ISSN 1977-0804 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 325 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 62 |
|
|
Popravki |
|
|
* |
||
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Zakonodajni akti
UREDBE
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/1 |
UREDBA (EU) 2019/2144 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 27. novembra 2019
o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 631/2009, (EU) št. 406/2010, (EU) št. 672/2010, (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 1005/2010, (EU) št. 1008/2010, (EU) št. 1009/2010, (EU) št. 19/2011, (EU) št. 109/2011, (EU) št. 458/2011, (EU) št. 65/2012, (EU) št. 130/2012, (EU) št. 347/2012, (EU) št. 351/2012, (EU) št. 1230/2012 in (EU) 2015/166
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V Uredbi (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so določene upravne določbe in tehnične zahteve za homologacijo vseh novih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga ter omogoči visoka raven varnosti in okoljske uspešnosti. |
(2) |
Ta uredba je regulativni akt za namene postopka za EU-homologacijo, določenega v Uredbi (EU) 2018/858. Zato bi bilo treba Prilogo II k Uredbi (EU) 2018/858 ustrezno spremeniti. Upravne določbe Uredbe (EU) 2018/858, vključno z določbami o popravnih ukrepih in kaznih, se v celoti uporabljajo za to uredbo. |
(3) |
V zadnjih desetletjih je razvoj na področju varnosti vozil znatno prispeval k splošnemu zmanjšanju števila smrtnih žrtev in hudih poškodb v cestnem prometu. Kljub temu pa je leta 2017 na cestah Unije umrlo 25 300 ljudi, to število pa je v zadnjih štirih letih ostalo nespremenjeno. Poleg tega je vsako leto v trkih hudo poškodovanih 135 000 ljudi (4). Unija bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zmanjšala število nesreč in poškodb v cestnem prometu ali jih odpravila. Poleg varnostnih ukrepov za zaščito potnikov v vozilu je treba za zaščito udeležencev v cestnem prometu zunaj vozila izvesti posebne ukrepe za preprečevanje smrtnih žrtev in poškodb izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, na primer kolesarjev in pešcev. Vplivi trenutnega pristopa na varnost brez novih pobud o splošni varnosti v cestnem prometu ne bodo več mogli izravnati vplivov čedalje večjega obsega prometa Zato je treba v okviru celovitega pristopa k varnosti v cestnem prometu dodatno izboljšati varnost delovanja vozil, da bi se bolje zaščitili izpostavljeni udeleženci v cestnem prometu. |
(4) |
Z določbami o homologaciji bi bilo treba zagotoviti, da se raven zmogljivosti vozila oceni na način, ki ga je mogoče ponoviti in reproducirati. Zato se tehnične zahteve iz te uredbe nanašajo le na pešce in kolesarje, saj trenutno samo ti predstavljajo uradno harmonizirani ciljni testni skupini. Poleg pešcev in kolesarjev med izpostavljene udeležence v cestnem prometu na splošno spadajo tudi drugi nemotorizirani in motorizirani udeleženci v cestnem prometu, ki bi lahko za mobilnost uporabljali osebne rešitve brez zaščitne karoserije. Poleg tega je na podlagi sedanje tehnologije mogoče upravičeno pričakovati, da se bodo napredni sistemi v običajnih pogojih vožnje odzivali tudi na druge izpostavljene udeležence v cestnem prometu, čeprav v zvezi z njimi niso bili izvedeni posebni preizkusi. Tehnične zahteve v tej uredbi bi bilo treba po postopku ocenjevanja in pregleda še bolj prilagoditi tehničnemu napredku, da bi zajeli vse udeležence v cestnem prometu, ki za mobilnost uporabljajo osebne rešitve brez zaščitne karoserije, kot so skiroji, samouravnoteževalna vozila in invalidski vozički. |
(5) |
Tehnični napredek na področju naprednih varnostnih sistemov vozil nudi nove možnosti za zmanjšanje števila smrtnih žrtev. Za čim večje zmanjšanje števila hudih poškodb in smrtnih žrtev je treba uvesti sveženj novih tehnologij. |
(6) |
Komisija je v okviru Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ocenila, ali bi se obstoječa zahteva iz navedene uredbe glede vgradnje določenih sistemov (na primer naprednih sistemov za zaviranje v sili in sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah) v določene kategorije vozil lahko razširila, tako da bi veljala za vse kategorije vozil. Ocenila je tudi, ali je tehnično in ekonomsko izvedljivo ter ali je trg zrel za to, da se uvede nova zahteva glede vgradnje drugih naprednih varnostnih elementov. Na podlagi teh ocen je 12. decembra 2016 objavila poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Reševanje življenj: spodbujanje varnosti vozil v EU“. V delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu poročilu, je opredeljenih in predlaganih 19 potencialnih regulativnih ukrepov, s katerimi bi se učinkovito dodatno zmanjšalo število prometnih nesreč ter smrtnih žrtev in poškodb v cestnem prometu. |
(7) |
Da bi zagotovili tehnološko nevtralnost, bi morali biti v zvezi z zahtevami glede učinkovitosti dovoljeni tako neposredni kot posredni sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah. |
(8) |
Z naprednimi sistemi vozil je mogoče bolj učinkovito zmanjševati število smrtnih žrtev in prometnih nesreč ter blažiti resnost poškodb in omejevati škodo, če so zasnovani tako, da so prikladni za udeležence. Zato bi morali proizvajalci vozil storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi bili sistemi in elementi iz te uredbe razviti tako, da so v podporo vozniku. Delovanje teh sistemov in elementov ter njihove omejitve bi bilo treba na jasen in potrošniku prijazen način razložiti v navodilih za uporabo motornega vozila. |
(9) |
Varnostni elementi in opozorila v pomoč vozniku bi morali biti lahko razumljivi vsem voznikom, vključno s starejšimi in invalidi. |
(10) |
Napredni sistemi za zaviranje v sili, inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti, sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili, opozarjanje na zaspanost in zmanjšano pozornost voznika, napredno opozarjanje na nepozornost voznika in za zaznavanje vzvratne vožnje so varnostni sistemi, za katere je zelo verjetno, da bodo znatno prispevali k zmanjšanju števila smrtnih žrtev. Poleg tega so nekateri od teh varnostnih sistemov podlaga za tehnologije, ki se bodo uporabile tudi za avtomatizirana vozila. Vsi taki varnostni sistemi bi morali delovati brez uporabe kakršnih koli biometričnih podatkov voznikov ali potnikov, vključno s prepoznavanjem obraza. Zato bi bilo treba na ravni Unije uvesti harmonizirana pravila in preizkusne postopke za homologacijo vozil v zvezi s temi sistemi in za homologacijo teh sistemov kot ločenih tehničnih enot. Tehnološki napredek pri teh sistemih bi bilo treba upoštevati pri vsaki oceni obstoječe zakonodaje, da bi bila prilagojena za prihodnost, ob strogem spoštovanju načel zasebnosti in varstva podatkov, in da bi zmanjšali število nesreč in poškodb v cestnem prometu ali jih odpravili. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo te sisteme mogoče varno uporabljati v celotnem življenjskem ciklu vozila. |
(11) |
Inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti bi moralo biti mogoče izključiti, na primer ko voznik zaradi slabih vremenskih razmer, začasno nasprotujočih si cestnih oznak na gradbenih območjih ali zavajajočih, pomanjkljivih ali manjkajočih prometnih znakov prejema lažna opozorila ali neustrezne povratne informacije. Takšna funkcija izključitve bi morala biti pod nadzorom voznika. Omogočati bi morala, da se inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti izključi za toliko časa, kolikor je potrebno, in da ga voznik zlahka ponovno vključi. Ko je sistem izključen, se lahko navedejo informacije o omejitvi hitrosti. Sistem bi moral biti vedno aktiven ob vžigu, voznik pa bi moral biti vedno obveščen, ali je sistem vključen ali izključen. |
(12) |
Splošno priznano je, da so varnostni pasovi eden najpomembnejših in najučinkovitejših varnostnih elementov vozila. Sistemi opozorilnika pripetosti varnostnih pasov lahko zato dodatno prispevajo k preprečevanju smrtnih žrtev ali blažitvi resnosti poškodb, tako da se z njihovo pomočjo po vsej Uniji poveča delež ljudi, pripetih z varnostnim pasom. Zato je sistem opozorilnika pripetosti varnostnih pasov na voznikovem sedežu iz Uredbe (ES) št. 661/2009 za nove osebne avtomobile obvezen od leta 2014, in sicer kot izvajanje Pravilnika Združenih narodov (ZN) št. 16, ki je vzpostavil ustrezne tehnične določbe. Zaradi spremembe tega pravilnika ZN, da bi se upošteval tehnični napredek, je obvezno, da so vsi sprednji in zadnji sedeži vozil kategorij M1 in N1 ter vsi sprednji sedeži vozil kategorij N2, N3, M2 in M3 opremljeni z opozorilniki pripetosti varnostnih pasov, in sicer od 1. septembra 2019 za nove tipe motornih vozil in 1. septembra 2021 za vsa motorna vozila. |
(13) |
Uvedba zapisovalnikov podatkov o dogodku, v katerem so shranjeni številni ključni anonimizirani podatki o vozilu, ki jih spremljajo zahteve glede razpona, točnosti in ločljivosti podatkov ter njihovega zbiranja, shranjevanja in dostopnosti, za kratek čas pred in med trkom ter takoj po njem (ki je na primer posledica sprožitve zračne blazine), je pomemben korak za pridobitev točnejših, bolj poglobljenih podatkov o nesrečah. Zato bi bilo treba uvesti zahtevo, da so vsa motorna vozila opremljena s takimi zapisovalniki. Ti zapisovalniki bi morali biti zmožni beleženja in shranjevanja podatkov na način, da lahko države članice te podatke uporabijo samo za analizo varnosti v cestnem prometu in oceno učinkovitosti določenih sprejetih ukrepov, ne da bi bilo pri tem na podlagi shranjenih podatkov mogoče identificirati lastnika ali imetnika določenega vozila. |
(14) |
Vsako obdelavo osebnih podatkov, kot so informacije o vozniku, obdelane v zapisovalnikih podatkov o dogodku, ali informacije o zaspanosti in zmanjšani pozornosti voznika ali nepozornosti voznika, bi bilo treba izvesti v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Zapisovalniki podatkov o dogodku bi morali delovati v okviru sistema zaprtega kroga, v katerem se podatki zapišejo čez shranjene podatke in pri katerem ni mogoče identificirati vozila ali voznika. Poleg tega opozarjanje na zaspanost in zmanjšano pozornost voznika ali napredno opozarjanje na nepozornost voznika ne bi smela stalno beležiti ali hraniti podatkov,ki niso potrebni za namene, za katere se zbirajo ali drugače obdelujejo v okviru sistema zaprtega kroga. Nadalje za obdelavo osebnih podatkov, zbranih s sistemom eCall, vgrajenim v vozilo, kot storitev številke 112, veljajo posebni zaščitni ukrepi iz Uredbe (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta (7). |
(15) |
Napredni sistemi za zaviranje v sili ali sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili v nekaterih primerih morda ne delujejo v celoti, zlasti zaradi pomanjkljivosti v zvezi s cestno infrastrukturo. V teh primerih bi se morali sistemi deaktivirati in o deaktivaciji obvestiti voznika. Če se ne deaktivirajo samodejno, bi jih moralo biti mogoče izključiti ročno. Takšna deaktivacija bi morala biti začasna in trajati le, dokler sistem ne deluje v celoti. Vozniki bi morda morali napredni sistem za zaviranje v sili ali sistem za ohranjanje voznega pasu v sili tudi neupoštevati, kadar bi delovanje sistema lahko povzročilo večje tveganje ali škodo. Tako bi se zagotovilo, da so vozila ves čas pod nadzorom voznika. Vseeno pa bi taki sistemi lahko prepoznali situacije, ko je voznik nezmožen za vožnjo in je zato posredovanje sistema potrebno, da se prepreči še hujša nesreča. |
