|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/2326 |
20.11.2025 |
PROTOKOL O SPREMEMBI K SPORAZUMU MED EVROPSKO UNIJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O AVTOMATIČNI IZMENJAVI PODATKOV O FINANČNIH RAČUNIH ZA IZBOLJŠANJE SPOŠTOVANJA DAVČNIH PREDPISOV NA MEDNARODNI RAVNI
EVROPSKA UNIJA
in
ŠVICARSKA KONFEDERACIJA (v nadaljnjem besedilu: Švica),
v nadaljnjem besedilu posamično: pogodbenica, ali skupaj: pogodbenici,
KER pogodbenici že vrsto let tesno sodelujeta v okviru medsebojne pomoči pri davčnih zadevah, kar je sprva vključevalo uporabo ukrepov, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES (1), in je pozneje preraslo v Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), kakor je bil spremenjen s Protokolom o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (3), na podlagi vzajemne avtomatične izmenjave podatkov z izvajanjem standarda Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih za namene obdavčenja (v nadaljnjem besedilu: Svetovni standard),
KER je odbor OECD za fiskalne zadeve po prvem celovitem pregledu Svetovnega standarda, ki ga je opravila OECD, avgusta 2022 odobril spremembe Svetovnega standarda, Svet OECD pa jih je 8. junija 2023 sprejel z revidiranim priporočilom o mednarodnih standardih za avtomatično izmenjavo podatkov v davčnih zadevah (v nadaljnjem besedilu: posodobitev Svetovnega standarda),
KER je bilo v celovitem pregledu OECD ugotovljeno, da so finančni instrumenti vedno bolj zapleteni in da se pojavljajo in uporabljajo nove vrste digitalnih sredstev, ter potrjeno, da je potrebna prilagoditev Svetovnega standarda, da se zagotovi celovito in učinkovito izpolnjevanje davčnih obveznosti,
KER se je s posodobitvijo svetovnega standarda obseg poročanja razširil na nove digitalne finančne produkte, kot so Določeni produkti elektronskega denarja in Centralnobančne digitalne valute, ki ponujajo verodostojne alternative tradicionalnim Finančnim računom, za katere že velja poročanje v skladu s Svetovnim standardom,
KER novi Okvir OECD za poročanje o kriptosredstvih (CARF), ki je bil uveden vzporedno s posodobitvijo Svetovnega standarda, služi kot dopolnilni mehanizem na svetovni ravni in je posebej zasnovan za obravnavo hitrega razvoja in rasti trga kriptosredstev,
KER je treba nujno zagotoviti učinkovito interakcijo med tema okviroma, zlasti da se omejijo primeri podvajanja poročanja, in sicer z: (i) izključitvijo Določenih produktov elektronskega denarja in Centralnobančnih digitalnih valut s področja uporabe CARF, saj so zajeti v posodobljenem Svetovnem standardu, (ii) upoštevanjem Kriptosredstev, ki spadajo na področje uporabe posodobljenega Svetovnega standarda, kot Finančnih sredstev za namene poročanja o Skrbniških računih, lastniškem ali dolžniškem deležu v Investicijskih subjektih (razen v primerih opravljanja storitev, s katerimi se za stranke ali v njihovem imenu izvajajo menjalne transakcije, ki so zajete v CARF), posrednih naložbah v Kriptosredstva prek drugih tradicionalnih finančnih produktov ali tradicionalnih finančnih produktov, izdanih v kripto obliki, ter (iii) neobvezno določbo za Poročevalske finančne institucije, da prenehajo poročanje o bruto prihodkih za sredstva, ki so razvrščena kot Kriptosredstva v skladu z obema okviroma, kadar se ti podatki sporočijo v okviru CARF, hkrati pa v skladu s Svetovnim standardom še naprej sporočajo vse druge podatke, na primer o stanju na računu,
KER se CARF v Evropski uniji izvaja z Direktivo Sveta (EU) 2023/2226 (4), s katero je bila spremenjena Direktiva Sveta 2011/16/EU (5), pri čemer se te določbe uporabljajo od 1. januarja 2026, Švica pa se je zavezala, da bo CARF izvajala v svoji nacionalni zakonodaji in zadevne določbe uporabljala od istega datuma,
KER bi morali pogodbenici za omejitev podvajanja poročanja uporabljati razmejitev med Sporazumom, CARF in Direktivo (EU) 2023/2226 na način, ki je skladen z razmejitvijo med posodobljenim Svetovnim standardom in CARF,
KER posodobitev Svetovnega standarda za izboljšanje zanesljivosti in uporabe izmenjanih podatkov uvaja podrobnejše zahteve glede poročanja in okrepljene postopke dolžne skrbnosti,
KER se s posodobitvijo Svetovnega standarda doda nova kategorija „Izključeni račun“ za Račune za kapitalski vložek in prag de minimis za poročanje o Depozitnih računih, na katerih so Določeni produkti elektronskega denarja,
