V treh mesecih od datuma te objave lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizične ali pravne osebe z upravičenim interesom in s sedežem ali prebivališčem v tretji državi vložijo ugovor pri Komisiji v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

ENOTNI DOKUMENT

Označbe porekla in geografske označbe kmetijskih proizvodov

„Korytnica / Korytnická“

EU št.: PDO-SK-03409 – 4. marec 2025

1.   Ime

„Korytnica / Korytnická“

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP ☒ ZGO ☐

3.   Država, ki ji pripada opredeljeno geografsko območje

Slovaška

4.   Opis kmetijskega proizvoda

4.1   Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143

22 –

PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

2201  –

Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg

2201 10  –

Mineralne vode in sodavice

4.2   Opis kmetijskega proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

„Korytnica / Korytnická“ je ime naravne mineralne vode, ki se črpa iz dveh virov mineralne vode na opredeljenem geografskem območju, določenem v točki 5: prvi vir je vrtina S-2 („Antonín“, registrska številka LM-038), drugi pa vrtina S-7 („Klement“, registrska številka LM-039). Mineralna voda iz obeh virov vsebuje sulfat, bikarbonat ter kalcijev in magnezijev karbonat, poleg tega pa je bogata z železom, hladna in hipotonična. S hidrogeokemijskega vidika prevladuje osnovna, navadna kalcijevo-sulfatna voda z naslednjo sestavo:

Izvir Klement

Anioni (mg/l)	Kationi (mg/l)
Kloridi (Cl–): 9,93	Natrij (Na+): 6,7
Fluoridi (F–): 0,76	Kalcij (Ca2+): 581
Sulfati (SO4 2–): 1 260	Magnezij (Mg2+): 182
Hidrogenkarbonati (HCO3 –): 1 049	Kalij (K+): 5,4
Nitrati (NO3 –): < 1,0	Železo (Fe2+): 22,50
Nitriti (NO2 –): < 0,01	Litij (Li+): 0,052
	Amonijevi ioni (NH4 +): 0,12

Izvir Antonín

Anioni (mg/l)	Kationi (mg/l)
Kloridi (Cl–): 2,84 / 5,67	Natrij (Na+): 5,7
Fluoridi (F–): 0,77	Kalcij (Ca2+): 645
Sulfati (SO4 2–): 1 290	Magnezij (Mg2+): 173
Hidrogenkarbonati (HCO3 –): 1 159	Kalij (K+): 6,0
Nitrati (NO3 –): < 1,0	Železo (Fe2+): 21,83
Nitriti (NO2 –): < 0,01	Litij (Li+): 0,053
	Amonijevi ioni (NH4 +): 0,24

Možnost je odstopanje od navedenih vrednosti (največ ±5 %) glede na talne in podnebne razmere.

„Korytnica / Korytnická“ se daje v promet v prodajni embalaži kot gazirana, blago gazirana ali negazirana naravna mineralna voda. Vsebnost železa v ustekleničeni naravni mineralni vodi „Korytnica / Korytnická“ se razlikuje glede na vir, iz katerega se voda črpa, in način naknadne obdelave.

Vrtina S-7 („Klement“) se uporablja za proizvodnjo in dajanje v promet mineralne vode, ki ni obdelana z namenom odstranjevanja železa. Njena vsebnost železa lahko doseže 21,83 mg/l.

Vrtina S-2 („Antonín“) se uporablja za proizvodnjo mineralne vode, ki je obdelana z namenom odstranjevanja železa; vsebnost železa, navedena na njeni prodajni embalaži, je < 0,006 mg/l.

„Korytnica / Korytnická“ vsebuje naravno prisoten ogljikov dioksid, ki izvira iz geoloških procesov v podzemnih plasteh. Ta CO2 se v vodi raztopi že pod zemljo, zaradi česar je voda ob izteku rahlo gazirana. Ob polnjenju se lahko mineralna voda dodatno obogati z ogljikovim dioksidom, kar ji zagotavlja večjo gaziranost, daljši rok uporabnosti in izrazitejši okus. Umetno gaziranje se uporablja predvsem pri gazirani različici, ki se ji CO2 dodaja v nadzorovani količini 3,5 g/l.

