2019 Na kratko o reviziji EU

Predstavitev letnih poročil Evropskega računskega sodišča za leto 2019

Nekaj besed o dokumentu Na kratko o reviziji EU za leto 2019 V dokumentu Na kratko o reviziji EU za leto 2019 je pregled letnih poročil Sodišča o splošnem proračunu EU in evropskih razvojnih skladih za leto 2019, v katerih je predstavljena izjava Sodišča o zanesljivosti zaključnih računov ter o zakonitosti in pravilnosti z njima povezanih transakcij. Navedene so tudi ključne ugotovitve Sodišča v zvezi s prihodki in glavnimi področji porabe v okviru proračuna EU ter evropskih razvojnih skladov, pa tudi ugotovitve v zvezi z upravljanjem proračuna in finančnim poslovodenjem ter spremljanjem izvrševanja prejšnjih priporočil Sodišča.

Celotni besedili poročil sta na voljo na spletišču eca.europa.eu.

Evropsko računsko sodišče je neodvisni zunanji revizor Evropske unije. Opozarja na tveganja, daje zagotovila, prikazuje pomanjkljivosti in dobre prakse ter oblikovalcem politike in zakonodajalcem EU ponuja usmeritve za izboljšanje upravljanja politik in programov EU. S svojim delom zagotavlja, da evropski državljani vedo, kako se porablja njihov denar.

Ta publikacija je na voljo v 23 jezikih in v naslednjem formatu:
PDF
PDF General Report

Predsednikov predgovor

Letno poročilo Sodišča za proračunsko leto 2019, ki je predzadnje v obdobju 2014–2020, je bilo dokončano v težkih časih za EU in njene države članice. Sodišče je kot zunanji revizor Evropske unije storilo vse, kar je v njegovi moči, da bi lahko tudi po izbruhu pandemije COVID-19 zagotavljalo uspešne javne revizije v EU.

Tako kot v prejšnjih letih je tudi letos prišlo do zaključka, da je zaključni račun EU resničen in pošten prikaz finančnega položaja EU. Sodišče daje mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnega računa Evropske unije za leto 2019. Prihodki za leto 2019 so bili zakoniti in pravilni ter brez pomembnih napak.

Za leto 2019 po oceni Sodišča skupna stopnja napake pri revidiranih odhodkih znaša 2,7 % (2018: 2,6 %).

Na pomembnih področjih porabe EU je prišlo do nekaterih pozitivnih sprememb. Kar zadeva področja, na katerih Sodišče zagotovi posebno oceno, je pri upravi stopnja napake pod pragom pomembnosti, pri naravnih virih pa je Sodišče glede na ocenjeno stopnjo napake, ki jo je izračunalo (1,9 %), in glede na druge razpoložljive dokaze ugotovilo, da je stopnja napake blizu pomembnosti. Opozoriti je treba, da je bila pri neposrednih plačilih, ki predstavljajo 70 % odhodkov za naravne vire, znatno pod pragom pomembnosti. V preostalem delu naravnih virov ter pri koheziji in konkurenčnosti pa so še vedno pomembne napake.

Sodišče že več let revidira prihodke in porabo EU, tako da razlikuje med proračunskimi področji, za katera meni, da so tveganja za zakonitost in pravilnost visoka, in tistimi, za katera meni, da so nizka. Zadnja tri leta je Sodišče za odhodke dalo mnenje s pridržkom. V skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi je to lahko storilo, ker je menilo, da napake niso bile vseobsegajoče in da so bile večinoma omejene na odhodke z visokim tveganjem.

Zaradi načina sestave in razvoja proračuna EU se je delež odhodkov z visokim tveganjem v revidirani populaciji povečal z 61 milijard EUR v letu 2018 na 66,9 milijarde EUR. V letu 2019 predstavlja znaten delež, in sicer približno 53 % revidirane populacije Sodišča za leto 2019. Hkrati so v odhodkih z visokim tveganjem še vedno pomembne napake: Sodišče ocenjuje, da je stopnja napake za to vrsto odhodkov znašala 4,9 % (2018: 4,5 %). Sodišče glede na navedeno daje za odhodke negativno mnenje.

Evropski svet je julija 2020 dosegel politični dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in začasnem instrumentu za okrevanje, imenovanem Next Generation EU. Ta sporazum pomeni zgodovinsko prelomnico v financah EU. EU bo za reševanje gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 porabila precej več kot v prejšnjem sedemletnem obdobju, pri čemer se bodo v prvih letih plačila EU praktično dvakrat povečala. V teh kriznih časih je bistveno, da poraba EU hitro prinese rezultate in tako pokaže dodano vrednost evropskega sodelovanja in solidarnosti.

Dobro in uspešno upravljanje financ EU bo tako postalo še pomembnejše. To pomeni vse večjo odgovornost za Komisijo in države članice, pa tudi za nas na Evropskem računskem sodišču. Sodišče bo tudi v prihodnjih letih dejavno in prepoznavno podpiralo odgovornost in transparentnost pri vseh oblikah financ EU, pri čemer bo pregledovalo proračun EU in finančno podporo, zagotovljeno z instrumentom Next Generation EU.

Klaus-Heiner LEHNE
Predsednik Evropskega računskega sodišča

Rezultati nasploh

Ključne ugotovitve

Povzetek izjave o zanesljivosti za leto 2019

Sodišče daje mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnega računa Evropske unije za leto 2019.

Prihodki za leto 2019 so bili zakoniti in pravilni ter brez pomembnih napak.

Mnenje Sodišča o odhodkih za proračunsko leto 2019 je negativno.

  • Na splošno je ocenjena stopnja napake v odhodkih iz proračuna EU za leto 2019 znašala 2,7 % (2018: 2,6 %). V odhodkih z visokim tveganjem (ki temeljijo predvsem na povračilih), za katere običajno veljajo kompleksna pravila, je pomembna stopnja napake v višini 4,9 % (2018: 4,5 %). Letos se je predvsem zaradi povečanja pri koheziji delež te vrste odhodkov povečal na 53,1 % in tako pomeni bistven del revidirane populacije Sodišča. Za razliko od prejšnjih treh let je napaka zato vseobsegajoča, kar je podlaga za negativno mnenje o odhodkih.
  • Slabosti v naknadnih pregledih vplivajo na informacije Evropske komisije o pravilnosti. To se odraža v njenih ocenah tveganja ob plačilu, ki sta nižji od ocen stopenj napake za kohezijo in konkurenčnost, ki ju je izračunalo Sodišče. Ocena tveganja ob plačilu za naravne vire, ki jo je izračunala Komisija, se ujema z oceno Sodišča.
  • Leta 2019 se je pri koheziji bistveno povečalo število zahtevkov za plačila v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Hkrati je bila tudi v šestem letu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 poraba ali črpanje sredstev iz skladov ESI počasnejša, kot je bilo načrtovano. To je prispevalo k povečanju neporavnanih obveznosti za sklade ESI.
  • Sodišče o vseh primerih suma goljufije, odkritih med revizijskim delom, obvesti Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Od 747 transakcij, ki jih je Sodišče preučilo za izjavo o zanesljivosti za leto 2019, je bilo takih primerov devet.

Celotno besedilo letnih poročil Sodišča za leto 2019 o proračunu EU ter dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada, je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Kaj je Sodišče revidiralo

Proračun EU za leto 2019 v številkah

Evropski parlament in Svet sprejmeta letni proračun EU v okviru dolgoročnejšega proračuna, dogovorjenega za obdobje več let (imenovanega večletni finančni okvir). Sedanje obdobje traja od leta 2014 do leta 2020.

Končno odgovornost za zagotovitev, da se proračun pravilno porabi, ima Komisija. Leta 2019 je skupna poraba znašala 159,1 milijarde EUR, kar ustreza 2,1 % skupne javnofinančne porabe držav članic EU in 1,0 % bruto nacionalnega dohodka EU.

Od kod prihaja denar?

Skupni prihodki za leto 2019 so znašali 163,9 milijarde EUR. Proračun EU se financira na različne načine. Največji delež (105,5 milijarde EUR) prispevajo države članice sorazmerno s svojim bruto nacionalnim dohodkom (BND). Drugi viri vključujejo carinske dajatve (21,4 milijarde EUR), prispevek iz naslova davka na dodano vrednost, ki ga poberejo države članice (17,8 milijarde EUR), ter na primer prispevke in povračila na podlagi sporazumov in programov Evropske unije (12,6 milijarde EUR).

Za kaj se denar porabi?

Proračun EU se porabi za veliko različnih področij, kot so:

  • spodbujanje gospodarskega razvoja strukturno šibkejših regij,
  • spodbujanje inovacij in raziskav,
  • projekti prometne infrastrukture,
  • usposabljanje za brezposelne,
  • kmetovanje in spodbujanje biotske raznovrstnosti,
  • boj proti podnebnim spremembam,
  • upravljanje meja,
  • pomoč sosednjim državam in državam v razvoju.

Približno dve tretjini proračuna se porabita v okviru t. i. deljenega upravljanja, pri katerem države članice razdeljujejo sredstva, izbirajo projekte in upravljajo odhodke EU (kot na primer pri naravnih virih in koheziji).

Izjava o zanesljivosti, ki jo Sodišče daje za proračun EU

Sodišče vsako leto revidira prihodke in odhodke EU, pri čemer preuči, ali je zaključni račun zanesljiv in ali so prihodkovne in odhodkovne transakcije, povezane z zaključnim računom, skladne s pravili EU in držav članic.

To delo je osnova za izjavo o zanesljivosti, ki jo Sodišče da Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Sodišče odhodke preuči po tem, ko končni prejemniki sredstev EU izvedejo dejavnosti ali ko jim stroški nastanejo in ko Komisija te odhodke sprejme. V praksi to pomeni, da populacija transakcij, ki jih preuči Sodišče, zajema vmesna in končna plačila. Sodišče je preučilo samo tiste zneske predhodnega financiranja, ki so bili obračunani v letu 2019.

Revidirana populacija za leto 2019 je znašala 126,1 milijarde EUR. Na sliki 1 so ponazorjena plačila v letu 2019 po razdelkih večletnega finančnega okvira in populacija, ki jo je Sodišče revidiralo.

Slika 1

Plačila in revidirana populacija za leto 2019

Naravni viri so letos predstavljali največji delež celotne revidirane populacije (47 %), sledili pa sta kohezija (23 %) in konkurenčnost (13 %).

Za več informacij o revizijskem pristopu Sodišča in tem, kako je Sodišče pripravilo svoje mnenje o odhodkih, glej Ozadje.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Zaključni račun EU je resničen in pošten prikaz stanja

Zaključni račun EU za leto 2019 v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja finančne rezultate EU ter njena sredstva in obveznosti ob koncu leta.

Zato lahko Sodišče – tako kot že vsa leta od leta 2007 – da mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnega računa.

Prihodki za leto 2019 so zakoniti in pravilni

Sodišče ugotavlja, da v prihodkih ni pomembnih napak. Poleg tega je preučilo izbrane sisteme, povezane s prihodki, in jih ocenilo kot na splošno uspešne, razen ključnih notranjih kontrol tradicionalnih lastnih sredstev pri Komisiji in v nekaterih državah članicah, za katere je ugotovilo, da so delno uspešne. Sodišče je odkrilo tudi pomembne slabosti v kontrolah držav članic za zmanjšanje izpada carin, za katere so potrebni ukrepi EU.