KER komentarji k posodobitvi Svetovnega standarda vključujejo neobvezno novo kategorijo „Neporočevalska finančna institucija“ za pristne neprofitne subjekte, ki poslujejo v javno korist („Kvalificirani nepridobitni subjekt“), in določajo, da bi moral organ jurisdikcije, v kateri za Subjekt sicer velja obveznost poročanja, ustrezno preverjati uporabo te možnosti za vsak Subjekt, da bi se obravnavali pomisleki glede morebitnega izogibanja poročanju,
KER bi Švica želela izkoristiti možnost vključitve nove kategorije „Kvalificirani nepridobitni subjekt“ ter je v procesu vzpostavljanja pravnih in upravnih mehanizmov, s katerimi bo zagotovila, da bo za vsak Subjekt, ki uveljavlja status „Kvalificiranega nepridobitnega subjekta“, potrjeno, da izpolnjuje ustrezne pogoje, preden se bo obravnaval kot Neporočevalska finančna institucija v Švici,
KER države članice v skladu z Direktivo (EU) 2023/2226 ne bodo izkoristile možnosti vključitve nove kategorije „Kvalificirani nepridobitni subjekt“ in status subjekta kot „Kvalificiranega nepridobitnega subjekta“ v Švici ne bo vplival na status takih subjektov v državah članicah, če se ti subjekti tam štejejo za Poročevalske finančne institucije,
KER si države članice in Švica želijo zagotoviti pobiranje davka na dodano vrednost (DDV) in izterjavo terjatev iz naslova DDV za preprečitev neobdavčitve in boj proti goljufijam na področju DDV,
KER bosta pogodbenici pri obdelavi osebnih podatkov, izmenjanih v skladu s Sporazumom, uporabljali svoje zakone in prakse na področju varstva podatkov, in sicer Zvezni zakon o varstvu podatkov z dne 25. septembra 2020 (6) in z njim povezan odlok z dne 31. avgusta 2022 (7) za Švico in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (8) za Evropsko unijo, ter se zavezujeta, da se bosta brez nepotrebnega odlašanja uradno obveščali o vseh vsebinskih spremembah teh zakonov in praks,
KER je v Odločbi Komisije 2000/518/ES (9) navedeno, da Švica za vse dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov, prenesenih iz Evropske unije,
KER Komisija v poročilu z dne 15. januarja 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu o prvem pregledu izvajanja sklepov o ustreznosti, sprejetih na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES (11), potrjuje, da Švica še naprej zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov, prenesenih iz Evropske unije,
KER imajo države članice in Švica vzpostavljene (i) ustrezne zaščitne ukrepe za zagotavljanje, da podatki, prejeti na podlagi Sporazuma ostanejo zaupni in se uporabljajo le za namene odmere, pobiranja, izterjave davkov, izvrševanja, pregona ali odločanja o pritožbah v zvezi z davki, nadzora nad njimi in druge zakonsko dovoljene namene, pri čemer jih uporabljajo le osebe ali organi, ki pri tem sodelujejo, in (ii) infrastrukturo za učinkovito izmenjavo podatkov (vključno z uveljavljenimi postopki za zagotavljanje pravočasne, natančne, varne in zaupne izmenjave podatkov, učinkovitim in zanesljivim komunikacijskim sistemom ter zmogljivostmi za hitro reševanje vprašanj in pomislekov o izmenjavi ali zaprosil za izmenjavo podatkov in zagotavljanje izvajanja določb člena 4 Sporazuma),
KER je obdelava podatkov v okviru Sporazuma potrebna in sorazmerna, da se davčnim upravam držav članic in Švice omogoči, da pravilno in nedvoumno identificirajo zadevne davkoplačevalce, uveljavljajo in izvršujejo svoje davčne zakonodaje v čezmejnih primerih, ocenijo verjetnost davčne utaje in se izognejo nepotrebnim nadaljnjim preiskavam –
STA SE DOGOVORILI:
ČLEN 1
Sporazum se spremeni:
|
(1) |
naslov se nadomesti z naslednjim: „Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih in medsebojni pomoči pri izterjavi terjatev za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni“ ; |
|
(2) |
uvodno besedilo med naslovom in besedilom „STA SE DOGOVORILI O SKLENITVI NASLEDNJEGA SPORAZUMA“ se nadomesti z naslednjim: „EVROPSKA UNIJA in ŠVICARSKA KONFEDERACIJA (v nadaljnjem besedilu: Švica), v nadaljnjem besedilu posamično: pogodbenica, ali skupaj: pogodbenici,“ ; |
|
(3) |
naslednja preambula se vstavi pred besedilom „STA SE DOGOVORILI O SKLENITVI NASLEDNJEGA SPORAZUMA“:
