02018R0848 — SL — 25.03.2025 — 005.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) 2018/848 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2018 (UL L 150 14.6.2018, str. 1) |
spremenjena z:
popravljena z:
UREDBA (EU) 2018/848 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 30. maja 2018
o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba vzpostavlja načela ekološke pridelave in določa pravila, ki veljajo za tako pridelavo, pripadajoče certificiranje in uporabo navedb pri označevanju in oglaševanju, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, ter pravila, ki veljajo za nadzor, vzpostavljen poleg tistega iz Uredbe (EU) 2017/625.
Člen 2
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za naslednje proizvode, ki izhajajo iz kmetijstva, vključno z akvakulturo in čebelarstvom, kot so našteti v Prilogi I k PDEU, in za proizvode, ki izhajajo iz takšnih proizvodov, kadar so ti proizvodi pridelani, pripravljeni, označeni, distribuirani, dani v promet ali uvoženi v Unijo ali izvoženi iz nje, ali so za to predvideni:
živi ali nepredelani kmetijski proizvodi, vključno s semeni in drugim rastlinskim razmnoževalnim materialom;
predelani kmetijski proizvodi, namenjeni za hrano;
krma.
Ta uredba se uporablja tudi za nekatere druge proizvode, tesno povezane s kmetijstvom, ki so našteti v Prilogi I k tej uredbi, kadar so pridelani, pripravljeni, označeni, distribuirani, dani v promet, uvoženi v Unijo ali izvoženi iz nje, ali so za to predvideni.
Države članice lahko uporabljajo nacionalna pravila ali, če teh pravil ni, zasebne standarde glede pridelave, označevanja in nadzora proizvodov iz dejavnosti priprave hrane v obratih javne prehrane. Logotip ekološke pridelave Evropske unije se pri označevanju, predstavitvi ali oglaševanju teh proizvodov ali za oglaševanje obrata javne prehrane ne uporablja.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„ekološka pridelava“ pomeni uporabo – tudi v obdobju preusmeritve iz člena 10 – metod pridelave, ki so skladne so to uredbo, na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije;
„ekološki proizvod“ pomeni proizvod, ki izvira iz ekološke pridelave, in ni proizvod, pridelan v obdobju preusmeritve iz člena 10. Proizvodi iz lova ali ribolova divjih živali se ne štejejo za ekološke proizvode;
„surovina kmetijskega izvora“ pomeni kmetijski proizvod, ki ni bil izpostavljen postopkom ohranjanja obstojnosti ali predelave;
„preventivni ukrepi“ pomeni ukrepe, ki jih izvajalci dejavnosti na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije sprejmejo za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kakovosti tal, ukrepe za preprečevanje in zatiranje škodljivih organizmov in bolezni ter ukrepe, ki jih sprejmejo za preprečevanje negativnih vplivov na okolje ter zdravje živali in rastlin;
„previdnostni ukrepi“ pomeni ukrepe, ki jih izvajalci dejavnosti sprejmejo na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije, da se prepreči kontaminacija s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s to uredbo, ter da se prepreči mešanje ekoloških proizvodov z neekološkimi proizvodi;
„preusmeritev“ pomeni prehod z neekološke na ekološko pridelavo v določenem obdobju, v katerem se uporabljajo določbe te uredbe o ekološki pridelavi;
„proizvod iz preusmeritve“ pomeni proizvod, ki je pridelan v obdobju preusmeritve iz člena 10;
„gospodarstvo“ pomeni vse pridelovalne enote, ki jih vodi en upravnik, za pridelavo živih ali nepredelanih kmetijskih proizvodov iz točke (a) člena 2(1), vključno s proizvodi, ki izhajajo iz akvakulture in čebelarstva, ali proizvodov s seznama iz Priloge I, razen eteričnih olj in kvasa;
„pridelovalna enota“ pomeni vse imetje gospodarstva, kot so prostori za primarno pridelavo, zemljišča, pašniki, površine na prostem, zgradbe za živino ali posamezni deli teh zgradb, čebelnjaki, ribniki, zaprti sistemi in območja za alge ali živali iz akvakulture, enote gojenja, koncesije za obalo ali morsko dno in prostori za skladiščenje kmetijskih rastlin, proizvodov iz kmetijskih rastlin, proizvodov iz alg, živalskih proizvodov, surovin in vseh drugih zadevnih kmetijskih surovin, ki se upravljajo, kot je opisano v točki 10, točki 11 ali točki 12;
„ekološka pridelovalna enota“ pomeni, razen v obdobju preusmeritve iz člena 10, pridelovalno enoto, ki se upravlja v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo;
„pridelovalna enota za proizvode iz preusmeritve“ pomeni, v obdobju preusmeritve iz člena 10, pridelovalno enoto, ki se upravlja v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo; sestavljena je lahko iz zemljišč ali drugih oblik imetja, za katere se obdobje preusmeritve iz člena 10 začne ob različnih trenutkih;
„neekološka pridelovalna enota“ pomeni pridelovalno enoto, ki se ne upravlja v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo;
„izvajalec dejavnosti“ pomeni fizično ali pravno osebo, odgovorno za zagotavljanje skladnosti s to uredbo na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije, ki so pod nadzorom te osebe;
„kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, ne glede na pravni status, ki ga ima takšna skupina in njeni člani na podlagi nacionalnega prava;
„kmetijska površina“ pomeni kmetijsko površino, kot je opredeljena v točki (e) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;
„rastline“ pomeni rastline, kot so opredeljene v točki 5 člena 3 Uredbe (ES) št. 1107/2009;
„rastlinski razmnoževalni material“ pomeni rastline in vse dele rastlin, vključno s semeni, na kateri koli stopnji rasti, iz katerih lahko zrase cela rastlina in ki so temu namenjeni;
„ekološki heterogeni material“ pomeni skupino rastlin znotraj ene botanične razvrstitve najnižjega znanega ranga, ki:
kaže skupne fenotipske značilnosti;
ga istočasno zaznamuje visoka stopnja genske in fenotipske raznovrstnosti med posameznimi razmnoževalnimi enotami, zato to skupino rastlin predstavlja material kot celota in ne malo število enot;
ni sorta v smislu člena 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 ( 2 );
ni mešanica sort; in
je bil pridelan v skladu s to uredbo;
„ekološka sorta, primerna za ekološko pridelavo“ pomeni sorto, kot je opredeljena v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 2100/94, ki:
jo zaznamuje visoka stopnja genske in fenotipske raznovrstnosti med posameznimi razmnoževalnimi enotami in
je rezultat ekološkega razmnoževanja iz točke 1.8.4 dela I Priloge II k tej uredbi;
„matična rastlina“ pomeni znano rastlino, ki se ji vzame rastlinski razmnoževalni material za razmnoževanje novih rastlin;
„generacija“ pomeni skupino rastlin, ki predstavljajo en sam korak v rodovni liniji rastlin;
„pridelava rastlin“ pomeni pridelavo kmetijskih rastlinskih proizvodov, vključno z nabiranjem divjih rastlinskih proizvodov za komercialne namene;
„rastlinski proizvodi“ pomeni rastlinske proizvode, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Uredbe (ES) št. 1107/2009;
„škodljivi organizmi“ pomeni škodljive organizme, kot so opredeljeni v členu 1(1) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );
„biodinamični pripravki“ pomeni mešanice s tradicionalno uporabo v biodinamičnem kmetovanju;
„fitofarmacevtska sredstva“ pomeni proizvode, kot so opredeljeni v členu 2 Uredbe (ES) št. 1107/2009;
„živinoreja“ pomeni vzrejo domačih ali udomačenih kopenskih živali, vključno z žuželkami;
„veranda“ pomeni dodaten, pokrit, neizoliran zunanji del zgradbe, namenjen perutnini, katerega najdaljša stran je običajno opremljena z žičnato ograjo ali mrežo ter ima zunanjo klimo, naravno in, kjer je to potrebno, umetno razsvetljavo ter nastlana tla;
„mlade kokoši“ pomeni mlade živali vrste Gallus gallus, stare manj kot 18 tednov;
„kokoši nesnice“ pomeni živali vrste Gallus gallus, ki so namenjene nesenju jajc za prehrano in so stare najmanj 18 tednov;
„uporabna površina“ pomeni uporabno površino, kot je opredeljena v točki (d) člena 2(2) Direktive Sveta 1999/74/ES ( 4 );
„akvakultura“ pomeni ribogojstvo, kot je opredeljeno v točki 25 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );
„proizvodi iz akvakulture“ pomeni proizvode iz ribogojstva, kot so opredeljeni v točki 34 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
„akvakulturni objekt z zaprtim sistemom ponovnega kroženja“ pomeni objekt na kopnem ali na plovilu, v katerem akvakultura poteka v zaprtem okolju ter vključuje ponovno kroženje vode in je odvisen od stalnega zunanjega vira energije, ki stabilizira okolje za živali iz akvakulture;
„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, kot so veter, sončna energija, geotermalna energija, energija valov, energija plimovanja, hidroenergija, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplini;
„drstišče“ pomeni prostor za razmnoževanje, valjenje in gojenje v zgodnjih življenjskih fazah živali iz akvakulture, zlasti pravih rib in lupinarjev;
„gojišče“ pomeni prostor, v katerem se uporablja vmesni sistem akvakulture, in sicer med fazama drstenja in odraslosti. Faza gojenja se konča v prvi tretjini ciklusa gojenja, razen pri vrstah, ki gredo skozi proces prilagoditve na slano vodo (salmonidi);
„onesnaževanje vode“ pomeni onesnaževanje, kot je opredeljeno v točki 33 člena 2 Direktive 2000/60/ES in točki 8 člena 3 Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ), v vodah, v katerih se uporablja vsaka od obeh direktiv;
„polikultura“ pomeni gojenje, v akvakulturi, dveh ali več vrst navadno različnih prehranjevalnih ravni v isti kulturni enoti;
„ciklus gojenja“ pomeni življenjsko dobo živali iz akvakulture ali alg od najzgodnejše življenjske faze (v primeru živali iz akvakulture oplojene ikre) do odlova ali nabiranja;
„lokalno gojene vrste“ pomeni vrste iz akvakulture, ki niso niti tuje niti lokalno neprisotne vrste v smislu točke 6 oziroma 7 člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 708/2007 ( 7 ), pa tudi vrste, uvrščene na seznam v Prilogi IV k navedeni uredbi;
„veterinarsko zdravljenje“ pomeni vsa kurativna ali preventivna zdravljenja specifične bolezni;
„zdravilo za uporabo v veterinarski medicini“ pomeni zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, kot je opredeljeno v točki 2 člena 1 Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 );
„priprava“ pomeni postopke ohranjanja ali predelave ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve ali vsako drugo operacijo na nepredelanem proizvodu, ki ne spremeni izhodiščnega proizvoda, kot so zakol, razkosavanje, čiščenje ali mletje ter pakiranje, označevanje ali spremembe označevanja v zvezi z ekološko pridelavo;
„hrana“ pomeni hrano, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 );
„krma“ pomeni krmo, kot je opredeljena v točki 4 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;
„posamična krmila“ pomeni posamična krmila, kot so opredeljena v točki (g) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 );
„dajanje v promet“ pomeni dajanje v promet, kot je opredeljeno v točki 8 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;
„sledljivost“ pomeni zmožnost sledenja in spremljanja hrane, krme ali katerega koli proizvoda iz člena 2(1) in vsake snovi, namenjene uporabi v hrani, krmi ali katerem koli proizvodu iz člena 2(1) ali za katero se pričakuje, da bo tako uporabljena, na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije;
„stopnje pridelave, priprave in distribucije“ pomeni katero koli stopnjo od primarne pridelave ekološkega proizvoda do njegovega skladiščenja, predelave, prevoza in prodaje ali dobave končnemu potrošniku, ter po potrebi vključuje označevanje, oglaševanje, uvoz, izvoz in dejavnosti podizvajanja;
„sestavina“ pomeni sestavino, kot je opredeljena v točki (f) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011, ali v primeru proizvodov, razen hrane, vsako sestavino ali proizvod, ki se uporablja pri proizvodnji ali pripravi proizvodov in ki je v končnem proizvodu še vedno prisoten, tudi v spremenjeni obliki;
„označevanje“ pomeni besedilo, navedbe, blagovne znamke, tržno ime, slike ali simbole, ki se nanašajo na proizvod in se pojavijo na embalažah, dokumentih, obvestilih, označbah, obročih ali manšetah, ki spremljajo zadevni proizvod ali se sklicujejo nanj;;
„oglaševanje“ pomeni vsako predstavitev proizvodov javnosti na kakršen koli drug način kot z označbo, katere namen je vplivati na odnos, mnenje in vedenje ali jih oblikovati ali za katero je verjetno, da bo vplivala nanje in jih oblikovala, da bi se tako neposredno ali posredno spodbudila prodaja proizvodov;
„pristojni organi“ pomeni pristojne organe, kot so opredeljeni v točki 3 člena 3 Uredbe (EU) 2017/625;
„nadzorni organ“ pomeni nadzorni organ za ekološko pridelavo, kot je opredeljen v točki 4 člena 3 Uredbe (EU) 2017/625, ali organ, ki ga Komisija ali tretja država, ki jo prizna Komisija, prizna za izvajanje nadzora v tretjih državah v zvezi z uvozom ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve v Unijo;
„izvajalec nadzora“ pomeni pooblaščeno telo, kot je opredeljeno v točki 5 člena 3 Uredbe (EU) 2017/625, ali izvajalca, ki ga Komisija ali tretja država, ki jo priznava Komisija, prizna za izvajanje nadzora v tretjih državah v zvezi z uvozom ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve v Unijo;
„neskladje“ pomeni neskladje s to uredbo ali neskladje z delegiranimi ali izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;
„gensko spremenjeni organizem“ ali „GSO“ pomeni gensko spremenjeni organizem, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ) in ki ni pridobljen s tehnikami genskega spreminjanja iz Priloge I.B k navedeni direktivi;
„pridelano iz GSO“ pomeni delno ali v celoti pridobljeno iz GSO, vendar ne vsebuje GSO in iz njih ni sestavljeno;
„pridelano z GSO“ pomeni pridobljeno z uporabo GSO kot zadnjim živim organizmom v postopku pridelave, vendar ne vsebuje GSO in iz njih ni sestavljeno;
„aditiv za živilo“ pomeni aditiv za živilo, kot je opredeljen v točki (a) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 );
„krmni dodatki“ pomeni krmne dodatke, kot so opredeljeni v točki (a) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 );
„namensko proizveden nanomaterial“ pomeni namensko proizveden nanomaterial, kot je opredeljen v točki (f) člena 3(2) Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 );
„enakovrednost“ pomeni doseganje enakih ciljev in izpolnjevanje enakih načel z uporabo pravil, ki zagotavljajo enako raven zagotavljanja skladnosti;
„pomožno tehnološko sredstvo“ pomeni pomožno tehnološko sredstvo, kot je opredeljeno v točki (b) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1333/2008 za hrano in v točki (h) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 za krmo;
„encim za živilo“ pomeni encim za živilo, kot je opredeljen v točki (a) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 );
„ionizirajoče sevanje“ pomeni ionizirajoče sevanje, kot je opredeljeno v točki 46 člena 4 Direktive Sveta 2013/59/Euratom ( 16 );
„predpakirano živilo“ pomeni predpakirano živilo, kot je opredeljeno v točki (e) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011;
„objekt za rejo perutnine“ pomeni nepremično ali premično poslopje za jate perutnine, ki vključuje vse površine, pokrite s strehami, vključno z verando; poslopje je lahko razdeljeno na posamezne enote, pri čemer je v vsaki nameščena ena jata;
„gojenje kmetijskih rastlin v zemlji“ pomeni pridelavo v živi prsti ali v zemlji, mešani ali pognojeni z materiali in proizvodi, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v stiku s podtaljem in kamninsko podlago;
„nepredelani proizvodi“ pomeni nepredelane proizvode, kot so opredeljeni v točki (n) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ), ne glede na dejavnosti pakiranja ali označevanja;
„predelani proizvodi“ pomeni predelane proizvode, kot so opredeljeni v točki (o) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, ne glede na dejavnosti pakiranja ali označevanja;
„predelava“ pomeni predelavo, kot je opredeljena v točki (m) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, kar vključuje uporabo snovi iz členov 24 in 25 te uredbe, ne vključuje pa dejavnosti pakiranja ali označevanja;
„neoporečnost ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve“ pomeni dejstvo, da proizvod ne kaže neskladja, ki:
vpliva na značilnosti ekološkega proizvoda ali proizvoda iz preusmeritve na kateri koli stopnji pridelave, priprave in distribucije ali
je ponavljajoče se ali namerno;
„ograda“ pomeni ograjen prostor, ki vsebuje del, ki živalim nudi zaščito pred slabimi vremenskimi razmerami.
POGLAVJE II
CILJI IN NAČELA EKOLOŠKE PRIDELAVE
Člen 4
Cilji
Ekološka pridelava sledi naslednjim splošnim ciljem:
prispeva k varstvu okolja in podnebja;
vzdržuje dolgoročno rodovitnost zemlje;
prispeva k visoki ravni biotske raznovrstnosti;
znatno prispeva k nestrupenosti okolja;
prispeva k visokim standardom dobrobiti živali in zlasti zadovoljuje vedenjske potrebe živali, značilne za posamezno vrsto;
spodbuja kratke dobavne verige in lokalno pridelavo na različnih ozemljih Unije;
spodbuja ohranjanje redkih in avtohtonih pasem, ki jim grozi izumrtje;
prispeva k razvoju ponudbe rastlinskega genskega materiala, prilagojenega posebnim potrebam in ciljem ekološkega kmetijstva;
prispeva k visoki ravni biotske raznovrstnosti, zlasti z uporabo raznovrstnega rastlinskega genskega materiala, kot so ekološki heterogeni material in ekološke sorte, primerne za ekološko pridelavo;
spodbuja razvoj dejavnosti razmnoževanja ekoloških rastlin, da se dodatno spodbudi ugoden ekonomski razvoj ekološkega sektorja.
Člen 5
Splošna načela
Ekološka pridelava je sistem trajnostnega upravljanja, ki temelji na naslednjih splošnih načelih:
spoštovanje naravnih sistemov in ciklov ter ohranjanje in izboljševanje stanja tal, vode in zraka, zdravja rastlin in živali ter ravnovesja med njimi;
ohranjanje elementov naravne krajine, kot so znamenitosti naravne dediščine;
odgovorna raba virov energije in naravnih virov, na primer vode, tal, organskih snovi in zraka;
pridelava širokega spektra visokokakovostne hrane in drugih kmetijskih proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki ustrezajo povpraševanju potrošnikov po blagu, proizvedenem po postopkih, ki ne škodujejo okolju, zdravju ljudi in rastlin ali zdravju in dobrobiti živali;
zagotavljanje neoporečnosti ekološke pridelave na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije hrane in krme;
ustrezna zasnova in upravljanje bioloških postopkov, osnovanih na ekoloških sistemih, ki uporabljajo naravne vire iz teh sistemov upravljanja in uporabljajo metode, ki:
uporabljajo žive organizme in mehanske metode pridelave;
pomenijo gojenje kmetijskih rastlin v zemlji in živinorejo na zemlji ali akvakulturo, ki je v skladu z načelom trajnostnega izkoriščanja vodnih virov;
izključujejo uporabo GSO, proizvodov, pridelanih iz GSO, in proizvodov, pridelanih z GSO, razen zdravil za uporabo v veterinarski medicini;
temeljijo na oceni tveganja ter po potrebi uporabi previdnostnih in preventivnih ukrepov;
omejevanje uporabe zunanjih surovin; kadar so potrebne zunanje surovine, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva, ali ustrezni načini upravljanja in metode iz točke (f) ne obstajajo, so te zunanje surovine omejene na:
surovine iz ekološke pridelave: v primeru rastlinskega razmnoževalnega materiala se prednost da sortam, ki so izbrane zaradi svoje sposobnosti, da izpolnjujejo posebne potrebe in cilje ekološkega kmetijstva;
naravne ali naravno pridobljene snovi;
slabo topna mineralna gnojila;
prilagajanje postopka pridelave, kjer je potrebno in v okviru te uredbe, da se upoštevajo zdravstveno stanje, regionalne razlike v ekološkem ravnovesju, podnebne in lokalne razmere, stopnja razvoja in specifične vzrejne prakse;
izključitev – iz celotne ekološke prehranske verige – kloniranja živali, vzreje živali z umetno izzvano poliploidnostjo in ionizirajočega sevanja;
skrb za visoko raven dobrobiti živali in upoštevanje potreb, značilnih za posamezno vrsto živali.
Člen 6
Posebna načela, ki veljajo za kmetijske dejavnosti in akvakulturo
Ekološka pridelava v okviru kmetijskih dejavnosti in akvakulture temelji zlasti na naslednjih posebnih načelih:
ohranjanje in izboljšanje življenja v tleh in naravne rodovitnosti tal, stabilnosti tal, zadrževanja vode in biotske raznovrstnosti tal, preprečevanje in odpravljanje izgube organskih snovi iz tal, zbijanja in erozije tal ter hranjenje rastlin primarno prek ekosistema tal;
čim večje omejevanje uporabe neobnovljivih virov in zunanjih surovin;
recikliranje odpadkov in stranskih proizvodov rastlinskega in živalskega izvora kot surovino pri pridelavi rastlin in živinoreji;
ohranjanje zdravja rastlin s preventivnimi ukrepi, zlasti z izborom ustreznih vrst, sort ali heterogenega materiala, odpornih na škodljive organizme in bolezni, z ustreznim kolobarjenjem, mehanskimi in fizičnimi metodami ter zaščito naravnih sovražnikov škodljivih organizmov;
uporaba semen in živali z visoko stopnjo genske raznovrstnosti, odpornosti proti boleznim in dolgoživosti;
izbira rastlinskih sort, pri kateri se upoštevajo posebnosti specifičnih sistemov ekološke pridelave, s poudarkom na agronomski učinkovitosti, odpornosti proti boleznim, prilagoditvi na različne lokalne talne in podnebne razmere ter spoštovanju naravnih omejitev križanja;
uporaba ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, kot je rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala in iz ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo;
pridelava ekoloških sort z naravno sposobnostjo razmnoževanja ter poudarek na križanju v okviru naravnih omejitev križanja;
brez poseganja v člen 14 Uredbe (ES) št. 2100/94 in nacionalne žlahtniteljske pravice, podeljene na podlagi nacionalnega prava držav članic, možnost, da kmetje uporabljajo rastlinski razmnoževalni material, pridobljen na lastnih kmetijah, da bi spodbujali genske vire, prilagojene posebnim pogojem ekološke pridelave;
izbira živalskih pasem, pri kateri se upoštevajo visoke stopnje genske raznovrstnosti, sposobnost živali, da se prilagodijo lokalnim razmeram, plemenska vrednost živali ter dolgoživost, vitalnost in odpornost živali proti boleznim ali zdravstvenim težavam;
ukvarjanje z živinorejo, ki je prilagojena lokaciji in poteka na zemlji;
uporaba vzrejnih praks, ki krepijo imunski sistem živali in naravno zaščito pred boleznimi, vključno z rednim gibanjem ter dostopom do površin na prostem in pašnikov;
krmljenje živine z ekološko krmo, ki je sestavljena iz sestavin kmetijskega izvora iz ekološke pridelave in naravnih snovi nekmetijskega izvora;
pridelava ekoloških proizvodov iz živinoreje, pridobljenih iz živali, ki so jih od rojstva ali izvalitve ves čas njihovega življenja redili na ekoloških gospodarstvih;
dolgoročno zdravje vodnega okolja in kakovost okoliških vodnih in kopenskih ekosistemov;
hranjenje vodnih organizmov s krmo, pridobljeno s trajnostnim izkoriščanjem ribolovnih virov v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013, ali z ekološko krmo, ki je sestavljena iz sestavin kmetijskega izvora iz ekološke pridelave, vključno z ekološko akvakulturo, in naravnimi snovmi nekmetijskega izvora;
preprečevanje vseh možnosti, da bi ekološka pridelava ogrožala vrste, ki so v ohranitvenem interesu.
Člen 7
Posebna načela, ki se uporabljajo za predelavo ekološke hrane
Pridelava predelane ekološke hrane temelji zlasti na naslednjih posebnih načelih:
pridelava ekološke hrane iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora;
omejevanje uporabe aditivov za živila, neekoloških sestavin s pretežno tehnološko in senzorično funkcijo ter mikrohranil in pomožnih tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in le, če je to tehnično nujno potrebno ali če služi določenim prehranskim namenom;
izključitev snovi in predelovalnih metod, ki bi lahko bile zavajajoče glede prave narave proizvoda;
skrbno predelovanje ekološke hrane, po možnosti z uporabo bioloških, mehanskih in fizičnih metod;
izključitev živil, ki vsebujejo namensko proizvedene nanomateriale ali so iz njih sestavljena.
Člen 8
Posebna načela, ki se uporabljajo za predelavo ekološke krme
Pridelava predelane ekološke krme temelji zlasti na naslednjih posebnih načelih:
pridelava ekološke krme iz ekoloških posamičnih krmil;
omejitev uporabe krmnih dodatkov in pomožnih tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in le, če je to tehnično in zootehnično nujno potrebno ali če služi določenim prehranskim namenom;
izključitev snovi in predelovalnih metod, ki bi lahko bile zavajajoče glede prave narave proizvoda;
skrbno predelovanje ekološke krme, po možnosti z uporabo bioloških, mehanskih in fizičnih metod.
POGLAVJE III
PRAVILA PRIDELAVE
Člen 9
Splošna pravila pridelave
V ekološki pridelavi se dovoli uporaba naslednjih proizvodov in snovi iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009, pod pogojem, da so odobreni v skladu z navedeno uredbo:
varovala, sinergisti in dodatki kot sestavine fitofarmacevtskih sredstev;
pomožna sredstva za mešanje s fitofarmacevtskimi sredstvi.
V ekološki pridelavi se dovoli uporaba proizvodov in snovi v druge namene, kot jih ureja ta uredba, pod pogojem, da je njihova uporaba skladna z načeli iz poglavja II.
Ne glede na odstavek 2 je lahko gospodarstvo razdeljeno na jasno in učinkovito ločene ekološke pridelovalne enote, pridelovalne enote za proizvode iz preusmeritve in neekološke pridelovalne enote, pod pogojem, da so v neekoloških pridelovalnih enotah:
kar zadeva živino, drugačne vrste živali;
kar zadeva rastline, drugačne sorte rastlin, ki se lahko med seboj zlahka razlikujejo.
Kar zadeva alge in živali iz akvakulture, gre lahko za iste vrste, pod pogojem, da so območja pridelave ali enote pridelave jasno in učinkovito ločene.
V teh primerih:
kmet uradno obvesti pristojni organ ali, kjer je ustrezno, nadzorni organ ali izvajalca nadzora o začetku spravila vsakega zadevnega proizvoda vsaj 48 ur vnaprej;
kmet po končanem spravilu pristojni organ ali, kjer je ustrezno, nadzorni organ ali izvajalca nadzora uradno obvesti o točni količini, spravljeni v zadevnih enotah, in ukrepih, ki jih je izvedel za ločevanje proizvodov;
načrt preusmeritve in ukrepe, ki se izvedejo za zagotavljanje učinkovitega in jasnega ločevanja, vsako leto potrdi pristojni organ ali, kjer je ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora po začetku izvajanja načrta preusmeritve.
Kadar se v primerih iz odstavkov 7, 8 in 9 vse pridelovalne enote gospodarstva ne upravljajo skladno s pravili ekološke pridelave, izvajalci dejavnosti:
poskrbijo, da so proizvodi, ki se uporabljajo v ekoloških pridelovalnih enotah in pridelovalnih enotah za proizvode iz preusmeritve, ločeni od proizvodov, ki se uporabljajo v neekoloških pridelovalnih enotah;
poskrbijo, da so proizvodi, pridelani v ekoloških pridelovalnih enotah, pridelovalnih enotah za proizvode iz preusmeritve in neekoloških pridelovalnih enotah, med seboj ločeni;
vodijo ustrezno evidenco, iz katere je razvidna učinkovita ločitev pridelovalnih enot in proizvodov.
Člen 10
Preusmeritev
Nobeno prejšnje obdobje se ne sme retroaktivno priznati kot del obdobja preusmeritve, razen kadar:
so se za zemljišča izvajalca dejavnosti uporabljali ukrepi, določeni v programu, ki se izvaja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, z namenom zagotoviti, da se na teh zemljiščih niso uporabljali nobeni proizvodi ali snovi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, ali
lahko izvajalec dejavnosti dokaže, da so zemljišča naravne ali kmetijske površine ter da v zadnjih treh letih niso bile obdelane s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi.