Ocena napake za leto 2019, ki jo je izračunalo Sodišče, se je povečala

Stopnja napake za odhodke kot celoto je po oceni Sodišča med 1,8 % in 3,6 %. Sredina tega razpona, t. i. najverjetnejša stopnja napake, znaša 2,7 % (glej sliko 2). To je glede na prejšnji dve leti povečanje (2017: 2,4 %, 2018: 2,6 %).

Slika 2

Ocenjena stopnja napake za proračun EU kot celoto (2015–2019)

Opomba:

Sodišče za oceno stopnje napake uporablja standardne statistične tehnike. S 95-odstotno stopnjo zaupanja ugotavlja, da je stopnja napake za dano populacijo med spodnjo in zgornjo mejo napake (za več podrobnosti glej Prilogo 1.1 k poglavju 1 letnega poročila za leto 2019).

Več kot polovica revidirane populacije Sodišča je vsebovala pomembno napako

Sodišče je tudi za leto 2019 ugotovilo, da način izplačila odhodkov vpliva na tveganje napake. V tem kontekstu razlikuje med plačili z visokim tveganjem, tj. predvsem plačili za povračilo stroškov, in tistimi z nizkim tveganjem, tj. plačili na podlagi pravic (glej okvir v nadaljevanju).

Kaj so plačila na podlagi pravic in plačila za povračilo stroškov?

Za porabo EU sta značilni dve vrsti odhodkov, pri katerih obstajata dva različna vzorca tveganja:

  • plačila na podlagi pravic, ki temeljijo na tem, ali upravičenci izpolnjujejo nekatere (manj kompleksne) pogoje, in zajemajo študijske in raziskovalne štipendije (konkurenčnost), neposredno pomoč za kmete (naravni viri) ter plače in pokojnine za uslužbence v institucijah EU (uprava),
  • povračila stroškov, pri katerih EU povrne upravičene stroške za upravičene dejavnosti (za katere veljajo kompleksnejša pravila) in ki zajemajo raziskovalne projekte (konkurenčnost), naložbe v regionalni razvoj in razvoj podeželja (kohezija in naravni viri) ter projekte razvojne pomoči (Evropa v svetu).

Najpogostejše napake, ki jih je Sodišče odkrilo pri odhodkih z visokim tveganjem, so bile:

  • neupravičeni projekti in kršenje pravil notranjega trga (zlasti neskladnost s pravili o javnem naročanju) v okviru kohezije,
  • neupravičeni upravičenci, dejavnosti ali stroški za razvoj podeželja, tržne ukrepe, okolje, podnebne ukrepe in ribištvo, ki predstavljajo približno 30 % plačil v okviru naravnih virov,
  • neupravičeni stroški za raziskave, pri čemer ti programi predstavljajo približno 55 % plačil v okviru konkurenčnosti,
  • neskladnost s pravili javnega naročanja, nepravilni postopki za dodelitev nepovratnih sredstev, neobstoj dokazil in neupravičeni stroški v okviru Evrope v svetu.

V letu 2019 so se odhodki z visokim tveganjem v primerjavi s prejšnjimi tremi leti povečali in so predstavljali večino, tj. 53 % revidirane populacije Sodišča. To povečanje je predvsem posledica povečanja revizijske populacije Sodišča v okviru kohezije za 4,8 milijarde EUR. Ocenjena stopnja napake za odhodke z visokim tveganjem je znašala 4,9 % (2018: 4,5 %).

Ocenjena najverjetnejša stopnja napake za odhodke z nizkim tveganjem (ki predstavljajo preostalih 47 % revidirane populacije Sodišča in zajemajo predvsem plačila na podlagi pravic) je bila pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, ki ga uporablja Sodišče (glej sliko 3).

Slika 3

Stopnje napak odražajo stopnjo tveganja

Na sliki 4 je primerjava ocenjenih stopenj napake po različnih področjih porabe v obdobju 2015–2019. Več informacij o rezultatih je v poglavju Podrobneje o prihodkih in področjih porabe ter v ustreznih poglavjih letnega poročila Sodišča za leto 2019.

Slika 4

Ocene stopnje napake po izbranih področjih porabe EU (obdobje 2015–2019), ki jih je izračunalo Sodišče

Opomba:

Ocenjena stopnja napake temelji na količinsko opredeljivih napakah, ki jih je odkrilo Sodišče s svojim delom, zlasti preizkušanjem vzorca transakcij. Za vzorčenje in oceno stopnje napake Sodišče uporablja standardne statistične tehnike (glej Prilogo 1.1 k poglavju 1 letnega poročila za leto 2019).

Primerjava ocenjene stopnje napake, ki jo je izračunala Komisija, in tiste, ki jo je izračunalo Sodišče

Vsak generalni direktorat (GD) Komisije pripravi letno poročilo o dejavnostih, ki vključuje izjavo, v kateri generalni direktor daje zagotovilo, da poročilo pravilno prikazuje finančne informacije ter da so transakcije, za katere je odgovoren, zakonite in pravilne. V ta namen vsi generalni direktorati predložijo ocene stopenj napake v svoji porabi.

Sodišče je za razdelke večletnega finančnega okvira, za katere zagotavlja posebno oceno, primerjalo stopnje, ki jih je izračunala Komisija, z ocenjenimi stopnjami napake, ki jih je izračunalo Sodišče.

Primerjava kaže, da so ocene Komisije za konkurenčnost in kohezijo nižje od ocen Sodišča. To odraža slabosti, ki jih je Sodišče odkrilo pri naknadnih revizijah in so pomemben del sistema kontrol. Sodišče o teh slabostih podrobneje poroča v delih, v katerih so obravnavani različni razdelki večletnega finančnega okvira.

Skupno znaša ocena tveganja ob plačilu, ki jo je izračunala Komisija za leto 2019, 2,0 %. To je v spodnjem delu razpona ocen napake, ki jih je izračunalo Sodišče (med 1,8 % in 3,6 %).

Sodišče je uradu OLAF poročalo o devetih primerih suma goljufije

Goljuf je nekdo, ki ponaredi dokument ali prikrije informacije, da bi pridobil finančno ali drugo gospodarsko korist. Stopnja napake v proračunu EU, kot jo oceni Sodišče, torej ni merilo za goljufijo, neučinkovitost ali potrato, temveč je ocena sredstev, ki niso bila porabljena v skladu z veljavnimi pravili in predpisi ter zato ne bi smela biti izplačana.

Sodišče o vseh primerih suma goljufije, ki jih odkrije pri svojem delu, poroča Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), ki se nato odloči, ali bo te primere – po potrebi v sodelovanju z nacionalnimi sodnimi organi – preiskal in v zvezi z njimi nadalje ukrepal. V letu 2019 je Sodišče uradu OLAF od 747 transakcij, ki jih je preučilo za izjavo o zanesljivosti za leto 2019, posredovalo devet primerov suma goljufije, kar je podobno kot v prejšnjih letih. V petih primerih je urad OLAF začel preiskavo. V štirih primerih se je odločil, da ne bo začel preiskave.

Želite izvedeti več? Vse informacije o glavnih ugotovitvah so v poglavju 1 letnega poročila Sodišča za leto 2019. Celotno besedilo letnega poročila Sodišča je na voljo na spletišču Sodišča (eca.europa.eu).

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje v letu 2019

Razpoložljiv proračun je bil skoraj v celoti izvršen

V uredbi o večletnem finančnem okviru so določeni maksimalni zneski za vsako od sedmih let večletnega finančnega okvira (zgornje meje večletnega finančnega okvira). Različne zgornje meje so določene za nove finančne obveznosti EU (odobritve za prevzem obveznosti) in za plačila, ki se lahko izvršijo iz proračuna EU (odobritve plačil).

Slika 5

Izvrševanje proračuna v letu 2019

Odobritve za prevzem obveznosti so bile v letu 2019 skoraj v celoti porabljene: 165,2 milijarde EUR od končnega proračuna v višini 166,2 milijarde EUR (99,4 %). Kot je dovoljeno na podlagi člena 3(2) uredbe o večletnem finančnem okviru, so te odobritve in njihova poraba nekoliko presegle zgornjo mejo večletnega finančnega okvira (164,1 milijarde EUR). To je predvsem posledica uporabe posebnih instrumentov (kot so rezerva za nujno pomoč, Solidarnostni sklad Evropske unije, instrument prilagodljivosti, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, varnostna rezerva, posebna prožnost za reševanje brezposelnosti mladih in krepitev raziskav ter skupna razlika v okviru obveznosti).

Leta 2019 je bilo za odobritve plačil glede na zgornjo mejo večletnega finančnega okvira na voljo 166,7 milijarde EUR in glede na končni proračun proračunskega organa 148,5 milijarde EUR. Izplačani znesek je znašal 146,2 milijarde EUR, kar je 19 milijard EUR manj od zneska, za katerega so bile prevzete obveznosti.

Neporavnane obveznosti se še naprej višajo

Neporavnane obveznosti so se še naprej višale in so na koncu leta 2019 dosegle 298,0 milijarde EUR (glej sliko 6). Leta 2019 so ustrezale odobritvam za prevzem obveznosti v obdobju 2,7 leta, kar je povečanje glede na 2,3 leta v letu 2012, ki je ustrezno leto prejšnjega večletnega finančnega okvira. Glavna razloga za doslej najvišjo stopnjo neporavnanih obveznosti sta odobritve za prevzem obveznosti, ki sistematično presegajo odobritve plačil, in potrebe po plačilih, ki so bile preložene na naslednji večletni finančni okvir, predvsem zaradi zamud pri izvajanju skladov ESI.

Slika 6

Neporavnane obveznosti konec leta (2007–2019)

Počasnejše črpanje sredstev iz skladov ESI kot v prejšnjem večletnem finančnem okviru

Do konca leta 2019 je bila stopnja kumulativnega črpanja sredstev iz skladov ESI še vedno nižja kot v prejšnjem večletnem finančnem okviru: za sedanji večletni finančni okvir je bilo izplačanih samo 40 % skupnih dodelitev sredstev iz skladov ESI (465 milijard EUR), medtem ko jih je bilo konec leta 2012, ki je ustrezno leto prejšnjega večletnega finančnega okvira, izplačanih 46 %. Samo za devet držav članic so bile stopnje črpanja v sedanjem večletnem finančnem okviru višje kot v prejšnjem (glej sliko 7).

Slika 7

Stopnja črpanja sredstev po državah članicah – primerjava med letoma 2019 in 2012

Manj kot petina podpore EU prek finančnih instrumentov v okviru deljenega upravljanja je dosegla končne prejemnike

Finančni instrumenti v okviru deljenega upravljanja so orodje za zagotavljanje finančne podpore (posojila, jamstva in kapitalske naložbe ) iz proračuna EU. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 je bilo tem instrumentom iz skladov ESI skupaj namenjenih 16,9 milijarde EUR (glej sliko 8). Do začetka leta 2019 je bilo finančnim instrumentom v okviru deljenega upravljanja izplačanih 7,0 milijarde EUR. Od tega je 2,8 milijarde EUR doseglo končne prejemnike v obliki posojil, jamstev in kapitalskih naložb. Zato je na začetku šestega leta sedanjega večletnega finančnega okvira do končnih prejemnikov prišlo le približno 17 % vseh sredstev iz skladov ESI, dodeljenih prek finančnih instrumentov v okviru deljenega upravljanja.