„Z NAMENOM izvajanja standarda OECD za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih (v nadaljnjem besedilu: Svetovni standard) v okviru sodelovanja, ki upošteva zakonite interese obeh pogodbenic, KER pogodbenici že vrsto let tesno sodelujeta v okviru medsebojne pomoči pri davčnih zadevah, kar je sprva vključevalo Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (*1), sklenjen 26. oktobra 2004 v Luksemburgu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o prihrankih), KER sta pogodbenici nadgradili odnose s sklenitvijo Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (*2), sklenjenega 27. maja 2015 v Bruslju (v nadaljnjem besedilu: Protokol o spremembi z dne 27. maja 2015), s katerim je nastal Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o Svetovnem standardu), ki temelji na medsebojni avtomatični izmenjavi informacij ob upoštevanju nekaterih določb o varstvu zaupnosti in drugih tovrstnih določb, vključno z določbami, ki omejujejo uporabo izmenjanih informacij, KER je Protokol o spremembi z dne 27. maja 2015 nadomestil določbe Sporazuma o prihrankih, hkrati pa je ohranil določbe člena 15 Sporazuma, ki se nanašajo na dividende, obresti in licenčnine med družbami in so po preštevilčenju navedene v členu 9 Sporazuma o Svetovnem standardu, KER je Svet OECD po prvem celovitem pregledu Svetovnega standarda tega posodobil z revidiranim priporočilom Sveta OECD o mednarodnih standardih za avtomatično izmenjavo podatkov v davčnih zadevah z dne 8. junija 2023 (v nadaljnjem besedilu: posodobitev Svetovnega standarda), tako da je med drugim vključil nekatere produkte e-denarja in centralnobančne digitalne valute na področje uporabe poročanja v skladu s Svetovnim standardom, pri čemer se kriptosredstva štejejo za finančna sredstva, hkrati pa preprečil podvajanje poročanja z Okvirom za poročanje o kriptosredstvih ter uvedel podrobnejše zahteve glede poročanja in okrepil postopke potrebne skrbnosti, KER je bil po posodobitvi Svetovnega standarda Sporazum o Svetovnem standardu spremenjen s Protokolom o spremembi k Sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni, sklenjenim 20. oktobra 2025 v Bruslju (v nadaljnjem besedilu: Protokol o spremembi z dne 20. oktobra 2025), pri čemer se nekatere določbe tega protokola začasno uporabljajo od 1. januarja 2026, z njim pa se naslov Sporazuma o Svetovnem standardu spremeni v ‚Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih in medsebojni pomoči pri izterjavi terjatev za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni‘ (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), KER Evropska unija in Švica s Protokolom o spremembi z dne 20. oktobra 2025 želita okrepiti svoje sodelovanje na področju pobiranja davka na dodano vrednost (DDV) in izterjave terjatev iz naslova DDV za preprečitev neobdavčitve in boj proti goljufijam na področju DDV, KER bosta pogodbenici pri obdelavi osebnih podatkov, izmenjanih v skladu s Sporazumom, uporabljali svoje zakone in prakse na področju varstva podatkov, in sicer Zvezni zakon o varstvu podatkov z dne 25. septembra 2020 (*3) in z njim povezan odlok z dne 31. avgusta 2022 (*4) za Švico in Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (*5) za Evropsko unijo, ter se zavezujeta, da se bosta brez nepotrebnega odlašanja uradno obveščali o vseh vsebinskih spremembah teh zakonov in praks, KER je v Odločbi Komisije 2000/518/ES (*6) navedeno, da Švica za vse dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*7), zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov, prenesenih iz Evropske unije, KER Komisija v poročilu z dne 15. januarja 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu o prvem pregledu izvajanja sklepov o ustreznosti, sprejetih na podlagi člena 25(6) Direktive 95/46/ES (*8), potrjuje, da Švica še naprej zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov, prenesenih iz Evropske unije, KER imajo države članice in Švica vzpostavljene (i) ustrezne zaščitne ukrepe za zagotavljanje, da podatki, prejeti na podlagi Sporazuma ostanejo zaupni in se uporabljajo le za namene odmere, pobiranja, izterjave davkov, izvrševanja, pregona ali odločanja o pritožbah v zvezi z davki, nadzora nad njimi in druge zakonsko dovoljene namene, pri čemer jih uporabljajo le osebe ali organi, ki pri tem sodelujejo, in (ii) infrastrukturo za učinkovito izmenjavo podatkov (vključno z uveljavljenimi postopki za zagotavljanje pravočasne, natančne, varne in zaupne izmenjave podatkov, učinkovitim