Boj proti potrati hrane: priložnost, da EU izboljša učinkovitost rabe virov v verigi preskrbe s hrano

Povzetek

I

Potrata hrane je svetoven problem, katerega pomembnost na javni in politični agendi se je v zadnjih letih večala. Problem bo postajal vse večji, še zlasti ker bo treba nahraniti čedalje večje svetovno prebivalstvo. Hrana je dragocena dobrina, njena proizvodnja pa lahko zahteva veliko virov. Sedanje ocene kažejo, da se na svetu potrati ali izgubi približno tretjina hrane, proizvedene za prehrano ljudi, to pa ima gospodarske in okoljske posledice.

II

Glede na to ozadje je Sodišče preučilo vlogo, ki jo lahko EU igra v boju proti potrati hrane. Pregledali smo do zdaj sprejete ukrepe in to, kako različni instrumenti politik EU zmanjšujejo potrato. Osredotočili smo se na ukrep preprečevanja potrate hrane in ukrep darovanja, ki sta najbolj zaželena načina boja proti potrati hrane.

III

Pri reviziji je bilo preučeno naslednje vprašanje: Ali EU z uspešnim bojem proti potrati hrane prispeva k učinkoviti rabi virov v verigi preskrbe s hrano? Ugotovljeno je bilo, da to EU za zdaj ne uspeva, vendar pa so v poročilu opisani načini, kako bi bilo mogoče sedanje politike uspešneje uporabljati za obravnavo tega problema. Za številne potencialne izboljšave niso potrebne nove pobude ali več javnega financiranja, pač pa boljša uskladitev obstoječih politik, izboljšano usklajevanje in jasna opredelitev zmanjšanja potrate hrane kot cilja politik. Natančneje je bilo pri reviziji ugotovljeno:

1. kljub vse večji pomembnosti potrate hrane na politični agendi so se ambicije Komisije v zvezi s potrato hrane sčasoma zmanjšale. Dosedanji ukrepi so bili razdrobljeni in nestalni, na ravni Komisije pa ni dovolj usklajevanja. To, da ni skupne opredelitve potrate hrane in dogovorjenega izhodišča, glede na katerega bi bilo mogoče zastavljati cilje zmanjšanja odpadkov, je oviralo nadaljnji napredek;
2. potrata hrane je problem v celotni verigi preskrbe s hrano, zato bi bilo treba ukrepe usmerjati na celotno verigo, kar bi vsem udeležencem potencialno prineslo koristi. Poudarek bi bilo treba dati preprečevanju potrate, saj so koristi pri tem večje kot pri poznejšem odstranjevanju odpadkov. Čeprav obstaja več politik EU, ki bi lahko potencialno prispevale k boju proti potrati hrane, se ta potencial ne izkorišča, prav tako pa tudi ne ponujene priložnosti. Ocena učinka, ki ga imajo različne politike EU na boj proti potrati hrane, ni bila opravljena. Pri tem imajo vlogo vsa glavna področja politik, kot so kmetijstvo, ribištvo in varnost hrane, ki bi lahko pripomogla k boljšemu boju proti potrati hrane. Priznati je treba, da so imele spremembe politik, vključno z reformama SKP in ribiške politike, sčasoma pozitiven učinek. Premik od kmetijske politike na podlagi intervencij je na primer zmanjšal prekomerno proizvodnjo. Poročilo opozarja na več dobrih praks, vendar je bil njihov pozitiven učinek naključen, ne pa rezultat usmerjenih ukrepov politik;
3. pri darovanju hrane bi bilo mogoče obravnavati več sedaj obstoječih ovir, kot so različne razlage pravnih določb, da bi se olajšalo darovanje hrane, ki bi bila sicer potratena.

IV

V poročilu so izrečena tri priporočila:

1. strategijo EU za boj proti potrati hrane bi bilo treba okrepiti in bolje uskladiti. Komisija bi morala graditi na svojih začetnih ukrepih in razviti akcijski načrt za prihodnja leta;
2. pri usklajevanju različnih politik, ki imajo potencial za boj proti potrati hrane, bi morala Komisija te odpadke upoštevati v svojih prihodnjih ocenah učinka in bolje uskladiti različne politike EU, ki lahko prispevajo k boju proti njim;
3. za spodbujanje darovanja hrane, ki bi bila sicer potratena, bi bilo koristno, če bi Komisija razjasnila razlago pravnih določb, ki lahko odvračajo od darovanja. Komisija bi morala spodbujati nadaljnje izkoriščanje obstoječih možnosti darovanja in razmisliti o tem, kako naj spodbudi darovanje na drugih področjih politik.

Uvod

01

Potrata hrane je priznan problem, ki je v zadnjih letih pridobil na političnem in socialnem pomenu. Potreba po boju proti potrati hrane je bila v zadnjem desetletju izražena v številnih političnih izjavah na visoki ravni. Do potrate prihaja v celotni verigi preskrbe s hrano v fazah proizvodnje, predelave, maloprodaje in porabe. Opredeliti jo je mogoče na veliko različnih načinov, za njeno merjenje pa ni enotne metodologije, vendar je splošno priznano, da se na svetovni ravni potrati ali izgubi približno tretjina hrane¹, proizvedene za prehrano ljudi. Združeni narodi ocenjujejo, da gospodarski in okoljski stroški, povezani s potrato hrane, letno znašajo približno 1,7 bilijona USD.

Tema revizije

Kako opredeliti potrato hrane?

02

Za zdaj na ravni EU ni dogovorjene opredelitve potrate hrane. Države članice uporabljajo različne opredelitve, svojo opredelitev pa ima tudi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO)².

03

Julija 2014 je bil v okviru evropskega raziskovalnega projekta FUSIONS predlagan drugačen okvir za opredelitev živilskih odpadkov³, marca 2016 pa je bila v okviru istega projekta predlagana metodologija za merjenje in spremljanje količin živilskih odpadkov⁴. Bolj pred kratkim, junija 2016, je partnerstvo med več deležniki⁵ objavilo svetovni standard evidentiranja in poročanja za izgubo in potrato hrane.

04

Za namene tega poročila potrata hrane pomeni vsak proizvod ali del proizvoda, ki je bil pridelan, ulovljen ali predelan za prehrano ljudi in bi ga bilo mogoče zaužiti, če bi bil drugače obravnavan ali skladiščen. Čeprav priznavamo, da ta opredelitev morda ni neposredno združljiva z veljavnim regulativnim okvirom EU, se z njim ne ujemajo tudi druge opredelitve, ki jih uporabljajo FUSIONS, FAO in države članice, obiskane med revizijo.

Hierarhija ravnanja z odpadki na področju potrate hrane

05

V hierarhiji ravnanja z odpadki so ukrepi za ravnanje z odpadki prednostno razvrščeni od najbolj do najmanj zaželenih na podlagi okoljske trajnosti. V okvirni direktivi EU o odpadkih⁶ je opredeljena hierarhija ravnanja z odpadki EU⁷. To hierarhijo je mogoče uporabljati za potrato hrane, vendar bi jo bilo treba nekoliko prilagoditi, da bi zajela posebnosti hrane. Več držav članic je hierarhijo ravnanja z odpadki prilagodilo za hrano, razvrstitev po zaželenosti pa je prikazana na sliki 1.

06

Po opredelitvi potrate hrane, ki se uporablja za to poročilo, pomeni potrata spodnje tri plasti zgornje hierarhije (recikliranje, druga predelava in odstranjevanje). Zgornje tri plasti (preprečevanje potrate, darovanje in krma) so ukrepi, ki jih je mogoče izvesti, preden se hrana potrati. Te tri plasti so najbolj zaželene (z gospodarskega in okoljskega stališča). Ta revizija je osredotočena na preprečevanje potrate in darovanje, ki sta najvišji plasti te hierarhije.

Podatki o potrati hrane

07

Evropska komisija navaja, da se v EU vsako leto potrati približno 88 milijonov ton hrane⁸. Po ocenah se bo skupna količina potratene hrane v EU do leta 2020 povečala na približno 126 milijonov ton, če ne bodo sprejeti dodatni preventivni ukrepi⁹. Podatki o potrati hrane se v različnih virih močno razlikujejo. Eden od razlogov za to so očitno različne razlage tega, kaj je potrata hrane (torej to, da ni dogovorjene opredelitve), in različne metodologije za njihovo merjenje. V različnih študijah so za vsak sektor verige preskrbe s hrano predstavljeni drugačni podatki. V tabeli 1 so prikazani rezultati nekaj izbranih študij, ki kažejo, da do potrate hrane prihaja v celotni verigi preskrbe s hrano. Pri primerjavi rezultatov pa je treba upoštevati, da uporabljeni metodologija in opredelitev potrate hrane nista enotni.

Tabela 1

Delež potrate hrane v različnih fazah verige preskrbe s hrano (v %) glede na podatke iz različnih študij¹

	FAO (Evropa)	Foodspill (Finska)	FH Münster (Nemčija)	Bio Intelligence Service (EU)	Fusions2 (EU)
Proizvodni sektor	23	19–23	22	34,2	11
Predelovalni sektor	17	17–20	36	19,5	19
Maloprodajni sektor	9	30–32	3	5,1	17
Potrošniki	52	28–31	40	41,2	53

1 Analiza Svetovnega inštituta za vire na podlagi dokumenta FAO Global food losses and waste – extent, causes and prevention (izguba in potrata hrane po svetu – obseg, vzroki in preprečevanje) iz leta 2011. Rim: ZN FAO. Junij 2013; http://www.mtt.fi/foodspill, 2011; https://www.fh-muenster.de/isun/lebensmittelabfall-projekte.php, 2012; izračuni Institute for Technology Assessment and Systems Analysis (inštituta za ocenjevanje tehnologij in analizo sistemov) na podlagi metodologije SIK (švedskega inštituta za hrano in biotehnologijo) (Gustavsson et al., 2013); FUSIONS, Estimates of European food waste levels (ocene ravni potrate hrane v Evropi), 2016.