Slika 8

Plačila končnim prejemnikom iz finančnih instrumentov v okviru deljenega upravljanja

Glavna tveganja za proračun EU v prihodnjih letih

Odobritve plačil morda ne bodo zadostovale za kritje pospešenih odhodkov, povezanih s COVID-19, v letu 2020

Maja 2020 sta Evropski parlament in Svet v odziv na gospodarske posledice pandemije COVID-19 sprejela spremembe proračuna EU za leto 2020 ter številne ukrepe, s katerimi se zagotavljata dodatna likvidnost in izjemna prožnost za odhodke v okviru skladov ESI.

Eden od teh ukrepov vključuje odobritev pospešenih plačil v višini 14,6 milijarde EUR v letih 2020 in 2021, za ukrepe, povezane s COVID-19, od katerih bo 8,5 milijarde EUR na voljo v letu 2020. Glede na skupni znesek, ki je na voljo iz skladov ESI, za katerega se lahko prevzamejo obveznosti in ki se lahko izplača za odhodke, povezane s COVID-19, v letu 2020, obstaja tveganje, da odobritve plačil za leto 2020 ne bodo zadostovale za kritje vseh potreb.

Skupno tveganje, o katerem je poročala Komisija, ne vključuje Jamstvenega sklada EFSI

Komisija letno poroča o tveganjih za proračun EU, povezanih s posojili, ki se krijejo neposredno iz proračuna EU, in finančnimi operacijami, ki se krijejo z jamstvom. Glede stanja na dan 31. decembra 2019 je Komisija poročala, da:

  • je bilo skupno združeno tveganje za te vrste operacij ocenjeno na 72,7 milijarde EUR, kar zajema glavnico in obresti,
  • je letno tveganje (tj. najvišji znesek, ki bi ga morala EU plačati v proračunskem letu, če bi bile vse te operacije neplačane) znašalo 4,5 milijarde EUR.

V znesek za skupno tveganje, o katerem je poročala Komisija, niso vključene operacije, povezane z EFSI. Na dan 31. decembra 2019 je izpostavljenost proračuna EU morebitnim prihodnjim plačilom v zvezi z jamstvom EFSI znašala 22 milijard EUR podpisanih operacij, od katerih je bilo izplačanih 17,7 milijarde EUR. Če bi se ta izplačani znesek dodal znesku skupnega tveganja, o katerem je poročala Komisija, bi se skupno tveganje bistveno povečalo, in sicer na 90,5 milijarde EUR (31. december 2018: 90,3 milijarde EUR) (glej sliko 9).

Slika 9

Izpostavljenost proračuna EU

Ponovna ocena potreb zaradi prihodnje izpostavljenosti proračuna EU

V členu 210(3) finančne uredbe je določeno, da lahko pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev ali finančne pomoči, ki se krijejo iz proračuna EU, štejejo za vzdržne, če je njihova večletna napoved skladna z omejitvami iz uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira in z zgornjo mejo za letne odobritve plačil. Trenutno je tako. Da pa bi se ublažil pričakovani upad gospodarske rasti po krizi zaradi COVID-19, bo v prihodnjih letih morda potrebnih precej več posojil in jamstev iz proračuna EU. Obstaja tudi povečano tveganje, da upravičenci ne bodo mogli odplačevati teh posojil ali da bodo unovčena jamstva.

Revizijska pooblastila Sodišča zajemajo samo del operacij EIB

Skupina EIB, tj. Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF), prispeva k ciljem EU z uporabo kombinacije operacij, ki se financirajo ali podpirajo s sredstvi iz proračuna EU, in lastnih sredstev skupine EIB. Vloga skupine EIB pri podpiranju politik EU se je v zadnjih večletnih finančnih okvirih znatno okrepila, saj se je povečala uporaba finančnih instrumentov.

Sodišče trenutno revidira operacije skupine EIB na podlagi tristranskega sporazuma med Komisijo, EIB in Sodiščem. To velja za posojilne operacije v okviru mandata, ki ga je EIB podelila Evropska unija, in operacije, ki jih upravlja EIB in so vnesene v splošni proračun Evropske unije, ki zanje tudi jamči. Ta sporazum bo prenehal veljati leta 2020, o novem pa potekajo pogajanja.

Vendar pa Sodišče zdaj za velik del operacij EIB – tistih, ki se ne financirajo ali podpirajo iz proračuna EU – nima revizijskih pooblastil, zato te niso zajete v ta tristranski sporazum. Glede na pomemben prispevek teh operacij k doseganju ciljev EU in vse večjo vlogo EIB pri izvrševanju proračuna EU Sodišče meni, da bi bilo koristno, če bi se izvedel neodvisen zunanji pregled njihove pravilnosti in smotrnosti.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • pozorno spremlja potrebe po plačilih in v skladu s svojimi institucionalnimi pristojnostmi ukrepa, da se zagotovi razpoložljivost odobritev plačil ob upoštevanju izrednih potreb, ki izvirajo iz krize zaradi COVID-19,
  • v svoje poročanje o izpostavljenosti proračuna EU vključi vsa tveganja, povezana s posojilnim in jamstvenim poslovanjem, vključno s tveganji, ki jih ustvari Jamstveni sklad EFSI,
  • ponovno oceni, ali so obstoječi mehanizmi za zmanjšanje izpostavljenosti proračuna EU tveganju zadostni in ustrezni glede na krizo zaradi COVID-19.

Sodišče tudi priporoča, naj Evropski parlament in Svet pozoveta EIB, naj Sodišču omogoči revizijo vseh njenih dejavnosti financiranja, vključno s tistimi, ki ne spadajo v specifičen mandat EU.

Želite izvedeti več? Vse informacije o glavnih ugotovitvah v zvezi z upravljanjem proračuna in finančnim poslovodenjem so v poglavju 2 letnega poročila Sodišča za leto 2019.

Podrobneje o prihodkih in področjih porabe

Prihodki

163,9 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

V revizijo Sodišča so bili zajeti prihodki proračuna EU, s katerimi se financira poraba EU. Sodišče je preučilo nekatere ključne sisteme kontrole za upravljanje lastnih sredstev in vzorec prihodkovnih transakcij.

Prispevki držav članic iz naslova njihovega bruto nacionalnega prihodka (BNP) so leta 2019 znašali 64 % skupnih prihodkov EU, iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) pa 11 %. Ti prispevki se izračunajo na podlagi makroekonomskih statističnih podatkov in ocen, ki jih zagotovijo države članice.

Tradicionalna lastna sredstva, ki zajemajo carinske dajatve na uvoz, ki jih v imenu EU pobirajo upravni organi držav članic, so predstavljala naslednjih 13 % prihodkov EU. Preostalih 12 % prihodkov EU je izviralo iz drugih virov (npr. prispevkov in povračil na podlagi sporazumov in programov EU, zamudnih obresti in glob ter drugih prihodkov).

Kaj je Sodišče ugotovilo

Revidirani znesek Ali so bile ugotovljene pomembne napake?
163,9 milijarde EUR Ne, v letih 2019 in 2018 ni bilo pomembnih napak.
Preventivni in popravljalni ukrepi

Sistemi, ki so povezani s prihodki in jih je Sodišče preučilo, so bili na splošno uspešni, ključne notranje kontrole tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih je Sodišče ocenilo pri Komisiji in v nekaterih državah članicah, pa so bile delno uspešne. Sodišče je odkrilo tudi pomembne slabosti v kontrolah držav članic za zmanjšanje izpada carin, za katere so potrebni ukrepi EU.

Podobno kot lani je Sodišče odkrilo številne slabosti pri upravljanju carinskih dajatev, ki so bile določene, vendar še niso bile pobrane, v državah članicah. Te so vključevale zlasti zamude pri obveščanju o carinskih dolgovih in zapoznelo izterjavo teh dolgov. Sodišče je ponovno ugotovilo, da je Komisija prepozno odpravila pomanjkljivosti v zvezi z lastnimi sredstvi iz naslova DDV in tradicionalnimi lastnimi sredstvi, ki jih je odkrila v državah članicah.

Poleg tega je Sodišče opazilo dve večji pomanjkljivosti pri kontrolah držav članic za zmanjšanje izpada carin, tj. utajenih zneskov, ki niso zajeti v računovodskih sistemih držav članic za tradicionalna lastna sredstva. Ena se nanaša na pomanjkanje usklajenosti izvajanja carinskih kontrol v vsej EU, s katero bi se v vsej carinski uniji zmanjšalo tveganje navajanja prenizke vrednosti uvoza. Druga je povezana s tem, da države članice ne morejo opredeliti najbolj tveganih gospodarskih subjektov na ravni EU za revizije po sprostitvi blaga.

Komisija je v svojem letnem poročilu o dejavnostih že četrto leto zapored izrekla pridržek v zvezi s točnostjo vrednosti zbranih tradicionalnih lastnih sredstev. Pri tem pridržku so upoštevani primeri nekaterih uvoznikov iz Kitajske, ki so navajali prenizke vrednosti tekstila in obutve, odkriti v Združenem kraljestvu. Ker Združeno kraljestvo noče kriti ocenjenih izgub v višini 2,1 milijarde EUR, je Komisija marca 2019 zadevo predložila Sodišču Evropske unije. Postopek je v teku.

Komisija je aprila 2020 zaključila svoj večletni ciklus preverjanja BND držav članic in oblikovala več pridržkov v zvezi z načinom, kako države članice zbirajo podatke o BND.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • državam članicam zagotavlja redno podporo pri izbiri najbolj tveganih uvoznikov za revizijo po sprostitvi blaga, zlasti z zbiranjem in analiziranjem relevantnih podatkov o uvozu na ravni EU ter izmenjavo rezultatov svoje analize z njimi,
  • vzpostavi zanesljivejše postopke spremljanja in nadaljnjega spremljanja, vključno z določitvijo rokov, da se odpravijo pomanjkljivosti, povezane s tradicionalnimi lastnimi sredstvi, ki so bile odkrite v državah članicah.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji prihodkov EU, ki jo je opravilo Sodišče, so v poglavju 3 letnega poročila Sodišča za leto 2019.

Konkurenčnost za rast in delovna mesta

Skupna poraba: 21,7 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Programi porabe na tem področju imajo pomembno vlogo pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU ter spodbujanju vključujoče družbe. Večji del odhodkov predstavljata program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (in njegov predhodnik, sedmi okvirni program) ter program Erasmus+ za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. Iz drugih programov se zagotavljajo sredstva za vesoljski program Galileo (evropski globalni satelitski navigacijski sistem), Instrument za povezovanje Evrope (IPE) in mednarodni termonuklearni reaktor (ITER).

Za leto 2019 so bili na tem področju revidirani odhodki v višini 16,7 milijarde EUR (glej sliko 1). Večino teh odhodkov je upravljala neposredno Komisija. Komisija javnim ali zasebnim upravičencem ob podpisu sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev ali sklepa o financiranju zagotovi predplačila. Med izvajanjem projektov, ki se sofinancirajo, jim povrne del skupnih stroškov, ki jih upravičenci prijavijo, pri čemer odšteje predplačila.