in zanesljivim komunikacijskim sistemom ter zmogljivostmi za hitro reševanje vprašanj in pomislekov o izmenjavi ali zaprosil za izmenjavo podatkov in zagotavljanje izvajanja določb člena 4 Sporazuma), KER sta kategoriji Poročevalska finančna institucija in Račun, o katerem se poroča, zajeti v Sporazumu, oblikovani tako, da se omejijo priložnosti davkoplačevalcev, da bi se s prenašanjem sredstev v Finančne institucije ali z vlaganjem v finančne produkte, ki so izvzeti iz področja uporabe Sporazuma, izognili poročanju, KER bi bilo treba nekatere finančne institucije in račune, pri katerih je tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davkom, nizko, izključiti iz področja uporabe kategorij Poročevalska finančna institucija in Račun, o katerem se poroča, zajetih v Sporazumu, KER bi se morale finančne informacije, ki jih je treba sporočiti in izmenjati, nanašati ne le na celotni zadevni dohodek (obresti, dividende in podobne vrste dohodkov), ampak tudi na stanje na računu in iztržke od prodaje Finančnih sredstev, da bi se lahko ukrepalo v primerih, kadar skušajo davkoplačevalci skriti kapital, ki že sam predstavlja dohodek ali sredstva, pri katerih je bil utajen davek, KER iz navedenega izhaja, da je obdelava podatkov v okviru Sporazuma potrebna in sorazmerna, da se davčnim upravam držav članic in Švice omogoči, da pravilno in nedvoumno identificirajo zadevne davkoplačevalce, uveljavljajo in izvršujejo svoje davčne zakonodaje v čezmejnih primerih, ocenijo verjetnost davčne utaje in se izognejo nepotrebnim nadaljnjim preiskavam – (*1) UL EU L 385, 29.12.2004, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2004/911/oj." (*2) UL EU L 333, 19.12.2015, str. 12, ELI: http://data.europa.eu/eli/prot/2015/2400/oj." (*3) RS 235.1." (*4) RS 235.11." (*5) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL EU L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj)." (*6) Odločba Komisije 2000/518/ES z dne 26. julija 2000 po Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o primernosti zaščite osebnih podatkov v Švici (UL ES L 215, 25.8.2000, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2000/518/oj)." (*7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL ES L 281, 23.11.1995, str. 31, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1995/46/oj)." (*8) COM(2024) 7 final.“;" |
|
(4) |
v členu 1(1) se dodajo naslednji pododstavki:
(*9) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL EU L 347, 11.12.2006, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2006/112/oj)." (*10) RS 641.20.“;" |
|
(5) |
za členom 1 se vstavi naslednji naslov: „NASLOV 1 AVTOMATIČNA IZMENJAVA PODATKOV“ |
|
(6) |
člen 2 se spremeni:
|
|
(7) |
člen 3 se spremeni:
|
|
(8) |
za členom 4 se vstavi naslednji naslov: „NASLOV 2 POMOČ PRI IZTERJAVI POGLAVJE 1 SPLOŠNE DOLOČBE ČLEN 4a Cilj Cilj tega naslova je vzpostaviti okvir za pomoč pri izterjavi med državami članicami in Švico, da se organom, odgovornim za uporabo zakonodaje o DDV, omogoči medsebojna pomoč pri zagotavljanju skladnosti s to zakonodajo in zaščiti prihodkov iz DDV. ČLEN 4b Področje uporabe 1. Ta naslov določa pravila in postopke za sodelovanje pri izterjavi naslednjih terjatev:
2. Ta naslov ne vpliva na uporabo pravil o pomoči pri izterjavi terjatev na področju DDV med državami članicami. ČLEN 4c Organizacija 1. Vsaka država imenuje en centralni urad za zvezo, ki je odgovoren za uporabo tega naslova Sporazuma. Do nadaljnjega so centralni uradi za zvezo za države članice centralni uradi za zvezo, imenovani za pomoč pri izterjavi med državami članicami. Švica sporoči svoj centralni urad za zvezo skupnemu odboru. 2. Vsaka država obvesti skupni odbor o vseh pomembnih spremembah v zvezi z imenovanim centralnim uradom za zvezo. Skupni odbor prejete informacije sporoči državam članicam in Švici. POGLAVJE 2 IZMENJAVA INFORMACIJ ČLEN 4d Zaprosilo za informacije 1. Za namene tega naslova se smiselno uporablja člen 5(1), (2), (3) in (4). 2. Zaprosilo za informacije se predloži prek Skupnega sistema za prenos, ki ga je odobrila OECD, ali katerega koli drugega ustreznega sistema za prenos podatkov, o katerem bi se lahko dogovorili v prihodnosti. POGLAVJE 3 URADNO OBVEŠČANJE O DOKUMENTIH ČLEN 4e Načini vročanja uradnih obvestil Pristojni organ s sedežem v državi lahko vsak dokument, povezan s terjatvijo iz člena 4b ali njeno izterjavo, vroči neposredno po pošti, priporočeni pošti ali z elektronskimi sredstvi osebi v drugi državi, na ozemlju katere se ta naslov uporablja. POGLAVJE 4 IZTERJAVA ALI UKREPI ZA ZAVAROVANJE PLAČILA TERJATEV ČLEN 4f Zaprosilo za izterjavo 1. Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ izterja terjatve iz člena 4b, na katere se nanaša izvršilni naslov v državi organa prosilca. Zaprosilo za izterjavo se predloži prek Skupnega sistema za prenos, ki ga je odobrila OECD, ali katerega koli drugega ustreznega sistema za prenos podatkov, o katerem bi se lahko dogovorili v prihodnosti. 2. Takoj ko organ prosilec izve za kakršne koli pomembne informacije v zvezi z zadevo, na katero se nanaša zaprosilo za izterjavo, jih posreduje zaprošenemu organu. ČLEN 4g Pogoji v zvezi z zaprosilom za izterjavo 1. Organ prosilec zaprosila za izterjavo ne more predložiti, če in dokler se terjatev ali izvršilni naslov v državi organa prosilca izpodbijata, razen v primerih, v katerih se uporablja člen 4j(4), tretji pododstavek. 2. Preden organ prosilec predloži zaprosilo za izterjavo,
Uporaba takih postopkov izterjave in pomoči, ki so na voljo v državi organa prosilca, ni potrebna, če bi povzročila nesorazmerne težave. ČLEN 4h Izvršilni naslov v državi zaprošenega organa in drugi spremni dokumenti 1. Vsako zaprosilo za izterjavo spremlja enotni izvršilni naslov v državi zaprošenega organa. To je edina podlaga za ukrepe izterjave v državi zaprošenega organa, v tej državi pa se ne zahteva noben akt o priznanju, dopolnitvi ali nadomestitvi. Skupni odbor določi informacije, ki jih je treba navesti v enotnem izvršilnem naslovu v državi zaprošenega organa. 2. Zaprosilu za izterjavo terjatve se priloži skenirana ali fizična kopija prvotnega izvršilnega naslova v državi prosilki. Zaprosilu se lahko priložijo drugi dokumenti. ČLEN 4i Izvrševanje zaprosila za izterjavo 1. Za namene izterjave v državi zaprošenega organa se vsaka terjatev, za katero je bilo predloženo zaprosilo za izterjavo, obravnava kot terjatev te države, razen kadar ta naslov določa drugače. Zaprošeni organ uporabi pooblastila in postopke, ki so določeni v skladu z zakoni in drugimi predpisi te države, razen kadar ta naslov določa drugače. 2. Država zaprošenega organa terjatvam, za katere se zahteva izterjava, ni dolžna odobriti preferenc, ki veljajo za podobne terjatve, ki izvirajo iz države zaprošenega organa, razen kadar je drugače dogovorjeno ali določeno na podlagi prava te države. Država, ki pri izvajanju tega naslova terjatvam, ki izvirajo iz druge države, odobri preference, ne sme zavrniti odobritve enakih preferenc pri enakih ali podobnih terjatvah drugih držav članic pod enakimi pogoji. 3. Država zaprošenega organa izterja terjatve v svoji valuti. ČLEN 4j Spori 1. Spori v zvezi s terjatvijo, prvotnim izvršilnim naslovom v državi organa prosilca ali enotnim izvršilnim naslovom v državi zaprošenega organa in spori v zvezi z veljavnostjo vročitve uradnega obvestila, ki jo izvede organ prosilec, spadajo v okvir pristojnosti pristojnih organov države organa prosilca. Če med postopkom izterjave zainteresirana stran izpodbija terjatev, prvotni izvršilni naslov v državi organa prosilca ali enotni izvršilni naslov v državi zaprošenega organa, zaprošeni organ to zainteresirano stran obvesti, da mora tako pravno sredstvo predložiti pristojnemu organu države organa prosilca v skladu z veljavnimi zakoni v zadevni državi. 2. Spori v zvezi z izvršilnimi ukrepi v državi zaprošenega organa, vključno s spori o izpolnjevanju pogojev za vročitev zaprosila za izterjavo na podlagi tega sporazuma, se predložijo pristojnemu organu zadevne države v skladu z njenimi zakoni in predpisi. 3. Kadar se predloži pravno sredstvo iz odstavka 1, organ prosilec o tem obvesti zaprošeni organ ter navede obseg, v katerem se terjatev ne izpodbija. 