Predstavitev letnih poročil Evropskega računskega sodišča za leto 2020

Predsednikov predgovor

Letno poročilo Sodišča za proračunsko leto 2020, ki je zadnje v obdobju 2014–2020, je bilo dokončano v težkih časih za EU in njene države članice. Sodišče je kot zunanji revizor Evropske unije storilo vse, kar je v njegovi moči, da bi kljub specifičnim operativnim težavam, ki so posledica krize zaradi COVID-19, lahko še naprej zagotavljalo uspešne javne revizije v EU.

Tako kot v prejšnjih letih je tudi letos prišlo do zaključka, da je zaključni račun EU resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU. Sodišče daje mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnega računa Evropske unije za leto 2020. Prihodki za leto 2020 so bili zakoniti in pravilni ter brez pomembnih napak.

Za leto 2020 po oceni Sodišča skupna stopnja napake pri revidiranih odhodkih znaša 2,7 % (2019: 2,7 %).

Kar zadeva pomembna področja porabe EU, na katerih Sodišče zagotovi posebno oceno, je stopnja napake pri Koheziji in Konkurenčnosti pomembna. Za Naravne vire Sodišče ugotavlja, da je ocenjena stopnja napake blizu pomembnosti (2,0 %), pri čemer glede na rezultate Sodišča stopnja napake ni bila pomembna za neposredna plačila, ki pomenijo 69 % porabe v tem razdelku večletnega finančnega okvira, vendar je bila na splošno pomembna za področja porabe, ki jih je Sodišče opredelilo kot področja z visokim tveganjem (razvoj podeželja, tržni ukrepi, ribištvo ter okoljski in podnebni ukrepi). Pri Upravi je stopnja napake pod pragom pomembnosti.

Sodišče že več let revidira prihodke in porabo EU tako, da razlikuje med proračunskimi področji, za katera meni, da so tveganja za zakonitost in pravilnost visoka, in tistimi, za katera meni, da so nizka. Zaradi načina sestave proračuna EU in njegovega razvoja skozi čas se je delež odhodkov z visokim tveganjem v revidirani populaciji glede na prejšnja leta še povečal in tako pomeni približno 59 % revidirane populacije Sodišča za leto 2020 (2019: 53 %). Sodišče ocenjuje, da je stopnja napake za to vrsto odhodkov znašala 4,0 % (2019: 4,9 %). Glede na navedeno daje za odhodke negativno mnenje.

Ocenjena stopnja napake za odhodke z nizkim tveganjem (ki so pomenili preostalih 41 % (2019: 47 %)) v revidirani populaciji Sodišča je bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.

EU bo porabila precej več kot v prejšnjem programskem obdobju. V naslednjih sedmih letih bo Unija lahko porabila 1,8 bilijona EUR. To poleg spremenjenega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1,1 bilijona EUR vključuje tudi 750 milijard EUR za instrument za okrevanje, tj. pobudo Next Generation EU, kot odziv EU na krizo zaradi COVID-19. Poleg tega se je 27 držav članic strinjalo, da bodo ta program okrevanja delno financirale z izdajo javnega dolga. Te odločitve so tako res zgodovinski premik na področju financ EU.

Dobro in uspešno upravljanje financ EU bo tako postalo še pomembnejše. To pomeni vse večjo odgovornost za Komisijo in države članice, pa tudi za nas na Evropskem računskem sodišču.

V tem kontekstu je Sodišče pripravilo novo strategijo za obdobje 2021–2025. Januarja 2021 je bil sprejet dogovor o treh strateških ciljih, ki bodo služili kot usmeritev pri prizadevanjih Sodišča za revidiranje financ EU v prihodnjih letih, zlasti za dajanje zanesljivih revizijskih zagotovil, v spreminjajočem se okolju, polnem izzivov. Sodišče bo tudi v prihodnjih letih dejavno prispevalo k odgovornosti in transparentnosti vseh oblik financ EU, vključno z instrumentom Next Generation EU.

Rezultati nasploh

Ključne ugotovitve

• Na splošno je bila ocenjena stopnja napake v odhodkih iz proračuna EU za leto 2020 pomembna in ponovno znašala 2,7 % (2019: 2,7 %).
• Za odhodke z visokim tveganjem (ki večinoma temeljijo na povračilih), pri katerih morajo upravičenci pri predložitvi zahtevkov za povračilo nastalih stroškov pogosto upoštevati kompleksna pravila, Sodišče ocenjuje, da stopnja napake znaša 4,0 % (2019: 4,9 %). Delež odhodkov z visokim tveganjem v revizijski populaciji Sodišča se je še povečal, predvsem zaradi nadaljnjega povečanja porabe v Koheziji (20 milijard EUR), in je bil bistven, saj je znašal 59 % (2019: 53 %). Tako kot v letu 2019 je napaka vseobsegajoča in Sodišče ponovno daje negativno mnenje o odhodkih.
• V sedmem in zadnjem letu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 so neporavnane obveznosti še naprej rasle in do konca leta 2020 dosegle 303,2 milijarde EUR. Zlasti črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) v državah članicah je bilo tudi v tem obdobju počasnejše, kot je bilo načrtovano. Od skupnega zneska sredstev iz skladov ESI, za katera so bile prevzete obveznosti, je treba porabiti še 45 % (209 milijard EUR).
• Pandemija COVID-19 bo znatno vplivala na znesek sredstev, ki jih bo EU porabila v prihodnjih letih. Za obdobje 2021–2027 so se skupna dodeljena finančna sredstva iz instrumenta Next Generation EU in večletnega finančnega okvira v primerjavi s prejšnjim obdobjem večletnega finančnega okvira skoraj podvojila in znaša 1 824 milijard EUR. Sodišče je odkrilo tveganja in izzive v zvezi z izvrševanjem teh sredstev in dobrim finančnim poslovodenjem v zvezi z njimi.
• Sodišče o vseh primerih suma goljufije, odkritih med revizijskim delom, obvesti Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Leta 2020 je bilo takih primerov šest (2019: devet).

Celotno besedilo letnih poročil Sodišča za leto 2020 o proračunu EU in dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada, je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Kaj je Sodišče revidiralo

Proračun EU za leto 2020 v številkah

Evropski parlament in Svet sprejmeta letni proračun EU v okviru dolgoročnejšega proračuna, dogovorjenega za obdobje več let (imenovanega večletni finančni okvir). Revizija Sodišča za leto 2020 zajema zadnje leto obdobja, ki se je začelo leta 2014 in je trajalo do leta 2020, vendar se bodo zneski še naprej izplačevali.

Končno odgovornost za zagotovitev, da se proračun pravilno porabi, ima Komisija. Leta 2020 je poraba znašala skupno 173,3 milijarde EUR, kar je enako 1,1 % skupnega bruto nacionalnega dohodka (BND) EU‑27 in Združenega kraljestva.

Od kod prihaja denar?

Skupni prihodki za leto 2020 so znašali 174,3 milijarde EUR. Proračun EU se financira na različne načine. Največji delež (123 milijard EUR) prispevajo države članice sorazmerno s svojim BND. Drugi viri vključujejo carinske dajatve (19,9 milijarde EUR), prispevek iz naslova davka na dodano vrednost, ki ga poberejo države članice (17,2 milijarde EUR), ter prispevke in povračila na podlagi sporazumov in programov Evropske unije (8,2 milijarde EUR).

Za kaj se denar porabi?

Proračun EU se porabi za številna področja, kot so:

• spodbujanje gospodarskega razvoja strukturno šibkejših regij,
• spodbujanje inovacij in raziskav,
• projekti prometne infrastrukture,
• usposabljanje za brezposelne,
• kmetovanje in spodbujanje biotske raznovrstnosti,
• boj proti podnebnim spremembam,
• upravljanje meja,
• pomoč sosednjim državam in državam v razvoju.

Približno dve tretjini proračuna se porabita v okviru t. i. deljenega upravljanja. Pri tej metodi je sicer za izvrševanja proračuna končno odgovorna Komisija, vendar države članice razdeljujejo sredstva, izbirajo projekte in upravljajo odhodke EU. To velja na primer za področji Naravni viri in Kohezija.

Izjava o zanesljivosti, ki jo Sodišče daje za proračun EU

Sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke EU, pri čemer preuči, ali je zaključni račun zanesljiv in ali so prihodkovne in odhodkovne transakcije, povezane z zaključnim računom, skladne s pravili EU in držav članic.

To delo je osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo Sodišče da Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Sodišče odhodke preuči po tem, ko končni prejemniki sredstev EU izvedejo dejavnosti ali ko jim stroški nastanejo in ko Komisija te odhodke sprejme. V praksi to pomeni, da populacija transakcij, ki jih preuči Sodišče, zajema vmesna in končna plačila. Sodišče je predujme, izplačane v letu 2020, preučilo le, če so bili ti med letom tudi potrjeni.

Zaradi omejitev potovanj, ki so bile posledica COVID-19, Sodišče skoraj v nobenem primeru ni moglo izvesti pregledov na kraju samem, zato je večino svojega dela opravilo s pregledi dokumentacije in razgovori z revidiranci na daljavo. Zaradi neizvajanja pregledov na kraju samem se sicer lahko poveča tveganje pri odkrivanju, toda na podlagi dokazov, ki so jih predložili revidiranci, je Sodišče kljub temu lahko dokončalo svoje delo in prišlo do zaključkov.

Revidirana populacija Sodišča za leto 2020 je znašala 147,8 milijarde EUR (glej sliko 1).

Področje Naravni viri je letos pomenilo največji delež celotne revidirane populacije (40,8 %), sledili pa sta področji Kohezija (32,8 %) in Konkurenčnost (11,0 %).

Za več informacij o revizijskem pristopu Sodišča glej poglavje Ozadje.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Zaključni račun EU je resničen in pošten prikaz stanja

Zaključni račun EU za leto 2020 v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja finančne rezultate EU ter njena sredstva in obveznosti ob koncu leta.

Zato lahko Sodišče – tako kot že vsa leta od leta 2007 – da mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnega računa.

Bilanca stanja EU vključuje obveznost za pokojnine in druge zaslužke zaposlenih, ki je konec leta 2020 znašala 116 milijard EUR. Nadaljnje povečanje te ocene je predvsem posledica znižanja nominalne diskontne stopnje, ki odraža znižanje svetovnih obrestnih mer.

Združeno kraljestvo od 1. februarja 2020 ni več država članica EU. Na dan 31. decembra 2020 je bila v zaključnem računu EU prikazana neto terjatev do Združenega kraljestva v višini 47,5 milijarde EUR na podlagi vzajemnih obveznosti, opredeljenih v sporazumu o izstopu.