(16) |
Z Uredbo (ES) št. 661/2009 so bila zaradi višine sedežev in značilnosti mase vozila iz varnostnih zahtev izvzeta dostavna, športna terenska in večnamenska vozila. Glede na zvišano stopnjo prodiranja teh vozil na trg (s samo 3 % leta 1996 na 14 % leta 2016) in tehnološki razvoj pregledov električne varnosti po nesreči so ta izvzetja zastarela in neupravičena. Zato bi bilo treba ta izvzetja odpraviti in za ta vozila uporabljati niz zahtev glede naprednih sistemov vozil. |
(17) |
Z Uredbo (ES) št. 661/2009 se je bistveno poenostavila zakonodaja Unije, saj je bilo 38 direktiv nadomeščenih z enakovrednimi pravilniki ZN, ki so obvezni v skladu s Sklepom Sveta 97/836/ES (8). Za nadaljnjo poenostavitev bi bilo treba še več pravil na ravni Unije nadomestiti z obstoječimi pravilniki ZN, katerih uporaba je v Uniji obvezna. Poleg tega bi morala Komisija spodbujati in podpreti delo, ki poteka na ravni ZN, da bi nemudoma in v skladu z najvišjimi obstoječimi standardi varnosti v cestnem prometu določila tehnične zahteve glede homologacije varnostnih sistemov vozil iz te uredbe. |
(18) |
Pravilnike ZN in njihove spremembe, za katere je Unija glasovala ali ki jih uporablja v skladu s Sklepom 97/836/ES, bi bilo treba vključiti v zakonodajo Unije o homologaciji. Skladno s tem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da spremeni seznam pravilnikov ZN, ki jih je treba obvezno izvajati, da se zagotovi posodabljanje tega seznama. |
(19) |
Uredba (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (9) določa zahteve za zaščito pešcev, kolesarjev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu v obliki preizkusov skladnosti in mejnih vrednosti za homologacijo vozil glede njihove sprednje konstrukcije in homologacijo prednjih zaščitnih sistemov (na primer cevne zaščite (bull bar)). Od sprejetja Uredbe (ES) št. 78/2009 so se tehnične zahteve in preizkusni postopki za vozila na ravni ZN nadalje razvili, da bi se upošteval tehnični napredek. Trenutno se v Uniji v zvezi s homologacijo motornih vozil uporablja tudi Pravilnik ZN št. 127 o določitvi enotnih določb za homologacijo motornih vozil glede njihove varnosti za pešce (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik ZN št. 127). |
(20) |
Po sprejetju Uredbe (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (10) so bile na ravni ZN nadalje razvite tehnične zahteve in preizkusni postopki za homologacijo vozil s pogonom na vodik ter vodikovih sistemov in sestavnih delov, da bi se upošteval tehnični napredek. Trenutno se v Uniji v zvezi s homologacijo vodikovih sistemov v motornih vozilih uporablja tudi Pravilnik ZN št. 134 o enotnih določbah za homologacijo motornih vozil in njihovih sestavnih delov glede varnosti delovanja vozil s pogonom na vodik (11) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik ZN št. 134). Poleg navedenih zahtev bi bilo treba na ravni Unije določiti tudi merila za kakovost materialov in priključkov za polnjenje z gorivom, uporabljenih v sistemih vozil z vodikom. |
(21) |
Zaradi jasnosti, racionalnosti in poenostavitve bi bilo treba razveljaviti uredbe (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 ter jih nadomestiti s to uredbo. |
(22) |
V preteklosti so pravila Unije omejevala skupno dolžino kombinacij tovornjakov, na podlagi tega pa so bile razvite značilne zasnove trambus, saj omogočajo čim več prostora za tovor. Vendar se je zaradi visokega položaja voznika povečalo območje slepega kota in poslabšala neposredna vidljivost okoli kabine tovornjaka. To je pomemben dejavnik pri prometnih nesrečah tovornjakov, ki vključujejo izpostavljene udeležence v cestnem prometu. Število smrtnih žrtev bi se lahko precej zmanjšalo z izboljšanjem neposredne vidljivosti. Zato bi bilo treba uvesti zahteve za izboljšanje neposredne vidljivosti, da se izboljša neposredna vidljivost pešcev, kolesarjev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu z voznikovega sedeža, in sicer s kar največjim možnim zmanjšanjem mrtvih kotov na sprednji strani in na strani voznika. Upoštevati bi bilo treba posebnosti različnih kategorij vozil. |
(23) |
Avtomatizirana vozila bi lahko pomembno prispevala k zmanjšanju števila smrtnih žrtev v cestnem prometu, saj se ocenjuje, da je več kot 90 % prometnih nesreč do neke mere posledica človeške napake. Ker bodo avtomatizirana vozila postopno prevzela naloge voznika, bi bilo treba na ravni Unije sprejeti harmonizirana pravila in tehnične zahteve za sisteme avtomatiziranih vozil, vključno s tistimi glede preverljivega zagotavljanja varnosti za odločanje avtomatiziranih vozil, pri čemer je treba spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti, in njihovo uporabo spodbujati na mednarodni ravni v okviru Svetovnega foruma za harmonizacijo pravilnikov o vozilih v okviru Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (delovna skupina 29). |
(24) |
Udeleženci v cestnem prometu, kot so pešci in kolesarji, pa tudi vozniki neavtomatiziranih vozil, ki o obnašanju avtomatiziranega vozila ne morejo prejemati elektronskih informacij, izmenjanih med vozili, bi morali biti obveščeni o tem obnašanju po običajni poti, kot je določeno v pravilnikih ZN oziroma drugih regulativnih aktih, in sicer čim prej po začetku njihove veljavnosti. |
(25) |
S samodejno vožnjo vozil v koloni bi se lahko v prihodnosti zagotovil varnejši, čistejši in učinkovitejši promet. Zaradi predvidene uvedbe tehnologije za samodejno vožnjo v koloni in s tem povezanih standardov bo potreben regulativni okvir s harmoniziranimi pravili in postopki. |
(26) |
S povezljivostjo in avtomatizacijo vozil se povečuje možnost nedovoljenega oddaljenega dostopa do podatkov v vozilu in nezakonitega spreminjanja programske opreme po zraku. Da bi upoštevali takšna tveganja, bi morala uporaba pravilnikov ZN oziroma drugih regulativnih aktov o kibernetski varnosti čim prej po začetku njihove veljavnosti postati obvezna. |
(27) |
Spremembe programske opreme lahko bistveno spremenijo funkcije vozila. Uvesti bi bilo treba harmonizirana pravila in tehnične zahteve za spreminjanje programske opreme v skladu s postopki homologacije. Zato bi morala uporaba pravilnikov ZN oziroma drugih regulativnih aktov glede postopkov posodobitve programske opreme čim prej po začetku njihove veljavnosti postati obvezna. Ti varnostni ukrepi pa ne bi smeli posegati v obveznosti proizvajalcev vozil, da omogočijo dostop do celovitih diagnostičnih informacij in podatkov v vozilu, ki so relevantni za popravilo in vzdrževanje vozila. |
(28) |
Unija bi morala še naprej spodbujati, da bi se na ravni ZN razvijale tehnične zahteve glede hrupa pnevmatik, njihovega kotalnega upora in njihovega oprijema na mokri podlagi. Pravilnik ZN št. 117 o enotnih določbah o homologaciji pnevmatik v zvezi z emisijami kotalnega hrupa in/ali oprijemljivostjo na mokrih površinah in/ali kotalnim uporom (12) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik ZN št. 117) zdaj namreč vsebuje natančne določbe v zvezi s tem. Na ravni ZN bi bilo treba hitro in ambiciozno nadaljevati proces prilagajanja zahtev glede pnevmatik, da bi se upošteval tehnični napredek, zlasti za zagotovitev, da se učinkovitost pnevmatike oceni tudi v rabljenem stanju na koncu njene življenjske dobe ter za spodbujanje zamisli, da bi morale pnevmatike izpolnjevati zahteve v celotni življenjski dobi in se ne bi smele zamenjati prezgodaj. Obstoječe zahteve iz Uredbe (ES) št. 661/2009 v zvezi z učinkovitostjo pnevmatik bi bilo treba nadomestiti z enakovrednimi pravilniki ZN. |
(29) |
Za zagotovitev učinkovitosti te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte za dopolnitev te uredbe v zvezi z zahtevami za homologacijo, ki se nanašajo na napredne sisteme vozil, in za spremembo te uredbe v zvezi s Prilogo II k tej uredbi, da se upoštevata tehnični napredek in regulativni razvoj. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. |
(30) |
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14). |
(31) |
V okviru prilagoditve zakonodaje Unije, ki se nanaša na regulativni postopek s pregledom, s pravnim okvirom, vzpostavljenim s PDEU, in zaradi nadaljnje poenostavitve zakonodaje Unije na področju varnosti vozil bi bilo treba naslednje uredbe razveljaviti ter jih nadomestiti z izvedbeni akti, sprejetimi na podlagi te uredbe:
|
(32) |
Ker bi bilo treba EU-homologacije, podeljene v skladu z Uredbo (ES) št. 78/2009, Uredbo (ES) št. 79/2009 ali Uredbo (ES) št. 661/2009 in njihovimi izvedbenimi ukrepi, obravnavati kot enakovredne tistim, izdanim v skladu s to uredbo, razen če se s to uredbo spremenijo zadevne zahteve ali dokler niso spremenjene z delegiranimi akti ali izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, je treba s prehodnimi določbami zagotoviti, da te homologacije niso razveljavljene. |
(33) |
Datume za zavrnitev podelitve EU-homologacije, zavrnitev registracije vozila in prepoved dajanja na trg ali začetka uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot bi bilo treba določiti za vsako postavko posebej. |
(34) |
Ker cilja te direktive, in sicer zagotovitve pravilnega delovanja notranjega trga z uvedbo harmoniziranih tehničnih zahtev glede varnosti delovanja in okoljske uspešnosti motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
(35) |
Dovolj zgodaj pred datumom začetka njihove uporabe bi bilo treba v delegiranih in izvedbenih aktih določiti podrobne tehnične zahteve in ustrezne preizkusne postopke ter določbe o enotnih postopkih in tehničnih specifikacijah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, da bi proizvajalcem tako dali na voljo dovolj časa za prilagoditev zahtevam iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe. Nekatera vozila se proizvajajo v majhnih količinah. Zato je ustrezno, da se v zahtevah iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, upoštevajo takšna vozila oziroma razredi vozil, kadar takšne zahteve niso skladne z uporabo ali zasnovo takšnih vozil ali kadar je dodatno breme zaradi takšnih zahtev nesorazmerno. Zato bi bilo treba uporabo te uredbe odložiti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa zahteve za:
(a) |
homologacijo vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, zasnovanih in izdelanih za vozila, kar zadeva njihove splošne značilnosti in varnost ter zaščito in varnost potnikov v vozilu in izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu; |
(b) |
homologacijo vozil glede sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah, kar zadeva njihovo varnost, učinkovitost pri porabi goriva in zmanjšanje emisij CO2, ter |
(c) |
homologacijo na novo proizvedenih pnevmatik, kar zadeva njihovo varnost in okoljsko uspešnost. |
Člen 2
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za vozila kategorij M, N in O, kot so opredeljene v členu 4 Uredbe (EU) 2018/858, ter za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, zasnovane in izdelane za taka vozila.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 3 Uredbe (EU) 2018/858.
Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„izpostavljeni udeleženec v cestnem prometu“ pomeni udeležence v cestnem prometu brez motornega pogona, kar zlasti vključuje kolesarje in pešce, ter uporabnike dvokolesnih motornih vozil; |
(2) |
„sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah“ pomeni sistem, nameščen v vozilo, ki lahko ovrednoti tlak pnevmatik ali spremembo tlaka v času ter prenese ustrezne podatke do uporabnika med delovanjem vozila; |
(3) |
„inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti“ pomeni sistem, ki pomaga vozniku pri ohranjanju primerne hitrosti glede na cestno okolje, tako da zagotavlja namenske in ustrezne povratne informacije; |
(4) |
„pripomoček za namestitev blokirne naprave za primer uživanja alkohola“ pomeni standardizirani vmesnik, ki olajšuje vgradnjo blokirne naprave za primer uživanja alkohola kot dodatne opreme v motorna vozila; |
(5) |
„opozarjanje na zaspanost in zmanjšano pozornost voznika“ pomeni sistem, ki ocenjuje čuječnost voznika na podlagi analize sistemov vozila in po potrebi opozori voznika; |
(6) |
„napredno opozarjanje na nepozornost voznika“ pomeni sistem, ki pomaga vozniku pri ohranjanju pozornosti na prometne razmere in ga opozori v primeru njegove nepozornosti; |
(7) |
„signal za zaustavitev v sili“ pomeni svetlobno-signalno funkcijo za nakazovanje drugim udeležencem v prometu za vozilom, da se je uporabila velika sila za zaustavitev vozila glede na prevladujoče razmere na cesti; |
(8) |
„zaznavanje vzvratne vožnje“ pomeni sistem, ki voznika opozori na osebe in predmete za vozilom, pri čemer je glavni cilj preprečiti trk pri vzvratni vožnji; |
(9) |
„sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu“ pomeni sistem za opozarjanje voznika o zanosu vozila z njegovega prometnega pasu; |
(10) |
„napredni sistem za zaviranje v sili“ pomeni sistem, ki lahko samodejno zazna možnost trka in aktivira zavorni sistem vozila za zmanjšanje hitrosti vozila z namenom preprečitve ali ublažitve trka; |
(11) |
„sistem za ohranjanje voznega pasu v sili“ pomeni sistem za pomoč vozniku pri ohranjanju varnega položaja vozila glede na meje voznega pasu ali ceste, vsaj kadar vozilo zapusti vozni pas ali je tik pred tem, da ga zapusti, in je trk morda neizogiben; |
(12) |
„glavno nadzorno stikalo vozila“ pomeni napravo, s katero se elektronski sistem, vgrajen v vozilo, iz izključenega stanja, kot je v primeru, ko je vozilo parkirano in je voznik odsoten, preklopi v normalen način delovanja; |
(13) |
„zapisovalnik podatkov o dogodku“ pomeni sistem, katerega namen je izključno beleženje in shranjevanje ključnih, s trkom povezanih parametrov in informacij v kratkem obdobju pred in med trkom ter takoj po njem; |
(14) |
„prednji zaščitni sistem“ pomeni samostojno strukturo ali strukture, kot je na primer cevna zaščita (bull bar) ali dodatni odbijač, ki poleg odbijača iz prvotne opreme ščiti zunanjo površino vozila pred poškodbo v primeru trčenja s predmetom, razen struktur z največjo maso manj kot 0,5 kg, namenjenih le zaščiti svetil vozila; |
(15) |
„odbijač“ pomeni sprednjo, spodnjo, zunanjo strukturo vozila, vključno z vsemi pritrjenimi deli vozila, namenjenimi zaščiti vozila ob čelnem trčenju z drugim vozilom pri nizki hitrosti; sem pa ne spada kateri koli prednji zaščitni sistem; |
(16) |
„vozilo s pogonom na vodik“ pomeni vsako motorno vozilo, ki kot gorivo za pogon uporablja vodik; |
(17) |
„vodikov sistem“ pomeni sestav sestavnih delov vodikovega sistema in povezovalnih delov, nameščenih na vozilu s pogonom na vodik, razen vodikovega pogonskega sistema ali pomožne pogonske enote; |
(18) |
„vodikov pogonski sistem“ pomeni pretvornik energije, ki se uporablja za pogon vozila; |
(19) |
„sestavni del vodikovega sistema“ pomeni posode za vodik in vse druge dele vozil s pogonom na vodik, ki so v neposrednem stiku z vodikom ali tvorijo del vodikovega sistema; |
(20) |
„posoda za vodik“ pomeni sestavni del vodikovega sistema, v katerem je shranjen glavni del vodikovega goriva; |
(21) |
„avtomatizirano vozilo“ pomeni motorno vozilo, katerega zasnova in izdelava omogočata avtonomno vožnjo za določena obdobja brez stalnega nadzora voznika, pri čemer pa se še vedno pričakuje ali zahteva posredovanje voznika; |
(22) |
„popolnoma avtomatizirano vozilo“ pomeni motorno vozilo, ki je bilo zasnovano in izdelano za avtonomno vožnjo brez nadzora voznika; |
(23) |
„sistem za spremljanje razpoložljivosti voznika“ pomeni sistem, ki oceni, ali voznik v avtomatiziranem vozilu v posebnih okoliščinah lahko prevzame vozno funkcijo, kadar je to primerno; |
(24) |
„samodejna vožnja vozil v koloni“ pomeni povezovanje dveh ali več vozil v konvoj na podlagi tehnologije za povezljivost in sistemov za podporo avtomatizirane vožnje, ki vozilom omogočajo, da samodejno vzdržujejo določeno, kratko medsebojno razdaljo, kadar so v določenih delih potovanja povezana, in se prilagajajo spremembam v premikanju prvega vozila, pri čemer vozniki zelo malo sodelujejo ali sploh ne; |
(25) |
„največja masa“ pomeni največjo tehnično dovoljeno maso po podatkih proizvajalca; |
(26) |
„A-stebriček“ pomeni skrajno sprednjo in skrajno zunanjo oporo strehe, ki poteka od šasije do strehe vozila. |
POGLAVJE II
OBVEZNOSTI PROIZVAJALCEV
Člen 4
Splošne obveznosti in tehnične zahteve
1. Proizvajalci dokažejo, da so vsa nova vozila, ki so dana na trg, registrirana ali se začnejo uporabljati, ter vsi novi sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, ki so dani na trg ali se začnejo uporabljati, homologirani v skladu z zahtevami iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.
2. Homologacija v skladu s pravilniki ZN iz Priloge I se šteje za EU-homologacijo v skladu z zahtevami iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo I z navedbo in posodobitvijo sklicev na pravilnike ZN ter ustrezne spremembe, ki jih je treba obvezno uporabljati.
4. Proizvajalci zagotovijo, da so vozila zasnovana, izdelana in sestavljena tako, da je tveganje poškodb potnikov in izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu čim manjše.
5. Proizvajalci tudi zagotovijo, da so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni z veljavnimi zahtevami iz Priloge II, ki začnejo veljati na datume iz navedene priloge, z natančnimi tehničnimi zahtevami in preizkusnimi postopki iz delegiranih aktov in z enotnimi postopki in tehničnimi specifikacijami iz izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, vključno z zahtevami glede:
(a) |
sistemov za zadrževanje potnikov, preizkusa trka, celovitosti sistema za dovajanje goriva in električne varnosti pri visoki napetosti; |
(b) |
izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, vidnega polja in vidljivosti; |
(c) |
šasije vozila, zaviranja, pnevmatik in krmiljenja; |
(d) |
vgrajenih instrumentov, električnega sistema, svetlobnih naprav vozila in zaščite pred nedovoljeno uporabo, vključno s kibernetskimi napadi; |
(e) |
vedenja voznika in sistema ter |
(f) |
splošne konstrukcije in značilnosti vozila. |
6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo II, zlasti v zvezi z zadevami iz točk (a) do (f) odstavka 5 tega člena, pa tudi s tistimi iz točk (a) do (g) člena 6(1), člena 7(2), (3), (4) in (5), člena 9(2), (3) in (5) ter člena 11(1), in z namenom zagotoviti visoko raven splošne varnosti vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ter visoko raven zaščite potnikov v vozilu in izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, in sicer z uvedbo in posodabljanjem sklicevanj na pravilnike ZN ter na delegirane in izvedbene akte.
7. Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe o enotnih postopkih in tehničnih specifikacijah za homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot glede zahtev iz Priloge II.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Objavijo se najmanj 15 mesecev pred veljavnimi datumi iz Priloge II.
Člen 5
Posebne določbe v zvezi s sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah in s pnevmatikami
1. Vozila so opremljena z natančnim sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki lahko voznika v širokem razponu cestnih in okoljskih razmer s signalom v notranjosti vozila opozori, kadar se tlak v pnevmatiki zmanjša.
2. Sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah so zasnovani tako, da se prepreči ponastavitev ali ponovno umerjanje pri nizkem tlaku v pnevmatikah.
3. Vse pnevmatike, dane na trg, izpolnjujejo zahteve glede varnosti in okoljske uspešnosti, določene v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge II.
4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe o enotnih postopkih in tehničnih specifikacijah za:
(a) |
homologacijo vozil glede sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah; |
(b) |
homologacijo pnevmatik, vključno s tehničnimi specifikacijami glede njihove namestitve. |
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Objavijo se najmanj 15 mesecev pred veljavnimi datumi iz Priloge II.
Člen 6
Napredni sistemi vozil za vse kategorije motornih vozil
1. Motorna vozila so opremljena z naslednjimi naprednimi sistemi vozil:
(a) |
inteligentnim sistemom za uravnavanje hitrosti; |
(b) |
pripomočkom za namestitev blokirne naprave za primer uživanja alkohola; |
(c) |
opozarjanjem na zaspanost in zmanjšano pozornost voznika; |
(d) |
naprednim opozarjanjem na nepozornost voznika; |
(e) |
signalom za zaustavitev v sili; |
(f) |
sistemom za zaznavanje vzvratne vožnje in |
(g) |
zapisovalnikom podatkov o dogodku. |
2. Inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti ima naslednje minimalne zahteve:
(a) |
omogoča, da je voznik lahko prek pedala za plin ali na druge namenske, ustrezne in učinkovite načine povratnega obveščanja opozorjen o prekoračitvi veljavne omejitve hitrosti; |
(b) |
sistem je mogoče izključiti; informacije o omejitvah hitrosti se lahko še vedno navajajo, inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti pa je ob vsakem zagonu vozila z glavnim nadzornim stikalom v normalnem načinu delovanja; |
(c) |
namenske in ustrezne povratne informacije temeljijo na informacijah o omejitvah hitrosti, pridobljenih z upoštevanjem prometne signalizacije, bodisi na podlagi infrastrukturne signalizacije bodisi na podlagi podatkov iz elektronske karte ali na podlagi obojega, na voljo v vozilu; |
(d) |
ne vplivajo na možnost voznika, da preseže hitrost vozila, ki jo predlaga sistem; |
(e) |
določijo se cilji uspešnosti, da se preprečijo ali minimizirajo napake v dejanskih voznih razmerah. |
3. Opozarjanje na zaspanost in zmanjšano pozornost voznika ter napredno opozarjanje na nepozornost so zasnovani tako, da ne beležijo neprestano in hranijo podatkov, ki niso potrebni za namene, za katere se zbirajo ali drugače obdelujejo v sistemu zaprtega kroga. Poleg tega ti podatki niso nikoli dostopni ali na voljo tretjim stranem in so po obdelavi nemudoma izbrisani. Ti sistemi so zasnovani tudi tako, da se prepreči prekrivanje in da voznika ne obvestijo ločeno in hkrati ali na nejasen način, kadar en dogodek sproži oba sistema.
4. Zapisovalniki podatkov o dogodku izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:
(a) |
podatki v zvezi s kratkim obdobjem pred in med trkom ter takoj po njem, ki jih lahko beležijo in shranijo, vključujejo hitrost vozila, zaviranje, položaj in nagib vozila na cesti, stanje in stopnjo aktivacije vseh varnostnih sistemov vozila, sistem eCall, vgrajen v vozilo, kot storitev številke 112, aktiviranje zavor ter druge pomembne vhodne parametre vgrajenega aktivnega varnostnega sistema in sistema za preprečevanje nesreč, in sicer z visoko stopnjo natančnosti in zagotovljeno trajnostjo podatkov; |
(b) |
naprav ni mogoče izklopiti; |
(c) |
način, na katerega lahko beležijo in shranjujejo podatke, pa je tak, da:
|
(d) |
se podatki, ki jih lahko beležijo, lahko dajo na voljo nacionalnim organom prek standardiziranega vmesnika na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava in le za namene raziskav in analiz nesreč, vključno za namene homologacije sistemov in sestavnih delov, ter v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. |
5. Zapisovalnik podatkov o dogodku ne more beležiti in shraniti zadnjih štirih številk označbe vozila v identifikacijski številki vozila ali katerih koli drugih informacij, na podlagi katerih bi se lahko identificirali samo vozilo, njegov lastnik ali imetnik.
6. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 12 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih pravil glede posebnih preizkusnih postopkov in tehničnih zahtev za:
(a) |
homologacijo vozil glede naprednih sistemov vozil iz odstavka 1; |
(b) |
homologacijo naprednih sistemov vozil iz točk (a), (f) in (g) odstavka 1 kot samostojnih tehničnih enot. |
Ti delegirani akti se objavijo najmanj 15 mesecev pred veljavnimi datumi iz Priloge II.
Člen 7
Posebne zahteve za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila
1. Vozila kategorij M1 in N1 poleg drugih zahtev iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki prav tako veljajo za vozila navedenih kategorij, izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 2 do 5 in tehnične specifikacije, določene v izvedbenih aktih iz odstavka 6.
2. Vozila kategorij M1 in N1 so opremljena z naprednimi sistemi za zaviranje v sili, ki so zasnovani in nameščeni v dveh fazah, in zagotavljajo:
(a) |
zaznavanje ovir in premikajočih se vozil pred motornim vozilom v prvi fazi; |
(b) |
razširitev zmožnosti zaznavanja iz točke (a) tudi na pešce in kolesarje pred motornim vozilom v drugi fazi. |
3. Vozila kategorij M1 in N1 so tudi opremljena s sistemom za ohranjanje voznega pasu v sili.
4. Napredni sistemi za zaviranje v sili in sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:
(a) |
take sisteme je mogoče izključiti le vsakega posamično, pri čemer voznik opravi zaporedje dejanj; |
(b) |
ob vsakem vklopu glavnega nadzornega stikala vozila so sistemi v normalnem načinu delovanja; |
(c) |
enostavno je mogoče izključiti zvočna opozorila, vendar se hkrati s tem ne izključijo druge funkcije sistema; |
(d) |
voznik ima možnost, da takega sistema ne upošteva. |
5. Vozila kategorij M1 in N1 so zasnovana in izdelana z večjo cono za zaščito pred udarci z glavo, da bi se tako izboljšala zaščita izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in ublažile njihove morebitne poškodbe v primeru trka.
6. Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe o enotnih postopkih in tehničnih specifikacijah za homologacijo vozil glede zahtev iz odstavkov 2 do 5 tega člena.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Objavijo se najmanj 15 mesecev pred veljavnimi datumi iz Priloge II.
