Napotila
Pravna podlaga
Sklep 69/13/Euratom, ESPJ, EGS z dne 16. januarja 1969 o ustanovitvi Urada za uradne publikacije Evropskih skupnosti (UL L 13, 18.1.1969, str. 19), razveljavljen in nadomeščen s Sklepom 2009/496/ES, Euratom Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, Sodišča Evropskih skupnosti, Računskega sodišča, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij z dne 26. junija 2009 o organizaciji in delovanju Urada za publikacije Evropske unije (UL L 168, 30.6.2009, str. 41):
„Člen 1
Urad za publikacije Evropske unije je medinstitucionalni urad, katerega naloga je, da pod najboljšimi možnimi pogoji zagotavlja izdajo publikacij institucij Evropskih skupnosti in Evropske unije.“
*
Odbor Komisije za usklajevanje publikacij je opredelil pojem publikacija kot „razmnoženo besedilo, katerega izdaja pomeni proračunski odhodek in ki je namenjeno predvsem javnosti“.
Naloge Urada za publikacije so, med drugim:
Opis pristojnosti
Slogovni priročnik pripravljajo naslednje enote:
Glavna naloga medinstitucionalnega odbora je imenovanje uradnih predstavnikov, ki neposredno sodelujejo pri delu v okviru jezikovnih skupin. V primeru večjih težav ima ta odbor lahko vlogo razsodnika.
Oddelek za splošno usklajevanje je odgovoren za celotno vodenje postopka; določi razpored dela, skrbi za usklajenost odločitev, ki so jih sprejele različne skupine, zagotavlja posodabljanje in razvoj postopka. Hkrati je pristojen za upravljanje celotne spletne strani priročnika in neposredno sodeluje pri njenem razvoju.
Pod nadzorom oddelka za splošno usklajevanje so jezikovne skupine odgovorne za pripravo in nadaljnje urejanje svoje različice priročnika. Predstavniki Urada za publikacije v navedenih skupinah zagotavljajo koordinacijo posameznih del in skrbijo za posredovanje informacij oddelku za splošno usklajevanje. Jezikovne skupine sestavljajo predstavniki različnih jezikovnih enot institucij: pravniki lingvisti, prevajalci, terminologi, korektorji itd.
Poleg tega potekajo redna posvetovanja z različnimi organi odločanja glede na predmet obravnave, zlasti z Generalnim sekretariatom, službo za protokol in službami za zunanje odnose Komisije. Tesni stiki se vzdržujejo tudi z različnimi mednarodnimi organizacijami, zlasti na področju standardizacije (ISO).