Prihodki za leto 2020 so zakoniti in pravilni

Sodišče ugotavlja, da v prihodkih ni pomembnih napak.

Napaka v odhodkih za leto 2020 je pomembna in vseobsegajoča

Stopnja napake za odhodke kot celoto je po oceni Sodišča med 1,8 % in 3,6 %. Sredina tega razpona, prej imenovana najverjetnejša stopnja napake, se od prejšnjega leta ni spremenila in znaša 2,7 % (glej sliko 2).

Sodišče napako opredeljuje kot denarni znesek, ki ne bi smel biti izplačan iz proračuna EU. Do napak pride, kadar se denar ne porabi v skladu z ustrezno zakonodajo EU, torej ne v skladu z namenom, ki sta ga imela Svet in Evropski parlament pri sprejemu te zakonodaje, ali kadar se ne porabi v skladu s specifičnimi nacionalnimi pravili.

Več kot polovica revidirane populacije Sodišča je spet vsebovala pomembno napako

Sodišče je tudi za leto 2020 ugotovilo, da način izplačila odhodkov vpliva na tveganje napake. V tem kontekstu razlikuje med plačili na podlagi pravic in plačili na podlagi povračil stroškov (glej okvir spodaj).

Najpogostejše napake, ki jih je Sodišče odkrilo pri odhodkih z visokim tveganjem, so bile:

• neupravičeni projekti in odhodki ter kršenje pravil notranjega trga (zlasti neskladnost s pravili o državni pomoči) v okviru Kohezije,
• neupravičeni stroški, upravne napake in odsotnost bistvenih dokazil na področju porabe za razvoj podeželja, tržne ukrepe, okolje, podnebne ukrepe in ribištvo, ki skupaj pomenijo približno 31 % skupne porabe na področju Naravni viri,
• neupravičeni stroški, zlasti neposredni stroški dela in neposredni drugi stroški, pri porabi za raziskave (Obzorje 2020 in 7. okvirni program), ki pomenijo približno 57 % skupne porabe na področju Konkurenčnost,
• odsotnost dokazil, neupoštevanje pravil o javnem naročanju ter stroški, ki niso nastali, in neupravičeni stroški na področju Evropa v svetu.

Leta 2020 so se odhodki z visokim tveganjem v primerjavi s prejšnjimi štirimi leti še povečali in s približno 59 % revidirane populacije Sodišča (2019: 53 %) pomenijo večino te populacije. Večji delež te vrste odhodkov je predvsem posledica nadaljnjega povečanja v revidirani populaciji Sodišča v okviru Kohezije v višini 20 milijard EUR. Ocenjena stopnja napake za odhodke z visokim tveganjem je znašala 4,0 % (2019: 4,9 %).

Odhodki z nizkim tveganjem so pomenili preostalih 41 % revidirane populacije Sodišča (2019: 47 %) in so v glavnem vključevali plačila na podlagi pravic. Ocenjena stopnja napake v tem delu populacije je bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, ki ga uporablja Sodišče (glej sliko 3).

Na sliki 4 je primerjava ocenjenih stopenj napake po različnih področjih porabe v obdobju 2016–2020. Več informacij o rezultatih je v poglavju Podrobneje o rezultatih Sodišča ter v ustreznih poglavjih letnega poročila Sodišča za leto 2020.

Primerjava ocen stopenj napake, ki jih je izračunalo Sodišče, s tistimi, ki jih je izračunala Komisija

V letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti poslovanja EU, za katerega je pristojen in odgovoren kolegij komisarjev, so povzete ključne informacije iz letnih poročil o dejavnostih v zvezi z notranjo kontrolo in finančnim poslovodenjem. Zajema tveganje ob plačilu, ki je ocena Komisije glede zneska, ki ni bil plačan v skladu z veljavnimi pravili. Skupno znaša ocena tveganja ob plačilu, ki jo je izračunala Komisija za leto 2020, 1,9 %. To je pod pragom pomembnosti, ki ga uporablja Sodišče (2,0 %), in ocenjeno stopnjo napake, ki jo je izračunalo Sodišče (2,7 %).

Poleg tega letno poročilo o dejavnostih vsakega generalnega direktorata (GD) Komisije vključuje izjavo, v kateri generalni direktor da zagotovilo, da so v poročilu finančne informacije ustrezno predstavljene ter da so transakcije, za katere je odgovoren, zakonite in pravilne. V ta namen so vsi generalni direktorati predložili ocene tveganja ob plačilu v svoji porabi.

Sodišče meni, da zadeve, o katerih je poročalo lani in so se nanašale na naknadne revizije, ki jih je opravila skupna revizijska služba Komisije (Konkurenčnost), kontrole držav članic, ki se odražajo v njihovih kontrolnih statističnih podatkih (Naravni viri), preglede, ki jih izvajajo revizijski organi držav članic (Kohezija), in študijo o stopnji preostale napake, ki je bila po naročilu izvedena vsako leto (Evropa v svetu), še vedno obstajajo in vplivajo na oceno tveganja ob plačilu.

Sodišče je pri pripravi specifične ocene za razdelek večletnega finančnega okvira primerjalo tveganje ob plačilu, ki ga je za leto 2020 izračunala Komisija, z ocenjenimi stopnjami napake, ki jih je izračunalo samo. Primerjava kaže, da je za področja Konkurenčnost, Kohezija in Naravni viri tveganje pri plačilu, ki ga je izračunala Komisija, nižje od ocenjene stopnje napake, ki jo je izračunalo Sodišče.

Letos je Sodišče pregledalo poročanje Komisije o finančnih popravkih in izterjavah ter ugotovilo, da je zapleteno in da ni vedno jasno. Odkrilo je tudi izvršene izterjave iz leta 2005 in neto popravke programskega obdobja 1994–1999. Neto finančni popravki za Kohezijo za programsko obdobje 2014–2020 do konca leta 2020 še niso bili izvedeni.

Sodišče je uradu OLAF prijavilo šest primerov suma goljufije

Sodišče o vseh primerih suma goljufije, ki jih odkrije pri svojem revizijskem delu, poroča Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), ki se nato odloči, ali bo te primere – po potrebi v sodelovanju z nacionalnimi sodnimi organi – preiskal in v zvezi z njimi nadalje ukrepal. Leta 2020 je Sodišče uradu OLAF posredovalo šest primerov suma goljufije (2019: devet). Urad OLAF je za vse te primere začel preiskavo. Sodišče je junija 2021 začelo sodelovati z Evropskim javnim tožilstvom (EJT) na podlagi upravnega dogovora med obema organizacijama.

Želite izvedeti več? Vse informacije o glavnih ugotovitvah so v poglavju 1 letnega poročila Sodišča za leto 2020. Celotno besedilo letnega poročila Sodišča je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Podrobneje o rezultatih Sodišča

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

Izvrševanje in uporaba proračuna v letu 2020

Razpoložljiv proračun je bil skoraj v celoti izvršen

V uredbi o večletnem finančnem okviru so določeni maksimalni zneski za vsako od sedmih let večletnega finančnega okvira. Te zgornje meje veljajo za nove finančne obveznosti EU (odobritve za prevzem obveznosti) in za plačila, ki se lahko izvršijo iz proračuna EU (odobritve plačil). Glej sliko 5.

Odobritve za prevzem obveznosti so bile v letu 2020 skoraj v celoti porabljene: 172,9 milijarde EUR od končnega proračuna v višini 173,9 milijarde EUR (99,5 %). Te odobritve in tudi način njihovega izvrševanja so presegli zgornjo mejo večletnega finančnega okvira (168,8 milijarde EUR). Prekoračitev te zgornje meje je bila mogoča zaradi uporabe posebnih instrumentov, kot je Solidarnostni sklad Evropske unije.

Zgornja meja za odobritve plačil v večletnem finančnem okviru je leta 2020 znašala 172,4 milijarde EUR, znesek, ki je bil v končnem proračunu na voljo za plačila, pa je znašal 164,1 milijarde EUR. Dejanska plačila so skupaj znašala 161,8 milijarde EUR, kar je 10,6 milijarde EUR manj od zgornje meje.

V proračun je bilo sicer vnesenih veliko sprememb v zvezi s pandemijo COVID-19, vendar Komisija še ni poročala o sredstvih EU, porabljenih v ta namen

Za hiter odziv na pandemijo COVID-19 in zagotovitev podpore sta bila uporabljena dva glavna proračunska instrumenta: spremembe proračuna in prerazporeditve. Skupni znesek dodatnih odobritev za prevzem obveznosti, vnesenih s spremembami proračuna, je znašal 5,2 milijarde EUR, od tega 3,3 milijarde EUR za odhodke, povezane s COVID-19. Za odobritve plačil je skupni znesek sprememb proračuna v letu 2020 znašal 10,5 milijarde EUR, od tega so odhodki, povezani s COVID-19, znašali 9,4 milijarde EUR. Drugi primeri sprememb, povezanih s pandemijo, so bili prenosi sredstev med regijami, odprava zahteve po osredotočanju financiranja na posebne teme in možnost sofinanciranja v višini do 100 %, kar je bilo mogoče v obdobju enega leta. Državam članicam tudi ni bilo treba v proračun EU povrniti 7,6 milijarde EUR neporabljenih sredstev letnega predhodnega financiranja skladov ESI iz prejšnjega leta.

Za večjo transparentnost in upoštevanje zahtev Evropskega parlamenta za informacije je Komisija v prvi polovici leta 2020 začela interno spremljati sredstva EU, uporabljena za namene, povezane s COVID-19. Komisija še ni objavila poročila o odhodkih, povezanih s COVID‑19.

Neporavnane obveznosti so presegle 300 milijard EUR

Neporavnane obveznosti, ki izhajajo iz tega, da je bila raven prevzetih obveznosti višja od zneska izvršenih plačil, so se še naprej povečevale in do konca leta 2020 dosegle 303,2 milijarde EUR (glej sliko 6). Povišanje je bilo manjše kot v prejšnjih letih, delno zaradi dodatnih odobritev plačil, ki so bile dane na voljo za boj proti pandemiji COVID-19.

Glede na dolgoročne napovedi Komisije, ki ne vključujejo instrumenta Next Generation EU (NGEU), naj bi znesek neporavnanih obveznosti ostal razmeroma nespremenjen na tej visoki ravni do leta 2027. Do tega bo prišlo predvsem zaradi zelo majhne letne vrzeli med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 za razliko od prejšnjih dveh večletnih finančnih okvirov. Vendar se bodo neporavnane obveznosti povečale, če bodo tako kot v obdobju 2016–2020 obveznosti ostale visoke in zahtevki za plačila zaradi zamud pri izvajanju nižji od pričakovanih.