Kljub temu se lahko kot proizvodi iz preusmeritve tržijo naslednji proizvodi, pridelani v obdobju preusmeritve in v skladu z odstavkom 1:
rastlinski razmnoževalni material, pod pogojem, da je bilo spoštovano vsaj 12-mesečno obdobje preusmeritve;
živila rastlinskega izvora in krma rastlinskega izvora, pod pogojem, da proizvod vsebuje le eno kmetijsko rastlino in da je bilo pred spravilom spoštovano vsaj 12-mesečno obdobje preusmeritve.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 11
Prepoved uporabe GSO
Člen 12
Pravila pridelave rastlin
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54 za spremembo:
točk 1.3 in 1.4 dela I Priloge II, kar zadeva odstopanja;
točke 1.8.5 dela I Priloge II, kar zadeva uporabo rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve in neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala;
točke 1.9.5 dela I Priloge II, tako da doda nadaljnje določbe glede sporazumov med izvajalci dejavnosti kmetijskih gospodarstev ali da spremeni te dodane določbe;
točke 1.10.1 dela I Priloge II, tako da doda nadaljnje ukrepe za obvladovanje škodljivcev in plevela ali da spremeni te dodane ukrepe;
dela I Priloge II, tako da doda nadaljnja podrobna pravila in postopke gojenja za specifične rastline in rastlinske proizvode, vključno s pravili za vzkaljena semena, ali da spremeni ta dodana pravila.
Člen 13
Posebne določbe za trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala
Rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala iz odstavka 1 se lahko trži, potem ko dobavitelj odgovornim uradnim organom iz direktiv 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 98/56/ES, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES pošlje uradno dokumentacijo o ekološkem heterogenem materialu, ki vsebuje:
kontaktne podatke vložnika;
vrsto in poimenovanje ekološkega heterogenega materiala;
opis glavnih agronomskih in fenotipskih značilnosti, skupnih tej skupini rastlin, vključno z metodami žlahtnjenja, vsemi razpoložljivimi rezultati preskusov teh značilnosti, državo pridelave in uporabljenim starševskim materialom;
izjavo vložnika o resničnosti elementov iz točk (a), (b) in (c) ter
reprezentativni vzorec.
To uradno obvestilo se pošlje s priporočenim pismom s povratnico ali po kateri koli drugi komunikacijski poti, sprejemljivi za uradne organe, prav tako s povratnico.
Tri mesece po datumu na povratnici in pod pogojem, da niso bile zahtevane nobene dodatne informacije ali da dobavitelj ni prejel nobene uradne zavrnitve na podlagi nepopolnosti dokumentacije ali neskladja, kot je opredeljeno v členu 3(57), se šteje, da je odgovorni uradni organ potrdil uradno obvestilo in njegovo vsebino.
Odgovorni uradni organ lahko po izrecni ali implicitni potrditvi uradnega obvestila vpiše priglašeni ekološki heterogeni material na seznam. Ta vpis je za dobavitelja brezplačen.
Pristojni organi drugih držav članic in Komisija so obveščeni o vpisu ekološkega heterogenega materiala na seznam.
Ekološki heterogeni material izpolnjuje zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu z odstavkom 3.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54 za dopolnitev te uredbe, tako da določi pravila za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala določenega roda ali vrste glede:
opisa ekološkega heterogenega materiala, vključno z zadevnimi metodami razmnoževanja in pridelave ter uporabljenim starševskim materialom;
minimalnih zahtev glede kakovosti partij semen, vključno z identiteto, specifično čistostjo, stopnjami kalivosti in sanitarno kakovostjo;
označevanja in pakiranja;
informacij in vzorcev iz pridelave, ki jih morajo hraniti izvajalci poslovnih dejavnosti;
vzdrževanja ekološkega heterogenega materiala, kjer je to ustrezno.
Člen 14
Pravila živinoreje
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54 za spremembo:
točk 1.3.4.2, 1.3.4.4.2 in 1.3.4.4.3 dela II Priloge II, tako da zmanjša deleže, kar zadeva poreklo živali, ko je na trgu Unije ugotovljena zadostna razpoložljivost ekološko vzrejenih živali;
točke 1.6.6 dela II Priloge II, kar zadeva zgornjo mejo dušika, povezano s skupno gostoto živali;
točke 1.9.6.2(b) dela II Priloge II, kar zadeva hranjenje čebeljih družin;
točk 1.9.6.3(b) in (e) dela II Priloge II, kar zadeva sprejemljive postopke za dezinfekcijo čebelnjakov ter metode in postopke za boj proti pršici Varroa destructor;
dela II Priloge II, tako da doda podrobna pravila živinoreje za vrste, ki jih navedeni del 17. junija 2018 ne ureja, ali da spremeni ta dodana pravila, kar zadeva:
odstopanja glede porekla živali;
prehranjevanje;
namestitev in vzrejne prakse;
zdravstveno varstvo;
dobrobit živali.
Komisija po potrebi sprejme izvedbene akte v zvezi z delom II Priloge II, s katerimi določi pravila o:
najkrajšem obdobju, ki ga je treba upoštevati pri krmljenju živali, ki še sesajo, z materinim mlekom, iz točke 1.4.1(g);
gostoti živali in najmanjši velikosti zaprtih površin in površin na prostem, ki jih je treba upoštevati za določene vrste živine, da se zagotovi zadovoljevanje razvojnih, fizioloških in etoloških potreb živali v skladu s točkami 1.6.3, 1.6.4 in 1.7.2;
lastnostih in tehničnih zahtevah glede najmanjše velikosti zaprtih površin in površin na prostem;
lastnostih in tehničnih zahtevah glede zgradb in ograd za vse vrste živine, razen za čebele, da se zagotovi zadovoljevanje razvojnih, fizioloških in etoloških potreb živali v skladu s točko 1.7.2;
zahtevah za vegetacijo in lastnostih zaščitenih objektov in površin na prostem.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 15
Pravila pridelave za alge in živali iz akvakulture
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54 za spremembo:
točke 3.1.3.3 dela III Priloge II, kar zadeva krmo za mesojede živali iz akvakulture;
točke 3.1.3.4 dela III Priloge II, tako da doda nadaljnja posebna pravila glede krme za nekatere živali iz akvakulture ali da spremeni ta dodana pravila;
točke 3.1.4.2 dela III Priloge II, kar zadeva veterinarsko oskrbo živali iz akvakulture;
del III Priloge II, tako da doda nadaljnje podrobne pogoje za posamezne vrste za upravljanje plemenskih živali, vzrejo in gojenje nedoraslih živali ali da spremeni te dodane podrobne pogoje.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 16
Pravila pridelave za predelano hrano
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54 za spremembo:
točke 1.4 dela IV Priloge II, kar zadeva previdnostne ukrepe in preventivne ukrepe, ki jih sprejmejo izvajalci dejavnosti;
točke 2.2.2 dela IV Priloge II, kar zadeva vrsto in sestavo proizvodov in snovi, ki se smejo uporabljati v predelani hrani, ter pogoje za njihovo uporabo;
točke 2.2.4 dela IV Priloge II, kar zadeva izračun deleža sestavin kmetijskega izvora iz točk (a)(ii) in (b)(i) člena 30(5), vključno z aditivi za živila, odobrenimi na podlagi člena 24 za uporabo v ekološki pridelavi, ki se za namene tega izračuna štejejo kot sestavine kmetijskega izvora.
Ti delegirani akti ne vključujejo možnosti uporabe aromatičnih snovi ali aromatičnih pripravkov, ki niso niti naravni v smislu člena 16(2), (3) in (4) Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ) niti ekološki.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 17
Pravila pridelave za predelano krmo
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 18
Pravila proizvodnje vina
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54 za spremembo:
točke 3.2 dela VI Priloge II, tako da doda nadaljnje prepovedane enološke prakse, postopke in obdelavo ali da spremeni te dodane elemente;
točke 3.3 dela VI Priloge II.
Člen 19
Pravila pridelave za kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma
Člen 20
Neobstoj določenih pravil pridelave za posebne vrste živine in vrste živali iz akvakulture
Dokler niso sprejeti:
dodatna splošna pravila za druge vrste živine, razen vrst, ki jih ureja točka 1.9 dela II Priloge II, v skladu s točko (e) člena 14(2);
izvedbeni akti iz člena 14(3) za vrste živine ali
izvedbeni akti iz člena 15(3) za vrste ali skupine vrst živali iz akvakulture,
lahko država članica uporablja podrobna nacionalna pravila pridelave za posebne vrste ali skupino vrst živali glede elementov, ki bodo zajeti v ukrepih iz točk (a), (b) in (c), pod pogojem, da so ta nacionalna pravila v skladu s to uredbo in da ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja v promet proizvodov, ki niso bili pridelani na njenem ozemlju in ki so skladni s to uredbo.
Člen 21
Pravila pridelave za proizvode, ki ne spadajo v kategorije proizvodov iz členov 12 do 19
Ti delegirani akti temeljijo na ciljih in načelih ekološke pridelave, določenih v poglavju II, ter so skladni s splošnimi pravili pridelave, določenimi v členih 9, 10 in 11, ter veljavnimi podrobnimi pravili pridelave, določenimi za podobne proizvode v Prilogi II. V njih so zlasti določene zahteve o dovoljenih ali prepovedanih obdelavi, praksah in surovinah ali o obdobjih preusmeritve za zadevne proizvode.
Kadar podrobna pravila pridelave iz odstavka 1 niso določena:
kar zadeva proizvode iz odstavka 1, izvajalci dejavnosti delujejo skladno z načeli iz členov 5 in 6, smiselno z načeli iz člena 7 ter s splošnimi pravili pridelave iz členov 9 do 11;
lahko država članica za proizvode iz odstavka 1 uporablja podrobna nacionalna pravila pridelave, pod pogojem, da so ta pravila skladna s to uredbo in da ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja v promet proizvodov, ki niso bili pridelani na njenem ozemlju in so skladni s to uredbo.
Člen 22
Sprejetje pravil pridelave za izjemne primere
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54 za dopolnitev te uredbe, tako da določi:
merila za opredelitev, ali razmere štejejo kot katastrofalne in izvirajo iz „slabih vremenskih razmer“, „bolezni živali“, „okoljske nesreče“, „naravne nesreče“ ali „katastrofičnega dogodka“, kot so opredeljeni v točkah (h), (i), (j), (k) oziroma (l) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013, in vseh primerljivih razmer;
posebna pravila, vključno z morebitnimi odstopanji od te uredbe, kako naj države članice ravnajo v primeru takih katastrofalnih razmer, če se odločijo uporabiti ta člen, ter
posebna pravila za spremljanje in poročanje v takšnih primerih.
Za ta merila in pravila veljajo načela ekološke pridelave, določena v poglavju II.
Člen 23
Zbiranje, pakiranje, prevoz in skladiščenje
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54 za spremembo:
oddelka 2 Priloge III;
oddelkov 3, 4 in 6 Priloge III, tako da doda nadaljnja posebna pravila za prevoz in sprejem zadevnih proizvodov ali da spremeni ta dodana pravila.
Člen 24
Odobritev proizvodov in snovi, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi
Komisija lahko odobri določene proizvode in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in vse te odobrene proizvode in snovi uvrsti na omejevalne sezname za naslednje namene:
kot aktivne snovi za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih;
kot gnojila, sredstva za izboljšavo tal in hranilne snovi;
kot neekološka posamična krmila iz rastlin, alg, živali ali kvasa ali kot posamična krmila mikrobiološkega ali rudninskega izvora;
kot krmne dodatke in pomožna tehnološka sredstva;
kot sredstva za čiščenje in razkuževanje ribnikov, kletk, bazenov, kanalov, zgradb ali obratov za vzrejo živali;
kot sredstva za čiščenje in razkuževanje v zgradbah in obratih, ki se uporabljajo za pridelavo rastlin, vključno s skladiščenjem na kmetijskem gospodarstvu;
kot proizvode za čiščenje in razkuževanje v predelovalnih obratih in skladiščih.
Komisija lahko poleg proizvodov in snovi, odobrenih v skladu z odstavkom 1, določene proizvode in snovi odobri za uporabo v pridelavi predelane ekološke hrane in kvasa, ki se uporablja kot hrana ali krma, in vse te odobrene proizvode in snovi uvrsti na omejevalne sezname za naslednje namene:
kot aditive za živila in pomožna tehnološka sredstva;
kot neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki se uporabljajo pri pridelavi predelane ekološke hrane;
kot pomožna tehnološka sredstva za pridelavo kvasa in proizvodov iz kvasa.
Za odobritev proizvodov in snovi iz odstavka 1 za uporabo v ekološki pridelavi veljajo načela iz poglavja II in naslednja merila, ki se ovrednotijo kot celota:
so ključni za trajnostno pridelavo in za njihovo predvideno uporabo;
vsi zadevni proizvodi in snovi so rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega ali mineralnega izvora oziroma iz alg, razen kadar proizvodi ali snovi iz teh virov niso na voljo v zadostnih količinah ali niso dovolj kakovostni ali če alternative niso na voljo;
v primeru proizvodov iz točke (a) odstavka 1:
njihova uporaba je nujna za obvladanje škodljivega organizma, za katerega druge biološke, fizične ali razmnoževalne alternative, pridelovalne prakse ali druge učinkovite upravljavske prakse niso na voljo;
če taki proizvodi niso rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega ali mineralnega izvora oziroma iz alg in niso identični svoji naravni obliki, pogoji za njihovo uporabo izključujejo kakršen koli neposreden stik z užitnimi deli kmetijske rastline;
v primeru proizvodov iz točke (b) odstavka 1 je njihova uporaba nujna, da se tla naredijo rodovitna ali da se ohrani rodovitnost tal ali za zadovoljitev posebnih prehranskih potreb kmetijskih rastlin ali za specifične namene izboljšanja tal;
v primeru proizvodov iz točk (c) in (d) odstavka 1:
njihova uporaba je nujna za ohranitev zdravja, dobrobiti in vitalnosti živali ter prispeva k primerni prehrani, ki zadovolji fiziološke in vedenjske potrebe zadevne vrste, ali je njihova uporaba nujna za pridelavo ali ohranjanje obstojnosti krme, ker pridelava ali ohranjanje obstojnosti krme ni mogoče brez uporabe teh snovi;
krma mineralnega izvora, elementi v sledovih, vitamini ali provitamini so naravnega izvora, razen kadar proizvodi ali snovi iz teh virov niso na voljo v zadostnih količinah ali niso dovolj kakovostni ali če alternative niso na voljo;
uporaba neekološkega posamičnega krmila rastlinskega ali živalskega izvora je potrebna, ker posamično krmilo rastlinskega ali živalskega izvora, pridelano v skladu s pravili ekološke pridelave, ni na voljo v zadostni količini;
uporaba neekoloških začimb, zelišč in melas je potrebna, ker taki proizvodi niso na voljo v ekološki obliki; morajo se proizvajati ali pripravljati brez uporabe kemičnih topil, njihova uporaba pa je omejena na 1 % krmnega obroka za določeno vrsto, ki se izračuna letno kot odstotek suhe snovi v krmi kmetijskega izvora.
Za odobritev proizvodov in snovi iz odstavka 2 za uporabo v pridelavi predelane ekološke hrane ali za pridelavo kvasa, ki se uporablja kot hrana ali krma, veljajo načela iz poglavja II in naslednja merila, ki se ovrednotijo kot celota:
alternativni proizvodi ali snovi, odobrene v skladu s tem členom, ali tehnike, skladne s to uredbo, niso na voljo;
brez uporabe teh proizvodov in snovi ne bi bilo mogoče pridelati ali zagotoviti obstojnosti hrane ali izpolniti prehranskih zahtev, določenih na podlagi zakonodaje Unije;
najti jih je mogoče v naravi in so bili lahko le predmet mehanske, fizične, biološke, encimske ali mikrobiološke obdelave, razen če proizvodi ali snovi iz takih virov na trgu niso na voljo v zadostnih količinah ali niso dovolj kakovostni;
ekološka sestavina ni na voljo v zadostni količini.
Unije in nacionalne zakonodaje o varstvu podatkov. Komisija objavi vse zahteve iz tega odstavka.
Seznam neekoloških sestavin iz točke (b) odstavka 2 se pregleda vsaj enkrat letno.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 25
Odobritev neekoloških sestavin kmetijskega izvora za predelano ekološko hrano s strani držav članic
Člen 26
Zbiranje podatkov o razpoložljivosti ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve, ekološko vzrejenih živali in ekološko gojenih nedoraslih organizmov iz akvakulture na trgu
Države članice vzpostavijo sisteme, ki izvajalcem dejavnosti, ki tržijo ekološki rastlinski razmnoževalni material, rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve, ekološko vzrejene živali ali ekološko gojene nedorasle organizme iz akvakulture ter te lahko dobavijo v zadostnih količinah in v razumnem roku, omogočajo prostovoljno in brezplačno javno objavo njihovih imen in kontaktnih podatkov ter naslednjih informacij:
razpoložljiv ekološki rastlinski razmnoževalni material in rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve, kot je rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala ali iz ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo, razen sejancev, vendar vključno s semenskim krompirjem, ki je razpoložljiv; količino tega materiala v teži in obdobje v letu, ko je razpoložljiv; za uvrstitev tega materiala na seznam se uporabi najmanj latinsko znanstveno ime;
ekološko vzrejene živali, za katere se lahko dovoli odstopanje v skladu s točko 1.3.4.4 dela II Priloge II; število razpoložljivih živali po spolu; informacije, kjer je ustrezno, o različnih vrstah živali, kar zadeva razpoložljive pasme in linije; rase živali, starost živali in vse druge relevantne informacije;
ekološko gojeni nedorasli organizmi iz akvakulture, razpoložljivi v njihovem gospodarstvu, in njihov zdravstveni status v skladu z Direktivo Sveta 2006/88/ES ( 21 ) ter pridelovalna zmogljivost za vsako vrsto iz akvakulture.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi:
tehnične podrobnosti za vzpostavitev in vodenje podatkovnih zbirk iz odstavka 1 in sistemov iz odstavka 2;
specifikacije, kar zadeva zbiranje informacij iz odstavkov 1 in 2;
specifikacije, kar zadeva ureditve za sodelovanje v podatkovnih zbirkah iz odstavka 1 in sistemih iz odstavkov 2 in 3 ter
podrobnosti, kar zadeva informacije, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 53(6).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 27
Obveznosti in ukrepanje v primeru suma na neskladje
Kadar izvajalec dejavnosti za proizvod, ki ga je pridelal, pripravil, uvozil ali prejel od drugega izvajalca dejavnosti, sumi, da ni skladen s to uredbo, ta izvajalec dejavnosti ob upoštevanju člena 28(2):
identificira in loči zadevni proizvod;
preuči, ali je sum mogoče utemeljiti;
zadevnega proizvoda ne daje v promet kot ekološkega proizvoda ali proizvoda iz preusmeritve ter ga ne uporablja v ekološki pridelavi, razen če je sum mogoče ovreči;
kadar je sum utemeljen ali ga ni mogoče ovreči, zadevni pristojni organ ali, kjer je ustrezno, zadevni nadzorni organ ali izvajalca nadzora o tem nemudoma obvesti in mu predstavi razpoložljive elemente, kakor je ustrezno;
z zadevnim pristojnim organom ali, kjer je ustrezno, zadevnim organom nadzora ali izvajalcem nadzora dosledno sodeluje pri preverjanju in odkrivanju razlogov, na katerih temelji sum na neskladje.
Člen 28
Previdnosti ukrepi za preprečevanje prisotnosti neodobrenih proizvodov in snovi
Za preprečevanje kontaminacije s proizvodi ali snovmi, ki niso odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s prvim pododstavkom člena 9(3), izvajalci dejavnosti sprejmejo naslednje previdnostne ukrepe na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije:
sprejmejo in ohranjajo ukrepe, ki so sorazmerni in ustrezni za odkrivanje tveganj kontaminacije ekološke pridelave in proizvodov z neodobrenimi proizvodi ali snovmi, vključno s sistematskim odkrivanjem kritičnih postopkovnih korakov;
sprejmejo in ohranjajo ukrepe, ki so sorazmerni in ustrezni za preprečevanje tveganj kontaminacije ekološke pridelave in proizvodov z neodobrenimi proizvodi ali snovmi;
redno pregledujejo in prilagajajo takšne ukrepe ter
spoštujejo druge zadevne zahteve iz te uredbe, ki zagotavljajo ločevanje ekoloških proizvodov, proizvodov iz preusmeritve in neekoloških proizvodov.
Kadar izvajalec dejavnosti sumi, da proizvod, ki naj bi se uporabljal ali tržil kot ekološki proizvod ali proizvod iz preusmeritve, zaradi prisotnosti proizvoda ali snovi, ki ni odobrena za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi prvega pododstavka člena 9(3), ni skladen s to uredbo, izvajalec dejavnosti:
identificira in loči zadevne proizvode;
preuči, ali je sum mogoče utemeljiti;
zadevnega proizvoda ne daje v promet kot ekološkega proizvoda ali proizvoda iz preusmeritve ter ga ne uporablja v ekološki pridelavi, razen če je sum mogoče ovreči;
kadar je sum utemeljen ali ga ni mogoče ovreči, zadevni pristojni organ ali, kjer je ustrezno, zadevni nadzorni organ ali izvajalca nadzora o tem nemudoma obvesti in mu predstavi razpoložljive elemente, kakor je ustrezno;
z zadevnim pristojnim organom ali, kjer je ustrezno, zadevnim nadzornim organom ali izvajalcem nadzora dosledno sodeluje pri preverjanju in odkrivanju razlogov za prisotnost neodobrenih proizvodov ali snovi.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotna pravila o:
postopkovnih korakih, ki jim morajo slediti izvajalci dejavnosti v skladu s točkami (a) do (e) odstavka 2, in relevantnih dokumentih, ki jih morajo predložijo;
sorazmernih in primernih ukrepih, ki se sprejmejo in jih pregledajo izvajalci dejavnosti, da bi odkrili in preprečili tveganje kontaminacije v skladu s točkami (a), (b) in (c) odstavka 1;
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 29
Ukrepi, ki se sprejmejo v primeru prisotnosti neodobrenih proizvodov ali snovi
Kadar pristojni organ ali, kjer je ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora prejme utemeljene informacije o prisotnosti proizvodov ali snovi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi prvega pododstavka člena 9(3), ali ga izvajalec dejavnosti obvesti v skladu s točko (d) člena 28(2), oziroma take proizvode ali snovi odkrije v ekološkem proizvodu ali proizvodu iz preusmeritve:
nemudoma opravi uradno preiskavo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, da bi tako odkril vir in vzrok, s tem pa preveril skladnost s prvim pododstavkom člena 9(3) in členom 28(1); taka preiskava se zaključi čim prej in v razumnem roku, ob upoštevanju trajnosti proizvoda in zahtevnosti zadeve;
začasno prepove dajanje zadevnih proizvodov v promet kot ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve ter njihovo uporabo v ekološki pridelavi, medtem ko čaka na rezultate preiskave iz točke (a).
Zadevni proizvod se ne trži kot ekološki proizvod ali proizvod iz preusmeritve oziroma se ne uporablja v ekološki pridelavi, kadar pristojni organ ali, kjer je ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora ugotovi, da je zadevni izvajalec dejavnosti:
uporabil proizvode ali snovi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi prvega pododstavka člena 9(3),
ni sprejel previdnostnih ukrepov iz člena 28(1) ali
ni sprejel ukrepov na podlagi zadevnih predhodnih zahtev pristojnih organov, nadzornih organov ali izvajalcev nadzora.
Kadar je potrebno, zadevni izvajalec dejavnosti sprejme popravljalne ukrepe, ki so potrebni, da se kontaminacija v prihodnje prepreči.
Države članice dajo te informacije na voljo drugim državam članicam in Komisiji prek računalniškega sistema, ki ga da na voljo Komisija in ki omogoča elektronsko izmenjavo dokumentov in informacij.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotna pravila o:
metodologiji za odkrivanje in oceno prisotnosti proizvodov in snovi, ki niso odobreni v ekološki pridelavi na podlagi prvega pododstavka člena 9(3), ki jo uporabljajo pristojni organi ali, kjer je ustrezno, nadzorni organi ali izvajalci nadzora;
podrobnostih in obliki informacij, ki jih države članice dajo na voljo Komisiji in drugim državam članicam v skladu z odstavkom 6 tega člena.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
POGLAVJE IV
OZNAČEVANJE
Člen 30
Uporaba izrazov, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo
Poleg tega se za označevanje ali oglaševanje ne uporabljajo nobeni izrazi, vključno z izrazi, ki se uporabljajo v blagovnih znamkah ali imenih družb, ali prakse, ki bi lahko zavedle potrošnika ali uporabnika zaradi napeljevanja na domnevo, da je proizvod skladen oziroma so njegove sestavine skladne s to uredbo.
Vendar pa se rastlinski razmnoževalni material, hrana rastlinskega izvora in krma rastlinskega izvora, ki so pridelani v obdobju preusmeritve in so skladni s členom 10(4), lahko označijo in oglašujejo kot proizvodi iz preusmeritve, pri čemer se navedeta tako izraz iz odstavka 1 kot izraz „iz preusmeritve“ ali temu ustrezen izraz.
Pri predelani hrani se lahko izrazi iz odstavka 1 uporabijo:
pri prodajnih opisih in na seznamu sestavin, kadar je tak seznam obvezen na podlagi zakonodaje Unije, pod pogojem, da:
je predelana hrana skladna s pravili pridelave iz dela IV Priloge II ter pravili, določenimi v skladu s členom 16(3);
vsaj 95 % teže proizvoda predstavljajo ekološke sestavine kmetijskega izvora in
v primeru arom, se uporabljajo samo za naravne aromatične snovi ali naravne aromatične pripravke, označene v skladu s členom 16(2), (3) in (4) Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, ter kadar so v aromah vse njihove aromatične sestavine in nosilci aromatičnih sestavin ekološki;
le na seznamu sestavin, pod pogojem, da:
manj kakor 95 % teže proizvoda predstavljajo ekološke sestavine kmetijskega izvora in so te sestavine skladne s pravili pridelave iz te uredbe; in
je predelana hrana skladna s pravili pridelave iz točk 1.5, 2.1(a), 2.1.(b) in 2.2.1 dela IV Priloge II, z izjemo pravil o omejeni uporabi iz neekoloških sestavin kmetijskega izvora iz točke 2.2.1 dela IV Priloge II, ter posebnimi pravili, določenimi v skladu s členom 16(3);
pri prodajnih opisih in na seznamu sestavin, pod pogojem, da:
je glavna sestavina proizvod iz lova ali ribolova;
je izraz iz odstavka 1 pri prodajnem opisu jasno povezan z drugo sestavino, ki je ekološka in različna od glavne sestavine;
so vse druge sestavine kmetijskega izvora ekološke; in
je predelana hrana skladna s pravili pridelave iz točk 1.5, 2.1(a), 2.1.(b) in 2.2.1 dela IV Priloge II, z izjemo pravil o omejeni uporabi iz neekoloških sestavin kmetijskega izvora iz točke 2.2.1 dela IV Priloge II, ter posebnimi pravili, določenimi v skladu s členom 16(3).
Na seznamu sestavin iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka se navede, katere sestavine so ekološke. Sklic na ekološko pridelavo se lahko navede le v zvezi z ekološkimi sestavinami.
Na seznamu sestavin iz točk (b) in (c) prvega pododstavka se navede tudi skupni delež ekoloških sestavin glede na skupno količino sestavin kmetijskega izvora.
Izrazi iz odstavka 1, ki so uporabljeni na seznamu sestavin iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka, ter navedba deleža iz tretjega pododstavka tega odstavka so enake barve in velikosti ter so napisani z enakim slogom pisave kot druge navedbe na seznamu sestavin.
Kar zadeva predelano krmo, se lahko izrazi iz odstavka 1 uporabijo pri prodajnem opisu in na seznamu sestavin, pod pogojem, da:
je predelana krma skladna s pravili pridelave iz delov II, III in V Priloge II ter posebnimi pravili, določenimi v skladu s členom 17(3);
so vse sestavine kmetijskega izvora, ki jih vsebuje predelana krma, ekološke; in
je najmanj 95 % suhe snovi proizvoda ekološke.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54 za spremembo:
tega člena, tako da doda nadaljnja pravila za označevanje proizvodov iz Priloge I ali da spremeni ta dodana pravila; in
seznama izrazov iz Priloge IV, pri čemer upošteva jezikovni razvoj v državah članicah.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 31
Označevanje proizvodov in snovi, ki se uporabljajo pri pridelavi kmetijskih rastlin
Ne glede na področje uporabe te uredbe, kot je določeno v členu 2(1), lahko proizvodi ali snovi, ki se uporabljajo v fitofarmacevtskih sredstvih ali kot gnojila, dodatki za izboljšanje tal ali hranila, odobrena v skladu s členoma 9 in 24, nosijo oznako, ki navaja, da so proizvodi ali snovi odobrene za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s to uredbo.