Programi za raziskave in inovacije so pomenili skoraj polovico (46 %) porabe, ki jo je Sodišče v letu 2019 revidiralo.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Revidirani znesek Ali so bile ugotovljene pomembne napake? Ocenjena najverjetnejša stopnja napake
16,7 milijarde EUR Da 4,0 % (2018: 2 %)

Na splošno Sodišče ocenjuje, da je bila stopnja napake v okviru konkurenčnosti pomembna.

Leta 2019 so bile v 51 od preučenih 130 transakcij napake.

Večina napak se je nanašala na neupravičene stroške, kot so previsoko navedeni stroški dela ali povračilo potnih stroškov, ki niso bili povezani z revidiranim projektom EU ali sploh niso nastali. Sodišče je odkrilo tudi primere diskriminatornih izbirnih meril, določenih v obvestilih o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji.

Primer neupravičenih stroškov dela

Pri nekem projektu v okviru programa Obzorje 2020 so bili prispevki za socialno varnost, ki jih je izračunal upravičenec, višji od prispevkov, ki so bili dejansko plačani. Poleg tega je upravičenec izračunal stroške dela za enega uslužbenca na podlagi previsoke urne postavke.

Preventivni in popravljalni ukrepi

Komisija je uporabila popravljalne ukrepe, zaradi katerih se je ocenjena stopnja napake za to poglavje, ki jo je izračunalo Sodišče, zmanjšala za 0,65 odstotne točke.

Vendar pa je bilo še v osmih drugih primerih na voljo dovolj informacij, da bi bilo mogoče preprečiti ali odkriti in popraviti napake, ki jih je Sodišče odkrilo in količinsko opredelilo. Če bi se vse te informacije uporabile za popravo napak, bi bila ocenjena stopnja napake, ki jo je izračunalo Sodišče, za 1,1 odstotne točke nižja.

Obzorje 2020

Pravila za prijavo stroškov dela v okviru programa Obzorje 2020 so kljub prizadevanjem za njihovo poenostavitev kompleksna. Zlasti izračun stroškov dela ostaja eden glavnih virov napak, metodologija izračuna pa je v nekaterih pogledih postala bolj kompleksna kot pri prejšnjih programih na področju raziskav. V skoraj vseh transakcijah na področju raziskav, v katerih so bile napake, so bile urne (ali mesečne) postavke izračunane nepravilno.

Sodišče je že poročalo o izboljšavah v zasnovi programa in strategiji Komisije v zvezi s kontrolami v okviru programa Obzorje 2020. Poenostavitev je upravičencem olajšala sodelovanje in prispevala k zmanjšanju tveganja napak, na primer z določitvijo splošne pavšalne stopnje za posredne stroške.

Ena od strategij za spodbujanje evropskih raziskav je povečati udeležbo zasebnega sektorja, zlasti zagonskih podjetij in MSP. Vendar je Sodišče ugotovilo, da je pri projektih, ki jih izvajajo te vrste upravičencev, večja verjetnost napak, kar kaže na potrebo po boljših informacijah in nadaljnjih smernicah.

Ocena dela drugih revizorjev

Sodišče je v okviru svojega dela pregledalo revizije, ki so jih izvedli Komisija in zunanji revizorji v njenem imenu. V nekaterih spisih, ki jih je pregledalo, je odkrilo slabosti v dokumentaciji o opravljenem revizijskem delu, doslednosti vzorčenja in poročanju ter kakovosti revizijskih postopkov. V zadnjih dveh letih se Sodišče ni moglo opirati na zaključke 17 od 40 pregledanih revizij.

Poročanje Komisije o pravilnosti porabe za konkurenčnost

Sodišče je lani poročalo o vprašanju v zvezi z metodo Komisije za izračun reprezentativne stopnje napake za program Obzorje 2020. Na podlagi tega je Komisija ponovno izračunala svoje ocene stopnje napake. Posledično je bila stopnja napake, o kateri se je poročalo za program Obzorje 2020, za leto 2019 za 0,34 odstotne točke višja, kot bi bila glede na prejšnji pristop.

Sodišče sicer odobrava ta takojšen popravljalni ukrep, vendar opozarja, da v njem niso upoštevana preostala vprašanja v zvezi z naknadnimi revizijami Komisije in da je stopnja napake za program Obzorje 2020, ki jo je izračunala Komisija, še vedno prenizka.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • izvaja bolj ciljno usmerjene preglede zahtevkov MSP za povračilo stroškov ter okrepi svojo informacijsko kampanjo in smernice v zvezi s pravili za financiranje iz programa Obzorje 2020 s posebnim poudarkom na MSP,
  • izvede kampanjo za osvežitev poznavanja pravil za izračun in prijavo stroškov dela, ki bi bila namenjena vsem upravičencem programa Obzorje 2020,
  • za naslednjo generacijo programov za raziskave (Obzorje Evropa) dodatno poenostavi pravila za stroške dela,
  • pri programu Obzorje 2020:
    • obravnava pomanjkljivosti v zvezi z dokumentiranjem opravljenega revizijskega dela, doslednostjo vzorčenja in kakovostjo revizijskih postopkov ter
    • sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bodo revizorji v celoti seznanjeni z veljavnimi pravili, in preveri kakovost njihovega dela.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za konkurenčnost za rast in delovna mesta, ki jo je opravilo Sodišče, so v poglavju 4 letnega poročila Sodišča za leto 2019.

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Skupna poraba: 53,8 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Poraba v okviru tega podrazdelka je namenjena krepitvi konkurenčnosti in zmanjševanju razvojnih razlik med državami članicami in regijami EU. Financiranje poteka prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada (ESS) in drugih shem, kot so evropski instrument sosedstva, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) in Instrument za povezovanje Evrope (IPE).

Upravljanje večine odhodkov si delijo Komisija in države članice. EU sofinancira večletne operativne programe, v okviru katerih se financirajo projekti. Pri Komisiji je za izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada odgovoren Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO), za izvajanje ESS pa Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL).

Sodišče je odhodke v višini 28,4 milijarde EUR (2018: 23,6 milijarde EUR ) revidiralo v okviru revizije na tem področju za letno poročilo za leto 2019 (glej sliko 1). Skladno z njegovim pristopom je ta znesek zajemal tudi odhodke iz prejšnjih let v vrednosti 26,7 milijarde EUR, ki jih je Komisija sprejela ali obračunala leta 2019. Plačila, izvršena leta 2019, ki so znašala 52 milijard EUR in so se nanašala na odhodke, ki jih Komisija še ni sprejela, niso bila vključena v revidirano populacijo Sodišča.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Revidirani znesek Ali so bile ugotovljene pomembne napake? Ocenjena najverjetnejša stopnja napake
28,4 milijarde EUR Da 4,4 % (2018: 5,0 %)

Na splošno Sodišče ocenjuje, da je bila stopnja napake v okviru ekonomske, socialne in teritorialne kohezije pomembna.

Sodišče je v letu 2019 preizkusilo 236 transakcij, od katerih so jih revizijski organi v državah članicah že pregledali 220, preden so bili odhodki prijavljeni Komisiji kot upravičeni. Pri 29 od teh transakcij je Sodišče našlo napake, ki s temi pregledi niso bile odkrite. Sodišče je te napake dodalo 64 napakam, ki so jih revizijski organi prej odkrili, in ob upoštevanju ustreznih finančnih popravkov, ki jo jih naknadno uporabili organi, pristojni za programe (v skupni višini 334 milijonov EUR za programski obdobji 2007–2013 in 2014–2020 skupaj), ocenjuje, da stopnja preostale napake znaša 4,4 %.

Neupravičeni projekti in kršenje pravil notranjega trga (kot je neskladnost s pravili o javnem naročanju in državni pomoči) so k ocenjeni stopnji napake, ki jo je izračunalo Sodišče, največ prispevali, sledijo pa neupravičeni odhodki. Število in učinek odkritih napak kažeta, da na tem področju obstaja veliko tveganje napake in da so pregledi, ki jih opravljajo organi upravljanja, še vedno pogosto neuspešni pri preprečevanju ali odkrivanju nepravilnosti pri odhodkih, ki jih prijavijo upravičenci.

Primer neupravičenega projekta

Na Portugalskem je lokalni organ zaprosil za sofinanciranje EU za stroške izgradnje mestne pešpoti. Naročilo je bilo oddano leta 2015, rok za izvedbo pa je bil štiri mesece. V resnici je bil projekt takrat, ko je bila vloga oddana, fizično že zaključen. To ni bilo v skladu s pogoji za upravičenost, na podlagi katerih financiranje že zaključenih projektov ni dovoljeno.

Sodišče je odkrilo še dva primera neskladnosti s členom 65(6) uredbe o skupnih določbah v Italiji.

Ocena dela revizijskih organov

Revizijski organi v državah članicah imajo pomembno vlogo pri okviru zagotovil in kontrol na področju kohezije, zlasti za zagotovitev, da stopnje preostale napake ostanejo pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.

Sodišče je letos pregledalo delo 18 od 116 revizijskih organov v zvezi z 20 svežnji zagotovil za obdobje 2014–2020 in štirimi svežnji zaključitev za obdobje 2007–2013. V vseh teh primerih so revizijski organi poročali o stopnjah preostale napake pod 2 %. Vendar so napake, ki jih revizijski organi niso odkrili, vplivale na sporočene stopnje preostale napake, kar pomeni, da so za devet od 20 svežnjev zagotovil za obdobje 2014–2020 te stopnje dejansko znašale več kot 2 %. Pri osmih od teh svežnjev je Komisija prišla do podobnih rezultatov.

Sodišče je v zadnjih treh letih, v katerih je preučevalo delo revizijskih organov, ugotovilo, da so pri približno polovici preučenih svežnjev zagotovil (v smislu števila svežnjev in tudi odhodkov) ti napačno poročali o stopnjah preostale napake pod 2 %. Še vedno so potrebne znatne izboljšave, preden se bo Sodišče lahko opiralo na njihovo delo in sporočene stopnje preostale napake. Skupna prizadevanja Komisije in revizijskih organov, na podlagi katerih je nastal priročnik o dobri praksi za dokumentiranje dela revizijskih organov, so prvi korak k izboljšanju stanja.

Poročanje Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) in Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL) o pravilnost porabe za kohezijo

Letna poročila o dejavnostih so glavna orodja generalnih direktoratov Komisije za poročanje o tem, ali imajo razumno zagotovilo, da kontrolni postopki držav članic zagotavljajo pravilnost odhodkov.

Generalni direktorati Komisije v letnih poročilih o dejavnostih izrazijo pridržek za operativni program, če slabosti v sistemu upravljanja in kontrol zadevne države članice pomenijo pomembno tveganje za proračun EU. Pri tem bi morali upoštevati vse informacije, ki so na voljo v času njihove ocene, vključno s stopnjami napake, o katerih poročajo revizijski organi. Toda Sodišče je ugotovilo, da so bile te stopnje napake večinoma začasne stopnje za odhodke, vključene v zaključne račune, ki jih Komisija še ni sprejela. Pridržki zato morda ne zajemajo vseh pomembnih tveganj.

