Stresni testi za banke za celotno EU: zagotovljena je bila največja količina informacij o bankah doslej, vendar sta potrebna boljše usklajevanje in večja osredotočenost na tveganja

Povzetek

I

Stresni test za celotno EU je ocena potencialnih učinkov splošnega šoka na finančni položaj velikih evropskih bank. V skladu z uredbo o ustanovitvi Evropskega bančnega organa (EBA) iz leta 2010 mora organ EBA začeti in usklajevati stresne teste za celotno EU v sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB).

II

Stresni testi se izvajajo od leta 2011. Vsi so bili opravljeni na podlagi pristopa od spodaj navzgor, v okviru katerega so banke v skladu z metodologijo, ki jo je potrdil organ EBA, pripravile rezultate za scenarij šoka. Kakovost rezultatov so večinoma preverjali ustrezni pristojni organi (nacionalni organi ali Evropska centralna banka). V drugih jurisdikcijah z velikimi finančnimi sistemi, kot so ZDA, nadzorni organi uporabljajo pristop od zgoraj navzdol, kar jim omogoča veliko večji nadzor nad rezultati, ki jih zagotovijo banke.

III

Da bi zagotovili primerljivost in zanesljivost metod, praks in rezultatov bank, je v uredbi organ EBA izrecno pooblaščen, da zahteva informacije neposredno od bank, od pristojnih organov pa izvedbo posebnih pregledov in inšpekcijskih pregledov na kraju samem, organ EBA pa lahko sodeluje pri teh dejavnostih.

IV

Sodišče se je osredotočilo na stresni test za celotno EU, ki ga je leta 2018 opravil organ EBA. Še zlasti je ocenjevalo, ali je stresni test ustrezal svojemu namenu, ali je imel organ EBA zadostna zagotovila glede zanesljivosti podatkov, ki so jih izračunale posamezne banke, in ali je objava rezultatov deležnikom omogočila, da ugotovijo, ali je sistem odporen.

V

Sodišče je pregledalo ustrezno dokumentacijo in opravilo razgovori z osebjem organa EBA, ESRB in Evropske centralne banke. Poleg tega je izvedlo anketo med bankami in pristojnimi organi in obiskalo dva pristojna nacionalna organa.

VI

Organ EBA je z zelo omejenimi kadrovskimi viri in velikimi prizadevanji usklajeval test, v katerega je bilo vključenih mnogo deležnikov, roki za izvedbo pa so bili kratki.

VII

Sodišče je ugotovilo, da je bil pri zasnovi in izvajanju stresnega testa premalo upoštevan vidik celotne EU, saj ključne odločitve v organu EBA sprejemajo predstavniki nacionalnih nadzornikov. To je opazno vplivalo na različne faze stresnega testa.

VIII

Na začetku procesa organ EBA ni opredelil tveganj in stopnje resnosti, ki so po njegovem mnenju relevantni za postopek stresnega testiranja. Po drugi strani pa so k stresnemu scenariju, ki ga je pripravil ESRB, veliko prispevali ECB ter nacionalne centralne banke in organi. Sodišče je ugotovilo, da organ EBA zato ni imel nadzora nad pomembnimi fazami procesa, zato:

• se je za pomembna sistemska tveganja uporabila nizka ali celo ničelna raven stresa,
• šoka niso sprožili dogodki znotraj finančnega sistema EU, temveč upad gospodarske rasti,
• se je intenzivnost ekonomskih šokov med državami bistveno razlikovala, pri čemer je bil šok pogosto manj resen v državah s šibkejšim gospodarstvom in ranljivejšim finančnim sistemom. Minimalna stopnja resnosti za povzročitev stresa ni bila zagotovljena.

IX

Drugič, čeprav organ EBA v skladu z uredbo zagotavlja zanesljivost in primerljivost metod, praks in rezultatov, organ EBA od svojih pooblastil opravlja le začetek izvajanja, pripravo metodologije in splošno usklajevanje dejavnosti v zvezi z izvajanjem stresnega testa. Odločil se je, da se bo v zvezi s preverjanjem tega, kako banke izvajajo metodologijo in ocenjujejo učinke stresa, v celoti zanašal na pristojne organe. Organ EBA svojih pooblastil iz uredbe ni uporabil za preverjanje tega, kako so pristojni organi nadzirali kakovost. Organ EBA sedaj nima dovolj virov za izvajanje popolnega nadzora. Zato ni zahteval nobenih posebnih pregledov niti ni sodeloval pri nobenem inšpekcijskem pregledu na kraju samem, poleg tega pa je – razen opredelitve metodologije – potekalo zelo malo drugih dejavnosti za zagotavljanje primerljivosti in zanesljivosti rezultatov. Priročnik organa EBA, v katerem je opisano, kako morajo pristojni organi izvajati nadzor kakovosti, ni bil zavezujoč, zato so imeli pristojni organi precej prosto presojo.

X

Tretjič, raven transparentnosti publikacij organa EBA je bila največja doslej, saj je bilo dostopnih veliko podatkov o bankah. Toda v poročilih organa EBA ni bilo najbolj kritičnih informacij, in sicer kapitalskih zahtev za vsako banko in podatka o številu bank, ki bi jih kršile v stresnih razmerah. Poleg tega organ EBA kljub velikim razlikam v intenzivnosti stresa/šoka med državami v svojem poročilu ni pojasnil, da majhen učinek stresa na banke (majhno zmanjšanje kapitala) v nekaterih državah ni nujno posledica stabilnosti posamezne banke, temveč nizke ravni stresa.

XI

Glede na situacijo in zaradi doseganja njegovega cilja, da zazna (naraščanje) sistemskih ranljivosti, je Sodišče pripravilo naslednja priporočila za zagotovitev bolj smiselnega stresnega testiranja:

1. organ EBA naj uporabi svoja zakonska pooblastila za okrepitev svojega nadzora nad procesom stresnega testiranja;
2. organ EBA naj za stresne teste razvije pristop od zgoraj navzdol, s katerim bi dopolnil sedanji pristop od spodaj navzgor;
3. izbira bank za opravljanje stresnega testa naj ne temelji le na velikosti, temveč tudi na tveganju in sistemski pomembnosti, poleg tega pa je treba z njo zagotoviti tudi ustrezno geografsko pokritost;
4. organ EBA naj zagotovi, da stresni test izpolni svoj namen, tj. ocenjevanje odpornosti na neugodne razmere na trgu. Zlasti naj pripravi različne stresne scenarije za različne stresne teste, ustrezno naj upošteva tveganja, ki izhajajo iz finančnega sistema EU, in določi minimalno raven stresa;
5. organ EBA naj objavi minimalne kapitalske zahteve za posamezne banke in rezultate predstavi tako, da bi jih uporabniki lahko razumeli;
6. organ EBA naj zahtevati dodatne vire, ki jih potrebuje za celovito izvajanje svojih nalog iz uredb;
7. Evropska komisija naj v okviru naslednjega pregleda uredbe o organu EBA obravnava primernost strukture upravljanja organa EBA.

Uvod

Stresno testiranje bank

01

Stresni test je ocena finančnega položaja banke, če je ta pod resnim pritiskom. Stresni testi se izvajajo za ugotavljanje, kaj bi se zgodilo z glavnimi parametri sposobnosti preživetja banke v primeru enega ali več velikih negativnih šokov. Te šoke lahko sprožijo (i) dogodki na celotnem trgu, kot so huda recesija, zlom borze ali izguba zaupanja v banke, (ii) „idiosinkratični“ dogodki, tj. šok, ki prizadene posamezno banko in ni nujno povezan s splošnimi gospodarskimi razmerami, ali (iii) kombinacija obojega.

02

Sprva je bilo stresno testiranje orodje, ki so ga uporabljale banke same v okviru notranjega upravljanja tveganj, kasneje pa tudi njihovi nadzorniki. Na splošno je to bilo stresno testiranje mikrobonitetno, saj je bilo osredotočeno na odpornost posameznih institucij in scenariji niso vključevali učinkov prelivanja na ravni celotnega sistema, poudarek pa je bil zlasti na zaščiti investitorjev in vlagateljev.

03

V finančni krizi so se pokazale slabosti mikrobonitetnega stresnega testiranja. Glede na de Larosièrjevo poročilo iz leta 2009 so se pri izvajanju stresnih testov prepogosto uporabljale blage ali celo napačne predpostavke.¹ Po izbruhu finančne krize so oblikovalci politik spoznali, da je treba upoštevati tudi sistemske šoke, ki sočasno vplivajo na celotni finančni sistem. To vključuje uporabo ekonomskih in finančnih šokov, preučevanje učinkov prelivanja in vpliv šokov na finančni sistem kot celoto.

Pristojnosti organa EBA in drugih povezanih akterjev

04

Evropski bančni organ (EBA), ki je bil ustanovljen leta 2010, je bil skupaj z Evropskim odborom za sistemska tveganja² (ESRB) pooblaščen za začetek in usklajevanje stresnih testov za celotno Unijo. V uredbi o organu EBA je tudi določeno, da organ EBA „zagotovi primerljivost in zanesljivost metodologij, praks in rezultatov“.³

05

Cilj stresnih testov je povzročiti splošen in skladen šok, ki vpliva na velik del evropskih bank, da se oceni odpornost finančnega sistema EU kot celote. V ta namen sta pripravljena dva scenarija: osnovni scenarij, ki je najboljša ocena prihodnjih makroekonomskih razmer, in neugodni (stresni) scenarij z bistveno negativnejšo oceno razmer.

06

Organ EBA je začel in usklajeval stresne teste za banke za celotno EU v letih 2011, 2014, 2016 in 2018. Na splošno lahko stresno testiranje temelji na pristopu od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor. Pri pristopu od zgoraj navzdol, ki se uporablja na primer v Združenem kraljestvu, ZDA in na Japonskem, je nadzornik tisti, ki pripravi neugodni scenarij in izračuna njegov učinek na banke. Na začetku je organ EBA izbral pristop od spodaj navzgor, pri katerem nadzornik pripravi scenarij, banke pa pripravijo ocene učinkov šokov na svoje glavne finančne parametre. Organ EBA je že večkrat razpravljal o uporabi pristopa od zgoraj navzdol, nazadnje decembra 2016, vendar je velika večina članov njegovega odbora nadzornikov to možnost zavrnila.

07

Vloge različnih deležnikov (glej Prilogo I) je mogoče na podlagi stresnega testa iz leta 2018 opisati tako:

• organ EBA je pripravil metodologijo in oblikoval priročnik za zagotavljanje kakovosti v obliki splošnih nezavezujočih smernic, od bank zbral rezultate po tem, ko so relevantni nadzorni organi (pristojni organi) opravili postopek zagotavljanja kakovosti, opravil numerično preverjanje in preverjanje verodostojnosti podatkov ter objavil rezultate,
• splošni odbor ESRB⁴ je potrdil neugodni scenarij. Pred tem sta neugodni scenarij razvijala in obravnavala delovna skupina ESRB za stresno testiranje in svetovalni tehnični odbor ESRB.⁵ Delovna skupina se je večinoma opirala na vire ECB (glej Prilogo I),
• ECB in nacionalne centralne banke so pripravile makroekonomske projekcije, ki so bile uporabljene za osnovni scenarij,
• pristojni organi (ECB za banke v euroobmočju in nacionalni organi za banke zunaj euroobmočja) so bili odgovorni za zagotavljanje kakovosti projekcij bank glede učinkov stresa, Organ EBA zaradi omejenih virov in kompleksnega upravljanja ni mogel izvajati svojih pooblastil iz uredbe o organu EBA⁶.

08

Struktura upravljanja EBA temelji na obsežnem sodelovanju nacionalnih organov. Odbor nadzornikov organa EBA sestavljajo predstavniki nacionalnih nadzornikov. V skladu s sedanjim pravnim okvirom predstavniki izberejo tudi kandidata za predsednika odbora, vendar izboru lahko nasprotuje Parlament. Čeprav je v uredbi navedeno, da člani odbora nadzornikov „delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote“,⁷ njihovega imenovanja ne potrdijo organi EU. Člani ostanejo uradniki pristojnih organov in jih je mogoče kadar koli zamenjati.

09

To lahko povzroči napetosti, saj se lahko zgodi, da člani odbora nadzornikov zagovarjajo izključno nacionalne interese in pri tem premalo upoštevajo širši evropski interes. Že leta 2014 je Komisija priznala,⁸ da te napetosti včasih ovirajo sprejemanje odločitev, zlasti na področju regulativne konvergence in konvergence nadzora, ali pa spodbujajo odločitve, ki so bolj kot v skupne evropske interese usmerjene v nacionalne interese. Zato je leta 2017 predložila predlog spremembe uredb o evropskih nadzornih organih (vključno z organom EBA),⁹ v katerem med drugim obravnava vprašanja v zvezi s financiranjem in upravljanjem. Eden od ciljev je bil zlasti zagotoviti, da bi se pri odločanju bolj kot doslej upošteval vidik EU. Komisija je še zlasti predlagala, da bi moral imeti organ EBA izvršni odbor s člani s polnim delovnim časom, ki ne bi imeli glasovalnih pravic. Te člane bi imenoval Svet na podlagi ožjega seznama kandidatov, ki bi ga pripravila Komisija. Toda sozakonodajalca nista dosegla dogovora o tem predlogu. Kljub temu pa je bil s političnim dogovorom z dne 21. marca 2019, katerega namen je okrepitev upravljanja evropskih nadzornih organov z drugimi sredstvi, okrepljen položaj predsednika.

Revizijski pristop

10

Zaradi kritičnih pripomb glede prejšnjih stresnih testov, ki jih je izvedel organ EBA, je Sodišče revidiralo stresni test iz leta 2018, pri čemer je upoštevalo tudi vidike stresnega testa iz leta 2016. Z revizijo je želelo oceniti, ali je organ EBA ustrezno upravljal in izvajal stresne teste, da bi dobil jasen odgovor na vprašanje, ali je finančni sistem EU odporen. Zato je Sodišče obravnavalo naslednja vprašanja:

1. Ali je test ustrezal svojemu namenu?
2. Ali je imel organ EBA zagotovilo, da so izračuni bank pravilni?
3. Ali je objava rezultatov deležnikom omogočila, da so ocenili odpornost sistema?

11

Revizijska merila so temeljila na relevantnih pravnih instrumentih, mednarodnih standardih Banke za mednarodne poravnave (BIS) in organa EBA ter na najboljši praksi drugih institucij, ki izvajajo stresne teste, kot sta Bank of England in US Federal Reserve. Podrobnosti o merilih so navedene v različnih delih tega poročila.

12

Revizijski dokazi so bili zbrani s:

1. pregledom ustrezne dokumentacije organa EBA, ESRB in ECB;
2. spletno anketo med uslužbenci pristojnih organov in bank, v katerih je bil opravljen nadzor;
3. obiski pristojnih organov ter
4. razgovori z uslužbenci organa EBA, ESRB in ECB.

13

Rezultati revizije naj bi prispevali k razpravi o koristih in stroških stresnih testov ter o prednostih in slabostih različnih metodoloških pristopov.