4.3   Odstopanja glede izvora krme (samo za proizvode živalskega izvora z zaščiteno označbo porekla) in omejitve izvora surovin (samo za predelane proizvode z zaščiteno geografsko označbo)

Mineralna voda izvira na zadevnem geografskem območju.

4.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje mineralne vode „Korytnica / Korytnická“ potekajo na opredeljenem geografskem območju.

4.5   Posebna pravila za pakiranje, rezanje, ribanje itn. kmetijskega proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Mineralna voda se polni v higiensko neoporečno prodajno embalažo po tehnološkem postopku, ki zaradi zaprtega kroga med mestom dovoda in mestom, kjer se polni za prodajo, preprečuje vsakršno onesnaženje s tujimi elementi ali snovmi.

4.6   Posebna pravila za označevanje kmetijskega proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

5.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Opredeljeno geografsko območje se nahaja v okrožju Ružomberok, v katastrskih občinah Liptovská Osada in Liptovská Lúžna. Zahodna meja območja poteka od vrha Magurka na nadmorski višini 1 126 m do potoka Vamberský. Od tam se nadaljuje po dovozni cesti skozi zdraviliško območje in po gozdni poti ob potoku Vamberský do njegovega izvira na jugu/jugovzhodu. Nato sledi kolovozu in zavije proti vzhodu v dolino Predný úplaz. Od tam sledi potoku do navidezne črte, ki poteka med koto 1 102 m na sedlu Hiadeľské sedlo na jugu in koto 1 348 m na vrhu Skorušová na severu. S tem je določena južna meja območja. Vzhodna meja poteka po navidezni črti do vrha Skorušová. Severno mejo sestavljata severovzhodna in severozahodna mejna črta, ki ju tvori navidezna črta med kotami vrhov Skorušová, Fedorka (1 303 m) in Magurka.

6.   Povezava z geografskim območjem

Vzročna zveza temelji na pedoloških, podnebnih in hidrogeoloških razmerah na opredeljenem geografskem območju.

Naravna mineralna voda „Korytnica / Korytnická“ ima nežen okus, razmerje med kalcijem in magnezijem 3,1:1 v izviru Klement in 3,7:1 v izviru Antonín, zelo nizko vsebnost natrija, visoko vsebnost železa ter sledove stroncija. Zaradi teh značilnosti se razlikuje od drugih mineralnih vod na Slovaškem. Povprečna vsebnost natrija (Na+) v mineralni vodi „Korytnica / Korytnická“ je 5,7–6,7 mg/l. To se lahko šteje za najnižjo vsebnost soli med vsemi slovaškimi mineralnimi vodami, saj se pri drugih povprečna vsebnost natrija (Na+) giblje od 19,9 mg/l do 355 mg/l. Voda je rahlo alkalna in zaradi svoje mineralne sestave primerna za vsakodnevno uporabo.

Posebnosti naravne mineralne vode „Korytnica / Korytnická“ sta dejstvo, da med svojim nastajanjem kroži globoko pod površjem, in njena edinstvena kemijska sestava, ki vključuje makroelemente (kalcij, magnezij, natrij, kalij, sulfate in bikarbonate) ter mikroelemente (železo, mangan, litij, amonij, fluoride in kloride). Vsebuje naravno prisoten CO2 in ima temperaturo od 7 do 9 °C. Skupna mineralizacija naravne mineralne vode se giblje od 3 150 do 3 320 mg/l.

V vodi je bil zaznan stroncij, pri čemer se je najvišja izmerjena vsebnost gibala med 7,29 in 9,27 mg/l. Po balneološki razvrstitvi elementov v sledovih je stroncij pomemben element v sledovih.