Člen 8
Prednji zaščitni sistemi za osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila
1. Prednji zaščitni sistemi, bodisi nameščeni kot originalna oprema v vozilih kategorij M1 in N1 bodisi dani na trg kot samostojne tehnične enote za taka vozila, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2 in tehnične specifikacije, določene v izvedbenih aktih iz odstavka 3.
2. Prednji zaščitni sistemi, ki so dani na trg kot samostojne tehnične enote, so opremljeni s podrobnim seznamom tipov, variant in izvedenk vozil, za katere je prednji zaščitni sistem homologiran, in z jasnimi navodili za montažo.
3. Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe o enotnih postopkih in tehničnih specifikacijah za homologacijo prednjih zaščitnih sistemov, vključno s tehničnimi specifikacijami glede njihove izdelave in vgradnje.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Objavijo se najmanj 15 mesecev pred veljavnimi datumi iz Priloge II.
Člen 9
Posebne zahteve v zvezi z avtobusi in tovornjaki
1. Vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 poleg drugih zahtev iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki prav tako veljajo za vozila navedenih kategorij, izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 2 do 5 in tehnične specifikacije, določene v izvedbenih aktih iz odstavka 7. Vozila kategorij M2 in M3 izpolnjujejo tudi zahtevo iz odstavka 6.
2. Vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 so opremljena s sistemom opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu in naprednim sistemom za zaviranje v sili, ki izpolnjujeta tehnične specifikacije iz izvedbenih aktov iz odstavka 7.
3. Vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 so opremljena z naprednimi sistemi za zaznavanje pešcev in kolesarjev, ki so v neposredni bližini prednjega ali stranskega dela vozila, in za opozarjanje nanje ali preprečitev trka s takimi izpostavljenimi udeleženci v cestnem prometu.
4. Sistemi iz odstavkov 2 in 3 izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:
(a) |
take sisteme je mogoče izključiti le vsakega posamično, pri čemer voznik opravi zaporedje dejanj; |
(b) |
ob vsakem vklopu glavnega nadzornega stikala vozila so sistemi v normalnem načinu delovanja; |
(c) |
enostavno je mogoče izključiti zvočna opozorila, vendar se hkrati s tem ne izključijo druge funkcije sistema; |
(d) |
voznik ima možnost, da tega sistema ne upošteva; |
5. Vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 so zasnovana in izdelana tako, da izboljšujejo neposredno vidljivost izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu z voznikovega sedeža, in sicer s kar največjim zmanjšanjem mrtvih kotov na sprednji strani in na strani voznika, pri čemer se upoštevajo posebnosti različnih kategorij vozil.
6. Vozila kategorij M2 in M3 za prevoz več kot 22 potnikov poleg voznika in s prostorom za stoječe potnike, ki omogoča hitro menjavo potnikov, so zasnovana in izdelana tako, da so dostopna osebam z omejeno mobilnostjo, vključno z uporabniki invalidskih vozičkov.
7. Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe o enotnih postopkih in tehničnih specifikacijah za:
(a) |
homologacijo vozil glede zahtev iz odstavkov 2 do 5 tega člena; |
(b) |
homologacijo sistemov iz odstavka 3 tega člena kot samostojnih tehničnih enot. |
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).
Kadar ti izvedbeni akti zadevajo zahteve iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, se objavijo najmanj 15 mesecev pred veljavnimi datumi iz Priloge II.
Kadar ti izvedbeni akti zadevajo zahteve iz odstavka 5 tega člena, se objavijo najmanj 36 mesecev pred veljavnimi datumi iz Priloge II.
Člen 10
Posebne zahteve v zvezi z vozili s pogonom na vodik
1. Vozila s pogonom na vodik kategorij M in N, njihovi vodikovi sistemi in sestavni deli teh sistemov poleg drugih zahtev iz te uredbe ter delegiranih aktov in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki prav tako veljajo za vozila navedenih kategorij, izpolnjujejo tehnične specifikacije, določene v izvedbenih aktih iz odstavka 3.
2. Proizvajalci zagotovijo, da so vodikovi sistemi in vodikovi sestavni deli vgrajeni v skladu s tehničnimi specifikacijami, določenimi v izvedbenih aktih iz odstavka 3. Proizvajalci po potrebi zagotovijo tudi informacije za namene pregledov vodikovega sistema in njegovih sestavnih delov v času življenjske dobe vozil s pogonom na vodik.
3. Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe o enotnih postopkih in tehnične specifikacije za homologacijo vozil s pogonom na vodik glede njihovih vodikovih sistemov, vključno s tistimi v zvezi z združljivostjo materialov in priključki za polnjenje z gorivom, ter za homologacijo sestavnih delov vodikovega sistema, vključno s tehničnimi specifikacijami za njihovo vgradnjo.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Objavijo se najmanj 15 mesecev pred veljavnimi datumi iz Priloge II.
Člen 11
Posebne zahteve v zvezi z avtomatiziranimi vozili in popolnoma avtomatiziranimi vozili
1. Avtomatizirana in popolnoma avtomatizirana vozila poleg drugih zahtev iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki veljajo za vozila zadevnih kategorij, izpolnjujejo tehnične specifikacije, določene v izvedbenih aktih iz odstavka 2, v zvezi s:
(a) |
sistemi, ki prevzamejo nadzor pri upravljanju vozila, vključno s signaliziranjem, krmiljenjem, pospeševanjem in zaviranjem; |
(b) |
sistemi, ki vozilu zagotavljajo informacije v realnem času o stanju vozila in okolice; |
(c) |
sistemi za spremljanje razpoložljivosti voznika; |
(d) |
zapisovalniki podatkov o dogodku za avtomatizirana vozila; |
(e) |
harmoniziranim načinom izmenjave podatkov, na primer za samodejno vožnjo vozil različnih znamk v koloni; |
(f) |
sistemi za zagotavljanje varnostnih informacij drugim udeležencem v cestnem prometu. |
Vendar pa se te tehnične specifikacije v zvezi s sistemi za spremljanje razpoložljivosti voznika iz točke (c) prvega pododstavka ne uporabljajo za popolnoma avtomatizirana vozila.
2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme določbe o enotnih postopkih in tehnične specifikacije za sisteme in druge naprave iz točk (a) do (f) odstavka 1 tega člena ter za homologacijo avtomatiziranih in popolnoma avtomatiziranih vozil v zvezi z navedenimi sistemi in drugimi napravami, da bi zagotovila varno delovanje avtomatiziranih in popolnoma avtomatiziranih vozil na javnih cestah.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).
POGLAVJE III
KONČNE DOLOČBE
Člen 12
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(3) in (6) ter člena 6(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 5. januarja 2020. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz člena 4(3) in (6) ter člena 6(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(3) in (6) ter člena 6(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 13
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga Tehnični odbor za motorna vozila. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 14
Pregled in poročanje
1. Komisija do 7. julija 2027 in potem vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni o dosežkih varnostnih ukrepov in sistemov, vključno s stopnjo prodora na trg in koristmi za uporabnike. Komisija preuči, ali ti varnostni ukrepi in sistemi delujejo, kot je predvideno s to uredbo. Po potrebi se poročilu priložijo priporočila, vključno z zakonodajnimi predlogi za spremembo zahtev glede splošne varnosti ter zaščite in varnosti potnikov v vozilu in izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, da se dodatno zmanjša število nesreč in poškodb v cestnem prometu oziroma da se te odpravijo.
Komisija zlasti oceni zanesljivost in učinkovitost novih inteligentnih sistemov za uravnavanje hitrosti ter natančnost in stopnjo napake teh sistemov v dejanskih voznih razmerah. Komisija po potrebi poda zakonodajni predlog.
2. Komisija vsako leto do 31. januarja Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo za preteklo leto o dejavnostih Svetovnega foruma za harmonizacijo pravilnikov o vozilih v okviru Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) (delovna skupina 29) v zvezi z napredkom pri izvajanju standardov za varnost vozil, kar zadeva zahteve iz členov 5 do 11, ter v zvezi s stališčem Unije, povezanim s temi zadevami.
Člen 15
Prehodne določbe
1. Ta uredba ne razveljavlja nobene EU-homologacije, ki je bila za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote podeljena v skladu z Uredbo (ES) št. 78/2009, Uredbo (ES) št. 79/2009 ali Uredbo (ES) št. 661/2009 in njihovimi izvedbenimi ukrepi do 5. julija 2022, razen če so bile s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, spremenjene zadevne zahteve, ki veljajo za ta vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ali so bile dodane nove zahteve, kot je dodatno določeno v izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe.
2. Homologacijski organi še naprej podeljujejo razširitve EU-homologacij iz odstavka 1.
3. Z odstopanjem od te uredbe države članice do datuma, določenega v Prilogi IV, še naprej dovoljujejo registracijo vozil in prodajo ali začetek uporabe sestavnih delov, ki ne izpolnjujejo zahtev iz Pravilnika ZN št. 117.
Člen 16
Datumi izvajanja
Nacionalni organi v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami:
(a) |
z učinkom od datumov iz Priloge II v zvezi z določeno zahtevo iz navedene priloge zaradi razlogov, povezanih s to zahtevo, zavrnejo podelitev EU-homologacije ali nacionalne homologacije za vse nove tipe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe; |
(b) |
z učinkom od datumov iz Priloge II v zvezi z določeno zahtevo iz navedene priloge zaradi razlogov, povezanih s to zahtevo, štejejo, da potrdila o skladnosti za nova vozila niso več veljavna za namene člena 48 Uredbe (EU) 2018/858, ter prepovejo registracijo takih vozil, če ta vozila ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe; |
(c) |
z učinkom od datumov iz Priloge II v zvezi z določeno zahtevo iz navedene priloge zaradi razlogov, povezanih s to zahtevo, prepovejo dajanje na trg ali začetek uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, kadar ti ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe. |
Člen 17
Spremembe Uredbe (EU) 2018/858
Priloga II k Uredbi (EU) 2018/858 se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.
Člen 18
Razveljavitev
1. Uredbe (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 ter uredbe (ES) št. 631/2009, (EU) št. 406/2010, (EU) št. 672/2010, (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 1005/2010, (EU) št. 1008/2010, (EU) št. 1009/2010, (EU) št. 19/2011, (EU) št. 109/2011, (EU) št. 458/2011, (EU) št. 65/2012, (EU) št. 130/2012, (EU) št. 347/2012, (EU) št. 351/2012, (EU) št. 1230/2012 in (EU) 2015/166 se razveljavijo z učinkom od datuma začetka uporabe te uredbe.
2. Sklicevanje na uredbe (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 se šteje kot sklicevanje na to uredbo.
Člen 19
Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 6. julija 2022.
Vendar se člen 4(3), (6) in (7), člen 5(4), člen 6(6), člen 7(6), člen 8(3), člen 9(7), člen 10(3), člen 11(2) ter člena 12 in 13 uporabljajo od 5. januarja 2020.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 27. novembra 2019
Za Evropski parlament
Predsednik
D. M. SASSOLI
Za Svet
Predsednica
T. TUPPURAINEN
(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 90.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. novembra 2019.
(3) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).
(4) https://ec.europa.eu/transport/road_safety/sites/roadsafety/files/vademecum_2018.pdf
(5) Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).
(6) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(7) Uredba (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 77).
(8) Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (Revidiran sporazum iz leta 1958) (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).
(9) Uredba (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil glede zaščite pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, o spremembi Direktive 2007/46/ES in razveljavitvi direktiv 2003/102/ES in 2005/66/ES (UL L 35, 4.2.2009, str. 1).
(10) Uredba (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 35, 4.2.2009, str. 32).
(11) UL L 129, 17.5.2009, str. 43.
(12) UL L 218, 12.8.2016, str. 1.
(13) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(14) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(15) Uredba Komisije (ES) št. 631/2009 z dne 22. julija 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Priloge I k Uredbi (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil v zvezi z zaščito pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, ki spreminja Direktivo 2007/46/ES ter razveljavlja direktivi 2003/102/ES in 2005/66/ES (UL L 195, 25.7.2009, str. 1).
(16) Uredba Komisije (EU) št. 406/2010 z dne 26. aprila 2010 o izvajanju Uredbe (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik (UL L 122, 18.5.2010, str. 1).
(17) Uredba Komisije (EU) št. 672/2010 z dne 27. julija 2010 o zahtevah za homologacijo za sisteme za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla nekaterih motornih vozil in o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 196, 28.7.2010, str. 5).
(18) Uredba Komisije (EU) št. 1003/2010 z dne 8. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo za sisteme za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla nekaterih motornih vozil in o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 291, 9.11.2010, str. 22).
(19) Uredba Komisije (EU) št. 1005/2010 z dne 8. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo za naprave za vleko na motornih vozilih in o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 291, 9.11.2010, str. 36).
(20) Uredba Komisije (EU) št. 1008/2010 z dne 9. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo za sisteme za brisanje in pranje vetrobranskih stekel na nekaterih motornih vozilih ter izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 292, 10.11.2010, str. 2).