2 Študija priznava, da pri tej oceni obstaja zmerno visoka negotovost (str. 27). Ocene zlasti pri podatkih za proizvodni sektor temeljijo na podatkih iz samo šestih držav, ocenjena negotovost v višini ±17 % pa je verjetno podcenjena (str. 21).

Do potrate hrane prihaja v celotni verigi preskrbe s hrano

08

Do potrate hrane prihaja v situacijah, ki so lahko zelo različne, vendar se pojavljajo v vsaki fazi verige preskrbe s hrano. Različni načini tratenja hrane so bili analizirani v več študijah¹⁰. Več takšnih situacij je prikazanih na sliki 2.

Stroški potrate hrane

09

Stroškov, ki nastajajo zaradi potrate hrane, je vsaj dvoje: gospodarski in okoljski stroški. Gospodarski stroški ne zajemajo samo stroškov, povezanih z vrednostjo samih proizvodov, pač pa tudi stroške proizvodnje, prevoza in skladiščenja zavrženih proizvodov ter stroške za ravnanje z njimi. Z okoljskega stališča je potrata hrane tratenje virov, ki poteka v celotnem življenjskem krogu proizvoda, in sicer zemljišč, vode, energije in drugih vložkov, ter nato povečanje emisij toplogrednih plinov.

10

Zaradi težav pri pridobivanju popolnih, zanesljivih in usklajenih podatkov o sedanji količini potratene hrane je vsaka ocena stroškov odpadkov premalo zanesljiva. V okviru nekaterih študij pa se je kljub temu skušalo ugotoviti stroške potrate hrane. Te številke je mogoče uporabiti kot kazalnike tega, kakšen je potencialni obseg vprašanja potrate hrane.

11

FAO je opravila oceno stroškov potrate hrane v svetovnem merilu. Pri tem je ugotovila, da ob ocenjenih gospodarskih stroških v višini 1 bilijona USD letno (vrednost potratenih proizvodov in subvencij za njihovo proizvodnjo) okoljski stroški (kot so emisije toplogrednih plinov, pomanjkanje vode in erozija) dosežejo še približno 700 milijard USD¹¹.

Potrata hrane in tržne sile

12

Razlogi za potrato hrane se razlikujejo glede na vlogo vsakega akterja v verigi preskrbe s hrano. Nosilci dejavnosti (proizvajalci, predelovalci in trgovci na drobno) odločitve običajno sprejemajo tako, da bi ustvarili čim večji dobiček, čeprav te odločitve lahko vplivajo na nekolikšno potrato hrane. Različni nosilci dejavnosti sicer ne nameravajo tratiti hrane, vendar je to vseeno pogosta posledica.

13

Potrošniki odločitve, ki lahko vodijo do potrate hrane, sprejemajo iz povsem drugačnih razlogov, saj jim je pomembno, da so zadovoljni, kar zadeva zadovoljevanje prehranskih potreb ali druge vidike (npr. kakovost, obilje, raznolikost, cena itd.).

14

Vzroki za potrato hrane so neločljivo povezani z vprašanjem, kdo plača stroške potratene hrane. V zvezi z gospodarskimi stroški potrate hrane obstajajo vsaj tri različne skupine, ki jih plačujejo: potrošniki, posamezni nosilci dejavnosti v okviru verige preskrbe s hrano in dobrodelne organizacije.

• Nosilci dejavnosti v okviru verige preskrbe s hrano stroške potrate hrane internalizirajo in jih vključijo v končno maloprodajno ceno proizvoda. Trgovec na drobno na primer verjetno določi dovolj visoko ceno proizvoda, da so vanjo zajeti stroški prodanih proizvodov in proizvodov, ki predvidoma ne bodo prodani,
• del stroškov potrate hrane se lahko prenese z enega nosilca živilske dejavnosti na drugega. Če na primer med nosilci dejavnosti obstaja veliko neravnotežje pogajalske moči, se lahko stroški potrate hrane prenesejo na nosilca z manj moči,
• del stroškov potrate hrane se lahko tudi eksternalizira na dobrodelne organizacije v obliki darovanja hrane. Dobrodelne organizacije pogosto krijejo stroške razvrščanja, skladiščenja, obravnave in ravnanja s proizvodi, ki bi jih sicer plačali nosilci dejavnosti, ki so to hrano podarili.

Okoljske stroške potrate hrane plačuje družba kot celota, predvsem z vse večjim pomanjkanjem naravnih virov (kar lahko dolgoročno pomeni povečanje cen teh virov). V Prilogi I je na podlagi dveh konkretnih primerov prikazano, kako tržne sile vplivajo na potrato hrane. Poročilo sicer ni osredotočeno na te tržne sile, vendar priznavamo njihovo pomembnost pri boju proti potrati hrane. Tudi Komisija in Evropski parlament¹² sta priznala vlogo, ki jo igrajo te sile v verigi preskrbe s hrano.

Potrata hrane in EU

15

Potrata hrane je svetoven problem. Čeprav imajo ukrepi EU na področju potrate hrane že po opredelitvi le omejen učinek na svetovni ravni, pa lahko EU kot pomembna mednarodna akterka vpliva na količino potratene hrane z različnimi politikami v njeni pristojnosti (kot so skupna kmetijska politika, skupna ribiška politika, politika na področju varnosti hrane in politika na področju ravnanja z odpadki). V tem kontekstu odgovornost nosi Komisija, ki predlaga pravne določbe EU, ki bi lahko vplivale na potrato hrane.

16

Na ravni Evropske komisije je za dosje potrate hrane zadolžen Generalni direktorat (GD) za zdravje in varnost hrane. V tem okviru izvaja več ukrepov (kot je ustanavljanje delovnih in strokovnih skupin) in komunikacijskih pobud. Pri preprečevanju potrate hrane sodeluje tudi več drugih generalnih direktoratov Komisije, saj lahko na količino potratene hrane vpliva več politik (kot so kmetijska politika, ribiška politika, politika na področju varnosti hrane in politika na področju ravnanja z odpadki) in določb EU (glej Prilogo II).

17

Pri potrati hrane je enako pomembna tudi odgovornost držav članic. Te lahko z načinom, na katerega izvajajo določbe EU, podpirajo preprečevanje potrate hrane in darovanje hrane ali ju ovirajo. Njihova odgovornost je zelo verjetno še pomembnejša, saj lahko uvajajo lastne pobude (zunaj okvira EU) za boj proti potrati hrane¹³.

Revizija

Obseg revizije in revizijski pristop

18

Obstaja veliko študij o potrati hrane, toda nobena ni osredotočena na odgovornost EU¹⁴ na tem področju. Zato je Sodišče pri reviziji skušalo zagotoviti izčrpno analizo teme potrate hrane z vidika celotne EU.

19

Zavedamo se, da imajo politike in pravne določbe, ki smo jih pregledali pri tej reviziji, poleg preprečevanja potrate hrane tudi druge cilje. Vseeno pa različni instrumenti EU, ki ne obravnavajo neposredno problema potrate hrane, vplivajo na vedenje različnih akterjev v verigi preskrbe s hrano. To vedenje lahko poveča ali zmanjša količino potratene hrane. EU lahko vpliva na potrato hrane z različnimi skladi, ki so ji na razpolago, in z različnimi določbami, ki vplivajo na delovanje akterjev v verigi preskrbe s hrano. Ta revizija je bila osredotočena izključno na preprečevanje potrate in darovanje, saj sta ta ukrepa po hierarhiji ravnanja z odpadki najbolj zaželena načina boja proti potrati hrane (glej sliko 1).

20

Ugotovili smo, kateri instrumenti EU (skladi in pravne določbe, ki niso povezane s skladi), navedeni v Prilogi II, vplivajo na preprečevanje potrate hrane in/ali pripomorejo k darovanju. Za namene tega poročila smo sektorje verige preskrbe s hrano razvrstili v štiri skupine (proizvajalci, predelovalci, trgovci na drobno in potrošniki).

21

Glavni cilj revizije je bil oceniti, ali pravne določbe EU in to, kako jih države članice izvajajo, prispeva k pozitivnemu vedenju različnih akterjev v verigi preskrbe s hrano na področju potrate hrane. Splošno revizijsko vprašanje, ki ga je Sodišče obravnavalo, je bilo:

Ali EU z uspešnim bojem proti potrati hrane prispeva k učinkoviti rabi virov v verigi preskrbe s hrano?

22

Pri reviziji je bil preučen le učinek politik in pravnih določb na potrato hrane v EU, ne pa tudi učinek v državah izven EU.

23

V poročilu je najprej ocenjeno, v kakšnem obsegu je Komisija kot izvršna veja EU ukrepala na podlagi političnih izjav na visoki ravni, ki se nanašajo na bolj proti potrati hrane. Nato so v njem opisane možnosti za boj proti potrati hrane, ki niso vključene v obstoječe politike.

