<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-66/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CC0066</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:200">EU:C:2021:200</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>15</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>15</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Camposa Sánchez‑Bordone – Zadeva C‑66/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">Finanzamt für Steuerstrafsachen und Steuerfahndung Münster</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Manuela Camposa Sanchez‑Bordone</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20210311">11. marca 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑66/20</HT></P><P>XK,</P><P>ob udeležbi</P><P>Finanzamt für Steuerstrafsachen und Steuerfahndung Münster</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Procura Distrettuale della Repubblica presso il Tribunale ordinario di Trento (okrožno državno tožilstvo pri sodišču v Trentu, Italija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Legitimacija iz člena 267 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2014/41/EU</KEYWORD><KEYWORD>Evropski preiskovalni nalog v kazenskih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Odreditveni organ</KEYWORD><KEYWORD>Upravni organ, določen kot državno tožilstvo v kazenskih postopkih, povezanih z davčnimi kaznivimi dejanji</KEYWORD><KEYWORD>Zahteva po sodni potrditvi</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali lahko nemški upravni organ,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>V tem primeru gre za Finanzamt für Steuerstrafsachen und Steuerfahndung Münster (finančni urad za davčne kazenske zadeve in davčne preiskave v Münstru, Nemčija; v nadaljevanju: Finanzamt Münster).</P></NOTE> ki je v skladu z nacionalnim pravom pristojen za izvajanje pravic in odgovornosti državnega tožilstva v zvezi z določenimi kaznivimi dejanji, izda evropski preiskovalni nalog (v nadaljevanju: EPN), ne da bi ga potrdil, kakor to zahteva člen 2(c)(ii) Direktive 2014/41/EU?<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE> o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="130" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 130, str. 1</REF.DOC.OJ>; popravek v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="328" PAGE.FIRST="142" DATE.PUB="2017">UL 2017, L 328, str. 142</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>To je skratka dvom, v zvezi s katerim se je italijansko državno tožilstvo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Procura Distrettuale della Repubblica presso il Tribunale ordinario di Trento (okrožno državno tožilstvo pri sodišču v Trentu, Italija; v nadaljevanju: državno tožilstvo v Trentu).</P></NOTE> obrnilo na Sodišče, potem ko je prejelo EPN, ki ga je izdal eden od takih nemških organov ter o katerega priznanju in izvršitvi mora odločiti. Preden se obravnava ta dvom, je treba najprej razrešiti, ali je državno tožilstvo v Trentu upravičeno uporabiti mehanizem pravosodnega sodelovanja, določen v členu 267 PDEU.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Sodišče se torej ponovno sooča s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>pravosodno<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> naravo državnega tožilstva,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Sodišče se je o pristojnosti državnega tožilstva, da kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> izda evropski nalog za prijetje (v nadaljevanju: ENP) izreklo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190527">27. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>OG in PI (Državni tožilstvi v Lübecku in Zwickauu)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑508/18 in C‑82/19 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:456">EU:C:2019:456</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba OG in PI (Državni tožilstvi v Lübecku in Zwickauu); in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190527">27. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>PF (Generalni državni tožilec Litve)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑509/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:457">EU:C:2019:457</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Prav tako je odločalo o pristojnosti državnega tožilstva za izdajo EPN v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201208">8. decembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Staatsanwaltschaft Wien (Ponarejeni nalogi za nakazilo)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑584/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1002">EU:C:2020:1002</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Staatsanwaltschaft Wien (Ponarejeni nalogi za nakazilo)).</P></NOTE> tokrat s čisto novega vidika. Odločiti je treba: (a) ali je ta institucija upravičena vložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe v okviru EPN;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Zadeva, o kateri se je proti temu izreklo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19961212">12. decembra 1996</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/95 in C‑129/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:491">EU:C:1996:491</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba X).</P></NOTE> in (b) ali je mogoče upravni organ, ki mu nacionalno pravo podeljuje pooblastila, ki jih ima sicer državno tožilstvo, da preganja določena kazniva dejanja, izenačiti z državnim tožilstvom prav tako v okviru EPN.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije. Direktiva 2014/41</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 12 in 15 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>(12)</NO.P><TXT>Odreditveni organ bi moral pri izdaji EPN posebno pozornost nameniti zagotavljanju doslednega spoštovanja pravic, določenih v členu 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Domneva nedolžnosti in pravica do obrambe v kazenskih postopkih sta ključna elementa temeljnih pravic, ki jih Listina priznava na področju kazenskega pravosodja. Kakršno koli omejevanje teh pravic s preiskovalnim ukrepom, odrejenim v skladu s to direktivo, bi moralo biti v celoti skladno z zahtevami iz člena 52 Listine glede nujnosti, sorazmernosti in ciljev splošnega interesa, ki bi jih moral nalog zasledovati, še posebej zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.</TXT></NP></ITEM></CONSID><P>[…]</P><CONSID><ITEM><NP><NO.P>(15)</NO.P><TXT>To direktivo bi bilo treba izvajati ob upoštevanju Direktive 2010/64/EU,[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20101020">20. oktobra 2010</DATE> o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="280" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 280, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE><HT TYPE="SUP">]</HT> Direktive 2012/13/EU[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20120522">22. maja 2012</DATE> o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="142" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 142, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE><HT TYPE="SUP">]</HT> in Direktive 2013/48/EU[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Direktiva z dne <DATE ISO="20131022">22. oktobra 2013</DATE> o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="294" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 294, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE><HT TYPE="SUP">]</HT>, ki obravnavajo postopkovne pravice v kazenskem postopku.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></TXT></NP></ITEM></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>[EPN] in obveznost njegove izvršitve<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>[EPN] je sodna odločba, ki jo izda ali potrdi pravosodni organ države članice (v nadaljnjem besedilu: država izdajateljica) zaradi izvedbe enega ali več posebnih preiskovalnih ukrepov v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: država izvršiteljica) z namenom pridobitve dokazov v skladu s to direktivo.