Člen 32
Obvezne navedbe
Kadar so na proizvodih navedeni izrazi iz člena 30(1), vključno s proizvodi, označenimi kot proizvodi iz preusmeritve v skladu s členom 30(3):
se na označbi navede tudi šifra nadzornega organa ali izvajalca nadzora, pristojnega za nadzor nad izvajalcem dejavnosti, ki je izvedel zadnjo fazo pridelave ali priprave; in
se v primeru predpakirane hrane na embalaži navede tudi logotip ekološke pridelave Evropske unije iz člena 33, razen v primerih iz člena 30(3) in točk (b) in (c) člena 30(5).
Če se uporabi logotip ekološke pridelave Evropske unije, se v istem vidnem polju kot logotip navede tudi kraj, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen, v eni od naslednjih oblik, kot je ustrezno:
„kmetijstvo EU“, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v Uniji;
„kmetijstvo izven EU“, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v tretjih državah;
„kmetijstvo EU/izven EU“, če je bil del surovin kmetijskega izvora pridelan v Uniji, del pa v tretji državi.
Za namene prvega pododstavka se lahko, kadar je primerno, izraz „kmetijstvo“ nadomesti z izrazom „akvakultura“, besede „EU“ in „izven EU“ pa se lahko nadomestijo ali dopolnijo z imenom države ali imenom države in regije, če so bile vse surovine kmetijskega izvora, iz katerih je sestavljen proizvod, pridelane v navedeni državi in, kjer je ustrezno, navedeni regiji.
Glede navedbe kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen, kot je navedeno v prvem in tretjem pododstavku, se lahko majhne količine po teži sestavin zanemarijo, če skupna količina zanemarljivih sestavin ne presega 5 % skupne količine po teži surovin kmetijskega izvora.
Besede „EU“ ali „izven EU“ po barvi, velikosti in slogu pisave ne izstopajo v primerjavi z imenom proizvoda.
Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s:
praktično ureditvijo glede uporabe, predstavitve, sestave in velikosti navedb iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2 tega člena ter iz člena 33(3);
dodelitvijo šifer nadzornim organom in izvajalcem nadzora;
navedbo kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 33(3).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 33
Logotip ekološke pridelave Evropske unije
Logotip ekološke pridelave Evropske unije se lahko uporabi tudi v informativne in izobraževalne namene, povezane z obstojem in trženjem samega logotipa, pod pogojem, da ta uporaba ne zavaja potrošnika glede ekološke pridelave specifičnih proizvodov in da je logotip reproduciran v skladu s pravili iz Priloge V. V tem primeru se zahteve iz člena 32(2) in točke 1.7 Priloge V ne uporabljajo.
Logotip ekološke pridelave Evropske unije se ne uporablja za predelano hrano iz točk (b) in (c) člena 30(5) in za proizvode iz preusmeritve iz člena 30(3).
POGLAVJE V
CERTIFICIRANJE
Člen 34
Sistem certificiranja
Če so pristojni organi svoje odgovornosti ali določene naloge uradnega nadzora ali določene naloge v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi prenesli na enega ali več nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, izvajalci dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti v priglasitvi iz prvega pododstavka navedejo nadzorni organ ali izvajalca nadzora, ki preveri skladnost njihovih dejavnosti s to uredbo in izda certifikat iz člena 35(1).
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobnosti in specifikacije glede:
oblike in tehničnih sredstev za priglasitev iz odstavka 1;
načina objave seznamov iz odstavka 6; ter
postopkov za objavo pristojbin iz odstavka 7 in načina te objave.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 35
Certifikat
Pristojni organi ali, kadar je ustrezno, nadzorni organi ali izvajalci nadzora izdajo certifikat vsakemu izvajalcu dejavnosti ali skupini izvajalcev dejavnosti, ki je priglasila svojo dejavnost v skladu s členom 34(1) in ki deluje skladno s to uredbo. Certifikat:
se po možnosti izda v elektronski obliki,
omogoča vsaj identifikacijo izvajalca dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti, vključno s seznamom članov, kategorije proizvodov, ki jih certifikat zajema, in obdobja veljavnosti,
potrjuje, da je priglašena dejavnost skladna s to uredbo in
se izda v skladu z vzorcem iz Priloge VI.
Za namene odstavkov 1 in 4 tega člena se proizvodi razvrstijo v skladu z naslednjimi kategorijami:
nepredelane rastline in rastlinski proizvodi, vključno s semeni in drugim rastlinskim razmnoževalnim materialom;
živina in nepredelani proizvodi iz živinoreje;
alge in nepredelani proizvodi iz akvakulture;
predelani kmetijski proizvodi, vključno s proizvodi iz akvakulture, namenjeni za hrano;
krma;
vino;
drugi proizvodi, navedeni v Prilogi I k tej uredbi, ali proizvodi, ki niso zajeti v prejšnjih kategorijah.
Države članice lahko iz obveznosti posedovanja certifikata iz odstavka 2 izvzamejo izvajalce dejavnosti, ki končnemu potrošniku neposredno prodajajo nepakirane ekološke proizvode, razen krme, pod pogojem, da ti izvajalci dejavnosti teh proizvodov ne pridelujejo, pripravljajo, skladiščijo drugje kot na prodajnem mestu ali jih uvažajo iz tretje države oziroma da teh dejavnosti ne prenesejo v podizvajanje drugemu izvajalcu dejavnosti in če:
ta prodaja ne preseže 5 000 kg teh proizvodov na leto;
ta prodaja ne predstavlja letnega prometa z nepakiranimi ekološkimi proizvodi, ki presega 20 000 EUR, ali
verjetni stroški certificiranja izvajalca dejavnosti presegajo 2 % skupnega prometa z nepakiranimi ekološkimi proizvodi, ki jih ta izvajalec dejavnosti proda.
Če se država članica odloči, da izvzame izvajalce dejavnosti iz prvega pododstavka, lahko določi strožje meje od mej, določenih v prvem pododstavku.
Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o svoji odločitvi za izvzetje izvajalcev dejavnosti na podlagi prvega pododstavka in o mejah, do katerih so ti izvajalci dejavnosti izvzeti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 36
Skupina izvajalcev
Vsaka skupina izvajalcev:
je sestavljena le iz članov, ki so kmetje, ali iz izvajalcev dejavnosti, ki pridelujejo alge ali živali iz akvakulture, ter se poleg tega lahko ukvarjajo s pridelavo, pripravo ali dajanjem v promet hrane ali krme;
je sestavljena le iz članov:
s posameznimi stroški certificiranja, ki presegajo 2 % prometa posameznega člana ali standardnega obsega ekološke pridelave, in z letnim prometom iz ekološke pridelave, ki ne presega 25 000 EUR, ali s standardnim obsegom ekološke pridelave, ki ne presega 15 000 EUR na leto, ali
ki imajo vsak gospodarstva v izmeri največ:
ima sedež v državi članici ali tretji državi;
ima pravno osebnost;
je sestavljena le iz članov, katerih dejavnosti pridelave ali morebitne dodatne dejavnosti iz točke (a) se izvajajo geografsko blizu druga drugi v isti državi članici ali v isti tretji državi;
ima vzpostavljen skupni sistem trženja za proizvode, ki jih prideluje skupina, in
ima vzpostavljen sistem za notranji nadzor, sestavljen iz dokumentiranih nadzornih dejavnosti in postopkov, v skladu s katerimi je opredeljena oseba ali izvajalec, odgovoren za preverjanje skladnosti vsakega člana skupine s to uredbo.
Sistem za notranji nadzor vključuje dokumentirane postopke o:
registraciji članov skupine;
notranjih inšpekcijskih pregledih, ki vključujejo letne notranje fizične preglede vsakega člana skupine na kraju samem, in vseh dodatnih inšpekcijskih pregledih na podlagi tveganja, ki jih v vsakem primeru načrtuje vodja sistema za notranji nadzor, izvajajo pa jih inšpektorji sistema za notranji nadzor, katerih vloge so opredeljene v točki (h);
odobritvi novih članov obstoječe skupine ali po potrebi odobritvi novih pridelovalnih enot ali novih dejavnosti obstoječih članov po odobritvi vodje sistema za notranji nadzor na podlagi poročila o notranjem inšpekcijskem pregledu;
usposabljanju inšpektorjev sistema za notranji nadzor, ki se izvede vsaj enkrat letno in ga spremlja ocena znanja, ki so ga pridobili udeleženci;
usposabljanju članov skupine o postopkih sistema za notranji nadzor in zahtevah te uredbe;
nadzoru nad dokumenti in evidencami;
ukrepih v primerih neskladij, ugotovljenih med notranjimi inšpekcijskimi pregledi, vključno z njihovim spremljanjem;
notranji sledljivosti, ki kaže poreklo proizvodov, dostavljenih v skupnem sistemu trženja skupine, ter omogoča sledenje vseh proizvodov vseh članov na vseh stopnjah, kot so pridelava, predelava, priprava ali dajanje v promet, vključno z ocenjevanjem in navzkrižnim preverjanjem donosa vsakega člana skupine;
imenuje vodjo sistema za notranji nadzor in enega ali več inšpektorjev sistema za notranji nadzor, ki so lahko člani skupine. Položaja nista združljiva. Število inšpektorjev sistema za notranji nadzor je ustrezno in sorazmerno zlasti z vrsto, strukturo, velikostjo, proizvodi, dejavnostmi in obsegom ekološke pridelave skupine. Inšpektorji sistema za notranji nadzor so pristojni za proizvode in dejavnosti skupine.
Vodja sistema za notranji nadzor:
preveri ustreznost vsakega člana skupine glede na merila iz točk (a), (b) in (e);
zagotovi pisni in podpisan sporazum o članstvu med vsakim članom in skupino, s čimer se člani zavežejo, da bodo:
pripravi postopke sistema za notranji nadzor ter ustrezne dokumente in evidence, jih posodablja in da na voljo inšpektorjem sistema za notranji nadzor ter po potrebi članom skupine;
sestavi seznam članov skupine in ga posodablja;
določi naloge in odgovornosti inšpektorjev sistema za notranji nadzor;
predstavlja povezavo med člani skupine in pristojnim organom ali po potrebi nadzornim organom ali izvajalcem nadzora, tudi glede zahtev za odstopanja;
letno preveri izjave inšpektorjev sistema za notranji nadzor o nasprotju interesov;
načrtuje notranje inšpekcijske preglede in zagotovi njihovo ustrezno izvajanje v skladu z načrtom vodje sistema za notranji nadzor iz točke (ii) drugega pododstavka točke (g);
zagotovi ustrezna usposabljanja inšpektorjev sistema za notranji nadzor ter izvede letno oceno kompetenc in kvalifikacij inšpektorjev sistema za notranji nadzor;
odobri nove člane ali nove pridelovalne enote ali nove dejavnosti obstoječih članov;
odloči o ukrepih v primeru neskladij v skladu z ukrepi sistema za notranji nadzor, vzpostavljenimi z dokumentiranimi postopki v skladu s točko (g), in zagotovi nadaljnje spremljanje navedenih ukrepov;
odloči o podizvajanju dejavnosti, vključno s podizvajanjem nalog inšpektorjev sistema za notranji nadzor, in podpiše ustrezne sporazume ali pogodbe.
Inšpektor sistema za notranji nadzor:
izvaja notranje inšpekcijske preglede članov skupine v skladu z načrtom in postopki, ki jih pripravi vodja sistema za notranji nadzor;
pripravi poročila o notranjih inšpekcijskih pregledih na podlagi predloge in jih v razumnem roku predloži vodji sistema za notranji nadzor;
ob imenovanju predloži pisno in podpisano izjavo o nasprotju interesov ter jo vsako leto posodobi;
sodeluje na usposabljanjih.
Kot pomanjkljivosti v sistemu za notranji nadzor se štejejo vsaj naslednje situacije:
pridelava, predelava, priprava ali dajanje v promet proizvodov članov ali pridelovalnih enot z začasno preklicanim ali odvzetim članstvom;
dajanje v promet proizvodov, za katere je vodja sistema za notranji nadzor prepovedal sklicevanje na ekološko pridelavo pri označevanju ali oglaševanju;
dodajanje novih članov na seznam članov ali spreminjanje dejavnosti obstoječih članov brez upoštevanja notranjega postopka odobritve;
neizvajanje letnih fizičnih pregledov člana skupine na kraju samem v določenem letu;
na seznamu članov člani z začasno preklicanim ali odvzetim članstvom niso označeni;
resna odstopanja pri ugotovitvah med notranjimi inšpekcijskimi pregledi, ki jih izvajajo inšpektorji sistema za notranji nadzor, in uradnim nadzorom, ki ga izvaja pristojni organ ali po potrebi nadzorni organ ali izvajalec nadzora;
resne pomanjkljivosti pri uvedbi ustreznih ukrepov ali izvajanju potrebnega nadaljnjega spremljanja v odziv na neskladje, ki so ga ugotovili inšpektorji sistema za notranji nadzor ali pristojni organ ali po potrebi nadzorni organ izvajalca nadzora;
neustrezno število ali neustrezne kompetence inšpektorjev sistema za notranji nadzor za vrsto, strukturo, velikost, proizvode, dejavnosti in obseg ekološke pridelave skupine.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54 za spremembo odstavkov 1 in 2 tega člena, tako da doda določbe ali da spremeni te dodane določbe, zlasti glede:
odgovornosti posameznih članov skupine izvajalcev dejavnosti;
meril za določitev geografske bližine članov skupine, kot je skupna uporaba objektov ali območij;
vzpostavitve in delovanja sistema za notranji nadzor, vključno z obsegom, vsebino in pogostostjo nadzora, ki se opravi, in meril za odkrivanje pomanjkljivosti pri vzpostavitvi ali delovanju sistema za notranji nadzor.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi posebna pravila o:
sestavi in velikosti skupine izvajalcev dejavnosti;
dokumentih in sistemu vodenja evidenc, sistemu za notranjo sledljivost in seznamu izvajalcev dejavnosti;
izmenjavi informacij med skupino izvajalcev dejavnosti in pristojnim organom ali organi, nadzornimi organi ali izvajalci nadzora ter državami članicami in Komisijo.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
POGLAVJE VI
URADNI NADZOR IN DRUGE URADNE DEJAVNOSTI
Člen 37
Navezovanje na Uredbo (EU) 2017/625 ter dodatna pravila za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti v zvezi z ekološko pridelavo in označevanjem ekoloških proizvodov
Za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti za preverjanje, ali so bili proizvodi iz člena 2(1) te uredbe v celotnem procesu na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije pridelani skladno s to uredbo, se uporabljajo posebna pravila iz tega poglavja, poleg pravil iz Uredbe (EU) 2017/625, razen če ni v členu 40(2) te uredbe določeno drugače, in poleg člena 29 te uredbe, razen če ni v členu 41(1) te uredbe določeno drugače.
Člen 38
Dodatna pravila za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti pristojnih organov
Uradni nadzor, ki se izvaja v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2017/625 za preverjanje skladnosti s to uredbo, vključuje zlasti naslednje:
preverjanje, ali izvajalci dejavnosti na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije uporabljajo preventivne in previdnostne ukrepe iz člena 9(6) in člena 28 te uredbe;
kadar gospodarstvo vključuje neekološke pridelovalne enote ali pridelovalne enote za proizvode iz preusmeritve, preverjanje evidenc in sprejetih ukrepov ali postopkov ali ureditev za zagotavljanje jasne in učinkovite ločenosti med ekološkimi pridelovalnimi enotami, pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in neekološkimi pridelovalnimi enotami ter med proizvodi, pridelanimi v teh enotah, ter snovi in proizvodov, ki se uporabljajo v ekoloških pridelovalnih enotah, pridelovalnih enotah za proizvode iz preusmeritve in neekoloških pridelovalnih enotah; takšno preverjanje vključuje preglede na zemljiščih, za katera je bilo prejšnje obdobje retroaktivno priznano kot del obdobja preusmeritve, in preglede v neekoloških pridelovalnih enotah;
kadar izvajalci dejavnosti istočasno pobirajo ekološke proizvode, proizvode iz preusmeritve in neekološke proizvode, se ti proizvodi pripravljajo ali skladiščijo v isti pridelovalni enoti ali na istem območju ali v istem prostoru ali se pošiljajo drugim izvajalcem dejavnosti ali v druge enote, preverjanje evidenc in sprejetih ukrepov, postopkov ali ureditev za zagotavljanje, da se operacije izvajajo prostorsko ali časovno ločeno, da se izvajajo primerni ukrepi čiščenja in po potrebi ukrepi za preprečevanje zamenjave proizvodov ter da so ekološki proizvodi in proizvodi iz preusmeritve stalno označeni in da so ekološki proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološki proizvodi pred in po postopkih priprave skladiščeni prostorsko ali časovno ločeno drug od drugega;
preverjanje vzpostavitve in delovanja sistema notranjega nadzora skupin izvajalcev dejavnosti;
kadar so izvajalci dejavnosti izvzeti iz obveznosti priglasitve v skladu s členom 34(2) te uredbe ali iz obveznosti posedovanja certifikata v skladu s členom 35(8) te uredbe, preverjanje, ali so izpolnjene zahteve za izvzetje, in preverjanje proizvodov, ki jih prodajajo ti izvajalci dejavnosti.
Uradni nadzor, ki se izvaja v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2017/625 za preverjanje skladnosti s to uredbo se izvaja v celotnem procesu na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije ter na podlagi verjetnosti za neskladje, kot je opredeljeno v točki 57 člena 3 te uredbe, ki se določi poleg upoštevanja elementov iz člena 9 Uredbe (EU) 2017/625 zlasti z upoštevanjem naslednjih elementov:
vrste, velikosti in strukture izvajalcev dejavnosti in skupin izvajalcev dejavnosti;
kako dolgo so izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti dejavni na področju ekološke pridelave, priprave in distribucije;
rezultatov nadzora, opravljenega v skladu s tem členom;
trenutka, relevantnega za opravljane dejavnosti;
kategorij proizvodov;
vrste, količine in vrednosti proizvodov ter njihovega razvoja skozi čas;
možnosti mešanja proizvodov ali kontaminacije z neodobrenimi proizvodi ali snovmi;
uporabe odstopanj ali izjem pri uporabi pravil s strani izvajalcev dejavnosti in skupin izvajalcev dejavnosti;
kritičnih točk za neskladje in verjetnosti za neskladje na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije;
dejavnosti podizvajanja.
Preverjanje skladnosti vključuje fizični pregled na kraju samem, razen kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
predhodni nadzor nad zadevnim izvajalcem dejavnosti ali skupino izvajalcev dejavnosti ni pokazal nobenega neskladja, ki bi vplivalo na neoporečnost ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve v vsaj treh zaporednih letih, in
zadevni izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev dejavnosti je bila ocenjena na podlagi elementov iz odstavka 2 tega člena in člena 9 Uredbe (EU) 2017/625 kot skupina, za katero je verjetnost za neskladnost nizka.
V tem primeru obdobje med dvema fizičnima pregledoma na kraju samem ne presega 24 mesecev.
Uradni nadzor, ki se izvaja v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2017/625 za preverjanje skladnosti s to uredbo:
se izvaja v skladu s členom 9(4) Uredbe (EU) 2017/625, pri čemer se zagotovi, da se minimalni delež vseh uradnih nadzorov nad izvajalci dejavnosti ali skupinami izvajalcev dejavnosti opravi brez predhodne najave;
zagotavlja, da se opravi minimalni delež dodatnih nadzorov, poleg nadzorov iz odstavka 3 tega člena;
se izvede z odvzemom minimalnega števila vzorcev, ki se odvzamejo v skladu s točko (h) člena 14 Uredbe (EU) 2017/625;
zagotavlja, da se nadzor nad minimalnim številom izvajalcev dejavnosti, ki so člani skupine izvajalcev dejavnosti, opravlja v povezavi s preverjanjem skladnosti iz odstavka 3 tega člena.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54 za:
dopolnitev te uredbe, tako da določi specifična merila in pogoje za opravljanje uradnega nadzora, s katerimi bi se zagotovila sledljivost na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije ter skladnost s to uredbo glede:
pregledov dokumentarne evidence;
nadzorov nad specifičnimi kategorijami izvajalcev dejavnosti;
po potrebi roka, v katerem se izvede nadzor, določen s to uredbo, vključno s fizičnimi pregledi na kraju samem iz odstavka 3 tega člena, ter glede posebnih prostorov ali območja, na katerem se tak nadzor opravi;
spremembo odstavka 2 tega člena, tako da mu doda nove elemente, ki izhajajo iz praktičnih izkušenj, ali da spremeni te nove elemente.
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi:
minimalni delež vseh uradnih nadzorov nad izvajalci dejavnosti ali skupinami izvajalcev dejavnosti, ki se opravijo brez predhodne najave iz točke (a) odstavka 4;
minimalni delež dodatnih nadzorov iz točke (b) odstavka 4;
minimalno število vzorcev iz točke (c) odstavka 4;
minimalno število izvajalcev dejavnosti, ki so člani skupine izvajalcev dejavnosti iz točke (d) odstavka 4.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 39
Dodatna pravila glede ukrepov, ki jih sprejmejo izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti
Poleg obveznosti iz člena 15 Uredbe (EU) 2017/625 izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti:
vodijo evidenco za dokazovanje skladnosti s to uredbo;
podajo vse izjave in druga sporočila, ki so potrebna za uradni nadzor;
sprejmejo ustrezne praktične ukrepe za zagotavljanje skladnosti s to uredbo;
v obliki izjave, ki se podpiše in po potrebi posodablja, zagotovijo:
polni opis ekološke pridelovalne enote ali pridelovalne enote za proizvode iz preusmeritve in dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo;
ustrezne praktične ukrepe, ki se sprejmejo za zagotavljanje skladnosti s to uredbo;
zavezo, da bodo:
Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobnosti in specifikacije glede:
evidence za dokazovanje skladnosti s to uredbo;
izjav in drugih sporočil, ki so potrebne za uradni nadzor;
ustreznih praktičnih ukrepov za zagotavljanje skladnosti s to uredbo.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 40
Dodatna pravila glede prenosa nalog uradnega nadzora in nalog v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi
Pristojni organi lahko na izvajalce nadzora prenesejo določene naloge uradnega nadzora in določene naloge v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi samo, če so poleg pogojev iz poglavja III Uredbe (EU) 2017/625 izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
prenos vsebuje podroben opis prenesenih nalog uradnega nadzora in nalog v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi, vključno z obveznostmi poročanja in drugimi posebnimi obveznostmi, in pogojev, pod katerimi jih lahko opravlja nadzorni organ. Izvajalec nadzora pristojnim organom v predhodno odobritev predloži zlasti:
svoj postopek ocene tveganja, ki zlasti določa podlago za intenzivnost in pogostost preverjanja skladnosti izvajalcev dejavnosti in skupin izvajalcev dejavnosti in ki je vzpostavljen na podlagi elementov iz člena 9 Uredbe (EU) 2017/625 ter člena 38 te uredbe, po katerem se opravi uradni nadzor nad izvajalci dejavnosti ali skupinami izvajalcev dejavnosti;
standardni postopek nadzora, ki vsebuje podroben opis nadzornih ukrepov, ki jih izvajalec nadzora namerava uvesti za izvajalce dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti, ki jih nadzoruje;
seznam ukrepov, skladnih s skupnim katalogom iz člena 41(4), ki jih izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti izvajajo v primeru suma na neskladje ali potrjenega neskladja;
ureditev za učinkovito spremljanje nalog uradnega nadzora in nalog v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi, izvedenih v zvezi z izvajalci dejavnosti in skupinami izvajalcev dejavnosti ter ureditev za poročanje o teh nalogah.
Izvajalec nadzora obvesti pristojni organ o vsaki naknadni spremembi elementov iz točk (i) do (iv);
ti pristojni organi imajo vzpostavljene postopke in ureditve, s katerimi zagotavljajo nadzor nad izvajalci nadzora, vključno s preverjanjem, da so prenesene naloge opravljene učinkovito, neodvisno in nepristransko, zlasti kar zadeva intenzivnost in pogostost preverjanja skladnosti.
Pristojni organi na podlagi točke (a) člena 33 Uredbe (EU) 2017/625 vsaj enkrat na leto organizirajo revizije izvajalcev nadzora, na katere so prenesli naloge uradnega nadzora ali naloge v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi.
Pristojni organi na izvajalce nadzora ne prenesejo naslednjih nalog uradnega nadzora in nalog v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi:
nadzora in revizije drugih izvajalcev nadzora ali nadzornih organov;
pooblastila za odobritev odstopanj, razen odstopanj za uporabo rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki ni bil pridobljen iz ekološke pridelave;
pooblastila za prejem priglasitev dejavnosti izvajalcev dejavnosti ali skupin izvajalcev dejavnosti iz člena 34(1) te uredbe;
ocene verjetnosti za neskladje z določbami iz te uredbe o določitvi pogostosti fizičnih pregledov ekoloških pošiljk pred sprostitvijo teh pošiljk v prosti promet v Uniji v skladu s členom 54 Uredbe (EU) 2017/625;
vzpostavitve skupnega kataloga ukrepov iz člena 41(4) te uredbe.
Brez poseganja v točko (b) člena 33 Uredbe (EU) 2017/625 lahko pristojni organi, preden popolnoma ali delno prekličejo prenos nalog uradnega nadzora ali nalog v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi v primerih iz navedene točke, popolnoma ali delno začasno prekličejo prenos:
za obdobje največ 12 mesecev, v katerem izvajalec nadzora sprejme ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, odkritih med revizijami in inšpekcijskimi pregledi, ali odpravo neskladja, v zvezi s katerim so bile informacije deljene z drugimi nadzornimi organi in izvajalci nadzora, s pristojnimi organi ter Komisijo v skladu s členom 43 te uredbe, ali
za obdobje, v katerem je začasno preklicana akreditacija iz točke (b)(iv) člena 29 Uredbe (EU) 2017/625 v povezavi s členom 40(3) te uredbe.
Kadar je prenos uradnega nadzora ali nalog v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi začasno preklican, zadevni izvajalci nadzora ne izdajajo certifikatov iz člena 35 za dele, za katere je bil prenos začasno preklican. Pristojni organi odločijo o veljavnosti certifikatov, ki so jih izdali zadevni izvajalci nadzora pred datumom takšnega delnega ali popolnega preklica, in o tej odločitvi obvestijo zadevne izvajalce dejavnosti.
Brez poseganja v člen 33 Uredbe (EU) 2017/625 pristojni organi umaknejo začasni preklic prenosa nalog uradnega nadzora ali nalog v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi v najkrajšem možnem času, potem ko je izvajalec nadzora odpravil pomanjkljivosti ali neskladja iz točke (a) prvega pododstavka ali ko je akreditacijski organ umaknil začasni preklic akreditacije iz točke (b) prvega pododstavka.
Izvajalci nadzora pristojnim organom pošljejo:
seznam izvajalcev dejavnosti, ki so bili 31. decembra predhodnega leta predmet njihovega nadzora, vsako leto do 31. januarja; in
informacije o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih, izvedenih v prejšnjem letu, kot prispevek k pripravi tistega dela letnega poročila iz člena 113 Uredbe (EU) 2017/625, ki se nanaša na ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov, vsako leto do 31. marca.