24

Obdobja, ki jih je zajela revizija:

• za sklade v okviru skupne kmetijske politike (SKP) obdobji 2007–2013 in 2014–2020,
• za Evropski sklad za ribištvo (ESR) obdobje 2007–2013 in za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) obdobje 2014–2020,
• za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) obdobje 2014–2020,
• za pravne določbe, ki niso povezane s skladi, je revizija zajela določbe, ki so veljale v času revizije, in objavljene predloge novih določb.

25

Revizija je potekala od julija 2015 do maja 2016¹⁵, revizijski dokazi pa so bili zbrani:

• s pregledi dokumentacije in pogovori s predstavniki oddelkov Komisije. Revizija je zajela šest generalnih direktoratov: GD za zdravje in varnost hrane (SANTE), GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GROW), GD za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), GD za okolje (ENV), GD za pomorske zadeve in ribištvo (MARE), GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (EMPL),
• z revizijskimi obiski v petih državah članicah: v Italiji (Lacij), na Nizozemskem, Portugalskem, v Romuniji in na Finskem. V vsaki od teh držav članic so bili obiski običajno opravljeni na ministrstvu za kmetijstvo (v zvezi s SKP in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo), ministrstvu za okolje (v zvezi s strategijo in temami, povezanimi z direktivo o odpadkih), ministrstvu za socialne zadeve (v zvezi s Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim), ministrstvu za zdravje (v zvezi s svežnjem o higieni živil) in na ministrstvu za finance (v zvezi s finančnimi spodbudami). Izvedeni so bili tudi obiski na kraju samem pri ustreznih upravičencih EU,
• s posvetovalnimi sestanki z ustreznimi deležniki, vključno z Odborom profesionalnih kmetijskih organizacij (COPA) in Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), organizacijo maloprodajnih združenj Independent Retail Europe, predstavniki WRAP (dobrodelne organizacije v Združenem kraljestvu), SOMARO (romunske neprofitne organizacije) in evropskega raziskovalnega projekta FUSIONS, s poslancem francoske narodne skupščine, predstavniki delovnega odbora zgornjega doma parlamenta Združenega kraljestva ter s predstavnikom Združenega kraljestva na sestankih odbora za standarde UNECE.

Opažanja

Na podlagi političnih izjav na visoki ravni ni bilo uvedenih dovolj ukrepov

26

Pomembnost boja proti potrati hrane se je v zadnjih letih večala in začel se je pojavljati na javnih agendah na vseh političnih ravneh (glej Prilogo III). Evropski parlament je večkrat pozval Komisijo (v letih 2011, 2012, 2015 in 2016), naj ukrepa za zmanjšanje potrate hrane. Države članice so začele določati cilje za zmanjšanje potrate hrane, Svet Evropske unije, skupina G-20 in Združeni narodi pa so poudarili potrebo po boju proti potrati hrane v celotni verigi preskrbe s hrano. Primeri so:

• Evropski parlament: „prav tako Komisijo poziva k pripravi praktičnih ukrepov za razpolovitev živilskih odpadkov do leta 2025 in hkrati za preprečitev nastajanja bioloških odpadkov“ (2011),
• skupina G-20 meni: zmanjšanje izgube in potrate hrane je dober cilj za skupno ukrepanje skupine G-20 (2015),
• Združeni narodi so v svoji agendi za trajnostni razvoj navedli, da je njihov cilj, da se svetovni živilski odpadki na prebivalca na maloprodajni ravni in ravni potrošnika do leta 2030 prepolovijo, izguba hrane v proizvodni verigi in verigi preskrbe s hrano, vključno z izgubo po spravilu, pa zmanjša (2015),
• Svet Evropske unije podpira prizadevanja vseh akterjev za zmanjšanje potrate hrane, kar bo prispevalo k uresničitvi cilja trajnostnega razvoja 12.3, tj. k prepolovitvi količine živilskih odpadkov na prebivalca, ki nastanejo na ravni maloprodaje in ravni potrošnikov, do leta 2030 na svetovni ravni, ter zmanjšanju izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, vključno z izgubo po spravilu oziroma pridelavi (2016)¹⁶.

Kljub tem ponavljajočim se političnim izjavam je odziv Komisije sčasoma postal manj ambiciozen, dosedanji ukrepi pa so bili razdrobljeni in nestalni.

Strateški dokumenti Komisije sčasoma postajajo manj ambiciozni

27

Komisija bi kot izvršna veja EU morala obravnavati politične izjave na visoki ravni iz zadnjih let. Od leta 2011 je objavila več dokumentov, s katerimi se je zavezala boju proti potrati hrane:

• septembra 2011 je v sporočilu Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri¹⁷, opredelila hrano kot enega od ključnih sektorjev, v katerih bi bilo treba izboljšati učinkovitost virov. V istem dokumentu je bila tudi najavljena objava sporočila o trajnostni preskrbi s hrano v letu 2013, v katerem naj bi Komisija med drugim nadalje ocenila, kako omejiti potrato hrane v celotni verigi preskrbe s hrano. To sporočilo do junija 2016 še ni bilo objavljeno,
• po javnem posvetovanju Komisije poleti 2013 o trajnostnem prehranskem sistemu, ki je zajemalo preprečevanje in zmanjševanje potrate hrane, je Komisija julija 2014 objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta¹⁸, ki med drugim spreminja direktivo o odpadkih. Predlog nove direktive o odpadkih pa je decembra 2014 umaknila, ker ga namerava nadomestiti z ambicioznejšim predlogom¹⁹,
• decembra 2015 je Komisija sprejela sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo, ki je zajemal spremenjene zakonodajne predloge o odpadkih. V tem predloge je vključeno tudi vprašanje boja proti potrati hrane.

28

Kljub temu pa ob analizi teh dokumentov ugotavljamo, da so se ambicije Komisije v zvezi s potrato hrane sčasoma zmanjšale. Kot je prikazano na sliki 3, so se cilji na področju zmanjšanja potrate hrane zmanjšali, uvedba obveznosti, da bi države članice poročale o potrati hrane, je bila preložena, rok, v katerem naj bi Komisija sprejela izvedbeni akt s skupno metodologijo za merjenje potrate hrane, je bil večkrat podaljšan, še vedno pa tudi ni opredelitve potrate hrane, ki bi se uporabljala v vsej EU. Poleg tega ni bilo nikoli opredeljeno izhodišče (referenčna stopnja za določeno leto), glede na katerega bi se zastavili cilji za zmanjšanje potrate hrane (glej okvir 1).

29

Posebna politika EU za področje potrate hrane sicer ne obstaja, vendar različne politike EU vplivajo ali bi lahko vplivale na te odpadke. Komisija pa teh politik ni pregledala, da bi ocenila, ali so dovolj usklajene s potrebo po boju proti potrati hrane (o tej temi je več govora v odstavkih 33 do 80). Države članice so priznale potrebo po boju proti potrati hrane in so, glede na pomanjkanje usklajene politike na ravni EU, to vprašanje obravnavale na različne načine, vključno z zakonodajnimi pristopi (glej okvir 2). Nekatere države članice so Komisijo izrecno pozvale k ukrepanju na ravni EU (glej okvir 3).

Razdrobljeni in nestalni ukrepi na tehnični ravni

30

Čeprav se priznava, da se je o potrati hrane razpravljalo na več forumih (npr. forum na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano), so bili ukrepi Komisije na tehnični ravni omejeni na ustanavljanje delovnih in strokovnih skupin. Te skupine so bile vzpostavljene za posvetovanje z deležniki ter podporo Komisiji in državam članicam pri ugotavljanju načinov, na katere bi bilo mogoče preprečiti in zmanjšati potrato hrane, ne da bi bila ogrožena varnost hrane. Leta 2012 je Komisija ustanovila delovno skupino za izgubo in potrato hrane (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina). Udeleženci te delovne skupine so bili deležniki v verigi preskrbe s hrano²¹ in predstavniki različnih oddelkov Evropske komisije²².

31

Leta 2014 je Komisija ustanovila strokovno skupino za izgubo in potrato hrane (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina). Udeleženci te strokovne skupine so bili predstavniki držav članic in predstavniki različnih zadevnih direktoratov²³ Evropske komisije. Ta skupina se je do zdaj sestala dvakrat. Jeseni 2015 je Komisija povabila strokovnjake iz držav članic k udeležbi na posebni konferenci o preprečevanju potrate hrane, ki je potekala oktobra 2015 v okviru Expa 2015. Aprila 2016 je objavila razpis za zbiranje predlogov za sodelovanje v novi platformi, uvedeni za obravnavo vprašanj potrate hrane. Ni bilo razjasnjeno, ali bo ta platforma delovala hkrati s strokovno skupino ali jo bo nadomestila.

32

Sestanki delovne in strokovne skupine niso bili dovolj pogosti, da bi dali zagon za resnične spremembe (glej okvir 4). Ukrepi v zvezi s potrato hrane so trpeli tudi zaradi pomanjkanja kontinuitete, ki so ga po eni strani povzročile spremembe področij odgovornosti znotraj Komisije²⁴, po drugi strani pa to, da so bili udeleženci sestankov v strokovni in delovni skupini različni.

Obstoječe politike bi bilo mogoče bolje uskladiti, da bi bile bolj uspešne pri boju proti potrati hrane

33

EU na več načinov vpliva na življenje ljudi v Evropi, na primer z uredbami ali direktivami, včasih pa tudi s financiranjem projektov, naložb ali nekaterih praks, ki spodbujajo določene načine vedenja. Pregledali smo področja politik EU, za katere je verjetno, da bodo vplivale na vedenje različnih akterjev v verigi preskrbe s hrano na področju potrate hrane (kmetijstvo, ribištvo, varnost hrane, okolje, socialne zadeve in obdavčenje). Preprečevanje potrate hrane sicer ni glavni cilj teh politik, toda naše delo je bilo osredotočeno na vidike, ki bi lahko pripomogli k preprečevanju potrate hrane ali olajšali darovanje hrane. Ugotovili smo več možnosti za vključitev boja proti potrati hrane v obstoječe politike. Te možnosti je treba še izkoristiti.