</ALINEA><ALINEA>EPN se lahko izda tudi za pridobitev dokazov, ki jih pristojni organi države izvršiteljice že imajo.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="3"?><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice izvršijo EPN na podlagi načela vzajemnega priznavanja in v skladu s to direktivo.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(c) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>odreditveni organ<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> pomeni:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>(i)</NO.P><TXT>sodnika, sodišče, preiskovalnega sodnika ali javnega [državnega] tožilca, pristojnega v zadevnem primeru; [ali]</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>kateri koli drug pristojni organ, ki ga določi država izdajateljica in deluje v posameznem primeru kot preiskovalni organ v kazenskem postopku, s pristojnostjo odreditve zbiranja dokazov v skladu z nacionalnim pravom. Poleg tega EPN, preden se ga pošlje izvršitvenemu organu in po preučitvi njegove skladnosti s pogoji za izdajo EPN iz te direktive, zlasti pogoji iz člena 6(1), potrdi sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec države izdajateljice. Kadar je EPN potrdil pravosodni organ, se lahko ta organ šteje tudi za odreditveni organ za namene predložitve EPN.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 6, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Pogoji za izdajo in posredovanje EPN<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Odreditveni organ lahko izda EPN le, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>izdaja EPN je nujna in sorazmerna za namene postopkov iz člena 4 ob upoštevanju pravic osumljenca ali obdolženca in</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>preiskovalni ukrep(i), predviden(i) v EPN, bi lahko bil(i) pod istimi pogoji odrejen(i) tudi v podobnem notranjem primeru.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Odreditveni organ za vsak posamezen primer preveri, ali so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar izvršitveni organ upravičeno domneva, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, se lahko z odreditvenim organom posvetuje o pomembnosti izvršitve EPN. Po takem posvetovanju se lahko odreditveni organ odloči za umik EPN.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 9, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Priznavanje in izvrševanje<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="009.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Izvršitveni organ brez kakršne koli nadaljnje formalnosti prizna EPN, posredovan v skladu s to direktivo, in poskrbi za njegovo izvršitev na enak način in pod enakimi pogoji, kot če bi zadevni preiskovalni ukrep odredil organ države izvršiteljice, razen če se ta organ ne odloči, da se bo skliceval na enega od razlogov za nepriznanje ali neizvršitev ali na enega od razlogov za odložitev iz te direktive.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="009.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Izvršitveni organ izpolni formalnosti in postopke, ki jih izrecno navede odreditveni organ, razen če ni v tej direktivi določeno drugače in pod pogojem, da takšne formalnosti in postopki niso v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli države izvršiteljice.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="009.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ko izvršitveni organ prejme EPN, ki ga ni izdal odreditveni organ, kakor je določeno v točki (c) člena 2, izvršitveni organ vrne EPN državi izdajateljici.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 11 našteva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>[r]azlog[e] za nepriznanje ali neizvršitev<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nemško pravo – Abgabenordnung (davčni zakonik)</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 386 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="386.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA>V primeru suma davčnega kaznivega dejanja je za preiskavo pristojen davčni organ. V smislu tega oddelka se pod pojmom organ razume <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Hauptzollamt<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/> [glavni carinski urad], <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Finanzamt<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="2018" ID="QE0015"/> [finančni urad], <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Bundeszentralamt für Steuern<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="2018" ID="QE0016"/> [zvezni osrednji davčni urad] in <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Familienkasse<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="2018" ID="QE0017"/> [urad za družinske dajatve].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="386.002"><NO.PARAG>(2)</NO.PARAG><ALINEA>Davčni organ vodi preiskavo neodvisno ob upoštevanju člena 399(1) ter členov 400 in 401, če dejanje</ALINEA><ALINEA><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>pomeni izključno davčno kaznivo dejanje ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>krši tudi druge kazenske zakonike in ta kršitev vpliva na cerkvene davke ali druge javnopravne prihodke, ki so vezani na davčne osnove, obračunske osnove ali zneske davkov.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="386.003"><NO.PARAG>(3)</NO.PARAG><ALINEA>Odstavek 2 ne velja, kakor hitro je bil zaradi dejanja zoper obdolženca izdan nalog za prijetje ali pridržanje.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="386.004"><NO.PARAG>(4)</NO.PARAG><ALINEA>Davčni organ lahko kadar koli zadevo odstopi državnemu tožilstvu. Državno tožilstvo lahko kadar koli prevzame zadevo. V obeh primerih lahko državno tožilstvo s soglasjem davčnega organa ponovno odstopi zadevo davčnemu organu.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 399(1) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Če davčni organ vodi preiskavo neodvisno na podlagi člena 386(2), vrši pravice in obveznosti, ki jih ima državno tožilstvo v fazi preiskave.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT><DATE ISO="20170314">14. marca 2017</DATE> je stalno predstavništvo Zvezne republike Nemčije pri Evropski uniji podalo naslednjo izjavo v zvezi z EPN, ki so jih izdali nemški upravni organi:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>V skladu s členom 2(c) Direktive [2014/41] mora vloge nemških upravnih organov navadno potrditi državno tožilstvo pri okrožnem sodišču, na katerega območju je pristojen upravni organ. Vendar pa lahko zvezne dežele podelijo pristojnost za potrditev sodišču ali kako drugače na lokalni ravni uredijo pristojnost za potrjevanje s strani državnega tožilstva. Pravosodnemu organu ali sodišču ni treba potrditi zahtev nemških davčnih organov, ki so pooblaščeni, da izvedejo kazensko preiskavo neodvisno na podlagi člena 386(2) davčnega zakonika. V tem primeru davčni organi izvajajo pravice in odgovornosti državnega tožilstva na podlagi člena 399(1) davčnega zakonika […] ter delujejo kot pravosodni organ v smislu člena 2(c) Direktive [2014/41]<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Italijanska zakonodaja Decreto Legislativo n.<HT TYPE="SUP">o</HT> 108/17<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Zakonska uredba št. 108/17. Norme di attuazione della direttiva 2014/41/UE del Parlamento europeo e del Consiglio, del <DATE ISO="20140403">3 aprile 2014</DATE>, relativa all’ordine europeo di indagine penale (zakonska uredba št. 108/17. Pravila za izvajanje Direktive 2014/41/EU […]) z dne <DATE ISO="20170621">21. junija 2017</DATE> (GURI št. 162, z dne <DATE ISO="20170713">13. julija 2017</DATE>).