Generalni direktorati Komisije v letnih poročilih o dejavnostih navajajo tudi stopnjo napake kot enega od ključnih kazalnikov smotrnosti v zvezi s pravilnostjo. GD REGIO je leta 2019 poročal o ključnem kazalniku smotrnosti nad 2-odstotno stopnjo pomembnosti, GD EMPL pa pod njo. Sodišče je v svojem letnem poročilu za leto 2018 ugotovilo, da bi bilo treba ključni kazalnik smotrnosti iz več razlogov obravnavati kot minimalno stopnjo in da lahko Komisija v naslednjih letih opravi dodatno delo, preden ta kazalnik postane končen. Komisija je potrdila, da to velja tudi za leto 2019.

Komisija je te stopnje napake uporabila v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna za leto 2019 in tako zagotovila informacije o pravilnosti na področju kohezije. Poročala je, da skupno tveganje ob plačilu znaša med 2,2 % in 3,1 %, kar potrjuje pomembno stopnjo napake na tem področju. Vendar Sodišče zaradi pomanjkljivosti pri delu revizijskih organov in vprašanj, ki jih je odkrilo v zvezi s stopnjami preostale napake, o katerih sta oba generalna direktorata poročala v svojih letnih poročilih o dejavnostih, meni, da so stopnje, združene v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna, prenizko navedene, zato se Sodišče trenutno ne more nanje opirati.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče je poudarilo, da se dve od njegovih lanskoletnih priporočil nanašata na vprašanja, ki jih je ponovno odkrilo, zato jih ni ponavljalo. Poleg tega je odkrilo nova vprašanja in Komisiji priporoča, naj:

  • pojasni, kaj pomeni „fizično zaključene” in/ali „popolnoma izvedene” operacije. Tako bi lahko države članice lažje preverjale, ali so operacije v skladu s členom 65(6) uredbe o skupnih določbah, preprečilo pa bi se tudi, da neupravičene operacije ostanejo neodkrite. Pojasniti bi bilo treba, da se ta pogoj nanaša samo na dela ali dejavnosti, ki so potrebne za doseganje izložkov operacije, in ne na finančne in upravne vidike,
  • analizira glavne vire neodkritih napak in skupaj z revizijskimi organi pripravi potrebne ukrepe za izboljšanje zanesljivosti sporočenih stopenj preostale napake.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, ki jo je opravilo Sodišče, so v poglavju 5 letnega poročila Sodišča za leto 2019.

Naravni viri

Skupna poraba: 59,5 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema porabo za skupno kmetijsko politiko (SKP), skupno ribiško politiko in del porabe EU za okoljske in podnebne ukrepe.

SKP predstavlja 98 % porabe za naravne vire. Trije splošni cilji tega področja, ki so določeni v zakonodaji EU, so:

  • trajnostna proizvodnja hrane s poudarkom na kmetijskih dohodkih, kmetijski produktivnosti in stabilnosti cen,
  • trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebni ukrepi s poudarkom na emisijah toplogrednih plinov, biotski raznovrstnosti, prsti in vodah ter
  • uravnotežen teritorialni razvoj podeželskih območij.

Poraba SKP v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) se deli v dve širši kategoriji:

  • neposredna plačila kmetom, ki se v celoti financirajo iz proračuna EU,
  • kmetijske tržne ukrepe, ki se prav tako v celoti financirajo iz proračuna EU, razen nekaterih ukrepov, ki jih sofinancirajo države članice, kot so promocijski ukrepi in shema šolskega sadja, zelenjave in mleka.

Poleg tega se s SKP podpirajo strategije in projekti za razvoj podeželja, in sicer v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Od začetka obdobja 2014–2020 je EKSRP del evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI), zanj pa se uporablja uredba o skupnih določbah skladov ESI.

Za leto 2019 so bili na tem področju revidirani odhodki v višini 59,4 milijarde EUR (glej sliko 1).

SKP skupno upravljajo Komisija in države članice.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Revidirani znesek Ali so bile ugotovljene pomembne napake? Ocenjena najverjetnejša stopnja napake
59,4 milijarde EUR Blizu pomembnosti 1,9 % (2018: 2,4 %)

Na splošno Sodišče ugotavlja, da je bila stopnja napake v okviru naravnih virov blizu pomembnosti.

Tako kot v prejšnjih letih pri neposrednih plačilih, ki temeljijo predvsem na površini kmetijskih zemljišč, ki jih prijavijo kmetje, in predstavljajo 70 % porabe za naravne vire, stopnja napake ni bila pomembna. Za preostala področja (razvoj podeželja, tržni ukrepi, ribištvo, okolje in podnebni ukrepi) rezultati Sodišča kažejo pomembno stopnjo napake.

Neposredna plačila kmetom: 70 % porabe

Glavno orodje upravljanja za neposredna plačila je integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), ki vključuje identifikacijski sistem za zemljišča (LPIS). S pomočjo sistema IAKS se je znižala stopnja napake pri neposrednih plačilih, k temu pa je zelo pomembno prispeval tudi sistem LPIS.

Sodišče je pregledalo 95 neposrednih plačil. Ugotovilo je, da pri 81 ni bilo napak, in pri preostalih transakcijah odkrilo manjše napake.

Razvoj podeželja, tržni ukrepi, ribištvo, okoljski in podnebni ukrepi: 30 % porabe

Sodišče je pri 30 od preizkušenih 156 transakcij na tem področju odkrilo napake. Glavni viri napak so bili neupravičeni upravičenci, dejavnosti, projekti ali stroški (glej primer).

Primer neupravičenega projekta na podeželju

Upravičenec, katerega primarna dejavnost je poljedelstvo na kmetijskem gospodarstvu z več kot 1 000 hektari, je dal predlog za projekt izgradnje objekta za skladiščenje živalske krme. Nacionalni organi so predlog odobrili v okviru ukrepa za razvoj živinorejskih kmetijskih gospodarstev in uporabo tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Vendar je upravičenec pomoč uporabil za izgradnjo objekta za skladiščenje žita. To je bilo v nasprotju z nacionalnimi pravili, na podlagi katerih je bila podpora za izgradnjo objektov za skladiščenje pridelkov na voljo le za manjše kmetije.

Poročanje Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI) o pravilnosti porabe SKP

Direktor vsake plačilne agencije predloži GD AGRI letno izjavo o upravljanju v zvezi z uspešnostjo sistemov kontrol svoje agencije ter poročilo o njenih upravnih pregledih in pregledih na kraju samem (kontrolni statistični podatki). Od leta 2015 morajo certifikacijski organi zaradi dodatnega zagotovila vsako leto za vsako plačilno agencijo dati mnenje o zakonitosti in pravilnosti odhodkov, za katere so države članice zahtevale povračilo.

GD AGRI za izračun zneska, pri katerem obstaja tveganje ob plačilu, uporablja kontrolne statistične podatke plačilnih agencij, ki jih prilagodi na podlagi rezultatov revizij certifikacijskih organov ter lastnih pregledov sistemov in porabe plačilnih agencij. GD AGRI je ocenil, da je v letu 2019 tveganje ob plačilu za porabo v okviru SKP kot celoto znašalo približno 1,9 %. Tveganje ob plačilu je ocenil tudi za neposredna plačila, in sicer v višini približno 1,6 %, za plačila na področju razvoja podeželja v višini 2,7 % in za tržne ukrepe v višini 2,8 %.

GD AGRI navaja, da so certifikacijski organi v letu 2019 svoje delo znatno izboljšali, vendar ugotavlja tudi nekatere omejitve glede zanesljivosti rezultatov dela certifikacijskih organov, ki so posledica slabosti v načinu, kako nekateri od njih izvajajo vzorčenje in preglede.

Sodišče meni, da je leta 2015 izvedena razširitev vloge certifikacijskih organov na zagotavljanje mnenja o pravilnosti odhodkov SKP pozitivna sprememba. Vendar je pri ponovnem pregledu transakcij, ki so jih certifikacijski organi že preverili, odkrilo področja, na katerih so potrebne dodatne izboljšave, in sicer podobne vrste, kot jih je opredelila tudi Komisija.

Politike in postopki za boj proti goljufijam v SKP

Goljufija pomeni storitev ali opustitev dejanja z namenom zavajanja, katerega posledica so neupravičena plačila. Revizijska metodologija Sodišča je zasnovana za preverjanje, ali so revidirane transakcije brez pomembne nepravilnosti, ki je posledica goljufije ali nenamerne napake. Sodišče pri preizkušanju transakcij pri porabi SKP vsako leto odkrije primere suma goljufije.

Za obravnavo zadev v zvezi z goljufijo pri porabi SKP so odgovorne Komisija in tudi države članice. GD AGRI organom upravljanja in nadzora v državah članicah zagotavlja usposabljanje in smernice o tveganjih goljufije. Poleg tega urad Komisije za boj proti goljufijam (OLAF) v sodelovanju z nacionalnimi preiskovalnimi organi preiskuje primere suma goljufije.

GD AGRI je februarja 2019 uvedel pilotni projekt za spodbujanje držav članic k uporabi orodja IT Arachne, s katerim plačilne agencije lažje odkrijejo projekte, upravičence in izvajalce, za katere obstaja tveganje goljufije, nasprotja interesov in nepravilnosti, ter opravijo nadaljnjo oceno v zvezi s tem. Podoben pristop že obstaja za porabo na področju kohezije.

Sodišče je ugotovilo, da:

  • je GD AGRI svojo analizo tveganja goljufije nazadnje posodobil leta 2016,
  • niti urad OLAF niti GD AGRI nista ocenila ukrepov držav članic za preprečevanje goljufij in boj proti njim v okviru porabe SKP,
  • je do marca 2020 pri pilotnem projektu Arachne sodelovalo 12 plačilnih agencij v devetih državah članicah.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • pogosteje posodablja svojo analizo tveganj goljufije v okviru SKP,
  • izvede analizo ukrepov držav članic za preprečevanje goljufij,
  • razširja najboljše prakse pri uporabi orodja Arachne in s tem dodatno spodbuja njegovo uporabo v plačilnih agencijah.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za naravne vire, ki jo je opravilo Sodišče, so v poglavju 6 letnega poročila Sodišča za leto 2019.

Varnost in državljanstvo

Skupna poraba: 3,3 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe zajema različne politike, katerih skupni cilj je okrepiti pojem evropskega državljanstva z oblikovanjem območja svobode, pravice in varnosti brez notranjih meja.

Izvajanje varnosti in državljanstva večinoma deljeno upravljajo države članice in Generalni direktorat Komisije za migracije in notranje zadeve (GD HOME). Najpomembnejša sklada v okviru tega razdelka sta:

  • Sklad za azil, migracije in vključevanje, katerega cilj je prispevati k uspešnemu upravljanju migracijskih tokov ter vzpostaviti skupni pristop EU k azilu in priseljevanju, ter
  • Sklad za notranjo varnost, s katerim se financirata sodelovanje na področju kazenskega pregona v EU in upravljanje zunanjih meja EU.

Leta 2019 sta ta sklada predstavljala malo manj kot polovico (45 %) porabe EU na tem področju.