Uskladitev politik za izboljšano preprečevanje potrate hrane

Skupna kmetijska politika (SKP)

34

Do potrate hrane prihaja v celotni verigi preskrbe s hrano (glej tabelo 1). SKP lahko z neposrednimi plačili, tržnimi ukrepi in plačili za razvoj podeželja vpliva na tratenje hrane v različnih fazah verige preskrbe s hrano, in sicer v fazi proizvodnje, predelave in maloprodaje. Glede na to, da nova SKP močno poudarja pojem učinkovite rabe virov²⁶, je tudi razumno pričakovati, da bo SKP obravnavala temo potrate hrane.

Razvoj SKP v preteklosti in sedanja narava neposrednih plačil

35

V prvih letih SKP so fiksne cene proizvodov in izvozna nadomestila spodbujali kmete k proizvodnji kmetijskih proizvodov. Od sedemdesetih let do začetka devetdesetih let 20. stoletja je to vodilo do presežkov in zelo velikih zalog proizvodov, kot so maslo, posneto mleko v prahu, žita in govedina po vsej EU. Stopnje pomoči so bile v okviru reforme SKP leta 1992 močno znižane, za nadomestitev znižanja pa so bila uvedena vezana neposredna plačila²⁷. Od leta 2005 je bila naslednji korak proti na trgu osnovani SKP ločitev neposrednih plačil od proizvodnje. Odhodki EU za izvozna nadomestila so se od devetdesetih let 20. stoletja znižali in zdaj so vse stopnje izvoznih nadomestil določene na nič.

36

Po teh zaporednih reformah SKP so se proizvodni presežki izrazito zmanjšali, zmanjšala pa se je tudi stopnja intervencijskih zalog. S prehodom s podpore za proizvodnjo na podporo za proizvajalce se je prekomerna proizvodnja iz zgodnejših let uspešno zmanjšala, kar je verjetno prispevalo k zmanjšanju potrate hrane.

37

Zdaj se z večino neposrednih plačil ne podpira več proizvodnja določene kmetijske rastline ali proizvoda, zato ta plačila s finančno podporo proizvajalcem samo posredno prispevajo k proizvodnji kmetijskih proizvodov. Leta 2013 so neposredna plačila EU znašala 41,7 milijarde EUR. Po podatkih FAOSTAT je EU v istem letu proizvedla spodaj navedene količine proizvodov (glej tabelo 2). Na sliki 4 so prikazane letne količine potratene hrane za kmetijske proizvode po vsem svetu. Ta sklopa podatkov sicer nista neposredno primerljiva, vendar kažeta, da se podpora EU neposredno ali posredno namenja proizvodom, katerih bistvena količina na svetovni ravni se potrati.

Tabela 2

Količine kmetijske proizvodnje v EU v letu 2013 (v milijonih ton)

Žita	Škrobaste korenovke	Oljnice in stročnice	Sadje	Meso	Mleko in jajca	Zelenjava
309,55	54,44	34,62	62,19	44,3	164,33	64,66

Vir: FAOSTAT.

38

Omejen delež neposrednih plačil EU (leta 2014 približno 6 %) je še vedno povezan s proizvodnjo. V tem kontekstu lahko države članice uporabljajo prostovoljno vezano podporo. V okviru te sheme (na voljo je od leta 2015) je večina držav članic povečala svoj delež vezane podpore v svojih neposrednih plačilih. V desetih državah članicah se je delež vezanih plačil povečal za več kot 10 odstotnih točk (npr. na Poljskem je leta 2014 predstavljal 3,5 % neposrednih plačil, leta 2015 pa se je povečal na 15 %). V še petih državah članicah se je ta delež povečal za več kot sedem odstotnih točk. Najpomembnejši sektorji, ki prejemajo vezana plačila, so sektorji govedine (41 % celote), mleka (20 %), ovc in koz (12 %) ter beljakovinskih rastlin (11 %).

39

Vezana podpora „se lahko odobri le sektorjem ali regijam države članice, v katerih se določene vrste kmetovanja ali določeni kmetijski sektorji, ki so posebej pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov, spopadajo s težavami“²⁸. Za primer sektorja mleka številke kažejo, da več držav članic (Češka, Francija, Poljska, Italija, Španija, Litva, Slovaška in Malta) s prostovoljno vezano podporo podpira vse svoje proizvajalce mleka. Ker je podpora vezana na število krav molznic, ki ga sporočijo države članice, lahko v praksi spodbuja ohranjanje ali celo povečevanje obstoječe proizvodnje, čeprav je namen uredbe to preprečiti²⁹. Pri reviziji so bili ugotovljeni primeri, v katerih se je to zgodilo. Komisija priznava, da njeni pregledi ne pokrivajo tega tveganja. Z vidika potrate hrane vezana plačila spodbujajo proizvodnjo določenih proizvodov, pri katerih obstaja tveganje, da po njih ne bo povpraševanja.

40

Komisija ni izvedla nobene študije o učinku zaporednih reform SKP (vključno z ločevanjem) na količine kmetijske proizvodnje in o ocenjenem učinku tega na potrato hrane. V svoje ocene učinka neposrednih plačil EU ni nikoli zajela ocene potrate hrane, poleg tega pa ni ocenila učinka,ki ga imajo vezana plačila na spodbujanje dobave določenih proizvodov, pri katerih obstaja tveganje, da po njih ne bo povpraševanja (glej sliko 4).

Tržni ukrepi

41

Intervencijski ukrepi na trgih (javne intervencije, zasebno skladiščenje, umiki s trga, zeleno obiranje in opustitev spravila) predstavljajo le majhen delež proračuna za SKP, njihova uporaba pa po reformi SKP leta 1992 od sredine devetdesetih let 20. stoletja stalno upada. Ti ukrepi se uporabljajo kot podpora odstranitvi (prihodnjih) zalog, ki presegajo povpraševanje, če se cene znižajo. Proizvode je mogoče skladiščiti, dokler se tržna cena ne poveča, in jih nato vrniti na trg za prodajo, izvoz ali darovanje, ali pa jih odstraniti drugače (npr. jih uničiti). Zato tržni ukrepi pri zelenem obiranju in opustitvi spravila neposredno povzročajo potrato hrane, povzročijo pa lahko tudi razmetavanje s hrano, zlasti pri umikih s trga.

42

Po navedbah Komisije imajo tržni ukrepi dva glavna cilja: a) trajno tržno usmerjenost in b) varnostno mrežo za kmete v primeru hudih motenj na trgu³⁰. Komisija pa ni določila obsega varnostne mreže, zato bo morda, odvisno od uporabe tržnih ukrepov, dosežen samo eden od teh dveh ciljev. Navedba iz švedske študije³¹ ponazarja razmerje med uporabo tržnih ukrepov in potrato hrane: če so cene tako nizke, da situacija šteje za kritično, kmetijska politika EU nudi podporo pridelovalcem; če se ta sredstva porabijo v podporo situaciji strukturne prekomerne proizvodnje in ne samo v trenutnih krizah, to lahko utrdi strukturno neravnovesje, pa tudi poveča potrato hrane.

43

Uporaba mehanizma javne intervencije se je od reforme SKP leta 1992 nenehno zmanjševala. Večina proizvodov, skladiščenih v okviru javne intervencije, je bila vrnjena na trg ali pa je bila podarjena ljudem, ki potrebujejo pomoč. Sedanje ravni zalog so zelo nizke, vendar so se pred kratkim znova začele povečevati³². V tem kontekstu lahko možnost brezplačnega razdeljevanja proizvodov postane pomembnejša, vendar pa pravne ureditve, ki bi to omogočale, za zdaj niso vzpostavljene (glej odstavka 75 in 76).

44

Med letoma 2008 in 2015 je bilo v EU 1,8 milijona ton sadja in zelenjave umaknjenih s trga, na več kot 45 500 ha zemljišč pa je bilo spravilo izvedeno pred zrelostjo ali ni bilo izvedeno. EU je zadevnim proizvajalcem za to izplačala 380 milijonov EUR nadomestila. Po številkah, ki jih ima Komisija, je 66 % umaknjenih proizvodov postalo odpadek. Poleg tega neposrednega stroška (nadomestilo, izplačano proizvajalcem) bi bilo treba pri skupnih stroških potrate hrane upoštevati stroške proizvodnje in prevoza proizvodov ter stroške ravnanja s tako nastalimi odpadki. Ob njih bi bilo treba upoštevati tudi s tem povezane okoljske stroške v celotnem življenjskem krogu proizvoda.

45

Ti tržni ukrepi vsako leto veljajo za tisoče ton proizvodov in delež teh proizvodov se uniči. Zato bi bilo ustrezno oceniti potencialni učinek načrtovanih tržnih ukrepov na potrato hrane ali njeno preprečevanje. Takšna ocena ni bila opravljena v okviru nedavne reforme SKP ali za tržne ukrepe, sprejete od leta 2014 (v odziv na rusko prepoved uvoza in krizo proizvajalčevih prodajnih cen). Za zadnje ocena ni bila izvedena kljub resoluciji Evropskega parlamenta iz julija 2015, v kateri je Komisijo pozval, „naj pri izvajanju ocene učinka novih zadevnih zakonodajnih predlogov oceni njihov morebitni učinek na nastajanje živilskih odpadkov“ (glej Prilogo III).