Črpanje sredstev iz skladov ESI se je sicer v letu 2020 pospešilo, vendar je bilo še vedno počasnejše kot v prejšnjem večletnem finančnem okviru.

Skupna letna stopnja črpanja sredstev v letu 2020, ki je zadnje leto sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, je bila s 15 % enaka kot leta 2013, ki je bilo zadnje leto prejšnjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013. Vendar je bila kumulativna stopnja črpanja približno 7 % nižja kot v prejšnjem večletnem finančnem okviru. Medtem ko so bile do konca leta 2020 prevzete obveznosti za vsa sredstva iz skladov ESI, dodeljena državam članicam (465 milijard EUR), pa je bilo treba porabiti še 45 % (209 milijard EUR). Ta znesek je glavni del neporavnanih obveznosti v višini 303 milijarde EUR konec leta 2020.

Kot je prikazano na sliki 7, so med državami članicami velike razlike pri črpanju sredstev iz skladov ESI, ki so jim bila dodeljena v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Medtem ko je Finska na primer do konca leta 2020 počrpala 79 % vseh dodeljenih sredstev, pa so tri države članice, v katerih je bila stopnja črpanja najnižja (Italija, Hrvaška in Španija), porabile le približno 45 % zneskov, za katere so bile prevzete obveznosti.

Izkušnje kažejo, da se bo stopnja črpanja verjetno povečala, vendar to morda še vedno ne bo zadostovalo za počrpanje vseh sredstev. Komisija je leta 2014 ustanovila delovno skupino za boljše izvajanje za programe kohezijske politike. Zaradi sprejetih ukrepov je prišlo do izrazitega povečanja črpanja sredstev, ki so ostala neporabljena iz obdobja 2007–2013, v zadevnih državah članicah, vendar je Sodišče opazilo nezadostno osredotočenost na rezultate.

Glavna tveganja in izzivi za proračun EU v prihodnjih letih

Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in instrument NGEU sta izpostavljena tveganjem in izzivom

V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 bo v okviru instrumenta Next Generation EU, namenjenega boju proti posledicam pandemije, ohranitvi ciljnih vrednosti, določenih v politikah EU, in omogočanju državam članicam, da postanejo odpornejše, bolj trajnostne in bolje pripravljene na prihodnost, na voljo do 750 milijard EUR.

Skupna dodeljena finančna sredstva iz instrumenta Next Generation EU in večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 bodo znašala 1 824 milijard EUR (v cenah iz leta 2018), od tega bo 1 074 milijard EUR iz samega večletnega finančnega okvira, kar je skoraj dvakrat toliko, kot je znašal znesek dodeljenih sredstev iz prejšnjega večletnega finančnega okvira.

Sodišče je ugotovilo naslednje glavno tveganje in izzive:

• tveganje zamude pri začetku izvajanja skladov z deljenim upravljanjem v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027,
• izzive, povezane z dobrim finančnim poslovodenjem pri uporabi sredstev zaradi sprememb, povezanih s COVID-19.

Zaradi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE) se je povečala izpostavljenost proračuna EU finančnim tveganjem

Skupna izpostavljenost proračuna EU pogojnim obveznostim – obveznostim, ki so odvisne od uresničitve specifičnega dogodka v prihodnosti – se je povečala z 90,5 milijarde EUR ob koncu leta 2019 na 131,9 milijarde EUR do konca leta 2020, kar je 46-odstotno povečanje. Povečanje je bilo skoraj v celoti posledica uvedbe evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE), zaradi katerega je bil znesek izpostavljenosti do konca leta 2020 večji za 39,5 milijarde EUR posojil držav članic (glej sliko 8). Čeprav se je zaradi posojil v okviru instrumenta SURE povečala skupna izpostavljenost, se z zaščitnimi ukrepi v okviru instrumenta zmanjšujejo s tem povezana tveganja.

Instrument Next Generation EU bo imel velik vpliv na skupno izpostavljenost od leta 2021 naprej

Z instrumentom Next Generation EU se bo v prihodnjih letih znatno povečala skupna izpostavljenost proračuna EU, in sicer za do 750 milijard EUR (v cenah iz leta 2018).

Komisija si bo v imenu EU na finančnih trgih izposodila potrebna sredstva za financiranje nepovratnih sredstev in proračunskih jamstev (390 milijard EUR) ter posojil, ki so na voljo državam članicam (do 360 milijard EUR). Jamstvo za ta posojila se bo krilo iz proračuna EU, katerega skupna izpostavljenost bi se zaradi tega lahko povečala za do 940 milijard EUR. Zato bo morala Komisija okrepiti svoje upravne zmogljivosti, da bo zagotovila dobro upravljanje večjih transakcij na kapitalskih trgih kot kdaj koli prej, vključno z izdajo obveznic in obvladovanjem finančnih tveganj.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča:

• da se omogoči celovito poročanje o zneskih v zvezi s pandemijo COVID-19, za katere so bile prevzete obveznosti in ki so bili pripoznani kot stroški, vključno z zneski, za katere so bile v letu 2020 dane zaveze ali sklenjene pogodbe, naj Komisija standardizira evidentiranje proračunskih odhodkov EU za namene, povezane s COVID-19, in proračunskemu organu o tem poroča vsaj enkrat letno, dokler se bo to štelo za potrebno,
• da bi se v prihodnjih letih zmanjšala skupna raven neporavnanih obveznosti, naj Komisija analizira dejavnike, ki prispevajo k razvoju neporavnanih obveznosti, in na podlagi rezultatov ustrezno ukrepa,
• glede na znatno povečanje ravni in vrst financiranja EU, razpoložljivega v prihodnjih letih, vključno s preostalimi zneski iz prejšnjega večletnega finančnega okvira, naj Komisija vzpostavi ukrepe za zagotavljanje, da bo nacionalnim organom na voljo dodatna svetovalna podpora, s čimer bi državam članicam olajšala dobro uporabo teh sredstev.

Želite izvedeti več? Vse informacije o glavnih ugotovitvah v zvezi z upravljanjem proračuna in finančnim poslovodenjem so v poglavju 2 letnega poročila Sodišča za leto 2020.

Prihodki

174,3 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

V revizijo Sodišča so bili zajeti prihodki proračuna EU, s katerimi se financira poraba EU. Sodišče je preučilo nekatere ključne sisteme kontrole za upravljanje lastnih sredstev in vzorec prihodkovnih transakcij.

Prispevki držav članic iz naslova BND so leta 2020 pomenili 70,6 % prihodkov EU, lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) pa 9,9 %. Ti prispevki se izračunajo na podlagi makroekonomskih statističnih podatkov in ocen, ki jih zagotovijo države članice.

Tradicionalna lastna sredstva, ki zajemajo carinske dajatve na uvoz, ki jih v imenu EU pobirajo upravni organi držav članic, so pomenila nadaljnjih 11,4 % prihodkov EU. Preostalih 8,1 % prihodkov EU je izviralo iz drugih virov (prispevki in povračila na podlagi sporazumov in programov EU, presežek iz prejšnjega leta ter drugi prihodki).

Kaj je Sodišče ugotovilo

Revidirani znesek	Ali so bile ugotovljene pomembne napake?
174,3 milijarde EUR	Ne, v letih 2020 in 2019 ni bilo pomembnih napak.

Preventivni in popravljalni ukrepi

Preučeni sistemi, povezani s prihodki, so bili na splošno uspešni. Vendar so bile ključne notranje kontrole tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je Sodišče ocenilo v nekaterih državah članicah, in zaključek ciklusa preverjanja BND, ki ga je Sodišče ocenilo pri Komisiji, zaradi stalnih slabosti delno uspešne.

Sodišče je odkrilo tudi pomembne slabosti v kontrolah držav članic za zmanjšanje izpada carin, za katere so potrebni ukrepi EU. Te slabosti ne vplivajo na revizijsko mnenje Sodišča o prihodkih, saj se ne nanašajo na transakcije, povezane z zaključnim računom, temveč na tveganje, da so tradicionalna lastna sredstva nepopolna. Sodišče je v nedavnem posebnem poročilu št. 4/2021 o carinskih kontrolah priporočilo izboljšanje na tem področju.

Komisija je leta 2020 zaključila večletni ciklus preverjanja BND v zvezi s podatki o BND za lastna sredstva od leta 2010 naprej. Pri tem je izrekla veliko pridržkov v zvezi z BND, zaradi katerih so na splošno možne spremembe statističnih podatkov držav članic še deset let. Zaradi tega se povečuje proračunska negotovost v nacionalnih proračunih v zvezi s prispevkom iz naslova BND.

Kar zadeva pridržek v zvezi z BND, ki se nanaša na učinek globalizacije, je Komisija obdobje spremembe podatkov izjemoma skrajšala, tako da je leto 2018 postalo začetno leto za spremembe. S to izjemo pa se slabšajo primerljivost, zanesljivost in izčrpnost BND držav članic v obdobju 2010–2017. Ta omejitev ni v skladu s pravili EU o izračunu lastnih sredstev iz naslova BND.

Generalni direktorat Komisije za proračun je že peto leto zapored v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2020 ohranil pridržek, da so zneski tradicionalnih lastnih sredstev, ki se prenesejo v proračun EU, netočni zaradi navedbe prenizke vrednosti tekstila in obutve, ki sta bila v obdobju 2011–2017 uvožene iz Kitajske. Pridržek je bil prvič izrečen leta 2016, ko so bile izgube tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je mogoče pripisati Združenemu kraljestvu, količinsko opredeljene, nato pa leta 2018 razširjen na druge države članice. V postopku Komisije za ugotavljanje kršitev proti Združenemu kraljestvu v zvezi z izgubami tradicionalnih lastnih sredstev zaradi te navedbe prenizke vrednosti uvoza s Kitajske Sodišče Evropske unije še ni izreklo sodbe.

Nacionalni kontrolni sistemi za pripravo izkazov tradicionalnih lastnih sredstev še vedno vsebujejo stalne slabosti. Pri Nizozemski je Sodišče zaradi omejitev carinskega informacijskega sistema že izrazilo pomisleke glede zanesljivosti nizozemskih izkazov tradicionalnih lastnih sredstev od leta 2013.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča:

• naj Komisija pregleda in posodobi svoj pristop k preverjanju podatkov držav članic o BND v prihodnjih večletnih ciklusih, da se nadalje racionalizira proces in skrajša obdobje, v katerem so možne spremembe podatkov o BND po koncu ciklusa,
• naj Komisija v sodelovanju s statističnimi organi držav članic še naprej izboljšuje upoštevanje globalizacije v nacionalnih zaključnih računih in tako obravnava pridržek v zvezi z BND na tem področju za obdobje od leta 2018 naprej. Če bi se učinek umika tega pridržka na nacionalne zaključne račune med državami članicami bistveno razlikoval, naj Komisija ponovno oceni kakovost podatkov o BND iz prejšnjih let, da se proračunski organ seznani o morebitnih posledicah spremenjenih statističnih podatkov, ki iz tega izhajajo, za proračun prihodkov od leta 2010,
• naj Nizozemska zagotovi zanesljivost svojih mesečnih in četrtletnih izkazov tradicionalnih lastnih sredstev tako, da odpravi sedanje slabosti v svojem carinskem informacijskem sistemu.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji prihodkov EU so v poglavju 3 letnega poročila Sodišča za leto 2020.