</P></NOTE></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 4(1) določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>državni tožilec pri okrožnem sodišču v okrožju, v katerem je treba izvesti zahtevana dejanja, z obrazloženo odredbo prizna preiskovalni nalog v tridesetih dneh od njegovega prejema ali, odvisno od primera, v drugačnem roku, ki ga določi odreditveni organ, vsekakor pa najpozneje v šestdesetih dneh<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>V členu 5(1) je navedeno tudi, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>če odreditveni organ zahteva, da dejanje izvrši sodišče ali če mora v skladu z italijanskim pravom zahtevano dejanje izvršiti sodišče, državni tožilec prizna preiskovalni nalog in zahtevo preda preiskovalnemu sodišču<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>V skladu s členom 10(3) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>se odreditvenemu organu vrne preiskovalni nalog, ki ga ni izdalo ali potrdilo sodišče<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT><DATE ISO="20191114">14. novembra 2019</DATE> je državno tožilstvo v Trentu prejelo EPN, ki ga je istega dne izdal Finanzamt Münster, na podlagi katerega je odredil preiskavo poslovnih prostorov v okviru preiskave primera davčne zatajitve v skladu s členoma 369 in 370 nemškega davčnega zakonika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>EPN je podpisal generalni direktor Finanzamt Münster in ni bil pravosodno potrjen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT><DATE ISO="20191220">20. decembra 2019</DATE> je državno tožilstvo v Trentu Finanzamt Münster potrdilo, da je prejelo EPN in mu posredovalo dopis, v katerem je prosilo za kopijo tega EPN, ki ga je potrdil pravosodni organ. Potrditev je bila po njegovem mnenju nujna zaradi upravne narave odreditvenega organa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT><DATE ISO="20200108">8. januarja 2020</DATE> je Finanzamt Münster državnemu tožilstvu v Trentu sporočil, da EPN ne potrebuje potrditve pravosodnega organa, saj v skladu s členom 399(1) davčnega zakonika Finanzamt opravlja funkcijo državnega tožilstva v postopkih v zvezi z davčnimi kaznivimi dejanji, zato ga je treba šteti za pravosodni organ v smislu člena 2 Direktive 2014/41.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je državno tožilstvo v Trentu Sodišču predložilo to vprašanje za predhodno odločanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Ali je treba člen 2(1)(c)(ii) Direktive 2014/41 […] v delu, v katerem določa, da se lahko za odreditveni organ šteje tudi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>kateri koli drug pristojni organ, ki ga določi država izdajateljica in deluje v posameznem primeru kot preiskovalni organ v kazenskem postopku, s pristojnostjo odreditve zbiranja dokazov v skladu z nacionalnim pravom<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="2018" ID="QE0024"/>, in v delu, v katerem v tem primeru določa, da <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>[EPN], preden se pošlje izvršitvenemu organu in po preučitvi njegove skladnosti s pogoji za izdajo [EPN] iz te direktive, zlasti pogoji iz člena 6(1), potrdi sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni [državni] tožilec države izdajateljice<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="2018" ID="QE0025"/>, razlagati tako, da omogoča državi članici, da upravni organ oprosti obveznosti, da [EPN] pošlje v potrditev organu, ki se <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>v skladu s členom 2 Direktive kvalificira kot pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="2018" ID="QE0026"/>?<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/></P></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Po mnenju državnega tožilstva v Trentu je v postopku <HT TYPE="ITALIC">pasivnega</HT> priznanja EPN v skladu s členom 9 Direktive 2014/41 ter členoma 4 in 10 zakonske uredbe št. 108/17 državno tožilstvo organ, pristojen za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>popolnoma neodvisno reševanje spora<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>. Zato je upravičeno vložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe v skladu s členom 267 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Z vsebinskega vidika državno tožilstvo v Trentu navaja, da mora EPN obvezno sprejeti ali potrditi pravosodni organ. Tako naj bi na podlagi podobnosti med EPN in ENP<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Ki so urejeni v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ z dne <DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE> o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34), kakor je bil spremenjen z Okvirnim Sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="081" PAGE.FIRST="24" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 81, str. 24</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> izhajalo iz sodbe z dne <DATE ISO="20161110">10. novembra 2016</DATE>, Özçelik.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑453/16 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:860">EU:C:2016:860</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Posledično je treba ugotoviti, ali lahko upravni organ, kot je Finanzamt, ki je v skladu z nacionalnim pravom pooblaščen, da v določenih primerih opravlja funkcije državnega tožilstva, izda EPN brez pravosodne potrditve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Po mnenju državnega tožilstva v Trentu je treba rešitev izpeljati iz sodne prakse Sodišča v zvezi z ENP, torej izhajajoč iz tega, da: (a) je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> enoten in ne more biti odvisen od različnih držav članic; in (b) navedeni pojem lahko zajema samo organe, ki niso zavezani zunanjim ukazom ali navodilom zlasti izvršilne veje oblasti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Predložitvena odločba je na Sodišče prispela <DATE ISO="20200124">24. januarja 2020</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Nemška, italijanska in portugalska vlada ter Komisija so predložile pisna stališča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Sodišče je odločilo, da obravnava ni potrebna, a je pozvalo stranke, naj odgovorijo na dve vprašanji glede sodnega nadzora nad EPN<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Vprašalo jih je, ali mora biti v skladu s pravom Unije v primeru, v katerem odločitev, da se EPN ne prizna, sprejme <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>izvršitveni organ<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> v smislu člena 2(d) Direktive 2014/41, ki ni sodnik ali sodišče, navedena odločitev predmet sodnega nadzora.</P></NOTE> in glede italijanskega prava, ki se uporabi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Italijansko vlado je prosilo, naj pojasni postopek priznanja in izvršitve EPN s strani državnega tožilstva in navede, kdaj je sodišče morebiti pozvano, naj posreduje v tem postopku, in kdaj je to samo stvar državnega tožilstva. Prav tako jo je prosilo, naj pojasni, kakšna so pravna sredstva, določena z nacionalnim pravom v primeru zavrnitve priznanja in izvršitve EPN.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>V skladu s členom 267 PDEU lahko – oziroma morajo – samo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> Sodišču v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>predhodno odločanje<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> predložiti vprašanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>glede razlage Pogodb<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>glede veljavnosti in razlage<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> sekundarnega prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Kaj se v tem okviru razume s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>sodišči<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, je nekaj, kar je treba razrešiti izključno na podlagi prava Unije: zaradi zahtev po enotni in enaki uporabi tega pojma se ta pojem spremeni v avtonomni pojem, ki ni odvisen od različnih nacionalnih zakonodaj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200121">21. januarja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Banco de Santander</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑274/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:17">EU:C:2020:17</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Banco de Santander).