Izvozna nadomestila

46

Izvozna nadomestila so v preteklosti morda spodbujala proizvodnjo kmetijskih proizvodov, ki na svetovni ravni povzročajo veliko potrato hrane. Na sestanku Svetovne trgovinske organizacije v Nairobiju 19. decembra 2015 je bila sprejeta odločitev o odpravi izvoznih subvencij. Ta odločitev lahko pripomore k preprečevanju takšne potencialne prekomerne proizvodnje.

Shema šolskega mleka in shema šolskega sadja

47

EU v okviru sheme šolskega mleka subvencionira stroške različnih mlečnih proizvodov, ki se v šolah delijo otrokom. V okviru sheme šolskega sadja šolarjem zagotavlja sadje in zelenjavo, namen pa je spodbujati dobre prehranjevalne navade mladih³³. V okviru obeh shem so predvideni spremljevalni ukrepi, ki so pri shemi sadja obvezni, pri shemi mleka pa neobvezni. V skladu s sedanjo uredbo spremljevalni ukrepi za obe shemi „lahko vključujejo obveščanje o ukrepih za izobraževanje o […] preprečevanju tratenja hrane“³⁴, vendar v času revizije ni še nobena država članica izkoristila možnosti, da bi spremljevalne ukrepe sheme šolskega mleka uporabila za izobraževanje o potrati hrane in njenem preprečevanju. Obvezne spremljevalne ukrepe sheme šolskega sadja so za ta namen uporabile le nekatere države članice³⁵.

Razvoj podeželja

48

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) lahko potencialno prispeva k zmanjševanju potrate hrane v sektorjih primarne proizvodnje in predelave hrane (na primer s pomočjo pri zmanjševanju smrtnosti živali na kmetijah, pomočjo pri zmanjševanju žetvenih izgub, izboljševanjem pogojev skladiščenja ali s pomočjo pri zmanjševanju izgub med predelavo).

49

Čeprav zmanjšanje potrate hrane v različnih uredbah o razvoju podeželja ni posebej omenjeno, je mogoče ukrepe za zmanjšanje teh odpadkov financirati v okviru več ukrepov, kot so dejavnosti prenosa znanja in informiranja, naložbe v osnovna sredstva (npr. manj škodljiva oprema, izboljšano skladiščenje po spravilu, prilagojeni prostori za živali zaradi zmanjšanja bolezni in smrtnosti), plačila za dobrobit živali ali dejavnosti sodelovanja³⁶. Člen 53(3) je edini člen uredbe o razvoju podeželja, ki se izrecno sklicuje na potencial mreže evropskega partnerstva za inovacije za „zmanjšanje izgub po spravilu in živilskih odpadkov“.

50

Komisija ni posebej spodbujala držav članic, naj sredstva EKSRP uporabljajo za boj proti potrati hrane. Tudi revidirane države članice niso posebej omenile potrate hrane ali tega, da bi moral biti boj proti potrati hrane potreba ali cilj njihovih programov za obdobji 2007–2013 in 2014–2020, čeprav so za to imele priložnost. Vseeno pa je več organov držav članic, obiskanih med revizijo, priznavalo potencial, ki ga ima EKSRP za prispevek k zmanjševanju potrate hrane. Predstavili so konkretne primere projektov, da bi ta potencial pokazali (glej okvir 5). Ti primeri pa niso rezultat strateškega in načrtovanega pristopa k boju proti potrati hrane, pač pa bolj naključen učinek izvajanja EKSRP v teh posameznih državah članicah. V času revizije je večina držav članic šele začela vzpostavljati svoje sporazume in projekte v okviru evropskega partnerstva za inovacije, zato je za zdaj težko zagotoviti pregled nad vprašanji potrate hrane, ki so bila zajeta v dejavnosti tega partnerstva.

51

Kljub nekaj dobrim primerom pa potencial EKSRP za zmanjšanje potrate hrane na ravni proizvajalcev in predelovalcev še ni v celoti izkoriščen.

Skupna ribiška politika (SRP)

52

Ribiči ne ulovijo le rib, ki jih nameravajo loviti ali za katerih ribolov imajo dovoljenje. Do nedavnega so neželene dele ulova odvrgli v morje, pogosto mrtve. Marsikdo je menil, da je to nesprejemljiva potrata že tako skromnih virov. Leta 2013 je bila odobrena reforma skupne ribiške politike, katere namen je bil končati to prakso z uvedbo obveznosti iztovarjanja. Države članice lahko v okviru Evropskih skladov za ribištvo³⁷ financirajo (oziroma so lahko financirale) projekte za pripravo na obveznost iztovarjanja in pozitivno vplivajo na stopnjo preživetja rib iz akvakulture. Drug element reforme skupne ribiške politike, ki potencialno vpliva na potrato hrane, je odprava nadomestil za umik rib s trga (glej odstavek 61).

Zavržki na morju in obveznost iztovarjanja

53

Evropski parlament in Svet menita, da „[n]eželen ulov in zavržki dejansko pomenijo veliko odpadkov“. Uvedla sta obveznost iztovarjanja celotnega ulova (obveznost iztovarjanja)³⁸. Obveznost iztovarjanja se postopoma uvaja med letoma 2015 in 2019. V skladu z njo je treba celoten ulov obdržati na krovu, ga iztovoriti in ga odšteti od kvot. Vrste, ki imajo visoko stopnjo preživetja, če se spustijo nazaj v morje, so lahko v nekaterih okoliščinah izvzete. V skladu s predpisi podmernih rib ni mogoče tržiti za neposredno prehrano ljudi.

54

Po navedbah Komisije je cilj, da se stopnje zavržkov s 15–25 % zmanjšajo na 5 %³⁹. Stopnje zavržkov pa se razlikujejo glede na vrsto ribolova, vrsto rib in leto (npr. zavržki pri ribolovu blizu morskega dna ali na njem (pridneni ribolov) v Severnem morju povprečno znašajo 40 % ulova⁴⁰, skupni zavržki v Sredozemskem morju pa so ocenjeni na 18,6 % skupnega ulova⁴¹). Komisija namerava v večletnih načrtih EU, ki so v pripravi, določiti natančneje opredeljene cilje za posamezne vrste ali geografska območja.

55

Obveznost iztovarjanja ima očiten potencial za zmanjševanje potrate hrane, če se pravilno izvaja, torej če vodi k povečani selektivnosti in tako zmanjša količino neželenega ulova (kot so podmerne ribe). Če pa ribolovna dejavnost nasprotno ne postane selektivnejša, bodo vse ujete užitne ribe, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi (npr. zaradi zahtev glede najmanjše velikosti), v skladu z opredelitvijo, uporabljeno za to poročilo, predstavljale potrato hrane.

56

Za uspešnejše spremljanje izvajanja obveznosti iztovarjanja je pomembno imeti zanesljive podatke o ulovu in zavržkih. Vendar nekateri od teh podatkov na ravni Komisije še niso zlahka dostopni, ker:

• se elektronski ribolovni ladijski dnevnik⁴² za ribiška plovila določene velikosti v državah članicah še ne uporablja v celoti,
• kljub 1. januarja 2010 uvedeni obveznosti, da morajo ribiči v ribolovnem ladijskem dnevniku evidentirati ocene vseh zavržkov nad 50 kg, države članice teh podatkov o zavržkih niso dolžne poslati Komisiji,
• je bila obveznost, da se dovoljeni zavržki in vrste, manjše od najmanjše velikosti ohranjanja (ki se jih je prej zavrglo), ločeno evidentirajo v elektronskem ladijskem dnevniku, uvedena šele maja 2015.

Če teh podatkov ni, je za ribe težko pridobiti informacije o obsegu potrate hrane.

Sklada za ribištvo

57

Države članice so imele/imajo priložnost, da iz Evropskega sklada za ribištvo (ESR) in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) financirajo projekte, ki pomagajo pri izvajanju obveznosti iztovarjanja, kot so naložbe v selektivno ribolovno orodje, opremo za ravnanje z neželenim ulovom na krovu, raziskave o stopnji preživetja rib, naložbe za predelavo zavržkov na kopnem itd. Štiri od petih obiskanih držav članic so uporabljale Evropski sklad za ribištvo zlasti za financiranje raziskovalnih projektov ali projektov za razvijanje in preizkušanje selektivnejšega ribolovnega orodja (glej okvir 6), toda v dveh od teh držav je bilo število tovrstnih projektov zelo majhno. Projekte, ki pomagajo pri izvajanju obveznosti iztovarjanja, je mogoče financirati tudi iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, toda ker so bili operativni programi odobreni do decembra 2015, v času revizije za financiranje še ni bil izbran noben projekt.

58

S sredstvi Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo lahko države članice financirajo tudi projekte, ki pozitivno vplivajo na stopnjo preživetja rib iz akvakulture. Ena od obiskanih držav članic je uporabila Evropski sklad za ribištvo za financiranje projektov za boj proti boleznim rib, kar je zvišalo stopnjo preživetja rib v zadevnih ribogojnicah⁴³.

59

Oba sklada, ESR in ESPR, lahko potencialno pripomoreta k zmanjšanju potrate hrane, čeprav to ni izrecno navedeno v ustreznih uredbah. Obiskane države članice tega potenciala še niso v celoti izkoristile.