Člen 41
Dodatna pravila o ukrepih v primeru suma na neskladje in potrjenega neskladja ter skupni katalog ukrepov
Kadar – ob upoštevanju člena 29 – pristojni organ ali, kadar je to ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora sumi ali prejme utemeljene informacije, tudi informacije od drugih pristojnih organov ali, kadar je to ustrezno, drugih nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, da namerava izvajalec dejavnosti uporabljati ali dajati v promet proizvod, ki morda ni skladen s to uredbo, je pa ta proizvod označen z izrazi, ki se nanašajo na ekološko pridelavo, ali kadar izvajalec dejavnosti obvesti ta pristojni organ, nadzorni organ ali izvajalca nadzora o sumu na neskladje v skladu s členom 27:
nemudoma opravi uradno preiskavo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, da bi preveril skladnost s to uredbo; ta preiskava se zaključi čim prej in v razumnem roku, ob upoštevanju roka trajnosti proizvoda in zahtevnosti zadeve;
začasno prepove dajanje zadevnih proizvodov v promet kot ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve ter njihovo uporabo v ekološki pridelavi, medtem ko čaka na rezultate preiskave iz točke (a). Pristojni organ ali, kadar je to ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora pred sprejetjem take odločitve izvajalcu dejavnosti omogoči, da poda pripombe.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 42
Dodatna pravila o ukrepih v primeru neskladja, ki vpliva na neoporečnost
Člen 43
Dodatna pravila o izmenjavi informacij
Pristojni organi delijo navedene informacije z drugimi pristojnimi organi in Komisijo prek računalniškega sistema, ki ga da na voljo Komisija in ki omogoča elektronsko izmenjavo dokumentov in informacij.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
POGLAVJE VII
TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI
Člen 44
Izvoz ekoloških proizvodov
Člen 45
Uvoz ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve
Proizvod se lahko uvozi iz tretje države za dajanje v promet v Uniji kot ekološki proizvod ali kot proizvod iz preusmeritve, če so izpolnjeni vsi od treh naslednjih pogojev:
proizvod je proizvod iz člena 2(1);
velja eno od naslednjega:
proizvod je skladen s poglavji II, III in IV te uredbe in vsi izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti iz člena 36, vključno z izvozniki v zadevni tretji državi, so bili predmet nadzora s strani nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 46, ter ti organi ali izvajalci nadzora izdajo vsem izvajalcem dejavnosti, skupinam izvajalcev dejavnosti in izvoznikom certifikat, ki potrjuje, da so skladni s to uredbo;
v primerih, da proizvod prihaja iz tretje države, ki je priznana v skladu s členom 47, je ta proizvod skladen s pogoji iz zadevnega trgovinskega sporazuma ali
v primerih, da proizvod prihaja iz tretje države, ki je priznana v skladu s členom 48, ta proizvod izpolnjuje enakovredna pravila pridelave in nadzora te tretje države ter je uvožen s certifikatom o kontrolnem pregledu, ki potrjuje skladnost in ga izdajo pristojni organi, nadzorni organi ali izvajalci nadzora te tretje države, in
izvajalci dejavnosti v tretjih državah so zmožni uvoznikom in nacionalnim organom v Uniji in teh tretjih državah kadar koli predložiti informacije, ki omogočajo identifikacijo izvajalcev dejavnosti, ki so njihovi dobavitelji, in nadzornih organov ali izvajalcev nadzora teh dobaviteljev, da se zagotovi sledljivost zadevnega ekološkega proizvoda ali proizvoda iz preusmeritve. Te informacije so na voljo tudi nadzornim organom in izvajalcem nadzora uvoznikov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 46
Priznavanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Nadzorni organi in izvajalci nadzora se v skladu z odstavkom 1 priznajo za nadzor nad uvozom kategorij proizvodov iz člena 35(7), če izpolnjujejo naslednja merila:
so zakonito ustanovljeni v eni državi članici ali tretji državi;
imajo zmogljivosti za izvajanje nadzora, da se zagotovi, da so izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b)(i) in (c) člena 45(1) ter iz tega člena za ekološke proizvode in proizvode iz preusmeritve, ki so namenjeni uvozu v Unijo, brez prenosa nalog nadzora; za namene te točke se naloge nadzora, ki jih izvajajo osebe, ki delajo na podlagi individualne pogodbe ali uradnega dogovora, s katerim so pod upravljavskim nadzorom in postopki nadzornih organov naročnikov ali izvajalcev nadzora, ne štejejo za prenos, prepoved prenosa nalog nadzora pa ne velja za vzorčenje;
zagotavljajo ustrezno objektivnost in nepristranskost ter niso v nikakršnem nasprotju interesov, kar zadeva opravljanje nalog nadzora; imajo zlasti vzpostavljene postopke, ki zagotavljajo, da osebje, ki izvaja nadzor in druge ukrepe, ni v navzkrižju interesov in da izvajalcev dejavnosti isti inšpektorji ne pregledajo več kot 3 leta zapored;
izvajalce nadzora za namene njihovega priznanja v skladu s to uredbo akreditira samo en akreditacijski organ glede na ustrezni harmonizirani standard za „Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve“, sklic na katerega je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije;
imajo strokovno znanje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje nalog nadzora, ter zadostno število ustrezno kvalificiranega in izkušenega osebja;
imajo zmogljivosti in pristojnosti za izvajanje dejavnosti certificiranja in nadzora v skladu z zahtevami iz te uredbe in zlasti Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/1698 ( 25 ) za vsako vrsto izvajalca dejavnosti (en izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev dejavnosti) v vsaki tretji državi in za vsako kategorijo proizvodov, za katero želijo biti priznani;
imajo vzpostavljene postopke in ureditve za zagotavljanje nepristranskosti, kakovosti, doslednosti, učinkovitosti in ustreznosti nadzora ter drugih ukrepov, ki jih izvajajo;
imajo dovolj usposobljenega in izkušenega osebja, da se lahko nadzor in drugi ukrepi izvajajo učinkovito in pravočasno;
imajo ustrezne in pravilno vzdrževane objekte in opremo za zagotovitev, da lahko osebje učinkovito in pravočasno izvaja nadzor;
imajo vzpostavljene postopke, s katerimi se osebju zagotovi dostop do prostorov in dokumentacije izvajalcev dejavnosti, da lahko ustrezno opravi svoje naloge;
imajo notranje spretnosti, usposabljanje in postopke, ki so primerni za izvajanje učinkovitih nadzorov, vključno z inšpekcijskimi pregledi, nad izvajalci dejavnosti ter sistemom notranjega nadzora skupine izvajalcev dejavnosti, če obstaja;
njihovo prejšnje priznanje za določeno tretjo državo in/ali kategorijo proizvodov ni bilo preklicano v skladu z odstavkom 2a ali pa noben akreditacijski organ ni preklical ali začasno preklical njihove akreditacije v skladu s svojimi postopki za začasni preklic ali preklic, določenimi v skladu z ustreznim mednarodnim standardom, zlasti standardom 17011 Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) (Ugotavljanje skladnosti – Splošne zahteve za akreditacijske organe, ki akreditirajo organe za ugotavljanje skladnosti), v 24 mesecih pred:
njihovim zahtevkom za priznanje iste tretje države in/ali iste kategorije proizvodov, razen če je bilo prejšnje priznanje preklicano v skladu s točko (k) odstavka 2a;
njihovim zahtevkom za razširitev priznanja na dodatno tretjo državo v skladu s členom 2 Delegirane uredbe (EU) 2021/1698, razen če je bilo prejšnje priznanje preklicano v skladu s točko (k) odstavka 2a tega člena;
njihovim zahtevkom za razširitev priznanja na dodatno kategorijo proizvodov v skladu s členom 2 Delegirane uredbe (EU) 2021/1698;
v primeru nadzornih organov so to organizacije javne uprave v tretji državi, za katero zaprosijo za priznanje;
izpolnjujejo postopkovne zahteve iz poglavja I Delegirane uredbe (EU) 2021/1698 in
izpolnjujejo vsa dodatna merila, ki so morebiti določena z delegiranim aktom, sprejetim na podlagi odstavka 7.
Komisija lahko prekliče priznanje nadzornega organa ali izvajalca nadzora za določeno tretjo državo in/ali kategorijo proizvodov, če:
eno od meril za priznanje iz odstavka 2 ni več izpolnjeno;
Komisija ni prejela letnega poročila iz člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2021/1698 do roka iz navedenega člena ali so informacije, vključene v letno poročilo, nepopolne, netočne ali neskladne z zahtevami iz navedene uredbe;
nadzorni organ ali izvajalec nadzora ne da na voljo ali ne sporoči vseh informacij o tehnični dokumentaciji iz odstavka 4, nadzornem sistemu, ki ga uporablja, ali posodobljenem seznamu izvajalcev dejavnosti ali skupin izvajalcev dejavnosti ali ekoloških proizvodih, ki jih pokriva njegovo priznanje;
nadzorni organ ali izvajalec nadzora v 30 koledarskih dneh ne obvesti Komisije o spremembah svoje tehnične dokumentacije iz odstavka 4;
nadzorni organ ali izvajalec nadzora informacij, ki jih zahteva Komisija ali država članica, ne zagotovi v določenih rokih ali pa so informacije nepopolne, netočne ali neskladne z zahtevami iz te uredbe, Delegirane uredbe (EU) 2021/1698 in izvedbenega akta, ki se sprejme na podlagi odstavka 8, ali ne sodeluje s Komisijo, zlasti med preiskavami neskladnosti;
se nadzorni organ ali izvajalec nadzora ne strinja s pregledom na kraju samem ali revizijo, ki ga/jo začne Komisija;
rezultat pregleda na kraju samem ali revizije kaže na sistematično slabo delovanje nadzornih ukrepov ali če nadzorni organ ali izvajalec nadzora v svojem predlaganem akcijskem načrtu, predloženem Komisiji, ne more izvesti vseh priporočil, ki jih je Komisija podala po pregledu na kraju samem ali reviziji;
nadzorni organ ali izvajalec nadzora ne sprejme ustreznih popravnih ukrepov v odziv na ugotovljene neskladnosti in kršitve v roku, ki ga določi Komisija glede na resnost položaja in ki ni krajši od 30 koledarskih dni;
v primeru, da izvajalec dejavnosti zamenja nadzorni organ ali izvajalca nadzora, nadzorni organ ali izvajalec nadzora novemu nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora ne sporoči ustreznih elementov nadzorne dokumentacije, vključno s pisnimi evidencami, v največ 30 koledarskih dneh po prejemu zahteve za prenos od izvajalca dejavnosti ali novega nadzornega organa ali izvajalca nadzora;
obstaja tveganje, da bo potrošnik zaveden glede prave narave proizvodov, ki jih pokriva priznanje; ali
nadzorni organ ali izvajalec nadzora 48 zaporednih mesecev v tretji državi, za katero je priznan, ni certificiral nobenega izvajalca dejavnosti.
Akreditacijo iz točke (d) odstavka 2 lahko izda le:
nacionalni akreditacijski organ v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 ali
akreditacijski organ zunaj Unije, ki je podpisnik večstranskega sporazuma o priznavanju pod okriljem Mednarodnega akreditacijskega foruma.
Nadzorni organi zagotovijo zadnje ocenjevalno poročilo, ki ga izda pristojni organ, izvajalci nadzora pa zagotovijo potrdilo o akreditaciji, ki ga izda akreditacijski organ. Če je ustrezno, nadzorni organi ali izvajalci nadzora zagotovijo zadnja poročila o rednem ocenjevanju na kraju samem, nadzoru in večletni ponovni oceni svojih dejavnosti.
Priznanje nadzornih organov ali izvajalcev nadzora iz odstavka 1 se v skladu s postopkom iz navedenega odstavka nemudoma odvzame, zlasti kadar so bile odkrite resne in ponavljajoče se kršitve v zvezi s certificiranjem ali nadzorom in ukrepi, določenimi v skladu z odstavkom 8, in kadar zadevni nadzorni organ ali izvajalec nadzora v obdobju, ki ga je določila Komisija, ne sprejme ustreznih in pravočasnih popravnih ukrepov, potem ko ga je k temu pozvala Komisija. To obdobje se določi glede na resnost problema in načeloma ni krajše od 30 dni.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 54:
za spremembo odstavka 2 tega člena, tako da merilom, določenim v navedenem odstavku, doda nova merila za priznanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora iz odstavka 1 tega člena, ali za preklic tega priznanja, ali da spremeni navedena dodana merila.
za dopolnitev te uredbe v zvezi z:
izvajanjem nadzora nad nadzornimi organi in izvajalci nadzora, ki jih Komisija prizna v skladu z odstavkom 1, vključno s preverjanji na kraju samem, in
nadzorom in drugimi dejavnostmi, ki jih izvajajo ti nadzorni organi in izvajalci nadzora.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 47
Enakovrednost v okviru trgovinskega sporazuma
Priznana tretja država iz točke (b)(ii) člena 45(1) je tretja država, ki jo je Unija v okviru trgovinskega sporazuma priznala kot državo s sistemom pridelave, ki izpolnjuje enake cilje in načela z uporabo pravil, ki zagotavljajo enako raven zagotavljanja skladnosti kot pravila Unije.
Člen 48
Enakovrednost v okviru Uredbe (ES) št. 834/2007
To priznanje preneha veljati ►M3 31. decembra 2026 ◄ .
Komisija te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 49
Poročilo Komisije o uporabi členov 47 in 48
Komisija do ►M3 31. decembra 2022 ◄ Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi členov 47 in 48, zlasti v zvezi s priznavanjem tretjih držav za namene enakovrednosti.
POGLAVJE VIII
SPLOŠNE DOLOČBE
ODDELEK 1
Prosti pretok ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve
Člen 50
Neobstoj možnosti prepovedi in omejitve trženja ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve
Pristojni organi, nadzorni organi ali izvajalci nadzora ne smejo prepovedati ali omejiti trženja ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve, ki jih nadzira drug pristojni organ, nadzorni organ ali izvajalec nadzora iz druge države članice, zaradi postopka pridelave, označevanja ali predstavitve teh proizvodov, če so ti proizvodi skladni s to uredbo. Zlasti se ne smejo izvajati uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, razen tistih iz Uredbe (EU) 2017/625, prav tako pa se ne smejo zaračunavati pristojbine za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, razen tistih iz poglavja VI navedene uredbe.
ODDELEK 2
Informacije, poročanje in sorodna odstopanja
Člen 51
Informacije v zvezi z ekološkim sektorjem in trgovino
Komisija te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 52
Informacije v zvezi s pristojnimi organi, nadzornimi organi in izvajalci nadzora
Države članice vodijo redno posodobljen seznam, ki vsebuje:
imena in naslove pristojnih organov ter
imena, naslove ter šifre nadzornih organov in izvajalcev nadzora.
Države članice te sezname in njihove spremembe pošljejo Komisiji in jih javno objavijo, razen če so bili ti seznami že poslani in objavljeni v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) 2017/625.
Člen 53
Odstopanja, odobritve in poročilo
Na Komisijo se s ►M3 1. januarjem 2029 ◄ prenese pooblastilo, da na podlagi ugotovitev o razpoložljivosti ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in živali, predstavljenih v poročilu iz odstavka 7 tega člena, v skladu s členom 54 sprejme delegirane akte za spremembo te uredbe, tako da:
odpravi odstopanja iz točke 1.8.5 dela I Priloge II ter točk 1.3.4.3 in 1.3.4.4 dela II Priloge II, razen iz točke 1.3.4.4.2 dela II Priloge II, pred ►M3 31. decembrom 2036 ◄ ali njihovo trajanje podaljša na obdobje po tem datumu ali
odpravi odstopanja iz točke 1.3.4.4.2 dela II Priloge II.
Države članice vsako leto do 30. junija Komisiji in drugim državam članicam dajo na voljo:
informacije iz podatkovne zbirke iz člena 26(1) ter iz sistemov iz člena 26(2) in po potrebi sistemov iz člena 26(3),
informacije glede odstopanj, odobrenih v skladu s točko 1.8.5 dela I Priloge II ter točkama 1.3.4.3 in 1.3.4.4 dela II Priloge II, ter
informacije o razpoložljivosti ekološke beljakovinske krme za perutnino in prašiče na trgu Unije in o odobritvah, podeljenih v skladu s točkama 1.9.3.1(c) in 1.9.4.2(c) dela II Priloge II.
Komisija do ►M3 31. decembra 2026 ◄ Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o razpoložljivosti na trgu Unije, po potrebi pa tudi o razlogih za omejeni dostop do:
ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala;
ekološko vzrejenih živali, za katere veljajo odstopanja iz točk 1.3.4.3 in 1.3.4.4 dela II Priloge II;
ekološke beljakovinske krme, namenjene za prehrano perutnine in prašičev, in odobritve iz točk 1.9.3.1(c) in 1.9.4.2(c) dela II Priloge II.
Komisija pri pripravi tega poročila upošteva zlasti podatke, zbrane v skladu s členom 26, ter informacije glede odstopanj in odobritev iz odstavka 6 tega člena.
POGLAVJE IX
POSTOPKOVNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
ODDELEK 1
Postopkovne določbe
Člen 54
Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 55
Postopek v odboru
ODDELEK 2
Razveljavitev ter prehodne in končne določbe
Člen 56
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 834/2007 se razveljavi.
Vendar se navedena uredba uporablja še naprej za namene zaključka obravnave zahtevkov tretjih držav, ki so še v postopku obravnave, kot je določeno v členu 58 te uredbe.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.
Člen 57
Prehodni ukrepi v zvezi z nadzornimi organi in izvajalci nadzora, priznanimi na podlagi člena 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007
Komisija te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).
Člen 58
Prehodni ukrepi v zvezi z zahtevki iz tretjih držav, predloženimi v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007
Člen 59
Prehodni ukrepi v zvezi s prvim priznanjem nadzornih organov in izvajalcev nadzora
Z odstopanjem od dneva začetka uporabe iz drugega odstavka člena 61 se člen 46 uporablja od 17. junija 2018, kolikor je to potrebno, da se omogoči pravočasno priznanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora.
Člen 60
Prehodni ukrepi za zaloge ekoloških proizvodov, pridelanih v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007
Proizvodi, pridelani v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 pred ►M3 1. januarjem 2022 ◄ , so lahko dani v promet tudi po tem datumu do izčrpanja zalog.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
DRUGI PROIZVODI IZ ČLENA 2(1)
PRILOGA II
PODROBNA PRAVILA PRIDELAVE IZ POGLAVJA III
Del I: Pravila pridelave rastlin
Poleg pravil pridelave, določenih v členih od 9 do 12, se za ekološko pridelavo rastlin uporabljajo pravila iz tega dela.
1. Splošne zahteve
1.1 |
Ekološke kmetijske rastline, razen tistih, ki naravno rastejo v vodi, se pridelujejo v živi prsti ali v živi prsti, zmešani ali pognojeni z materiali in proizvodi, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v stiku s podtaljem in kamninsko podlago. |
1.2 |
Hidroponska pridelava, ki je metoda gojenja rastlin, ki ne rastejo naravno v vodi, na način, da so njihove korenine samo v raztopini iz hranilnih snovi ali v inertnem mediju, ki se mu doda hranilna raztopina, je prepovedana. |
1.3 |
Z odstopanjem od točke 1.1 je dovoljeno naslednje:
(a)
pridelava kalečih semen, ki zajemajo kalčke, poganjke in krešo, ki se hranijo izključno s hranilnimi rezervami v semenih, tako da se ta navlažijo v čisti vodi, pod pogojem, da so semena ekološka. Uporaba rastnega substrata je prepovedana, razen uporabe inertnega medija, namenjenega izključno ohranjanju vlažnosti semen, kadar so sestavine tega inertnega medija odobrene v skladu s členom 24;
(b)
pridobivanje glavic vitlofa, vključno z namakanjem v čisti vodi, če je rastlinski razmnoževalni material ekološki. Uporaba rastnega substrata je dovoljena le, če so njegove sestavine odobrene v skladu s členom 24. |
1.4 |
Z odstopanjem od točke 1.1 so dovoljene naslednje prakse:
(a)
gojenje rastlin za pridelavo okrasnih rastlin in zelišč v lončkih, ki se končnemu potrošniku prodajajo skupaj s posodo;
(b)
gojenje sejancev ali sadik v posodah za nadaljnje presajanje. |
1.5 |
Z odstopanjem od točke 1.1 je gojenje kmetijskih rastlin v posebej ločenih gredah dovoljeno le za površine, ki so bile za to prakso pred 28. junijem 2017 na Finskem, Švedskem in Danskem certificirane kot ekološke. Širitev teh površin ni dovoljena. To odstopanje preneha veljati ►M3 31. decembra 2031 ◄ . Komisija do ►M3 31. decembra 2026 ◄ predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi posebej ločenih gred v ekološkem kmetijstvu. Temu poročilu se lahko po potrebi priloži zakonodajni predlog o uporabi posebej ločenih gred v ekološkem kmetijstvu. |
1.6 |
Vse uporabljene tehnike pridelave rastlin preprečujejo ali zmanjšujejo onesnaženje okolja. |
1.7 |
Preusmeritev 1.7.1 Da se lahko rastline in rastlinski proizvodi štejejo za ekološke proizvode, se na zemljiščih v obdobju preusmeritve najmanj dve leti pred setvijo ali, v primeru travinja ali trajnih krmnih rastlin, vsaj tekom dveh let, preden se začnejo uporabljati kot ekološka krma, ali v primeru kmetijskih rastlin trajnic, ki niso krmne rastline, vsaj tekom treh let pred prvim spravilom ekoloških proizvodov uporabljajo pravila, določena v tej uredbi. 1.7.2 V primerih, ko je bilo zemljišče ali ena ali več njegovih parcel kontaminirano s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, se pristojni organ lahko odloči podaljšati obdobje preusmeritve za zadevno zemljišče ali parcele prek obdobja iz točke 1.7.1. 1.7.3 V primeru obdelave s proizvodom ali snovjo, ki ni odobrena za uporabo v ekološki pridelavi, pristojni organ zahteva novo obdobje preusmeritve v skladu s točko 1.7.1. Navedeno obdobje se lahko skrajša v naslednjih dveh primerih:
(a)
obdelava s proizvodom ali snovjo, ki ni odobrena za uporabo v ekološki pridelavi, v okviru obveznih ukrepov, ki jih za zatiranje škodljivcev ali plevela, vključno s karantenskimi organizmi ali invazivnimi vrstami, uvede pristojni organ zadevne države članice;
(b)
obdelava s proizvodom ali snovjo, ki ni odobrena za uporabo v ekološki pridelavi, v okviru znanstvenih preskusov, ki jih odobri pristojni organ zadevne države članice. 1.7.4 V primerih iz točk 1.7.2 in 1.7.3 se obdobje preusmeritve določi ob upoštevanju naslednjih zahtev:
(a)
proces razgradnje zadevnega proizvoda ali snovi zagotovi, da ostane ob koncu obdobja preusmeritve v zemlji oziroma v rastlini, če gre za rastline trajnice, zanemarljiva raven ostankov;
(b)
letina po obdelavi se ne sme dati v promet kot ekološki proizvodi ali proizvodi iz preusmeritve. 1.7.4.1 Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh svojih odločitvah, s katerimi določijo obvezne ukrepe glede obdelave s proizvodom ali snovjo, ki ni odobrena za uporabo v ekološki pridelavi. 1.7.4.2 V primeru obdelave s proizvodom ali snovjo, ki ni odobrena za uporabo v ekološki pridelavi, se točka 1.7.5(b) ne uporablja. 1.7.5 V primeru zemljišč, povezanih z ekološko živinorejo:
(a)
se uporabljajo pravila za preusmeritev za celotno površino enote, na kateri se prideluje krma za živali;
(b)
se lahko, ne glede na točko (a), obdobje preusmeritve za pašnike in za zunanje površine za nerastlinojede vrste živali skrajša na eno leto. |
1.8 |
Izvor rastlin, vključno z rastlinskim razmnoževalnim materialom 1.8.1 Za pridelavo rastlin in rastlinskih proizvodov, ki niso rastlinski razmnoževalni material, se uporablja samo ekološki rastlinski razmnoževalni material. 1.8.2 Za pridobitev ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, namenjenega pridelavi proizvodov, ki niso rastlinski razmnoževalni material, se matična rastlina in, kadar je to primerno, druge rastline, namenjene za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, vsaj eno generacijo oziroma v primeru kmetijskih rastlin trajnic vsaj eno generacijo v dveh rastnih sezonah pridelujejo v skladu s to uredbo. 1.8.3 Izvajalci dejavnosti dajo pri izbiri ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala prednost ekološkemu rastlinskemu razmnoževalnemu materialu, primernemu za ekološko kmetijstvo. 1.8.4 Za pridelavo ekoloških sort, ki so primerne za ekološko pridelavo, se ekološko razmnoževanje izvaja v skladu s pogoji ekološke pridelave in je usmerjeno v izboljšanje genske raznovrstnosti, zanašanje na naravne sposobnosti razmnoževanja, agronomsko učinkovitost, odpornost proti boleznim in prilagajanje različnim lokalnim talnim in podnebnim pogojem. Vsi postopki razmnoževanja, razen z meristemsko kulturo, se izvajajo pod certificiranim ekološkim upravljanjem. 1.8.5 Uporaba rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve in neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala 1.8.5.1 ►M12 Kadar podatki, zbrani v podatkovni zbirki iz člena 26(1) ali sistemih iz člena 26(2), pokažejo, da kvalitativne ali količinske potrebe izvajalca dejavnosti glede zadevnega ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala niso izpolnjene, lahko izvajalec dejavnosti z odstopanjem od točke 1.8.1 uporabi rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve v skladu s členom 10(4), drugi pododstavek, točka (a), ali rastlinski razmnoževalni material, odobren v skladu s točko 1.8.6. ◄ Poleg tega se lahko „sejanci iz preusmeritve“, ki se tržijo v skladu s členom 10(4), drugi pododstavek, točka (a), v primeru nerazpoložljivosti ekoloških sejancev uporabijo pri gojenju:
(a)
skozi ciklus gojenja od semena do končnega sejanca, ki traja vsaj 12 mesecev na zemljišču, na katerem je bilo v istem obdobju zaključeno vsaj 12-mesečno obdobje preusmeritve, ali
(b)
na ekološkem zemljišču ali zemljišču iz preusmeritve ali v posodah, za katere velja odstopanje iz točke 1.4, pod pogojem, da so sejanci pridelani iz semen iz preusmeritve, pridobljenih iz rastline, ki je rasla na zemljišču, na katerem je bilo zaključeno vsaj 12-mesečno obdobje preusmeritve. Kadar ekološki rastlinski razmnoževalni material ali rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve ali rastlinski razmnoževalni material, odobren v skladu s točko 1.8.6, niso na voljo v zadostnih količinah ali niso dovolj kakovostni, da bi ustrezali potrebam izvajalca dejavnosti, lahko pristojni organi odobrijo uporabo neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala v skladu s točkami 1.8.5.3. do 1.8.5.8. Takšna posamezna odobritev se izda samo v enem od naslednjih primerov:
(a)
kadar v podatkovni zbirki iz člena 26(1) ali sistemih iz člena 26(2) ni registrirana nobena sorta vrste, ki jo želi izvajalec dejavnosti pridobiti;
(b)
kadar noben izvajalec dejavnosti, ki trži rastlinski razmnoževalni material, ne more pravočasno dostaviti zadevnega ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala ali rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve ali rastlinskega razmnoževalnega materiala, odobrenega v skladu s točko 1.8.6, za setev ali sajenje, kadar je uporabnik rastlinski razmnoževalni material naročil v razumnem času, ki omogoča pripravo in dobavo ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala ali rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve ali rastlinskega razmnoževalnega materiala, odobrenega v skladu s točko 1.8.6;
(c)
kadar sorta, ki jo želi pridobiti izvajalec dejavnosti, ni registrirana kot ekološki rastlinski razmnoževalni material ali rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve ali rastlinski razmnoževalni material, odobren v skladu s točko 1.8.6, v podatkovni zbirki iz člena 26(1) ali sistemih iz člena 26(2), izvajalec dejavnosti pa lahko dokaže, da nobena registrirana alternativa iste vrste ni primerna, in sicer zlasti za agronomske, talne in podnebne razmere ter za tehnološke lastnosti, potrebne za načrtovano proizvodnjo;
(d)