4. Ko zaprošeni organ od organa prosilca ali od zainteresirane strani prejme informacije iz odstavka 3, takoj prekine izvršilni postopek v zvezi z izpodbijanim delom terjatve, dokler organ, pristojen za zadevo, ne sprejme odločitve, razen če organ prosilec zahteva drugače v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka. Na zaprosilo organa prosilca ali kadar zaprošeni organ meni, da je to potrebno, in brez poseganja v člen 4l, lahko zaprošeni organ sprejme ukrepe za zavarovanje plačila terjatev za zagotovitev izterjave, če to omogočajo veljavni zakoni ali predpisi. Organ prosilec lahko v skladu z veljavnimi zakoni, drugimi predpisi in upravnimi praksami v svoji državi od zaprošenega organa zahteva, naj izterja izpodbijano terjatev ali izpodbijani del terjatve, če to omogočajo zadevni veljavni zakoni, drugi predpisi in upravne prakse v državi zaprošenega organa. Vsa taka zaprosila morajo biti utemeljena. Če je pozneje izid izpodbijanja ugoden za dolžnika, mora organ prosilec vrniti vse izterjane zneske, skupaj z ustreznim povračilom škode, v skladu z zakonodajo, veljavno v državi zaprošenega organa. Če sta državi organa prosilca in zaprošenega organa začeli postopek medsebojnega dogovora, pri čemer lahko izid postopka vpliva na terjatev, za katero se je zaprosila pomoč, se ukrepi izterjave zadržijo ali ustavijo, dokler postopek ni zaključen, razen če gre za nujen primer zaradi goljufije ali insolventnosti. Če se ukrepi izterjave zadržijo ali ustavijo, se uporablja drugi pododstavek. ČLEN 4k Sprememba ali umik zaprosila za pomoč pri izterjavi 1. Organ prosilec takoj obvesti zaprošeni organ o kakršnih koli naknadnih spremembah svojega zaprosila za izterjavo ali o umiku svojega zaprosila, pri čemer navede vzroke za spremembo ali umik. 2. Če je sprememba zaprosila posledica odločitve pristojnega organa iz člena 4j(1), organ prosilec sporoči to odločitev skupaj z revidiranim enotnim izvršilnim naslovom v državi zaprošenega organa. Zaprošeni organ nato na podlagi revidiranega izvršilnega naslova nadaljuje nadaljnje ukrepe izterjave. Ukrepi izterjave ali ukrepi za zavarovanje plačila terjatev, ki so že bili sprejeti na podlagi izvirnega enotnega izvršilnega naslova v državi zaprošenega organa, se lahko nadaljujejo na podlagi revidiranega izvršilnega naslova, razen če je bila sprememba zaprosila potrebna zaradi neveljavnosti prvotnega izvršilnega naslova v državi organa prosilca ali izvirnega enotnega izvršilnega naslova v državi zaprošenega organa. Za revidirani enotni izvršilni naslov se uporabljata člena 4h in 4j. ČLEN 4l Zaprosilo za ukrepe za zavarovanje plačila terjatev Na zaprosilo organa prosilca zaprošeni organ v skladu z upravnimi praksami in če to omogoča nacionalno pravo, sprejme ukrepe za zavarovanje plačila terjatev za zagotovitev izterjave, kadar sta terjatev ali prvotni izvršilni naslov v državi organa prosilca izpodbijana v času, ko je bilo predloženo zaprosilo, ali kadar za terjatev v državi organa prosilca še ni bil izdan izvršilni naslov, pod pogojem, da so ukrepi za zavarovanje plačila terjatev v podobnem primeru možni tudi na podlagi prava in upravnih praks države organa prosilca. Za izvajanje tega člena se smiselno uporabljajo člen 4f(2) ter členi 4i, 4j in 4k. ČLEN 4m Omejitve v zvezi z obveznostmi zaprošenega organa 1. Zaprošeni organ ni dolžan, da odobri pomoč iz členov 4f do 4l, če se prvotno zaprosilo za pomoč na podlagi členov 4d, 4f ali 4l nanaša na terjatve, stare več kot pet let, šteto od datuma, ko zadevne terjatve ni več mogoče izpodbijati v državi organa prosilca. Za izpodbijane terjatve se to obdobje računa od datuma, ko je spor rešen s končnim sklepom. Poleg tega se v primerih, v katerih država organa prosilca odobri odložitev plačila ali shemo obročnega odplačevanja, šteje, da se petletno obdobje ne začne pred iztekom plačilnega roka v celoti. Vendar v takšnih primerih zaprošeni organ ni dolžan odobriti pomoči v zvezi s terjatvami, starimi več kot deset let, šteto od datuma iz prvega pododstavka tega odstavka. 2. Država ni dolžna odobriti pomoči, če skupni znesek terjatev, ki so zajete s tem naslovom in za katere je predloženo zaprosilo za pomoč pri izterjavi, znaša manj kot znesek, ki ga v EUR določi skupni odbor. 3. Dokler skupni odbor ne sprejme ali spremeni takega praga, se znesek iz odstavka 2 določi na:
Prag 5 000 EUR se ponovno določi na 10 000 EUR, če je v letnem povprečju petletnega obdobja, ki se začne 1. januarja vsakega koledarskega leta, država prejela več kot 250 zaprosil za izterjavo na podlagi člena 4f(1); Pododstavek (b) tega odstavka se lahko nato ponovno uporabi. Skupni odbor obvesti države članice in Švico o vseh spremembah veljavnega letnega praga. 4. Zaprošeni organ obvesti organ prosilec o razlogih, zaradi katerih ne more ugoditi zaprosilu za pomoč. ČLEN 4n Vprašanja o zastaranju 1. Vprašanja glede zastaralnih rokov se rešujejo izključno v skladu z zakoni, ki veljajo v državi prosilki. 2. Vsako zaprosilo za izterjavo ali uvedbo ukrepov za zavarovanje plačila terjatev na podlagi tega naslova zadrži zastaralni rok za zadevne terjatve, dokler zaprošeni organ ne izvrši zaprosila. Odlog iz prvega pododstavka ne presega petih let od datuma, ko je bilo predloženo zaprosilo za izterjavo ali uvedbo ukrepov za zavarovanje plačila terjatev. 3. Odstavek 2 ne vpliva na pravico države organa prosilca, da sprejme ukrepe za zadržanje, pretrganje ali podaljšanje zastaralnega roka v skladu z veljavnimi zakoni v tej državi. ČLEN 4o Stroški 1. Zaprošeni organ si v skladu z zakoni in drugimi predpisi svoje države prizadeva od zadevne osebe izterjati in zadržati znesek stroškov, ki jih je imel v povezavi z izterjavo. Poleg tega lahko zaprošeni organ zadrži 5 % izterjanega zneska, vendar ne manj kot 500 EUR in ne več kot 5 000 EUR. 2. Državi se odpovesta nadaljnjim medsebojnim terjatvam za povračilo stroškov, ki izhajajo iz kakršne koli medsebojne pomoči, ki si jo medsebojno dodelita na podlagi tega naslova. Kadar pa izterjava povzroči posebne težave, zadeva zelo velik znesek stroškov ali se nanaša na organizirani kriminal, se lahko organ prosilec in zaprošeni organ dogovorita za povračilo glede na posebnosti posameznih primerov. 3. Ne glede na odstavka 1 in 2 mora država organa prosilca državi zaprošenega organa povrniti vse stroške in izgube, nastale zaradi ukrepov, ki veljajo za neutemeljene, kar zadeva vsebino terjatve ali veljavnost izvršilnega naslova in/ali ukrepe za zavarovanje plačila terjatev, ki jih izvede organ prosilec. POGLAVJE 5 IZVAJANJE IN UPORABA ČLEN 4p Skupni odbor 1. Pogodbenici ustanovita skupni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov pogodbenic. Skupni odbor zagotavlja pravilno delovanje in izvajanje tega naslova. 2. Skupni odbor pripravi priporočila za spodbujanje ciljev tega naslova in sprejema odločitve o:
3. Skupni odbor deluje na podlagi soglasja pogodbenic. Sklepi skupnega odbora so za pogodbenici zavezujoči. Skupni odbor sprejme svoj poslovnik. Pogodbenici se zavezujeta, da bo skupni odbor sklepe iz odstavka 2 sprejel v 12 mesecih od začetka veljavnosti tega naslova. Kadar pogodbenici ne dosežeta dogovora o sprejetju sklepov iz odstavka 2, vsaka pogodbenica imenuje predstavnika in začne dvostranske razprave za mirno rešitev odprtih vprašanj v 12 mesecih. 4. Skupni odbor se sestane vsaj enkrat letno ter vsakih pet let pregleda delovanje in učinkovitost tega naslova. Sklic seje lahko zahteva katera koli od pogodbenic. Skupnemu odboru izmenično predsedujeta obe pogodbenici. Datum, kraj in dnevni red vsake seje se določijo z dogovorom med pogodbenicama. 5. Če želi pogodbenica ta naslov revidirati, o tem obvesti Skupni odbor. Spremembe tega naslova začnejo veljati po izvedbi ustreznih notranjih postopkov. ČLEN 4q Uporaba standardnih obrazcev za pomoč pri izterjavi v okviru drugih sporazumov Standardni obrazci za zaprosila iz tega naslova in za spremne dokumente iz člena 4h in člena 4k(2), ki jih je sprejel skupni odbor, se lahko uporabijo tudi za pomoč pri izterjavi med državo članico in Švico v zvezi z drugimi terjatvami, za katere je pomoč pri izterjavi mogoča na podlagi Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi strani v boju proti goljufijam in vsem drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo njihovim finančnim interesom (*11), sklenjenim 26. oktobra 2004 v Luxembourgu, ter za pomoč pri izterjavi med državo članico in Švico v zvezi z drugimi terjatvami, ki niso terjatve iz člena 4b, če je taka pomoč pri izterjavi mogoča na podlagi drugih pravno zavezujočih instrumentov o pomoči pri izterjavi. Uporaba in sprejetje takih standardnih obrazcev za pomoč pri izterjavi v zvezi z drugimi terjatvami, kot je določeno v tem odstavku, nista odvisna od potrditve te možnosti v drugih zadevnih sporazumih. ČLEN 4r Izmenjava informacij brez predhodnega zaprosila Kadar povračilo davkov ali dajatev zadeva osebo, ki ima sedež ali je rezident v drugi državi, na ozemlju katere se ta naslov uporablja, lahko država, iz katere naj bi se povračilo izplačalo, o tem obvesti državo sedeža ali rezidentstva. ČLEN 4s Sodelovanje pri drugih zadevah Pogodbenici preučita možnost medsebojne pomoči pri izterjavi drugih davčnih terjatev v štirih letih po prvem dnevu januarja po podpisu tega protokola o spremembi z dne 20. oktobra 2025. (*11) UL EU L 46, 17.2.2009, str. 8, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2009/127/oj.“;" |