Umik rib

60

EU je v obdobju 2007–2013 državam članicam plačevala nadomestilo za umik rib s trga, kadar je bila njihova cena prenizka. V obdobju 2007–2014 je bilo državam članicam za umaknjene ribe izplačanih 25,4 milijona EUR (povprečno 3,2 milijona EUR letno). Ta znesek ustreza 51 386 tonam rib (povprečno 6 423 tonam rib letno). O količinah rib, ki so bile uničene ali uporabljene za druge namene, kot je ribja moka, niso na voljo nobeni podatki. Po navedbah Komisije je glede tega, kje so te ribe nazadnje končale, mogoče zagotovo vedeti le, da niso bile uporabljene za neposredno prehrano ljudi.

61

Komisija je v svojem sporočilu o reformi skupne ribiške politike navedla, da „[p]oraba javnega denarja za uničenje rib ni več upravičen[a]“. To je potrdilo tudi javno posvetovanje, ki ga je Komisija izvedla leta 2009⁴⁴. Poleg tega sistem ni več odražal „sprememb v ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem“. V okviru nove uredbe o skupni ureditvi trgov za ribištvo in akvakulturo, ki je začela veljati leta 2014⁴⁵, se za umik s trga in uničenje rib ne namenja več finančnih nadomestil. Organizacije proizvajalcev lahko ribe še vedno umaknejo s trga⁴⁶, vendar na lastne stroške. Z odpravo nadomestila za umik rib s trga je Evropska unija dala jasno znamenje evropskim akterjem na področju ribištva, naj odpravijo potratne prakse in ribiške dejavnosti bolje uskladijo s povpraševanjem.

Politika na področju varnosti hrane

62

Cilj politike Evropske komisije na področju varnosti hrane je zagotoviti, da so živilski proizvodi varni za prehrano ljudi. V ta namen Komisija sprejema zakonodajne ukrepe in spremlja, ali države članice zagotavljajo, da trgovci na drobno, proizvajalci in proizvajalci hrane spoštujejo pravila. Pravila o varnosti hrane in higieni živil so namenjena predvsem zagotavljanju, da so živila varna za uživanje. Vseeno pa bi bilo treba pri izvajanju takšnih pravil v praksi paziti, da zaradi preseganja bistvenih zahtev varnosti hrane ne pride do tveganja potrate hrane. Pri reviziji je bilo ugotovljenih več področij, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja Komisije in držav članic za preprečevanje potrate hrane, povezana z izmenjavanjem dobre higienske prakse, zahtevami glede sledljivosti in označevanjem datuma.

Smernice dobre higienske prakse

63

Smernice dobre higienske prakse so praktični vodniki, ki jih pripravijo posamezni sektorji v državah članicah (npr. maloprodajni sektor, industrija mletja moke, industrija polnjenja vode v steklenice). Vsebujejo nasvete in zagotavljajo smernice podjetjem o tem, kako naj upoštevajo veljavne higienske predpise, npr. kako opraviti oceno tveganj za varnost hrane v podjetju, kako uporabiti ukrepe za obravnavo teh tveganj ali kako ravnati v zvezi nadzorom temperature, zatiranjem škodljivcev itd. Takšne smernice omogočajo, da se varnostne zahteve prilagodijo posameznim situacijam in da se potencialno zmanjša potrata hrane, saj so zahteve določene le tako strogo, kot je treba, da se doseže zahtevana raven varnosti.

64

Evropska komisija vodi register nacionalnih smernic o dobri higienski praksi, in sicer zaradi izmenjave dobrih praks med državami članicami in nosilci živilske dejavnosti. Ta register pa za nekatere države članice vsebuje zastarele informacije in smernice, ki se ne uporabljajo več. Druge države članice zasebnim družbam, ki so te smernice pripravile, ne nalagajo obveznosti, da bi jih javno objavile. Kljub obstoju registra je več obiskanih držav članic izrazilo zaskrbljenost zaradi tega, da na tem področju na ravni EU ni dovolj izmenjave znanja.

Odpoklici in umiki

65

Če je proizvod odpoklican ali umaknjen zaradi varnosti hrane, je sledljivost bistvena. Čim bolj je izpopolnjen sistem sledljivosti, tem manjše je tveganje potrate hrane, saj je mogoče natančneje ugotoviti, katere proizvode je treba odpoklicati/umakniti. Splošna živilska zakonodaja⁴⁷ zahteva, da imajo nosilci dejavnosti sistem sledljivosti, ki lahko proizvodu sledi s pristopom en korak nazaj – en korak naprej⁴⁸. Direktiva 2011/91/EU⁴⁹ določa, da bi moralo živilo imeti označbo ali znak, s katerim je mogoče ugotoviti serijo, v katero živilo spada, vendar pa ne zahteva, da bi bile navedene velikosti serij. V praksi se izvajanje te sledljivosti serij med družbami razlikuje.

66

Štiri od petih držav članic⁵⁰, ki so bile obiskane v okviru revizije, niso določile nobenih dodatnih zahtev ali smernic glede velikosti serij. Le v dveh obiskanih državah članicah⁵¹ so organi izjavili, da proizvajalce in predelovalce spodbujajo k uporabi manjših velikosti serij (glej okvir 7). Informacije, zbrane v obiskanih državah članicah, so pokazale, da je včasih težko oceniti odpoklicane/umaknjene količine, in da so informacije, potrebne za ugotovitev proizvodov, ki jih je treba odpoklicati/umakniti, pogosto preveč nejasne. Koda, s katero se ugotovijo količine, ki jih je treba odpoklicati/umakniti, ni enotna: lahko je številka serije ali rok trajanja, ustrezne količine v seriji pa se lahko močno razlikujejo, celo pri podobnih proizvodih.

Datumi na etiketah

67

Dvoumno označevanje datuma na živilih je pomemben dejavnik, ki prispeva k zmedi glede varnosti hrane med potrošniki. Datumi na etiketah bi morali biti dovolj jasni, da potrošniki ne bi zaužili hrane, ki ni varna, varne hrane pa ne zavrgli. V skladu z zakonodajo EU⁵² morajo biti proizvodi označeni z „uporabno najmanj do …“ ali z datumom uporabe. „Uporabno najmanj do …“ (oziroma „datum minimalne trajnosti živila“) pomeni datum, do katerega to živilo ohrani svoje značilne lastnosti, kadar je pravilno shranjeno, datum uporabe pa pomeni zadnji dan, na katerega proizvod šteje za varnega.

68

Kljub prizadevanjem organov v obiskanih državah članicah za razširjanje informacij o tem proizvajalci/predelovalci/trgovci na drobno datum „uporabno najmanj do …“ in datum uporabe uporabljajo na različne načine. Na enakih (ali zelo podobnih) proizvodih je lahko označen datum uporabe ali datum „uporabno najmanj do …“, kar ustvarja zmedo in povzroča, da se zavrže povsem užitna hrana, kar se je jasno pokazalo pri primerih, zbranih med revizijo (glej okvir 8). Poleg tega se, kot so pokazali rezultati raziskave Flash Eurobarometer 425, potrošniki ne zavedajo povsem razlik med „uporabno najmanj do …“ in datumom uporabe, saj je le 47 % anketirancev prepoznalo pravilno opredelitev datuma „uporabno najmanj do …“ in le 40 % pravilno opredelitev datuma uporabe. Pri tem so bile med državami članicami precejšnje razlike⁵³.

69

V skladu z določbami EU je mogoče proizvode, na katerih je treba navesti datum „uporabno najmanj do …“, še vedno prodati po tem datumu. Vseeno pa je v nekaterih državah članicah prodajati proizvode po izteku tega datuma še vedno protizakonito (npr. Romunija, Slovaška) (glej tudi okvir 9).

Razjasnitev in uskladitev politik in določb za spodbujanje darovanja hrane

70

Darovanje hrane je druga najbolj zaželena možnost, preden se hrana potrati (glej odstavka 5 in 6). V EU obstaja močna kultura darovanja hrane, poleg tega pa se Komisija zaveda, kako pomembno je spodbujati darovanje hrane, da bi se potrata hrane v EU zmanjšala⁵⁵. Na ravni različnih področij politik EU še vedno obstaja več ovir za darovanje, kot so premajhna jasnost obstoječih pravnih določb, pomanjkanje pravnih določb ali pa pravne določbe, ki se v praksi ne uporabljajo. Če bi bile te ovire premagane, bi to prispevalo k uskladitvi politik EU za spodbujanje darovanja hrane.

Premajhna jasnost obstoječih pravnih določb

Hierarhija ravnanja z odpadki

71

Člen 4 okvirne direktive EU o odpadkih⁵⁶ in predlog direktive o spremembi več direktiv o odpadkih iz leta 2015 določata hierarhijo ravnanja z odpadki, ki naj bi se uporabljala v Evropski uniji (glej odstavek 5), vendar v njiju ni določeno, kako naj bi se ta prednostni vrstni red uporabljal v posebnem primeru hrane, vanju pa tudi ni vključena opredelitev izraza potrata hrane. Tako v besedilih EU ni jasno navedeno, ali naj podarjena hrana šteje za potrato ali pa bi jo bilo treba nasprotno šteti kot način za preprečevanje potrate hrane⁵⁷. To ima nato posledice za spremljanje potrate hrane⁵⁸ in za sprejemanje ukrepov za njeno zmanjšanje.