Opažanja

Stresni test, ki ga je izvedel organ EBA, zaradi pomanjkljivosti ni bil ustrezen za ocenjevanje odpornosti na sistemska tveganja

14

Sistem stresnih testov za celotno EU je oblikovan¹⁰ za ocenjevanje odpornosti finančnih institucij EU na neugodne razmere na trgu in za ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja v stresnih situacijah. Neugodne razmere na trgu so v uredbi o EBA opredeljene kot mikrobonitetni trendi, morebitna tveganja in ranljivosti.¹¹

15

S stresnim testiranjem naj bi se ugotovilo, katere institucije bi lahko same po sebi predstavljale sistemsko tveganje, zlasti v stresnih razmerah, in zagotovilo, da se ta tveganja ublažijo.¹² Banke, za katere je treba opraviti stresni test, izbere odbor nadzornikov organa EBA, relevantne referenčne vrednosti za stresno testiranje pa oblikujeta Baselski odbor za bančni nadzor¹³ in organ EBA¹⁴. Oba menita, da morajo imeti stresni testi jasno določene in uradno opredeljene cilje, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju scenarija. Stresni test mora biti dovolj resen, a tudi verjeten.

16

Sodišče je preučilo, ali:

1. je vzorec sodelujočih bank ustrezal namenu testiranja;
2. so opredeljena tveganja ustrezala namenu testiranja;
3. je bil povzročen stres dovolj resen za oceno odpornosti.

Nekatere tvegane banke so bile izključene iz stresnega testa

17

Organ EBA si je prizadeval za široko pokritost sredstev bank EU in vključitev največjih bank. V svoj vzorec je zato vključil le banke z najmanj 30 milijardami EUR konsolidiranih sredstev.

18

Število sodelujočih bank se je od prvega ciklusa stresnih testov zmanjšalo. Leta 2011 je sodelovalo 90 bank v 21 državah, do leta 2018 pa se je to število zmanjšalo na 48 bank v 15 državah: devet držav, v katerih je ECB glavni nadzornik,¹⁵ in šest držav, v katerih ECB ni glavni nadzornik.¹⁶

19

V končnem vzorcu niso bile zajete vse banke, ki so presegle prag 30 milijard EUR: največje banke so bile vključene, dokler v vzorcu ni bilo zajetih približno 70 % bank v euroobmočju v smislu skupnih konsolidiranih sredstev in približno 70 % bank zunaj euroobmočja. To je pomenilo, da je bil dejanski prag za banke v euroobmočju 100 milijard EUR, zaradi česar so bile izključene nekatere države s šibkejšim bančnim sistemom.

20

Sodišče je ugotovilo tudi, da je odbor nadzornikov nazadnje izločil sedem bank s sredstvi nad 30 milijardami EUR, ker so bile bodisi v postopku prestrukturiranja¹⁷ bodisi v postopku združevanja z drugo banko ali pa so njihova konsolidirana sredstva pred potrditvijo vzorca padla pod spodnji prag. Toda prav banke, ki so v postopku prestrukturiranja ali so prejele državno pomoč, so med najranljivejšimi. Med izključenimi bankami so bile tudi banke, v katerih so sčasoma pojavile kapitalske vrzeli.

21

Sodišče ni našlo dokazov, da bi odbor nadzornikov organa EBA razpravljal o prednostih in slabostih uporabe dodatnih meril za izbiro bank na podlagi tveganja. Odločitev organa EBA, da se kot edino merilo uporabi velikost bank, je imela npr. naslednje pomanjkljivosti:

• vključena ni bila nobena od bank z visokim deležem slabih posojil s sedežem v petih državah, prav tako pa niso bile vključene banke z visoko izpostavljenostjo domačemu državnemu ali drugemu javnemu dolgu¹⁸,
• prav tako se v izbirnem procesu niso uporabile informacije o bankah, katerih tržna vrednost je znatno nižja od njihovega knjigovodskega lastniškega kapitala.

Neugodni scenarij ne odraža ustrezno pomembnosti nekaterih relevantnih sistemskih tveganj

22

V skladu z uredbo o organu EBA je ta odgovoren za začetek in usklajevanje izvajanja stresnih testov za celotno EU v sodelovanju z ESRB. Vendar pa vloge teh dveh organov niso uradno urejene. Sčasoma se je razvila praksa, da organ EBA pozove ESRB, naj s pomočjo različnih odborov pripravi neugodni scenarij, pri čemer sodelujejo predstavniki organa EBA (glej sliko 1 v Prilogi I).

23

Neugodni scenarij za leto 2018 je pripravila delovna skupina ESRB za stresno testiranje, ki je bila sestavljena iz uslužbencev sekretariata ESRB in članov ESRB,¹⁹ vključen pa je bil tudi prispevek ECB. Delovna skupina, ki ji je predsedoval predstavnik ECB (namestnik generalnega direktorja direktorata za makrobonitetno politiko in finančno stabilnost), se je zelo opirala na vire ECB (uslužbence, modele in podatke). Vire ECB²⁰ je obsežno uporabljala pri umeritvi modelov za pripravo spremenljivk, ki so jih banke morale uporabiti za svoje izračune.

24

Cilj stresnega testa je oceniti, kako bi se sistemsko tveganje povečalo v stresni situaciji (glej odstavek 14). Zato bi bilo treba kot izhodišče za pripravo scenarija stresnega testa opredeliti najpomembnejša tveganja v smislu sistemskosti in pomembnosti. Nato bi bilo treba uporabiti ustrezno raven stresa za ključna gibala tveganja.

25

Sodišče je preučilo, ali:

1. so bila opredeljena najpomembnejša sistemska tveganja;
2. so bila ta tveganja gibalo uporabljenega stresa.

Niso se upoštevala vsa sistemska tveganja

26

Odbor nadzornikov organa EBA na začetku procesa ESRB ni uradno seznanil s svojim mnenjem o tem, katera tveganja bi bilo treba uporabiti za stres (ki so torej sprožilni dejavnik), ne glede na to, ali gre za tveganja, ki izhajajo iz finančnega sektorja EU, tveganja, značilna za posamezne države, ali tveganja, ki izhajajo iz posameznih bank ali skupin bank, ki bi lahko resno škodovala finančnemu sistemu. Čeprav se je članstvo odborov, ki so pripravili neugodni scenarij, deloma prekrivalo, je odbor organa EBA tveganja odobril šele proti koncu procesa (decembra 2017).

27

Opredelitev tveganj je bila tako prepuščena predvsem presoji ESRB po razpravi v njegovih odborih, vključno z njegovo delovno skupino za stresno testiranje. V nalogah te delovne skupine je izrecno navedeno, da mora razmisliti o tem, kako bi bilo mogoče upoštevati sistemska tveganja, tudi tista, ki vplivajo na specifične sektorje ali le nekaj držav, in da si je treba z izbranim pristopom prizadevati, da se ustvari dovolj visoka raven stresa za banke.

28

ESRB redno izvaja ocene tveganja, ki se uporabljajo tudi za namene stresnega testa. Drugi vhodni dejavniki za stresne teste so bili (i) rezultat raziskave članov ESRB (večinoma makrobonitetnih organov) od spodaj navzgor; (ii) neposredni prispevki članov ESRB; (iii) razprave in predstavitve v strokovnih skupinah ESRB; (iv) nabor podatkov, vključenih v preglednico tveganj ESRB,²¹ in (v) notranja analiza ECB.

29

V raziskavi od spodaj navzgor, ki je eden od vhodnih dejavnikov ocene tveganja, morajo makrobonitetni organi vsako četrtletje opredeliti in razvrstiti vrsto tveganj za finančno stabilnost, ki so pomembna za njihova gospodarstva in EU. Vendar so se pri rezultatih raziskave pojavile pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na proces opredelitve in agregacije tveganj ter ogrozile njegovo nepristranskost, na primer:

• makrobonitetni organi sistematično pozitivneje ocenjujejo situacijo v svoji državi kot situacijo v EU kot celoti. Zato se lahko tveganja, ki izhajajo iz ene države ali podskupine držav, ponderirajo prenizko,
• obstajajo velike razlike v načinu izražanja in vsebini kvalitativnih ocen, ki jih pripravijo makrobonitetni organi. Kar zadeva vsebino, nekateri organi v svojih odgovorih poudarjajo pomanjkljivosti, drugi pa prav nasprotno.

30

Splošni odbor ESRB je kot gibalo neugodnega scenarija izbral štiri tveganja, kot je pojasnjeno v opisu scenarija (glej Prilogo II). Čeprav so bila v raziskavi od spodaj navzgor med pomembna tveganja uvrščena tudi tveganja, ki izhajajo iz kakovosti sredstev v bančnem sektorju, kot so zadeve, povezane s slabimi posojili, ta tveganja niso bila vključena v neugodni scenarij²² kot glavno tveganje ali šok,čeprav so bila slaba posojila vzrok za večino primerov reševanja bank po finančni krizi (za dodatne podrobnosti glej tudi odstavek 37 f.).

31

Likvidnostna tveganja za same banke niso bila vključena v testiranje, saj je bilo testiranje osredotočeno na solventnost bank. Vprašanje kritja likvidnostnih tveganj je bilo v odboru nadzornikov organa EBA nazadnje obravnavano leta 2011²³. Za primerjavo, MDS, ki tudi izvaja stresne teste za oceno odpornosti bančnega sistema euroobmočja, je uporabil dvojni pristop, ki je vključeval tako testiranje likvidnosti kot tudi testiranje solventnosti.

32

ESRB kljub jasnim pooblastilom²⁴ za opredelitev tudi tistih tveganj, ki jih posamezne institucije pomenijo za finančni sistem, ni opredelil tveganj, ki bi lahko izhajala iz posameznih bank ali skupin bank. Namesto tega je proces opredelitve tveganj vključeval pregled agregatov na nacionalni ravni, na ravni euroobmočja ali EU.

33

Organ EBA redno objavlja preglednico tveganj²⁵, ki vključuje opredelitev in spremljanje sistemskih tveganj. V preglednici tveganj organa EBA so za vsako tveganje opisani gibala tveganja in raven tveganja, tj. verjetnost, da se dejavniki tveganja uresničijo, in njihov verjeten učinek na banke, vključno s statističnimi trendi brez razlage. Vendar ti kazalniki iz preglednice tveganj niso bili izrecno vključeni v pripravo stresnega testa, pa tudi organ EBA ni zahteval, da se uporabijo kot ključni prispevek.

Stresa ni povzročil šok, ki bi izhajal iz finančnega sektorja EU, temveč upad gospodarske rasti

34

Na podlagi opredeljenih tveganj bi bilo treba v neugodnem scenariju določiti intenzivnost šokov, transmisijske kanale in časovni okvir, v katerem lahko stresni dejavniki vplivajo na banke²⁶. Vendar odbor nadzornikov organa EBA pred procesom opredelitve tveganj ni uradno razpravljal o vrsti šokov, ki se bodo uporabili za banke, niti ni sprejel odločitve v zvezi s tem. To je bilo prepuščeno presoji ESRB. Šele ob koncu procesa je predsednik delovne skupine odboru nadzornikov organa EBA predstavil scenarij in z njim povezana tveganja.

35

Pristop, ki ga je ESRB izbral leta 2018, tako kot za prejšnje stresne teste, je temeljil na zaporedju neugodnih makroekonomskih in finančnih dogodkov, ki so vplivali na spremenljivke, kot so BDP, brezposelnost, cene stanovanj in obrestne mere, v triletnem obdobju. Osnovni scenarij ustreza najnovejšim makroekonomskim projekcijam za EU,²⁷ ki so jih pripravili uslužbenci Eurosistema in ECB, neugodni scenarij pa je bil sestavljen iz vrste odstopanj od osnovnega scenarija za glavne parametre v istem obdobju.

36

S stresnim testom organa EBA se je ocenjevala ranljivost sistema in bank v primeru skupnega makrofinančnega stresa (upad gospodarske rasti) in ne v primeru resnega finančnega šoka, ki bi povzročil neko raven stresa. Vendar v skladu z delovnim dokumentom Banke za mednarodne poravnave iz leta 2009 empirični dokazi ne potrjujejo implicitne predpostavke preteklih makro stresnih testov, da prav resen makroekonomski šok poruši šibek finančni sistem²⁸.

37

Izbiri scenarija upada gospodarske rasti ni odražala pomembnosti nekaterih tveganj, vključno z neenakomerno porazdelitvijo med državami. Poleg tega se v tem scenariju finančna tveganja testirajo implicitno, zato ni bilo mogoče ugotoviti izpostavljenosti specifičnim sistemskim tveganjem. Povedano drugače, scenarij ni temeljil na finančnem šoku, ki bi ga povzročili propadi velikih finančnih institucij ali sistemska tveganja, opredeljena v preglednici tveganj organa EBA (glej odstavek 33), kot npr.:

• nenaden velik dvig obrestnih mer centralnih bank ali nenadno veliko povečanje kreditnih razmikov za državne obveznice nekaterih držav članic, kar bi dodatno prispevalo h krizi državnega dolga,
• visoka preostala slaba posojila ob upoštevanju morebitnega povečanja ovir za zmanjševanje slabih posojil in tveganje zaradi povišane ravni zadolženosti.

38

Poleg tega so upad gospodarske rasti, uporabljen v scenariju, povzročili dogodki zunaj EU. Niti v neugodnem scenariju iz leta 2018 niti v prejšnjih neugodnih scenarijih se kot povod za neugodni scenarij ni uporabil dogodek ali tveganje, ki izhaja iz EU. Poleg tega se ni obravnavala možnost, da se kot povod uporabi dogodek ali tveganje znotraj bančnega sektorja²⁹, čeprav je raziskava od spodaj navzgor (glej Prilogo II) pokazala, da dve od štirih najpomembnejših tveganj izhajata iz bančnega sektorja. V scenarij tudi niso bili vključeni povečevalni učinki (na primer razprodaja portfeljev, propad banke z učinkom na kreditne razmike drugih) in težave, ki so jih države v različnem obsegu podedovale iz preteklosti, čeprav je bilo to posredno nekoliko doseženo s spremenljivkami scenarija (npr. dvig obrestnih mer).

Z neugodnim scenarijem iz leta 2018 ni bila zagotovljena minimalna resnost za vse države, poleg tega pa je bil manj resen kot finančna kriza

39

Pri pripravi scenarija za leto 2018 je ustrezna delovna skupina ESRB obravnavala kritične pripombe glede prejšnjega testiranja, kot npr.: scenarij (i) ni bil dovolj usmerjen v prihodnost ali (ii) je bil manj relevanten za nekatere države z neenakomerno porazdeljeno stopnjo resnosti.

40

Organ EBA in ESRB nista vnaprej pojasnila, kaj štejeta za „resno“. Čeprav je delovna skupina opravila primerjave na ravni držav članic, so se primerjave resnosti, tako znotraj ESRB kot v publikacijah, najbolj osredotočile na stopnjo resnosti na skupni ravni EU in euroobmočja. Posledično se je zmanjšala osredotočenost na pot parametrov na ravni držav članic, kjer se morda lahko pokaže mnogo ranljivosti.

41

Zato je Sodišče obravnavalo proces priprave scenarija (vključno z vidiki modeliranja) in predlagane poti za številne parametre.

42

Sodišče je ugotovilo, da so nacionalne centralne banke in nadzorni organi pomembno vplivali na oblikovanje neugodnega scenarija s prisotnostjo svojih predstavnikov v delovni skupini in splošnem odboru ESRB. Gibalo za velik del izložkov modeliranja so bile tako imenovane elastičnosti osnovnega modela, ki jih dale na voljo nacionalne centralne banke v okviru rednega postopka napovedovanja ECB.

43

Tako pomembna vloga nacionalnih organov in omejena zmožnost organa EBA za nadzor procesa nista bili spodbudni za oblikovanje nepristranskega in objektivnega neugodnega scenarija, pri katerem bi se za celotno EU ustrezno in dosledno upoštevale ranljivosti bank in držav. Zaradi razprav v strukturah ESRB so bile sprejete številne ad hoc odločitve v zvezi z neugodnim scenarijem (glej okvir 1).