Nadaljnjih 29 % predstavlja poraba 14 decentraliziranih agencij, ki sodelujejo pri izvajanju ključnih prioritet EU na področju migracij in varnosti, pravosodnega sodelovanja in zdravja. Sodišče o agencijah EU poroča ločeno v specifičnih letnih poročilih in letnem povzetku z naslovom Letno poročilo o agencijah EU za proračunsko leto 2019.

Vrednost revidiranih odhodkov za leto 2019 na tem področju je bila 3,0 milijarde EUR (glej sliko 1).

Kaj je Sodišče ugotovilo

Sodišče je leta 2019 pregledalo izbrane sisteme, ki zajemajo glavne politike na tem področju porabe, vključno z delom, ki so ga za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost opravili nacionalni revizijski organi, in preučilo nekaj transakcij.

Vsi preučeni revizijski organi so razvili in izvedli dovolj kakovostne podrobne postopke za poročanje v skladu z veljavnimi pravili. V nekaterih primerih, kot je minimalna pokritost v primeru podvzorčenja, je Komisija ugotovila, da je bilo delo revizijskih organov nezadostno. Sodišče je v njihovem delu ugotovilo dodatne pomanjkljivosti, ki pa niso bile pomembne.

Sodišče je v zvezi s smernicami Komisije za te revizijske organe ugotovilo, da je treba dodatno pojasniti pristop k uporabi nestatističnega vzorčenja. Poleg tega je ugotovilo, da so nekateri revizijski organi drugače opredeljevali „vmesno plačilo”. To je vplivalo na primerljivost njihovih revizijskih rezultatov.

Letna poročila o dejavnostih in druge ureditve upravljanja

Na splošno so informacije v zvezi s pravilnostjo z računovodskimi izkazi povezanih transakcij, ki sta jih GD HOME in Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike (GD JUST) navedla v svojih letnih poročilih o dejavnostih, potrdile ugotovitve in zaključke Sodišča.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • izda smernice o vzorčenju in izračunu stopnje napake za revizijske organe držav članic ter
  • tem naroči, naj ustrezno dokumentirajo svoje delo.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za varnost in državljanstvo, ki jo je opravilo Sodišče, so v poglavju 7 letnega poročila Sodišča za leto 2019.

Evropa v svetu

Skupna poraba: 10,1 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

To področje porabe obsega odhodke na področjih zunanje politike, spodbujanja vrednot EU v svetu, podpore državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam za vstop v EU ter razvojne in humanitarne pomoči državam v razvoju in sosednjim državam (vendar ne evropskih razvojnih skladov).

Porabo v okviru Evrope v svetu izvršujejo:

  • neposredno več generalnih direktoratov Komisije, zlasti Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO) in Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja (GD NEAR), bodisi s sedeža v Bruslju bodisi prek delegacij EU v več kot 150 državah prejemnicah,
  • posredno države upravičenke in mednarodne organizacije, ki uporabljajo veliko različnih instrumentov sodelovanja in načinov izvajanja.

Vrednost revidiranih odhodkov za leto 2019 na tem področju je bila 8,2 milijarde EUR (glej sliko 1).

Kaj je Sodišče ugotovilo

Sodišče je leta 2019 odkrilo 11 napak, ki so imele finančne posledice za zneske v breme proračuna EU. Odkrilo je tudi 11 drugih primerov neskladnosti z zakonskimi in finančnimi določbami.

Transakcije v zvezi s proračunsko podporo in projekti, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v okviru hipotetičnega pristopa (pri katerem lahko del stroškov, ki niso upravičeni do financiranja EU, financirajo drugi donatorji v okviru skupno sofinanciranega ukrepa), so bile manj dovzetne za napake. Na teh področjih Sodišče v letu 2019 ni odkrilo napak.

Študija GD NEAR o stopnji preostale napake

Leta 2019 je zunanji izvajalec za GD NEAR izvedel njegovo peto študijo o stopnji preostale napake, da bi se ocenila stopnja napake, ki je ostala po zaključku vseh upravnih pregledov za preprečitev, odkritje in odpravo napak na njegovem celotnem področju odgovornosti.

V študiji je bilo že tretje leto zapored ocenjeno, da je skupna stopnja preostale napake pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, ki ga je določila Komisija.

Študija Komisije o stopnji preostale napake ne pomeni dajanja zagotovila ali revizije. Sodišče ima še vedno pomisleke glede zanesljivosti rezultatov študije.

Dejavniki, ki izkrivljajo rezultate študije Komisije o stopnji preostale napake:

  • omejitve pri pregledih postopkov javnega naročanja (npr. glede razlogov za zavrnitev neuspešnih kandidatov, skladnosti izbranega ponudnika z vsemi merili za izbor in dodelitev ali utemeljitev neposredne dodelitve),
  • metoda, uporabljena za ocenjevanje stopnje preostale napake, ki izvajalcu omogoča široko razlago pri ocenjevanju posameznih napak.

Poleg tega se študija o stopnji preostale napake za približno polovico transakcij, vzorčenih za študijo, v celoti ali delno opira na že opravljeno kontrolno delo. Pri teh transakcijah izvajalec opravlja le omejene preglede ali pa jih sploh ne. Namesto tega se opira na že opravljeno delo. Namen študije o stopnji preostale napake je opredeliti napake, ki niso bile odkrite pri prejšnjem kontrolnem delu. Ker se študija o stopnji preostale napake opira na že opravljeno kontrolno delo, takih napak ne meri v celoti.

Sodišče je v svojih letnih poročilih za leti 2017 in 2018 že poročalo o omejitvah metodologije, uporabljene v študiji o stopnji preostale napake. Zato je za svoji izjavi o zanesljivosti za leti 2018 in 2019 izvedlo dodatne preglede na področjih, na katerih je take omejitve odkrilo. Naključno je izbralo šest transakcij iz prejšnjih študij o stopnji preostale napake – povprečno dve transakciji na obiskano delegacijo EU. V treh od njih so bile napake.

Sodišče je že priporočilo, naj Komisija v vzorcu za stopnjo preostale napake poveča ponderiranje nepovratnih sredstev v okviru neposrednega upravljanja zaradi razmeroma visokega tveganja napak, ki obstaja pri njih. GD NEAR je na podlagi tega uvedel dodatno stopnjo napake za nepovratna sredstva v okviru neposrednega upravljanja (stopnjo za nepovratna sredstva). Vendar je za to stopnjo uporabil nižjo stopnjo zaupanja (80 %) kot za skupno stopnjo preostale napake (95 %). Zato je bila ocena napake za nepovratna sredstva v okviru neposrednega upravljanja kljub višji stopnji tveganja manj natančna.

Pregled letnega poročila o dejavnostih GD NEAR

Sodišče pri pregledu letnega poročila o dejavnostih GD NEAR za leto 2019, ni odkrilo nobenih informacij, ki bi lahko bile v nasprotju z ugotovitvami Sodišča. Vendar GD NEAR ni omenil omejitev študije o stopnji preostale napake, ki je pomemben element izjave tega generalnega direktorata o zanesljivosti.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • v letnem poročilu GD NEAR o dejavnostih za leto 2020 in njegovih prihodnjih letnih poročilih o dejavnostih razkrije omejitve študije o stopnji preostale napake,
  • stopnjo zaupanja, ki jo GD NEAR uporablja pri svoji metodologiji za izračun stopnje za nepovratna sredstva, poveča na raven tiste, ki se uporablja za preostalo populacijo stopnje preostale napake, da bi se natančneje upoštevalo večje tveganje na področju nepovratnih sredstev v okviru neposrednega upravljanja,
  • opredeli ponavljajoče se vrste napak, kot sta DDV in beleženje časa, ter okrepi preglede teh napak.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za Evropo v svetu, ki jo je opravilo Sodišče, so v poglavju 8 letnega poročila Sodišča za leto 2019.

Uprava

Skupna poraba: 10,4 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

Revizija Sodišča je zajemala upravne odhodke institucij in organov EU: Evropskega parlamenta, Evropskega sveta in Sveta Evropske unije, Komisije, Sodišča Evropske unije, Evropskega računskega sodišča, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropske službe za zunanje delovanje.

Institucije in organi so leta 2019 za upravo porabili skupaj 10,4 milijarde EUR (glej sliko 1). Ta znesek je vključeval odhodke za človeške vire (približno 60 % skupnega zneska) ter odhodke za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in IT.

Računovodske izkaze Sodišča revidira zunanja revizijska družba. Sodišče vsako leto v Uradnem listu Evropske unije in na svojem spletišču objavi revizijsko mnenje in poročilo.

Kaj je Sodišče ugotovilo

Revidirani znesek Ali so bile ugotovljene pomembne napake?
10,4 milijarde EUR Ne, v letih 2019 in 2018 ni bilo pomembnih napak.

Sodišče je leta 2019 preučilo izbrane nadzorne in kontrolne sisteme Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Pole tega je preučilo še 45 transakcij.

Tako kot prejšnja leta ocenjuje, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti.

Sodišče ni odkrilo nobenih posebnih zadev v zvezi s Svetom, Sodiščem Evropske unije, Evropsko službo za zunanje delovanje, Odborom regij, Evropskim varuhom človekovih pravic, Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim računskim sodiščem. Za Komisijo je ugotovilo manj napak v zvezi s stroški dela in s tem, kako urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) upravlja družinske dodatke, kot v prejšnjih letih. Za Evropski parlament je odkrilo napake v nekem plačilu eni od političnih strank. Evropski ekonomsko-socialni odbor še nima razvite politike o občutljivih funkcijah v skladu s svojimi standardi notranjih kontrol. Ni objavil opredelitve občutljivih delovnih mest ali funkcij niti ni izvedel analize tveganja, katere namen bi bilo sprejetje kontrol za zmanjševanje tveganja in nazadnje politike o notranji mobilnosti. Sodišče je ugotovilo tudi, da Evropski ekonomsko-socialni odbor od leta 2014 ni izvedel celovite ocene tveganja.

Manj uradnikov EU, več pogodbenih uslužbencev

Sodišče je analiziralo tudi, kako so se v institucijah in organih EU med letoma 2012 in 2018 spremenile kadrovske razmere. Ugotovilo je, da se je število delovnih mest za uradnike (tj. stalne in začasne uslužbence) zmanjšalo za 1 409 (3 %), število pogodbenih uslužbencev pa se je postopoma povečevalo z 8 709 na 11 962. V navedenem obdobju se je delež pogodbenih uslužbencev v napovedani skupni delovni sili povečal s 17 % na 22 %.

Število dodatnih pogodbenih uslužbencev, zaposlenih v danem letu, se med institucijami zelo razlikuje. To deloma odraža, kako so nove naloge, ki izvirajo iz hitro razvijajočih se prioritet, in odziv na posebne ali nujne razmere, kot je migracijska kriza, povečali delovno obremenitev na določenih področjih.

