stranko obvestil o tem, da bo njena pritožba, katere predmet je neločljivo povezan s preudarki iz točke 70 zgoraj, dostopna na spletu. Nazadnje, tožeča stranka je z označitvijo polj v obrazcu glede javne obravnave in vpisa v register, dostopen na spletu, podala izrecno privolitev, ne da bi bilo na to privolitev treba posredno sklepati iz katerega koli dejanja.75Zaradi vseh teh okoliščin se ta primer bistveno razlikuje od dejanskega stanja v zadevi V/Parlament (sodba z dne 5. julija 2011, V/Parlament, F‑46/09, ZOdl. JU, EU:F:2011:101, točka 138), v kateri posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni podal nikakršne privolitve, da Komisija Parlamentu posreduje njegove zdravstvene podatke.76Na podlagi vseh teh ugotovitev Splošno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v tem primeru izrecno privolila v objavo zadevnih občutljivih podatkov v smislu člena 10(2)(a) Uredbe št. 45/2001.77Na drugem mestu, glede osebnih podatkov, ki ne spadajo med podatke, navedene v členu 10(1) Uredbe št. 45/2001 (kot so podatki o karieri tožeče stranke), je treba navesti, da za njihovo obdelavo velja ureditev iz člena 5 Uredbe št. 45/2001. V skladu s členom 5(d) te uredbe se podatki lahko obdelujejo, le če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nedvoumno dal svojo privolitev. Z drugimi besedami, podatki se lahko obdelujejo, če je posameznik, na katerega se nanašajo, v to gotovo in nedvomno privolil.78Ugotoviti je treba, da člen 10(2)(a) Uredbe št. 45/2001 zahteva izrecno privolitev, člen 5(d) navedene uredbe pa zahteva nedvoumno dano privolitev. Kakor je navedel ENVP, je ob upoštevanju narave občutljivih osebnih podatkov razumno sklepati, da pogoji za privolitev v smislu člena 5(d) Uredbe št. 45/2001 ne morejo biti strožji od pogojev iz člena 10(2)(a) navedene uredbe.79Zato je treba upoštevati ugotovitve iz točk od 57 do 74 zgoraj, ki jih je treba smiselno uporabiti v obravnavanem primeru za obdelavo drugih osebnih podatkov, ki niso občutljivi osebni podatki tožeče stranke. Glede cilja peticije je treba zlasti poudariti, da se je ta izrecno nanašala na dejstvo, da institucija Unije pri odločanju o karieri tožeče stranke ni ustrezno upoštevala njenega osebnega položaja.80V teh okoliščinah Splošno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka nedvoumno podala svobodno, specifično in informirano izjavo volje, da Parlament obdela njene osebne podatke in da jih v okviru obravnave peticije tudi objavi.81Kakor je razvidno iz besedila člena 5 Uredbe št. 45/2001, razlogi za obdelavo podatkov iz tega člena niso kumulativni, zato ni treba preizkusiti, ali je bila obdelava osebnih podatkov utemeljena tudi s katero od preostalih določb, na katero se sklicuje Parlament.82Na podlagi navedenega Splošno sodišče ugotavlja, da Parlament z objavo zadevnih osebnih podatkov na spletu ni dovolj resno kršil pravnega pravila.83Na tretjem mestu, ugotoviti je treba, da obvestilo v delu, v katerem je navedeno, da je sin tožeče stranke težje duševno ali telesno prizadet, vsebuje tudi občutljive osebne podatke o zadnjenavedenem, čeprav ta v obvestilu ni poimensko naveden.84Ker ni nobene navedbe, da je tožeča stranka zakonita zastopnica svojega sina, z njeno izrecno privolitvijo ni mogoče upravičiti obdelave teh podatkov s strani Parlamenta na podlagi člena 10(2)(a) Uredbe št. 45/2001.85Vendar sin tožeče stranke ni stranka v tem postopku. Poleg tega, kakor je bilo pravkar ugotovljeno, ni nikakršnega dokaza, da je tožeča stranka zakonita zastopnica svojega sina ali da je bila pooblaščena za vložitev tožbe v njegovem imenu.86V zvezi s tem je treba spomniti, da mora biti v skladu s sodno prakso za zagotovitev polnega učinka pogoja v zvezi s kršitvijo pravnega pravila, ki posameznikom podeljuje pravice, varstvo, ki ga to pravilo zagotavlja posamezniku, ki se nanj sklicuje, učinkovito in da je torej ta posameznik med tistimi, ki jim zadevno pravilo podeljuje pravice. Kot podlage za odškodnino pa ni mogoče šteti pravila, ki pred nezakonitostjo ne zagotavlja varstva posamezniku, ki se nanj sklicuje, ampak nekemu drugemu posamezniku (sodbi z dne 12. septembra 2007, Nikolaou/Komisija, T‑259/03, EU:T:2007:254, točka 44, in z dne 9. julija 2009, Ristic in drugi/Komisija, T‑238/07, EU:T:2009:263, točka 60). Iz tega sledi, da se tožeča stranka v okviru svoje odškodninske tožbe ne more sklicevati na nezakonitosti, ki izhajajo iz domnevne kršitve pravic tretje osebe, in sicer njenega sina.