kadar je to upravičeno za uporabo v raziskavah, za testiranje majhnega obsega v terenskih poskusih, za namen ohranjanja sort ali inovativne proizvode ter kadar uporabo odobrijo pristojni organi zadevne države članice. Preden zahtevajo kakršno koli takšno odobritev, izvajalci dejavnosti v podatkovni zbirki iz člena 26(1) ali sistemih iz člena 26(2) preverijo, ali je na voljo ustrezen ekološki rastlinski razmnoževalni material ali rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve ali rastlinski razmnoževalni material, odobren v skladu s točko 1.8.6, in ali je njihova zahteva upravičena. Če je to v skladu s členom 6(i), lahko izvajalci dejavnosti uporabijo tako ekološki rastlinski razmnoževalni material kot rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve, pridobljena na njihovih gospodarstvih, ne glede na kakovost in količino materiala, ki je na voljo glede na podatkovno zbirko iz člena 26(1) ali sistem iz točke (a) člena 26(2). 1.8.5.2 ►M12 Z odstopanjem od točke 1.8.1 lahko izvajalci dejavnosti v tretjih državah uporabijo rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve v skladu s členom 10(4), drugi pododstavek, točka (a), ali rastlinski razmnoževalni material, odobren v skladu s točko 1.8.6, če ekološki rastlinski razmnoževalni material dokazano ni dovolj kakovosten ali ni na voljo v zadostni količini na ozemlju tretje države, v kateri je izvajalec dejavnosti. ◄ Brez poseganja v ustrezne nacionalne predpise lahko izvajalci dejavnosti v tretjih državah uporabijo tako ekološki rastlinski razmnoževalni material kot rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve, pridobljena na njihovih gospodarstvih. Nadzorni organi ali izvajalci nadzora, priznani v skladu s členom 46(1), lahko izvajalcem dejavnosti iz tretjih držav odobrijo uporabo neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala v ekološki pridelovalni enoti, če ekološki rastlinski razmnoževalni material ali rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve ali rastlinski razmnoževalni organ, odobren v skladu s točko 1.8.6, ni dovolj kakovosten ali ni na voljo v zadostni količini na ozemlju tretje države, v kateri je izvajalec dejavnosti, ter v skladu s pogoji iz točk 1.8.5.3, 1.8.5.4, 1.8.5.5 in 1.8.5.8. 1.8.5.3 Neekološki rastlinski razmnoževalni material se po spravilu ne obdeluje s fitofarmacevtskimi sredstvi, razen s tistimi, ki so odobrena za obdelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala v skladu s členom 24(1) te uredbe, razen če pristojni organi zadevne države članice v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 predpišejo kemično obdelavo za fitosanitarne namene za vse sorte in heterogeni material zadevne vrste na območju, na katerem naj bi se uporabljal rastlinski razmnoževalni material. Kadar se uporablja neekološki rastlinski razmnoževalni material, ki je bil kemično obdelan, kot je navedeno v prvem odstavku, za parcelo, na kateri raste obdelani rastlinski razmnoževalni material, po potrebi velja obdobje preusmeritve, kot je določeno v točkah 1.7.3 in 1.7.4. 1.8.5.4 Odobritev uporabe neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala se pridobi pred setvijo ali sajenjem kmetijske rastline. 1.8.5.5 Odobritev uporabe neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala se podeli posameznim uporabnikom za eno rastno dobo naenkrat, pristojni organi, nadzorni organ ali organ, odgovoren za odobritve, pa zabeleži količino odobrenega rastlinskega razmnoževalnega materiala. 1.8.5.6 Pristojni organi držav članic pripravijo uradni seznam vrst, podvrst ali sort (po potrebi združenih), za katere je bilo ugotovljeno, da je ekološki rastlinski razmnoževalni material ali rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve na voljo v zadostnih količinah in za ustrezne sorte na njihovem ozemlju. Odobritve se ne izdajo za vrste, podvrste ali sorte, vključene na navedeni seznam na ozemlju zadevne države članice v skladu s točko 1.8.5.1, razen če so utemeljene z enim od namenov iz točke 1.8.5.1 (d). Če se količina ali kakovost ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala ali rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve, ki je na voljo za vrsto, podvrsto ali sorto na seznamu, zaradi izjemnih okoliščin izkaže za nezadostno ali neprimerno, lahko pristojni organi držav članic črtajo vrsto, podvrsto ali sorto s seznama. Pristojni organi držav članic svoj seznam vsako leto posodobijo in objavijo. Pristojni organi držav članic do 30. junija vsako leto in prvič do 30. junija 2022 Komisiji in drugim državam članicam pošljejo povezavo do spletišča, kjer je objavljen posodobljeni seznam. Komisija povezave do posodobljenih nacionalnih seznamov objavi na posebnem spletišču. 1.8.5.7 Z odstopanjem od točke 1.8.5.5 lahko pristojni organi držav članic vsem zadevnim izvajalcem dejavnosti letno podelijo splošno odobritev za uporabo:
(a)
zadevne vrste ali podvrste, če v podatkovni zbirki iz člena 26(1) ali sistemu iz točke člena 26(2) ni registrirana nobena sorta;
(b)
zadevne sorte, če so izpolnjeni pogoji iz točke 1.8.5.1 (c). Če izvajalci dejavnosti uporabijo splošno odobritev, vodijo evidenco o uporabljeni količini, pristojni organ, odgovoren za odobritve, pa zabeleži količine odobrenega neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala. Pristojni organi držav članic vodijo seznam vrst, podvrst ali sort, za katere je izdana splošna odobritev, ter ta seznam vsako leto posodobijo in objavijo. Pristojni organi držav članic do 30. junija vsako leto in prvič do 30. junija 2022 Komisiji in drugim državam članicam pošljejo povezavo do spletišča, kjer je objavljen posodobljeni seznam. Komisija povezave do posodobljenih nacionalnih seznamov objavi na posebnem spletišču. 1.8.5.8 Pristojni organi uporabe neekoloških sejancev ne odobrijo v primeru sejancev vrst, pri katerih se ciklus gojenja od presajanja sejancev do prvega pobiranja pridelka zaključi v eni rastni sezoni. 1.8.6 Pristojni organi ali po potrebi nadzorni organi ali izvajalci nadzora, priznani v skladu s členom 46(1), lahko izvajalcem dejavnosti, ki pridelujejo rastlinski razmnoževalni material za uporabo v ekološki pridelavi, odobrijo uporabo neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, če matične rastline ali, kadar je ustrezno, druge rastline, namenjene za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala in pridelane v skladu s točko 1.8.2, niso na voljo v zadostni količini ali niso dovolj kakovostne, ter dajanje takega materiala na trg za uporabo v ekološki pridelavi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
uporabljeni neekološki rastlinski razmnoževalni material po spravilu ni bil obdelan s fitofarmacevtskimi sredstvi, razen s tistimi, ki so odobrena v skladu s členom 24(1) te uredbe, razen če pristojni organi zadevne države članice v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 predpišejo kemično obdelavo za fitosanitarne namene za vse sorte in heterogeni material zadevne vrste na območju, na katerem naj bi se uporabljal rastlinski razmnoževalni material. Kadar se uporablja neekološki rastlinski razmnoževalni material, ki je bil kemično obdelan, kot je predpisano, za zemljišče, na katerem raste obdelani rastlinski razmnoževalni material, po potrebi velja obdobje preusmeritve, kot je določeno v točkah 1.7.3 in 1.7.4;
(b)
uporabljeni neekološki rastlinski razmnoževalni material ni sejanec vrste, pri kateri se ciklus gojenja od presajanja sejancev do prvega pobiranja pridelka zaključi v eni rastni sezoni;
(c)
rastlinski razmnoževalni material se goji v skladu z vsemi drugimi ustreznimi zahtevami za ekološko pridelavo rastlin;
(d)
odobritev uporabe neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala se pridobi pred setvijo ali sajenjem navedenega materiala;
(e)
pristojni organ, nadzorni organ ali izvajalec nadzora, odgovoren za odobritev, izda odobritev samo posameznim uporabnikom in za eno sezono naenkrat ter navede količine odobrenega rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(f)
z odstopanjem od točke (e) lahko pristojni organi držav članic vsako leto izdajo splošno odobritev za uporabo določene vrste ali podvrste ali sorte neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala ter dajo seznam vrst, podvrst ali sort na voljo javnosti in ga vsako leto posodabljajo. V tem primeru navedeni pristojni organi navedejo količine odobrenega neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(g)
odobritve, podeljene v skladu s tem odstavkom, prenehajo veljati 31. decembra 2036. Pristojni organi držav članic do 30. junija vsako leto in prvič do 30. junija 2023 uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o informacijah o odobritvah, podeljenih v skladu s prvim odstavkom. Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo in tržijo rastlinski razmnoževalni material, pridelan v skladu s prvim odstavkom, lahko prostovoljno objavijo ustrezne specifične informacije o razpoložljivosti takega rastlinskega razmnoževalnega materiala v nacionalnih sistemih, vzpostavljenih v skladu s členom 26(2). Izvajalci dejavnosti, ki se odločijo za vključitev takih informacij, zagotovijo, da se informacije redno posodabljajo in umaknejo iz nacionalnih sistemov, ko rastlinski razmnoževalni material ni več na voljo. Kadar se izvajalci dejavnosti zanašajo na splošno odobritev iz točke (f), vodijo evidenco o porabljeni količini. |
1.9 |
Upravljanje tal in gnojenje 1.9.1 Pri ekološki pridelavi rastlin se uporabljajo postopki obdelovanja zemlje in gojenja rastlin, ki ohranjajo ali povečujejo vsebnost organskih snovi v tleh, povečujejo stabilnost in biotsko raznovrstnost tal ter preprečujejo zbitost in erozijo tal. 1.9.2 Ohranjata in povečujeta se rodovitnost in biološka dejavnost tal:
(a)
z večletnim kolobarjenjem, kar vključuje obvezne stročnice kot glavne ali pokrovne posevke v kolobarju in druge podorine, razen v primeru travinja ali trajnih krmnih rastlin, in
(b)
s kratkotrajnimi podorinami in stročnicami ter rastlinsko raznovrstnostjo v primeru rastlinjakov ali kmetijskih rastlin trajnic, ki niso krmne rastline, in
(c)
v vseh primerih z uporabo živinskih gnojil ali ekoloških materialov, obeh po možnosti kompostiranih, iz ekološke pridelave. 1.9.3 Kadar potreb rastlin po hranilih ni mogoče zadovoljiti z ukrepi iz točk 1.9.1 in 1.9.2, se uporabljajo le gnojila in dodatki za izboljšanje tal, ki so bili odobreni na podlagi člena 24 za uporabo v ekološki pridelavi, in sicer samo v potrebnem obsegu. ►M10 Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o uporabi teh proizvodov, vključno z datumom ali datumi uporabe posameznega proizvoda, imenom proizvoda, uporabljeno količino ter zadevnimi kmetijskimi rastlinami in zemljišči. ◄ 1.9.4 Skupna količina živinskega gnojila, kot je opredeljeno v Direktivi 91/676/EGS, ki se uporabi na pridelovalnih enotah za proizvode iz preusmeritve in ekoloških pridelovalnih enotah, ne presega 170 kg dušika na leto/hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta zgornja meja se uporablja samo za hlevski gnoj, posušeni hlevski gnoj in dehidrirani gnoj perutnine, kompostirane živalske iztrebke, vključno z gnojem perutnine, kompostirani hlevski gnoj in tekoče živalske iztrebke. 1.9.5 Izvajalci dejavnosti kmetijskih gospodarstev lahko za raztrošenje odvečnega gnoja iz ekoloških pridelovalnih enot sklenejo pisne sporazume o sodelovanju, vendar le z drugimi izvajalci dejavnosti kmetijskih gospodarstev in podjetji, ki ravnajo v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Najvišja zgornja meja iz točke 1.9.4 se izračuna na podlagi vseh ekoloških pridelovalnih enot, ki sodelujejo na ta način. 1.9.6 Za izboljšanje splošnega stanja tal ali razpoložljivosti hranilnih snovi v tleh ali kmetijskih rastlinah se lahko uporabljajo pripravki iz mikroorganizmov. 1.9.7 Za aktiviranje komposta se lahko uporabijo ustrezni pripravki iz rastlin in mikroorganizmov. 1.9.8 Mineralnih dušikovih gnojil ni dovoljeno uporabljati. 1.9.9 Lahko se uporabljajo biodinamični pripravki. |
1.10 |
Zatiranje škodljivih organizmov in plevela 1.10.1 Preprečevanje škode zaradi škodljivih organizmov in plevela temelji predvsem na zaščiti s pomočjo:
—
naravnih sovražnikov,
—
izbire vrst, sort in heterogenih snovi,
—
kolobarjenja,
—
tehnik gojenja, kot je biofumigacija, mehanskih in fizičnih metod ter
—
toplotne obdelave, kot sta solarizacija tal in, v primeru zaščitenih kmetijskih rastlin, plitva obdelava tal s paro (do globine največ 10 cm).
1.10.2 Kadar z ukrepi iz točke 1.10.1 rastlin ni mogoče primerno zaščititi pred škodljivci ali če se ugotovi, da je kmetijska rastlina ogrožena, se uporabljajo samo proizvodi in snovi, odobreni na podlagi členov 9 in 24 za uporabo v ekološki pridelavi, in sicer samo v potrebnem obsegu. ►M10 Izvajalci dejavnosti vodijo evidence, ki dokazujejo potrebo po uporabi takih proizvodov, vključno z datumom ali datumi uporabe proizvoda, imenom proizvoda, njegovimi aktivnimi snovmi, uporabljeno količino, zadevnimi kmetijskimi rastlinami in zemljišči ter škodljivim organizmom ali boleznijo, ki jo je treba nadzirati. ◄ 1.10.3 Pri proizvodih in snoveh, ki se uporabljajo v pasteh ali razpršilnikih proizvodov in snovi, razen feromonov, pasti ali razpršilniki preprečujejo prodiranje proizvodov ali snovi v okolje in stik proizvodov ali snovi z gojenimi kmetijskimi rastlinami. Po uporabi se vse pasti, tudi feromonske vabe, poberejo in varno odstranijo. |
1.11 |
Proizvodi za čiščenje in razkuževanje Pri čiščenju in razkuževanju se uporabljajo le tista sredstva za čiščenje in razkuževanje pri pridelavi rastlin, ki so odobrena za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24. ►M10 Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o uporabi teh proizvodov, vključno z datumom ali datumi uporabe posameznega proizvoda, imenom proizvoda, njegovimi aktivnimi snovmi in lokacijo take uporabe. ◄ |
1.12 |
Obveznost vodenja evidenc Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o zadevnih zemljiščih in količini pridelka. ►M10 Izvajalci dejavnosti zlasti vodijo evidenco vseh drugih zunanjih surovin, uporabljenih na posameznem zemljišču, in, kadar je to ustrezno, hranijo razpoložljiva dokazila o vseh odstopanjih od pravil pridelave, odobrenih v skladu s točko 1.8.5. ◄ |
1.13 |
Priprava nepredelanih proizvodov Če se na rastlinah opravljajo postopki priprave, razen predelave, se za take postopke smiselno uporabljajo splošne zahteve iz točk 1.2, 1.3, 1.4, 1.5 in 2.2.3 dela IV. |
2. Podrobna pravila za specifične rastline in rastlinske proizvode
2.1 Pravila za pridelavo gob
Za pridelavo gob se lahko uporabljajo substrati, če so sestavljeni samo iz naslednjih sestavin:
hlevskega gnoja in živalskih iztrebkov:
bodisi iz ekoloških pridelovalnih enot bodisi iz enot za proizvode iz preusmeritve v drugem letu preusmeritve ali
iz točke 1.9.3, vendar le, če proizvoda iz točke (i) ni na voljo, ter pod pogojem, da ta hlevski gnoj in živalski iztrebki ne presegajo 25 % skupne mase vseh sestavin substrata pred kompostiranjem, razen pokrovnega materiala in dodane vode;
proizvodov kmetijskega izvora, razen proizvodov iz točke (a), iz ekoloških pridelovalnih enot;
šote, ki ni obdelana s kemičnimi sredstvi;
lesa, ki po sečnji ni obdelan s kemičnimi sredstvi;
mineralnih proizvodov iz točke 1.9.3, vode in zemlje.
2.2 Pravila glede nabiranja samoniklih rastlin
Nabiranje samoniklih rastlin in njihovih delov, ki rastejo naravno v naravnih okoljih, gozdovih in na kmetijskih območjih, se šteje za ekološko pridelavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
ta območja vsaj tri leta pred nabiranjem niso bila obdelana z nobenimi drugimi proizvodi ali snovmi kot tistimi, ki so odobrene na podlagi členov 9 in 24 za uporabo v ekološki pridelavi;
nabiranje ne vpliva na stabilnost naravnega habitata ali na ohranjanje vrste na območju nabiranja.
Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o obdobju in lokaciji nabiranja, zadevnih vrstah in količini nabranih samoniklih rastlin.
Del II: Pravila za živinorejo
Poleg pravil pridelave iz členov 9, 10, 11 in 14 se za ekološko živinorejo uporabljajo pravila iz tega dela.
1. Splošne zahteve
1.1 |
Razen za čebelarstvo, je živinoreja brez uporabe kmetijskega zemljišča prepovedana, če kmet, ki namerava rediti ekološko živino, ne upravlja kmetijskega zemljišča in ni sklenil pisnega sporazuma o sodelovanju s kmetom glede uporabe ekoloških pridelovalnih enot ali pridelovalnih enot za proizvode iz preusmeritve za to živino. Izvajalci dejavnosti hranijo razpoložljiva dokazila o vseh odstopanjih od pravil za živinorejo, odobrenih v skladu s točkami 1.3.4.3, 1.3.4.4, 1.7.5, 1.7.8, 1.9.3.1(c) in 1.9.4.2(c). |
1.2 |
Preusmeritev
|
1.3 |
Izvor živali
|
1.4 |
Prehranjevanje 1.4.1 Splošne zahteve glede prehranjevanja V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
krma za živino se pridobiva zlasti na kmetijskem gospodarstvu, na katerem živali bivajo, ali iz ekoloških pridelovalnih enot ali pridelovalnih enot za proizvode iz preusmeritve drugih gospodarstev v isti regiji;
(b)
živina se krmi z ekološko krmo ali krmo iz preusmeritve, ki ustreza prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja; pri živinoreji omejeno krmljenje ni dovoljeno, razen kadar je to upravičeno zaradi veterinarskih razlogov;
(c)
živina se ne sme rediti ali krmiti v razmerah, ki lahko povzročijo anemijo;
(d)
v postopkih pitanja v kateri koli fazi vzreje se vedno spoštujejo običajni prehranski vzorci vsake vrste in dobrobit živali; prisilno pitanje je prepovedano;
(e)
živina, razen prašičev, perutnine in čebel, ima stalen dostop do paše, kadar razmere to omogočajo, ali ima stalen dostop voluminozne krme;
(f)
pospeševalci rasti in sintetične aminokisline se ne uporabljajo;
(g)
živali, ki še sesajo, se po možnosti vsaj določeno najkrajše obdobje, ki ga določi Komisija v skladu s točko (a) člena 14(3), hranijo z materinim mlekom; mlečni nadomestki, ki vsebujejo kemično sintetizirane sestavine ali sestavine rastlinskega izvora, se v tem obdobju ne uporabljajo;
(h)
posamična krmila iz rastlin, alg, živali ali kvasa so ekološka;
(i)
neekološka posamična krmila iz rastlin, alg, živali ali kvasa, posamična krmila mikrobiološkega ali mineralnega izvora ter krmni dodatki in pomožna tehnološka sredstva se lahko uporabljajo le, če so bili odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24. 1.4.2 Paša 1.4.2.1 Paša na ekološko obdelanih zemljiščih Ekološko vzrejene živali se ne glede na točko 1.4.2.2 pasejo na ekološko obdelanih zemljiščih. Vendar se lahko neekološko vzrejene živali vsako leto v omejenem časovnem obdobju pasejo na ekološko obdelanih pašnikih, pod pogojem, da so bile te živali vzrejene na okolju prijazen način na zemljišču, ki prejema podporo v skladu s členi 23, 25, 28, 30, 31 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ter pod pogojem, da neekološko vzrejene živali in ekološko vzrejene živali niso hkrati na ekološko obdelanih zemljiščih. 1.4.2.2 Paša na skupnih zemljiščih in sezonski premik čred 1.4.2.2.1 Ekološko vzrejene živali se lahko pasejo na skupnih zemljiščih pod pogojem, da:
(a)
skupna zemljišča vsaj tri leta niso bila obdelana s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi;
(b)
so bile vse neekološko vzrejene živali, ki se pasejo na skupnih zemljiščih, vzrejene na okolju prijazen način na zemljišču, ki prejema podporo v skladu s členi 23, 25, 28, 30, 31 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013;
(c)
proizvodi iz živinoreje, pridobljeni iz ekološko vzrejenih živali, medtem ko so se pasle na skupnih zemljiščih, se ne štejejo za ekološke proizvode, razen če se lahko dokaže, da so te živali ustrezno ločene od neekološko vzrejenih živali. 1.4.2.2.2 V obdobju sezonskih premikov se ekološke živali, ko se selijo z enega na drug pašnik, lahko pasejo na neekoloških zemljiščih. Ekološko vzrejene živali so v tem obdobju ločene od drugih živali. Vnos neekološke krme v obliki trave in drugih rastlin, namenjenih za pašo živali, se dovoli:
(a)
za največ 35 dni, kar vključuje pot selitve in vrnitve, ali
(b)
če ne presega 10 % skupnega letnega krmnega obroka, izračunano kot delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora. 1.4.3 Krma iz obdobja preusmeritve 1.4.3.1 Na kmetijskih gospodarstvih, ki ekološko redijo živali:
(a)
v povprečju do 25 % količine krme lahko vsebuje krmo iz drugega leta preusmeritve. Ta delež se lahko poveča na 100 %, kadar ta krma iz obdobja preusmeritve prihaja z gospodarstva, kjer se zadržuje živina, in
(b)
do 20 % skupne povprečne količine krme za živino lahko izvira s paše ali je pridobljene s trajnih pašnikov ali zemljišč s trajnimi krmnimi rastlinami ali beljakovinskimi rastlinami, posejanimi v okviru ekološkega upravljanja v prvem letu preusmeritve, če so te površine del samega gospodarstva. Če se za krmljenje uporabljata obe vrsti krme iz obdobja preusmeritve, navedeni v točkah (a) in (b), skupni delež takšne krme ne presega deleža iz točke (a). 1.4.3.2 Vrednosti iz točke 1.4.3.1 se izračunavajo letno kot delež suhe snovi v krmi rastlinskega izvora. 1.4.4 Vodenje evidenc o režimu hranjenja Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o režimu hranjenja in po potrebi o paši. Zlasti vodijo evidence o imenu krme, vključno s kakršno koli obliko uporabljene krme, npr. krmnimi mešanicami, deleži različnih posamičnih krmil v obrokih in deležem krme z domačega gospodarstva ali iz iste regije ter po potrebi obdobji dostopa do površin za pašo in obdobji sezonskih premikov čred, kadar veljajo omejitve, ter hranijo dokazila o uporabi točk 1.4.2 in 1.4.3. |
1.5 |
Zdravstvena oskrba 1.5.1 Preprečevanje bolezni
1.5.2 Veterinarsko zdravljenje
|
1.6 |
Namestitev in vzrejne prakse
|
1.7 |
Dobrobit živali
|
1.8 |
Priprava nepredelanih proizvodov Če se na živini opravljajo postopki priprave, razen predelave, se za take postopke smiselno uporabljajo splošne zahteve iz točk 1.2, 1.3, 1.4, 1.5 in 2.2.3 dela IV. |
1.9 |
Dodatna splošna pravila 1.9.1 Za govedo, ovce, koze in enoprste kopitarje 1.9.1.1 Prehranjevanje V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
vsaj 60 % krme izvira s samega kmetijskega gospodarstva ali, če to ni mogoče ali takšna krma ni na voljo, je pridelane v sodelovanju z drugimi ekološkimi pridelovalnimi enotami ali pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in izvajalci dejavnosti s krmo, ki uporabljajo krmo in posamična krmila iz iste regije. Ta delež se s ►M3 1. januarjem 2024 ◄ poveča na 70 %;
(b)
živali imajo dostop do paše, kadar koli razmere to dovoljujejo;
(c)
ne glede na točko (b) imajo samci goveda, starejši od enega leta, dostop do paše ali površine na prostem;
(d)
kadar imajo živali dostop do paše v pašnem obdobju in kadar sistem zimske uhlevitve živalim dopušča prosto gibanje, se pozimi lahko opusti obveznost zagotovitve površin na prostem;
(e)
sistemi vzreje čim bolj temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta;
(f)
vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih je sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže. Pri živalih za prirejo mleka se lahko ta delež zniža na 50 % za največ tri mesece v zgodnjem obdobju laktacije. 1.9.1.2 Namestitev in vzrejne prakse V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
tla v namestitvenem prostoru morajo biti gladka, vendar ne spolzka;
(b)
namestitveni prostor ima površino za ležanje ali počitek, ki je udobna, čista in suha ter ustrezne velikosti, tla na tej površini so polna in ne izdelana iz rešetk. Prostor za počitek je suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki je na podlagi člena 24 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal;
(c)
ne glede na točko (a) prvega pododstavka člena 3(1) in drugega pododstavka člena 3(1) Direktive Sveta 2008/119/ES ( 28 ) je prepovedana namestitev telet v ločene bokse od starosti enega tedna naprej, z izjemo posameznih živali za določeno obdobje, kadar je to upravičeno zaradi veterinarskih razlogov;
(d)
kadar se tele iz veterinarskih razlogov zdravi posamično, je nastanjeno v prostorih, ki imajo trdna tla, pokrita s slamo. Teletu se omogoči, da se lahko brez težav obrne in udobno uleže po celotni dolžini. 1.9.2 Za živali z rogovjem 1.9.2.1 Prehranjevanje V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
vsaj 60 % krme izvira s samega kmetijskega gospodarstva ali, če to ni mogoče ali takšna krma ni na voljo, je pridelane v sodelovanju z drugimi ekološkimi pridelovalnimi enotami ali pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in izvajalci dejavnosti s krmo, ki uporabljajo krmo in posamična krmila iz iste regije. Ta delež se s ►M3 1. januarjem 2024 ◄ poveča na 70 %;
(b)
živali imajo dostop do paše, kadar koli razmere to dovoljujejo;
(c)
kadar imajo živali dostop do paše v pašnem obdobju in kadar sistem zimske uhlevitve živalim dopušča prosto gibanje, se pozimi lahko opusti obveznost zagotovitve površin na prostem;
(d)
sistemi vzreje čim bolj temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta;
(e)
vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih je sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže. Pri samicah živali z rogovjem za prirejo mleka se ta delež lahko zniža na 50 % za največ tri mesece v zgodnjem obdobju laktacije;
(f)
v obdobju vegetacije v ogradi se zagotovi naravna paša. Ograde, v katerih v obdobju vegetacije ni mogoče zagotoviti krme s pašo, niso dovoljene;
(g)
dokrmljevanje je dovoljeno le v primeru pomanjkanja paše zaradi neugodnih vremenskih razmer;
(h)
rejene živali imajo v ogradi na voljo čisto in svežo vodo. Če naravnega in za živali lahko dostopnega vodnega vira ni na voljo, se zagotovijo napajališča. 1.9.2.2 Namestitev in vzrejne prakse V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
živalim z rogovjem se zagotovijo skrivališča, zatočišča in ograje, ki ne poškodujejo živali;
(b)
V ogradah za navadne jelene mora biti živalim omogočeno valjanje v blatu, da se zagotovi negovanje kožuha in uravnavanje telesne toplote;
(c)
vsa tla v namestitvenem prostoru so gladka, vendar ne spolzka;
(d)
vsak namestitveni prostor ima površino za ležanje ali počitek, ki je udobna, čista in suha ter ustrezne velikosti, tla na tej površini pa so polna in niso izdelana iz rešetk. Prostor za počitek je suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki je na podlagi člena 24 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal;
(e)
krmišča so postavljena na mestih, ki so zaščitena pred vremenskimi vplivi in dostopna tako za živali kot tudi za njihove oskrbnike. Na mestu, kjer so krmišča, so tla utrjena, naprave za krmljenje pa imajo nadstrešek;
(f)
če ni zagotovljen stalen dostop do krme, so krmišča zasnovana tako, da se lahko vse živali hranijo hkrati. 1.9.3 Za prašiče 1.9.3.1 Prehranjevanje V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
vsaj 30 % krme izvira s samega kmetijskega gospodarstva ali, če to ni mogoče ali takšna krma ni na voljo, je pridelane v sodelovanju z drugimi ekološkimi pridelovalnimi enotami ali pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in izvajalci dejavnosti s krmo, ki uporabljajo krmo in posamična krmila iz iste regije;
(b)
dnevnim obrokom se doda voluminozna krma, sveža ali posušena krma ali silaža;
(c)
če kmetje beljakovinske krme ne morejo pridobiti izključno iz ekološke pridelave in če pristojni organ potrdi, da ekološke beljakovinske krme ni na voljo v zadostni količini, se lahko do ►M3 31. decembra 2026 ◄ uporablja neekološka beljakovinska krma, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(i)
ni na voljo v ekološki obliki;
(ii)
se proizvaja ali pripravlja brez uporabe kemičnih topil;
(iii)
njena uporaba je omejena na krmljenje pujskov do teže 35 kg s posebno beljakovinsko mešanico in
(iv)
najvišji delež, ki se v obdobju 12 mesecev dovoli za navedene živali, ne presega 5 %. Izračuna se delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora. 1.9.3.2 Namestitev in vzrejne prakse V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
tla v namestitvenem prostoru so gladka, vendar ne spolzka;
(b)
v namestitvenem prostoru je površina za ležanje ali počitek udobna, čista in suha ter ustrezne velikosti, tla na tej površini pa so polna in niso izdelana iz rešetk. Prostor za počitek je suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki je na podlagi člena 24 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal;
(c)
vedno je na voljo dovolj velik prostor za počitek, prekrit s slamo ali drugim primernim materialom, da lahko vsi prašiči v ogradi hkrati ležejo na način, ki zavzame največ prostora;
(d)
svinje se redijo v skupinah, razen v zadnjem obdobju brejosti in v obdobju sesanja, v tem obdobju ima svinja možnost, da se prosto giblje v svoji ogradi, njeno gibanje pa se omeji le za kratka obdobja;
(e)
svinjam se nekaj dni pred predvideno prasitvijo ne glede na dodatne zahteve za slamo zagotovi dovolj slame ali drugega ustreznega naravnega materiala, da si lahko pripravijo gnezdo;
(f)
površine za prosto gibanje prašičem dopuščajo iztrebljanje in ritje. Za ritje se lahko uporabijo različni substrati. 1.9.4 Za perutnino 1.9.4.1 Izvor živali Da bi preprečili intenzivne metode vzreje perutnine, se perutnina redi, dokler ne doseže najnižje starosti, ali pa mora biti počasi rastočih linij, ki so prilagojene prosti vzreji. Pristojni organ določi merila za počasi rastoče linije ali sestavi seznam počasi rastočih linij ter te podatke predloži izvajalcem dejavnosti, drugim državam članicam in Komisiji. Če kmet ne redi počasi rastočih linij perutnine, je najnižja starost perutnine ob zakolu:
(a)
81 dni za piščance;
(b)
150 dni za kopune;
(c)
49 dni za pekinške race;
(d)
70 dni za samice muškatnih rac;
(e)
84 dni za samce muškatnih rac;
(f)
92 dni za mulard race;
(g)
94 dni za pegatke;
(h)
140 dni za purane in gosi za peko ter
(i)
100 dni za pure. 1.9.4.2 Prehranjevanje V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
vsaj 30 % krme izvira s samega kmetijskega gospodarstva ali, če to ni mogoče ali takšna krma ni na voljo, je pridelane v sodelovanju z drugimi ekološkimi pridelovalnimi enotami ali pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in izvajalci dejavnosti s krmo, ki uporabljajo krmo in posamična krmila iz iste regije;
(b)
dnevnim obrokom se doda voluminozna krma, sveža ali posušena krma ali silaža;