|
(9) |
pred členom 5 se vstavi naslednji naslov: „NASLOV 3 DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA NASLOV 1 IN NASLOV 2“ |
|
(10) |
za členom 6 se vstavi naslednji naslov: „NASLOV 4 DRUGE DOLOČBE“ |
|
(11) |
Priloga I se spremeni:
|
|
(12) |
v Prilogi III se črta pododstavek (ac); |
|
(13) |
skupna izjava pogodbenic o Sporazumu in prilogah se nadomesti z naslednjim: „SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O SPORAZUMU IN PRILOGAH Pogodbenici se v zvezi z izvajanjem Sporazuma in prilog, kakor so bili spremenjeni s Protokolom o spremembi z dne 20. oktobra 2025, strinjata, da bi bilo treba komentarje k vzorčnemu sporazumu OECD med pristojnimi organi in enotnemu standardu poročanja ter komentarje k dodatku k vzorčnemu sporazumu OECD med pristojnimi organi iz leta 2023 in posodobitvi enotnega standarda poročanja iz leta 2023 upoštevati kot ponazoritev ali razlago, da se zagotovi dosledna uporaba.“ ; |
|
(14) |
skupna izjava pogodbenic o členu 5 Sporazuma se nadomesti z naslednjim: „SKUPNA IZJAVA POGODBENIC O ČLENU 5 SPORAZUMA Pogodbenici se strinjata, da je člen 5 Sporazuma usklajen z najnovejšim standardom OECD o preglednosti in izmenjavi podatkov v davčnih zadevah iz člena 26 vzorčne davčne konvencije OECD. Pogodbenici se zato glede izvajanja člena 5 strinjata, da bi bilo treba komentar k členu 26 vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital upoštevati kot razlago.“. |
ČLEN 2
Začetek veljavnosti in uporaba
1. Ta Protokol o spremembi začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi mesecu, v katerem pogodbenici pošljeta uradno obvestilo, da sta zaključili svoje notranje postopke.
2. Ne glede na odstavek 1 in na podlagi uradnega obvestila o zaključku svojih notranjih postopkov, potrebnih za začetek take začasne uporabe, ki ga vsaka od pogodbenic pošlje drugi pogodbenici do 31. decembra 2025, pogodbenici od 1. januarja 2026 do začetka veljavnosti tega Protokola o spremembi začasno uporabljata spremembe iz člena 1 tega Protokola o spremembi v zvezi z naslednjimi členi Sporazuma, prilogama k Sporazumu in izjavama:
|
— |
člen 1(1), pododstavka (m) in (u); |
|
— |
člen 2; |
|
— |
člen 3; |
|
— |
člen 4p; |
|
— |
Priloga I; |
|
— |
Priloga III; |
|
— |
skupni izjavi pogodbenic. |
3. Ne glede na odstavek 1 se naslov 2, z izjemo člena 4p, Sporazuma, kakor je bil spremenjen s tem Protokolom o spremembi, uporablja od prvega dne januarja prvega leta po začetku veljavnosti tega Protokola o spremembi v zvezi z davčnimi terjatvami, nastalimi po prvem dnevu januarja po podpisu tega Protokola o spremembi.
ČLEN 3
Jeziki
Ta Protokol o spremembi je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta Protokol o spremembi.
(1) Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL EU L 157, 26.6.2003, str. 38, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/48/oj).
(2) UL EU L 385, 29.12.2004, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2004/911/oj.
(3) UL EU L 333, 19.12.2015, str. 12, ELI: http://data.europa.eu/eli/prot/2015/2400/oj.
(4) Direktiva Sveta (EU) 2023/2226 z dne 17. oktobra 2023 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL EU L, 2023/2226, 24.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/2226/oj).
(5) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL EU L 64, 11.3.2011, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/16/oj).
(6) RS 235.1.
(7) RS 235.11.
(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL EU L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).
(9) Odločba Komisije 2000/518/ES z dne 26. julija 2000 po Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta o primernosti zaščite osebnih podatkov v Švici (UL ES L 215, 25.8.2000, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2000/518/oj).
(10) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL ES L 281, 23.11.1995, str. 31, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1995/46/oj).
(11) COM(2024) 7 final.
ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_prot/2025/2326/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)