Med letoma 2012 in 2018 so se skupni stroški plač povečali za 15 %, in sicer s 4 116 milijonov EUR na 4 724 milijonov EUR. Za stalne in začasne uslužbence so se stroški plač povečali za 12 % ter za pogodbene uslužbence za 59 %. Glavna gonila za to so bila povečanje skupne delovne sile, letna indeksacija plač, napredovanja in povišanja v stopnji znotraj razredov. Pri pogodbenih uslužbencih se je povečal tudi delež zaposlenih v višjih razredih, tj. v razredih III in IV.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj:

  • Evropski ekonomsko-socialni odbor začne izvajati politiko glede obravnavanja občutljivih funkcij in se pri tem opre na celovito oceno tveganja, ki bi privedla do opredelitve kontrol za zmanjševanje tveganja, pri katerih se upoštevata velikost odbora in narava njegovega dela.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji odhodkov EU za upravo so v poglavju 9 letnega poročila za leto 2019.

Evropski razvojni skladi

Skupna poraba: 3,8 milijarde EUR

Kaj je Sodišče revidiralo

ERS, ki so bili ustanovljeni leta 1959, so glavni instrument, s katerim Evropska unija (EU) zagotavlja pomoč za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim (AKP) državam ter čezmorskim državam in ozemljem (ČDO). Veljavni okvir, ki ureja odnose EU z državami AKP in ČDO, je sporazum o partnerstvu, ki je bil podpisan v Cotonouju 23. junija 2000 za obdobje 20 let (Sporazum iz Cotonouja). Njegov glavni cilj je zmanjšanje in nazadnje izkoreninjenje revščine.

Skupna vrednost revidiranih odhodkov za leto 2019 na tem področju je bila 3,4 milijarde EUR. Ti odhodki se nanašajo na 8., 9., 10. in 11. ERS.

ERS upravlja Komisija zunaj okvira splošnega proračuna EU, glavni pristojni generalni direktorat pa je Generalni direktorat za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO).

Kaj je Sodišče ugotovilo

Zaključni račun za leto 2019 pošteno predstavlja finančno stanje ERS, rezultate njihovega poslovanja, njihov denarni tok in spremembe čistih sredstev.

Sodišče je ugotovilo tudi, da v prihodkih ERS ni bilo pomembnih napak.

Revidirani znesek Ali so bile ugotovljene pomembne napake? Ocenjena najverjetnejša stopnja napake
3,4 milijarde EUR Da 3,5 % (2018: 5,2 %)

V okviru revizije pravilnosti transakcij je Sodišče preučilo vzorec 126 transakcij, zasnovan tako, da je reprezentativen za vse vrste porabe v okviru ERS. Vanj je bilo zajetih 17 transakcij, povezanih s skrbniškim skladom Bêkou in Nujnim skrbniškim skladom Evropske unije za Afriko, 89 transakcij, ki jih je odobrilo 19 delegacij EU, in 20 plačil, ki jih je odobril sedež Komisije.

Ker je bil del revidirane populacije zajet v študijo GD DEVCO o stopnji preostale napake iz leta 2019, je Sodišče v svoj vzorec vključilo dodatnih 14 transakcij, za katere je po prilagoditvi uporabilo rezultate te študije. Tako je bila skupna velikost vzorca 140 transakcij, kar je v skladu z modelom zagotovil, ki ga uporablja Sodišče. Če je Sodišče v transakcijah odkrilo napake, je analiziralo ustrezne sisteme, da bi ugotovilo slabosti.

Tako kot prejšnja leta so Komisija in njeni izvajalski partnerji naredili več napak v transakcijah v zvezi z ocenami programov, nepovratnimi sredstvi in sporazumi o prispevku z mednarodnimi organizacijami ter sporazumi o prenosu pooblastil z agencijami držav članic EU za sodelovanje kot pri drugih vrstah podpore (kot je podpora za javna naročila gradenj, blaga in storitev). Od 65 takih transakcij, ki jih je preučilo Sodišče, jih je 25 (38 %) vsebovalo količinsko opredeljive napake, ki so pomenile 71,7 % ocenjene stopnje napake. Preučene transakcije z dveh področij so bile brez napak. Ti področji sta proračunska podpora (sedem revidiranih transakcij) in transakcije, pri katerih se je pri projektih z več donatorji, ki so jih izvajale mednarodne organizacije, uporabljal hipotetični pristop (13 revidiranih transakcij).

Primer odhodkov, ki dejansko niso nastali: obveznosti predstavljene kot odhodki

Komisija je z mednarodno organizacijo sklenila sporazum o prenosu pooblastil v zvezi z regionalnim projektom za razvoj zasebnega sektorja, ki se je izvajal v več karibskih državah. Skupna pogodbena vrednost je znašala 27,2 milijona EUR, EU pa je prispevala 23,9 milijona EUR. Sodišče je pri preučitvi razčlenitve odhodkov, ki je priložena finančnemu poročilu, opazilo, da prijavljeni zneski niso ustrezali zadevnim računovodskim postavkam za vse proračunske vrstice. Prijavljeni stroški so bili za 2,3 milijona EUR višji od stroškov, ki so dejansko nastali v danem obdobju. Večina te razlike je nastala zato, ker je upravičenec predstavil zneske, za katere so bile prevzete obveznosti za prihodnjo porabo, kot že nastale odhodke, preostali del pa je izhajal iz različnih prilagoditev.

Preventivni in popravljalni ukrepi

V devetih primerih napak, ki so imele finančne posledice za zneske v breme proračuna EU, (in šestih drugih primerih napak) je imela Komisija dovolj informacij, da bi lahko te napake preprečila ali pa jih odkrila in popravila, preden je sprejela odhodke. Če bi Komisija ustrezno uporabila vse informacije, ki jih je imela na voljo, bi bila ocenjena stopnja napake nižja za 1,4 odstotne točke. Sodišče je odkrilo še štiri druge transakcije z napakami, ki bi jih morali odkriti zunanji revizorji in nadzorniki. Ti primeri so prispevali 0,4 odstotne točke k ocenjeni stopnji napake.

Študija GD NEAR o stopnji preostale napake

Leta 2019 je zunanji izvajalec za GD DEVCO izvedel njegovo osmo študijo o stopnji preostale napake, da bi se ocenila stopnja napake, ki je ostala po zaključku vseh upravnih pregledov za preprečitev, odkritje in odpravo napak na njegovem celotnem področju odgovornosti. Za študijo o stopnji preostale napake iz leta 2019 je GD DEVCO povečal velikost vzorca z 240 na 480 transakcij. To mu je omogočilo, da je poleg skupne stopnje napake za odhodke, ki se financirajo iz splošnega proračuna EU, in za porabo, ki se financira iz ERS, predstavil tudi ločeni stopnji napake za oboje. V študiji je bilo že četrto leto zapored ocenjeno, da je skupna stopnja preostale napake pod 2-odstotnim pragom pomembnosti, ki ga je določila Komisija.

Študija o stopnji preostale napake ne pomeni dajanja zagotovila ali revizije; temelji na metodologiji in priročniku za študijo o stopnji preostale napake, ki ju zagotovi GD DEVCO. Kot v prejšnjih letih je Sodišče opredelilo omejitve, ki so prispevale k temu, da se je stopnja preostale napake prenizko ocenila. Tudi v študijah prejšnjih treh let so bile slabosti in poročalo se je o stopnji preostale napake pod pragom pomembnosti.

Dejavniki, ki izkrivljajo rezultate študije Komisije o stopnji preostale napake:

  • omejitve pri pregledih postopkov javnega naročanja (npr. glede razlogov za zavrnitev neuspešnih kandidatov, skladnosti izbranega ponudnika z vsemi merili za izbor in dodelitev ali utemeljitev neposredne dodelitve),
  • majhno število pregledov na kraju samem v državah, kjer se izvajajo projekti,
  • metoda za ocenjevanje stopnje preostale napake, ki izvajalcu omogoča široko diskrecijsko pravico pri odločanju, ali obstajajo zadostni logistični in pravni razlogi, ki onemogočajo pravočasen dostop do dokumentov za transakcijo, zato pa tudi oceno stopnje napake.

Poleg tega se študija o stopnji preostale napake za več kot polovico transakcij (58 %) v celoti ali delno opira na že opravljeno kontrolno delo. Pri teh transakcijah izvajalec opravlja le omejene preglede ali pa jih sploh ne. Namesto tega se opira na prejšnje delo, opravljeno v okviru kontrole GD DEVCO. Prekomerno opiranje na predhodno kontrolno delo je v nasprotju z namenom študije o stopnji preostale napake, ki je odkrivanje napak, ki so bile prav pri teh kontrolah spregledane.

Vidiki smotrnosti

Revizija je Sodišču omogočila preučitev pravilnosti transakcij in tudi navedbo opažanj v zvezi z vidiki smotrnosti poslovanja za izbrane transakcije. Na podlagi sklopa revizijskih vprašanj je Sodišče izvedlo preglede projektov, ki so bili bodisi zaključeni ali blizu zaključka, ter navedlo posamezna opažanja o projektih, kadar je bilo to pomembno za njegovo celotno revizijo.

Pri obiskih na kraju samem so bili razkriti primeri, v katerih so bila sredstva uspešno uporabljena in so prispevala k doseganju ciljev projektov. Sodišče pa je odkrilo tudi primere, v katerih sta bili uspešnost in učinkovitost ukrepa ogroženi, ker naročeno blago, storitve ali gradnje niso bile uporabljene, kot je bilo načrtovano, ali ni bila zagotovljena trajnostnost projekta.

Primer, pri katerem ni bila zagotovljena trajnostnost projekta

Komisija je z mednarodno organizacijo sklenila sporazum za izvedbo projekta za podporo poklicnega izobraževanja v Slonokoščeni obali. Pri reviziji Sodišča je bilo ugotovljeno, da trajnostnost projekta ni bila zagotovljena. Od leta 2012 se je operativni proračun, ki ga vlada namenja poklicnim šolam, zmanjšal za 52 %. V istem obdobju se je populacija dijakov povečala za 130 %. Razpoložljivo javno financiranje zato ni zadostovalo, da bi šole vzdrževale svoje zgradbe in opremo ter nakupile potrebno potrošno blago.

Pregled letnega poročila GD DEVCO o dejavnostih

Sodišče meni, da je to, da v letnem poročilu GD DEVCO o dejavnostih za leto 2019 ni pridržkov, neutemeljeno in delno izhaja iz omejitev študije o stopnji preostale napake.

Poleg tega je Komisija prvič uporabila pravilo, ki določa, da pridržek ni potreben, če bi posamezno področje porabe, ki bi ga pokrival, zajemalo manj kot 5 % vseh plačil, njegov finančni učinek pa bi bil manj kot 5 milijonov EUR. Zato pridržki niso več izraženi na nekaterih področjih, na katerih so v predhodnih letih bili, čeprav zadevno tveganje ostaja.

Kaj Sodišče priporoča

Sodišče priporoča, naj Komisija:

  • dodatno izboljša metodologijo in priročnik za študijo o stopnji preostale napake, da bi obravnavala zadeve, ki jih je Sodišče opredelilo v poročilu, zato da bi bila stopnja napake, o kateri se poroča v študiji, bolj zanesljiva,
  • izreče pridržke za vsa področja, za katere je bila ugotovljena visoka stopnja tveganja, ne glede na njihov delež skupnih odhodkov in finančne posledice.

Želite izvedeti več? Vse informacije o reviziji evropskih razvojnih skladov, ki jo je opravilo Sodišče, so v letnem poročilu o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada, za leto 2019.