Konkurenčnost za rast in delovna mesta

Skupaj: 24,1 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Programi porabe na tem področju imajo pomembno vlogo pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU ter spodbujanju vključujoče družbe. Večji del odhodkov predstavljata program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (in njegov predhodnik, sedmi okvirni program ali 7. OP) ter program Erasmus+ za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. Iz drugih programov se zagotavljajo sredstva za vesoljski program Galileo (evropski globalni satelitski navigacijski sistem), Instrument za povezovanje Evrope (IPE) in mednarodni termonuklearni reaktor (ITER).

Za leto 2020 so bili na tem področju revidirani odhodki v višini 16,3 milijarde EUR. Večino teh odhodkov je upravljala neposredno Komisija. Komisija javnim ali zasebnim upravičencem ob podpisu sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev zagotovi predplačila. Med izvajanjem projektov, ki se sofinancirajo, upravičencem povrne del skupnih stroškov, ki jih ti prijavijo, pri čemer odšteje predplačila. V okviru programa Erasmus+ odhodke v imenu Komisije večinoma upravljajo nacionalne agencije (približno 80 % nepovratnih sredstev).

Kaj je Sodišče ugotovilo

Revidirani znesek	Ali so bile ugotovljene pomembne napake?	Ocenjena najverjetnejša stopnja napake
16,3 milijarde EUR	Da	3,9 % (2019: 4,0 %)

Na splošno Sodišče ocenjuje, da je bila stopnja napake na področju Konkurenčnost za rast in delovna mesta pomembna.

Leta 2020 so bile v 64 (48 %) od preučenih 133 transakcij napake.

Večina napak se je nanašala na neupravičene stroške, kot so previsoko navedeni stroški dela, nepravilno prijavljene stroške oddaje naročil podizvajalcem ali stroške, ki sploh niso nastali.

Zadeve, povezane z oddajo naročil podizvajalcem, so se nanašale predvsem na upravičence, ki niso vedeli, da se v okviru programov, ki jih financira EU (Obzorje 2020 in instrument IPE), neposredni stroški dela in stroški zunanjih svetovalcev obravnavajo različno. Tveganje za takšne napake je zlasti veliko pri MSP, ki se močno spodbujajo k sodelovanju v raziskovalnih programih, vendar imajo lahko malo lastnih uslužbencev ali pa jih sploh nimajo, zato uporabljajo storitve drugih podjetij.

Program Obzorje 2020

Program Obzorje 2020 in njegov predhodnik sedmi okvirni program sta še vedno področji z višjim tveganjem in glavni vir napak, ki jih odkrije Sodišče. To je odkrilo količinsko opredeljive napake, povezane z neupravičenimi stroški, v 28 od 84 transakcij za raziskave in inovacije, ki jih je preučilo. To je 66 % ocenjene stopnje napake za ta podrazdelek v letu 2020, ki jo je izračunalo Sodišče.

Pravila za prijavo stroškov dela v okviru programa Obzorje 2020 so kljub prizadevanjem za njihovo poenostavitev še vedno kompleksna, njihov izračun pa je še vedno pomemben vir napak v zahtevkih za povračilo stroškov.

Revizorji, ki jih ob koncu projekta najamejo upravičenci, zagotovijo potrdila o računovodskih izkazih, ki naj bi bila Komisiji v pomoč pri preverjanju, ali so stroški, prijavljeni v računovodskih izkazih, upravičeni. Sodišče je že večkrat poročalo o slabostih v teh potrdilih. Leta 2020 je ugotovilo, da revizorji, ki zagotavljajo potrdila, v vzorcu Sodišča niso odkrili številnih količinsko opredeljivih napak, ki bi jih bilo mogoče odkriti.

Poročanje Komisije o pravilnosti

V zvezi s programom Obzorje 2020 je GD za raziskave in inovacije (RTD) poročal, da bo za vse generalne direktorate in druge organe EU, ki upravljajo porabo EU na področju raziskav, pričakovana reprezentativna stopnja napake znašala 2,95 %, stopnja preostale napake pa ob upoštevanju popravljalnih ukrepov 2,16 %. S tem povezane naknadne revizije izvaja skupna revizijska služba GD RTD ali zunanji izvajalci v njenem imenu.

Sodišče je za letni poročili za leto 2018 in 2019 pregledalo naključni vzorec 20 naknadnih revizij in ugotovilo, da se v 17 primerih ni moglo opirati na zaključke.

Sodišče je na podlagi svojih priporočil ugotovilo, da je skupna revizijska služba sprejela ukrepe za izboljšanje kakovosti svojih naknadnih revizij. Kljub temu je Sodišče tudi za leto 2020 odkrilo slabosti v postopkih vzorčenja, vključno s kršitvami pravil vzorčenja, ki jih uporablja skupna revizijska služba, in v revizijski dokumentaciji.

Sodišče je ugotovilo tudi, da pričakovana reprezentativna stopnja napake vključuje povečanje za 0,13 odstotne točke, s katerim naj bi se upoštevale kvantitativne ugotovitve iz njegovih pregledov naknadnih revizij. Vendar je ta stopnja napake morda še vedno prenizko navedena, saj se pri njej ne upošteva, da bi se napake, ki jih je odkrilo Sodišče, lahko pojavile tudi pri naknadnih revizijah, ki jih Sodišče ni pregledalo, in da njegovih kvalitativnih ugotovitev, kot so slabosti v revizijskih postopkih, ni bilo mogoče količinsko opredeliti.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča:

• naj Komisija razširi obseg potrdil o računovodskih izkazih, in sicer tako, da bodo vključevala kategorije stroškov na enoto za nov okvirni program za raziskave Obzorje Evropa, da bi se povečala stopnja odkritja in popravkov napak v stroških na enoto,
• naj Komisija izvede ukrepe za zmanjšanje stopnje napake za program Obzorje 2020, vključno z rednim pregledovanjem glavnih vzrokov za napake v računovodskih izkazih, zagotavljanjem smernic o kompleksnih zadevah, kot so pravila o oddajanju naročil podizvajalcem, in izvajanjem informacijskih kampanj,
• naj Komisija nadalje izboljša kakovost naknadnih revizij, in sicer tako, da obravnava slabosti v postopkih vzorčenja na ravni izkazov stroškov in uporabi popravke v metodi izračuna napake za program Obzorje Evropa.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Konkurenčnost za rast in delovna mesta so v poglavju 4 letnega poročila Sodišča za leto 2020.

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Skupaj: 59,5 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Poraba v okviru tega podrazdelka je namenjena krepitvi konkurenčnosti in zmanjševanju razvojnih razlik med državami članicami in regijami EU. Financiranje poteka prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada (ESS) in drugih shem, kot sta Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) in Instrument za povezovanje Evrope (IPE).

Upravljanje večine odhodkov si delijo Komisija in države članice. EU sofinancira večletne operativne programe, iz katerih se sredstva dodelijo projektom. Pri Komisiji je za izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada odgovoren Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO), za izvajanje ESS pa Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL).

Sodišče je za letno poročilo za leto 2020 revidiralo odhodke na tem področju v višini 48,4 milijarde EUR (2019: 28,4 milijarde EUR). Skladno z njegovim pristopom je ta znesek zajemal tudi odhodke iz prejšnjih let v vrednosti 46,1 milijarde EUR, ki jih je Komisija sprejela ali obračunala leta 2020.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Revidirani znesek	Ali so bile ugotovljene pomembne napake?	Ocenjena najverjetnejša stopnja napake
48,4 milijarde EUR	Da	3,5 % (2019: 4,4 %)

Na splošno Sodišče ocenjuje, da je bila stopnja napake v okviru ekonomske, socialne in teritorialne kohezije pomembna.

Sodišče je leta 2020 preizkusilo 227 transakcij. Odkrilo in količinsko opredelilo je 23 napak, ki jih revizijski organi niso našli. Upoštevalo je tudi 64 napak, ki so jih ti pred tem že odkrili, in popravke, ki jo jih izvedli organi držav članic, pristojni za programe (v skupni vrednosti 834 milijonov EUR za obe programski obdobji skupaj), ter ocenilo, da stopnja napake znaša 3,5 %.

Neupravičeni projekti in stroški, kršenje pravil notranjega trga (zlasti neskladnost s pravili o državni pomoči) in odsotnost bistvenih dokazil so največ prispevali k ocenjeni stopnji napake, ki jo je izračunalo Sodišče. Število in učinek odkritih napak kažeta, da se z vzpostavljenimi kontrolami še ne zmanjšuje zadosti veliko tveganje napake pri delovanju na tem področju. To se nanaša zlasti na organe upravljanja in posredniška telesa. Na splošno so njihova preverjanja na prvi stopnji neuspešna pri preprečevanju ali odkrivanju nepravilnosti v odhodkih, ki jih prijavijo upravičenci.

Uporaba člena 14(1) uredbe o ESS je povzročila čezmerno neravnovesje v korist države članice v prvem letu izvajanja

Upravičenci petih operacij ESS v vzorcu Sodišča za operativni program v Italiji so pravilno prijavili upravičene stroške na podlagi poenostavljene metode obračunavanja stroškov, ki jo je določil organ upravljanja. Vendar je znesek, ki ga je organ upravljanja prijavil Komisiji, v vseh primerih temeljil na standardnih stroških na enoto, ki jih je določila Komisija. Posledično so bili zneski, plačani iz proračuna EU, za vse zadevne operacije za več kot 20 % višji od zneskov, ki so bili izplačani upravičencem. Zaradi te ureditve je doslej v obdobju 2014–2020 prišlo do neravnovesja v prid države članice v višini več kot 43 milijonov EUR. Trenutno so standardni stroški na enoto, ki jih je Komisija določila za ta operativni program, previsoki v prid države članice.

Ocena dela revizijskih organov

Delo revizijskih organov v državah članicah ima pomembno vlogo pri okviru zagotovil in kontrol na področju Kohezije, zlasti za zagotovitev, da stopnje preostale napake ostanejo pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.