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Da bi opredelilo obrise pojma, je Sodišče tradicionalno upoštevalo vrsto dejavnikov, ki so se začeli izrisovati v sodbi Vaassen‑Göbbels.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <DATE ISO="19960630">30. junija 1996</DATE> (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑61/65</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1966:39">EU:C:1966:39</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Vaassen‑Göbbels).</P></NOTE> Status <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> je pridržan tistim organom, ki so ustanovljeni za stalno na podlagi zakona, ki uporabljajo pravna pravila v kontradiktornem postopku ter imajo obvezno pristojnost in so popolnoma neodvisni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba Banco de Santander (točka 51 in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Ravnokar našteti pogoji so načeloma hkrati podani v primeru sodišč, ki so del sodne oblasti vsake države članice. Vendar je bilo Sodišče razmeroma prožno pri presojanju, ali so ti pogoji izpolnjeni, zaradi česar je lahko priznalo status <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> institucijam, ki niso del sodne oblasti, kot je komisija za pritožbe poklicne zbornice<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19811006">6. oktobra 1981</DATE>, <NAME.CASE>Broekmeulen</NAME.CASE> (<NO.CASE>246/80</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1981:218">EU:C:1981:218</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Broekmeulen).</P></NOTE> ali odbor za občinska sredstva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20011129">29. novembra 2001</DATE>, <NAME.CASE>De Coster</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑17/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:651">EU:C:2001:651</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Neformalističen pristop Sodišča na tem področju je bil predmet kritik, in sicer, da so bili pogoji iz sodbe Vaassen‑Göbbels nazadnje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>izkrivljeni<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Tako je navedel generalni pravobranilec D. Ruiz‑Jarabo v sklepnih predlogih v zadevi von Kärnten (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑205/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:397">EU:C:2009:397</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sklepni predlogi Umweltanwalt von Kärnten, točka 25). Po njegovem mnenju je z razvojem sodna praksa <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>dopustila heterogeno mešanico institucij, ki se ne ujema vedno s sodnim pojmovanjem, na katerem temelji člen [267 PDEU]<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>. Tako je sledil smeri iz svojih sklepnih predlogov v zadevi (<REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑17/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:366">EU:C:2001:366</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sklepni predlogi De Coster).</P></NOTE> Nedavno pa naj bi Sodišče popravilo svoje prejšnje stališče, ki je bilo preveč permisivno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba Banco de Santander (točka 55).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V resnici sodna praksa Sodišča pazi na poglavitni razlog, ki je podlaga za mehanizem pravosodnega sodelovanja iz člena 267 PDEU: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>ohranit[i] posebn[e] značilnosti in avtonomij[o] […] pravnega reda [Unije]<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Mnenje 2/13 (Pristop Unije k EKČP) z dne <DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE> (<REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2454">EU:C:2014:2454</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0174">174</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: mnenje 2/13).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V skladu s tem ciljem je sodni sistem, katerega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>bistvo […] [je] postopek predhodnega odločanja, ki je določen v členu 267 PDEU in katerega namen je z vzpostavitvijo dialoga med dvema sodiščema, in sicer prav med Sodiščem in sodišči držav članic, <HT TYPE="ITALIC">zagotoviti enotnost razlage prava Unije</HT> […] in tako zagotoviti njegovo skladnost, polni učinek, avtonomijo in, nazadnje, posebno naravo prava, uvedenega s Pogodbama<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Mnenje 2/13, točka 176. Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Postopek iz člena 267 PDEU se oblikuje kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>dialog med dvema sodiščema<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> zato, ker so <HT TYPE="ITALIC">običajno</HT> sodniki tisti, ki imajo <HT TYPE="ITALIC">zadnjo</HT> besedo o pravilih, ki sestavljajo pravne rede držav članic. Ko v te pravne rede – in v poznejše spore – posežejo pravila prava Unije, se s predložitvijo vprašanj Sodišču poskuša preprečiti, da bi se z vidika samega prava Unije izoblikovale neprimerne končne rešitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Na koncu sodniki s tem, da v konkretnem primeru nepreklicno odločijo (<HT TYPE="ITALIC">ius dicere</HT>), zagotavljajo, da sta bila regulativni postopek in postopek odločanja, ki sta privedla do končne uporabe splošnih in abstraktnih normativnih predpisov pravnega reda, izvedena na način, določen s tem pravnim redom. V tem smislu naj napotim na sklepne predloge v zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>OG in PI (Državni tožilstvi v Lübecku in Zwickauu)</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑508/18 in C‑82/19 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:337">EU:C:2019:337</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V istem smislu sem v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>PF (Generalni državni tožilec Litve)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑509/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:338">EU:C:2019:338</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) navedel, da je naloga sodišča <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>izreči <HT TYPE="ITALIC">zadnjo besedo</HT>, ki odraža uporabo pravnega reda tako, da je <HT TYPE="ITALIC">pravnomočen</HT> odgovor[, ki ga poda,] v skladu s pravom in s tem veljaven<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>. Za njegovo funkcijo je pristojnost za zagotavljanje pravilnosti zadnje besede pravnega reda tako pomembna, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>bi se lahko reklo, da pravni red za sodnika ni <HT TYPE="ITALIC">sredstvo</HT>, temveč <HT TYPE="ITALIC">cilj</HT> sam po sebi. Natančneje, je <HT TYPE="ITALIC">edini cilj</HT>, ki ga mora uresničevati<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> (prav tam, točka 28).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>To zadnje je razlog, da se nacionalna sodišča obračajo na Sodišče v iskanju odgovora na dvome, ki se jim vzbudijo v zvezi s pravim pomenom pravil Unije, ki vplivajo na spor.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Prek nacionalnih sodišč se – prek mehanizmov pravnih sredstev – različne razlage prava, ki jih sprejmejo uporabniki nacionalnega pravnega reda, ki niso sodišča (vključno z upravnimi organi), zvedejo na eno samo. Nazadnje so veljavne samo razlage, ki jih potrdijo sodišča, zaradi česar je logično, da jih člen 267 PDEU določa za naravne (in izključne) sogovornike Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Vendar je še nekaj več. Kot sem ravnokar poudaril, je cilj varovati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>enotnost razlage prava Evropske unije<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Mnenje 2/13, točka 176.