(21) Uredba Komisije (EU) št. 1009/2010 z dne 9. novembra 2010 o zahtevah za homologacijo okrovov koles nekaterih motornih vozil in o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 292, 10.11.2010, str. 21).
(22) Uredba Komisije (EU) št. 19/2011 z dne 11. januarja 2011 o zahtevah za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca in identifikacijsko številko vozila pri motornih vozilih in njihovih priklopnikih ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 8, 12.1.2011, str. 1).
(23) Uredba Komisije (EU) št. 109/2011 z dne 27. januarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za nekatere kategorije motornih vozil in njihovih priklopnikov v zvezi s sistemi za preprečevanje škropljenja (UL L 34, 9.2.2011, str. 2).
(24) Uredba Komisije (EU) št. 458/2011 z dne 12. maja 2011 o zahtevah za homologacijo za motorna vozila in njihove priklopnike glede na namestitev pnevmatik ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 124, 13.5.2011, str. 11).
(25) Uredba Komisije (EU) št. 65/2012 z dne 24. januarja 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kazalniki menjanja prestav ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 28, 31.1.2012, str. 24).
(26) Uredba Komisije (EU) št. 130/2012 z dne 15. februarja 2012 o zahtevah za homologacijo za motorna vozila v zvezi z dostopom do vozila in sposobnostjo manevriranja ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 43, 16.2.2012, str. 6).
(27) Uredba Komisije (EU) št. 347/2012 z dne 16. aprila 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo nekaterih kategorij motornih vozil glede na napredni sistem za zaviranje v sili (UL L 109, 21.4.2012, str. 1).
(28) Uredba Komisije (EU) št. 351/2012 z dne 23. aprila 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za vgradnjo sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu v motorna vozila (UL L 110, 24.4.2012, str. 18).
(29) Uredba Komisije (EU) št. 1230/2012 z dne 12. decembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za homologacijo za mase in mere motornih vozil in njihovih priklopnikov ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 353, 21.12.2012, str. 31).
(30) Uredba Komisije (EU) 2015/166 z dne 3. februarja 2015 o dopolnitvi in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede vključitve posebnih postopkov, metod ocenjevanja in tehničnih zahtev ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 109/2011 in (EU) št. 458/2011 (UL L 28, 4.2.2015, str. 3).
PRILOGA I
Seznam pravilnikov ZN iz člena 4(2)
Št. pravilnika ZN |
Tema |
Spremembe, objavljene v UL |
Sklic na UL |
Področje, ki ga ureja pravilnik ZN |
1 |
Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen in/ali dolgi svetlobni pramen, ki so opremljeni z žarnico z žarilno nitko kategorije R2 in/ali HS1 |
Spremembe 02 |
M, N (1) |
|
3 |
Odsevne naprave za motorna vozila in njihove priklopnike |
Spremembe 02 |
M, N, O |
|
4 |
Naprave za osvetlitev zadnjih registrskih tablic za motorna vozila in njihove priklopnike |
Prvotna različica pravilnika |
M, N, O |
|
6 |
Smerne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike |
Spremembe 01 |
M, N, O |
|
7 |
Sprednje in zadnje (stranske) pozicijske svetilke, zavorne svetilke in gabaritne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike |
Spremembe 02 |
M, N, O |
|
8 |
Žarometi motornih vozil (kategorij H1, H2, H3, HB3, HB4, H7, H8, H9, HIR1, HIR2 in/ali H11) |
Popravek 1 sprememb 05 Revizije 4 |
M, N (1) |
|
10 |
Elektromagnetna združljivost |
Spremembe 05 |
M, N, O |
|
11 |
Ključavnice in tečaji vrat |
Spremembe 04 |
M1, N1 |
|
12 |
Zaščita voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja |
Spremembe 04 |
M1, N1 |
|
13 |
Zaviranje vozil in priklopnikov |
Spremembe 11 |
M2, M3, N, O (2) |
|
13-H |
Zaviranje osebnih avtomobilov |
Prvotna različica pravilnika |
M1, N1 |
|
14 |
Pritrdišča varnostnih pasov |
Spremembe 07 |
M, N |
|
16 |
Varnostni pasovi, sistemi za zadrževanje potnikov, sistemi za zadrževanje otrok in sistemi za zadrževanje otrok ISOFIX |
Spremembe 07 |
M, N |
|
17 |
Sedeži, njihova pritrdišča in nasloni za glavo |
Spremembe 08 |
M, N |
|
18 |
Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo |
Spremembe 03 |
M2, M3, N2, N3 |
|
19 |
Žarometi za meglo za motorna vozila |
Spremembe 04 |
M, N |
|
20 |
Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni s halogensko žarnico z žarilno nitko (žarnice kategorije H4) |
Spremembe 03 |
M, N (1) |
|
21 |
Notranja oprema |
Spremembe 01 |
M1 |
|
23 |
Luči za vzvratno vožnjo in manevrirne luči za motorna vozila in njihove priklopnike |
Prvotna različica pravilnika |
M, N, O |
|
25 |
Nasloni za glavo, ločeni ali vgrajeni v naslonjala sedežev |
Popravek 2 sprememb 04 Revizije 1 |
M1 |
|
26 |
Zunanji štrleči deli |
Spremembe 03 |
M1 |
|
28 |
Zvočne signalne naprave in zvočni signali |
Prvotna različica pravilnika |
M, N |
|
29 |
Zaščita potnikov v kabini gospodarskega vozila |
Spremembe 03 |
N |
|
30 |
Pnevmatike za motorna vozila in njihove priklopnike (razred C1) |
Spremembe 02 |
M, N, O |
|
31 |
„Sealed-beam“ žarometi motornih vozil (SB-žarometi) za evropski asimetrični kratki in/ali dolgi svetlobni pramen |
Spremembe 02 |
M, N |
|
34 |
Preprečevanje nevarnosti požara (posode za tekoče gorivo) |
Spremembe 03 |
M, N, O |
|
37 |
Žarnice z žarilno nitko za uporabo v homologiranih svetilkah vozil na motorni pogon in njihovih priklopnikov |
Spremembe 03 |
M, N, O |
|
38 |
Zadnje svetilke za meglo za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike |
Prvotna različica pravilnika |
M, N, O |
|
39 |
Oprema za merjenje hitrosti in prevožene poti ter njena vgradnja |
Spremembe 01 |
M, N |
|
43 |
Materiali za varnostno zasteklitev in njihova vgradnja v vozila |
Spremembe 01 |
M, N, O |
|
44 |
Naprave za zadrževanje otrok v vozilih na motorni pogon („sistemi za zadrževanje otrok“) |
Spremembe 04 |
M, N |
|
45 |
Čistilniki za žaromete |
Spremembe 01 |
|
M, N |
46 |
Naprave za posredno gledanje in njihova vgradnja |
Spremembe 04 |
M, N |
|
48 |
Vgradnja svetlobnih in svetlobno-signalnih naprav v motorna vozila |
Spremembe 06 |
M, N, O (3) |
|
54 |
Pnevmatike za gospodarska vozila in njihove priklopnike (razreda C2 in C3) |
Prvotna različica pravilnika |
M, N, O |
|
55 |
Sestavni deli mehanskih sistemov za spenjanje skupine vozil |
Spremembe 01 |
M, N, O (3) |
|
58 |
Naprave za zaščito pred podletom od zadaj in njihova vgradnja; zaščita pred podletom od zadaj |
Spremembe 03 |
M, N, O |
|
61 |
Vozila glede na njihove zunanje štrleče dele pred zadnjo steno kabine |
Prvotna različica pravilnika |
N |
|
64 |
Zasilna nadomestna enota, pnevmatike s podaljšano mobilnostjo/sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo (in sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah) |
Spremembe 02 |
M1, N1 |
|
66 |
Trdnost nadgradnje avtobusov |
Spremembe 02 |
M2, M3 |
|
67 |
Motorna vozila, ki za pogon uporabljajo utekočinjene naftne pline (UNP) |
Spremembe 01 |
M, N |
|
73 |
Bočne zaščitne naprave tovornih vozil |
Spremembe 01 |
N2, N3, O3, O4 |
|
77 |
Parkirne svetilke za vozila na motorni pogon |
Prvotna različica pravilnika |
M, N |
|
79 |
Krmilni sistem |
Spremembe 03 |
M, N, O |
|
80 |
Sedeži v avtobusih |
Spremembe 03 |
M2, M3 |
|
87 |
Svetilke za dnevno vožnjo za motorna vozila |
Prvotna različica pravilnika |
M, N |
|
89 |
Naprave za omejevanje hitrosti in nastavljive naprave za omejevanje hitrosti |
Prvotna različica pravilnika |
M, N (4) |
|
90 |
Sklopi nadomestnih zavornih oblog, zavornih oblog bobnastih zavor ter zavornih kolutov in bobnov za vozila na motorni pogon in njihove priklopnike |
Spremembe 02 |
M, N, O |
|
91 |
Bočne svetilke za motorna vozila in njihove priklopnike |
Prvotna različica pravilnika |
M, N, O |
|
93 |
Naprave za zaščito pred podletom od spredaj in njihova namestitev; zaščita pred podletom od spredaj |
Prvotna različica pravilnika |
N2, N3 |
|
94 |
Zaščita potnikov pri čelnem trku |
Spremembe 03 |
M1 |
|
95 |
Zaščita potnikov pri bočnem trku |
Spremembe 03 |
M1, N1 |
|
97 |
Alarmni sistemi vozil |
Spremembe 01 |
M1, N1 (5) |
|
98 |
Žarometi motornih vozil s svetlobnimi viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu |
Spremembe 01 |
M, N |
|
99 |
Svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, za uporabo v homologiranih svetilkah, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu, v vozilih na motorni pogon |
Prvotna različica pravilnika |
M, N |
|
100 |
Električna varnost |
Spremembe 02 |
M, N |
|
102 |
Naprave za kratko spenjanje vozil; vgradnja homologiranega tipa naprave za kratko spenjanje vozil |
Prvotna različica pravilnika |
N2, N3, O3, O4 |
|
104 |
Odsevne oznake (težka in dolga vozila) |
Prvotna različica pravilnika |
M2, M3, N, O2, O3, O4 |
|
105 |
Vozila, namenjena za prevoz nevarnih snovi |
Spremembe 05 |
N, O |
|
107 |
Splošna konstrukcija vozil kategorij M2 in M3 |
Spremembe 07 |
M2, M3 |
|
108 |
Obnovljene pnevmatike za osebne avtomobile in njihove priklopnike |
Prvotna različica pravilnika |
M1, O1, O2 |
|
109 |
Obnovljene pnevmatike za gospodarska vozila in njihove priklopnike |
Prvotna različica pravilnika |
M2, M3, N, O3, O4 |
|
110 |
Posebni sestavni deli za stisnjeni zemeljski plin (SZP) in utekočinjeni zemeljski plin (UZP) |
Spremembe 01 |
M, N |
|
112 |
Žarometi motornih vozil za asimetrični kratki svetlobni pramen ali dolgi svetlobni pramen ali oba, ki so opremljeni z žarnico z žarilno nitko in/ali moduli LED |
Spremembe 01 |
M, N |
|
114 |
Nadomestni sistemi zračnih blazin |
Prvotna različica pravilnika |
M1, N1 |
|
115 |
Sistemi za naknadno vgradnjo v motorna vozila, ki omogočajo uporabo UNP in SZP |
Prvotna različica pravilnika |
M, N |
|
116 |
Zaščita motornih vozil pred nedovoljeno uporabo |
Prvotna različica pravilnika |
M1, N1 (5) |
|
117 |
Pnevmatike v zvezi z emisijami hrupa pnevmatik pri kotaljenju, oprijemljivostjo na mokrih površinah in kotalnim uporom (razredi C1, C2 in C3) |
Spremembe 02 |
M, N, O |
|
118 |
Odpornost proti ognju materialov za notranjo opremo avtobusov |
Spremembe 02 |
M3 |
|
119 |
Svetilke za zavijanje |
Spremembe 01 |
M, N |
|
121 |
Mesto namestitve in označevanje ročnih upravljalnih elementov, kontrolnih svetilk in kazalnikov |
Spremembe 01 |
M, N |
|
122 |
Ogrevalni sistemi vozil |
Prvotna različica pravilnika |
M, N, O |
|
123 |
Nastavljivi sistemi sprednje osvetlitve (AFS) za motorna vozila |
Spremembe 01 |
M, N |
|
124 |
Nadomestna kolesa |
Prvotna različica pravilnika |
M1, N1, O1, O2 |
|
125 |
Prednje vidno polje |
Spremembe 01 |
M1 |
|
126 |
Pregradni sistemi |
Prvotna različica pravilnika |
|
M1 |
127 |
Varnost pešcev |
Spremembe 02 |
|
M1, N1 |
128 |
Svetlobni viri LED |
Prvotna različica pravilnika |
M, N, O |
|
129 |
Izboljšani sistemi za zadrževanje otrok |
Prvotna različica pravilnika |
M, N |
|
130 |
Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu |
Prvotna različica pravilnika |
M2, M3, N2, N3 (6) |
|
131 |
Napredni sistemi za zaviranje v sili |
Spremembe 01 |
M2, M3, N2, N3 (6) |
|
134 |
Varnost vozil s pogonom na vodik |
Prvotna različica pravilnika |
M, N |
|
135 |
Bočni trk v drog |
Spremembe 01 |
|
M1, N1 |
137 |
Polni čelni trk |
Spremembe 01 |
|
M1 |
139 |
Sistemi pomoči pri zaviranju |
Prvotna različica pravilnika |
M1, N1 |
|
140 |
Sistemi elektronskega nadzora stabilnosti |
Prvotna različica pravilnika |
M1, N1 |
|
141 |
Sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah |
Prvotna različica pravilnika |
M1, N1 (7) |
|
142 |
Nameščanje pnevmatik |
Prvotna različica pravilnika |
|
M1 |
145 |
Pritrdišča sistema za zadrževanje otrok |
Prvotna različica pravilnika |
|
M1 |
Opombe k preglednici Spremembe, navedene v preglednici, izražajo različico, ki je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, in ne posegajo v spremembe, ki jih je treba upoštevati na podlagi prehodnih določb, določenih v okviru teh sprememb. Skladnost s spremembami, določenimi po zadevni različici, ki je navedena v preglednici, se sprejme kot druga možnost. Datumi, določeni v zadevnih spremembah pravilnikov ZN iz preglednice, ki zadevajo obveznosti pogodbenic „revidiranega sporazuma iz leta 1958“, povezane s prvo registracijo, začetkom uporabe, dajanjem na trg, prodajo, priznanjem homologacij in morebitnimi podobnimi določbami, se obvezno uporabljajo za namene iz členov 48 in 50 Uredbe (EU) 2018/858, če pa so v Prilogi II k tej uredbi določeni drugi datumi, je treba upoštevati slednje. V določenih primerih pravilnik ZN iz preglednice v prehodnih določbah vsebuje določbo, da pogodbenice „revidiranega sporazuma iz leta 1958“, ki uporabljajo določene spremembe zadevnega pravilnika ZN, za namene nacionalne ali regionalne homologacije od določenega datuma niso dolžne sprejeti oziroma lahko zavrnejo tip, ki je bil homologiran v skladu s predhodnimi spremembami, ali besedilo s podobnim namenom in pomenom. To se razume kot zavezujoča določba za nacionalne organe, da štejejo potrdilo o skladnosti za neveljavno za namene iz člena 48 Uredbe (EU) 2018/858, če pa so v Prilogi II k tej uredbi določeni drugi datumi, je treba upoštevati slednje. |
(1) Pravilniki ZN št. 1, 8 in 20 se ne uporabljajo za EU-homologacijo vozil.