Sveženj zagotovil je sklop dokumentov, ki ga vsaka država članica vsako leto predloži Komisiji v zvezi s skladi ESI. Zajema zaključni račun, njegov povzetek, poročilo o nadzoru, izjavo o upravljanju in revizijsko mnenje. Sodišče je od leta 2017 pregledalo delo 34 od 116 revizijskih organov v zvezi s 26 svežnji zagotovil za obdobje 2014–2020. V vseh teh primerih so revizijski organi poročali o stopnjah preostale napake pod 2 %. Namen dela Sodišča sicer ni sprejeti zaključke o tem, ali so stopnje napake, ki so jih izračunali revizijski organi, pravilne, vendar je Sodišče odkrilo napake, ki jih revizijski organi niso našli. Za 12 od 26 svežnjev zagotovil, ki jih je pregledalo Sodišče, to pomeni, da so bile sporočene prenizko navedene stopnje preostale napake, ki so bile dejansko nad 2 %.

Podobno je Sodišče na podlagi svoje preučitve treh svežnjev zaključevanja iz obdobja 2007–2013 v dveh primerih prilagodilo stopnjo preostale napake na stopnjo, ki presega 2-odstotni prag pomembnosti.

Na splošno je Sodišče v zadnjih štirih letih, v katerih preučuje delo revizijskih organov, ugotovilo, da so pri približno polovici svežnjev zagotovil (po številu in vrednosti), ki jih je izbralo za revizijo, revizijski organi nepravilno poročali o stopnjah preostale napake pod 2 %. Zaradi slabosti, ugotovljenih v delu več revizijskih organov, se lahko Sodišče še vedno le deloma opira na njihovo delo.

Sodišče je tudi ugotovilo, da revizijski organi ne spremljajo tveganja goljufij, saj je le 21 % operacij v vzorcu Sodišča imelo revizijsko dokumentacijo, v kateri je bilo navedeno tveganje ustrezno obravnavano.

Poročanje GD REGIO in GD EMPL o pravilnosti porabe v Koheziji

Letna poročila o dejavnostih so glavna orodja generalnih direktoratov Komisije za poročanje o tem, ali imajo razumno zagotovilo, da se s kontrolnimi postopki držav članic zagotavlja pravilnost odhodkov.

V letnih poročilih o dejavnostih je navedena tudi stopnja napake kot eden od ključnih kazalnikov smotrnosti v zvezi s pravilnostjo. GD REGIO je leta 2020 poročal o ključnem kazalniku smotrnosti v višini nad 2-odstotno stopnjo pomembnosti (2,1 %), medtem ko je bila stopnja, o kateri je poročal GD EMPL, nižja od 2-odstotne stopnje pomembnosti (1,4 %). Sodišče je v letnem poročilu za leto 2018 ugotovilo, da je treba zaradi različnih razlogov stopnjo napake, prikazano kot ključni kazalnik smotrnosti, šteti za minimalno.

Komisija je te stopnje napake uporabila v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2020 in tako zagotovila informacije o pravilnosti na področju Kohezije. Poročala je, da skupno tveganje ob plačilu znaša med 1,9 % in 2,4 %. Vendar Sodišče zaradi pomanjkljivosti pri delu revizijskih organov in zadev, ki jih je odkrilo v zvezi s ključnimi kazalniki smotrnosti, o katerih sta oba generalna direktorata poročala v svojih letnih poročilih o dejavnostih, meni, da so lahko stopnje, združene v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU, zgolj najmanjše ocene.

Generalni direktorati Komisije so v letnem poročilu o dejavnostih izrazili pridržek za operativni program, pri katerem slabosti v sistemu upravljanja in kontrol zadevne države članice pomenijo pomembno tveganje za proračun EU. Pri tem bi morali upoštevati vse informacije, ki so na voljo v času njihove ocene, vključno s stopnjami napake, o katerih poročajo revizijski organi. Toda Sodišče je ugotovilo, da so bile te stopnje napake večinoma začasne stopnje za odhodke, vključene v zaključne račune, ki jih Komisija še ni sprejela. Pridržki zato morda niso zajemali vseh pomembnih tveganj.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče med drugim priporoča, naj Komisija:

• pozorno spremlja države članice, ki uporabljajo standardne stroške na enoto, da bi zagotovila, da se s sistemom ne bodo povzročila čezmerna neravnovesja v korist držav članic. Komisija naj od držav članic zahteva, naj prilagodijo čezmerne stopnje in odpravijo neravnotežja v izogib dobičkom ob zaključku programov,
• izrecno spodbuja revizijske organe, naj v svoje kontrolne sezname vključijo specifična vprašanja o tveganjih goljufiji in dokumentirajo ukrepe, sprejete za obravnavo vseh takih tveganj, odkritih med revizijo,
• od držav članic zahteva, naj v letnem povzetku dajo na voljo dovolj informacij o zaključkih in nadaljnjem spremljanju operacij, pri katerih so iz zaključnih računov umaknile zneske, ki so v postopku ocenjevanja. Tako bi se povečala transparentnost glede tega, kako organi, pristojni za programe, spremljajo te zneske.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija so v poglavju 5 letnega poročila Sodišča za leto 2020.

Naravni viri

Skupaj: 60,6 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema porabo za skupno kmetijsko politiko (SKP), skupno ribiško politiko in del porabe EU za okoljske in podnebne ukrepe.

SKP pomeni 97 % porabe za področje Naravni viri. Trije splošni cilji tega področja, ki so določeni v zakonodaji EU, so:

• trajnostna proizvodnja hrane s poudarkom na kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen,
• trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebni ukrepi s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah ter
• uravnotežen teritorialni razvoj.

Poraba SKP v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) se deli v dve širši kategoriji:

• neposredna plačila kmetom, ki se v celoti financirajo iz proračuna EU,
• kmetijske tržne ukrepe, ki se prav tako v celoti financirajo iz proračuna EU, razen nekaterih ukrepov, ki jih sofinancirajo države članice, vključno s promocijskimi ukrepi,

Poleg tega se s SKP podpirajo strategije in projekti za razvoj podeželja, in sicer v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Od začetka obdobja 2014–2020 je EKSRP del skladov ESI, zanj pa se uporablja uredba o skupnih določbah skladov ESI.

Za leto 2020 so bili na tem področju revidirani odhodki v višini 60,3 milijarde EUR.

SKP skupno upravljajo Komisija in države članice.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Revidirani znesek	Ali so bile ugotovljene pomembne napake?	Ocenjena najverjetnejša stopnja napake
60,3 milijarde EUR	Blizu pomembnosti	2,0 % (2019: 1,9 %)

Na splošno Sodišče ugotavlja, da je bila stopnja napake v okviru Naravnih virov blizu pomembnosti.

Tako kot v prejšnjih letih pri neposrednih plačilih, ki temeljijo predvsem na površini kmetijskih zemljišč, ki jih prijavijo kmetje, in pomenijo 69 % porabe za naravne vire, stopnja napake ni bila pomembna. Za preostala področja (razvoj podeželja, tržni ukrepi, ribištvo, okolje in podnebni ukrepi) rezultati Sodišča na splošno kažejo pomembno stopnjo napake.

Neposredna plačila kmetom: uspešen sistem kontrol

Glavno orodje upravljanja za neposredna plačila je integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), ki vključuje identifikacijski sistem za zemljišča (LPIS). S pomočjo sistema IAKS se je znižala stopnja napake pri neposrednih plačilih, k temu pa je zelo pomembno prispeval tudi sistem LPIS.

Sodišče je preverilo 88 neposrednih plačil iz glavnih shem. Ugotovilo je, da pri 76 ni bilo napak, pri dveh neposrednih plačilih pa je odkrilo težave s skladnostjo brez finančnih posledic. Do desetih količinsko opredeljenih napak v teh shemah je prišlo zato, ker so kmetje v svojih zahtevkih za pomoč navedli preveliko upravičeno površino kmetijskih zemljišč ali preveliko število živali.

Pregledi s spremljanjem: omejena vključenost v letu 2020

Plačilne agencije držav članic lahko od leta 2018 izvajajo preglede s spremljanjem. V skladu s tem pristopom se za preverjanje skladnosti z nekaterimi pravili SKP uporabljajo avtomatizirani procesi, ki temeljijo na podatkih satelitov Sentinel programa EU Copernicus. Kadar je mogoče vsa merila za upravičenost neke sheme plačil oceniti iz vesolja, lahko plačilne agencije celotno populacijo prejemnikov pomoči spremljajo na daljavo.

Na podlagi pregledov s spremljanjem se lahko kmetje opozorijo na potencialno neskladnost s pravili sheme plačil v katerem koli delu rastne sezone. Tako imajo kmetje več priložnosti za popravek svojih zahtevkov preden se ti finalizirajo.

Komisija se je zavezala, da bo zagotovila podporo državam članicam pri razvoju novega pristopa s pregledi s spremljanjem. Na koncu leta 2020 so se pregledi s spremljanjem uporabljali za 5,7 % površin v okviru glavnih shem neposredne pomoči (osnovna plačila in enotna plačila na površino).

Razvoj podeželja, tržni ukrepi, ribištvo, okoljski in podnebni ukrepi: večje tveganje napak

Za razliko od neposrednih plačil za ta področja porabe veljajo kompleksni pogoji za upravičenost, s čimer se tveganje napak še poveča.

87 od 104 transakcij na področju razvoja podeželja, ki jih je preizkusilo Sodišče, je bilo brez napake. Od 11 primerov, v katerih je Sodišče našlo količinsko opredeljene napake, je njihov učinek v petih primerih presegal 20 %. Sodišče je pri šestih plačilih odkrilo zadeve v zvezi s skladnostjo brez finančnih posledic.

Kmetijski tržni ukrepi tvorijo več različnih shem, za katere veljajo različni pogoji za upravičenost. Sodišče je preizkusilo 16 transakcij in odkrilo tri primere, v katerih so plačilne agencije povrnile neupravičene stroške. V dveh od teh primerov je napaka presegla 20 %. Sodišče je v enem primeru odkrilo zadevo v zvezi z neskladnostjo brez finančnih posledic.

Tudi pri projektih na področju ribištva ter okoljskih in podnebnih ukrepov se merila za izbor in zahteve za upravičenost razlikujejo. Sodišče je v devetih transakcijah, ki jih je preučilo, odkrilo eno količinsko opredeljeno napako, ki je bila posledica prijave in povračila neupravičenih odhodkov. Sodišče je v štirih primerih odkrilo zadeve v zvezi s skladnostjo brez finančnih posledic.