44

Poleg nacionalnih centralnih bank je pri pripravi scenarija intenzivno sodelovala tudi ECB, zlasti njeni direktorati s področja monetarne politike in ne nadzorne funkcije. Zato ESRB morebitnih posledic prihodnjih odločitev na področju monetarne politike ni obravnaval kot povod za neugodni scenarij.³⁰ Po drugi strani pa je predpostavljal, da bo monetarna politika (i) omejila zvišanje dolgoročnih obrestnih mer v EU po neugodnem scenariju in (ii) preprečila znatno povečanje kreditnih razmikov za državne dolgove³¹ (tj. razlika med donosom obveznic, ki jih izdajo različne nacionalne vlade). Do takega povečanja razmika je prišlo med evropsko dolžniško krizo. Zato je v neugodnem scenariju povečanje obrestne mere relativno pridušeno.

45

Na splošno so bile za posamezne države uporabljene zelo različne stopnje šoka, zato so bile tudi banke izpostavljene zelo različnim stopnjam šoka glede na svojo geografsko izpostavljenost. Švedska je imela npr. največji šok za BDP v absolutnem smislu, in sicer več kot dvakrat večjega kot Italija (glej grafični prikaz za vse države na sliki 4 v nadaljevanju tega poročila).

46

Pri ocenjevanju resnosti testiranja leta 2018 je Sodišče obravnavalo različne razsežnosti scenarija in nekatere njegove vidike primerjalo s prejšnjimi stresnimi testi organa EBA, preteklimi dogodki (finančna kriza leta 2008) in scenariji, ki so jih uporabile druge institucije, ki izvajajo stresne teste, kot je opisano v naslednjih odstavkih.

47

Kot je omenjeno v odstavku 35, je bil neugodni scenarij oblikovan glede na osnovni scenarij za projekcijsko obdobje. Organ EBA je v svojem sporočilu navedel, da je bil stresni test za leto 2018 v primerjavi z njegovimi prejšnjimi stresnimi testi najresnejši, in sicer v smislu odstopanja od spremenljivke BDP (odstopanje za 8,3 %). Vendar je najpomembnejši podatek absolutna razlika med izhodiščem (BDP 2017) in končno točko v okviru neugodnega scenarija (glej glosar). Celo veliko odstopanje lahko pomeni zelo nizek stres, če je osnovni scenarij trden ali celo popravljen navzgor, kot se je zgodilo v tem primeru.

48

Neugodni scenarij za leto 2018 je bil v bistvu dokončan konec novembra 2017. Decembra 2017 pa je bil zaključen novi osnovni scenarij, ki mu je bil dodan neugodni scenarij. Ker se je osnovni scenarij izboljšal, so se za številne države znižale absolutne ravni stresa glede na izhodišče. Zato si je organ EBA prizadeval za uvedbo najnižjih ravni stresa (glej okvir 1). To se je zgodilo zelo pozno in povzročilo številne spremembe ob koncu procesa.

49

Neugodni scenarij za leto 2018 je bil v primerjavi s stresnimi testi organa EBA iz let 2014 in 2016 resnejši v smislu odstopanja od osnovnega scenarija, na primer za BDP v euroobmočju in brezposelnost. Vendar pa je bila situacija v absolutnem smislu drugačna zaradi ugodnih napovedi za osnovni scenarij:

• za BDP v euroobmočju se je testiranje leta 2018 zdelo nekoliko strožje. To pa ni držalo za večino držav članic (glej tabelo 1). Absolutno zmanjšanje v letu 2018 je bilo v primerjavi s prejšnjimi testi največje v več velikih gospodarstvih, ki so večinoma precej dobro prestala zadnjo recesijo. Za druge države članice, ki so imele med zadnjo recesijo velike težave, je bilo absolutno zmanjšanje po scenariju razmeroma blago. Te razlike med državami članicami v specifični porazdelitvi negativnih učinkov na BDP niso bile dobro pojasnjene,
• na področju brezposelnosti je bil stresni test za leto 2018 nekoliko blažji, saj je bil v testu za leto 2018 osnovni scenarij za brezposelnost veliko bolj pozitiven.

50

Pri pregledu z vidika posameznih gospodarstev in spremenljivk se vidi, da uporabljeni stres ni enako resen. Zmanjšanje BDP v absolutnem smislu za večino držav članic ni tako resno, kot je bilo v finančni krizi in po njej, pa tudi povečanje brezposelnosti je precej manj resno, v nekaterih primerih celo bistveno manj resno (glej okvir 2).

51

Za zunanjo primerjavo testa organa EBA so najrelevantnejši stresni testi, ki so jih izvedli Bank of England, US Federal Reserve, v euroobmočju pa MDS. Neugodni scenarij organa EBA za leto 2018 je bil v primerjavi z drugimi enak ali resnejši glede BDP in blažji na področju brezposelnosti, dolgoročnih obrestnih mer, kreditnih razmikov in cen nepremičnin (za primere glej okvir 3).

52

Relevantni mednarodni referenčni testi kažejo, da lahko stresni testi vključujejo enega ali več neugodnih scenarijev.³² V zapisnikih sej odbora nadzornikov organa EBA ni zabeležena nobena razprava ali odločitev o vprašanju, ali bi bilo treba uporabiti enega ali več scenarijev. Vsi stresni testi, ki jih je organ EBA izvedel od leta 2011, so se izvajali z enim neugodnim scenarijem. Za primerjavo, praksa US Federal Reserve in Bank of England je, da se pripravita dva scenarija. Tudi MDS je pri svojem nedavnem stresnem testu za euroobmočje svoj makrofinančni scenarij dopolnil z vrsto testov občutljivosti.³³

Izračuni bank za organ EBA še vedno niso popolnoma jasni

53

Organ EBA je razvil metodologijo, ki določa, kako morajo banke izračunati učinke stresa po osnovnem in neugodnem scenariju.

54

Metodologija vključuje uporabo zgornjih in spodnjih mej za zagotavljanje ustrezne ravni nadzornega konservatizma, katerega namen je zlasti preprečiti, da bi imele banke v nekaterih primerih zaradi povzročenega stresa koristi. Določena je na primer zgornja meja za prihodek od obresti za slaba posojila, ki ga predvidijo banke, da napovedi ne bi bile preveč optimistične.

55

Ker rezultate izračunavajo banke, se zanje izvaja proces zagotavljanja kakovosti.

56

Sodišče je preučilo, ali:

1. je metodologija ustrezna;
2. je imel organ EBA zadostno zagotovilo o zanesljivosti izračunov bank.

Izbire so vplivale na verodostojnost rezultatov

57

Metodologijo sprejme odbor nadzornikov organa EBA, ki lahko odobri tudi izjeme od metodologije. Čeprav se te izjeme nanašajo na posamezne banke, ni vzpostavljenega mehanizma za zagotavljanje, da člani z glasovalno pravico, pri katerih obstaja morebitno navzkrižje interesov, ne bi glasovali. Do ene take izjeme je prišlo pri testiranju leta 2016, ko je odbor odobril odstopanje od metodologije (v korist ene od velikih bank, kljub pomislekom uslužbencev organa EBA). Pri stresnem testu leta 2018 ni bilo takšnih izjem.

58

Na splošno je Sodišče ugotovilo, da je metodologija organa EBA zelo izčrpna. Vendar v nekaterih pogledih ni bila dovolj podrobna glede omejitev in smernic, npr. za področje kreditnega tveganja (nezavarovani deli kreditov, nakupi z namenom finančne pomoči in obravnava nehipotekarnih zavarovanj).

59

Pri uporabi metodologije morajo banke osnovni in neugodni scenarij (tj. makroekonomske parametre) pretvoriti v parametre tveganja. To se pogosto izvaja z modeli.³⁴ Rezultat teh izračunov, ki temeljijo na modelih, so spremembe bilance stanja, izkaza poslovnega izida in tveganju prilagojenih sredstev (in posledično kapitalskih zahtev³⁵). V okviru 4 je zelo poenostavljen prikaz kreditnega tveganja.

60

Kadar banke uporabljajo svoje modele, je njihova točnost ključna za verodostojnost rezultatov stresnega testa. Vendar pa so lahko ti modeli pristranski³⁶, saj jih banke oblikujejo same, kar kaže na potrebo po strogem zagotavljanju kakovosti.

61

Kadar banke nimajo ustreznih modelov za oceno parametrov kreditnega tveganja (verjetnost neplačil in izgube ob neplačilu, glej sliko 3), se pričakuje, da se bodo opirale na referenčne vrednosti za kreditno tveganje, ki jih je pripravila ECB. Te referenčne vrednosti je oblikoval direktorat ECB za makrobonitetno politiko in finančno stabilnost, ki deluje v okviru monetarne funkcije ECB.

62

Poleg posledične nezanesljivosti modelov so bile odkrite tudi pomanjkljivosti pri nekaterih uporabljenih predpostavkah.

63

Referenčne vrednosti bi morale zajemati koeficient ali sklop koeficientov za vsak parameter tveganja (verjetnost neplačila, izguba ob neplačilu), s katerimi bi se merila odzivnost teh tveganj na posamezne makroekonomske spremenljivke. O metodologiji, uporabljeni za oblikovanje referenčnih vrednosti, in referenčnih vrednostih samih (vključno s koeficienti) se je razpravljalo s pristojnimi nacionalnimi organi. Referenčne vrednosti je odobril odbor nadzornikov organa EBA³⁷. Vendar ECB točno teh koeficientov ne razkrije zadevnim bankam niti jih ne objavi. Namesto tega se rezultat za posamezno vrsto portfelja za posamezno državo izračuna na podlagi makroekonomskih spremenljivk v osnovnem in neugodnem scenariju, banke pa so seznanjene le s tem rezultatom. Zato se je na splošno zmanjšala transparentnost³⁸ in banke so v anketi Sodišča navedle, da se referenčne vrednosti za kreditno tveganje oblikujejo v procesu „za zaprtimi vrati“.

64

Pristop od spodaj navzgor je bil omejen z določitvijo zgornjih in spodnjih mej (glej odstavek 54). Organ EBA je pripravil nekaj ad hoc ocen (tudi s podatki bank), da bi ocenil vpliv zgornjih in spodnjih mej na rezultate bank, vendar zaradi omejenosti svojih virov ni mogel pripraviti izčrpnega pregleda učinka teh zgornjih in spodnjih mej na rezultate.

65

Da bi bankam omogočili pripravo projekcij, je treba uvesti predpostavke. Nekatere predpostavke so določene v okviru metodologije, druge lahko opredelijo banke same. Ena od ključnih metodoloških izbir je bila odločitev za predpostavko o statični in ne dinamični bilanci stanja, in sicer nespremenjen poslovni model v celotnem projekcijskem obdobju. To pomeni, da se v bančnih projekcijah zapadla sredstva in obveznosti nadomestijo s postavkami s podobnimi značilnostmi.

66

Predpostavka statične bilance stanja ima nekaj pomanjkljivosti:

• banke, ki bi jih stresne razmere močno prizadele, bi verjetno izgubile poslovne priložnosti in dostop do financiranja (zlasti do grosističnih virov financiranja ali medbančnih posojil), kar pa se ne more odražati v izračunih bank,
• banke bi lahko nekoliko zavrle negativne učinke neugodnega scenarija z uporabo možnih rešitev za sanacijo³⁹, kot je prodaja sredstev. Vendar predpostavka statične bilance stanja bankam ne dovoljuje, da bi predvidele takšne ukrepe za neugodni scenarij. Čeprav Sodišče priznava, da bi morali organ EBA in pristojni organi oceniti verodostojnost in izvedljivost takih ukrepov, je ugotovilo, da je Bank of England v stresni test za leto 2018 vključila uporabo strateških ukrepov upravljanja, ki jih lahko banka realistično sprejme v stresnem scenariju. Neupoštevanje tega vidika ovira oceno dejanske odpornosti banke v stresni situaciji.

Organ EBA ima omejen vpogled v zanesljivost izračunov bank

67

Organ EBA ima pravno podlago,⁴⁰ ki mu omogoča, da bi lahko neposredno sodeloval pri preverjanju kakovosti bančnih modelov in rezultatov. Pooblaščen je, da (i) zahteva informacije neposredno od bank; (ii) pozove pristojne organe, naj izvedejo posebne preglede; (iii) pozove pristojne organe, naj opravijo inšpekcijske preglede na kraju samem, in (iv) pozove pristojne organe, naj od bank zahtevajo, da za relevantne informacije zagotovijo neodvisno revizijo.

68

Vendar se je organ EBA zaradi sedanje strukture upravljanja in omejenosti virov v celoti⁴¹ zanašal na to, da bodo pristojni organi zagotavljali kakovost. Uslužbenci organa EBA so zagotavljanje kakovosti neposredno izvajali le pri stresnem testiranju leta 2011, pri čemer jim je pomagala ekipa nacionalnih strokovnjakov ter strokovnjakov ECB in ESRB.

69

Organ EBA je pripravil standardne predloge, v katere so morale banke vpisati vse zahtevane podatke (do 900 000 podatkovnih točk za večje banke). Organ EBA je zagotovil tudi ustrezne smernice za izpolnjevanje teh predlog.

70

Banke so morale svoje izpolnjene predloge predložiti pristojnim organom, ki so jih morali pregledati, da bi zagotovili kakovost podatkov. Nato so morali pristojni organi predloge posredovati organu EBA.

71

Po prejemu dokumentov je organ EBA opravil avtomatiziran pregled kakovosti podatkov v oddanih predlogah. Morebitna vprašanja v zvezi s kakovostjo podatkov je poslal pristojnim organom, da bi jih pojasnili.

72

Sodišče je zato preučilo, ali:

1. je imel organ EBA zadostno zagotovilo o pregledih kakovosti, ki so jih izvajali pristojni organi;
2. je organ EBA s svojimi pregledi poskrbel za kakovost rezultatov, ki so jih predložile banke.

Organ EBA je imel o pregledih kakovosti, ki so jih opravili pristojni organi, malo informacij

73

V zvezi s pregledi kakovosti, ki so jih morali izvajati pristojni organi, so v obvestilu o metodologiji navedeni nekateri ukrepi, ki bi jih morali sprejeti pristojni organi (pristojni organi naj bi „pregledali“, „zahtevali“, „preverjali“ itd.). Obvestilo o metodologiji je bilo zavezujoč dokument. Poleg tega je organ EBA pripravil poseben priročnik za zagotavljanje kakovosti. V njem je zagotovil smernice za pristojne organe v zvezi z njihovimi pregledi izračunov bank in preverjanjem rezultatov, ki so jih predložile banke. Odbor nadzornikov je priročnik odobril kot nezavezujoč dokument in tako pristojnim organom pustil precejšnjo možnost proste presoje.

74

Pristojni organi naj bi zahtevali, da jim banke predložijo pojasnilo ali druge dokumente v obliki, ki bi jo določil pristojni organ, vključno s kvalitativnimi informacijami, navedenimi v Prilogi III k obvestilu o metodologiji. To pojasnilo naj bi v procesu zagotavljanja kakovosti pristojnim organom pomagalo izvesti smiselno analizo predloženih podatkov. Kakovost in raven podrobnosti teh pojasnil se je med pristojnimi organi razlikovala⁴².