(c)
če kmetje beljakovinske krme ne morejo pridobiti izključno iz ekološke pridelave za perutnino in če pristojni organ potrdi, da ekološke beljakovinske krme ni na voljo v zadostni količini, se lahko do ►M3 31. decembra 2026 ◄ uporablja neekološka beljakovinska krma, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(i)
ni na voljo v ekološki obliki;
(ii)
se proizvaja ali pripravlja brez uporabe kemičnih topil
(iii)
njena uporaba je omejena na krmljenje mlade perutnine s posebno beljakovinsko mešanico, in
(iv)
najvišji delež, ki se v obdobju 12 mesecev dovoli za navedene živali, ne presega 5 %. Izračuna se delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora. 1.9.4.3 Dobrobit živali Skubljenje žive perutnine je prepovedano. 1.9.4.4 Namestitev in vzrejne prakse V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
vsaj ena tretjina talne površine je polna, kar pomeni, da ni izdelana iz rešetk ali mreže, in prekrita z nastiljem, kakor je slama, žagovina, pesek ali šota;
(b)
v objektu za nesnice je na voljo dovolj velik del površine tal za zbiranje perutninskega gnoja;
(c)
pred vsakim novim turnusom reje perutnine se objekti, v katerih je živina, izpraznijo. V tem času se objekti in oprema očistijo in razkužijo. Po zaključku vsakega turnusa vzreje perutnine se izpusti pustijo prazni za obdobje, ki ga določijo države članice, da se rastlinje lahko obraste. Izvajalec dejavnosti vodi evidenco ali dokazila o uporabi takega obdobja. Te zahteve se ne uporabljajo, kadar se perutnina ne redi v turnusih, ne zadržuje v izpustih in se ves dan giblje na prostem;
(d)
perutnina ima dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja. Vendar imajo kokoši nesnice in pitovna perutnina dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja, razen v primeru začasnih omejitev na podlagi zakonodaje Unije;
(e)
perutnini se v čim bolj rani starosti, kot je to izvedljivo, ter kadar fiziološke in fizične razmere to dovoljujejo, zagotovi neprekinjen dnevni dostop do površin na prostem, razen v primeru začasnih omejitev na podlagi zakonodaje Unije;
(f)
v primeru plemenskih ptic in mladih kokoši, mlajših od 18 tednov, kadar so izpolnjeni pogoji iz točke 1.7.3 glede omejitev in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali, uvedenih na podlagi zakonodaje Unije, ki plemenskim pticam in kokošim, mlajšim od 18 tednov, onemogočajo dostop do površin na prostem, štejejo verande z odstopanjem od točke 1.6.5 za površine na prostem, ki imajo v takih primerih nameščeno žično mrežo, ki onemogoča dostop drugim pticam;
(g)
površine na prostem za perutnino živalim omogočajo enostaven dostop do ustreznega števila napajalnikov;
(h)
površine na prostem za perutnino so pretežno poraščene z rastlinjem;
(i)
kadar je dostopnost do krme iz območja reje omejena, na primer zaradi dolgotrajne snežne odeje ali slabih vremenskih razmer, se v prehranjevanje perutnine vključi dodatno krmljenje z voluminozno krmo;
(j)
kadar se perutnina zaradi omejitev ali obveznosti, uvedenih na podlagi zakonodaje Unije, zadržuje v zaprtih prostorih, imajo živali stalen dostop do zadostne količine voluminozne krme in primernega materiala, da bi bile zadovoljene njihove etološke potrebe;
(k)
vodna perutnina ima, kadar to dovoljujejo vremenske in higienske razmere, dostop do potoka, ribnika, jezera ali mlake, da so izpolnjene posebne potrebe, ki so značilne za posamezno vrsto, in zahteve glede dobrobiti živali; kadar vremenske razmere takega dostopa ne dovoljujejo, ima dostop do vode, ki ji omogoča, da vanjo potopi glavo in si tako očisti perje;
(l)
naravna svetloba se lahko dopolni z umetno, da se zagotovi največ 16 ur svetlobe na dan in vsaj osem ur neprekinjenega nočnega počitka brez umetne svetlobe;
(m)
skupna uporabna površina objektov za pitovno perutnino pri nobeni proizvodni enoti ne sme presegati 1 600 m2;
(n)
v posamezni enoti objekta za rejo perutnine je dovoljenih največ 3 000 kokoši nesnic. 1.9.5 Za kunce 1.9.5.1 Prehranjevanje V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
vsaj 70 % krme izvira s samega kmetijskega gospodarstva ali, če to ni mogoče ali takšna krma ni na voljo, je pridelane v sodelovanju z drugimi ekološkimi pridelovalnimi enotami ali pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in izvajalci dejavnosti s krmo, ki uporabljajo krmo in posamična krmila iz iste regije;
(b)
kunci imajo dostop do paše, kadar razmere to dovoljujejo;
(c)
sistemi vzreje čim bolj temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta;
(d)
kadar ni na voljo dovolj trave, se zagotovi vlakninasta krma, kot sta slama ali seno. Krmne rastline predstavljajo vsaj 60 % krme. 1.9.5.2 Namestitev in vzrejne prakse V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
namestitveni prostor ima površino za ležanje ali počitek, ki je udobna, čista in suha ter ustrezne velikosti, tla na tej površini pa so polna in niso izdelana iz rešetk. Prostor za počitek je suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki na podlagi člena 24 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal;
(b)
kunci se gojijo v skupinah;
(c)
kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kunčerejo, uporabljajo odporne pasme, prilagojene razmeram na prostem;
(d)
kunci imajo dostop do:
(i)
pokritega zatočišča, vključno s temnimi skrivališči;
(ii)
zunanjega prostora za gibanje po rastlinju, po možnosti pašnikih;
(iii)
dvignjene ploščadi, na kateri lahko sedijo, znotraj ali zunaj;
(iv)
materiala za izdelavo gnezda za vse doječe samice. 1.9.6 Za čebele 1.9.6.1 Izvor živali V čebelarstvu se daje prednost vrsti Apis mellifera in njenim lokalnim ekotipom. 1.9.6.2 Prehranjevanje V zvezi s prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
ob koncu pridelovalne sezone se čebelam v panjih pustijo zadostne rezerve medu in cvetnega prahu, da čebele lahko prezimijo;
(b)
čebelje družine se lahko hranijo le, če je preživetje družine ogroženo zaradi vremenskih razmer. V teh primerih se čebelje družine hranijo z ekološko pridelanim medom, ekološko pridelanim cvetnim prahom, ekološko pridelanim sladkornim sirupom ali ekološko pridelanim sladkorjem. 1.9.6.3 Zdravstvena oskrba V zvezi z zdravstveno oskrbo se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
za zaščito okvirov, panjev in satja, zlasti pred škodljivimi organizmi, so dovoljena samo sredstva za zatiranje glodavcev, ki se uporabljajo v pasteh, in ustrezni proizvodi in snovi, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi členov 9 in 24;
(b)
mehanska dezinfekcija čebelnjakov, kakor je na primer čiščenje s paro ali neposrednim plamenom, je dovoljena;
(c)
postopek uničenja trotovske zalege je dovoljen le, če se na ta način obvlada okužba s pršicami Varroa destructor;
(d)
če kljub navedenim preventivnim ukrepom čebelje družine zbolijo ali se okužijo, se takoj zdravijo in po potrebi premestijo v izolirne čebelnjake;
(e)
ob okužbi s pršicami Varroa destructor se lahko uporabijo mravljinčna kislina, mlečna kislina, ocetna kislina in oksalna kislina ter mentol, timol, evkaliptusovo olje ali kafra;
(f)
če se za zdravljenje uporabljajo kemično sintetizirana alopatska zdravila, tudi antibiotiki, ki niso proizvodi ali snovi, odobrene za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi členov 9 in 24, se v obdobju zdravljenja družine prestavijo v izolirane čebelnjake in se ves vosek zamenja z voskom iz ekološke pridelave. Te družine se nato vključijo v 12-mesečno obdobje preusmeritve, določeno v točki 1.2.2. 1.9.6.4 Dobrobit živali V zvezi s čebelarstvom se uporabljajo naslednja dodatna splošna pravila:
(a)
prepovedano je uničevanje čebel v satju zaradi nabiranja apikulturnih proizvodov;
(b)
pohabljenje, kot je na primer striženje kril čebeljim maticam, je prepovedano. 1.9.6.5 Namestitev in vzrejne prakse V zvezi z namestitvijo in vzrejnimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
čebelji panji se postavijo na območja, ki zagotavljajo vire nektarja in cvetnega prahu iz predvsem ekološko pridelanih kulturnih rastlin ali, po potrebi, naravne vegetacije ali neekološko upravljanih gozdov ali kulturnih rastlin, ki se obdelujejo po metodah z majhnim vplivom na okolje;
(b)
čebelji panji morajo biti dovolj daleč od virov, ki bi lahko kontaminirali apikulturne proizvode ali poslabšali zdravje čebel;
(c)
čebelnjaki so na taki lokaciji, da v polmeru 3 kilometrov od čebelnjaka nektar in cvetni prah izvirata iz pretežno ekološko pridelanih kulturnih rastlin ali samoraslega rastlinstva ali kulturnih rastlin, obdelanih po metodah z majhnim vplivom na okolje, ki so enakovredne tistim iz členov 28 in 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in nimajo vpliva na ekološko čebelarstvo. Te zahteve se ne uporabljajo, če ni cvetenja ali če so čebelje družine v obdobju mirovanja;
(d)
panji in materiali, ki se uporabljajo v čebelarstvu, so pretežno iz naravnih materialov, ki ne predstavljajo tveganja za onesnaženje okolja ali čebelarskih proizvodov;
(e)
vosek za izdelavo novih satnic izvira iz ekoloških pridelovalnih enot;
(f)
v panjih se lahko uporabljajo samo naravni proizvodi, kot so propolis, vosek in rastlinska olja;
(g)
med postopki točenja medu se ne uporabljajo kemični sintetični repelenti;
(h)
pri točenju medu se ne uporablja satje, v katerem je čebelji zarod;
(i)
čebelarstvo ne velja za ekološko, če se izvaja na regijah ali območjih, za katera države članice določijo, da na njih ekološko čebelarstvo ni mogoče. 1.9.6.6 Obveznosti vodenja evidenc Izvajalci dejavnosti hranijo zemljevid v ustreznem merilu ali geografske koordinate lokacije panjev, ki se predložijo nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora in ki dokazujejo, da območja, dostopna čebeljim družinam, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Kar zadeva hranjenje, se v register čebelnjaka vpišejo naslednji podatki: ime uporabljenega proizvoda, datumi, količine in panji, v katerih se proizvod uporablja. Območje, na katerem se nahaja čebelnjak, se zabeleži skupaj z identifikacijo panjev in obdobjem premikanja. Vsi uporabljeni ukrepi se zabeležijo v register čebelnjaka, vključno z odstranitvijo mediščnih naklad in postopki točenja medu. Zabeleži se tudi količina in datumi zbiranja medu. |
Del III: Pravila pridelave za alge in živali iz akvakulture
1. Splošne zahteve
1.1 |
Dejavnosti se izvajajo na krajih, ki niso izpostavljeni nevarnosti kontaminacije s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, ali onesnaževali, ki bi ogrozili ekološkost proizvodov. |
1.2 |
Ekološke in neekološke pridelovalne enote se ustrezno ločijo v skladu z najmanjšimi razdaljami pri ločevanju, ki jih določijo države članice, kadar je to ustrezno. Taki ukrepi ločevanja temeljijo na naravnih razmerah, ločenih sistemih distribucije vode, razdaljah, plimovanju in lokaciji ekološke pridelovalne enote (v smeri proti toku in v smeri toka). Gojenje alg in akvakultura ne veljata za ekološko, če se izvajata na lokacijah ali območjih, za katere organi države članice določijo, da niso primerna za takšne dejavnosti. |
1.3 |
Za vse nove dejavnosti, ki se prijavijo za ekološko pridelavo in pridelajo več kot 20 ton proizvodov iz akvakulture na leto, se mora izvesti okoljska presoja, prilagojena pridelovalni enoti, da se ugotovijo pogoji pridelovalne enote in njenega neposrednega okolja ter verjetni vplivi njenega delovanja. Izvajalec dejavnosti predloži okoljsko presojo nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora. Vsebina okoljske presoje temelji na Prilogi IV k Direktivi 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 29 ). Če je bila pridelovalna enota že obravnavana v enakovredni presoji, se dovoli uporaba te presoje za ta namen. |
1.4 |
Uničevanje mangrov ni dovoljeno. |
1.5 |
Izvajalec dejavnosti predloži načrt za trajnostno upravljanje, ki ustreza pridelovalni enoti za akvakulturo in nabiranje alg. |
1.6 |
Načrt se letno posodablja in podrobno opisuje vplive dejavnosti na okolje in spremljanje stanja okolja, ki ga je treba izvesti, ter vsebuje seznam ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje negativnega vpliva na okoliška vodna in kopenska okolja, vključno z odvajanjem hranilnih snovi v okolje na ciklus gojenja ali na leto, če je to potrebno. V načrtu se evidentirata nadzor in popravilo tehnične opreme. |
1.7 |
V načrtu za trajnostno upravljanje se evidentirajo obrambni in preprečevalni ukrepi proti plenilcem v skladu z Direktivo 92/43/EGS in nacionalnimi predpisi. |
1.8 |
Po potrebi se sosednji izvajalci dejavnosti pri pripravi načrtov za upravljanje medsebojno usklajujejo. |
1.9 |
Izvajalci dejavnosti na področju akvakulture in gojenja alg kot del načrta za trajnostno upravljanje pripravijo časovni razpored za zmanjšanje količine odpadkov, ki se začne izvajati z začetkom delovanja. Kadar je to mogoče, se uporaba odpadne toplote omeji na energijo iz obnovljivih virov. |
1.10 |
Priprava nepredelanih proizvodov Če se na algah ali živalih iz akvakulture opravljajo postopki priprave, razen predelave, se za take postopke smiselno uporabljajo splošne zahteve iz točk 1.2., 1.3., 1.4., 1.5 in 2.2.3 dela IV. |
1.11 |
Izvajalci dejavnosti hranijo razpoložljiva dokazila o vseh odstopanjih od pravil pridelave za živali iz akvakulture, odobrenih v skladu s točkama 3.1.2.1(d) in (e). |
2. Zahteve za alge
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 10, 11 in 15 ter, kadar je to ustrezno, iz oddelka 1 tega dela se za ekološko nabiranje in pridelavo alg uporabljajo pravila iz tega oddelka. Navedena pravila se smiselno uporabljajo za gojenje fitoplanktona.
2.1 Preusmeritev
2.1.1 |
Obdobje preusmeritve za pridelovalno enoto za nabiranje alg traja šest mesecev. |
2.1.2 |
Obdobje preusmeritve za pridelovalno enoto za gojenje alg traja šest mesecev ali en celoten ciklus gojenja, kar traja dlje. |
2.2 Pravila pridelave za alge
2.2.1 |
Nabiranje prostoživečih alg in njihovih delov se šteje za ekološko pridelavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
gojitvena območja so primerna z zdravstvenega vidika in so v zelo dobrem ekološkem stanju, kakor je opredeljeno z Direktivo 2000/60/ES“ ali so po kakovosti enakovredna:
—
pridelovalnim območjem, ki so v Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (
30
) uvrščena v razreda A in B, in sicer do 13. decembra 2019, ali
—
ustreznim klasifikacijskim območjem, opredeljenim v izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 18(8) Uredbe (EU) 2017/625, in sicer od 14. decembra 2019 dalje;
(b)
nabiranje ne vpliva znatno na stabilnost naravnega ekosistema ali ohranitev vrst na območju nabiranja. |
2.2.2 |
Da bi veljalo za ekološko, gojenje alg poteka na območjih z okoljskimi in zdravstvenimi značilnostmi, ki so vsaj enakovredne tistim iz točke 2.2.1(a). Poleg tega veljajo naslednja pravila pridelave:
(a)
trajnostne prakse se uporabljajo na vseh stopnjah gojenja, od nabiranja nedoraslih alg do končnega nabiranja;
(b)
za zagotavljanje ohranitve obsežnega genskega sklada se redno nabirajo prostoživeče nedorasle alge, da se ohranja in razvija raznolikost zaloge iz gojenja v zaprtih prostorih;
(c)
umetna gnojila se ne uporabljajo, razen v zaprtih prostorih in le, če so bila na podlagi člena 24 odobrena za uporabo v ekološki pridelavi za ta namen. Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o uporabi teh proizvodov, vključno z datumom ali datumi uporabe posameznega proizvoda, imenom proizvoda in uporabljeno količino, z informacijami o zadevnih serijah/rezervoarjih/bazenih. |
2.3 Gojenje alg
2.3.1 Pri gojenju alg v morju se uporabljajo samo hranilne snovi, ki so naravno prisotne v okolju ali pa izvirajo iz ekološkega gojenja živali iz akvakulture, ki je po možnosti v bližini kot del polikulturnega sistema.
2.3.2 V kopenskih objektih, v katerih se uporabljajo zunanji viri hranil, so stopnje hranilnih snovi v odplaki preverljivo enake ali nižje kot v pritoku. Uporabljajo se lahko le hranilne snovi rastlinskega ali mineralnega izvora, odobrene za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24.
Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o uporabi teh proizvodov, vključno z datumom ali datumi uporabe proizvoda, imenom proizvoda in uporabljeno količino, z informacijami o zadevnih serijah/rezervoarjih/bazenih.
2.3.3 Gostota kulture ali intenzivnost dejavnosti se evidentira, za ohranjanje neoporečnosti vodnega okolja pa se poskrbi tako, da največja količina alg, ki se lahko vzdržuje brez negativnih vplivov na okolje, ni presežena.
2.3.4 Vrvi in druga oprema, ki se uporabljajo za gojenje alg, se ponovno uporabijo ali reciklirajo, kadar je to mogoče.
2.4 Trajnostno nabiranje prostoživečih alg
2.4.1 |
Na začetku nabiranja alg se izvede enkratna ocena biomase. |
2.4.2 |
V enoti ali prostorih se vodi dokumentarna evidenca, ki izvajalcu dejavnosti omogoča, da ugotovi, ali so nabiralci dobavili izključno prostoživeče alge, pridelane v skladu s to uredbo, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora pa omogoča, da to dobavo preveri. |
2.4.3 |
Nabiranje se izvaja tako, da nabrane količine nimajo občutnega vpliva na stanje vodnega okolja. Za zagotovitev obnove alg in preprečitev prilova se sprejmejo ukrepi, kot so metoda nabiranja, najmanjše velikosti, starosti, razmnoževalni ciklusi ali velikost preostalih alg. |
2.4.4 |
Če se alge nabirajo na deljenem ali skupnem območju nabiranja, ustrezni organ, ki ga določi zadevna država članica, zagotovi dokazila, iz katerih je razvidno, da je skupna nabrana količina skladna s to uredbo. |
3. Zahteve za živali iz akvakulture
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 10, 11 in 15 ter, kadar je ustrezno, iz oddelka 1 tega dela se za ekološko gojenje vrst rib, rakov, iglokožcev in školjk uporabljajo pravila iz tega oddelka. Navedena pravila se smiselno uporabljajo tudi za gojenje zooplanktona, nižjih rakov, kotačnikov, črvov in drugih vodnih živali, ki se uporabljajo za krmo.
3.1 Splošne zahteve
3.1.1 Preusmeritev
Za naslednje vrste akvakulturnih objektov, vključno z obstoječimi živalmi iz akvakulture, se uporabljajo naslednja obdobja preusmeritve za akvakulturne pridelovalne enote:
24 mesecev za obrate, ki jih ni mogoče izsušiti, očistiti in razkužiti;
12 mesecev za obrate, ki so se izsušili ali so prekinili gojenje;
šest mesecev za obrate, ki so se izsušili, očistili in razkužili;
tri mesece za obrate v odprtih vodah, vključno s tistimi, ki gojijo školjke.
3.1.2 Izvor živali iz akvakulture
3.1.2.1 |
V zvezi z izvorom živali se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
ekološka akvakultura temelji na vzreji mladic, ki izvirajo iz ekoloških plemenskih jat in ekoloških pridelovalnih enot;
(b)
uporabljajo se lokalno gojene vrste, pri čemer je cilj razmnoževanja, da se linijam, ki so bolje prilagojene pogojem gojenja, zagotovijo dobro zdravje ter dobrobit in dobra izkoriščenost virov krme. Pristojnemu organu ali, kadar je to ustrezno, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora se predložijo dokazila o izvoru vrst in ravnanju z njimi;
(c)
izberejo se tiste vrste, ki so vzdržljive in jih je mogoče gojiti brez povzročitve znatne škode prostoživečim staležem;
(d)
le v ustrezno utemeljenih primerih, kadar ekološko vzrejene živali niso na voljo ali se po podelitvi odobritve pristojnega organa v proizvodno enoto pripelje nov genski sklad, se lahko na gospodarstvo za namene razmnoževanja pripeljejo prostoživeče ali neekološko gojene živali iz akvakulture, da se tako izboljša primernost genskega sklada. Te živali se ekološko upravljajo vsaj tri mesece, preden se lahko uporabijo za razmnoževanje. Za živali, ki so na rdečem seznamu IUCN ogroženih vrst se lahko odobritev za uporabo ulovljenih prostoživečih osebkov podeli samo v okviru programov ohranjanja, ki jih priznava zadevni javni organ, pristojen za ohranjanje;
(e)
za namene nadaljnjega gojenja je nabiranje prostoživečih nedoraslih organizmov iz akvakulture izrecno omejeno na naslednje primere:
(i)
naravno povečanje števila ličink rib ali rakov in nedoraslih organizmov pri polnjenju ribnikov, zaprtih sistemov ali ograjenih prostorov;
(ii)
obnova staležev prostoživečega ribjega zaroda ali ličink rakov v intenzivni akvakulturi znotraj mokrišč, kot so ribniki s somornico, območja plimovanja in obalne lagune, kadar te vrste niso na rdečem seznamu IUCN ogroženih vrst in pod pogojem, da:
—
je obnova staležev skladna z ukrepi upravljanja, ki jih za zagotavljanje trajnostnega izkoriščanja zadevne vrste odobrijo ustrezni organi, in
—
se živali hranijo izključno s krmo, ki je naravno prisotna v okolju.
Države članice lahko z odstopanjem od točke (a) za namene nadaljnjega gojenja odobrijo, da se v ekološko pridelovalno enoto vključi največ 50 % neekološko gojenih nedoraslih organizmov vrst, ki do ►M3 1. januarja 2022 ◄ niso bile vzgojene kot ekološke v Uniji, pod pogojem, da se vsaj zadnji dve tretjini ciklusa gojenja ekološko upravljata. Takšno odstopanje se lahko odobri za največ 2 leti in ga ni mogoče podaljšati. Za gospodarstva, ki se ukvarjajo z akvakulturo in se nahajajo zunaj Unije lahko takšna odstopanja za vrste, ki niso bile vzgojene kot ekološke niti na ozemlju države, v kateri je gospodarstvo, niti v Uniji, odobrijo samo nadzorni organi ali izvajalci nadzora, priznani v skladu s členom 46(1). Takšno odstopanje se lahko odobri za največ dve leti in ga ni mogoče podaljšati. |
3.1.2.2 |
V zvezi z razmnoževanjem se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
hormoni in njihovi derivati se ne uporabljajo;
(b)
umetno pridobivanje enospolnih linij, razen z ročno selekcijo, indukcija poliploidije, umetna hibridizacija in kloniranje se ne uporabljajo;
(c)
izberejo se primerne linije. |
3.1.2.3 |
Gojenje nedoraslih živali Pri gojenju ličink vrst morskih rib se lahko uporabijo sistemi gojenja (po možnosti „mezokozmos“ ali „velika količina gojenja“). Navedena sistema izpolnjujeta naslednje zahteve:
(a)
začetna gostota staleža je pod 20 iker ali ličink na liter;
(b)
bazen za gojenje ličink ima prostornino najmanj 20 m3 ter
(c)
ličinke se hranijo z naravnim planktonom, ki se razvija v bazenu, ki se po potrebi dopolni z zunaj proizvedenim fitoplanktonom ali zooplanktonom. |
3.1.2.4 |
Izvajalci dejavnosti vodijo evidence o izvoru živali, v kateri so navedene živali/turnusi živali, datum prihoda in tip živalske vrste, količine, ekološki ali neekološki status ter obdobje preusmeritve. |
3.1.3 Prehranjevanje
3.1.3.1 |
V zvezi s krmo za ribe, rake in iglokožce se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
živali se hranijo s krmo, ki ustreza prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja;
(b)
hranjenje je zasnovano ob upoštevanju naslednjih prednostnih nalog:
(i)
zdravje in dobrobit živali;
(ii)
visoka kakovost proizvodov, vključno s hranilno sestavo, ki zagotavlja visoko kakovost končnih užitnih proizvodov;
(iii)
majhen vpliv na okolje;
(c)
rastlinski del krme je ekološko pridelan, del krme, pridobljen iz vodnih živali, pa izvira iz ekološke akvakulture ali iz ribolova, ki je certificiran kot trajnosten v okviru sistema, ki ga pristojni organ priznava v skladu z načeli iz Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(d)
neekološka posamična krmila, ki izvirajo iz rastlin, živali, alg ali kvasa, posamična krmila mineralnega ali mikrobiološkega izvora ter krmni dodatki in pomožna tehnološka sredstva se uporabljajo le, če so bili odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi te uredbe;
(e)
pospeševalci rasti in sintetične aminokisline se ne uporabljajo. |
3.1.3.2 |
V zvezi s školjkami in drugimi vrstami, ki jih ne hrani človek, temveč se hranijo z naravnim planktonom, se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
živali, ki se hranijo s precejanjem vode, prejmejo vse za zadovoljitev svojih prehranskih potreb v naravi, razen v primeru nedoraslih organizmov, vzrejenih v drstiščih in gojiščih;
(b)
gojitvena območja so primerna iz zdravstvenega vidika in so v zelo dobrem ekološkem stanju, kakor je opredeljeno z Direktivo 2000/60/ES, ali so v dobrem okoljskem stanju, kakor je opredeljeno z Direktivo 2008/56/ES, ali so po kakovosti enakovredna:
—
gojitvenim območjem, ki so v Uredbi (ES) št. 854/2004 uvrščena v razred A, in sicer do 13. decembra 2019, ali
—
ustreznim klasifikacijskim območjem, opredeljenim v izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 18(8) Uredbe (EU) 2017/625, in sicer od 14. decembra 2019 dalje.
|
3.1.3.3 |
Posebna pravila o krmi za mesojede živali iz akvakulture Krma za mesojede živali iz akvakulture se pridobiva iz naslednjih virov:
(a)
ekološka krma z izvorom iz akvakulture;
(b)
ribja moka in ribje olje iz ostankov rib, rakov in mehkužcev iz ekološke akvakulture;
(c)
ribja moka in ribje olje ter posamična krmila ribjega izvora iz ostankov rib, rakov in mehkužcev, ki so bili v trajnostnem ribolovu že ujeti za prehrano ljudi;
(d)
ribja moka in ribje olje ter posamična krmila ribjega izvora iz celih rib, rakov in mehkužcev, ki so bili ujeti v trajnostnem ribolovu in niso bili uporabljeni za prehrano ljudi;
(e)
ekološka posamična krmila rastlinskega ali živalskega izvora. |
3.1.3.4 |
Posebna pravila o krmi za nekatere živali iz akvakulture Ribe v celinskih vodah, kozice iz družine Penaeidae, sladkovodne kozice in tropske sladkovodne ribe se v fazi odraslosti hranijo, kot sledi:
(a)
s krmo, ki je na voljo v naravni obliki v ribnikih in jezerih;
(b)
kadar naravne krme, navedene v točki (a), ni na voljo v zadostnih količinah, se lahko uporablja ekološka krma rastlinskega izvora, po možnosti gojena v gojilnici sami, ali alge. Izvajalci dejavnosti hranijo dokazila o nujni uporabi dodatne krme;
(c)
pri dopolnitvi naravne hrane v skladu s točko (b):
(i)
lahko krmni obrok za kozice iz družine Penaeidae in sladkovodne kozice (Macrobrachium spp.) vsebuje največ 25 % ribje moke in 10 % ribjega olja iz trajnostnega ribolova;
(ii)
lahko krmni obrok za vitke some (Pangasius spp.) vsebuje največ 10 % ribje moke ali ribjega olja iz trajnostnega ribolova. V fazi odraslosti in v zgodnjih življenjskih fazah v gojiščih in drstiščih se lahko uporabi organski holesterol za dopolnitev prehrane kozic iz družine Penaeidae in sladkovodnih kozic (Macrobrachium, spp.), da se zagotovi njihova količinska potreba po prehrani. |
3.1.3.5 |
Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o posebnih režimih hranjenja, zlasti o imenu in količini krme ter uporabi dodatne krme in zadevnih živalih/turnusih živali, ki se hranijo. |
3.1.4 Zdravstvena oskrba
3.1.4.1 Preprečevanje bolezni
V zvezi s preprečevanjem bolezni se uporabljajo naslednja pravila:
preprečevanje bolezni temelji na gojenju živali v optimalnih razmerah z ustrezno izbiro lokacije (pri čemer se med drugim upoštevajo zahteve vrst po dobri kakovosti vode, dobrem pretoku in visoki hitrosti izmenjave vode), optimalno konstrukcijo gospodarstev, uporabo dobrih akvakulturnih in upravljavskih praks, vključno z rednim čiščenjem in razkuževanjem prostorov, visokokakovostno krmo, primerno gostoto živali ter izbiro pasem in linij;
lahko se uporabijo imunološka veterinarska zdravila;
načrt za upravljanje zdravstvenega varstva živali podrobneje določa prakse za biološko varnost in preprečevanje bolezni, vključno s pisnim sporazumom za zdravstveno svetovanje, ki je prilagojen pridelovalni enoti, s kvalificiranimi službami za zdravje živali iz akvakulture, ki obiščejo gojilnico najmanj enkrat letno ali v primeru lupinarjev najmanj enkrat na dve leti;
podporni sistemi, oprema in pripomočki se primerno očistijo in razkužijo;
organizmi, ki se biološko obraščajo, se odstranijo samo mehansko ali ročno in se po potrebi vrnejo v morje stran od gojilnic;
uporabljajo se lahko samo sredstva za čiščenje in razkuževanje opreme in objektov, odobrena za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24;
v zvezi s prekinitvijo gojenja se uporabljajo naslednja pravila:
pristojni organ ali, kadar je to ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora odloči, ali je prekinitev gojenja potrebna, in določi ustrezno trajanje te prekinitve, ki se izvede in dokumentira po vsakem ciklusu gojenja v zaprtih sistemih odprtih voda na morju;
ni obvezna za gojenje školjk;
v času prekinitve gojenja se kletka ali druga struktura za gojenje živali iz akvakulture izprazni in razkuži ter pusti prazna do naslednje uporabe;
po potrebi se nezaužita krma za ribe, iztrebki in mrtve živali takoj odstranijo zaradi preprečevanja tveganja za veliko okoljsko škodo v zvezi s kakovostjo vode, zmanjševanja tveganja za bolezni in preprečevanja privabljanja žuželk ali glodavcev;
ultravijolična svetloba in ozon se lahko uporabljata samo v drstiščih in gojiščih;
pri biološkem obvladovanju ektoparazitov imajo prednost ribe čistilke ter uporaba sladke in morske vode ter raztopin natrijevega klorida.