Poročanje Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja o pravilnosti porabe SKP

Direktor vsake plačilne agencije predloži Generalnemu direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI) letno izjavo o upravljanju v zvezi z uspešnostjo sistemov kontrol svoje agencije ter zakonitostjo in pravilnostjo njenih plačil. Države članice poročajo o svojih administrativnih pregledih in pregledih na kraju samem (kontrolni statistični podatki).

Od leta 2015 morajo certifikacijski organi zaradi dodatnega zagotovila vsako leto za vsako plačilno agencijo dati mnenje o zakonitosti in pravilnosti odhodkov, za katere so države članice zahtevale povračilo.

GD AGRI za izračun zneska, pri katerem obstaja tveganje ob plačilu, uporablja stopnje napake, sporočene v okviru kontrolnih statističnih podatkov, ki jih prilagodi na podlagi rezultatov revizij certifikacijskih organov ter lastnih pregledov sistemov in porabe plačilnih agencij. Komisija je ocenila, da je v letu 2020 tveganje ob plačilu za porabo v okviru SKP kot celoto znašalo približno 1,9 %.

Politike in postopki za boj proti goljufijam v SKP

Plačilne agencije morajo imeti sisteme za preprečevanje in odkrivanje goljufij, Komisija pa mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo o delovanju teh sistemov. Sodišče je v svojem letnem poročilu za leto 2019 odkrilo nekatere slabosti v politikah in postopkih SKP na področju boja proti goljufijam in dalo priporočilo za obravnavo teh zadev. Leta 2021 je izvedlo revizijo smotrnosti ukrepov Komisije in držav članic za boj proti goljufijam v SKP. Sodišče namerava do konca leta 2021 objaviti posebno poročilo o tej zadevi in z njo povezani problematiki prilaščanja zemljišč.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Naravni viri so v poglavju 6 letnega poročila Sodišča za leto 2020.

Varnost in državljanstvo

Skupaj: 6,3 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema različne politike, katerih skupni cilj je okrepiti pojem evropskega državljanstva z oblikovanjem območja svobode, pravice in varnosti brez notranjih meja.

Najpomembnejše področje odhodkov zadeva instrument za nujno pomoč, saj je bilo v letu 2020 v njegovem okviru porabljenih 2,6 milijarde EUR, kar je 40,5 % skupnega zneska za ta razdelek večletnega finančnega okvira. Ta instrument je bil vzpostavljen aprila 2020 za pomoč državam članicam pri spopadanju s pandemijo COVID-19, med drugim s financiranjem čezmejnega premeščanja in prevoza pacientov, zdravstvenega osebja in bistvenih medicinskih pripomočkov. Druga pomembna sklada v okviru tega razdelka sta:

• Sklad za azil, migracije in vključevanje, katerega cilj je prispevati k uspešnemu upravljanju migracijskih tokov ter vzpostaviti skupni pristop EU k azilu in priseljevanju, ter
• Sklad za notranjo varnost (SNV), katerega cilj je zagotoviti varnost v EU, hkrati pa olajšati zakonito potovanje ter spoštovati temeljne svoboščine in človekove pravice.

Leta 2020 sta sklada z 1,6 milijarde EUR pomenila dobro četrtino (25,3 %) porabe EU na tem področju. Izvajanje Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost večinoma deljeno upravljajo države članice in Generalni direktorat Komisije za migracije in notranje zadeve (GD HOME).

Nadaljnjih 18,5 % pomenijo finančna sredstva za 12 decentraliziranih agencij in Evropsko javno tožilstvo, ki sodelujejo pri izvajanju ključnih prioritet EU na področju migracij in varnosti, pravosodnega sodelovanja in zdravja. Sodišče o porabi agencij EU poroča ločeno v specifičnih letnih poročilih in letnem povzetku z naslovom Na kratko o reviziji agencij EU.

Vrednost revidiranih odhodkov za leto 2020 na tem področju je bila 3,1 milijarde EUR.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Sodišče je leta 2020 preučilo vzorec 27 transakcij, ki je bil zasnovan tako, da bi prispeval k skupni izjavi Sodišča o zanesljivosti in ne da bi bil reprezentativen za porabo v okviru tega razdelka večletnega finančnega okvira. Sodišče torej ni moglo oceniti stopnje napake za ta razdelek večletnega finančnega okvira.

V osmih (30 %) od 27 preučenih transakcij so bile napake. Sodišče je odkrilo štiri transakcije s količinsko opredeljivimi napakami s finančnimi posledicami za zneske, zaračunane v breme proračuna EU. Odkrilo je tudi štiri primere neupoštevanja pravnih in finančnih določb, vendar brez finančnih posledic za proračun EU.

Poleg tega je Sodišče pregledalo delo štirih organov, ki so pristojni za revizijo zaključnih računov Sklada za azil, migracije in vključevanje / Sklada za notranjo varnost v svojih državah članicah in ki morajo Komisiji predložiti letno poročilo o nadzoru. Vsi revizijski organi, ki jih je Sodišče preučilo, so razvili in izvedli dovolj kakovostne podrobne postopke za poročanje o svojem delu v zvezi z letnim poročilom o nadzoru. Sodišče je ugotovilo nekaj pomanjkljivosti, katerih učinek na zaključne račune ni bil dovolj pomemben, da bi se zaradi njih spremenile ugotovitve revizijskih organov.

Letna poročila o dejavnostih in druge ureditve upravljanja

Sodišče je pregledalo letni poročili o dejavnostih Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve (GD HOME) ter Generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (GD CONNECT) in ni našlo informacij, ki bi lahko bile v nasprotju z njegovimi ugotovitvami. Vendar omejen vzorec za leto 2020 (27 transakcij), ki ga je uporabilo, ne zadostuje za to, da bi lahko primerjalo rezultate svoje revizije z informacijami o pravilnosti porabe, o katerih sta poročala ta direktorata.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• skrbno preveri upravičenost stroškov, ki jih predložijo upravičenci ukrepov v okviru instrumenta za nujno pomoč, zlasti pravilnost postopkov javnega naročanja,
• za organe držav članic, pristojne za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost, izda smernice o dokumentiranju popolnosti in kakovosti storitev, kadar financiranje temelji na standardnih stroških na enoto.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Varnost in državljanstvo so v poglavju 7 letnega poročila Sodišča za leto 2020.

Evropa v svetu

Skupaj: 11,4 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema odhodke za vse zunanje ukrepe, ki se financirajo iz proračuna EU (razen evropskih razvojnih skladov). Namen politik je spodbujanje vrednot EU v tujini, reševanje glavnih svetovnih izzivov, povečanje učinka razvojnega sodelovanja EU ter spodbujanje stabilnosti in varnosti v državah kandidatkah in sosednjih državah.

Glavni generalni direktorati in službe, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna za zunanje delovanje, so Generalni direktorat za mednarodna partnerstva (GD INTPA, ki se je prej imenoval GD DEVCO), Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja (GD NEAR), Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči (GD ECHO), Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) ter Služba za instrumente zunanje politike (FPI).

Plačila se izplačujejo v več kot 150 državah v okviru več instrumentov in na različne načine, kot so javna naročila za gradnje/blago/storitve, nepovratna sredstva, posebna posojila, jamstva za posojila in finančna pomoč, proračunska podpora ter druge namenske oblike proračunske pomoči.

Revidirani odhodki za leto 2020 na tem področju so znašali 9,2 milijarde EUR.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Sodišče je pregledalo vzorec 75 transakcij, ki je bil zasnovan tako, da bi prispeval k skupni izjavi Sodišča o zanesljivosti in ne da bi bil reprezentativen za porabo v okviru tega razdelka večletnega finančnega okvira. Sodišče torej ni moglo oceniti stopnje napake za ta razdelek večletnega finančnega okvira.

V 28 (37,3 %) od 75 preučenih transakcij so bile napake. Sodišče je odkrilo 17 količinsko opredeljivih napak s finančnimi posledicami za zneske, zaračunane v breme proračuna EU. Odkrilo je tudi 11 primerov neskladnosti z zakonskimi in finančnimi določbami.

Pri transakcijah v zvezi s proračunsko podporo in projekti, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v okviru hipotetičnega pristopa (pri katerem so prispevki Komisije za večdonatorske projekte združeni s prispevki drugih donatorjev in niso namensko rezervirani za posebne, prepoznavne postavke odhodkov), je bilo manj možnosti za napake. Na teh področjih Sodišče v letu 2020 ni odkrilo napak.

Nekatere mednarodne organizacije so omogočile le omejen dostop do dokumentov, na primer v formatu, ki je samo za branje, zato Sodišče ni moglo narediti kopij pregledanih dokumentov. Poleg tega so nekatere mednarodne organizacije ugovarjale mandatu Sodišča. Zaradi teh težav je bilo načrtovanje in izvajanje revizije Sodišča ovirano ter je prišlo do pretiranih zamud pri posredovanju zahtevane dokumentacije revizijski ekipi in izvajanju njenega dela. V skladu s Pogodbo o delovanju EU ima Evropsko računsko sodišče pravico, da se mu posredujejo dokumenti ali informacije, ki jih potrebuje za izvršitev svoje naloge.

Študija GD NEAR o stopnji preostale napake

Leta 2020 je zunanji izvajalec v imenu GD NEAR izdelal šesto študijo o stopnji preostale napake. Njen namen je bil oceniti stopnjo napake, ki je ostala po zaključku vseh upravnih pregledov za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje napak na celotnem področju pristojnosti generalnega direktorata. Študija ne pomeni posla dajanja zagotovil ali revizije.

Tako kot v prejšnjih letih je bila s študijo ocenjena skupna stopnja preostale napake za GD NEAR, ki je bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, ki ga je določila Komisija (2020: 1,36 %; 2019: 0,53 %; 2018: 0,72 %).

Sodišče je opredelilo omejitve, ki lahko prispevajo k temu, da je stopnja preostale napake ocenjena prenizko.

Poleg tega izvajalec leta 2020 ni opravil pregledov za več kot 60 % transakcij, ki jih je vzorčil za študijo, ali pa je opravil omejene preglede (2019: približno 50 %), temveč se je v celoti ali delno opiral na prejšnje kontrolno delo. Vendar pa je namen študije o stopnji preostale napake opredeliti napake, ki niso bile odkrite pri prejšnjem kontrolnem delu. Ker se študija o stopnji preostale napake opira na že opravljeno kontrolno delo, takih napak ne meri v celoti. Poleg tega se v regulativnem okviru za študijo o stopnji preostale napake ne obravnava ali omenja tveganje goljufije.