75

Organ EBA je menil, da ne more sistematično preverjati in spremljati dela pristojnih organov. Sodišče je ugotovilo, da organ EBA ni imel podrobnih informacij o poglobljenosti ali obsegu pregledov, ki so jih opravili pristojni organi, zlasti glede naslednjih vprašanj:

• ali pristojni organi pri ocenjevanju delovanja modelov bank za stresno testiranje upoštevajo minimalne standarde glede ekonometrične zanesljivosti in odzivnosti parametrov tveganja. Glede na odgovore pristojnih organov na anketo, ki jo je izvedlo Sodišče, in opravljene razgovore nadzorniki niso izvedli poglobljenih pregledov teh modelov na kraju samem. Modele so preverjali le, kadar se jim podatki niso zdeli verjetni,
• koliko je na rezultate vplivala uporaba omejitev (zgornje in spodnje meje), tj. koliko bi bili rezultati bolj pozitivni ali negativni, če ne bi bilo omejitev. Teh informacij niso sistematično zbirali niti organ EBA niti pristojni organi,
• koliko so na rezultate vplivali drugi podatki, kot so na primer referenčne vrednosti ECB za kreditno tveganje. Poleg tega organ EBA ni imel informacij o tem, ali so se referenčne vrednosti uporabljale zato, ker so bili notranji modeli bank slabi ali pomanjkljivi, ali pa zato, ker so bili podatki na podlagi teh referenčnih vrednosti ugodnejši od lastnih izračunov banke. Pristojni organi lahko sami presodijo, ali bodo uporabili referenčne vrednosti ECB za kreditno tveganje, če ocenijo, da so podatki banke preoptimistični ali da so njeni modeli neustrezni.

76

Priročnik za zagotavljanje kakovosti vsebuje priporočilo, naj pristojni organi sami ocenijo, kako so uporabljali priročnik. Organ EBA od pristojnih organov ni prejel nobenih ocen v zvezi s tem.

Lastni pregledi organa EBA so nezadostni

77

Organ EBA je imel majhno število uslužbencev – približno sedem ekvivalentov polnega delovnega časa – za izvajanje stresnega testiranja za leto 2018. Podatke, ki so jih predložili pristojni organi, je preveril z avtomatiziranimi pregledi, ki so vključevali (i) numerične preglede (ali so uporabljeni napačni znaki, ali vmesni seštevki presegajo skupne seštevke itd.); (ii) preverjanje, ali so bile omejitve metodologije pravilno uporabljene, in (iii) statistične preglede verodostojnosti. Rezultate teh pregledov je sporočil pristojnim organom, ki so bili odgovorni za nadaljnje ukrepe.

78

Pri pregledih verodostojnosti so se primerjali različni podatki iz bank. Kakovost podatkov, ki so odstopali od običajne porazdelitve, se je obravnavala kot vprašljiva (izjeme).

79

Za te preglede so se vse banke obravnavale enako. Ker je bil vzorec majhen, ni bilo mogoče oblikovati skupin bank (ki bi bile podobne glede na svojo geografsko izpostavljenost in s tem povezano raven stresa, poslovne modele ali stopnjo finančne trdnosti). Zato so se izjeme, ki jih je odkril organ EBA, lahko le v zelo omejenem obsegu uporabljale za preverjanje rezultatov, saj je zanje obstajalo veliko smiselnih razlag. Osredotočanje izključno na izjeme lahko celo odvrne od obravnave bolj kritičnih primerov, npr. bank, ki niso štele za izjeme, čeprav bi morale.

80

Čeprav je bil organ EBA odgovoren za usklajevanje, ga pristojni organi niso sistematično obveščali o informacijah, ki so izhajale iz njihovih nadzornih dejavnosti (kot so rezultati SREP⁴³ za banke) in bi bile pomembne za presojo verodostojnosti rezultatov stresnega testa, niti ni imel virov, da bi lahko sistematično zahteval, da ga o tem obveščajo.

81

Organ EBA je imel malo informacij o tem, koliko so pristojni organi ukrepali v zvezi z njegovimi opozorili glede kakovosti. Kadar je organ EBA izrazil zaskrbljenost zaradi konservatizma rezultatov, je bilo to, ali je dobil odgovore, odvisno od dobre volje pristojnih organov. In res se je kakovost povratnih informacij za stresni test leta 2018 med pristojnimi organi zelo razlikovala. Kadar je organ EBA prejel pojasnila, ni imel časa niti virov, da bi jih temeljito pregledal. Kadar ni prejel nobenih pojasnil, pogosto ni preveril domneve, da je imel zadevni pristojni organ utemeljene razloge za to, da ni dal dodatnih pripomb.

82

V nekaj primerih so se kapitalske vrzeli pojavile kmalu po tem, ko je organ EBA objavil rezultate stresnega testa. Vrzeli so se pojavile v običajnih gospodarskih in finančnih pogojih (torej ne v okviru stresnega scenarija). Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala⁴⁴ ni odražal takih situacij. V praksi se je organ EBA zanašal na izhodiščne podatke, ki so jih zagotovile banke.

83

Ker se je organ EBA zanašal na to, da bodo pristojni organi zagotavljali kakovost, je bila njegova vloga v procesu zagotavljanja kakovosti omejena. Odbor nadzornikov se nikoli ni odločil uporabiti svojih pooblastil iz uredbe o organu EBA, zlasti pooblastila, da od pristojnih organov zahteva, da izvedejo specifične preglede ali inšpekcijske preglede na kraju samem (glej odstavka 67 in 68).

Kakovost publikacij organa EBA in pristojnih organov je bila zelo različna

84

Rezultati in ključni relevantni podatki iz stresnega testa za celotno EU so bili objavljeni novembra 2018. Učinek stresnega testa se kaže zlasti v spremembi navadnega lastniškega temeljnega kapitala in količnika finančnega vzvoda⁴⁵. Na spletni strani organa EBA so na voljo dokumenti z analizo rezultatov, dostopna pa je tudi podatkovna zbirka z informacijami, ki so bile med postopkom zbrane od bank.

85

Poleg organa EBA so rezultate stresnih testov organa EBA objavili tudi nekateri pristojni organi in sodelujoče banke.

86

Zato je Sodišče preučilo:

1. ustreznost publikacij organa EBA;
2. točnost sporočanja pristojnih organov in bank.

Organ EBA je objavil največjo količino informacij doslej, vendar nekatere ključne informacije manjkajo

87

Količina informacij, ki jih je objavil organ EBA, znatno presega obseg informacij, ki so jih objavili drugi organi o svojih stresnih testih. To zagotavlja večjo transparentnost, zlasti za nadzornike, bančne analitike in druge strokovne bralce.

88

Za oceno informativne vrednosti podatkov, ki jih je objavil organ EBA, je Sodišče preučilo, ali so bila z objavljenimi informacijami odgovorjena naslednja vprašanja:

1. Kaj so bila gibala rezultatov?
2. Ali so rezultati primerljivi?
3. Ali je jasno, ali so banke EU in finančni sistem EU odporni na stres?

Informacije o gibalih

89

V poročilu organa EBA so na zbirni ravni analizirana glavna gibala učinka glede na vrsto tveganja (kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje) in učinki na glavne postavke bilance stanja. Poročilo vsebuje tudi podrobnejši opis učinka specifičnih vrst tveganj in metodoloških predpostavk (navedeno je npr., da izgube zaradi kreditnega tveganja največ prispevajo k učinku stresa).

90

V poročilu organa EBA o rezultatih manjkajo naslednje pomembne informacije:

• koliko so kreditne izgube, ki so zdaleč največje gibalo negativnih rezultatov, posledica novih neplačil in koliko obstoječih neplačil⁴⁶,
• koliko je na rezultate vplivala metodologija organa EBA, vključno z njegovimi predpostavkami in omejitvami (glej odstavek 64) ali uporaba referenčnih vrednosti ECB za kreditno tveganje (glej odstavke 60–63). Tudi organ EBA še ni ocenil teh vidikov.

Primerjava rezultatov

91

Organ EBA se v svojem poročilu sklicuje na velike razlike med bankami. Rezultatov posameznih bank res ni lahko primerjati, in sicer zaradi številnih razlogov, med drugim:

• predpostavka statične bilance (glej odstavka 65 in 66) in drugi predpisani elementi (glej odstavek 64) metodologije so imeli različne učinke na posamezne banke,
• na rezultate bank (tj. razlike v količniku navadnega lastniškega temeljnega kapitala) vpliva pristop, ki ga uporabljajo za izračun svojih regulativnih kapitalskih zahtev, kar pomeni, da vpliva na imenovalec ulomka za izračun količnika⁴⁷ (glej odstavek 59),
• vsaka banka parametre osnovnega in neugodnega scenarija pretvori na svoj način (večinoma s prilagojenimi modeli) (glej odstavka 59 in 60),
• pristojni organi niso imeli usklajenega pristopa k zagotavljanju kakovosti (glej odstavke 73–83).

92

Kot je Sodišče priznalo v odstavku 87, organ EBA objavlja veliko različnih uporabnih informacij, ki sicer ne bi bile dostopne. Toda v poročilu organa EBA ni bilo nekaterih pojasnil, ki bi bralcu omogočila razumevanje podatkov. V poročilu na primer ni bila predstavljena analiza bank po državah⁴⁸, v okviru katere bi se rezultati bank primerjali s sorazmerno resnostjo neugodnega scenarija za njihovo državo. Primeri manjkajočih pojasnil so:

• koliko so se ravni stresa razlikovale med državami,
• koliko so se ravni stresa razlikovale od finančne krize (podobno primerjavo je izvedla Bank of England),
• pristop, ki so ga posamezne banke uporabile za izračun svojih kapitalskih zahtev, in njegov vpliv na rezultate⁴⁹.

93

V okviru 5 so prikazani primeri analiz, ki jih je izvedlo Sodišče za lažje razumevanje rezultatov za leto 2018. Vendar te informacije in posledice za odpornost niso bile vključene v publikacije organa EBA.

Odpornost bank in finančnega sistema

94

V poročilu organa EBA je predstavljen razvoj več kapitalskih količnikov za vsako banko (kot sta količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala in količnik finančnega vzvoda), kar pomeni, da navaja vrednost za leto 2017, vrednost po stresu (leta 2020) in razliko med njima. Glede na pretekla poročila je bila vključena ena izboljšava, in sicer so bile v poročilu za leto 2018 banke prvič razvrščene glede na višino količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

95

V poročilu organa EBA manjka ključna informacija za razumevanje odpornosti banke, torej odgovor na vprašanje, ali bi banka v neugodnih razmerah izpolnjevala svoje kapitalske zahteve ali ne: kapitalske zahteve za vsako banko namreč niso bile objavljene (zahteve iz prvega in drugega stebra ter zahteve po skupnem blažilniku).

96

Čeprav so uslužbenci organa EBA predlagali, da se kapitalske zahteve objavijo, je odbor nadzornikov njihov predlog zavrnil kljub temu, da je organ EBA v svojem mnenju iz leta 2015 odločno zagovarjal objavo kapitalskih zahtev. Poleg tega je poudaril, da se v direktivi o zlorabi trga⁵⁰ zahteva objava kapitalskih zahtev za institucije z vrednostnimi papirji, s katerimi se javno trguje⁵¹. Tedanji predsednik odbora nadzornikov organa EBA je večkrat javno povedal, da bi morali pristojni organi te informacije objaviti. Za primerjavo, Bank of England te informacije vključi v objavo svojih rezultatov stresnih testov⁵². Praksa na tem področju se razlikuje med pristojnimi organi (ki so pristojni za objavo teh zahtev) in bankami (ki jih lahko objavijo na lastno pobudo).

97

Ker organ EBA ni objavil kapitalskih zahtev za banke, so morali bralci te informacije pridobiti iz drugih javnih virov, v katerih so podatki pogosto objavljeni nedosledno in v različnih oblikah. V zvezi s stresnim testom za leto 2016 je Sodišče te informacije iskalo za vzorec osmih bank. Ugotovilo je, da bi te banke kršile tako zahteve po skupnem blažilniku kot tudi minimalne kapitalske zahteve (iz prvega in drugega stebra). Poročilo organa EBA za leto 2016 ni vsebovalo teh pomembnih informacij.

98

Za leto 2018 je Sodišče na podlagi informacij, ki jih ima na voljo organ EBA, sklepalo, da nobena banka ne bi kršila minimalnih zahtev (iz prvega in drugega stebra na podlagi navadnega lastniškega temeljnega kapitala). Vendar bi štiri banke kršile prag, določen v členu 27(1) direktive o sanaciji in reševanju bank⁵³ (kapitalske zahteve, ki se jim prišteje 1,5 odstotne točke), kar bi lahko sprožilo ukrepe za zgodnje posredovanje. Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da bi devet bank kršilo svoje zahteve po skupnem blažilniku.

99

Zaskrbljujoče je tudi, da je pri več bankah obstajalo tveganje, da bi v primeru upada gospodarske rasti presegle 3-odstotni prag za količnik finančnega vzvoda, zato bi bilo ta podatek treba bolj poudariti in mu nameniti več kot eno vrstico v 60 strani dolgem poročilu organa EBA⁵⁴.

100

Pri stresnem testu je bila uporabljena predpostavka statične bilance, kar pomeni, da EBA ne zbira informacij o upravljavskih ukrepih, ki bi jih lahko sprejele banke, zlasti možnostih za sanacijo, zato ne more objavljati takih informacij. Brez teh dodatnih informacij ni mogoče oceniti sposobnosti bank za ublažitev negativnih učinkov neugodnega scenarija in posledično njihove odpornosti⁵⁵.

101

Neugodni scenariji se med stresnimi testi razlikujejo po resnosti in tveganjih, ki jih obravnavajo. Zato je težko oceniti, ali se je odpornost bank s časom izboljšala ali poslabšala.

102

Splošni zaključek organa EBA leta 2016 je bil, da je bančni sistem EU odporen. Organ EBA v svoje poročilo leta 2018 ni vključil iste izrecne navedbe, vendar je več pristojnih organov trdilo, da so rezultati pokazali odpornost bank, ki jih nadzirajo. Poleg tega pa ni mogoče potrditi trdnosti vseh posameznih bank niti stabilnosti finančnih sistemov v vseh državah:

• primerjava s finančno krizo iz leta 2008 bi pokazala, ali so banke EU bolje kot pred desetimi leti pripravljene na prestajanje tako visoke ravni stresa. Kot je že bilo pojasnjeno, je bil neugodni scenarij blažji od finančne krize,
• za posamezne banke je bilo ugotovljeno, da so kršile oziroma skoraj kršile regulativne minimalne kapitalske zahteve (glej odstavka 97 in 98), za sistem kot celoto pa ni bila opravljena nobena analiza (vključno s povečevalnimi učinki, splošnimi vzorci itd.),
• v nekaj bankah so se kmalu po objavi stresnega testa pojavile velike kapitalske vrzeli.

103

Nazadnje Sodišče ugotavlja, da je nekdanja vodja nadzornega odbora ECB večkrat poudarila, da je ECB z izvedbo strogega pregleda bilanc v kombinaciji s stresnim testom pridobila veliko informacij o dejanskem finančnem stanju bank⁵⁶. V zvezi s stresnim testom leta 2018 je navedla, da je stresni test za finančnega nadzornika veliko finančno breme, ki pa ne prinaša dovolj novih spoznanj⁵⁷.

104

Tedanji predsednik organa EBA je poudaril pozitivno vlogo, ki jo je imel velik nadzorni pritisk, ki ga je usklajeval organ EBA, in sicer z več stresnimi testi in dokapitalizacijami⁵⁸, pri krepitvi količnikov kapitala bank, ter to, da je razkritje podrobnih rezultatov tudi okrepilo tržno disciplino in prispevalo k ponovni vzpostavitvi zaupanja⁵⁹. Povedal pa je tudi⁶⁰, da je ne glede na količino objavljenih podatkov informativna vrednost rezultatov omejena zaradi nepovezanosti rezultatov stresnih testov in nadzornih ukrepov ter neskladnosti med transparentnostjo rezultatov in netransparentnostjo ukrepov.

