ISSN 1831-5380
Zemljevid strani | Pravne informacije | Piškotki | Pogosto postavljena vprašanja | Kontakt | Natisni stran

5.6 Členitev besedila

Besedilo dela mora biti oblikovano tako, da je lahko berljivo. Besedilo ne sme biti preveč zgoščeno ali nepregledno, njegova vsebina mora biti primerno razčlenjena. Ravni naslovov zato ne sme biti več kot sedem. Obseg besedila pod vsakim naslovom ali podnaslovom mora ustrezati ravni tega naslova.

Nivojska členitev

Besedilo je lahko razčlenjeno na dele, naslove, poglavja, oddelke, odstavke, točke itd., in sicer z uporabo številk in črk ter pomišljajev in pik. Običajno je nivojska členitev takšna:

velike rimske številke (I, II, III, IV itd.),
velike tiskane črke (A, B, C, D itd.),
arabske številke (1, 2, 3, 4 itd.),
male tiskane črke v oklepaju ((a), (b), (c), (d) itd.),
male rimske številke v oklepaju ((i), (ii), (iii), (iv), (v) itd.),
dolgi pomišljaji (—),
pike v krepkem tisku (•).
Opomba:
Za pravila, ki veljajo za Uradni list, glej prvi del, oddelek 2.7 in „Zbirne tabele“.
Za arabskimi številkami mora stati pika; male tiskane črke in male rimske številke pišemo v oklepaju.

Običajno je besedilo členjeno tako:

Prvi del DEJAVNOSTI UNIJE

Poglavje I RAZVOJ UNIJE

Oddelek I – Splošne politične razmere

A. Proračunske pristojnosti

1. Splošni razvoj
(a) Sprejete direktive

Členitev brez številčenja

Če ne uporabljamo običajne členitve (na dele, poglavja itd.) s črkami in številkami, je treba v izvirniku določiti naslove in podnaslove, ki bodo pri postavitvi publikacije dobili natančno določene tipografske vrednosti:

DEJAVNOSTI UNIJE

RAZVOJ UNIJE

Splošne politične razmere

Proračunske pristojnosti

Splošni razvoj
Sprejete direktive

Nivojsko številčenje

Za členitev lahko uporabimo tudi decimalni sistem:

Prvi del – DEJAVNOSTI UNIJE
Poglavje I – RAZVOJ UNIJE
1. Splošne politične razmere
1.1 Proračunske pristojnosti
1.1.1 Splošni razvoj

V tem primeru je priporočljivo, da besedilo ni razčlenjeno na preveč ravni.

Neprekinjeno številčenje

Kadar publikacija vsebuje številna napotila na druge dele iste publikacije, je pogosto smiselno odstavke številčiti neprekinjeno. Te številke se nato uporabijo v napotilih, ki so tako neodvisna od končnega oštevilčenja strani.

Neprekinjeno številčenje se lahko uporabi tudi v kombinaciji z drugimi načini številčenja.

Zadnja sprememba: 5. 1. 2018
Na vrh strani
Prejšnja stranNaslednja stran