(2) Obvezna namestitev funkcije nadzora stabilnosti se zahteva v skladu s pravilniki ZN. Obvezna pa je tudi za vozila kategorije N1.
(3) Kadar proizvajalec vozila izjavi, da je vozilo primerno za vleko tovora (točka 2.11.5 informativnega dokumenta iz člena 24(1) Uredbe (EU) 2018/858), in bi lahko kateri koli del ustrezne mehanske naprave za spenjanje, ne glede na to, ali je nameščena na tip motornega vozila, (delno) zakrival kateri koli sestavni del svetlobnih naprav in/ali prostor za namestitev in pritrditev zadnje registrske tablice, velja naslednje:
— |
v navodilih za uporabo motornega vozila (npr. v priročniku za uporabo) je jasno navedeno, da ni dovoljena namestitev mehanske naprave za spenjanje, ki je ni mogoče zlahka odstraniti ali prestaviti; |
— |
v navodilih je tudi jasno navedeno, da je treba nameščeno mehansko napravo za spenjanje vedno odstraniti ali prestaviti, kadar ni v uporabi, ter |
— |
v primeru homologacije sistema vozila v skladu s Pravilnikom ZN št. 55 je treba zagotoviti tudi popolno izpolnjevanje določb o odstranitvi, prestavitvi in/ali drugi lokaciji v zvezi s svetlobno napravo ter prostorom za namestitev in pritrditev zadnje registrske tablice. |
(4) Zadeva le naprave za omejevanje hitrosti in njihovo obvezno vgradnjo na vozila kategorij M2, M3, N2 in N3.
(5) Naprave za preprečevanje nedovoljene uporabe se namestijo na vozila kategorij M1 in N1, sistem imobilizacije pa na vozila kategorije M1.
(6) Glej pojasnjevalno opombo 4 k preglednici iz Priloge II.
(7) Za vozila kategorij M1 z največjo maso ≤ 3 500 kg in N1, ki niso opremljena z dvojnimi kolesi na osi.
PRILOGA II
Seznam zahtev iz člena 4(5) in člena 5(3) ter datumov iz člena 16
Tema |
Regulativni akti |
Dodatne specifične tehnične določbe |
M1 |
M2 |
M3 |
N1 |
N2 |
N3 |
O1 |
O2 |
O3 |
O4 |
STU |
Sestavni del |
||||||||||
Zahteve glede A SISTEMOV ZA ZADRŽEVANJE POTNIKOV, PREIZKUSA TRKA, CELOVITOSTI SISTEMA ZA DOVAJANJE GORIVA IN ELEKTRIČNE VARNOSTI PRI VISOKI NAPETOSTI |
||||||||||||||||||||||||
A1 Notranja oprema |
Pravilnik ZN št. 21 |
|
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
A2 Sedeži in nasloni za glavo |
Pravilnik ZN št. 17 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
A3 Sedeži avtobusov |
Pravilnik ZN št. 80 |
|
|
A |
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
A |
||||||||||
A4 Pritrdišča varnostnih pasov |
Pravilnik ZN št. 14 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
A5 Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje |
Pravilnik ZN št. 16 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
A |
A |
||||||||||
A6 Opozorilniki pripetosti varnostnih pasov |
Pravilnik ZN št. 16 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
A7 Pregradni sistemi |
Pravilnik ZN št. 126 |
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
B |
|
||||||||||
A8 Pritrdišča sistema za zadrževanje otrok |
Pravilnik ZN št. 145 |
|
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
A9 Sistemi za zadrževanje otrok |
Pravilnik ZN št. 44 |
|
A1 |
A1 |
A1 |
A1 |
A1 |
A1 |
|
|
|
|
A |
A |
||||||||||
A10 Izboljšani sistemi za zadrževanje otrok |
Pravilnik ZN št. 129 |
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
B |
B |
||||||||||
A11 Zaščita pred podletom od spredaj |
Pravilnik ZN št. 93 |
|
|
|
|
|
A |
A |
|
|
|
|
A |
A |
||||||||||
A12 Zaščita pred podletom od spredaj |
Pravilnik ZN št. 58 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||
A13 Bočna zaščita |
Pravilnik ZN št. 73 |
|
|
|
|
|
A |
A |
|
|
A |
A |
|
|
||||||||||
A14 Varnost posode za gorivo |
Pravilnik ZN št. 34 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
||||||||||
A15 Varnost utekočinjenega naftnega plina |
Pravilnik ZN št. 67 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
A |
||||||||||
A16 Varnost stisnjenega in utekočinjenega zemeljskega plina |
Pravilnik ZN št. 110 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
A |
||||||||||
A17 Varnost vozil s pogonom na vodik |
Pravilnik ZN št. 134 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
A |
||||||||||
A18 Ustreznost materialov vodikovega sistema |
|
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
A |
||||||||||
A19 Električna varnost med uporabo |
Pravilnik ZN št. 100 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
A20 Delni čelni trk |
Pravilnik ZN št. 94 |
Velja za vozila kategorij M1 z največjo maso ≤ 3 500 kg in N1 z največjo maso ≤ 2 500 kg. Za vozila z največjo maso > 2 500 kg se uporabljajo datumi iz opombe B. |
A |
|
|
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
A21 Polni čelni trk |
Pravilnik ZN št. 137 |
Uporaba človeku podobne preizkusne naprave, tj. lutke „Hybrid III“, je dovoljena, dokler ni v skladu s pravilnikom ZN na voljo preizkusna naprava za zadrževalni sistem človeka „THOR“. |
B |
|
|
B |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
A22 Zaščita voznika pred volanom pri trku |
Pravilnik ZN št. 12 |
|
A |
|
|
A |
|
|
|
|
|
|
A |
|
||||||||||
A23 Nadomestna zračna blazina |
Pravilnik ZN št. 114 |
|
X |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
B |
|
||||||||||
A24 Trk v kabino |
Pravilnik ZN št. 29 |
|
|
|
|
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
A25 Bočni trk |
Pravilnik ZN št. 95 |
Velja za vsa vozila kategorij M1 in N1, vključno z vozili, pri katerih je točka R najnižjega sedeža od tal oddaljena > 700 mm. Za vozila, pri katerih je točka R najnižjega sedeža od tal oddaljena > 700 mm, se uporabljajo datumi iz opombe B. |
A |
|
|
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
A26 Bočni trk v drog |
Pravilnik ZN št. 135 |
|
B |
|
|
B |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
A27 Trk od zadaj |
Pravilnik ZN št. 34 |
Velja za vozila kategorij M1 z največjo maso ≤ 3 500 kg in N1. Zagotovijo se zahteve glede električne varnosti po nesreči. |
B |
|
|
B |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
Zahteve glede B IZPOSTAVLJENI UDELEŽENCI V CESTNEM PROMETU, VIDNEGA POLJA IN VIDLJIVOSTI |
||||||||||||||||||||||||
B1 Zaščita nog in glave pešcev |
Pravilnik ZN št. 127 |
|
A |
|
|
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
B2 Večja cona za zaščito pred udarci z glavo |
Pravilnik ZN št. 127 |
Preizkusno območje modela glave otroka in odrasle osebe je omejeno z „oklepajočo razdaljo odrasle osebe“2 500 mm ali „zadnjo referenčno črto vetrobranskega stekla “ katera koli je bolj naprej. Stik modela glave z A-stebrički, zgornjim delom vetrobrana in okrovom ni vključen, vendar se spremlja. |
C |
|
|
C |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
B3 Čelni zaščitni sistem |
|
|
X |
|
|
X |
|
|
|
|
|
|
A |
|
||||||||||
B4 Napredni sistem za zaviranje v sili za pešce in kolesarje |
|
|
C |
|
|
C |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
B5 Opozorilo pred trkom s pešcem in kolesarjem |
|
|
|
B |
B |
|
B |
B |
|
|
|
|
B |
|
||||||||||
B6 Informacijski sistem za slepi kot |
|
|
|
B |
B |
|
B |
B |
|
|
|
|
B |
|
||||||||||
B7 Sistem za zaznavanje vzvratne vožnje |
|
|
B |
B |
B |
B |
B |
B |
|
|
|
|
B |
|
||||||||||
B8 Naprej usmerjeno vidno polje |
Pravilnik ZN št. 125 |
Velja za vozila kategorij M1 in N1 |
A |
|
|
C |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
B9 Neposredno vidno polje pri težkih gospodarskih vozilih |
|
|
|
D |
D |
|
D |
D |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
B10 Varnostna stekla |
Pravilnik ZN št. 43 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
A |
||||||||||
B11 Odleditev in sušenje |
|
|
A |
A2 |
A2 |
A2 |
A2 |
A2 |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
B12 Pranje/brisanje |
|
|
A |
A3 |
A3 |
A3 |
A3 |
A3 |
|
|
|
|
A |
|
||||||||||
B13 Naprave za posredno gledanje |
Pravilnik ZN št. 46 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
A |
||||||||||
Zahteve glede C ŠASIJE VOZILA, ZAVIRANJA, PNEVMATIK IN KRMILJENJA |
||||||||||||||||||||||||
C1 Krmilje |
Pravilnik ZN št. 79 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
||||||||||
C2 Sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu |
Pravilnik ZN št. 130 |
|
|
A4 |
A4 |
|
A4 |
A4 |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
C3 Sistem za ohranjanje voznega pasu v sili |
|
|
B6 |
|
|
B6 |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
C4 Zavorni sistem |
Pravilnik ZN št. 13 Pravilnik ZN št. 13-H |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
||||||||||
C5 Nadomestni deli zavornega sistema |
Pravilnik ZN št. 90 |
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
A |
|
||||||||||
C6 Pomoč pri zaviranju |
Pravilnik ZN št. 139 |
|
A |
|
|
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
C7 Nadzor stabilnosti |
Pravilnik ZN št. 13 Pravilnik ZN št. 140 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
||||||||||
C8 Napredni sistem za zaviranje v sili pri težkih gospodarskih vozilih |
Pravilnik ZN št. 131 |
|
|
A4 |
A4 |
|
A4 |
A4 |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
C9 Napredni sistem za zaviranje v sili pri lahkih gospodarskih vozilih |
|
|
B |
|
|
B |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
C10 Varnost pnevmatik in okoljska uspešnost |
Pravilnik ZN št. 30 Pravilnik ZN št. 54 Pravilnik ZN št. 117 |
Zagotovi se tudi preizkusni postopek za izrabljene pnevmatike; uporabljajo se datumi iz točke C. |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
A |
||||||||||
C11 Rezervna kolesa in sistem pnevmatik s podaljšano mobilnostjo |
Pravilnik ZN št. 64 |
|
A1 |
|
|
A1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
C12 Obnovljene pnevmatike |
Pravilnik ZN št. 108 Pravilnik ZN št. 109 |
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
A |
||||||||||
C13 Spremljanje tlaka v pnevmatikah pri lahkih gospodarskih vozilih |
Pravilnik ZN št. 141 |
Velja za vozila kategorij M1 z največjo maso ≤ 3 500 kg in N1. |
A |
|
|
B |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
C14 Spremljanje tlaka v pnevmatikah pri težkih gospodarskih vozilih |
|
|
|
B |
B |
|
B |
B |
|
|
B |
B |
|
|
||||||||||
C15 Nameščanje pnevmatik |
Pravilnik ZN št. 142 |
Velja za vse kategorije vozil |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
||||||||||
C16 Nadomestna kolesa |
Pravilnik ZN št. 124 |
|
X |
|
|
X |
|
|
X |
X |
|
|
|
B |
||||||||||
Zahteve glede D VGRAJENIH INSTRUMENTOV, ELEKTRIČNEGA SISTEMA, SVETLOBNIH NAPRAV VOZILA IN ZAŠČITE PRED NEDOVOLJENO UPORABO, VKLJUČNO S KIBERNETSKIMI NAPADI |
||||||||||||||||||||||||
D1 Zvočna opozorilna naprava |
Pravilnik ZN št. 28 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
A |
||||||||||
D2 Radijske motnje (elektromagnetna združljivost) |