3.1.4.2 Veterinarsko zdravljenje
V zvezi z veterinarskim zdravljenjem se uporabljajo naslednja pravila:
bolezni se zdravijo nemudoma, da se prepreči trpljenje živali; po potrebi in pod strogimi pogoji ter na odgovornost veterinarja je dovoljena uporaba kemično sintetiziranih alopatskih veterinarskih zdravil, tudi antibiotikov, če je uporaba fitoterapevtskih, homeopatskih in drugih zdravil neprimerna. Kadar je to ustrezno, se opredelijo omejitve glede ciklusov zdravljenja in karence;
dovoljeno je zdravljenje zaradi varovanja zdravja ljudi in živali, zahtevano na podlagi zakonodaje Unije;
kadar se kljub preventivnim ukrepom za zagotovitev zdravja živali iz točke 3.1.4.1 pojavijo zdravstvene težave, se veterinarsko zdravljenje izvaja po naslednjem prednostnem vrstnem redu:
snovi rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora v homeopatski razredčini;
rastline in njihovi izvlečki, ki nimajo anestetičnih učinkov, in
snovi, kot so elementi v sledovih, kovine, naravni imunostimulanti ali dovoljeni probiotiki;
alopatsko zdravljenje je omejeno na dva ciklusa zdravljenja letno z izjemo cepljenj in obveznih programov za zatiranje bolezni. Vendar pa v primeru, ko ciklus gojenja traja manj kot leto, velja omejitev na eno alopatsko zdravljenje. Če se navedene omejitve alopatskega zdravljenja presežejo, se zadevne živali iz akvakulture ne smejo tržiti kot ekološki proizvodi;
zdravljenje zaradi zajedavcev, ki ne vključuje obveznih nadzornih programov, ki jih izvajajo države članice, se omeji:
za lososa na največ dve zdravljenji na leto ali na eno zdravljenje na leto, če traja ciklus gojenja manj kot 18 mesecev;
za vse druge vrste razen lososa na dve zdravljenji na leto ali na eno zdravljenje na leto, če traja ciklus gojenja manj kot 12 mesecev;
za vse vrste na skupno največ štiri zdravljenja ne glede na dolžino ciklusa gojenja vrste;
karenca za alopatsko veterinarsko zdravljenje in zdravljenje zaradi zajedavcev v skladu s točko (d), vključno z zdravljenjem iz obveznih programov za nadzor in izkoreninjenje bolezni, traja dvakrat toliko kot obdobje karence iz člena 11 Direktive 2001/82/ES ali, če to obdobje ni določeno, 48 ur;
vsaka uporaba veterinarskih zdravil se prijavi pristojnemu organu ali, kadar je to ustrezno, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, preden se živali tržijo kot ekološki proizvodi. Stalež, ki se zdravi, je jasno prepoznaven.
3.1.4.3 Vodenje evidenc o preprečevanju bolezni
Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o uporabljenih ukrepih za preprečevanje bolezni, v kateri navedejo podrobnosti o prekinitvi gojenja, čiščenju in obdelavi vode ter o vseh uporabljenih veterinarskih in drugih zdravljenjih zaradi zajedavcev in zlasti datum zdravljenja, diagnozo, odmerjanje, ime proizvoda za zdravljenje ter, kadar je to ustrezno, veterinarski recept za veterinarsko oskrbo, in karence, ki se uporabljajo, preden se lahko proizvodi iz akvakulture tržijo in označijo kot ekološki.
3.1.5 Namestitev in gojitvene prakse
3.1.5.1 |
Akvakulturni objekti z zaprtim sistemom ponovnega kroženja so prepovedani, razen drstišč in gojišč ali objektov za gojenje vrst, ki se uporabljajo kot ekološko gojeni organizmi za krmo. |
3.1.5.2 |
Umetno segrevanje ali hlajenje vode je dovoljeno samo v drstiščih in gojiščih. Voda iz naravnih vrtin se lahko uporablja za segrevanje ali hlajenje vode na vseh stopnjah gojenja. |
3.1.5.3 |
Gojitveno okolje živali iz akvakulture je zasnovano na način, ki živalim iz akvakulture glede na posebne potrebe, ki so značilne za posamezno vrsto, omogoča, da:
(a)
imajo dovolj prostora, ki zagotavlja njihovo dobrobit, gostota živali pa ustreza določbam izvedbenih aktov iz člena 15(3);
(b)
živijo v vodi dobre kakovosti ter med drugim z zadostnim pretokom in hitrostjo izmenjave vode, ustreznimi ravnmi kisika in ohranjanjem nizke stopnje presnovkov;
(c)
živijo pri temperaturi in svetlobi v skladu z zahtevami vrste in ob upoštevanju geografske lokacije. Pri preučevanju vplivov gostote živali na dobrobit gojenih rib se spremlja in upošteva stanje rib (na primer poškodbe plavuti in druge poškodbe, stopnja rasti, vedenje ter splošno zdravje) in kakovost vode. V primeru sladkovodnih rib je dno čim bolj podobno naravnim pogojem. Pri krapih in sorodnih vrstah:
—
je dno naravna zemlja;
—
ekološko in mineralno gnojenje v ribnikih in jezerih se izvaja samo z gnojili in dodatki za izboljšanje tal, odobrenimi za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24, pri čemer se uporabi največ 20 kg dušika/ha;
—
obdelovanje, ki vključuje sintetične kemikalije za nadzor nad hidrofiti in rastlinskim pokrovom, prisotnimi v vodi za gojenje, je prepovedano.
Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco ukrepov nadzora in vzdrževanja v zvezi z dobrim počutjem živali in kakovostjo vode. V primeru gnojenja v ribnikih in jezerih izvajalci dejavnosti vodijo evidence o uporabi gnojil in dodatkov za izboljšavo tal, vključno z datumom uporabe, imenom proizvoda, uporabljeno količino in lokacijo zadevne uporabe. |
3.1.5.4 |
Z zasnovo in konstrukcijo zaprtih vodnih sistemov se zagotavljajo pretok vode in fizikalno-kemijski parametri, ki varujejo zdravje in dobrobit živali ter ustrezajo njihovim vedenjskim potrebam. Upoštevajo se posebne značilnosti sistemov gojenja in zaprtih sistemov za vrste ali skupine vrst, določenih z izvedbenimi akti iz člena 15(3). |
3.1.5.5 |
Enote gojenja na kopnem izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a)
za pretočne sisteme je mogoče spremljati in nadzirati pretok ter kakovost vode, ki priteka in odteka;
(b)
vsaj 10 % obrobnega območja gojenja („vmesnik med kopnim in vodo“) je pokritega z naravno vegetacijo. |
3.1.5.6 |
Zaprti sistemi na morju izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a)
nahajajo se na območju, na katerem so pretok vode, globina in hitrost izmenjave vode v vodnem telesu primerni za zmanjšanje vpliva na morsko dno in obdajajoče vodno telo;
(b)
zasnova, izdelava in vzdrževanje kletk so prilagojeni okolju delovanja. |
3.1.5.7 |
Zasnova, namestitev in upravljanje zaprtih sistemov zmanjšujejo tveganje za pobeg živali. |
3.1.5.8 |
V primeru pobega rib ali rakov se sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje vpliva na lokalni ekosistem, vključno s ponovnim ulovom, kadar je to ustrezno. Vodi se evidenca. |
3.1.5.9 |
Gojilnice za gojenje živali iz akvakulture v ribnikih, bazenih ali kanalih so opremljene z naravnim filtrom, usedalnimi bazeni, biološkim ali mehanskim filtrom za zbiranje hranilnih snovi v odplaki ali pa uporabljajo alge ali živali (školjke), ki prispevajo k izboljšanju kakovosti odplake. Po potrebi se spremljanje odplake izvaja v rednih intervalih. |
3.1.6 Dobrobit živali
3.1.6.1 |
Vse osebe, ki skrbijo za živali iz akvakulture, imajo potrebno osnovno znanje in so ustrezno usposobljene glede zdravstvenih potreb in dobrobiti teh živali. |
3.1.6.2 |
Ravnanje z živalmi iz akvakulture se čim bolj omeji ter se izvaja z veliko previdnostjo. Uporabi se ustrezna oprema in protokoli za preprečevanje stresa in fizičnih poškodb, povezanih s postopki ravnanja. S plemenskimi jatami se ravna tako, da se čim bolj omejijo fizične poškodbe in stres, ter v anesteziji, če je to primerno. Dejavnosti v zvezi z razvrščanjem je čim manj in se uporabijo le takrat, ko je to potrebno, da se zagotovi dobrobit rib. |
3.1.6.3 |
Pri uporabi umetne svetlobe se uporabljajo naslednje omejitve:
(a)
podaljšanje naravne dolžine dneva z uporabo umetne svetlobe ne sme presegati največje dolžine, ki upošteva etološke potrebe, geografske pogoje in splošno zdravje gojenih živali, pri čemer ta največja dolžina ne presega 14 ur na dan, razen če je to potrebno za namene razmnoževanja;
(b)
nenadne spremembe intenzivnosti svetlobe pri prehodu se preprečijo z uporabo zasenčenih luči ali osvetlitvijo ozadja. |
3.1.6.4 |
Prezračevanje je dovoljeno za zagotovitev dobrobiti in zdravja živali. Mehanske prezračevalnike po možnosti poganjajo obnovljivi viri energije. |
3.1.6.5 |
Kisik se lahko uporabi le za uporabo, ki je povezana z zahtevami glede zdravja in dobrobiti živali ter kritičnimi obdobji gojenja ali prevoza, in le v naslednjih primerih:
(a)
v izjemnih primerih spremembe temperature, padca atmosferskega tlaka ali naključnega onesnaženja vode;
(b)
pri občasnih postopkih upravljanja staležev, kot sta vzorčenje in razvrščanje;
(c)
za zagotavljanje preživetja gojenega staleža. Izvajalci dejavnosti vodijo evidence o takšni uporabi, v katerih je navedeno, ali se uporabljajo v skladu s točko (a), (b) ali (c). |
3.1.6.6 |
Prevoz živali iz akvakulture je čim krajši, za kar se sprejmejo ustrezni ukrepi. |
3.1.6.7 |
Čim bolj se zmanjša vsako trpljenje živali v celotnem življenju živali, tudi ob zakolu. |
3.1.6.8 |
Odstranitev tipalke z očesom in vse podobne prakse, kot so ligacija, incizija in ščipanje, so prepovedane. |
3.1.6.9 |
Tehnike usmrtitve so takšne, da zagotovijo takojšnjo nezavest rib in njihovo neobčutljivost za bolečine. Pred usmrtitvijo se z živalmi ravna tako, da ne pride do poškodb, trpinčenje in stres pa sta čim manjša. Pri določanju najboljših metod usmrtitve se upoštevajo razlike v velikostih, vrstah in območjih gojenja v času nabiranja. |
3.2 Podrobna pravila za mehkužce
3.2.1 Izvor jajčec
V zvezi z izvorom jajčec se uporabljajo naslednja pravila:
v primeru lupinarjev se lahko uporabijo divja jajčeca školjk, ki nastanejo zunaj gojitvene enote, če pri tem ni velike škode za okolje, če lokalna zakonodaja to dovoljuje in če izvirajo iz:
kolonij, ki verjetno ne bi preživele zimskih razmer ali ki jih je preveč, ali
naravne kolonije jajčec lupinarjev v območju nabiranja;
pri japonskih koritastih ostrigah Crassostrea gigas ima prednost stalež, ki se vzgaja selektivno, da se omeji drstenje na prostem;
vodi se evidenca o tem, na kakšen način, kje in kdaj so bila divja jajčeca nabrana, da se omogoči sledljivost jajčec do območja nabiranja;
divja jajčeca je dovoljeno nabirati šele, ko pristojni organ podeli odobritev za to.
3.2.2 Namestitev in gojitvene prakse
V zvezi z namestitvijo in gojitvenimi praksami se uporabljajo naslednja pravila:
gojenje lahko poteka v istem vodnem območju, v katerem se gojijo ekološke ribe in alge v polikulturnem sistemu, ki ga je treba dokumentirati v načrtu za trajnostno upravljanje. Školjke se lahko v polikulturi gojijo tudi skupaj s polži, kot so breženke;
ekološko gojenje školjk poteka v območjih, ki so označena s stebri, plovci ali drugimi jasnimi označevalci ter po potrebi omejena z mrežastimi vrečami, kletkami ali drugimi umetnimi sredstvi;
z ekološkimi gojilnicami lupinarjev se zmanjša tveganje za vrste, ki jih je treba ohranjati. Če se uporabljajo mreže za zaščito pred plenilci, so zasnovane tako, da ne poškodujejo ptic, ki se potapljajo.
3.2.3 Gojenje
V zvezi z gojenjem se uporabljajo naslednja pravila:
gojenje klapavic na vrveh in druge metode iz izvedbenega akta iz člena 15(3) se lahko uporabljajo pri ekološkem gojenju;
pridneno gojenje mehkužcev je dovoljeno le, kadar ni bistvenega vpliva na okolje v območju nabiranja in gojenja. Izvajalec dejavnosti v načrt za trajnostno upravljanje doda ločeno poglavje z raziskavo in poročilom, ki dokazujeta minimalen vpliv na okolje in ki ju pristojnemu organu ali, kadar je to ustrezno, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora predloži pred začetkom izvajanja dejavnosti.
3.2.4 Upravljanje
V zvezi z upravljanjem veljajo naslednja pravila:
pri gojenju se uporablja gostota živali, ki ne presega gostote, ki se uporablja za neekološko gojene mehkužce v zadevnem območju. Sortiranje, redčenje in gostota se prilagodijo glede na biomaso ter za zagotovitev dobrobiti živali in visoke kakovosti proizvodov;
organizmi, ki se biološko obraščajo, se odstranijo mehansko ali ročno in se vrnejo v morje stran od gojilnic mehkužcev, če je to primerno. Mehkužci se med ciklusom gojenja lahko enkrat obdelajo z raztopino apna za nadzor konkurenčnih organizmov, ki se obraščajo.
3.2.5 Posebna pravila za gojenje ostrig
Dovoljeno je gojenje v vrečah na opornih stebrih. Te ali druge strukture za gojenje ostrig se postavijo tako, da ne ovirajo dostopa do obrežja. Stalež se previdno namesti v gojilnico glede na plimovanje, tako da je gojenje čim bolj učinkovito. Gojenje izpolnjuje zahteve, določene v izvedbenih aktih iz člena 15(3).
Del IV: Pravila za pridelavo predelane hrane
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 11 in 16 se za ekološko proizvodnjo predelane hrane uporabljajo pravila iz tega dela.
1. Splošne zahteve za pridelavo predelane hrane.
1.1 |
Pri aditivih za živila, pomožnih tehnoloških sredstvih in drugih snoveh ter sestavinah, ki se uporabljajo pri predelavi hrane, in pri vseh postopkih predelave, ki se uporabljajo, kot je na primer dimljenje, se upoštevajo načela dobre proizvodne prakse ( 31 ). |
1.2 |
Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo predelano hrano, na podlagi sistematične identifikacije odločilnih korakov v predelavi vzpostavijo in posodobijo ustrezne postopke. |
1.3 |
Z uporabo postopkov iz točke 1.2 se v vsakem trenutku zagotovi, da so predelani proizvodi skladni s to uredbo. |
1.4 |
Izvajalci dejavnosti upoštevajo in izvajajo postopke iz točke 1.2. in brez poseganja v člen 28 zlasti:
(a)
sprejmejo previdnostne ukrepe in vodijo evidenco o teh ukrepih;
(b)
izvajajo primerne čistilne ukrepe, nadzorujejo njihovo učinkovitost in vodijo evidenco o teh postopkih;
(c)
zagotovijo, da se neekološki proizvodi ne dajo v promet z navedbo ekološke pridelave. |
1.5 |
Predelani ekološki proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološki proizvodi so med pripravo prostorsko ali časovno ločeni drug od drugega. Kadar so v zadevni pripravljalni enoti pripravljeni ali shranjeni ekološki proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološki proizvodi, v kateri koli kombinaciji, izvajalec dejavnosti:
(a)
ustrezno obvesti pristojni organ ali, kadar je to ustrezno, nadzorni organ ali izvajalca nadzora;
(b)
delovne postopke izvaja neprekinjeno, dokler se ne zaključi delo na celotni seriji, ter prostorsko ali časovno ločeno od podobnih delovnih postopkov, ki se izvajajo na vseh drugih vrstah proizvodov (ekoloških, iz preusmeritve ali neekoloških);
(c)
ekološke proizvode, proizvode iz preusmeritve in neekološke proizvode pred delovnimi postopki in po njih shranjuje prostorsko ali časovno ločeno drug od drugega;
(d)
vodi in posodablja evidenco o vseh delovnih postopkih in predelanih količinah;
(e)
sprejme potrebne ukrepe, ki omogočajo identifikacijo serij in preprečujejo mešanje ali zamenjavo med ekološkimi proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološkimi proizvodi;
(f)
postopke na ekoloških proizvodih ali proizvodih iz preusmeritve izvaja šele po primernem čiščenju proizvodne opreme. |
1.6 |
Proizvodi, snovi in tehnike, ki bi povrnili lastnosti, izgubljene med predelavo in skladiščenjem ekološke hrane, popravili posledice malomarnosti pri predelavi ekološke hrane ali bi lahko bili zavajajoči glede prave narave proizvodov, ki naj bi se tržili kot ekološka hrana, se ne uporabljajo. |
1.7 |
Izvajalci dejavnosti hranijo razpoložljiva dokazila o odobritvah za uporabo neekoloških sestavin kmetijskega izvora za pridelavo predelane ekološke hrane v skladu s členom 25, če so taka dovoljenja pridobili ali uporabili. |
2. Podrobne zahteve za pridelavo predelane hrane
2.1 |
Za sestavo predelane ekološke hrane se uporabljajo naslednji pogoji:
(a)
proizvod je pretežno pridelan iz kmetijskih sestavin ali proizvodov, ki so namenjeni za uporabo kot živila iz Priloge I; za ugotavljanje, ali je proizvod pretežno pridelan iz navedenih proizvodov, se dodana voda in sol ne upoštevata;
(b)
ekološka sestavina ni prisotna skupaj z enako neekološko sestavino;
(c)
sestavina iz preusmeritve ni prisotna skupaj z enako ekološko ali neekološko sestavino. |
2.2 |
Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane
2.2.1
Pri predelavi hrane se lahko uporabljajo samo aditivi za živila, pomožna tehnološka sredstva in neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki so odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24 ali člena 25, ter proizvodi in snovi iz točke 2.2.2, razen proizvodov in snovi iz vinskega sektorja, za katere se uporablja točka 2 dela VI, in razen kvasa, za katerega se uporablja točka 1.3 dela VII.
2.2.2
Pri predelavi hrane se lahko uporabijo naslednji proizvodi in snovi:
(a)
pripravki iz mikroorganizmov in encimi za živila, ki se običajno uporabljajo pri predelavi hrane, če so bili encimi za živila, ki se uporabljajo kot aditivi za živila, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24;
(b)
snovi in proizvodi, opredeljeni v točkah (c) in (d)(i) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008 ter označeni kot naravne aromatične snovi ali naravni aromatični pripravki v skladu s členom 16(2), (3) in (4) navedene uredbe;
(c)
barvila za označevanje mesa in jajčnih lupin v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1333/2008;
(d)
naravne barve in naravne snovi za premaze za tradicionalno okrasno barvanje lupine kuhanih jajc, ki so proizvedena z namenom, da bodo dana v promet v določenem obdobju leta;
(e)
pitna voda in ekološka ali neekološka sol (z natrijevim kloridom ali kalijevim kloridom kot osnovnima sestavinama), ki se običajno uporablja pri predelavi živil;
(f)
minerali (vključno z elementi v sledeh), vitamini, aminokisline in mikrohranila, če:
(i)
je njihova uporaba v hrani za običajno prehrano „neposredno zakonsko predpisana“ v smislu, da je neposredno zakonsko predpisana z določbami prava Unije ali nacionalnega prava, ki je združljivo s pravom Unije, tako da hrane sploh ni mogoče dati v promet kot hrane za običajno prehrano, če aminokisline, vitamini, minerali ali mikrohranila niso dodani, ali
(ii)
kar zadeva hrano, ki je dana v promet kot hrana s posebnimi lastnostmi ali učinki na zdravje ali hranilno vrednost ali glede na potrebe posebnih skupin potrošnikov:
—
v proizvodih iz točk (a) in (b) člena 1(1) Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (
32
) je njihova uporaba za zadevne proizvode odobrena z navedeno uredbo in akti, sprejetimi na podlagi člena 11(1) navedene uredbe, ali
—
v proizvodih, ki jih ureja Direktiva Komisije 2006/125/ES (
33
), je njihova uporaba odobrena z navedeno direktivo.
2.2.3
Pri čiščenju in razkuževanju se uporabljajo le sredstva za čiščenje in razkuževanje, ki so odobrena za uporabo v predelavi na podlagi člena 24. Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o uporabi teh proizvodov, vključno z datumom ali datumi uporabe posameznega proizvoda, imenom proizvoda, njegovimi aktivnimi snovmi in lokacijo take uporabe.
2.2.4
Za namene izračuna iz člena 30(5) se uporabljajo naslednja pravila:
(a)
nekateri aditivi za živila, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24, se štejejo za sestavine kmetijskega izvora;
(b)
pripravki in snovi iz točk (a), (c), (d) (e) in (f) točke 2.2.2 se ne štejejo za sestavine kmetijskega izvora;
(c)
kvas in proizvodi iz kvasa se štejejo za sestavine kmetijskega izvora. |
2.3 |
Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o vseh surovinah, uporabljenih pri pridelavi hrane. V primeru pridelave sestavljenih proizvodov so pristojnemu organu ali izvajalcu nadzora na voljo popolni recepti/formule, iz katerih so razvidne količine surovin in pridelave. |
Del V: Pravila za pridelavo predelane krme
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 11 in 17 se za ekološko proizvodnjo predelane krme uporabljajo pravila iz tega dela.
1. Splošne zahteve za pridelavo predelane krme
1.1 Pri krmnih dodatkih, pomožnih tehnoloških sredstvih in drugih snoveh ter sestavinah, ki se uporabljajo pri predelavi krme, in pri vseh postopkih predelave, ki se uporabljajo, kot je na primer dimljenje, se upoštevajo načela dobre proizvodne prakse.
1.2 Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo predelano krmo, na podlagi sistematične identifikacije odločilnih korakov v predelavi vzpostavijo in posodobijo ustrezne postopke.
1.3 Z uporabo postopkov iz točke 1.2 se v vsakem trenutku zagotovi, da so predelani proizvodi skladni s to uredbo.
1.4 Izvajalci dejavnosti upoštevajo in izvajajo postopke iz točke 1.2. in brez poseganja v člen 28 zlasti:
sprejmejo previdnostne ukrepe in vodijo evidenco o teh ukrepih;
izvajajo primerne čistilne ukrepe, nadzorujejo njihovo učinkovitost in vodijo evidenco teh postopkov;
zagotovijo, da se neekološki proizvodi ne dajo v promet z navedbo ekološke pridelave.
1.5 Predelani ekološki proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološki proizvodi so med pripravo prostorsko ali časovno ločeni drug od drugega Kadar so v zadevni pripravljalni enoti pripravljeni ali shranjeni ekološki proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološki proizvodi, v kateri koli kombinaciji, izvajalec dejavnosti:
ustrezno obvesti nadzorni organ ali izvajalca nadzora;
delovne postopke izvaja neprekinjeno, dokler se ne zaključi delo na celotni seriji, ter prostorsko ali časovno ločeno od podobnih delovnih postopkov, ki se izvajajo na vseh drugih vrstah proizvodov (ekoloških, iz preusmeritve ali neekoloških);
ekološke proizvode, proizvode iz preusmeritve in neekološke proizvode pred delovnimi postopki in po njih shranjuje prostorsko ali časovno ločeno drug od drugega;
vodi in posodablja evidenco o vseh delovnih postopkih in predelanih količinah;
sprejme potrebne ukrepe, ki omogočajo identifikacijo serij in preprečujejo mešanje ali zamenjavo med ekološkimi proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološkimi proizvodi;
postopke na ekoloških proizvodih ali proizvodih iz preusmeritve izvaja šele po primernem čiščenju proizvodne opreme.
2. Podrobne zahteve za pridelavo predelane krme
2.1 Ekološka posamična krmila ali posamična krmila iz preusmeritve se za pridelavo ekološkega krmnega proizvoda ne uporabljajo istočasno s posamičnimi krmili, ki so bila pridelana na neekološki način.
2.2 Posamična krmila, ki se uporabljajo ali predelujejo v ekološki pridelavi, se ne predelujejo s pomočjo kemično sintetiziranih organskih topil.