</P></NOTE> Člen 267 PDEU je torej namenjen temu, da nacionalnim sodiščem olajša razlago določb prava Unije, ki ga morajo uporabiti, da bi razrešila spore, ki jih obravnavajo. Vendar je namenjen tudi zagotavljanju, da nobena določba prava Unije ni nedostopna za verodostojno razlago Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Gre za to, da se s členom 267 PDEU poskuša preprečiti, da se v nacionalnih pravnih redih <HT TYPE="ITALIC">zakoreninijo</HT> razlage prava Unije, ki jih Sodišče ne bi moglo podpreti. Tako bi se tveganju napačne razlage pridružila skoraj neizogibna pluralnost <HT TYPE="ITALIC">razumevanj</HT> evropskih pravil v različnih državah članicah, s čimer bi se povzročala škoda enotnosti prava Unije. Zato člen 267 PDEU nacionalna sodišča zadnje stopnje ne samo pooblašča, da postavijo predhodna vprašanja, temveč jih k temu zavezuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Sodišče je v svoji sodni praksi sicer sprejelo funkcionalni vidik s tem, da je dopuščalo predloge za sprejetje predhodne odločbe institucij, ki niso strogo sodne, a menim, da je to storilo s tem namenom. Če zoper akte teh institucij v skladu z nacionalnim pravom ni mogoče vložiti pritožb na sodišče, obstaja tveganje utrditve končnih razlag prava Unije brez posredovanja Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Kot sem že prej navedel, so sodniki namreč tisti, ki imajo <HT TYPE="ITALIC">običajno</HT> zadnjo besedo v pravnih redih držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Med načeli pravne države je zahteva, da imajo zadnjo besedo, saj se to, da so javne oblasti podvržene vladavini prava, zagotavlja z možnostjo sodnega nadzora nad vsemi akti teh oblasti brez kakršnih koli izjem. Temu jamstvu se pridruži jamstvo, priznano posameznikom kot imetnikom pravice do učinkovitega pravnega sredstva, določene s členom 47 Listine. V nedavno sprejetem predpisu prava Unije <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>pravna država<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>vrednoto Unije iz člena 2 PEU<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, ki med drugimi načeli vključuje načelo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih in nepristranskih sodišč […], tudi kar zadeva temeljne pravice<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> (člen 2(a) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20201216">16. decembra 2020</DATE> o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="433" DATE.PUB="2020">UL 2020, L 433</REF.DOC.OJ>I, str. 1)).</P></NOTE> Zato se, naj ponovim, člen 267 PDEU nanaša nanje kot <HT TYPE="ITALIC">naravne</HT> sogovornike Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Vendar je to pravilo mogoče omiliti, pri čemer je treba opozoriti na tveganje razpršene razlage prava Unije, v izjemnih primerih, v katerih sodno posredovanje v pravem pomenu besede ne bi bilo mogoče glede na značilnosti nacionalnega pravnega reda.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Tako je navedel generalni pravobranilec D. Ruiz‑Jarabo: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>[u]reditev sodstva v Evropski uniji, ki jo sestavlja sedemindvajset držav članic, ustreza zelo različnim merilom in zamislim<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, zaradi česar je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>težko oblikovati vzorec, ki bi ponujal skupni opis sodne funkcije v toliko državah<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>. Zato je razlaga meril, določenih v sodbi Vaassen‑Goebbels, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>tako splošna in široka<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sklepni predlogi v zadevi Umweltanwalt von Kärnten (točka 35). Sodišče si tako prizadeva, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>da bi skupne ustavne tradicije zbral[o] v okviru evropskega dialoga v postopku predhodnega odločanja<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> (prav tam, točka 36).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Sodišče je torej delovalo na podlagi idealnega vzorca, ki je opredeljen glede na značilnosti, ki običajno odlikujejo sodišča (skratka značilnosti, določene v sodbi Vaassen‑Göbbels).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Med katerimi pa presenetljivo ni bilo merila neodvisnosti sodišč. Generalni pravobranilec D. Ruiz‑Jarabo je v sklepnih predlogih v zadevi De Coster (točka 17) poudaril, da je zahteva po neodvisnosti prvič omenjena v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19870611">11. junija 1987</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE> (<NO.CASE>14/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:275">EU:C:1987:275</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in ni bila brezpogojno sprejeta do sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930330">30. marca 1993</DATE>, <NAME.CASE>Corbiau</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑24/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:118">EU:C:1993:118</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar so mu bile v vseh teh letih predložene zadeve, zaradi katerih je zrelativiziralo pomembnost meril iz te sodbe, ko je bilo potrebno s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> zajeti institucije, ki so – čeprav so delovale zunaj sodne oblasti – izvajale sodno oblast.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Čeprav so bili v nacionalnem pravu izrecno opredeljeni kot upravni organi. Tako je bilo na primer v primeru Tribunal Català de Contractes del Sector Públic, ki je v skladu s španskim pravom upravna institucija in ki se je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Consorci Sanitari del Maresme</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:664">EU:C:2015:664</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), štela za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> v smislu člena 267 PDEU.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Vendar se nikoli ni odreklo zahtevi, da tisti, ki postavi vprašanje za predhodno odločanje, izvaja sodno oblast v <HT TYPE="ITALIC">materialnem smislu</HT>, torej da nepreklicno odloča v konkretnem sporu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Kot sem že navedel, Sodišče ni imelo pomislekov, ko je komisijo za pritožbe poklicne zbornice opredelilo kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>, čeprav je bilo njene odločbe mogoče izpodbijati pred sodišči. Ta zadnja okoliščina bi morala zadostovati za sklep, da bi morala biti, odvisno od primera, ta sodišča tista, ki postavijo morebitno vprašanje za predhodno odločanje. Vendar je bilo to, da se v praksi tožbe zoper odločbe komisije pri sodiščih niso vlagale, dovolj, da je Sodišče razsodilo, da so navedene odločbe <HT TYPE="ITALIC">de facto</HT> sodne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba Broekmeulen (točka 17): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>če <HT TYPE="ITALIC">v praksi</HT> ni učinkovite sodne poti pred rednimi sodišči na področju, ki je povezano z uporabo prava [Unije], je treba komisijo za pritožbe<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>, katere odločbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/><HT TYPE="ITALIC">so dejansko priznane kot dokončne</HT>, šteti za sodišče države članice v smislu člena [267 PDEU]<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> (moj poudarek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>V okviru člena 267 PDEU je torej pomembno, da je treba tistim, ki imajo po nacionalnem pravu zadnjo besedo, omogočiti dostop do Sodišča, če gre za razlago pravil Unije. In to velja tako za sodišča v pravem pomenu besede kot tudi za druge, ki nimajo te lastnosti, a imajo izjemoma <HT TYPE="ITALIC">de facto</HT> končno sodno oblast v sporu. Enim in drugim je treba dati možnost, da dajo besedo Sodišču, zato da je to sodišče tisto, ki <HT TYPE="ITALIC">da</HT> verodostojno razlago prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Tako je mogoče razumeti, da se je izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>izreči sodbo<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, uporabljen v členu 267 PDEU, razlagal široko, s čimer se je poskušalo preprečiti, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>da bi se veliko procesnih vprašanj štelo za nedopustna in <HT TYPE="ITALIC">jih Sodišče ne bi moglo razlagati, in da bi Sodišče lahko odločalo o razlagi vseh določb prava Unije</HT>, ki jih mora predložitveno sodišče uporabiti<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190228">28. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Gradbeništvo Korana</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑579/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:162">EU:C:2019:162</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; točka 35; v nadaljevanju: sodba Gradbeništvo Korana). Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Skrb Sodišča, da ima pri razlagi celotnega prava Unije zadnjo besedo, je pripeljala torej do sprejetja dveh izjem, ki ju je takrat navedel generalni pravobranilec D. Ruiz‑Jarabo: (i) neobstoj pravnih sredstev pred sodišči in (ii) da so bile z ustavnim pooblastilom sodne funkcije podeljene kvazisodnim organom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sklepni predlogi v zadevi Umweltanwalt von Kärnten (točke od 40 do 49).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Na podlagi teh premis je treba obravnavati ugovore nedopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo državno tožilstvo v Trentu. Ta institucija izpolnjuje merila zakonitosti, stalnosti, zavezujočo naravo njenega odločanja in uporabe pravnih pravil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Tudi če postopek priznavanja in izvršitve EPN ne bi bil kontradiktoren, kar je vprašljivo, je to značilnost Sodišče že razvrednotilo s tem, da jo je zavrnilo kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>absolutno merilo<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970917">17. septembra 1997</DATE>, <NAME.CASE>Dorsch Consult</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑54/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:413">EU:C:1997:413</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Zato vse kaže na to, da je podana prva od izjem, ki sem ju prej navedel, saj glede na informacije, ki sta jih predložila državno tožilstvo v Trentu in italijanska vlada,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Tak je izrecen pomen pisnega odgovora (točka 8) italijanske vlade na vprašanje, ki ga je nanjo naslovilo Sodišče in je napisano v opombi 14 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> čeprav je lahko odločitev državnega tožilstva, da <HT TYPE="ITALIC">prizna</HT> EPN, predmet sodnega nadzora, ni sodnega pravnega sredstva, ki bi omogočalo dostop do sodišč, v primeru izpodbijanja odločbe, s katero se <HT TYPE="ITALIC">zavrne priznanje</HT> EPN, ki je potrebno za njegovo izvršitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da bi bilo treba državnemu tožilstvu v Trentu priznati pravico, da predloži vprašanje za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Po drugi strani bi bilo mogoče ugovarjati, da če državno tožilstvo prizna veljavnost EPN, bi bilo mogoče njegovo odločitev izpodbijati pred sodiščem, to pa bi imelo zadnjo besedo, zaradi česar bi se njemu pridržala legitimacija, da postavi vprašanje za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Na trenutni stopnji postopka, v katerem se je vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe, državno tožilstvo v Trentu še ni moglo odločiti o izvedljivosti EPN, o katerega priznanju se mora izreči. Ni moglo odločiti ravno zato, ker dvomi, ali so v skladu z Direktivo 2014/41 podani pogoji za priznanje spornega EPN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Tako bi državno tožilstvo v Trentu lahko doseglo posredovanje sodišča samo, če bi se odločilo za priznanje EPN, <HT TYPE="ITALIC">ne glede na to, ali gre po njegovem mnenju za EPN, ki ga je izdal nepristojni organ</HT> (Finanzamt Münster). Skratka moralo bi sprejeti odločitev, pri čemer bi vedelo, da je morda napačna, z zaupanjem, da bo prišlo do sodnega posredovanja, ki pa ga sicer ni mogoče šteti za zagotovljeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Državno tožilstvo v Trentu bi lahko odločilo po najboljšem vedenju in razumevanju, če bi bilo zagotovljeno, da je lahko njegova odločitev, da ne prizna EPN, prav tako predmet sodnega nadzora. V smislu člena 267 PDEU ne bi bilo pomembno, da bi navedeni nadzor izvedlo sodišče države članice, od koder izvira EPN (Nemčija), ki bi vedno imelo možnost, da se obrne na Sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Možnost, da sodišče države izvora uporabi člen 267 PDEU zaradi razlage prava Unije, ki so jo podali organi izvršitvene države članice, je Sodišče sprejelo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>AY (Nalog za prijetje – Priča)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑268/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:602">EU:C:2018:602</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). To, da bi lahko razlaga prava Unije v eni državi članici povzročila, da sodišče druge države članice umakne ENP, naslovljen na prvo, je torej Sodišče spodbudilo, da je sklenilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>ni mogoče trditi, da zastavljena vprašanja nimajo nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom postopka, ki teče pred predložitvenim sodiščem, niti, da je problem hipotetičen<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> (prav tam, točka 27).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Vendar tu spornega EPN ni izdalo sodišče, temveč upravni organ, ki prav tako ne more dostopati do Sodišča na podlagi člena 267 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Če bi se bilo treba omejiti na kontekst tega predloga za sprejetje predhodne odločbe, se državno tožilstvo v Trentu nagiba k temu, da je za EPN Finanzamt Münster potrebna sporna potrditev. Glede na to prosi Sodišče za potrditev svoje razlage Direktive 2014/41.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Če predlog za sprejetje predhodne odločbe ne bi bil dopusten, bi lahko državno tožilstvo v Trentu ukrepalo v skladu s svojo razlago Direktive 2014/41 in zavrnilo priznanje, za katero prosi Finanzamt Münster. Ker ta zadnji, naj ponovim, prav tako ne more predložiti vprašanja za predhodno odločanje in ni gotovo, da je bil EPN izdan med sodnim postopkom,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Nemška vlada v svojem pisnem stališču (točka 54) potrjuje, da je bil pred EPN, ki ga je izdal Finanzamt Münster, izdan nalog za preiskavo, ki ga je podpisalo Amtsgericht Münster (okrajno sodišče v Münstru, Nemčija). Vendar ni pojasnjeno, ali EPN zgolj prepisuje vsebino tega sodnega naloga – primer, v katerem je treba EPN pripisati Amtsgericht – ali pa je slednji le splošna podlaga za sprejetje odločbe, za katere konkretno vsebino je zadolžen Finanzamt. Vsekakor pa EPN, ki jih izdajo upravni organi, naj ne bi bilo mogoče zavrniti pred formalnim začetkom sodnega postopka.</P></NOTE> bi prišlo do tega, da nobeno sodišče ne bi moglo predati besede Sodišču, da bi se to izreklo o razlagi te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Če bi se ta rešitev posplošila in bi se sklenilo, da državno tožilstvo v Trentu ne more predložiti vprašanja za predhodno odločanje v okoliščinah te zadeve, bi v razlagi določbe prava Unije nastala <HT TYPE="ITALIC">slepa pega</HT>. Ravno to pa je treba preprečiti v korist enotnosti tega pravnega reda, kot se je vztrajalo v sodbi Gradbeništvo Korana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Poleg tega to, da Sodišče državnemu tožilstvu v Torinu enkrat ni priznalo statusa organa, ki ima pravico postaviti vprašanje za predhodno odločanje (sodba X), ne vpliva samo po sebi na zdaj potrebno rešitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Sodna praksa iz sodbe X zagotovo ostane v celoti veljavna. Vendar jo je treba uporabiti ob upoštevanju tega, da ni status državnega tožilstva kot organa ali institucije edini pomemben podatek, temveč funkcija, ki jo kot izvršitveni organ opravlja v postopku iz Direktive 2014/41.