Pravilnik ZN št. 10 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||
D3 Zaščita pred nedovoljeno uporabo in imobilizacija in alarmni sistem |
Pravilnik ZN št. 18 Pravilnik ZN št. 97 Pravilnik ZN št. 116 |
|
A |
A1 |
A1 |
A |
A1 |
A1 |
|
|
|
|
A |
A |
||||||||||
D4 Zaščita vozila pred kibernetskimi napadi |
|
|
B |
B |
B |
B |
B |
B |
|
|
|
|
B |
B |
||||||||||
D5 Merilnik hitrosti |
Pravilnik ZN št. 39 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
D6 Števec prevoženih kilometrov |
Pravilnik ZN št. 39 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
D7 Naprave za omejevanje hitrosti |
Pravilnik ZN št. 89 |
|
|
A |
A |
|
A |
A |
|
|
|
|
|
A |
||||||||||
D8 Inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti |
|
|
B |
B |
B |
B |
B |
B |
|
|
|
|
B |
|
||||||||||
D9 Označevanje naprav za upravljanje, kontrolnih svetilk in kazalnikov |
Pravilnik ZN št. 121 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
D10 Ogrevalni sistemi |
Pravilnik ZN št. 122 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
A |
||||||||||
D11 Svetlobno-signalne naprave |
Pravilnik ZN št. 4 Pravilnik ZN št. 6 Pravilnik ZN št. 7 Pravilnik ZN št. 19 Pravilnik ZN št. 23 Pravilnik ZN št. 38 Pravilnik ZN št. 77 Pravilnik ZN št. 87 Pravilnik ZN št. 91 |
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
A |
||||||||||
D12 Naprave za osvetlitev cestišča |
Pravilnik ZN št. 31 Pravilnik ZN št. 98 Pravilnik ZN št. 112 Pravilnik ZN št. 119 Pravilnik ZN št. 123 |
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
|
A |
||||||||||
D13 Odsevniki |
Pravilnik ZN št. 3 Pravilnik ZN št. 104 |
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
A |
||||||||||
D14 Svetlobni viri |
Pravilnik ZN št. 37 Pravilnik ZN št. 99 Pravilnik ZN št. 128 |
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
A |
||||||||||
D15 Vgradnja svetlobno-signalnih naprav, naprav za osvetlitev cestišča in odsevnikov |
Pravilnik ZN št. 48 |
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
||||||||||
D16 Signal za zaustavitev v sili |
|
|
B |
B |
B |
B |
B |
B |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
D17 Čistilniki za žaromete |
Pravilnik ZN št. 45 |
|
A1 |
A1 |
A1 |
A1 |
A1 |
A1 |
|
|
|
|
|
A |
||||||||||
D18 Kazalnik menjanja prestav |
|
|
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
Zahteve glede E VEDENJA VOZNIKA IN SISTEMA |
||||||||||||||||||||||||
E1 Pripomoček za namestitev blokirne naprave za primer uživanja alkohola |
|
EN 50436:2016 |
B |
B |
B |
B |
B |
B |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
E2 Opozarjanje na zaspanost in zmanjšano pozornost voznika |
|
|
B |
B |
B |
B |
B |
B |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
E3 Napredno opozarjanje na nepozornost voznika |
|
Upošteva se lahko tudi preprečevanje nepozornosti s tehničnimi sredstvi. |
C |
C |
C |
C |
C |
C |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
E4 Sistemi za spremljanje razpoložljivosti voznika |
|
|
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
E5 Zapisovalnik podatkov o dogodku |
|
|
B |
D |
D |
B |
D |
D |
|
|
|
|
B |
|
||||||||||
E6 Sistemi, ki prevzamejo nadzor pri upravljanju vozila |
|
|
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
E7 Sistemi, ki vozilu zagotavljajo informacije o stanju vozila in okolice |
|
|
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
E8 Samodejna vožnja v koloni |
|
|
|
B1 |
B1 |
|
B1 |
B1 |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
E9 Sistemi za zagotavljanje varnostnih informacij drugim udeležencem v cestnem prometu |
|
|
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
B5 |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
Zahteve glede F SPLOŠNE KONSTRUKCIJE IN ZNAČILNOSTI VOZILA |
||||||||||||||||||||||||
F1 Prostor za pritrditev registrske tablice |
|
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
||||||||||
F2 Vzvratna vožnja |
|
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
F3 Ključavnice in tečaji vrat |
Pravilnik ZN št. 11 |
|
A |
|
|
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
F4 Stopnice do vrat, držala in nastopne plošče |
|
|
A |
|
|
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
F5 Zunanji štrleči deli |
Pravilnik ZN št. 26 |
|
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
F6 Zunanji štrleči deli kabin gospodarskega vozila |
Pravilnik ZN št. 61 |
|
|
|
|
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
F7 Predpisana tablica in identifikacijska številka vozila |
|
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
||||||||||
F8 Vlečne naprave |
|
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
|
|
|
|
||||||||||
F9 Okrovi koles |
|
|
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
F10 Sistemi za preprečevanje škropljenja izpod koles |
|
|
|
|
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
||||||||||
F11 Mase in mere |
|
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
||||||||||
F12 Mehanske naprave za spenjanje |
Pravilnik ZN št. 55 Pravilnik ZN št. 102 |
|
A1 |
A1 |
A1 |
A1 |
A1 |
A1 |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
||||||||||
F13 Vozila, namenjena za prevoz nevarnega blaga |
Pravilnik ZN št. 105 |
|
|
|
|
A |
A |
A |
A |
A |
A |
A |
|
|
||||||||||
F14 Splošna konstrukcija avtobusov |
Pravilnik ZN št. 107 |
|
|
A |
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
F15 Trdnost nadgradnje avtobusov |
Pravilnik ZN št. 66 |
|
|
A |
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||||||||||
F16 Vnetljivost znotraj avtobusa |
Pravilnik ZN št. 118 |
|
|
|
A |
|
|
|
|
|
|
|
|
A |
||||||||||
Opombe k preglednici
6. julij 2022
6. julij 2022 Datum prepovedi registracije vozil ter dajanja na trg in začetka uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot: 7. julij 2024
7. julij 2024 Datum prepovedi registracije vozil ter dajanja na trg in začetka uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot: 7. julij 2026
7. januar 2026 Datum prepovedi registracije vozil ter dajanja na trg in začetka uporabe sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot: 7. januar 2029
|
(1) Če so nameščeni, je potrebna skladnost.
(2) Vozila te kategorije morajo biti opremljena z ustrezno napravo za odleditev in sušenje vetrobranskega stekla.
(3) Vozila te kategorije morajo biti opremljena z ustrezno napravo za pranje in za brisanje vetrobranskega stekla.
(4) Izvzeta so naslednja vozila:
— |
vlačilci polpriklopnikov kategorije N z največjo maso vozila med 3,5 in 8 tonami, |
— |
vozila razreda A, razreda I in razreda II kategorij M2 in M3 iz odstavka 2.1 Pravilnika ZN št. 107, |
— |
zgibni avtobusi razreda A, razreda I in razreda II kategorije M3 iz odstavka 2.1 Pravilnika ZN št. 107, |
— |
terenska vozila kategorij M2, M3, N2 in N3, |
— |
terenska vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 ter |
— |
vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 z več kot tremi osmi. |
(5) V primeru avtomatiziranih vozil je potrebna skladnost.
(6) Za motorna vozila s krmilnimi sistemi s pomožno hidravlično silo se uporabljajo datumi iz opombe C. Vendar so ta vozila namesto tega opremljena s sistemom opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu.
PRILOGA III
Spremembe Priloge II k Uredbi (EU) 2018/858
Priloga II k Uredbi (EU) 2018/858 se spremeni:
(1) |
sklicevanja na „Uredbo (ES) št. 661/2009“ se spremenijo:
|
(2) |
del I se spremeni:
|
(3) |
v preglednici dela II se vnosi za elemente 58, 65 in 66 črtajo; |
(4) |
del III se spremeni:
|
(*1) Uredba (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o zahtevah glede homologacije motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 631/2009, (EU) št. 406/2010, (EU) št. 672/2010, (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 1005/2010, (EU) št. 1008/2010, (EU) št. 1009/2010, (EU) št. 19/2011, (EU) št. 109/2011, (EU) št. 458/2011, (EU) št. 65/2012, (EU) št. 130/2012, (EU) št. 347/2012, (EU) št. 351/2012, (EU) št. 1230/2012 in (EU) 2015/166 (UL L 325, 16.12.2019, str. 1)“;“
PRILOGA IV
Prehodne določbe iz člena 15(3)
Št. pravilnika ZN |
Posebne zahteve |
Končni datum za registracijo neskladnih vozil in prodajo ali začetek uporabe neskladnih sestavnih delov (1) |
||
117 |
Pnevmatike – emisije hrupa pri kotaljenju, oprijem na mokrih površinah in kotalni upor |
30. april 2023 |
||
Pnevmatike razreda C3 izpolnjujejo zahteve glede kotalnega upora stopnje 2 |
||||
Opombe k preglednici
|
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/41 |
SKLEP SVETA (EU) 2019/2145
z dne 5. decembra 2019
o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ukrajino o spremembi trgovinskih preferencialov za perutnino in pripravljene proizvode iz perutnine, določenih s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi) je začel veljati 1. septembra 2017. |
(2) |
Nova vrsta kosov perutnine obsega tradicionalno razrezane prsi s pritrjenim zgornjim delom peruti in se po minimalni obdelavi v Uniji lahko trži kot perutninske prsi. Zaradi neomejenega uvoza takih kosov, katerih uvoz iz Ukrajine je leta 2018 dosegel 55 500 ton, zato obstaja tveganje, da se bodo spodkopavali pogoji, pod katerimi se lahko v Unijo v skladu s Sporazumom o pridružitvi uvažajo tradicionalno razrezani kosi perutninskih prsi, zlasti količinske omejitve v obliki tarifne kvote. |
(3) |
Svet je 20. decembra 2018 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj z Ukrajino, da bi se našla rešitev s spremembo trgovinskih preferencialov za perutnino in pripravljene proizvode iz perutnine, določenih s Sporazumom o pridružitvi. Ta pogajanja so bila uspešno zaključena 19. marca 2019. |
(4) |
V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2019/1320 (3). je bil Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ukrajino o spremembi trgovinskih preferencialov za perutnino in pripravljene proizvode iz perutnine, določenih s Sporazumom o pridružitvi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum v obliki izmenjave pisem), podpisan 30. julija 2019, s pridržkom sklenitve Sporazuma v obliki izmenjave pisem. |
(5) |
Generalni sekretariat Sveta Evropske unije je depozitar Sporazuma v obliki izmenjave pisem. |
(6) |
Sporazum v obliki izmenjave pisem bi bilo treba odobriti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ukrajino o spremembi trgovinskih preferencialov za perutnino in pripravljene proizvode iz perutnine, določenih s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, se odobri v imenu Unije (4).
Člen 2
Predsednik Sveta imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Evropske unije poda(-jo) uradno obvestilo iz Sporazuma v obliki izmenjave pisem (5).