Letna poročila o dejavnostih in druge ureditve upravljanja

Sodišče je za proračunsko leto 2020 preverilo, ali so bile informacije o pravilnosti v letnem poročilu o dejavnostih Službe za instrumente zunanje politike predstavljene v skladu z navodili Komisije in ali je ta služba dosledno uporabljala metodologijo za ocenjevanje prihodnjih popravkov in izterjav.

V zvezi s tem je ugotovilo morebitno slabost v notranji kontroli, vendar je Služba za instrumente zunanje politike sprejela specifične ukrepe za zmanjšanje s tem povezanih tveganj. Zadeva je povezana z misijami skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), za katere mora Komisija zagotoviti, da so akreditirane na podlagi ocene, ali se spoštujejo načela dobrega finančnega poslovodenja, transparentnosti, nediskriminacije in prepoznavnosti ukrepov EU (v okviru „stebrne ocene”). Do konca leta 2020 dve od 11 misij SVOP, ki se izvajajo, še nista prejeli popolne pozitivne stebrne ocene.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• sprejme ukrepe, na podlagi katerih bodo mednarodne organizacije Evropskemu računskemu sodišču omogočile popoln, neomejen in pravočasen dostop do dokumentov, potrebnih za opravljanje njegovih nalog v skladu s PDEU, in ne le do dokumentov v formatu, ki je samo za branje,
• vzpostavi postopek za zagotovitev, da bodo partnerske organizacije porazdelile deljene stroške glede na dejansko nastale odhodke,
• določi, da mora izvajalec študije o stopnji preostale napake Komisiji poročati o vseh domnevnih goljufijah v škodo proračuna EU, ki jih odkrije med svojim delom v zvezi s študijo o stopnji preostale napake.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Evropa v svetu so v poglavju 8 letnega poročila Sodišča za leto 2020.

Uprava

Skupaj: 10,3 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Revizija Sodišča je zajemala upravne odhodke institucij in organov EU: Evropskega parlamenta, Evropskega sveta in Sveta Evropske unije, Komisije, Sodišča Evropske unije, Evropskega računskega sodišča, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropske službe za zunanje delovanje.

Institucije in organi so leta 2020 za upravo porabili skupaj 10,3 milijarde EUR. Ta znesek je vključeval odhodke za človeške vire (približno 68 % skupnega zneska) ter odhodke za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in IT.

Revidirani odhodki za leto 2020 na tem področju so znašali 10,4 milijarde EUR ter so vključevali plačila in obračune predhodnega financiranja.

Sodišče je preučilo izbrane nadzorne in kontrolne sisteme Evropskega varuha človekovih pravic in Sveta. Poleg tega je preučilo še 48 transakcij.

Računovodske izkaze Sodišča preuči zunanja revizijska družba. Na podlagi tega Sodišče vsako leto v Uradnem listu Evropske unije in na svojem spletišču objavi revizijsko mnenje in poročilo.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Revidirani znesek	Ali so bile ugotovljene pomembne napake?
10,4 milijarde EUR	Ne, v letih 2020 in 2019 ni bilo pomembnih napak.

Sodišče je leta 2020 preučilo izbrane nadzorne in kontrolne sisteme Evropskega varuha človekovih pravic in Sveta. Poleg tega je preučilo še 48 transakcij.

Tako kot prejšnja leta ocenjuje, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti.

Sodišče ni odkrilo nobenih posebnih zadev v zvezi s Svetom, Sodiščem Evropske unije, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Evropsko službo za zunanje delovanje, Odborom regij, Evropskim varuhom človekovih pravic, Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim računskim sodiščem.

Parlament

Sodišče je odkrilo napaki v dveh plačilih, ki ju je izvršil Evropski parlament. Prva je bila preplačilo za storitve IT, do katerega je prišlo zaradi nepravilne uporabe pogodbenih pogojev. Druga pa je bila nepravilno plačilo dnevnice poslancu, do katerega je prišlo zaradi napake na seznamu udeležencev. Sodišče je ugotovilo, da se z obstoječim kontrolnim sistemom te napake niso preprečile niti odkrile, vendar Parlament zdaj pripravlja nov izboljšan sistem.

Komisija

Sodišče je odkrilo pet napak v plačilih, ki jih je izvršila Komisija. Ena napaka je bilo manjše preplačilo stroškov za licence za programsko opremo. Preostale štiri pa so bile povezane z dodatki za uslužbence, ki niso prijavili nedavnih sprememb svojega osebnega položaja ali so bili upravičeni do podobnih dodatkov iz drugih virov. Uslužbenci morajo za te dodatke najprej zaprositi, nato pa o tem obvestiti Komisijo, da jih ta lahko upošteva pri izračunu plače. Komisija pri preverjanju skladnosti svojega izračuna teh štirih primerov ni odkrila. Sodišče je v prejšnjih letih podobne napake odkrilo v zvezi z družinskimi dodatki.

Postopki javnega naročanja za nakup osebne zaščitne opreme

Sodišče je letos preučilo tudi 15 postopkov javnega naročanja, ki so jih Evropski parlament, Svet, Komisija, Sodišče Evropske unije in ESZD organizirali za nabavo zaščitne opreme za svoje uslužbence med pandemijo COVID-19. Čeprav je Sodišče odkrilo nekaj težav v postopkih, ki so jih uporabljali Evropski parlament, Svet, Komisija in ESZD pri javnem naročanju nujno potrebnih zaščitnih mask, je bilo preučevanje teh postopkov zunaj njegovega reprezentativnega vzorca in zato ni prispevalo k ocenjeni stopnji napake, ki jo je izračunalo.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča:

• naj Parlament izvede potrebne spremembe za zagotovitev, da se dnevnice izplačujejo samo poslancem, ki izpolnjujejo pogoje za to,
• naj Komisija za izboljšanje svojega sistema za upravljanje zakonsko določenih družinskih dodatkov okrepi preglede skladnosti prijav uslužbencev glede dodatkov, prejetih iz drugih virov, in poveča ozaveščenost uslužbencev o tej zadevi.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za področje Uprava so v poglavju 9 letnega poročila Sodišča za leto 2020.

Evropski razvojni skladi

Skupaj: 4,6 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

ERS, ki so bili ustanovljeni leta 1959, so bili glavni instrument, s katerim je EU do konca leta 2020 zagotavljala pomoč za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (ČDO). Okvir, s katerim so bili urejeni odnosi EU z državami AKP in ČDO, je bil sporazum o partnerstvu, ki je bil podpisan v Cotonouju 23. junija 2000 za obdobje 20 let (Sporazum iz Cotonouja). Njegov glavni cilj je bil zmanjšanje in v končni fazi izkoreninjenje revščine. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 je pomoč afriškim, karibskim in pacifiškim državam za razvojno sodelovanje vključena v Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI / Globalna Evropa), pomoč čezmorskim državam in ozemljem za razvojno sodelovanje pa v Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj. Vendar 8., 9., 10. in 11. ERS ne bodo vključeni v splošni proračun EU in se bodo do zaključitve še naprej izvajali ločeno, kar velja tudi za poročanje o njih.

Skupna vrednost odhodkov, ki jih je Sodišče revidiralo za leto 2020 na tem področju, je bila 4,0 milijarde EUR. Ti odhodki se nanašajo na 8., 9., 10. in 11. ERS.

ERS upravljata Komisija zunaj okvira splošnega proračuna EU in Evropska investicijska banka. Generalni direktorat za mednarodna partnerstva (GD INTPA, ki se je prej imenoval GD DEVCO) je glavni pristojni generalni direktorat.

Kaj je Sodišče ugotovilo

V zaključnem računu za leto 2020 ni bilo pomembno napačnih navedb.

Sodišče je ugotovilo tudi, da stopnja napake v prihodkih ERS ni bila pomembna.

Mnenje Sodišča o odhodkih za proračunsko leto 2020 je negativno.

Revidirani znesek	Ali so bile ugotovljene pomembne napake?	Ocenjena najverjetnejša stopnja napake
4,0 milijarde EUR	Da	3,8 % (2019: 3,5 %)

V okviru revizije pravilnosti transakcij je Sodišče preučilo vzorec 140 transakcij, zasnovan tako, da je reprezentativen za vse vrste porabe v okviru ERS. Vanj je bilo zajetih 21 transakcij, povezanih z nujnim skrbniškim skladom Evropske unije za Afriko, 102 transakciji, ki jih je odobrilo 21 delegacij EU, in 17 plačil, ki jih je odobril sedež Komisije.

Zaradi pandemije COVID-19 obiski delegacij EU na kraju samem niso bili mogoči. Zato Sodišče ni moglo izvesti nekaterih revizijskih postopkov, zlasti preveriti izvajanje pogodb za izbrane transakcije, zaradi česar je bilo njegovo revizijsko delo omejeno. Svoj pristop je moralo prilagoditi: v zvezi s transakcijami in projekti je izvajalo preglede dokumentacije, z revidiranci pa je sodelovalo na daljavo.

V 36 (25,7 %) od 140 preučenih transakcij so bile napake. Sodišče je na podlagi 31 napak, ki jih je količinsko opredelilo, ocenilo, da stopnja napake znaša 3,8 %. Tri najpogostejše vrste napak so bile odsotnost bistvenih dokazil (38,3 %), neupravičeni odhodki (38,2 %) in odhodki, ki dejansko niso nastali (18,1 %).

Komisija in njeni izvajalski partnerji so letos naredili več napak v transakcijah v zvezi z nepovratnimi sredstvi in sporazumi o prispevku in prenosu pooblastil z mednarodnimi organizacijami kot pri drugih vrstah podpore (kot je podpora za javna naročila gradenj, blaga in storitev). Od 67 takih transakcij, ki jih je preučilo Sodišče, jih je 27 (40,3 %) vsebovalo količinsko opredeljive napake, ki so pomenile 94,2 % ocenjene stopnje napake.

Nekatere mednarodne organizacije so omogočile le omejen dostop do dokumentov, na primer v formatu, ki je samo za branje, zato Sodišče ni moglo narediti kopij pregledanih dokumentov. Poleg tega je ena mednarodna organizacija dvomila v mandat Sodišča ali pa je za predložitev zahtevanih dokazil potrebovala preveč časa. Zaradi teh težav je bilo načrtovanje in izvajanje revizije Sodišča ovirano ter je prišlo do pretiranih zamud pri posredovanju zahtevane dokumentacije revizijski ekipi in izvajanju njenega dela. V skladu s Pogodbo o delovanju EU ima Evropsko računsko sodišče pravico, da se mu posredujejo dokumenti ali informacije, ki jih potrebuje za izvršitev svoje naloge.