Politika na področju varnosti hrane

72

Zakonodaja o higieni živil iz leta 2002 ne razjasnjuje obveznosti, ki jih imajo banke hrane ali druge dobrodelne organizacije pri ravnanju s podarjeno hrano. Zakonodaja EU⁵⁹ zlasti ne določa, ali je treba banke hrane in dobrodelne organizacije šteti za nosilce živilske dejavnosti⁶⁰ in ali morajo torej spoštovati zakone o živilih. Zato so države članice razvile različne razlage za banke hrane in druge dobrodelne organizacije, ki se ukvarjajo s podarjeno hrano (glej okvir 10). Od leta 2013 je več držav članic razvilo lastne smernice za banke hrane in dobrodelne organizacije, razjasnilo vprašanja odgovornosti za podarjeno hrano in pojasnilo, kako razlagati dejavnike varnosti hrane, kot so roki trajanja, sledljivost, označevanje in zamrzovanje živil. Komisija je zdaj na svojem spletišču zbrala nacionalne in sektorske smernice o prerazporejanju hrane, ki so jih posredovali različni akterji, da bi spodbudila izmenjavo dobrih praks med državami članicami. Čeprav je Komisija od leta 2012 večkrat pozvala, naj bo to vprašanje razjasnjeno v smernicah EU o darovanju hrane, je v času revizije, junija 2016, navedla, da še vedno pripravlja prvi osnutek teh smernic⁶¹. Tako ima Komisija še vedno potencial, da prispeva k razjasnitvi obstoječih pravnih določb v tem pogledu.

Davek na dodano vrednost

73

Mnogi deležniki vidijo fiskalne spodbude za darovanje hrane kot najbolj močno orodje za spodbujanje darovanja. Pogovori o fiskalnih spodbudah na ravni EU so bili osredotočeni na to, kako naj bi se za podarjeno hrano uporabljal DDV. To je bila tema razprave na več sestankih, ki jih je organizirala Komisija. Zakonodaja EU o DDV sama po sebi ni ovira za darovanje živil, vendar pa lahko oviro za darovanje hrane pomeni to, kako si to zakonodajo razlagajo nekatere države članice (glej okvir 11).

Priložnosti za spodbujanje darovanja, ki so bile zamujene zaradi pomanjkanja pravnih določb

Skupna ribiška politika

74

Po navedbah Komisije je med pogajanji o reformi skupne ribiške politike potekala razprava z zakonodajalcem o možnosti, da bi se v reformirano skupno ribiško politiko vključilo darovanje, vendar je bila ta možnost na koncu zavrnjena. Zato še vedno ni mehanizma, ki bi spodbujal darovanje umaknjenih rib, pa tudi ne mehanizma, ki bi spodbujal darovanje rib, ki jih ni mogoče tržiti (npr. podmernih).

Skupna kmetijska politika

75

Kot je pojasnjeno v odstavku 35, je EU dolga leta imela znatne zaloge masla, posnetega mleka v prahu, žit itd. V okviru SKP je obstajal namenski program (program za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam v Skupnosti – MDP) za darovanje dela teh intervencijskih zalog pomoči potrebnim preko dobrodelnih organizacij.

76

Od devetdesetih let 20. stoletja se je uporaba mehanizma javne intervencije nenehno zmanjševala, prav tako pa zaloge. Leta 2014 je ta program zamenjal drug program, ki ni v okviru SKP. Imenuje se Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Čeprav obe veljavni uredbi⁶³ predvidevata možnost, da se v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim uporabljajo proizvodi iz intervencijskih zalog, pa ni izvedbenih aktov Komisije, ki bi bili potrebni za določitev ustreznih postopkov.

Priložnosti za spodbujanje darovanja niso bile dovolj izkoriščene

Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim

77

Ta sklad obstaja od leta 2014. Za razliko od programa za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam sklad⁶⁴ ni v glavnem osredotočen na dajanje proizvodov iz intervencijskih zalog najbolj ogroženim, pač pa na zagotavljanje materialne in nematerialne pomoči najbolj ogroženim.

78

Uredba o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim⁶⁵ zagotavlja še druge načine za spodbujanje darovanja hrane, vendar Komisija tega vidika Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ni dejavno promovirala državam članicam. Le nekatere države členice so ga dejansko uporabile:

• člen 23(4) predvideva možnost brezplačnega razdeljevanja hrane iz intervencijskih zalog najbolj ogroženim v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. V praksi je samo ena od 28 držav članic (Finska) to zajela v svoj operativni program za ta sklad,
• člen 26(2)(d) predvideva možnost financiranja stroškov zbiranja, prevoza, skladiščenja in razdeljevanja donacij hrane. Po navedbah Komisije so to v svoje operativne programe vključile le štiri države članice (Estonija, Italija, Luksemburg in Slovaška), in sicer kot ukrep v okviru programa, vendar zanj niso določile posebnega proračuna.

Skupna kmetijska politika

79

Če proizvajalci s trga umaknejo sadje in zelenjavo, lahko prejmejo sredstva EU za odstranjevanje teh proizvodov (glej odstavek 44). Če proizvode podarijo nekaterim organom, prejmejo višje nadomestilo, kot če jih uničijo. Kljub višjemu nadomestilu pa podatki, prejeti med revizijo, kažejo, da je bilo v obdobju 2007–2015 dejansko podarjenih manj kot 40 % sadja in zelenjave, ki sta bila umaknjena s trga. Številke se med državami članicami in med posameznimi leti močno razlikujejo. Revizija je pokazala, da v eni od obiskanih držav članic obstajajo resne težave z zanesljivostjo podatkov (glej okvir 12).

80

Ena od težav, o katerih v zvezi z brezplačnim razdeljevanjem umaknjenega sadja in zelenjave nekaterim državnim ustanovam⁶⁶ poročajo organi držav članic, je to, da v skladu z zakonodajo EU brezplačno razdeljevanje ne sme nadomestiti količin, ki jih te ustanove običajno kupujejo. Ta določba obstaja, da ne bi bilo poseganja v trg, ampak v praksi je težko preveriti, ali se spoštuje, zato nekateri organi tovrstnim ustanovam raje sploh ne darujejo proizvodov.

Zaključki in priporočila

81

Potrata hrane je svetoven problem, katerega pomembnost na javni in politični agendi se je v zadnjih letih večala. Verjetno bo postajal vse večji, zlasti ker bo treba nahraniti čedalje večje svetovno prebivalstvo. Hrana je dragocena dobrina, njena proizvodnja pa lahko zahteva zelo veliko virov. Sedanje ocene kažejo, da se na svetu potrati ali izgubi približno tretjina hrane, proizvedene za prehrano ljudi, to pa ima gospodarske in okoljske posledice.

82

Glede na to ozadje je Sodišče preučilo vlogo, ki jo lahko EU igra v boju proti potrati hrane. Kljub priznavanju pomena tržnih sil pri boju proti potrati hrane smo pri reviziji preučili do zdaj izvedene ukrepe in to, kako različni instrumenti politik EU zmanjšujejo potrato. Osredotočili smo se na ukrep preprečevanja potrate in darovanja, ki sta najbolj zaželena načina boja proti potrati hrane.

83

Pri reviziji je bilo preučeno naslednje vprašanje: Ali EU z uspešnim bojem proti potrati hrane prispeva k učinkoviti rabi virov v verigi preskrbe s hrano? Ugotovljeno je bilo, da to EU za zdaj ne uspeva. V poročilu so opisani načini, kako bi bilo mogoče sedanje pobude in politike uspešneje uporabljati za obravnavo problema potrate hrane. Za številne potencialne izboljšave niso potrebne nove pobude ali več javnega financiranja, pač pa boljša uskladitev obstoječih politik, izboljšano usklajevanje znotraj Komisije in med Komisijo in državami članicami ter jasna opredelitev zmanjšanja potrate hrane kot enega od ciljev obstoječih politik.

84

Evropski parlament, Svet in Komisija, pa tudi države članice, so vsi izrazili željo, da bi si prizadevali za reševanje problemov potrate hrane. Dosedanji ukrepi, sprejeti v ta namen, so bili razdrobljeni in nestalni, ni dogovorjene strategije, ki bi se uporabljala za vso EU, na ravni Komisije pa ni dovolj usklajevanja. Kljub vse večji pomembnosti potrate hrane na politični agendi so se ambicije Komisije v zvezi s potrato hrane sčasoma zmanjšale (odstavki 26 do 32), čeprav se zdi, da glede področja boja proti potrate hrane obstaja soglasje, da lahko Komisija na njem igra vodilno vlogo. To, da ni skupne opredelitve potrate hrane in dogovorjenega izhodišča, glede na katerega bi bilo mogoče zastavljati cilje zmanjšanja potrate, je oviralo nadaljnji napredek na tem področju. Zato priporočamo:

Priporočilo 1

Prizadevanja EU za boj proti potrati hrane bi bilo treba okrepiti in bolje uskladiti. Pri tem bi EU lahko igrala pomembnejšo vlogo v ustreznih forumih na svetovni ravni. To pomeni, da bi morali organi EU in države članice skupaj ukrepati, da bi se čim prej dogovorili o skupni strategiji.

Na tehnični ravni bi morala Komisija zdaj razviti akcijski načrt za prihodnja leta, ki bi zajemal različna področja politik. To bi moralo vključevati dogovorjene opise tega, kaj je potrata hrane v vseh fazah verige preskrbe s hrano, in metodologijo za merjenje učinkov strategije Komisije.