Ozadje

Evropsko računsko sodišče in njegovo delo

Evropsko računsko sodišče je neodvisni zunanji revizor Evropske unije. Sedež ima v Luxembourgu, zaposluje pa približno 900 strokovnih in administrativno-tehničnih uslužbencev vseh narodnosti EU.

Poslanstvo Sodišča je prispevati k izboljševanju uprave in finančnega poslovodenja EU, spodbujati odgovornost in preglednost ter delovati kot neodvisni varuh finančnih interesov državljanov EU.

Revizijska poročila in mnenja Sodišča so bistven člen v verigi odgovornosti v EU. Z njimi se zahteva odgovornost od tistih, ki so pristojni za izvajanje politik in programov EU: Komisije, drugih institucij in organov EU ter upravnih organov v državah članicah.

Sodišče opozarja na tveganja, daje zagotovila, prikazuje pomanjkljivosti in dobre prakse ter snovalcem politike in zakonodajalcem EU ponuja usmeritve za izboljšanje upravljanja politik in programov EU. S svojim delom zagotavlja, da evropski državljani vedo, kako se porablja njihov denar.

Izdelki Sodišča

Sodišče pripravlja:

  • letna poročila, ki večinoma vsebujejo rezultate revizijskega dela za revizije računovodskih izkazov in skladnosti za proračun Evropske unije in evropske razvojne sklade, pa tudi vidikov upravljanja proračuna in smotrnosti poslovanja,
  • posebna poročila, v katerih so predstavljeni rezultati izbranih revizij posameznih politik ali področij porabe ali proračunskih ali upravljavskih zadev,
  • specifična letna poročila za agencije, decentralizirane organe in skupna podjetja EU,
  • mnenja o novi ali posodobljeni zakonodaji, ki pomembno vpliva na finančno poslovodenje, ki so pripravljena na zahtevo drugih institucij ali na pobudo Sodišča,
  • preglede, ki zagotavljajo opis politik, sistemov, instrumentov ali bolj osredotočenih tem ali informacije o njih.

Sodišče v napovednikih revizij predstavlja tudi informacije o ozadju prihodnjih ali potekajočih revizijskih nalog.

Na kratko o revizijskem pristopu za izjavo o zanesljivosti

Mnenja v izjavi Sodišča o zanesljivosti temeljijo na objektivnih dokazih, pridobljenih z revizijskim preizkušanjem v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja.

Kot je navedeno v strategiji za obdobje 2018–2020, Sodišče želi oceniti možnosti za uporabo informacij o zakonitosti in pravilnosti, ki jih predložijo revidiranci, kar pomeni, da namerava Sodišče v prihodnosti svoje revizijsko mnenje, kadar bo to mogoče, pripraviti na podlagi izjave (poslovodstva) Komisije. Toda naletelo je na težave, na primer v zvezi z razpoložljivostjo pravočasnih in zanesljivih informacij, ki trenutno ovirajo njegov napredek.

Zanesljivost zaključnega računa

Ali so informacije v zaključnem računu EU popolne in točne?

Generalni direktorati Komisije vsako leto opravijo na stotisoče knjižb, v katerih so zajete informacije iz številnih različnih virov (tudi iz držav članic). Sodišče preverja, ali računovodski procesi potekajo pravilno in ali so tako dobljeni računovodski podatki v računovodskih izkazih EU popolni ter pravilno evidentirani in predstavljeni. Za revidiranje zanesljivosti zaključnega računa Sodišče od svojega prvega mnenja, izdanega leta 1994, uporablja pristop potrjevanja.

  • Sodišče oceni računovodski sistem, da se prepriča, da je ta sistem dobra osnova za pripravo zanesljivih podatkov.
  • Oceni ključne računovodske postopke, da se prepriča, da pravilno delujejo.
  • Izvede analitične preglede računovodskih podatkov, da se prepriča o njihovi usklajeni predstavitvi in smiselnosti.
  • Neposredno kontrolira vzorec knjižb, da se prepriča, da z njimi povezane transakcije obstajajo in so točno evidentirane.
  • Kontrolira računovodske izkaze, da se prepriča, da pošteno predstavljajo finančno stanje.

Pravilnost transakcij

Ali so transakcije, povezane z zaključnim računom EU, ki se nanašajo na prihodke in plačila, ki so bila pripoznana kot stroški, skladne s pravili?

Iz proračuna EU se upravičencem v EU in drugje po svetu izvršujejo milijoni plačil. Večino te porabe upravljajo države članice. Sodišče za pridobitev potrebnih dokazov oceni sisteme za vodenje in kontrolo prihodkov in plačil, ki so bila pripoznana kot stroški (tj. končnih plačil in obračuna predujmov), ter preuči vzorec transakcij.

Kadar so izpolnjeni pogoji ustreznih mednarodnih standardov revidiranja, Sodišče pregleda in ponovno izvede preglede in kontrole, ki so jih opravili tisti, ki so odgovorni za izvrševanje proračuna EU. V celoti upošteva vse popravljalne ukrepe, izvedene na podlagi teh kontrol.

  • Sodišče oceni sisteme za prihodke in odhodke, da bi določilo njihovo uspešnost pri preverjanju pravilnosti transakcij.
  • Sodišče vzame statistične vzorce transakcij, da dobi osnovo za podrobno preizkušanje, ki ga opravijo revizorji Sodišča. Podrobno preuči transakcije iz vzorcev, tudi v prostorih končnih prejemnikov sredstev (npr. kmetov, raziskovalnih inštitutov, družb, ki na podlagi javnega naročila izvajajo gradnje ali storitve), da pridobi dokaze o tem, da s tem povezani dogodek obstaja, je pravilno evidentiran in skladen s pravili za izvrševanje plačil.
  • Napake analizira in razvrsti na količinsko opredeljive in količinsko neopredeljive. Transakcije vsebujejo količinsko opredeljive napake, če na podlagi pravil plačilo ne bi smelo biti odobreno. Sodišče količinsko opredeljive napake ekstrapolira, da dobi ocenjeno stopnjo napake, in sicer za splošni proračun EU in za vsako posamezno področje, za katero naredi oceno.
  • Kot prag pomembnosti za svoja mnenja uporablja stopnjo v višini 2 %. Upošteva tudi druge ustrezne informacije, kot so letna poročila o dejavnostih in poročila drugih zunanjih revizorjev.
  • Če ugotovi, da je stopnja napake v revidiranih transakcijah pomembna, mora ugotoviti, ali je napaka vseobsegajoča. Vseobsegajoča je lahko po mnenju Sodišča iz različnih razlogov, tudi kadar jo odkrije v znatnem deležu revidirane populacije. V tem primeru je to podlaga za negativno mnenje. Sodišče od leta 2016 opredeljuje področja proračuna EU z nizkim in tista z visokim tveganjem. Kadar so v odhodkih z visokim tveganjem pomembne napake, ki predstavljajo bistven del revidirane populacije, Sodišče meni, da je napaka vseobsegajoča, zato da negativno mnenje.
  • O vseh ugotovitvah razpravlja z organi v državah članicah in Komisijo, da potrdi točnost podatkov.

Vsi izdelki Sodišča so objavljeni na njegovem spletišču: http://www.eca.europa.eu. Več informacij o revizijskem procesu za pripravo izjave o zanesljivosti je v Prilogi 1.1 – Revizijski pristop in metodologija – k Poglavju 1 letnega poročila Sodišča za leto 2019.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
L-1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020

PDF ISBN 978-92-847-5288-1 doi:10.2865/572501 QJ-02-20-696-SL-N
HTML ISBN 978-92-847-5267-6 doi:10.2865/799815 QJ-02-20-696-SL-Q

AVTORSKE PRAVICE

© Evropska unija, 2020.

Politika Evropskega računskega sodišča (Sodišča) glede ponovne uporabe se izvaja s sklepom Decision of the European Court of Auditors No 6-2019 o politiki odprtih podatkov in ponovni uporabi dokumentov.

Če ni drugače navedeno (npr. v posameznih obvestilih o avtorskih pravicah), so vsebine Sodišča, ki so v lasti EU, pod licenco Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0) To pomeni, da je ponovna uporaba dovoljena, če se ustrezno navede vir in označijo spremembe. Oseba, ki dokumente ponovno uporabi, ne sme potvoriti njihovega prvotnega pomena ali sporočila. Sodišče ni odgovorno za morebitne posledice ponovne uporabe.

Ponovna uporaba naslednjih slik je dovoljena ob navedbi imetnika avtorskih pravic, vira in imena fotografa/arhitekta (če je znano):

str. *: © Evropska unija, 2020, Evropsko računsko sodišče,

str. *: © Evropska unija, 2013, Evropsko računsko sodišče. Arhitekti: Paul Noël (stavba K1 leta 1988) in Jim Clemes (stavba K2 leta 2004 in stavba K3 leta 2013),

str. *: © Evropska unija, 2018, Evropski parlament/Mathieu Cugnot,

str. * (levo): © Evropska unija, 2015/Angelos Tzortzinis,

str. * (desno): © Evropska unija, 2011/Philippe Terasse,

str. *: © Evropska unija, 2020/Etienne Ansotte,

str. *: © Evropska unija, 2019, Evropsko računsko sodišče,

str. *: © Evropska unija, 2020, Evropsko računsko sodišče,


Če so na gradivu prikazane določljive fizične osebe, npr. na fotografijah uslužbencev Sodišča, ali če gradivo vsebuje dela tretjih strani, je treba pridobiti dodatne pravice. Kadar je pridobljeno dovoljenje, to razveljavi zgoraj omenjeno splošno dovoljenje, zato morajo biti v njem jasno navedene omejitve glede uporabe.

Za uporabo in prikazovanje vsebin, katerih lastnica ni EU, je morda treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic:

str. *: © Shutterstock/Rawpixel.com,

str. *: © Shutterstock/Nopphon_1987,

str. * (zgoraj levo): © Shutterstock/Pressmaster,

str. * (zgoraj desno): © Shutterstock/geniusksy,

str. * (spodaj): © Shutterstock/MONOPOLY919,

str. * (levo): © Shutterstock/Jaggat Rashidi,

str. * (desno): © Shutterstock/Pagina,

str. * (levo): © Shutterstock/MMCez,

str. * (desno): © Shutterstock/Ekaterina Kondratova,

str. * (levo): © Shutterstock/stockphoto mania,

str. * (desno): © Shutterstock/Riccardo Mayer.


Programska oprema ali dokumenti, za katere veljajo pravice industrijske lastnine, kot so patenti, blagovne znamke, registrirani modeli, logotipi in imena, niso vključeni v politiko Sodišča glede ponovne uporabe in vam niso dani na voljo v okviru licence.

Na spletiščih institucij Evropske unije znotraj domene europa.eu so povezave do spletišč tretjih oseb. Ker Sodišče na ta spletišča ne more vplivati, vas poziva, da preberete njihove dokumente o politiki glede varstva osebnih podatkov in avtorskih pravic.

Uporaba logotipa Evropskega računskega sodišča

Logotip Sodišča se ne sme uporabiti brez njegove predhodne privolitve.

Stik z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

  • s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
  • s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
  • po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Iskanje informacij o EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://op.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1952 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.