Komuniciranje nekaterih pristojnih organov in bank je bilo pretirano optimistično

105

Odbor nadzornikov je pred objavo potrdil komunikacijski protokol za izvajanje stresnega testa za celotno EU, ki je bil zasnovan za spodbujanje usklajevanja, doslednosti in skladnosti pri zunanjem komuniciranju. Protokol je osredotočen na interakcijo in zunanje komuniciranje s pristojnimi organi , v njem pa so določeni minimalni standardi za publikacije pristojnih organov in bank.

106

Kljub temu se sporočila za javnost o stresnih testih, ki jih objavijo pristojni organi in sodelujoče banke, razlikujejo tako v obsegu kot vsebini. EBC se je v svojem sporočilu sklicevala na poročilo organa EBA. Toda Sodišče je ugotovilo, da so tudi v euroobmočju pristojni nacionalni organi ali banke v nekaterih primerih prikazali razmeroma ugodno sliko odpornosti banke ali finančnega sistema na ravni države kljub temu, da so bile kršene regulativne minimalne kapitalske zahteve po neugodnem scenariju (glej okvir 6). To kaže na to, da organ EBA nima pristojnosti za predpisovanje, kaj naj posamezni pristojni organi in sodelujoče banke objavijo. To je toliko pomembnejše, ker morajo vsi pristojni organi osnutke svojega komunikacijskega gradiva pred objavo predložiti uslužbencem organa EBA.

Zaključki in priporočila

107

V skladu z uredbo o organu EBA iz leta 2010 ima organ EBA nalogo, da v sodelovanju z ESRB začne in usklajuje stresne teste za celotno Unijo. Da se zagotovi primerljivost in zanesljivost metodologij, praks in rezultatov, lahko organ EBA v skladu z uredbo zahteva informacije neposredno od finančnih institucij. Poleg tega lahko pristojne organe pozove, naj izvedejo posebne preglede in preglede na kraju samem, pri katerih lahko sodeluje tudi organ EBA (glej odstavke 4, 7 in 67).

108

V praksi se je organ EBA odločil, da bo svojo vlogo omejil na začetek, zagotavljanje metodologije in splošno usklajevanje dejavnosti stresnega testiranja, ne da bi si zares prizadeval za zagotavljanje zanesljivosti in primerljivosti rezultatov, ki jih predložijo banke na podlagi pristopa od spodaj navzgor (glej odstavke 67,68 in 73–76).

109

Priročnik organa EBA, v katerem so opisani ukrepi za zagotavljanje kakovosti, ki jih morajo izvajati pristojni organi, ni bil zavezujoč. Dejansko je organ EBA zelo slabo poznal vsebino pregledov, ki so jih opravili pristojni organi, in modele, ki so jih uporabljale banke, ali pa jih sploh ni poznal. Organ EBA v skladu s svojo razlago ni zahteval posebnih pregledov niti ni sodeloval pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem. Prav tako ni izvajal nobenih drugih dejavnosti za zagotavljanje primerljivosti in zanesljivosti rezultatov (glej odstavke 73–83).

Priporočilo 1 – Organ EBA mora okrepiti svoj nadzor nad procesom stresnega testiranja 

Za zagotavljanje smiselnosti, primerljivosti in zanesljivosti objavljenih rezultatov naj organ EBA:

1. uporabi svoja zakonska pooblastila, da bi od pristojnih organov pridobil vse informacije, ki so po njegovem mnenju potrebne, sodeluje pri njihovih obiskih na kraju samem, kadar je to potrebno za pridobitev zagotovila o (i) zanesljivosti metod in modelov, ki jih uporabljajo banke, ter (i) rezultatov bank. Banke, v katerih se izvede poseben nadzor, naj se izberejo na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju;
2. zagotovi jasne in zavezujoče smernice za pristojne organi ter v skladu s tem razvije svoje postopke za zagotavljanje kakovosti;
3. v ustrezno utemeljenih primerih zavrne rezultate stresnega testa, in sicer kadar pristojni organi in banke ne upoštevajo navodil ali kadar rezultati niso uspešno prestali pregledov kakovosti;
4. od proračunskih organov zahteva vire, ki jih potrebuje, da bi lahko svoje obveznosti, določene v uredbi o organu EBA, izvajal v celoti.

Časovni okvir: do stresnega testa za leto 2022

Priporočilo 2 – Dopolnitev sedanjega postopka od spodaj navzgor z elementi pristopa od zgoraj navzdol

Organ EBA naj odpornost finančnih institucij na neugodne razmere na trgu testira z uvedbo pristopa od zgoraj navzdol, s katerim bi dopolnil sedanji pristop od spodaj navzgor. Tako bi zagotovil večjo skladnost in pridobil večji nadzor nad celotnim procesom, hkrati pa bi zagotovil referenco za stresne teste, ki jih izvajajo pristojni organi in posamezne finančne institucije. Za izbiro finančnih institucij, v katerih se bo uporabljal posamezen pristop, se lahko uporabljajo različni postopki.

Časovni okvir: do stresnega testa za leto 2022

110

Organ EBA je kot izhodišče za izbiro bank upošteval znesek njihovih sredstev, nato pa je sprejel ad hoc odločitev glede izključitve nekaterih bank (glej odstavka 19 in 20). Poleg tega ni upošteval morebitnega sistemskega tveganja, ki ga lahko banke predstavljajo za finančni sistem. Posledično niso bile vključene vse ranljive banke. Med bankami, ki niso bile vključene, so bile tudi nedavno prestrukturirane banke, banke z visoko stopnjo izpostavljenosti državnim obveznicam svojih držav in banke z visoko koncentracijo slabih posojil (glej odstavek 21).

Priporočilo 3 – Izbira bank na podlagi tveganja in ne le na podlagi velikosti

Da bi organ EBA zagotovil, da je vzorec sodelujočih bank relevanten za obravnavo tveganj, ki jih je opredelil kot relevantna za stresni test, naj poveča geografsko pokritost in pri izbiri bank za stresno testiranje merilu velikosti doda še merilo tveganja.

Časovni okvir: do stresnega testa za leto 2022

111

Sodišče je ugotovilo, da je organ EBA v okviru stresnega testa preverjal zlasti odpornost bank na upad gospodarske rasti, ne pa njihove odpornosti na šok, ki bi bil predvsem posledica nedelovanja finančnega sistema, čeprav je bila prav ta vrsta šoka glavni sprožilni dejavnik za zadnjo veliko recesijo (glej odstavka 35 in 36).

112

Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da so bila tako pomembna sistemska tveganja kot tudi nekatere države in spremenljivke izpostavljeni nizki ali celo ničelni ravni stresa. Čeprav bi moral biti stres „resen, vendar verjeten“, ni niti organ EBA niti ESRB določil predhodnih meril glede resnosti za proces. Za številne spremenljivke in številne države članice je bil stres, ki ga je povzročil neugoden scenarij, bistveno blažji od stresa v času finančne krize (glej odstavke 37–52 in okvir 2).

Priporočilo 4 – Uvedba alternativnih stresnih scenarijev

Za zagotavljanje ustrezne stopnje resnosti stresa, na podlagi katere bi lahko ocenili potencial za povečanje sistemskega tveganja v stresni situaciji in odpornost bank na sistemske ranljivosti v EU, naj organ EBA:

(1) proces opredelitve in združevanja tveganj bolj osredotoči na EU, in sicer tako, da:

• ustrezno upošteva tveganja znotraj EU, ki bi lahko sprožila neugodni dogodek s posledicami za finančni sistem,
• zahteva, da se tveganja, opredeljena v preglednici tveganj organa EBA, uporabijo kot ključni vložek za modeliranje neugodnega scenarija;

(2) v okviru različnih stresnih testov preizkusiti različne vrste scenarijev (ki npr. vplivajo na različna tveganja) in razmisli o vključitvi dodatnih šokov ali analiz občutljivosti, ki bodo bolj prilagojeni posameznim državam;

(3) navede splošno stopnjo resnosti, ki jo želi doseči za ključne parametre, in opredeli merila za ocenjevanje minimalnih stopenj resnosti v absolutnem smislu za vse države.

Časovni okvir: do stresnega testa za leto 2020

113

Zaradi pomembne vloge nacionalnih nadzornih in makrobonitetnih organov pri zasnovi stresnega testa je bilo težko zagotoviti primerljive in nepristranske scenarije za države članice (glej odstavke 29, 42, 43 in okvir 1), saj se vidik EU ni dovolj upošteval.

Priporočilo 5 – Struktura upravljanja naj zagotovi, da se ustrezno upoštevajo interesi EU

Septembra 2017 je Evropska komisija predložila vrsto predlogov za utrjevanje poti za nadaljnje finančno povezovanje in popolno unijo kapitalskih trgov, ki so vključevali upravljanje in financiranje evropskih nadzornih organov, med katerimi je tudi organ EBA. Vendar te pomembne spremembe niso bile vključene v politični dogovor, ki sta ga marca 2019 dosegla Svet in Evropski parlament.

Komisija naj v okviru naslednjega triletnega pregleda uredbe o organu EBA obravnava primernost strukture upravljanja organa EBA.

Časovni okvir: do naslednjega pregleda leta 2022

114

Organ EBA je objavil veliko različnih podatkov o rezultatih stresnih testov in s tem povečal transparentnost (glej odstavka 84 in 87). Toda kapitalske zahteve drugega stebra in s tem tudi splošne kapitalske zahteve niso bile objavljene. Tako najbolj ključne informacije za razumevanje rezultatov stresnih testov niso bile na voljo (glej odstavke 94–99).

115

V poročilu organa EBA ni povezave med rezultati in neugodnim scenarijem. Poleg tega v njem ni pomembnih informacij o gibalih rezultatov bank, ki bi omogočile razumevanje teh rezultatov (glej odstavke 90, 92 in 93 ter okvir 5).

116

Sedanje prakse bank in pristojnih organov glede objavljanja dodatnih kapitalskih zahtev se razlikujejo, vendar so v mnogih državah članicah ti podatki javno dostopni (glej odstavek 96).

117

V več primerih so nacionalni organi (predvsem centralne banke) in banke objavili izkrivljeno sliko učinka stresa na finančni položaj bank (glej odstavek 106 in okvir 6).

Priporočilo 6 – Povečanje informativne vrednosti publikacij

Da bi lahko bralci publikacije organa EBA razumeli posledice objavljenih podatkov, naj organ EBA:

1. med objavljene informacije vključi minimalne kapitalske zahteve za posamezne banke in rezultate predstavi na način, ki bi uporabnikom omogočil, da rezultate razumejo (na primer z razvrščanjem rezultatov po državah, po ravni stresa, ki so mu bile banke izpostavljene, ter po vrsti in velikosti banke);
2. jasno navede, kako odporen je finančni sistem EU kot celota v primerjavi s prejšnjim stresnim testom, in pojasni, kateri dejavniki imajo največji vpliv na odpornost.

Časovni okvir: do stresnega testa za leto 2022

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Neven MATES, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 4. junija 2019.

Priloge

Priloga I

Struktura upravljanja in vloge akterjev v stresnih testih

Struktura upravljanja organa EBA

Organ EBA je regulativna agencija EU.

Odbor nadzornikov: sestavljajo ga predsednik organa EBA in vodje nacionalnih bančnih nadzornikov iz 28 držav članic Evropske unije. Odbor sprejema vse politične odločitve organa EBA, vključno s sprejetjem osnutkov tehničnih standardov, smernic, mnenj in poročil. Sprejme tudi končni sklep o proračunu organa EBA.

Upravni odbor: sestavljajo ga predsednik organa EBA in šest članov, ki so izvoljeni iz odbora nadzornikov. Sprejema odločitve o operativnih zadevah organa EBA in je odgovoren za izvajanje njegovega programa dela. Njegova naloga je zagotoviti, da organ EBA opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu z uredbo o organu EBA.

Struktura upravljanja in delovne skupine ESRB

ESRB je neodvisen organ EU.

Splošni odbor: splošni odbor, ki mu predseduje predsednik ECB, je organ odločanja ESRB. Pooblaščen je za opredelitev in prednostno razvrščanje sistemskih tveganj. Po potrebi izdaja priporočila in opozorila. Člani splošnega odbora, ki imajo glasovalno pravico, so predsednik in podpredsednik Evropske centralne banke (ECB), guvernerji nacionalnih centralnih bank držav članic, en član Evropske komisije, predsedniki organa EBA, EIOPA in ESMA, predsednik in dva podpredsednika svetovalnega znanstvenega odbora (ASC) ter predsednik svetovalnega tehničnega odbora (ATC). Člani splošnega odbora, ki nimajo glasovalne pravice, so visoki predstavniki pristojnih nacionalnih organov, predsednik Ekonomsko-finančnega odbora, guvernerji nacionalnih centralnih bank ali visoki predstavniki iz Islandije, Norveške in Lihtenštajna.

Scenariji stresnih testov se pripravijo in obravnavajo na tehnični ravni, nato jih potrdi splošni odbor.

Svetovalni tehnični odbor (ATC): Svetovalni tehnični odbor svetuje in pomaga pri vprašanjih, ki so povezana z delom ESRB. Članstvo v svetovalnem tehničnem odboru se pokriva s polnopravnim članstvom v splošnem odboru in vključuje predstavnike nacionalnih centralnih bank, nacionalnih nadzornih organov, treh evropskih nadzornih organov, Evropske komisije, svetovalnega znanstvenega odbora in držav članic EGP, ki niso članice EU. Svetovalni tehnični odbor pripravlja in obravnava scenarije stresnih testov.

Delovna skupina za stresno testiranje (TFST): Delovna skupina za stresno testiranje je bila ustanovljena pod okriljem svetovalnega tehničnega odbora. Povezuje se z ustreznimi strukturami evropskega nadzornega organa in se močno opira na tehnično podporo ECB ter na njeno podporo v zvezi z modeliranjem. Delovna skupina za stresno testiranje pripravlja osnutke scenarijev, ki jih obravnava svetovalni tehnični odbor, nato pa se predložijo splošnemu odboru v razpravo in potrditev. Njen predsednik zato poroča svetovalnemu tehničnemu odboru, usmerjevalnemu odboru in splošnemu odboru. Sestavljajo jo strokovnjaki iz nacionalnih centralnih bank in pristojnih nacionalnih organov ter ECB, EIOPA, organa EBA, ESMA in Evropske komisije.

Akterji in njihove vloge pri stresnem testiranju

Vloge različnih akterjev pri stresnem testiranju za celotno EU so prikazani na sliki 1.

Priloga II

Tveganja, opredeljena v raziskavi od spodaj navzgor, in tveganja, ki jih je izbral splošni odbor ESRB

01

V tabeli 1 je primerjava štirih najvišje ocenjenih tveganj, opredeljenih v raziskavi od spodaj navzgor (glej odstavek 29), s štirimi tveganji, ki jih je splošni odbor ESRB na koncu izbral kot gibalo za scenarij, kot je pojasnjeno v opisu.

02

Prva tri tveganja, ki jih je izbral splošni odbor ESRB, na splošno ustrezajo trem glavnim tveganjem, ki so bila opredeljena v okviru raziskave od spodaj navzgor.