85

Pregledali smo področja politik EU, za katere je verjetno, da bodo vplivale na vedenje različnih akterjev v verigi preskrbe s hrano na področju potrate hrane (kmetijstvo, ribištvo, varnost hrane, okolje, socialne zadeve in obdavčenje). Ukrepe bi bilo treba usmerjati v celotno verigo preskrbe s hrano, kar bi vsem udeležencem potencialno prineslo korist. Kljub temu pa bi bilo treba poudarek dati preprečevanju potrate hrane, saj so koristi pri tem precej večje kot pri poznejšem odstranjevanju odpadkov.

86

Čeprav obstaja več politik EU, ki bi lahko potencialno prispevale k boju proti potrati hrane, se ta potencial ne izkorišča, prav tako pa tudi ne ponujene priložnosti. Ocena učinka, ki ga imajo različne politike EU na boj proti potrati hrane, ni bila opravljena. Pri tem imajo vlogo vsa glavna področja politik, kot so skupna kmetijska politika, vključno z razvojem podeželja, skupna ribiška politika in politika na področju varnosti hrane, ki bi lahko pripomogla k boljšemu boju proti potrati hrane (odstavki 34 do 69). Vendar pa so imele spremembe politik, vključno z reformama SKP in spremembami ribiške politike, sčasoma pozitiven učinek. Premik od kmetijske politike na podlagi intervencij je na primer zmanjšal prekomerno proizvodnjo. Poročilo opozarja na več dobrih praks, vendar je bil njihov pozitiven učinek na potrato hrane naključen, ne pa rezultat usmerjenih ukrepov politik, zato priporočamo:

Priporočilo 2

Pri usklajevanju različnih politik, ki imajo potencial za boj proti potrati hrane, bi morala Komisija te to upoštevati v svojih prihodnjih ocenah učinka. Morala bi bolje uskladiti različne politike in razmisliti, kako bi jih bilo mogoče razviti tako, da bi bile usmerjene v reševanje problema. Zlasti:

1. bi morala biti v okviru SKP tema potrate hrane zajeta v prihodnji pregled politike. Komisija bi morala tudi spodbujati države članice, naj pri programskem načrtovanju odhodkov v prihodnosti namenjajo prednost boju proti potrati hrane, na primer tako, da ga določijo za enega od ciljev v naslednjem programskem obdobju razvoja podeželja;
2. bi bilo treba v okviru skupne ribiške politike pozorneje spremljati obveznost iztovarjanja rib. Komisija bi morala od zdaj lajšati uporabo razpoložljivih sredstev EU za naložbe v boj proti potrati hrane;
3. bi morala Komisija v okviru razvijanja svoje politike na področju varnosti hrane še naprej spodbujati izmenjavo dobrih higienskih praks in spremljati, kako se izvajajo zahteve glede sledljivosti. V zvezi z označevanjem živil bi morala oceniti, ali bi morala izvesti intervencijo za preprečevanje praks označevanja, ki povzročajo potrato hrane.

87

Darovanje hrane, ki bi sicer postala odpadna, se v EU že izvaja, na primer z bankami hrane. Vseeno pa še vedno obstaja več ovir za darovanje, nekatere pravne določbe o darovanju pa so premalo jasne in dosledne. Več priložnosti za spodbujanje darovanja hrane, ki bi sicer postala odpadna, ni bilo izkoriščenih (odstavki 70 do 80). Zato sicer poudarjamo, da bi bilo treba prizadevanja usmeriti predvsem v preprečevanje potrate hrane, vendar priporočamo:

Priporočilo 3

Komisija bi morala spodbujati možnost darovanja hrane, ki je varna za uživanje in bi bila sicer potratena. To bi, čim bo izvedljivo, morala storiti zlasti tako, da bi:

1. razjasnila razlago pravnih določb, ki odvračajo od darovanja hrane, predvsem v zvezi z okvirno direktivo o odpadkih in splošno živilsko zakonodajo;
2. izvedla oceno učinka, ki bi ga imela razširitev darovanja na področja politik, na katerih darovanja zdaj ni, predvsem v zvezi s splošno ribiško politiko;
3. dokončala pravno zahtevo, da se dovoli uporaba živil iz kmetijskih zalog iz javne intervencije, ter
4. spodbujala države članice pri uporabi obstoječih določb o darovanju, predvsem v zvezi s sadjem in zelenjavo, ki se umakneta s trga, in Skladom za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi Phil WYNN OWEN, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 10. novembra 2016.

Glosar in kratice

COPA COGECA: COPA – Odbor profesionalnih kmetijskih organizacij (evropska predstavniška organizacija kmetov), COGECA – Splošna konfederacija kmetijskih zadrug v Evropski uniji.

DAS: letne izjave Evropskega računskega sodišča o zanesljivosti.

DDV: davek na dodano vrednost.

EIP: evropsko partnerstvo za inovacije.

EKJS: Evropski kmetijski jamstveni sklad.

EKSRP: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

ESPR: Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo.

ESR: Evropski sklad za ribištvo.

Eurostat: statistični urad Evropske unije.

FAO: Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

FAOSTAT: Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, oddelek za statistiko.

FEAD: Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

G-20: (ali skupina dvajsetih) je mednarodni forum vlad in guvernerjev centralnih bank dvajsetih najpomembnejših gospodarstev.

GD AGRI: Generalni direktorat Evropske Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

GD CNECT: Generalni direktorat Evropske Komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo.

GD EMPL: Generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje.

GD ENER: Generalni direktorat Evropske komisije za energetiko.

GD ENTR: Generalni direktorat Evropske komisije za podjetništvo in industrijo. Novo ime: Generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GROW).

GD ENV: Generalni direktorat Evropske komisije za okolje.

GD GROW: Generalni direktorat Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (MSP).

GD MARE: Generalni direktorat Evropske komisije za pomorske zadeve in ribištvo.

GD MARKT: Generalni direktorat za notranji trg in storitve. Novo ime: Generalni direktorat za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov (FISMA).

GD RTD: Generalni direktorat Evropske komisije za raziskave in inovacije.

GD SANCO: Generalni direktorat Evropske komisije za zdravje in potrošnike. Novo ime: Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane (SANTE).

GD SANTE: Generalni direktorat Evropske komisije za zdravje in varnost hrane.

GD TAXUD: Generalni direktorat Evropske komisije za obdavčenje in carinsko unijo.

GD: oddelki in službe Evropske komisije, za katere se uporablja naziv generalni direktorat (GD).

Izvozna nadomestila: EU lahko trgovskim družbam, ki prodajajo nekatere kmetijske proizvode v tretjih državah, plača izvozna nadomestila. Nadomestilo običajno pokrije razliko med notranjo ceno EU in ceno na svetovnem trgu.

Javna intervencija: če tržne cene nekaterih kmetijskih proizvodov padejo pod vnaprej določeno raven, se lahko Evropska komisija odloči, da bo stabilizirala trg z nakupom presežnih zalog. Te se nato lahko uskladiščijo v državah članicah, dokler se tržna cena ne zviša.

MDP: program za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam.

Opustitev spravila: nespravilo tržnih proizvodov z obdelovalnih površin med običajnim proizvodnim ciklusom. Izraz se ne nanaša na uničenje proizvodov zaradi vremenskih razmer ali bolezni.

Pomoč za zasebno skladiščenje: pomoč za skladiščenje proizvodov. To pomaga stabilizirati trg za proizvod, če nastane presežek in se cene znižajo.

PVP: prostovoljna vezana podpora.

Razvoj podeželja: politika EU na področju razvoja podeželja dopolnjuje sistem neposrednih plačil in tržnih ukrepov. Njen namen je izboljšati nekatere vidike gospodarskih, okoljskih in socialnih razmer na podeželskih območjih v EU.

SKP: skupna kmetijska politika.

SRP: skupna ribiška politika.

STS: splošni tržni standard.

SUT: skupna ureditev trgov.

Umik s trga: umik proizvodov s trga (nedajanje v prodajo).

UNECE: Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo.

WRAP: dobrodelna organizacija in družba Waste and Resources Action Programme (akcijski program za odpadke in vire) v Združenem kraljestvu, ki sodeluje z vladami, podjetji in skupnostmi pri zagotavljanju praktičnih rešitev za izboljšanje učinkovitosti rabe virov in pospešitev prehoda na trajnostno gospodarstvo z učinkovito rabo virov.

Zeleno obiranje: popolno spravilo netržljivih (vendar nepoškodovanih) proizvodov na določeni obdelovalni površini, ki se opravi pred običajnim časom spravila.

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij smotrnosti poslovanja in skladnosti za posamezna proračunska področja ali upravljavske teme. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To poročilo je sprejel revizijski senat I, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Phil Wynn Owen in ki je specializiran za trajnostno rabo naravnih virov. Revizijo je vodila članica Evropskega računskega sodišča Bettina Jakobsen, pri tem pa so ji pomagali vodja njenega kabineta Katja Mattfolk, ataše Kim Storup, vodilni upravni uslužbenec Michael Bain in vodja naloge Maria Eulàlia Reverté i Casas. Ekipo revizorjev so sestavljali Els Brems, Klaus Stern, Diana Voinea in Paulo Oliveira.

O tej publikaciji

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel.: +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2017

PDF	ISBN 978-92-872-6442-8	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/86240	QJ-AB-16-032-SL-N
HTML	ISBN 978-92-872-6860-0	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/222380	QJ-AB-16-032-SL-Q

© Evropska unija, 2017

Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo slike 4 na str. * in fotografij v okviru 6 na str. * je treba zaprositi neposredno imetnika avtorskih pravic.

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplačne publikacije:

• en izvod:
  • na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);
• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi:
  • pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm),
  • pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm),
  • pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali
  • s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).

(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

Publikacije, ki so naprodaj:

• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).