2.3 Pri predelavi krme se lahko uporabljajo samo neekološka posamična krmila, ki izvirajo iz rastlin, alg, živali ali kvasa ter posamična krmila mineralnega izvora ter krmni dodatki in pomožna tehnološka sredstva, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24.
2.4 Pri čiščenju in razkuževanju se uporabljajo le sredstva za čiščenje in razkuževanje, ki so odobrena za uporabo v predelavi na podlagi člena 24.
Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o uporabi teh proizvodov, vključno z datumom ali datumi uporabe posameznega proizvoda, imenom proizvoda, njegovimi aktivnimi snovmi in lokacijo take uporabe.
2.5 Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o vseh surovinah, uporabljenih pri pridelavi krme. V primeru pridelave sestavljenih proizvodov so pristojnemu organu ali izvajalcu nadzora na voljo popolni recepti/formule, iz katerih so razvidne količine surovin in pridelave.
Del VI: Vino
1. Področje uporabe
1.1 Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 10, 11, 16 in 18 se za ekološko pridelavo proizvodov vinskega sektorja iz točke (l) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 uporabljajo pravila iz tega dela.
1.2 Uporabljata se delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/934 ( 34 ) in (EU) 2019/33 ( 35 ), razen če je v tem delu izrecno določeno drugače.
2. Uporaba nekaterih proizvodov in snovi
2.1 Proizvodi vinskega sektorja se pridelujejo iz ekoloških surovin.
2.2 Za pridelavo proizvodov vinskega sektorja, tudi med enološkimi postopki in obdelavo, za katere veljajo pogoji in omejitve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Delegirane uredbe (EU) 2019/934 ter zlasti dela A Priloge I k navedeni uredbi, se lahko uporabljajo samo proizvodi in snovi, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 24.
2.3 Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o uporabi vseh proizvodov in snovi, ki se uporabljajo pri pridelavi vina ter za čiščenje in razkuževanje, vključno z datumom ali datumi uporabe posameznega proizvoda, imenom proizvoda, njegovimi aktivnimi snovmi in, kadar je to ustrezno, lokacijo take uporabe.
3. Enološki postopki in omejitve
3.1 Brez poseganja v oddelka 1 in 2 tega dela ter določene prepovedi in omejitve iz oddelkov 3.2, 3.3 in 3.4 so dovoljeni le enološki postopki in obdelava, vključno z omejitvami iz člena 80 in člena 83(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter člena 3, členov 5 do 9 in členov 11 do 13 Delegirane uredbe (EU) 2019/934 in njunih prilog, ki so se uporabljale pred 1. avgustom 2010.
3.2 Prepovedana je uporaba naslednjih enoloških postopkov in obdelave:
delno zgoščevanje z ohlajanjem v skladu s točko (c) oddelka B.1 dela I Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013;
odstranitev žveplovega dioksida s fizikalnimi postopki iz vnosa 5 preglednice 1 dela A Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2019/934;
obdelava z elektrodializo za zagotovitev stabilizacije vina na vinski kamen iz vnosa 10 preglednice 1 dela A Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2019/934;
popravek vsebnosti alkohola v vinih iz vnosa 12 preglednice 1 dela A Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2019/934;
obdelava s kationskimi izmenjevalci za stabilizacijo vina na vinski kamen iz vnosa 13 preglednice 1 dela A Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2019/934.
3.3 Uporaba naslednjih enoloških postopkov in obdelave je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
toplotna obdelava iz vnosa 2 preglednice 1 dela A Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2019/934, če temperatura ne presega 75 °C;
centrifugiranje in filtracija z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega iz vnosa 3 v preglednici 1 dela A Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2019/934, če velikost por ni manjša od 0,2 mikrometra;
delno vakuumsko izhlapevanje iz točke (a) oddelka E dela I Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, bodisi izvedeno posamično bodisi v kombinaciji z destilacijo iz točke (d) tega oddelka, če se delno vakuumsko izhlapevanje uporablja samo za pridelavo dealkoholiziranega vina, ki ima volumenski delež alkohola do vključno 0,5 vol. %, ter uporabljena temperatura ne presega 75 °C in velikost por za filtracijo ni manjša od 0,2 mikrometra;
destilacija iz točke (c) oddelka E dela I Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, bodisi izvedena posamično bodisi v kombinaciji z delnim vakuumskim izhlapevanjem iz točke (c) tega oddelka, če se destilacija uporablja samo za pridelavo dealkoholiziranega vina, ki ima volumenski delež alkohola do vključno 0,5 vol. %, ter uporabljena temperatura ne presega 75 °C in velikost por za filtracijo ni manjša od 0,2 mikrometra.
3.4 Spremembe glede enoloških praks, postopkov in obdelave iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali Delegirane uredbe (EU) 2019/934, uvedene po 1. avgustu 2010, se lahko uporabljajo za ekološko pridelavo vin šele potem, ko so ti ukrepi vključeni kot dovoljeni v ta oddelek in, kadar je to potrebno, po ovrednotenju v skladu s členom 24 te uredbe.
Del VII: Kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 9, 11, 16, 17 in 19 se za ekološko pridelavo kvasa, ki se uporablja kot hrana ali krma, uporabljajo pravila iz tega dela.
1. Splošne zahteve
1.1 Za pridelavo ekološkega kvasa se uporabljajo samo ekološko pridelani substrati. Vendar se do ►M3 31. decembra 2024 ◄ dovoli dodatek do 5 % ekstrakta ali avtolizata neekološkega kvasa k substratu (izračunano v teži suhe snovi) za pridelavo ekološkega kvasa, kadar izvajalci dejavnosti ne morejo dobiti ekstrakta ali avtolizata kvasa iz ekološke pridelave.
1.2 Ekološki kvas ni prisoten v ekološki hrani ali krmi skupaj z neekološkim kvasom.
1.3 Za pridelavo, pripravke in oblike ekološkega kvasa se lahko uporabijo naslednji proizvodi in snovi:
pomožna tehnološka sredstva, odobrena za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24;
proizvodi in snovi iz točk (a), (b) in (e) točke 2.2.2 dela IV.
1.4 Pri čiščenju in razkuževanju se uporabljajo le sredstva za čiščenje in razkuževanje, ki so odobrena za uporabo v predelavi na podlagi člena 24.
1.5 Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o uporabi vseh proizvodov in snovi, ki se uporabljajo za pridelavo kvasa ter za čiščenje in razkuževanje, vključno z datumom ali datumi uporabe posameznega proizvoda, imenom proizvoda, njegovimi aktivnimi snovmi in lokacijo take uporabe.
PRILOGA III
ZBIRANJE, PAKIRANJE, PREVOZ IN SKLADIŠČENJE PROIZVODOV
1. Zbiranje proizvodov in prevoz do pripravljalnih enot
Izvajalci dejavnosti lahko sočasno zbirajo ekološke proizvode, proizvode iz preusmeritve in neekološke proizvode, le če so sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje morebitnega mešanja ali zamenjave med ekološkimi proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološkimi proizvodi in se zagotovi identifikacija ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve. Izvajalec dejavnosti hrani podatke v zvezi z dnevi zbiranja, urami, zbirno potjo ter datumom in časom sprejema proizvodov na voljo nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora.
2. Pakiranje in prevoz proizvodov k drugim izvajalcem dejavnosti ali v druge enote
2.1 Informacije, ki jih je treba predložiti
2.1.1 Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se ekološki proizvodi in proizvodi iz preusmeritve prepeljejo k drugim izvajalcem dejavnosti ali v druge enote, vključno s trgovci na debelo in drobno, samo v ustrezni embalaži, posodah ali vozilih, zaprtih tako, da ni mogoča sprememba, vključno z zamenjavo, vsebine brez manipulacije ali poškodbe zaščitne oznake, in opremljeni z etiketo, na kateri so brez poseganja v katere koli druge navedbe, obvezne na podlagi prava Unije, navedeni:
ime in naslov izvajalca dejavnosti in, kadar je to druga oseba, lastnika ali prodajalca proizvoda;
ime proizvoda;
ime ali šifra nadzornega organa ali izvajalca nadzora, ki izvaja nadzor nad izvajalcem dejavnosti, in
kadar je primerno, identifikacijska oznaka serije v skladu s sistemom označevanja, ki je bil odobren na nacionalni ravni ali dogovorjen z nadzornim organom ali izvajalcem nadzora in omogoča povezavo pošiljke z evidenco iz člena 34(5).
2.1.2 Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da so krmne mešanice, odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, ki se prevažajo k drugim izvajalcem dejavnosti ali gospodarstvom, vključno s trgovci na debelo in drobno, opremljene z etiketo, na kateri so poleg kakršnih koli drugih navedb, obveznih na podlagi prava Unije, navedeni:
informacije iz točke 2.1.1;
če je ustrezno, v teži suhe snovi:
skupni delež ekoloških posamičnih krmil;
skupni delež posamičnih krmil iz preusmeritve;
skupni delež posamičnih krmil, ki niso zajeta v točkah (i) in (ii);
skupni delež krme kmetijskega izvora;
če je ustrezno, imena ekoloških posamičnih krmil;
če je ustrezno, imena posamičnih krmil iz preusmeritve, in
za krmno mešanico, ki ne more biti označena v skladu s členom 30(6), navedbo, da se taka krma lahko uporablja v ekološki pridelavi v skladu s to uredbo.
2.1.3 Brez poseganja v Direktivo 66/401/EGS izvajalci dejavnosti zagotovijo, da so na etiketi pakiranja mešanice semen krmnih rastlin, ki vsebuje ekološka semena in semena iz preusmeritve ali neekološka semena nekaterih različnih vrst krmnih rastlin, za katere je bila izdana odobritev v skladu z ustreznimi pogoji iz točke 1.8.5 dela I Priloge II k tej uredbi, navedene informacije o natančnih sestavinah mešanice, izraženih v masnem odstotku vsake posamezne vrste in, kadar je to primerno, sorte.
Poleg relevantnih zahtev v skladu s Prilogo IV k Direktivi 66/401/EGS navedene informacije ob navedbah, zahtevanih v prvem odstavku te točke, vključujejo tudi seznam sestavnih vrst mešanice, ki so označene kot ekološke ali iz preusmeritve. Najmanjši skupni masni odstotek ekoloških semen in semen iz preusmeritve v mešanici znaša najmanj 70 %.
V primeru, da mešanica vsebuje neekološka semena, etiketa vključuje tudi naslednjo navedbo: „Uporaba mešanice je dovoljena le v okviru odobritve in na območju države članice pristojnega organa, ki je odobril uporabo te mešanice v skladu s točko 1.8.5 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov.“
▼M6 —————
2.1.4 Informacije iz točk 2.1.1 in 2.1.2 se lahko predložijo samo na spremnem dokumentu, če je mogoče tak dokument nedvomno povezati z embalažo, posodo ali prevoznim sredstvom proizvoda. Ta spremni dokument vsebuje informacije o dobavitelju ali prevozniku.
2.2 Embalaž, posod ali vozil ni treba zapreti, kadar:
gre za neposreden prevoz med izvajalcema dejavnosti, ki sta vključena v nadzorni sistem ekološke pridelave;
prevoz vključuje samo ekološke proizvode ali proizvode iz preusmeritve;
proizvode spremlja dokument z informacijami, zahtevanimi v točki 2.1, in
odpošiljatelj in prejemnik hranita dokazila o takem prevozu, ki so na voljo nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora.
3. Posebna pravila za prevoz krme v druge pridelovalne ali pripravljalne enote ali skladiščne prostore
Pri prevozu krme v druge pridelovalne ali pripravljalne enote ali skladiščne prostore izvajalci dejavnosti zagotovijo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
med prevozom so ekološko pridelana krma, krma iz preusmeritve in neekološko pridelana krma učinkovito fizično ločene;
vozila ali posode, uporabljene za prevoz neekoloških proizvodov, se lahko uporabljajo za prevoz ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve, samo če:
so bili pred začetkom prevoza ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve izvedeni primerni čistilni ukrepi, katerih učinkovitost je bila preverjena, izvajalci dejavnosti pa vodijo evidenco teh postopkov;
so izvedeni vsi ustrezni ukrepi glede na tveganje, ocenjeno v skladu s pravili nadzora, in izvajalci dejavnosti po potrebi zagotovijo, da neekološki proizvodi ne morejo biti dani v promet z navedbo ekološke pridelave;
izvajalec dejavnosti hrani dokazila o takem prevozu, ki so na voljo nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora;
končni proizvodi ekološko pridelane krme ali krme iz preusmeritve se prevažajo fizično ali časovno ločeno od drugih končnih proizvodov;
med prevozom se zabeleži količina proizvodov na začetku in vsaka posamezna količina, dostavljena v dobavnem krogu.
4. Prevoz živih rib
4.1 Prevoz živih rib se lahko opravi v ustreznih posodah s čisto vodo, ki izpolnjuje fiziološke potrebe rib glede temperature in raztopljenega kisika.
4.2 Pred prevozom ekološko gojenih rib in ekoloških ribjih proizvodov se posode temeljito očistijo, razkužijo in sperejo.
4.3 Sprejmejo se previdnostni ukrepi za zmanjšanje stresa. Med prevozom gostota ne doseže stopnje, ki škoduje vrstam.
4.4 Za postopke iz točk 4.1, 4.2 in 4.3 se vodi evidenca.
5. ►C6 Prevzem proizvodov od drugih izvajalcev dejavnosti ali enot ◄
Ob prevzemu ekološkega proizvoda ali proizvoda iz preusmeritve izvajalec dejavnosti preveri zaprtje embalaže, posode ali vozila, kadar je to potrebno, in prisotnost navedb iz oddelka 2.
Izvajalec dejavnosti informacije na etiketi iz oddelka 2 navzkrižno preveri z informacijami v spremnih dokumentih. Rezultati navedenih preverjanj so izrecno navedeni v evidenci iz člena 34(5).
6. Posebna pravila za prevzem proizvodov iz tretjih držav
Kadar se ekološki proizvodi ali proizvodi iz preusmeritve uvozijo iz tretjih držav, se pri prevozu uporabijo ustrezne embalaže ali posode, zaprte tako, da se prepreči zamenjava vsebine, in opremljene z oznako izvoznika in vsemi drugimi oznakami in številkami za identifikacijo serije ter jih spremlja certifikat o kontrolnem pregledu za uvoz iz tretjih držav, kakor je ustrezno.
Ob prevzemu ekološkega proizvoda ali proizvoda iz preusmeritve, uvoženega iz tretje države, fizična ali pravna oseba, ki se ji dostavi uvožena pošiljka, ki jo prejme za nadaljnjo pripravo ali trženje, preveri zaprtje embalaže ali posode in pri proizvodih, uvoženih v skladu s točko (b)(iii) člena 45(1), ujemanje vrste proizvoda v pošiljki s certifikatom o kontrolnem pregledu iz navedenega člena. Rezultat tega preverjanja se izrecno navede v evidenci iz člena 34(5).
7. Skladiščenje proizvodov
7.1 Območja za skladiščenje proizvodov se upravljajo tako, da se zagotovi identifikacija serij in prepreči mešanje ali kontaminacija s proizvodi ali snovmi, ki niso skladni s pravili ekološke pridelave. Ekološki proizvodi in proizvodi iz preusmeritve so vedno jasno prepoznavni.
7.2 V enotah za ekološko pridelavo rastlin in živinorejo ali enotah za te proizvode iz preusmeritve se ne skladiščijo surovine ali snovi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi členov 9 in 24.
7.3 Na kmetijskih gospodarstvih in gospodarstvih, ki se ukvarjajo z akvakulturo, se lahko shranijo alopatska veterinarska zdravila, tudi antibiotiki, če jih je predpisal veterinar za zdravljenje iz točke 1.5.2.2 dela II in točke 3.1.4.2(a) dela III Priloge II, če se shranjujejo na nadzorovani lokaciji in se vpišejo v evidenco iz člena 34(5).
7.4 Kadar izvajalci dejavnosti ravnajo z ekološkimi proizvodi, proizvodi iz preusmeritve ali neekološkimi proizvodi, v kateri koli kombinaciji, in se ekološki proizvodi ali proizvodi iz preusmeritve shranjujejo v skladiščnih prostorih, kjer se shranjujejo tudi drugi kmetijski proizvodi ali živila, se:
ekološki proizvodi ali proizvodi iz preusmeritve hranijo ločeno od preostalih kmetijskih proizvodov ali živil;
sprejmejo vsi ukrepi, da se zagotovi identifikacija pošiljk in prepreči mešanje ali zamenjava med ekološkimi proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološkimi proizvodi;
pred skladiščenjem ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve izvedejo primerni čistilni ukrepi, katerih učinkovitost je bila preverjena, izvajalci dejavnosti pa vodijo evidenco teh postopkov.
7.5 Pri čiščenju in razkuževanju v skladiščnih prostorih se uporabljajo le sredstva za čiščenje in razkuževanje, ki so odobrena za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24.
PRILOGA IV
IZRAZI IZ ČLENA 30
BG |
: |
биологичен |
ES |
: |
ecológico, biológico, orgánico. |
CS |
: |
ekologické, biologické |
DA |
: |
økologisk |
DE |
: |
ökologisch, biologisch |
ET |
: |
mahe, ökoloogiline |
EL |
: |
βιολογικό |
EN |
: |
organic |
FR |
: |
biologique |
GA |
: |
orgánach |
HR |
: |
ekološki |
IT |
: |
biologico |
LV |
: |
bioloģisks, ekoloģisks |
LT |
: |
ekologiškas |
LU |
: |
biologesch, ökologesch. |
HU |
: |
ökológiai |
MT |
: |
organiku |
NL |
: |
biologisch |
PL |
: |
ekologiczne |
PT |
: |
biológico |
RO |
: |
ecologic |
SK |
: |
ekologické, biologické |
SL |
: |
ekološki |
FI |
: |
luonnonmukainen |
SV |
: |
ekologisk. |
PRILOGA V
LOGOTIP EKOLOŠKE PRIDELAVE EVROPSKE UNIJE IN ŠIFRE
1. Logotip
1.1 Logotip ekološke pridelave Evropske unije je skladen z naslednjim vzorcem:
1.2 Referenčna barva je zelena 50/0/100/0 v postopku CMYK, št. 376 v barvah Pantone in 169/201/56 v barvnem modelu RGB.
1.3 Logotip ekološke pridelave Evropske unije se lahko uporablja tudi v črno-beli različici, kot je prikazana spodaj, ali v popolnoma obrnjeni belo-črni (negativni) različici, vendar le v primerih, ko barvnega vzorca ni mogoče uporabiti:
1.4 Če je barva ozadja na embalaži ali etiketi temna, se lahko znaki uporabijo v negativu, pri čemer se za ozadje uporabi barva embalaže ali etikete.
1.5 Če se logotip uporablja na ozadju, zaradi katerega je težko viden, se uporabi razmejevalni rob okrog logotipa, da se izboljša kontrast z ozadjem.
1.6 Kadar so navedbe na embalaži enobarvne, se lahko logotip ekološke pridelave Evropske unije uporablja v isti barvi.
1.7 Logotip ekološke pridelave Evropske unije mora biti visok najmanj 9 mm in širok najmanj 13,5 mm; razmerje med višino in širino je vedno 1: 1,5. Pri zelo majhnih embalažah se lahko najmanjša velikost izjemoma zmanjša na višino 6 mm.
1.8 Logotip ekološke pridelave Evropske unije se lahko združuje z grafičnimi ali besedilnimi elementi, ki se nanašajo na ekološko pridelavo, pod pogojem, da ne preoblikujejo ali spreminjajo niti narave logotipa ekološke pridelave Evropske unije niti nobene od navedb, opredeljenih v skladu s členom 32. Kadar se logotip ekološke pridelave Evropske unije uporablja v povezavi z nacionalnimi ali zasebnimi logotipi v zeleni barvi, drugačni od referenčne barve iz točke 1.2, je lahko logotip ekološke pridelave Evropske unije v tej nereferenčni barvi.
2. Šifre
Splošni format šifer je naslednji:
AB-CDE-999
pri čemer:
„AB“ je oznaka ISO države, v kateri se izvaja nadzor,
„CDE“ je tričrkovni izraz, kot ga bo določila Komisija ali vsaka država članica, na primer „bio“, „öko“, „org“ ali „eko“, ki vzpostavlja povezavo z ekološko pridelavo, in
„999“ je referenčna številka z največ tremi števkami, ki jo:
pristojni organ vsake države članice pripiše nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, ki ga je pooblastil za izvajanje nadzornih nalog;
Komisija pripiše:
PRILOGA VI
VZOREC CERTIFIKATA
Certifikat v skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov
Del I: Obvezni elementi
1. Številka dokumenta |
2. (izberite, kot je ustrezno) — Izvajalec dejavnosti — Skupina izvajalcev dejavnosti – glej točko 9 |
3. Ime in naslov izvajalca dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti: |
4. Ime in naslov pristojnega organa ali po potrebi nadzornega organa ali izvajalca nadzora nad izvajalcem dejavnosti ali skupino izvajalcev dejavnosti ter šifra v primeru nadzornega organa ali izvajalca nadzora: |
5. Dejavnost/-i izvajalca dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti (izberite, kot je ustrezno): |
|
— pridelava |
|
— priprava |
|
— distribucija / dajanje v promet |
|
— skladiščenje |
|
— uvoz |
|
— izvoz |
|
6. Kategorija/-e proizvodov iz člena 35(7) Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter metode pridelave (izberite, kot je ustrezno): |
|
(a) nepredelane rastline in rastlinski proizvodi, vključno s semeni in drugim rastlinskim razmnoževalnim materialom Metoda pridelave: □ ekološka pridelava, razen v obdobju preusmeritve □ pridelava v obdobju preusmeritve □ ekološka pridelava z neekološko pridelavo |
|
(b) živina in nepredelani proizvodi iz živine Metoda pridelave: □ ekološka pridelava, razen v obdobju preusmeritve □ pridelava v obdobju preusmeritve □ ekološka pridelava z neekološko pridelavo |
|
(c) alge in nepredelani proizvodi iz akvakulture Metoda pridelave: □ ekološka pridelava, razen v obdobju preusmeritve □ pridelava v obdobju preusmeritve □ ekološka pridelava z neekološko pridelavo |
|
(d) predelani kmetijski proizvodi, vključno s proizvodi iz akvakulture, namenjeni za hrano Metoda pridelave: □ pridelava ekoloških proizvodov □ pridelava proizvodov iz preusmeritve □ ekološka pridelava z neekološko pridelavo |
|
(e) krma Metoda pridelave: □ pridelava ekoloških proizvodov □ pridelava proizvodov iz preusmeritve □ ekološka pridelava z neekološko pridelavo |
|
(f) vino Metoda pridelave: □ pridelava ekoloških proizvodov □ pridelava proizvodov iz preusmeritve □ ekološka pridelava z neekološko pridelavo |
|
(g) ostali proizvodi iz Priloge I k Uredbi (EU) 2018/848 ali proizvodi, ki ne spadajo v prej navedene kategorije Metoda pridelave: □ pridelava ekoloških proizvodov □ pridelava proizvodov iz preusmeritve □ ekološka pridelava z neekološko pridelavo |
|
Ta dokument je bil izdan v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 kot potrdilo, da izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev dejavnosti (izberite, kot je ustrezno) izpolnjuje zahteve iz navedene uredbe. |
|
7. Datum, kraj: Ime in podpis v imenu pristojnega organa izdajatelja ali po potrebi nadzornega organa ali izvajalca nadzora ali kvalificirani elektronski žig: |
8. Certifikat je veljaven od … [vstaviti datum] do … [vstaviti datum]. |
(1)
Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1). |
Seznam članov skupine izvajalcev dejavnosti, kakor je opredeljena v členu 36 Uredbe (EU) 2018/848
Ime člana |
Naslov ali druga oblika identifikacije člana |
|
|
|
|
|
|
Del II: Posebni neobvezni elementi
Izpolnite z enim ali več elementov, če tako odloči pristojni organ ali po potrebi nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki izda certifikat izvajalcu dejavnosti ali skupini izvajalcev dejavnosti v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/848.
1. Seznam proizvodov
Ime proizvoda in/ali oznaka kombinirane nomenklature (KN) iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 (1) za proizvode s področja uporabe Uredbe (EU) 2018/848 |
□ ekološki □ iz preusmeritve |
|
|
|
|
|
|
(1)
Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1). |
2. Količina proizvodov
Ime proizvoda in/ali oznaka KN iz Uredbe (EGS) št. 2658/87 za proizvode s področja uporabe Uredbe (EU) 2018/848 |
□ ekološki □ iz preusmeritve |
Količina, ocenjena v kilogramih, litrih ali po potrebi po številu enot |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3. Informacije o zemljišču
Ime proizvoda |
□ ekološki □ iz preusmeritve □ neekološki |
Površina v hektarih |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4. Seznam prostorov ali enot, v katerih dejavnost izvaja izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev dejavnosti
Naslov ali geolokacija |
Opis dejavnosti iz točke 5 dela I |
|
|
|
|
|
|
5. Informacije o dejavnosti oziroma dejavnostih, ki jih izvaja izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev dejavnosti, in o tem, ali se dejavnost oziroma dejavnosti izvajajo za svoj namen ali kot podizvajalec, ki izvaja dejavnost oziroma dejavnosti za drugega izvajalca dejavnosti, medtem ko podizvajalec ostaja odgovoren za dejavnost oziroma dejavnosti, ki se izvajajo
Opis dejavnosti iz točke 5 dela I |
□ Izvajanje dejavnosti za svoj namen □ Izvajanje dejavnosti kot podizvajalec za drugega izvajalca dejavnosti, medtem ko podizvajalec ostaja odgovoren za dejavnost oziroma dejavnosti, ki se izvajajo |
|
|
|
|
|
|
6. Informacije o dejavnosti oziroma dejavnostih, ki jih izvaja podizvajalska tretja oseba v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU) 2018/848
Opis dejavnosti iz točke 5 dela I |
□ Odgovoren ostaja izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev dejavnosti □ Odgovorna je podizvajalska tretja oseba |
|
|
|
|
|
|
7. Seznam podizvajalcev, ki izvajajo dejavnost ali dejavnosti za izvajalca dejavnosti ali skupino izvajalcev dejavnosti v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU) 2018/848, za katere izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev dejavnosti ostaja odgovorna za ekološko pridelavo in za katere navedene odgovornosti ni prenesla na podizvajalca
Ime in naslov |
Opis dejavnosti iz točke 5 dela I |
|
|
|
|
|
|
8. Informacije o akreditaciji izvajalca nadzora v skladu s členom 40(3) Uredbe (EU) 2018/848:
ime akreditacijskega organa;
povezava do potrdila o akreditaciji.
9. Druge informacije
|
( 1 ) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
( 2 ) Uredba Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL L 227, 1.9.1994, str. 1).
( 3 ) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).
( 4 ) Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).
( 5 ) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
( 6 ) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
( 7 ) Uredba Sveta (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (UL L 168, 28.6.2007, str. 1).
( 8 ) Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).
( 9 ) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
( 10 ) Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L 229, 1.9.2009, str. 1).
( 11 ) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
( 12 ) Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).
( 13 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29).
( 14 ) Uredba (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L 327, 11.12.2015, str. 1).
( 15 ) Uredba (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L 354, 31.12.2008, str. 7).
( 16 ) Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 13, 17.1.2014, str. 1).
( 17 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).
( 18 ) Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1).
( 19 ) Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L 268, 18.10.2003, str. 24).
( 20 ) Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008, str. 34).
( 21 ) Direktiva Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (UL L 328, 24.11.2006, str. 14).
( 22 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
( 23 ) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
( 24 ) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).
( 25 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/1698 z dne 13. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s postopkovnimi zahtevami za priznanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki so pristojni za izvajanje nadzora nad izvajalci dejavnosti in skupinami izvajalcev dejavnosti, certificiranimi kot ekološkimi, ter nad ekološkimi proizvodi v tretjih državah, in s pravili o njihovem nadzoru ter nadzorih in drugih ukrepih, ki jih izvajajo ti nadzorni organi in izvajalci nadzora (UL L 336, 23.9.2021, str. 7).
( 26 ) Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).
( 27 ) Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1).
( 28 ) Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7).
( 29 ) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
( 30 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).
( 31 ) Dobre proizvodne prakse, kot so opredeljene v členu 3(a) Uredbe Komisije (ES) št. 2023/2006 z dne 22. decembra 2006 o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (UL L 384, 29.12.2006, str. 75).
( 32 ) Uredba (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).
( 33 ) Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L 339, 6.12.2006, str. 16).
( 34 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede vinorodnih območij, na katerih je mogoče delež alkohola povečati, dovoljenih enoloških postopkov in omejitev, povezanih s pridelavo in konzerviranjem proizvodov vinske trte, najmanjšega odstotnega deleža alkohola za stranske proizvode in njihovega odstranjevanja ter objave spisov OIV (UL L 149, 7.6.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/934/oj).
( 35 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo, (UL L 9, 11.1.2019, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/33/oj).