03

Četrto tveganje (likvidnostna tveganja v nebančnem finančnem sektorju) pa je bilo vključeno, čeprav so bila vnaprej določena tveganja, povezana z njim, v raziskavi od spodaj navzgor opredeljena kot relativno nepomembna⁶¹.

Priloga III

Ključne spremenljivke neugodnega scenarija organa EBA za leto 2018 v primerjavi s finančno krizo

Končne opombe

¹ Poročilo skupine na visoki ravni o finančnem nadzoru v EU (de Larosièrjevo poročilo), 2009, odstavek 14.

² Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) je bil ustanovljen kot neodvisen organ z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 za nadzor nad finančnim sistemom Evropske unije (EU) ter preprečevanje in ublažitev sistemskih tveganj (UL L 331, 15. 12.2010, str. 1).

³ Člen 32(3)(a) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (uredba o organu EBA) (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

⁴ Člani ESRB so: Evropska komisija, ECB, EBA, EIOPA in ESMA ter nacionalni makrobonitetni organi (centralne banke in pristojni nadzorni organi).

⁵ Delovna skupina ESRB za stresno testiranje je bila ustanovljena v okviru svetovalnega tehničnega odbora ESRB. V njej sodelujejo uslužbenci sekretariata ESRB in člani ESRB, vključno z organom EBA.

⁶ Uredba št. 1093/2010, člen 21(3)(a): „Za izvedbo ocenjevanja prilagodljivosti finančnih institucij na ravni celotne Unije na podlagi tega člena lahko Organ v skladu s členom 35 in pod pogoji, določenimi v njem, od teh finančnih institucij neposredno zahteva informacije. Od pristojnih organov lahko tudi zahteva, da izvedejo posebne preglede. Od pristojnih organov lahko zahteva, da izvedejo inšpekcijske preglede na kraju samem, pri katerih lahko sodeluje tudi sam v skladu s členom 21 in pod pogoji določenimi v njem, da se zagotovi primerljivost in zanesljivost metodologij, praks in rezultatov.“

⁷ Člen 42 uredbe o organu EBA.

⁸ Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju evropskih nadzornih organov in Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), COM(2014) 509 final z dne 8. avgusta 2014.

⁹ COM(2017) 536 final z dne 20. septembra 2017, kakor je bil spremenjen s COM(2018) 646 final z dne 12. septembra 2018.

¹⁰ Člen 21(2)(b) uredbe o organu EBA.

¹¹ Uvodna izjava 43 uredbe o EBA in odstavek 4 de Larosièrjevega poročila.

¹² Člen 22(2) in člen 23 uredbe o organu EBA.

¹³ Baselski odbor za bančni nadzor, Banka za mednarodne poravnave, Stress testing principles, zadnja posodobitev leta 2018.

¹⁴ EBA/GL/2018/03 z dne 19. julija 2018: Spremenjene smernice o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) ter nadzorniškem stresnem testiranju.

¹⁵ Avstrija, Belgija, Nemčija, Španija, Finska, Francija, Irska, Italija in Nizozemska.

¹⁶ Danska, Madžarska, Norveška, Poljska, Švedska in Združeno kraljestvo.

¹⁷ V letih 2011 in 2014 so bile v vzorec stresnega testa vključene tudi banke v postopku prestrukturiranja.

¹⁸ Glede na podatke iz preglednice tveganj organa EBA iz decembra 2017, v kateri so bili finančni sistemi držav razvrščeni glede na njihove količnike slabih posojil, je imelo pet držav (GR, CY, PT, BG in SI) približno 10-odstotni količnik slabih posojil. Nobena od njih ni bila vključena v vzorec stresnega testa.

¹⁹ Člani ESRB so Evropska komisija, ECB, EBA in nacionalni makrobonitetni organi (centralne banke in pristojni nadzorni organi).

²⁰ Uslužbenci direktoratov za makrobonitetno politiko in finančno stabilnost, mednarodne odnose in ekonomske zadeve.

²¹ ESRB mora v skladu s predpisi redno pripravljati preglednice tveganj. ESRB ne ocenjuje ali komentira tveganj, temveč zagotavlja informacije o posameznih državah za določeno časovno obdobje (to pomeni, da ni na voljo preteklih podatkov za ocenjevanje sprememb).

²² V zvezi s kakovostjo sredstev, npr. slabimi posojili, obstajata le posredna povezava kot dejavnik za prihodke bank in opis splošnega scenarija, ki vpliva na cene nepremičnin in slaba posojila, ne obstaja pa scenarij, ki bi bil posebej prilagojen bankam z nekakovostnimi portfelji.

²³ Leta 2019 je ECB izvedla samostojen stresni test likvidnosti.

²⁴ Člen 22(2) uredbe o organu EBA.

²⁵ Preglednica tveganj se zahteva v členu 22(2) uredbe o organu EBA.

²⁶ Banka za mednarodne poravnave, Inštitut za finančno stabilnost, FSI Insights on policy implementation No 12, stress-testing banks – a comparative analysis, november 2018.

²⁷ Pred letom 2018 je osnovni scenarij temeljil na projekcijah Evropske komisije.

²⁸ Rodrigo Alfaro/Matthias Drehmann, BIS quarterly Review, december 2009, stran 34, ter Borio, Drehmann, Tsatsaronis, BIS Working Papers No 369, str. 8.

²⁹ Kot so tveganja, povezana s kakovostjo sredstev v bančnih portfeljih ali pomisleki glede donosnosti bank.

³⁰ Poudariti je treba, da je v de Larosièrjevem poročilu med drugim ugotovljeno, da so bili ključni temeljni dejavnik, ki je omogočil nastanek krize, pogoji z visoko likvidnostjo in povezanimi nizkimi obrestnimi merami, ki so prevladovali po vsem svetu.

³¹ Ena od predpostavk modeliranja je bilo umerjanje šokov, povezanih z obrestno mero, na podlagi obdobja po letu 2012, za razliko od ekonomskih šokov, ki so bili umerjeni glede na veliko daljše obdobje. Razlog za to je bila politična pripravljenost monetarnih organov od leta 2012, da s svojimi intervencijami ohranjajo nizke obrestne mere v stresnih razmerah.

³² Baselski odbor za bančni nadzor, Banka za mednarodne poravnave, Stress testing principles, zadnja posodobitev leta 2018, str. 6.

³³ IMF Country Report No 18/228: Opravljena je bila vrsta testov občutljivosti za nadaljnje preučevanje odpornosti bančnega sistema euroobmočja na širše spremembe dejavnikov tveganja. Z obratnim stresnim testom o nepreglednih kompleksnih sredstvih je bil ocenjen šok vrednotenja zaradi zmernega napačnega vrednotenja, potrebnega za izčrpanje kapitalskih blažilnikov […].

³⁴ Banke imajo različne možnosti za določitev svojih kapitalskih zahtev. Uporabijo lahko tako imenovani standardizirani pristop ali pristop IRB (na osnovi notranjih bonitetnih ocen) (na temeljni ali napredni ravni). V drugem primeru se verjetno uporabijo modeli. V skladu z zakonodajo mora te modele potrditi nadzornik bank.

³⁵ Kapitalske zahteve so izražene kot odstotek tveganju prilagojenih sredstev.

³⁶ Zaradi napak pri razvoju, izvajanju in/ali uporabi teh modelov so lahko tveganja precenjena ali podcenjena, v nekaterih primerih celo bistveno. To se na splošno imenuje tveganje uporabe modela. Banke lahko modele tudi kalibrirajo, in sicer tako, da minimalizirajo učinek stresa na svoje rezultate.

³⁷ Metodologija za oblikovanje referenčnih vrednosti je bila pred stresnim testom na delavnici za izvajalce stresnih testov predstavljena tudi bančnemu sektorju (samo bankam v euroobmočju).

³⁸ Čeprav organ EBA meni, da bi večja transparentnost metodologije za oblikovanje referenčnih vrednosti za kreditno tveganje lahko bankam omogočila lažje prirejanje rezultatov, je prirejanje mogoče v vseh delih procesa.

³⁹ To lahko vključuje uporabo ukrepov, opredeljenih v načrtu sanacije banke. V načrtih sanacije so opredeljeni ukrepi, ki bi jih banke sprejele, če bi se njihova finančna situacija bistveno poslabšala. Posodobiti jih je treba vsako leto.

⁴⁰ Člen 32(3)(a) in (b) uredbe o organu EBA.

⁴¹ Glej na primer priročnike organa EBA za zagotavljanje kakovosti.

⁴² Sodišče je npr. z anketo ugotovilo, da se je izčrpnost podatkov, ki so jih pristojni organi pri stresnem testiranju leta 2016 prejeli v skladu s Prilogo III, zelo razlikovala (dokumenti so bili dolgi od 11 do 180 strani).

⁴³ Skupni rezultat SREP se giba od ocene 1 (brez opaznega tveganja) do ocene 4 (visoko tveganje).

⁴⁴ Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala = navaden lastniški temeljni kapital/∑ zneskov izpostavljenosti tveganju (za kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje itd.).

⁴⁵ Količnik je bil uveden po finančni krizi za omejitev kopičenja prekomernega finančnega vzvoda v bančnem sektorju (bančna tveganja se pri njem ne upoštevajo). Količnik je: navadni lastniški temeljni kapital/vsota izpostavljenosti sredstev in zunajbilančnih postavk.

⁴⁶ Drugo vprašanje je še zlasti pomembno, saj bi lahko te izgube izhajale iz tega, da je metodologija organa EBA strožja od računovodstva banke. V tem primeru bi kreditne izgube pri stresnem testiranju kazale na trenutno pomanjkanje sredstev, ne pa na dodatne prihodnje izgube po neugodnem scenariju.

⁴⁷ Na primer, kapitalske zahteve za kreditno tveganje ostajajo večinoma nespremenjene za (najmanj sofisticirane) banke, ki uporabljajo standardiziran pristop, višje pa bi bile za banke, ki uporabljajo temeljni pristop IRB, saj bi se verjetnost neplačila povečala. Vendar bi le kapitalske zahteve (bolj sofisticiranih) bank, ki uporabljajo napredni pristop IRB, v veliki meri odražale neugodni scenarij.

⁴⁸ Na primer, za razliko od poročila za leto 2016 poročilo za leto 2018 vsebuje tabelo s primerjavo med skupnimi prehodnimi kapitalskimi količniki navadnega lastniškega temeljnega kapitala in kapitalskimi količniki navadnega lastniškega temeljnega kapitala v polni višini po jurisdikcijah, vendar brez razčlenitve za države euroobmočja (prikaz zajema le šest držav, euroobmočje in EU). Opozoriti je treba na to, da so bili podatki po državah za leto 2016 izključeni iz končne publikacije na zahtevo ECB v njeni vlogi pristojnega organa.

⁴⁹ V poročilu organa EBA (str. 22) je navedeno le, da se, če primerjamo rezultate bank, ki so uporabljale količnike v polni višini, in bank, ki so uporabljale prehodne količnike, razvoj kapitalskih količnikov in učinek s prehodno ureditvijo in brez nje med bankami razlikujeta. Ni pojasnjeno, kakšne koristi so imele banke od različnih ureditev, čeprav je to razvidno iz interaktivnih orodij na spletu.

⁵⁰ Direktiva 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga) (UL L 96, 12.4.2003, str. 16).

⁵¹ Mnenje organa EBA o interakciji med zahtevami za prvi in drugi steber, zahtevo po skupnem blažilniku ter omejitvami porazdelitve, 16. december 2015, odstavki 10–13 in 15: https://www.eba.europa.eu/documents/10180/983359/EBA-Op-2015-24+Opinion+on+MDA.pdf.

⁵² Stresno testiranje bančnega sistema Združenega kraljestva: skupni rezultati in rezultati po bankah za leto 2017, str. 10.

⁵³ Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

⁵⁴ Christian Stiefmueller, Banks stress-tests 2018: Trying too hard to reassure, Finance Watch, 7. november 2018.

⁵⁵ Ocenjevanje verodostojnost in izvedljivost teh možnosti za sanacijo je del nadzora, ki poteka.

⁵⁶ Govor Danièle Nouy, A year of the SSM – résumé and outlook, na konferenci evropske pobude za izobraževanje nadzornikov, v Pragi oktobra 2015.

⁵⁷ Handelsblatt, EZB fordert Banken-Stresstest 2.0, A Kröner, J Deters, 27. november 2018.

⁵⁸ Govor tedanjega predsednika Evropskega bančnega organa Andree Enrie v Danmarks Nationalbank 14. junija 2017.

⁵⁹ Uvodni nagovor Andree Enrie na kolokviju organa EBA-MDS v Londonu 1. marca 2017.

⁶⁰ Govor tedanjega predsednika Evropskega bančnega organa Andree Enrie v romunski nacionalni banki 15. novembra 2018.

⁶¹ Zlasti pomanjkanje likvidnosti na finančnih trgih, pokojninski načrti in investicijski skladi ter druge finančne institucije.

Odgovori Komisije

Uvod

09

Komisija je priznala tveganje, da na organ odločanja evropskega nadzornega organa (ESA) vplivajo nacionalni interesi in se premalo upošteva širši evropski interes. Zato je Komisija leta 2017 predložila predlog spremembe uredb o evropskih nadzornih organih (vključno z organom EBA), v katerem med drugim obravnava vprašanja v zvezi s financiranjem in upravljanjem. Eden od ciljev je bil zlasti zagotoviti, da bi se pri odločanju bolj kot doslej upošteval vidik EU. Komisija je še zlasti predlagala, da bi moral imeti organ EBA izvršni odbor s člani s polnim delovnim časom, na podlagi ožjega seznama kandidatov, ki bi ga pripravila Komisija in bi jih imenoval Svet, ki ne bi imeli glasovalnih pravic.

Vendar sozakonodajalca nista uspela doseči dogovora o tej rešitvi, predlog teh sprememb pa je bil opuščen z zadnjim političnim dogovorom z dne 21. marca 2019. Kljub temu politični sporazum z dne 21. marca 2019, katerega namen je okrepiti upravljanje evropskih nadzornih organov, krepi položaj predsednika. Z začetkom veljavnosti teh spremenjenih določb predsednika po potrditvi Evropskega parlamenta imenuje Svet na podlagi kratkega seznama kvalificiranih kandidatov, ki ga s pomočjo Komisije pripravi odbor nadzornikov. Imel bo tudi glasovalno pravico v glavnem organu odločanja odbora nadzornikov in izrecno pravico, da predloži osnutke sklepov v sprejetje.

Zaključki in priporočila

Priporočilo 5: Struktura upravljanja naj zagotovi, da se ustrezno upoštevajo interesi EU

Komisija sprejema priporočilo in se strinja, da bi morala struktura upravljanja Evropskega bančnega organa (in drugih evropskih nadzornih organov) zagotavljati, da se interesi EU ustrezno upoštevajo.

V skladu s členom 81 Uredbe 1093/2010 (in v skladu s političnim dogovorom med sozakonodajalcema z dne 21. marca 2019) bo Komisija do leta 2022 ponovno pregledala delovanje EBA. Pregled bo upošteval tudi upravljanje EBA. Na podlagi rezultatov tega pregleda bo Komisija ugotovila, ali bi bilo nadaljnje izboljšanje upravljanja EBA utemeljeno.

Odgovori organa EBA

Splošne pripombe

Organ EBA pozdravlja poročilo Sodišča in podpira njegova prizadevanja pri zagotavljanju dragocenih spoznanj za izboljšanje učinkovitosti stresnega testa za celotno EU v prihodnosti.