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Drugače kot v primeru iz sodbe X, v kateri je državno tožilstvo v Torinu delovalo kot <HT TYPE="ITALIC">stranka</HT> v kazenskem postopku pred sodiščem, državno tožilstvo v Trentu zdaj posreduje kot nacionalni organ, ki <HT TYPE="ITALIC">dokončno</HT> uporabi evropski predpis. Funkcionalno ravna enako kot sodišče in zoper njegovo odločbo, s katero ne prizna EPN, ni pravnega sredstva. To, da deluje pod tem nazivom, po mojem mnenju ne preprečuje, da bi se sprejelo, da ima status <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> v smislu člena 267 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Pomemben se mi zdi še zadnji premislek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>To, da državno tožilstvo v Trentu <HT TYPE="ITALIC">v materialnem ali funkcionalnem pogledu</HT> deluje kot sodišče, bi lahko razkrilo določeno disfunkcionalnost nacionalnega prava, saj morajo biti načeloma vsi javnopravni ukrepi predmet sodnega nadzora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>O tem glej točko 41 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Vendar to ni težava, o kateri se mora zdaj izreči Sodišče, saj ni predmet predloga za sprejetje predhodne odločbe. Tudi če bi nacionalno pravo v teoriji moralo določiti sodno pravno sredstvo zoper odločitev državnega tožilstva v Trentu, s katero to ni priznalo EPN (vprašanje, ki – naj ponovim – ni povezano s tem postopkom in ki si poleg tega po mnenju Komisije in italijanske vlade zasluži nikalen odgovor),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>V tem smislu se je izrekla Komisija, ko je pisno odgovorila na vprašanje Sodišča, prepisano v opombi 13 teh sklepnih predlogov. Tako je tudi stališče italijanske vlade (točke od 22 do 30 njenega odgovora).</P></NOTE> se ne bi razrešila težava, in sicer, da ni dostopa do Sodišča <HT TYPE="ITALIC">v konkretnem dejanskem stanju, ki je bilo povod za ta predlog za sprejetje predhodne odločbe</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Skratka, ker je državno tožilstvo v Trentu razglašeno za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>, ker brez možnosti poznejše pritožbe odloča o zavrnitvi EPN v zgoraj opisanem smislu, ima legitimacijo, da Sodišču predloži ta predlog za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska presoja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>V skladu s členom 1(1) Direktive 2014/41 je EPN <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Nemška vlada je poudarila (točke od 38 do 43 pisnega stališča), da drugače kot druge jezikovne različice nemška različica določbe ne uporablja pridevnika <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>sodna<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>justizielle<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>), temveč izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>sodniška<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>gerichtliche<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>). Menim, da razlika ni pomembna, saj izrecno sklicevanje na državne tožilce v členu 2(c) Direktive 2014/41 poudari, da se EPN ne razume kot odločba, ki jo vedno izda tisti, ki izvaja sodno oblast v pravem pomenu besede.</P></NOTE> V skladu s členom 2(c) iste direktive lahko o taki odločbi odloči in jo izda sodišče ali državni tožilec,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>In sicer v skladu s točko (i) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>[s]odnik[…], sodišče, preiskovaln[i] sodnik[…] ali javn[i] tožil[ec], pristoj[en] v zadevnem primeru<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>.</P></NOTE> poleg tega pa tudi vsak, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>deluje […] kot preiskovalni organ v kazenskem postopku, s pristojnostjo odreditve zbiranja dokazov<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Točka (ii) člena 2(c) Direktive 2014/41.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V tem zadnjem primeru mora EPN, ki jih izdajo ti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>preiskovalni organi<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>potrdi[ti] sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Prav tam.</P></NOTE> torej tisti, ki lahko izdajo EPN <HT TYPE="ITALIC">motu proprio</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Besede člena 2(c)(ii) Direktive 2014/41 se mi zdijo odločilne za nikalni odgovor na postavljeno vprašanje. Strinjam se torej s tezo italijanske in portugalske vlade ter Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Razlogi, ki jih navaja nemška vlada, da bi utemeljila, da se Finanzamt podelijo preiskovalna pooblastila, ki jih ima na davčnem področju, na podlagi nacionalnega prava, se mi ne zdijo nezdružljivi s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Zlasti je ta podelitev pooblastil v skladu z določbo člena 2(c)(ii) Direktive 2014/41, ki se sklicuje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>[k]ateri koli drug pristojni organ, <HT TYPE="ITALIC">ki ga določi država izdajateljica</HT><QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/>, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>deluje […] kot preiskovalni organ v kazenskem postopku, s pristojnostjo odreditve zbiranja dokazov <HT TYPE="ITALIC">v skladu z nacionalnim pravom</HT><QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Vendar ne gre za to.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Gre za to, da člen 2(c)(ii) Direktive 2014/41 sicer prizna državam članicam pravico, da določijo organe, ki so pristojni za preiskovanje v kazenskih postopkih in odreditev zbiranja dokazov, vendar tako določenim organom ne prizna druge funkcije, kot je ta, omejena na izdajo EPN, ki mora biti, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>preden se pošlje izvršitvenemu organu,<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> potrjen. Potrditi pa ga mora konkretno sodišče ali državni tožilec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Finanzamt Münster je nedvomno upravna institucija, tako da v skladu z Direktivo 2014/41 sama ni pooblaščena za izdajo EPN. Natančneje, ni pooblaščena, da ga <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>pošlje<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> izvršitvenemu organu, ne da bi ga prej potrdil pravosodni organ, s čimer se v skladu s členom 2(c)(ii) Direktive 2014/41 razume sodišče, sodnik ali državni tožilec.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Nemška vlada trdi, da je na podlagi svoje procesne avtonomije Finanzamt na davčnem področju zaupala izvajanje funkcij, ki so značilne za državno tožilstvo, s čimer mu je podelila pravice in obveznosti, ki jih ima sicer državno tožilstvo. Šlo naj bi za izjemo, določeno z zakonom, ki posega v monopol, ki ga ima državno tožilstvo v kazenski preiskavi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Ali je Finanzamt zaradi te podelitve <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>državni tožilec<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> v smislu Direktive 2014/41? Menim, da ne.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>To, da nacionalno pravo Finanzamt na področju pregona davčnih kaznivih dejanj podeli pooblastila za preiskovanje, ki so enaka pooblastilom državnega tožilstva, ne zadostuje, da bi se v shemi Direktive 2014/41 obe instituciji izenačili.