Študija GD INTPA o stopnji preostale napake

Leta 2020 je zunanji izvajalec za GD INTPA izvedel njegovo deveto študijo o stopnji preostale napake, da bi se ocenila stopnja napake, ki je ostala kljub vsem upravnim pregledom GD INTPA za preprečitev, odkritje in odpravo napak na njegovem celotnem področju odgovornosti. Vzorec za študijo o stopnji preostale napake za leto 2020 je obsegal 480 transakcij. Zaradi tega je bilo tudi tokrat mogoče poleg skupne stopnje napake za odhodke, ki se financirajo iz splošnega proračuna EU, in za porabo, ki se financira iz ERS, predstaviti tudi ločeni stopnji napake za oboje.

V študiji je bilo že peto leto zapored ocenjeno, da je skupna stopnja preostale napake pod 2‑odstotnim pragom pomembnosti, ki ga je določila Komisija (2016: 1,67 %, 2017: 1,18 %, 2018: 0,85 %, 2019: 1,13 % in 2020: 0,95 %). Študija o stopnji preostale napake ne pomeni posla dajanja zagotovil ali revizije; temelji na metodologiji in priročniku za študijo o stopnji preostale napake, ki ju zagotovi GD INTPA. Sodišče je tako kot prejšnja leta opredelilo omejitve, ki lahko prispevajo k temu, da je stopnja preostale napake ocenjena prenizko.

Poleg tega se študija o stopnji preostale napake za več kot polovico transakcij (54 %) v celoti (17 %) ali delno (37 %) opira na že opravljeno kontrolno delo. Pri teh transakcijah je izvajalec opravil le omejene preglede ali pa jih sploh ni. Namesto tega se je opiral na prejšnje kontrolno delo, opravljeno v okviru kontrole GD DEVCO. Prekomerno opiranje na predhodno kontrolno delo je v nasprotju z namenom študije o stopnji preostale napake, ki je odkrivanje napak, ki so bile prav pri teh kontrolah spregledane. Poleg tega se v regulativnem okviru za študijo o stopnji preostale napake ne obravnava ali omenja tveganje goljufije.

Pregled letnega poročila GD NEAR o dejavnostih

Izjava generalnega direktorja o zanesljivosti v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2020 ni vsebovala nobenega pridržka, saj sta bila pridržka, ki sta ostala iz leta 2018, umaknjena, drugi pa niso bili izrečeni. GD INTPA je v letih 2018 in 2019 znatno zmanjšal obseg pridržkov (tj. delež odhodkov, v zvezi s katerimi so bili izrečeni).

Sodišče tako kot lani meni, da je to, da v letnem poročilu GD INTPA o dejavnostih za leto 2020 ni pridržkov, neutemeljeno in delno izhaja iz omejitev študije o stopnji preostale napake.

Komisija je tokrat drugič uporabila pravilo, ki določa, da pridržek ni potreben, če bi posamezno področje porabe, ki bi ga pokrival, zajemalo manj kot 5 % vseh plačil, njegove finančne posledice pa bi znašale manj kot 5 milijonov EUR. Zato pridržki niso več izraženi na nekaterih področjih, na katerih so v predhodnih letih bili, čeprav zadevno tveganje ostaja.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

• sprejme ukrepe, na podlagi katerih bodo mednarodne organizacije Evropskemu računskemu sodišču omogočile popoln, neomejen in pravočasen dostop do dokumentov, potrebnih za opravljanje njegovih nalog v skladu s PDEU, in ne le do dokumentov v formatu, ki je samo za branje,
• izreče pridržke za vsa področja, za katere je bila ugotovljena visoka stopnja tveganja, ne glede na njihov delež skupnih odhodkov in finančne posledice,
• določi, da mora izvajalec študije o stopnji preostale napake Komisiji poročati o vseh domnevnih goljufijah v škodo proračuna EU, ki jih odkrije med svojim delom v zvezi s študijo o stopnji preostale napake.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji evropskih razvojnih skladov so v letnem poročilu o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada, za leto 2020.

Ozadje

Evropsko računsko sodišče in njegovo delo

Evropsko računsko sodišče je neodvisni zunanji revizor Evropske unije. Sedež ima v Luxembourgu, zaposluje pa približno 900 strokovnih in administrativno-tehničnih uslužbencev vseh narodnosti EU.

Naloga Sodišča je z neodvisnim, strokovnim in vplivnim revizijskim delom ocenjevati gospodarnost, uspešnost, učinkovitost, zakonitost in pravilnost ukrepov EU, da bi izboljšalo odgovornost, transparentnost in finančno poslovodenje in s tem okrepilo zaupanje državljanov ter se uspešno odzvalo na sedanje in prihodnje izzive, s katerimi se srečuje EU.

Revizijska poročila in mnenja Sodišča so bistven člen v verigi odgovornosti v EU. Z njimi se zahteva odgovornost od tistih, ki so pristojni za izvajanje politik in programov EU: Komisije, drugih institucij in organov EU ter upravnih organov v državah članicah.

Sodišče opozarja na tveganja, daje zagotovila, prikazuje pomanjkljivosti in dobre prakse ter snovalcem politike in zakonodajalcem EU ponuja usmeritve za izboljšanje upravljanja politik in programov EU. S svojim delom zagotavlja, da evropski državljani vedo, kako se porablja njihov denar.

Na kratko o revizijskem pristopu za izjavo o zanesljivosti

Mnenja v izjavi Sodišča o zanesljivosti temeljijo na objektivnih dokazih, pridobljenih z revizijskim preizkušanjem v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja.

Kot je navedeno v strategiji Sodišča za obdobje 2021–2025, bo Sodišče tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru (za obdobje 2021–2027) še naprej izpopolnjevalo svoj revizijski pristop ter uporabljalo razpoložljive podatke in informacije, kar mu bo omogočilo, da še naprej daje zanesljiva zagotovila na podlagi svojega mandata iz Pogodbe in povsem skladno z mednarodnimi standardi revidiranja javnega sektorja.

Zanesljivost zaključnega računa

Ali so informacije v zaključnem računu EU popolne in točne?

• Sodišče oceni računovodski sistem, da se prepriča, da je ta sistem dobra osnova za pripravo zanesljivih podatkov.
• Oceni ključne računovodske postopke, da se prepriča, da pravilno delujejo.
• Izvede analitične preglede računovodskih podatkov, da se prepriča o njihovi usklajeni predstavitvi in smiselnosti.
• Neposredno kontrolira vzorec knjižb, da se prepriča, da z njimi povezane transakcije obstajajo in so točno evidentirane.
• Kontrolira računovodske izkaze, da se prepriča, da pošteno predstavljajo finančno stanje.

Pravilnost transakcij

Ali so transakcije, povezane z zaključnim računom EU, ki se nanašajo na prihodke in plačila, ki so bila pripoznana kot stroški, skladne s pravili?

• Sodišče oceni sisteme za prihodke in odhodke, da bi določilo njihovo uspešnost pri preverjanju pravilnosti transakcij.
• Sodišče vzame statistične vzorce transakcij, da dobi osnovo za podrobno preizkušanje, ki ga opravijo revizorji Sodišča. Podrobno preuči transakcije iz vzorcev, tudi v prostorih končnih prejemnikov sredstev (npr. kmetov, raziskovalnih inštitutov, družb, ki na podlagi javnega naročila izvajajo gradnje ali storitve), da pridobi dokaze o tem, da s tem povezani dogodek obstaja, je pravilno evidentiran in skladen s pravili za izvrševanje plačil. Zaradi omejitev potovanj, ki so bile posledica COVID-19, Sodišče letos skoraj v nobenem primeru ni moglo izvesti pregledov na kraju samem, zato je večino svojega dela opravilo na daljavo, tako da je lahko svoje delo dokončalo in prišlo do zaključkov.
• Napake analizira in razvrsti na količinsko opredeljive in količinsko neopredeljive. Transakcije vsebujejo količinsko opredeljive napake, če na podlagi pravil plačilo ne bi smelo biti odobreno. Sodišče količinsko opredeljive napake ekstrapolira, da dobi ocenjeno stopnjo napake za vsa področja, za katera pripravi oceno.
• Kot prag pomembnosti za svoja mnenja uporablja stopnjo v višini 2 %. Upošteva tudi te ocene in druge ustrezne informacije, kot so letna poročila o dejavnostih in poročila drugih zunanjih revizorjev.
• Če ugotovi, da je stopnja napake v revidiranih transakcijah pomembna, mora ugotoviti, ali je napaka vseobsegajoča. Vseobsegajoča je lahko po mnenju Sodišča iz različnih razlogov, tudi kadar jo odkrije v znatnem deležu revidirane populacije. V tem primeru je to podlaga za negativno mnenje. Sodišče od leta 2016 opredeljuje področja proračuna EU z nizkim in tista z visokim tveganjem. Kadar odhodki z visokim tveganjem, ki vsebujejo pomembno napako, pomenijo bistven del revidirane populacije, Sodišče meni, da je napaka vseobsegajoča, zato da negativno mnenje.
• O vseh ugotovitvah razpravlja z organi v državah članicah in Komisijo, da potrdi točnost podatkov.

Vsi izdelki Sodišča so objavljeni na njegovem spletišču: http://www.eca.europa.eu. Več informacij o revizijskem procesu za pripravo izjave o zanesljivosti je v Prilogi 1.1 k letnemu poročilu Sodišča za leto 2020.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2021

PDF	ISBN 978-92-847-6758-8	doi:10.2865/436353	QJ-02-21-962-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-6734-2	doi:10.2865/24510	QJ-02-21-962-SL-Q
PRINT	ISBN 978-92-847-6783-0	doi:10.2865/50	QJ-02-21-962-SL-C

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2021

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Ponovna uporaba naslednjih slik je dovoljena ob navedbi imetnika avtorskih pravic, vira in imena fotografa/arhitekta (če je znano):

* © Evropska unija, 2021, Evropsko računsko sodišče,

* © Evropska unija, 2015, Evropsko računsko sodišče, arhitekt: Paul Noël (stavba K1, 1988),

* © Evropska unija, 2018, Evropski parlament/Mathieu Cugnot,

* © Evropska unija, 2020, Evropski parlament/Melanie Wenger,

* © Evropska unija, 2017, Evropsko računsko sodišče, arhitekta: Paul Noël (stavba K1, 1988) in Jim Clemes (stavba K2, 2004, in stavba K3, 2013).

Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, se z njim razveljavi in nadomesti zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic:

* © Shutterstock/Rawpixel.com,

* © Getty Images, 2017/Miodrag Gajic,

* © Getty Images, 2017/skynesher,

* © Getty Images, 2018/Ruslan Dashinsky,

* © Getty Images, 2017/Simon Škafar,

* © Getty Images, 2017/redstone,

* © Getty Images, 2019/LumiNola.

Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.