Od leta 2011 je organ EBA opravil štiri stresne teste. Napoved stresnega testa je povzročila precejšnje preventivno ukrepanje. Zaradi stresnih testov, ki jih je izvedel organ EBA, se je znatno okrepil kapitalski položaj evropskih bank, ustrezno so bila opredeljena slaba posojila in trenutni ukrepi za njihovo zmanjšanje, hkrati pa se je bistveno izboljšalo tržno razumevanje bančnega sistema EU.

Medtem ko nadzorniška ocena za vsako banko posebej ostaja v pristojnosti nacionalnih nadzornikov, organ EBA svojo analizo opira na statistična orodja, ki omogočajo, da se rezultati posameznih bank primerjajo z drugimi. Organ EBA je analizo izvedel na obsežnem čezmejnem vzorcu bank in zbral informacije, ki so bile prej na voljo le na nacionalni ravni, ter vzpostavil prvo celovito podatkovno zbirko te vrste v Evropi.

Podobno kot v ZDA se rezultati stresnega testa za celotno EU razkrijejo za vsako banko posebej, poudariti pa je treba, da je bila raven podrobnosti informacij, zagotovljenih v EU, največja doslej, kot je bilo ugotovljeno v poročilu Sodišča. To pomeni dodatno korist v razdrobljeni nadzorniški skupnosti, kot je v EU. Razkrite številke dopolnjujejo rezultate, udeleženci na trgu pa jih uporabljajo za izvajanje lastnih stresnih testov ali splošno analizo.

Stresni testi vključujejo številne akterje in potekajo v zelo kratkih časovnih okvirih. To nujno pripelje do izzivov v strukturi upravljanja, kar je težavno pri vsakem stresnem testu, še zlasti pa če se izvaja na širšem območju. Vlogo organa EBA kot koordinatorja, razvijalca in varuha metodologije je treba uskladiti s pravnim okvirom, v katerem ima ta organ omejeno vlogo pri zagotavljanju kakovosti rezultatov bank in omejene vire.

Kot je poudarjeno v poročilu, so na ravni EU potrebna dodatna prizadevanja, da se zagotovi skladnost v vseh bankah, ki pripadajo različnim jurisdikcijam, ob upoštevanju še ne povsem usklajenih pravil in nadzorniških praks. Organ EBA je zavezan k upoštevanju priporočil Sodišča v okviru trenutne razprave o morebitnih dolgoročnejših spremembah pri izvedbi stresnega testa za celotno EU.

Pri pripravi odgovorov je organ EBA sodeloval z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in Evropsko centralno banko (ECB), kadar je bilo to ustrezno.

Podrobnejše pripombe

Povzetek

VII

Organ EBA ne želi podati več pripomb glede svojega upravljanja, razen tistega, kar je že bilo objavljeno v „Mnenju Evropskega bančnega organa o javnem posvetovanju o delovanju evropskih nadzornih organov“.

VIII

Sestava odbora nadzornikov organa EBA in splošnega odbora ESRB ter njegovih podskupin je v številnih primerih enaka, zato ti dve organizaciji sodelujeta skozi celotni proces.

IX

Vloga organa EBA odraža njegovo upravljanje in vire. Ta vidik je ključen pri mnogih odločitvah o vzpostavitvi in izvedbi stresnih testov.

Nedavno uvedena razdelitev nalog v zvezi s stresnimi testi med organom EBA in pristojnimi organi, pri čemer so zadnjenavedeni v celoti odgovorni za zagotavljanje kakovosti, je preudaren in učinkovit način za izvedbo testov glede na trenutno pravno ureditev, upravljanje in vire. Organ EBA pozdravlja tesno in uspešno sodelovanje s pristojnimi organi, vključno z organom za bančni nadzor v ECB, ki je v preteklih letih potekalo v zvezi s stresnim testiranjem, kar je privedlo do trdnejšega in verodostojnejšega pristopa k izvedbi stresnih testiranj.

X

Organ EBA želi poudariti, da je treba to opažanje brati v povezavi z razpravo o razkritju zahtev v okviru drugega stebra med pristojnimi organi. Do nedavnih sprememb zakonodaje o kapitalskih zahtevah objava zahtev za banke v okviru drugega stebra ni bila obvezna. To se bo spremenilo s spremembami zakonodaje o kapitalskih zahtevah (Uredbe 575/2013 in Direktive 2013/36/EU) (glej člen 447: Razkritje ključnih metrik), ki bo začela veljati julija 2019.

Poročilo organa EBA je poročilo o dejanskem stanju, čeprav je ta organ poudaril, da bi bilo treba rezultate brati v povezavi z makroekonomskim scenarijem.

Uvod

07

Vloga organa EBA odraža njegova zakonska pooblastila, kar poleg dejstva, da ima na razpolago omejene vire, ne daje nobenih posebnih odgovornosti glede zagotavljanja kakovosti.

Opažanja

14

V zvezi s tem odstavkom je bil stresni test za celotno EU ključnega pomena za opredelitev področij ranljivosti in je sprožil ukrepe za dokapitalizacijo bančnega sektorja EU. Doslej največje razkritje bančnih izpostavljenosti tveganjem je istočasno okrepilo tudi tržno disciplino. Vendar kot velja pri vseh stresnih testih, tudi pri stresnem testiranju za celotno EU ni namen zajeti vsa možna tveganja. Organ EBA je to omejitev v svojem poročilu vedno jasno pojasnil in izrazil.

20

Banke, ki so v postopku prestrukturiranja, so izključene iz vzorca, ker Evropska komisija sama redno presoja „ocene sposobnosti preživetja bank, ki jih v okviru postopkov dodeljevanja državnih pomoči pripravi GD za konkurenco“. Poleg tega predpostavka statične bilance stanja za banke, ki so v postopku prestrukturiranja, ne bi bila optimalna, zlasti če bi bilo zmanjševanje finančnega vzvoda del pogojev za prejemanje državne pomoči.

21

Organ EBA želi poudariti, da je namen stresnega testa zagotoviti v prihodnost usmerjen pogled na morebitna tveganja za banke. Zato mora biti izhodišče nevtralno izbiranje bank brez vnaprejšnjega prepričanja. V nasprotnem primeru bi lahko nadzorniki izbirali samo „šibkejše“ banke glede na pretekle kazalnike tveganja in spregledali banke z morebitno, a še neznano ranljivostjo.

Večina bank iz držav, omenjenih v prvi alinei, je bila del vzorca, na katerem je stresni test opravila Evropska centralna banka. Poročilo o tem stresnem testu je bilo objavljeno februarja 2019 in je razkrilo rezultate v zbirni obliki (z izjemo Grčije, kjer so bili objavljeni podatki po posameznih bankah).

22

V zvezi s tem odstavkom organ EBA ugotavlja, da njegov stresni test uporablja enotni neugodni scenarij in tako ne more zajeti vseh sistemskih tveganj, temveč se osredotoča le na najpomembnejše. Z vključitvijo dodatnega scenarija bi bilo testiranje bolj obremenjujoče, zato bi bilo treba oceniti stroške, koristi in posledice za vire.

26-33

V zvezi s tem odstavkom organ EBA ugotavlja, da tako kot pri vsakem stresnem testu tudi pri stresnem testu za celotno EU ni namen zajeti vsa možna tveganja. Organ EBA je to omejitev v svojem poročilu vedno jasno pojasnil in izrazil.

27

Čeprav postopek ni dokumentiran, redna prizadevanja organa EBA na področju ocene tveganja, vključno s preglednico tveganj, njegovim uslužbencem pomagajo pri oblikovanju njegovih stališč o tem scenariju. Poleg tega je v naslednjem odstavku Sodišča priznan prispevek članov ESRB k oceni tveganja, ki jo pripravi ta odbor in vključuje tudi prispevek organa EBA.

30

Pri stresnem testu, ki ga je opravil organ EBA, gre za analizo scenarijev, pri kateri so se makroekonomske spremenljivke testirale glede na opis tveganja (vhodni podatki), banke pa so nato v skladu s skupno metodologijo ocenile testirane spremenljivke za vsako posamezno banko (izhodni podatki). Zato je znatno povečanje obsega slabih posojil rezultat in ne izhodišče testiranja, kar je bilo razlog za povečanje kreditnega tveganja v stresnem testu. Prav tako je poudarjeno, da je v neugodnem makrofinančnem scenariju za stresni test za celotni bančni sektor EU za leto 2018 navedeno, da „bi se na splošno zaradi povečanja kreditnega tveganja posojilojemalcev v bankah spopadali z višjimi ravnmi slabih posojil in posledičnim povečanjem izpada prihodkov od obresti“.

Poleg tega želi Evropski odbor za sistemska tveganja poudariti, da tveganja, ki jih je ugotovil splošni odbor, običajno zajemajo podrobnejšo terminologijo, ki se je uporabila v okviru raziskave od spodaj navzgor, tako da tveganja, povezana s kakovostjo sredstev, spadajo v okvir drugega tveganja iz Priloge II k temu poročilu.

31

Čeprav je ta stavek pravilen, ne priznava, da so stresni testi likvidnosti in stresni test solventnosti metodološko različni. S tega vidika je stresni test za celotno EU test solventnosti in ne test likvidnosti, medtem ko bi bilo treba likvidnostno tveganje zajeti na druge načine, s količnikom likvidnostnega kritja in količnikom neto stabilnih virov financiranja. Za izvedbo stresnega testa likvidnosti bi bila potrebna drugačna vrsta testa (kot je tisti, ki ga ECB izvaja v letu 2019), in ker sta časovna okvira različna, se stresni test likvidnosti skoraj ne more vključiti v trenutni stresni test za celotno EU zaradi: i) njegovega časovnega okvira; ii) predpostavke statične bilance stanja in iii) podrobnega razkritja rezultatov po posameznih bankah.

32

ESRB je v skladu s svojimi pooblastili v svojo oceno tveganja vključil analize podatkov na ravni posameznih bank iz več različnih virov, kadar je menil, da je to ustrezno. ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema EU ter za preprečevanje in blažitev sistemskih tveganj, ne pa za makrobonitetni nadzor bank.

33

Preglednica tveganj organa EBA se uporablja kot vir informacij, ki njegovim uslužbencem pomagajo pri pripravi njihovega stališča o scenariju ESRB. Kot je že bilo navedeno zgoraj, je poleg tega cenjen prispevek članov ESRB k izvedbi ocene tveganja, kar vključuje tudi organ EBA.

34

Pri stresnem testu, ki ga je opravil organ EBA, gre za analizo scenarijev, pri kateri so se makroekonomske spremenljivke testirale glede na opis tveganja (vhodni podatki), banke pa so nato v skladu s skupno metodologijo ocenile testirane spremenljivke za vsako posamezno banko (izhodni podatki).

Kot je navedeno zgoraj, sta opis scenarija skupaj pripravila organ EBA in ESRB. Članstvo v odboru nadzornikov urada EBA (in podstrukturah) in splošnem odboru ESRB (in podstrukturah) se večinoma prekrivata, zato so isti pristojni organi zastopani v obeh organizacijah, kar tudi pomeni, da izmenjave stališč in razprave o zasnovi scenarija z vsemi vpletenimi akterji potekajo skozi celotni proces.

36

V scenarij so bili vključeni šoki iz realnega in finančnega sektorja.

37

Pomembno je razlikovati med sprožilnimi dejavniki scenarija in njihovo interakcijo z drugimi tveganji in ranljivostmi, ki se vseeno odražajo v opisu in kalibraciji scenarija. Poleg tega ESRB poudarja, da grožnje finančni stabilnosti, ki so podlaga za neugoden scenarij, ne pomenijo nobenih nenamernih posledic prihodnjih odločitev o monetarni politiki.

38

Tveganja, ki so bila sprožena v EU, imajo pri tem scenariju pomembno vlogo povečevalnega učinka. Negativni povratni učinki med šibko donosnostjo bank in nizko nominalno gospodarsko rastjo so skupaj s težavami z vzdržnostjo javnega in zasebnega dolga izrecno navedeni v opisu in imajo ključno vlogo pri umerjanju šokov. Zasnova scenarija zagotavlja, da se s testi opredelijo tiste banke, ki so preveč izpostavljene tem tveganjem, vključno z možnostjo propada bank, če dokazi to podpirajo. Poleg tega glede na širše posledice povečevalnih učinkov ta tveganja običajno presegajo mikrobonitetni obseg stresnega testa organa EBA.

43

ECB in ESRB menita, da izjava Sodišča, da vključenost nacionalnih organov v postopek ni bila spodbudna za oblikovanje objektivnega scenarija, ne zagotavlja celotnega opisa postopka razvoja scenarija.

Okvir 1

ESRB in ECB ugotavljata, da ima v zvezi z opažanji Sodišča glede uporabe povečanja stopnje resnosti vsak model, ki temelji na preteklih podatkih, omejitve in da je presoja oblikovalcev politik pomemben prispevek v celotnem postopku. V celotnem postopku so potekale številne razprave, pristojni organi pa so imeli različna mnenja o ustrezni stopnji resnosti za svojo državo, vendar ta stališča in razprave niso samodejno privedli do ukrepov. Vsaka odločitev je bila sprejeta na pregleden način v sodelovanju s celotno delovno skupino.

45

V zvezi z opažanjem Sodišča, da so se stopnje šokov v državah zelo razlikovale, je treba opozoriti, da se je pokazalo, da razlike med šoki v različnih državah izhajajo iz opisa – glej Bianchi (2019), „The role of country factors in the EBA stress test“ (Vloga nacionalnih dejavnikov v stresnem testu organa EBA iz leta 2018), št. 1/FS/19, Central Bank of Ireland.

Na Švedskem je šok zaradi visokih cen stanovanj, ki je odražal ranljivosti nepremičninskega trga v tej državi, razlog za splošno resnost scenarija.

Okvir 3

Scenariji stresnega testa v ZDA in za celotno EU se razlikujejo od scenarija, ki ga je izvedla Bank of England, saj kažejo nizko inflacijo v celotnem triletnem obdobju in ne strmega naraščanja cen, kot se predvideva za Združeno kraljestvo. Poleg tega obstajajo razlike med uporabo šoka pri dolgoročnih obrestnih merah. Scenarij stresnega testa za celotno EU predvideva sorazmerno šibko povečanje desetletnih obrestnih mer, medtem ko scenarij, ki ga je pripravila Bank of England, simulira večje povečanje. Na drugi strani scenarij celovite analize in pregleda kapitala predvideva zmanjšanje dolgoročnih obrestnih mer.

Šok, povezan s stopnjo brezposelnosti, v neugodnem stresnem testu za celotno EU je nižji v primerjavi z vsemi drugimi scenariji stresnih testov, vendar je končna stopnja brezposelnosti za EU najvišja v primerjavi z drugimi stresnimi testi.

58

Z metodologijo ni mogoče pojasniti vsakega posameznega primera. Možne izboljšave bi morale vsebovati dovolj podrobnosti, ne da bi s tem metodologija postala preveč zapletena.

60

Čeprav je res, da imajo lahko modeli pomanjkljivosti, test od spodaj navzgor dopolnjujejo:

1. omejitve, vključene v metodologijo;
2. proces zagotavljanja kakovosti (in priročniki za zagotavljanje kakovosti);
3. opisni statistični podatki;
4. referenčne vrednosti za kreditno tveganje;
5. širši nabor orodij za zagotavljanje primerljivosti rezultatov.

62

Predpostavke temeljijo na ugotovitvah ekonomske literature s tega področja ali na najnovejših metodologijah za stresno testiranje.