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Kot poudarja Komisija, je Finanzamt upravni organ, ki je odgovoren za upravljanje davčnih zadev in ki je del izvršilne oblasti. Čeprav mu nemška zakonodaja podeljuje omejena pooblastila za preiskovanje določenih kaznivih dejanj, obstaja jasna razlika med davčno upravo in državnim tožilstvom. Finanzamt nima vseh pristojnosti državnega tožilstva, zaradi česar ga ni mogoče izenačiti s tem zadnjim kot organom, ki odredi EPN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Ratio</HT>, ki navdihuje člen 2 Direktive 2014/41, je, da upravni organi ne glede na to, kakšne so njihove pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom, potrebujejo potrditev pravosodnih organov (kamor spada tudi državni tožilec), da bi poslali EPN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Ta <HT TYPE="ITALIC">ratio</HT> bi bil izničen, če bi lahko države članice organom, ki so del izvršilne oblasti, kar tako dovolile, da pošiljajo EPN, ki jih ne bi potrdili pravosodni organi (vključno z državnim tožilcem), tako da bi za to izenačile prve z drugimi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Poleg tega argumenta je še argument, ki se nanaša na vlogo, ki jo imajo v okviru EPN pravosodni organi v pravem pomenu besede (vključno z državnim tožilcem).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>V skladu z uvodno izjavo 12 Direktive 2014/41 je odreditveni organ dolžan posebno pozornost nameniti zagotavljanju temeljnih pravic, saj sta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>[d]omneva nedolžnosti in pravica do obrambe v kazenskih postopkih […] ključna elementa temeljnih pravic, ki jih Listina priznava na področju kazenskega pravosodja<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Zato je zakonodajalec Unije vztrajal, da bi moralo biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>[k]akršno koli omejevanje teh pravic s preiskovalnim ukrepom, odrejenim v skladu s to direktivo, […] v celoti skladno z zahtevami iz člena 52 Listine glede <HT TYPE="ITALIC">nujnosti, sorazmernosti in ciljev splošnega interesa</HT>, ki bi jih moral nalog zasledovati, še posebej zaradi <HT TYPE="ITALIC">zaščite pravic in svoboščin</HT> drugih<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>V tem smislu člen 6(1) Direktive 2014/41 dovoli izdajo EPN samo, če je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>nujna in sorazmerna […] ob upoštevanju pravic osumljenca ali obdolženca<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>. K temu se pridruži še to, da mora odreditveni organ v skladu s členom 6(2) upoštevati vrsto direktiv v zvezi s procesnimi pravicami v kazenskih postopkih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Direktive 2010/64, 2012/13 in 2013/48. Glej točko 4 in opombe 7, 8 in 9 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Organ, ki odredi EPN, je torej dolžan zaradi ustreznega tehtanja splošnega interesa in temeljnih pravic, v katere bo morebiti poseženo, presojati nujnost in sorazmernost, za kar je nujno potreben institucionalni položaj, ki ni položaj upravnih organov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Čeprav se upravnemu organu, kot je Finanzamt, podelijo pooblastila, ki so tipična za državno tožilstvo, zaradi tega še ne postane <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/> v smislu Direktive 2014/41, ki bi lahko presojal nujnost in sorazmernost.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Kvalificirana stvarna pristojnost, zaradi katere je nemški zakonodajalec Finanzamt podelil pooblastila na področju preiskovanja davčnih kaznivih dejanj, razkriva, da gre za organe, ki so visoko specializirani na tem konkretnem področju. Vendar ta specializacija v sistematiki Direktive 2014/41 ne zadostuje, da bi se jim priznali perspektiva in splošnejša sposobnost, ki sta potrebni za tehtanje pravic in interesov pred odločanjem glede izdaje EPN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Sodišče je odločilo, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>pravosodni organ<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/> ni omejen zgolj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>na sodnike ali sodišča katere od držav članic, ampak ga je treba razumeti tako, da širše zajema organe, ki v tej državi članici sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti v kazenskih zadevah<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodba OG in PI (Državni tožilstvi v Lübecku in Zwickauu) (točka 50).</P></NOTE> pri čemer pa so vedno izključeni upravni organi, ki so del izvršilne oblasti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161110">10. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Poltorak</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑452/16 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:858">EU:C:2016:858</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Ne da bi nujno uživalo neodvisnost, ki je značilna za sodišča, državno tožilstvo ni institucija, ki je podrejena izvršilni oblasti v smislu pokoritve in podrejenosti, ki sta značilni za upravne organe. Ni sporno, da lahko v nekaterih pravnih sistemih člani državnega tožilstva prejemajo posamezna navodila od izvršilne oblasti, vendar kljub temu uživajo avtonomen <HT TYPE="ITALIC">status</HT>, zaradi katerega se razlikujejo od organov izvršilne oblasti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>To, da mora državno tožilstvo upoštevati posamezna navodila izvršilne oblasti, pomeni, da ne more poslati ENP (sodba OG in PI (Državni tožilstvi v Lübecku in Zwickauu)), ne preprečuje pa, da izda EPN (sodba Staatsanwaltschaft Wien (Ponarejeni nalogi za nakazilo)).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Zaradi institucionalnega položaja kot garanta zakonitosti pred sodišči je državno tožilstvo pravi deležnik v pravosodju, saj ne gleda izključno niti v glavnem na interes javne uprave, temveč na splošni interes spoštovanja zakona. Zato člen 2 Direktive 2014/41 postavlja državno tožilstvo v enak položaj kot sodnike.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>V sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210302">2. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Prokuratuur (Pogoji za dostop do podatkov o elektronskih komunikacijah),</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑746/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:152">EU:C:2021:152</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, je Sodišče za specifičen primer dostopa do podatkov o prometu in lokaciji za namene preiskovanja kaznivih dejanj razložilo Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20020712">12. julija 2002</DATE> o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 514), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20091125">25. novembra 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="337" PAGE.FIRST="11" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 337, str. 11</REF.DOC.OJ>), tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki državnemu tožilstvu podeljuje pristojnost, da dovoli navedeni dostop, saj usmerja predkazenski postopek in glede na primer zastopa obtožbo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Izvajanje preiskovalni funkcij, ki so podobne funkcijam državnega tožilstva, <HT TYPE="ITALIC">ad casum</HT> ne povzroči, da Finanzamt ni več upravni organ in kot tak strukturno in funkcionalno podrejen hierarhiji uprave in zlasti brez sposobnosti, ki je nujna za presojo nujnosti in tehtanja, ki ju zahteva Direktiva 2014/41. Ta presoja presega upoštevanje posebnega interesa davčne uprave in zajema splošni interes celotne države ter zagotavljanje temeljnih pravic državljanov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj Procura Distrettuale della Repubblica presso il Tribunale ordinario di Trento (okrožno državno tožilstvo pri sodišču v Trentu, Italija) odgovori tako:</TXT><P>Člen 2(c)(ii) Direktive 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE> o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah je treba razlagati tako, da državi članici ne dovoli, da nacionalne upravne organe, pristojne na davčnem področju, tudi če so pooblaščeni,<?PAGE NO="15"?> da vodijo preiskavo v določenih kazenskih postopkih, oprosti obveznosti, da preden pošljejo evropski nalog za preiskavo izvršitvenemu organu, zahtevajo, da ga potrdi sodnik, sodišče, državni tožilec ali preiskovalni sodnik države izdajateljice.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>