Opredeljeno geografsko območje leži v jugozahodnem delu gorovja Nizke Tatre. Podlago sestavljajo predvsem apnenčaste in dolomitne kamnine, ki znatno vplivajo na mineralizacijo podzemne vode, saj vsebujejo karbonate in druge minerale, ki vodo bogatijo med njenim prehajanjem skozi podzemeljske plasti. Apnenec in dolomit spodbujata tudi nastajanje bikarbonatov ter vodi dajeta značilno sestavo, bogato s kalcijem, magnezijem in železom. Zapletena geološka in tektonska zgradba kamnin ter iz nje izhajajoče hidrogeološke razmere so ustvarile pogoje, primerne za nastanek in iztekanje mineralnih voda na geografskem območju.

Podnebje, ki je značilno za gorska območja, z mrzlimi zimami in zmerno toplimi poletji, prispeva k stabilnosti pretoka in temperature podzemne vode. To omogoča ohranjanje mineralne sestave vode. Padavine na tem območju se filtrirajo skozi apnenčaste in dolomitne kamnine, pri čemer se voda obogati z minerali, kot so železo, magnezij in kalcij. Sveže podnebje prav tako ohranja izvir čist in zaščiten, s čimer se vzdržuje visoka kakovost vode.

Hidrogeološka struktura, iz katere izvira naravna mineralna voda, je odprtega tipa, z območji infiltracije, akumulacije in iztekanja. Podzemne vode tečejo proti območju iztekanja iz kristalinskega masiva Prašivá, ki leži višje od območja iztekanja. Te vode so ločene od drugih hidrogeoloških struktur, povezanih z viri mineralne vode v Liptovski Osadi.

Višja vsebnost dvovalentnih železovih ionov v vodah izvira iz siderita, ki je razporejen po celotni kamninski podlagi. Prisotnost dvovalentnih železovih ionov v vodi je odvisna od kislosti vode in koncentracij bikarbonatnih ionov. Dvovalentni železovi ioni so bili zaznani v vseh virih mineralne vode.

Na nastanek mineralne vode in njeno kemijsko sestavo vpliva dejstvo, da prodre v velike globine, kjer ogljikov dioksid iz globljih plasti zaradi večje sposobnosti raztapljanja povečuje zmožnost mineralizacije vode. Zaradi mineraloške in petrografske sestave kamnin je glavni proces, ki oblikuje kemijsko sestavo podzemnih voda, raztapljanje karbonatov in sulfatov v werfenskih skrilavcih ter hidrolitska razgradnja silikatov. Glede na prevladujoče procese mineralizacije pri oblikovanju njihove kemijske sestave so vode karbonatno-sulfatne, sulfatne ali karbonatne.

Območje, na katerem izteka naravna mineralna voda „Korytnica / Korytnická“, ima geološko sestavo, ki se razlikuje od geološke sestave območij v neposredni okolici, poleg tega pa je od teh območij tudi fizično ločeno. To pomeni, da mineralna voda ne more iztekati nikjer drugje kot na opredeljenem geografskem območju.

Območje leži v dolini Korytnica, obdano je z Nizkimi Tatrami, zanj pa sta značilna neokrnjena narava in obilica mineralov. Geološko podlago sestavljajo predvsem apnenčaste in dolomitne kamnine, ki podzemno vodo bogatijo z minerali. Ta kombinacija kamnin in prisotnost določenih hidrogeoloških procesov ustvarjata idealne pogoje za nastanek mineralnih voda z visoko vsebnostjo železa, magnezija in kalcija. K stabilni kakovosti vode prispevajo lokalno podnebje, naravni izviri in čistost okolja.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda za geografsko označbo

https://www.indprop.gov.sk/swift_data/source/pdf/specifikacie_op_oz/SPECIFIKACIA_Korytnica.pdf

---

(1)  Uredba (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L, 2024/1143, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1143/oj).