63

Natančni koeficienti se ne razkrijejo bankam, da se zagotovi učinkovitost stresnega testa za celotno EU. Pomembno je poudariti, da bi zagotavljanje popolne transparentnosti referenčnih vrednosti in modelov, ki sta jih pripravila organ EBA/ECB, izničilo namen izvajanja (omejenega) stresnega testa od spodaj navzgor, saj je eden njegovih ključnih ciljev pomoč bankam pri spodbujanju upravljanja tveganj in zmogljivosti modeliranja. Sodelujoče institucije bi se morale pri stresnem testu od spodaj navzgor osredotočiti na razvoj novih ali izboljšanje obstoječih modelov, ne pa na predvidevanje pričakovanj nadzornikov. Če bi poleg tega bankam zagotovili celoten sklop elastičnosti, na katerih temeljijo referenčne vrednosti, ki sta jih pripravila organ EBA in ECB, bi bilo zanje preveč preprosto, da svoje projekcije za stresne teste in zahtevano dokumentacijo o modelih prilagodijo tako, da bi pristojnim organom praktično onemogočili, da ustrezno preverijo rezultate bank.

66

Predpostavka statične bilance stanja ustreza namenu analize vpliva stresnega testa pod predpostavko, da vse drugo sicer ostane nespremenjeno. Možni blažilni ukrepi upravljanja se obravnavajo kot del SREP. S spremembo tega pristopa bi potrebovali znatno več sredstev za zagotavljanje kakovosti in ocenjevanje verodostojnosti ukrepov upravljanja.

68

Organ EBA ni zadolžen za zagotavljanje kakovosti, ampak je zagotovil nekatera orodja za pomoč pristojnim organom (opisni statistični podatki, poročila o zagotavljanju kakovosti). Glejte tudi odgovor organa EBA v zvezi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem.

75

Organ EBA se strinja s Sodiščem, da omejena sredstva niso omogočala sistematičnega zbiranja celovitih informacij o tem, v kolikšni meri bi imeli rezultati v primeru odsotnosti omejitev pozitivne ali negativne učinke. Kljub temu je v zvezi z delovanjem modelov bank za stresno testiranje glede na minimalne standarde pristojnim organom predložil opisne statistične podatke in poročila o zagotavljanju kakovosti, da bi pristojnim organom v procesu zagotavljanja kakovosti pomagal pri preverjanju ocen bank, ki so bile vključene v stresno testiranje.

V zvezi z referenčnimi vrednostmi za kreditno tveganje je predloga za kreditno tveganje za leto 2018 vključevala polja, ki so jih morale banke izpolniti v primeru uporabe referenčnih vrednosti za kreditno tveganje, tako da so se te informacije na nek način zahtevale od bank. Kljub temu je organ EBA priznal, da je bil način, kako so banke označile uporabo referenčnih vrednosti, nedosleden, zaradi česar se pričakujejo spremembe pri naslednjem stresnem testu. Bankam bi bilo treba zagotoviti dodatna navodila o pogojih, pod katerimi bi morala biti uporaba referenčnih vrednosti označena.

ECB v svoji vlogi pristojnega organa ugotavlja, da se na ravni bank uporablja veliko različnih modelov za stresno testiranje, ki niso predmet nadzorniškega spremljanja ali odobritve. Zato ECB s sredstvi in časom, ki sta na voljo med procesom stresnega testiranja, ne more sistematično opraviti nadzora nad kakovostjo vseh modelov. Kadar je bilo ugotovljeno, da številke niso verodostojne, so se povezani modeli vseeno pregledali.

76

Organ EBA želi poudariti, da čeprav je v priročniku za zagotavljanje kakovosti predlagano, da bi morali tovrstno samoocenjevanje izvajati pristojni organi, to ne vključuje nobene zahteve, da bi to oceno morali predložiti tudi organu EBA.

79

Organ EBA bi rad poudaril, da je bilo, kadar je to mogoče (kreditno tveganje in neto prihodek od obresti), odločeno, da se zagotovijo statistični podatki po posameznih državah nasprotne stranke za vse države članice EU, enotnega mehanizma nadzora in nordijske države.

82

Namen stresnega testa, ki ni zasnovan tako, da bi ga banke lahko opravile ali ne opravile, ni ugotoviti, katere banke so v težavah, temveč katere so šibkejše in jim je treba nameniti podrobnejši nadzorniški pregled. Banka, na katero naj bi se ta stavek nanašal, je namreč imela eno od največjih izgub kapitala v okviru stresnega testa. Poleg tega vsako preverjanje podatkov izhodiščne točke izvajajo pristojni organi.

83

Načrtovanje in priprava inšpekcijskih pregledov na kraju samem je proces, ki se običajno načrtuje več mesecev vnaprej. Kar zadeva potrebe po sredstvih, je treba poudariti, da je na primer pri enem samem pregledu na kraju samem potrebnih več kot 50 oseb, ki več tednov preživijo na kraju samem, odvisno od obsega inšpekcijskega pregleda in zapletenosti zadeve, ki se pregleduje.

87

Organ EBA pozdravlja ugotovitev glede preglednosti stresnega testa, ki zagotavlja veliko količino informacij, in priznava, da so edine manjkajoče informacije na ravni zahtev v okviru drugega stebra, kar odraža razpravo o njihovem razkritju v EU.

Glejte tudi opombo v nadaljevanju v zvezi z odstavkom, ki se nanaša na razkritje kapitalskih zahtev.

90

Opozoriti je treba, da predloga za stresni test vključuje informacije o prehodu med posameznimi fazami, tako da se zajamejo nova neplačila.

91

Organ EBA želi poudariti, da so v vseh alineah v tem odstavku poudarjene izrazite značilnosti stresnega testa od spodaj navzgor.

Primerjava med notranjimi modeli in standardiziranim pristopom, ki je omenjen v drugi alinei, je določena v uredbi o kapitalskih zahtevah in ne v metodologiji organa EBA.

92

Opomba k temu odstavku je točna, vendar ne navaja, da je to primerjavo mogoče opaziti tudi na ravni posameznih bank v posameznih predloženih preglednicah.

93

Poročilo organa EBA o rezultatih stresnega testa je zelo nevtralen povzetek rezultatov, njegov cilj pa je biti informativne, nepristranske narave. Čeprav je zagotovljena popolna preglednost rezultatov in osnovnih izpostavljenosti, je presoja prepuščena pristojnim organom in drugim deležnikom, tudi ob upoštevanju, da je stresni test začetna točka in ne končna točka procesa nadzorniškega pregleda.

95

Organ EBA želi poudariti, da je treba to brati v povezavi z razpravo o razkritju zahtev v okviru drugega stebra. Pred nedavnimi spremembami zakonodaje o kapitalskih zahtevah objava zahtev za banke v okviru drugega stebra ni bila obvezna, zato so se pojavila razhajajoča se mnenja o koristih te popolne preglednosti.

Organ EBA se vseeno strinja, da so potrebne nekatere izboljšave na tem področju, zlasti v skladu z govorom nekdanjega predsednika organa EBA ob obisku v Narodni banki Romunije (novembra 2018).

97-100

V smernicah SREP je poudarjena pomembna vloga blažilnih ukrepov pri morebitnem zagotavljanju, da institucija v primernem časovnem okviru v celoti izpolni svoje veljavne kapitalske zahteve. To je dejansko priznano v tem poročilu. Ker stresni test, ki ga je izvedel organ EBA, temelji na predpostavki statične bilance stanja, je potrebna previdnost pri preprosti primerjavi rezultatov stresnih testov in kapitalskih zahtev.

101

Organ EBA želi poudariti, da se ta stavek lahko razume le kot poudarek na oceni občutljivosti bank na scenarij. Odpornost je odvisna tudi od izhodišč bank, ki jih je mogoče primerjati v daljšem časovnem obdobju.

Dejansko je stresni test za celotno EU prispeval k postopnemu povečanju kapitala v bankah, kar je bilo potrjeno s proučitvijo izhodiščnega količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala skozi čas.

102

Organ EBA ne trdi, da bo predložil pozitivne ocene bank, niti to ni navedeno v njegovih poročilih, ampak vedno poudarja, da je treba rezultate brati skupaj z njegovimi nadaljnjimi ukrepi in predpostavkami, zlasti pa jih je treba obravnavati kot izhodišče za razprave s pristojnimi organi.

Organ EBA ne ocenjuje, ali bi lahko banke trenutno vzdržale finančno krizo leta 2008 ali katero koli drugo krizo, saj bi to lahko veljalo le za scenarij, ki je popolnoma enak kot tisti scenariji.

Zaključki in priporočila

108

Vloga organa EBA odraža njegova zakonska pooblastila, kar poleg dejstva, da ima na razpolago omejene vire, ne daje nobenih posebnih odgovornosti glede zagotavljanja kakovosti. Edini način za povečanje vključenosti organa EBA v procesu zagotavljanja kakovosti je z zagotovitev več sredstev. Poleg tega bi bilo treba razmisliti o tem, kakšne posledice ima to v smislu stroškov stresnega testa in možnosti podvajanja z delom, ki ga opravljajo nadzorniki (kot je enotni mehanizem nadzora).

Organ EBA poudarja, da se primerljivost zagotavlja z objavo zelo podrobnih podatkov, in podaja pregledno razlago morebitnih razlik med bankami. Poleg tega za pristojne organe pripravlja referenčna orodja za njihovo zagotavljanje kakovosti.

109

Organ EBA se strinja s Sodiščem, da te dejavnosti ne glede na pravna pooblastila zahtevajo veliko virov in sredstev, zato jih ni mogoče izvesti s sedmimi ekvivalenti polnega delovnega časa, vključno s statistiki, ki trenutno opravljajo stresne teste. Poleg tega bi bilo treba organizirati ali naročiti posebne preglede in inšpekcijske preglede, ki jih je skoraj nemogoče izvesti v časovnem okviru stresnih testov, zlasti z malo ali nič proračunskimi sredstvi, dodeljenimi za te naloge.

Priporočilo 1 – Organ EBA mora okrepiti svoj nadzor nad procesom stresnega testiranja

Organ EBA sprejema to priporočilo. Treba je poudariti, da je njegov uspeh odvisen od: i) pridobitve znatnih dodatnih virov, kot je to že navedlo in priporočilo Sodišče; ii) tega, ali je upravljanje primerno za namen, ki ga določi Komisija na podlagi priporočila Sodišča.

Prav tako je pomembno, da se prepreči prekrivanje z nalogami, ki jih izvajajo pristojni organi.

Priporočilo 2 – Dopolnitev sedanjega postopka od spodaj navzgor z elementi pristopa od zgoraj navzdol

Organ EBA sprejema to priporočilo. Poudariti je treba, da je pogoj za njegovo uspešnost dodelitev dodatnih virov in sredstev.

V tem primeru bi bila potrebna tudi namenska in proračunska sredstva. Za vzpostavitev modela od zgoraj navzdol sta potrebna posebno strokovno znanje in po možnosti podpora svetovalcev, vendar je lahko postopno izvajanje elementov od zgoraj navzdol izvedljivo le, če se organ EBA in vsi udeleženi akterji dovolj zgodaj pripravijo, da bi lahko te elemente izvedli do leta 2022.

110

Odločitve o vzorcu niso samovoljne, ampak temeljijo na merilih, vključenih v metodologijo, in uradnih povratnih informacijah, ki so jih poslali pristojni organi.

Organ EBA želi opozoriti, da bi moral biti izbor vzorca nevtralen, saj je namen samega stresnega testa opredeliti potencialno šibke banke, kar pomeni, da bi lahko obstajale banke, ki bi se štele za varne na podlagi kazalnikov tveganja za pretekla obdobja, vendar zelo občutljive na neugoden šok.

Priporočilo 3 – Izbira bank na podlagi tveganja in ne le na podlagi velikosti

Organ EBA delno sprejema to priporočilo. Organ EBA bo ponovno proučil geografsko pokritost. Vendar ima organ EBA drugačno stališče od Sodišča o uporabi meril, ki temeljijo na tveganju, za dopolnitev merila velikosti pri določanju vzorca za stresni test za celotno EU.

111

Organ EBA ugotavlja, da bi se v obeh primerih končni učinek izmeril v smislu poslabšanja makroekonomskih in finančnih spremenljivk.

Priporočilo 4 – Uvedba alternativnih stresnih scenarijev

Organ EBA delno sprejema to priporočilo.

Ker so lahko tveganja po izvoru svetovne narave, organ EBA v zvezi s podpriporočilom 4.1 ohranja diskrecijsko pravico (v sodelovanju z ESRB) pri izbiri najustreznejših tveganj.

V zvezi s podpriporočilom 4.2 bi to povečalo breme stresnega testiranja za pristojne organe, banke in organ EBA. Brez dodatnih virov in sredstev je namreč več različnih scenarijev v stresnem testu za celotno EU lahko težko obvladati.

Organ EBA v zvezi s podpriporočilom 4.3 ugotavlja tudi, da lahko izboljša merila za oceno resnosti scenarija, vendar ne bi bilo mogoče količinsko opredeliti ravni resnosti vsakega posameznega parametra, ki je prej rezultat splošnega scenarija.

Tudi če se zanemarijo skrbi v zvezi s pomanjkanjem virov, bi bilo izvajanje stresnega testa leta 2020 zahtevno. V skladu z običajnim časovnim razporedom stresnega testa bi imel ESRB le nekaj mesecev časa, da bi razpravljal in odločil o tej pomembni prilagoditvi v zasnovi scenarija.

Priporočilo 5 – Struktura upravljanja naj zagotovi, da se ustrezno upoštevajo interesi EU

Organ EBA ni pristojen za podajanje pripomb o svojem upravljanju, zato bo sprejel katero koli odločitev Komisije.

114

Drugi steber in zato celotna kapitalska zahteva nista javno objavljena zaradi razprave med pristojnimi organi glede razkritja zahtev v okviru drugega stebra.

Organ EBA si prizadeva pripraviti trdno, stvarno in dostopno poročilo, v katerem so povzeti vsi rezultati stresnih testov. Poleg priprave poročile si prizadeva za čim večje razširjanje podatkov, s pomočjo katerih bo razkril rezultate stresnega testa. Organ EBA je pripravljen razmisliti o morebitnih izboljšavah, s katerimi bi obogatili informativno vrednost poročila.

Priporočilo 6 – Povečanje informativne vrednosti publikacij

Organ EBA sprejema podpriporočilo 6.1.

Organ EBA delno sprejema podpriporočilo 6.2. Ugotavlja, da je stresni test izhodišče za proces SREP in da temelji na predpostavki statične bilance stanja, zato bi lahko bile morebitne trditve glede odpornosti zavajajoče, saj morajo pristojni organi ob koncu procesa SREP predložiti oceno odpornosti. Organ EBA bo povečal vsebino informacij v zbirnem poročilu.

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat IV – regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Neven Mates. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Neven Mates, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta George Karakatsanis, ataše v njegovem kabinetu Marko Mrkalj, vodilna upravna uslužbenka Marion Colonerus, vodja naloge Mirko Gottmann ter revizorji Karolina Beneš, Giuseppe Diana, Shane Enrigh, Jörg Genner, Helmut Frank, Athanasios Koustoulidis, Violeta Radu in Julio Cesar Santin Santos.

Od leve proti desni: Marion Colonerus, Giuseppe Diana, Mirko Gottmann, Julio Cesar Santin Santos, Neven Mates, Marko Mrkalj, Jörg Genner, Athanasios Koustoulidis, Shane Enright.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019

PDF	ISBN 978-92-847-2185-6	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/235123	QJ-AB-19-008-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-2206-8	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/604446	QJ-AB-19-008-SL-Q

© Evropska unija, 2019

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s https:/op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.