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 5. decembra 2019
Za Svet
Predsednik
M. LINTILÄ
(1) Odobritev z dne 26. novembra 2019 (še ni objavljena v Uradnem listu).
(2) UL L 161, 29.5.2014, str. 3.
(3) Sklep Sveta (EU) 2019/1320 z dne 18. julija 2019 o podpisu, v imenu Unije, in začasni uporabi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ukrajino o spremembi trgovinskih preferencialov za perutnino in pripravljene proizvode iz perutnine, določenih s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (UL L 206, 6.8.2019, str. 1).
(4) Besedilo Sporazuma v obliki izmenjave pisem je bilo objavljeno v UL L 206, 6.8.2019, str. 3, skupaj s sklepom o podpisu.
(5) Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma v obliki izmenjave pisem.
UREDBE
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/43 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2146
z dne 26. novembra 2019
o spremembi Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki energetike glede izvedbe posodobitev letnih, mesečnih in kratkoročnih mesečnih statistik energetike
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (1) in zlasti člena 4(3) in člena 9(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 1099/2008 vzpostavlja skupni okvir za pripravo, prenos, ocenjevanje in razširjanje primerljivih statistik energetike v Uniji. |
(2) |
Statistika energetike se mora zaradi hitrega tehnološkega napredka, razvoja energetske politike Unije ter pomembnosti določanja ciljev Unije in spremljanja napredka pri njihovem doseganju na podlagi uradnih podatkov o energiji nenehno razvijati. Kot odraz rastočih ali spreminjajočih se potreb so zato potrebne redne posodobitve evropskega okvira za poročanje o statistiki energetike. |
(3) |
Komisija je opredelila več vidikov letnih, mesečnih in kratkoročnih mesečnih statistik energetike, ki jih je treba posodobiti. Nanašajo se zlasti na večje razčlenjevanje statističnih podatkov o končni porabi energije v industriji, konceptualne prilagoditve opredelitev trgovanja z zemeljskim plinom, da bi se izboljšala skladnost, kar bi pomenilo obvezno sporočanje nekaterih točk in izboljšanje pravočasnosti mesečnega zbiranja podatkov za premog in električno energijo. Komisija je z državami članicami razpravljala in se z njimi dogovorila o več tehničnih vidikih, vključno s področjem uporabe, izvedljivostjo, proizvodnimi stroški, zaupnostjo in bremenom poročanja. |
(4) |
Uredbo (ES) št. 1099/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloge k Uredbi (ES) št. 1099/2008 se nadomestijo z besedilom v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 26. novembra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
PRILOGA
„PRILOGA A
TERMINOLOŠKA POJASNILA
V tej prilogi so navedena pojasnila, geografske opombe in opredelitve izrazov, ki so uporabljeni v drugih prilogah, razen če je v teh prilogah določeno drugače.
1. GEOGRAFSKE OPOMBE
Naslednje geografske opredelitve se uporabljajo samo za namene statističnega poročanja:
— |
Avstralija: brez čezmorskih ozemelj, |
— |
Danska: brez Ferskih otokov in Grenlandije, |
— |
Francija: z Monakom in francoskimi čezmorskimi departmaji Gvadelup, Martinik, Gvajana, Reunion in Mayotte, |
— |
Italija: s San Marinom in Vatikanom (Svetim sedežem), |
— |
Japonska: z Okinavo, |
— |
Portugalska: z Azori in Madeiro, |
— |
Španija: s Kanarskimi otoki, Balearskimi otoki, Ceuto in Melillo, |
— |
Švica: brez Lihtenštajna, |
— |
Združene države: s 50 državami, Zveznim okrožjem Kolumbija, Ameriškimi Deviškimi otoki, Portorikom in Guamom. |
2. AGREGATI
Proizvajalci električne energije in toplote so razporejeni glede na namen proizvodnje:
— |
proizvajalci po glavni dejavnosti so zasebna in javna podjetja, katerih glavna dejavnost je proizvodnja električne energije in/ali toplote za prodajo tretjim osebam, |
— |
samoproizvajalci so zasebna in javna podjetja, ki proizvajajo električno energijo in/ali toploto, ki je v celoti ali deloma namenjena lastni rabi za podporo svoji glavni dejavnosti. |
Opomba: |
Komisija lahko po začetku veljavnosti spremenjene klasifikacije NACE (1) v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2) nadalje pojasni terminologijo in doda ustrezne oznake NACE. |
2.1 Oskrba
2.1.1 Proizvodnja/domača proizvodnja
Količine pridobljenih ali proizvedenih goriv so izračunane po postopku, s katerim se odstranjujejo neaktivne snovi. Proizvodnja vključuje količine, ki jih je proizvajalec porabil med proizvodnim postopkom (npr. za ogrevanje ali delovanje opreme in pomožnih naprav), in količine za druge proizvajalce energije za pretvorbo ali druge potrebe.
Domača proizvodnja se nanaša na proizvodnjo iz virov znotraj določenega ozemlja – nacionalnega ozemlja države poročanja.
2.1.2 Pridelani proizvodi
Velja samo za črni premog. Blato in skrilavec, pridelana v rudnikih.
2.1.3 Količine, prejete iz drugih virov
Količine goriv, katerih proizvodnja je vključena v druga poročanja o gorivih ter ki so primešana drugim gorivom in se uporabijo kot mešanica. Dodatne podrobnosti o tej sestavini je treba predložiti kot:
— |
Količine, prejete iz drugih virov: premog |
— |
Količine, prejete iz drugih virov: nafta in naftni derivati |
— |
Količine, prejete iz drugih virov: zemeljski plin |
— |
Količine, prejete iz drugih virov: obnovljivi viri energije |
2.1.4 Uvoz/izvoz
Če ni drugače določeno, se uvoz nanaša na izvorno državo (državo, v kateri je bil energent proizveden) za uporabo v tej državi in ‚izvoz‘ na končno državo porabe proizvedenega energenta. Za količine se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne.
Kadar se ne da določiti kraja izvora ali kraja namembnosti, se lahko uporabi kategorija ‚Drugo‘.
2.1.5 Mednarodna pomorska skladišča
Količine goriv, nabavljenih za ladje vseh zastav v mednarodni plovbi. Mednarodna plovba lahko poteka po morju, celinskih jezerih in vodnih poteh ter obalnih vodah. Ni zajeto:
— |
poraba ladij v notranji plovbi; razlika med notranjo in mednarodno plovbo se določa glede na pristanišče odhoda in pristanišče prihoda in ne glede na zastavo ali državo, ki ji ladja pripada, |
— |
poraba ribiških plovil, |
— |
poraba vojaških sil. |
2.1.6 Spremembe zalog
Razlika med začetno in končno ravnjo zalog na nacionalnem ozemlju. Če ni drugače določeno, se povečanje zalog vpiše z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.
2.1.7 Začetna in končna raven zalog skupaj na nacionalnem ozemlju
Vse zaloge na nacionalnem ozemlju, vključno z vladnimi zalogami, zalogami glavnih porabnikov ali organizacij, ki skladiščijo zaloge, zaloge na krovu plovil, ki vstopajo na ozemlje, zaloge na območjih pod carinskim nadzorom in zaloge za tretje osebe, v okviru dvostranskih vladnih sporazumov ali ne. Začetna in končna raven se nanašata na prvi oziroma zadnji dan obdobja poročanja. Zaloge vključujejo zaloge, skladiščene v posebnih nadzemnih ali podzemnih skladiščnih prostorih.
2.1.8 Neposredna uporaba
Nafta (surova nafta in naftni derivati), ki so bili uporabljeni neposredno, brez obdelave v rafinerijah nafte. Zajeta je surova nafta, uporabljena za proizvodnjo električne energije.
2.1.9 Prejeti primarni proizvodi
Zajete so količine surove nafte (vključno s kondenzati), domačega izvora ali uvožene, in količine NGL (2) domačega izvora, uporabljene neposredno, brez obdelave v rafineriji nafte, ter količine povratkov iz petrokemične industrije, ki so kljub temu, da niso primarno gorivo, uporabljene neposredno.
2.1.10 Bruto proizvodnja rafinerije
Proizvodnja končnih proizvodov v rafineriji ali obratih za mešanje. Izgube pri rafiniranju niso zajete, vključena pa je lastna poraba rafinerije.
2.1.11 Reciklirani proizvodi
Končni proizvodi, ki gredo ponovno skozi prodajno mrežo, potem ko so bili dostavljeni končnim uporabnikom (npr. uporabljena maziva, ki so ponovno obdelana). Te količine je treba razlikovati od petrokemičnih povratkov.
2.1.12 Povratki
Končni proizvodi ali polproizvodi, ki jih končni porabniki vrnejo rafinerijam za predelavo, mešanje ali prodajo. Običajno so to stranski proizvodi petrokemičnih predelovalnih dejavnosti.
2.1.13 Reklasifikacija proizvodov
Količine, ki so bile reklasificirane zaradi spremembe lastnosti proizvoda ali zaradi mešanja z drugim proizvodom. Negativna vrednost za določen proizvod se mora izravnati s pozitivno(-imi) vrednostjo(-mi) za drug proizvod ali druge proizvode in obratno; skupni neto učinek mora biti enak nič.
2.1.14 Prenos proizvodov
Uvoženi naftni derivati, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji.
2.1.15 Statistične razlike
Izračunana vrednost, opredeljena kot razlika med izračunom z vidika oskrbe (pristop od zgoraj navzdol) in izračunom z vidika porabe (pristop od spodaj navzgor). Vse večje statistične razlike je treba pojasniti.
2.2 Sektor pretvorbe
V sektorju pretvorbe se sporočijo samo količine goriv, ki so bile pretvorjene v drugo gorivo. Količine goriv, porabljene za ogrevanje, delovanje opreme in kot splošna podpora za pretvorbo, je treba navesti v energetskem sektorju.
2.2.1 SAMO elektrarne po glavni dejavnosti
Količine goriv, ki jih proizvajalci po glavni dejavnosti uporabljajo za proizvodnjo električne energije v obratih, kjer se proizvaja samo električna energija.
2.2.2 Proizvajalci po glavni dejavnosti – termoelektrarne-toplarne (enote TE-TO)
Količine goriv, ki jih proizvajalci po glavni dejavnosti uporabljajo za proizvodnjo električne energije in/ali toplote v enotah (TE-TO).
2.2.3 Proizvajalci po glavni dejavnosti – SAMO toplota
Količine goriv, ki jih proizvajalci po glavni dejavnosti uporabljajo za proizvodnjo toplote v obratih/enotah, kjer se proizvaja samo toplota.
2.2.4 Elektrarne samoproizvajalke – samo električna energija
Količine goriv, ki jih samoproizvajalci porabijo za proizvodnjo električne energije v obratih, kjer se proizvaja samo električna energija.
2.2.5 Enote TE-TO samoproizvajalke
Vse količine goriv, ki jih samoproizvajalci porabijo za proizvodnjo električne energije, in sorazmerni delež goriv, ki jih samoproizvajalci porabijo za proizvodnjo toplote, za prodajo v enotah TE-TO. Sorazmerni delež goriv, uporabljen za proizvodnjo toplote, ki ni bila prodana (toplota za lastno porabo), se sporoči v ustreznem sektorju končne porabe energije na podlagi klasifikacije NACE. Toplota, ki ni bila prodana, ampak dobavljena drugim subjektom v okviru nefinančnih sporazumov ali subjektom z drugim lastnikom, se sporoči po istem načelu kot prodana toplota.
2.2.6 Samoproizvajalci, ki proizvajajo SAMO toploto
Sorazmerni delež goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote, ki so jo samoproizvajalci prodali v enotah/obratih, v katerih se proizvaja samo toplota. Sorazmerni delež goriv, uporabljen za proizvodnjo toplote, ki ni bila prodana (toplota za lastno porabo), se sporoči v ustreznem sektorju končne porabe energije na podlagi klasifikacije NACE. Toplota, ki ni bila prodana, ampak dobavljena drugim subjektom v okviru nefinančnih sporazumov ali subjektom z drugim lastnikom, se sporoči po istem načelu kot prodana toplota.
2.2.7 Briketarne
Količine goriv, porabljene v briketarnah za proizvodnjo briketov iz črnega premoga.
2.2.8 Koksarne
Količine goriv, porabljene v koksarnah za proizvodnjo koksa za koksarne in koksarniškega plina.
2.2.9 Obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga/briketov iz šote (BKB/PB)
Količine goriv, porabljene za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB) v obratih za proizvodnjo BKB, ali količine goriv, porabljene za proizvodnjo briketov iz šote (PB) v obratih za proizvodnjo PB.
2.2.10 Plinarne
Količine goriv, porabljene za proizvodnjo plina v plinarnah in obratih za uplinjanje premoga.
2.2.11 Plavži
Količine goriv, vnesene v plavž bodisi prek zgornjega dela skupaj z železovo rudo bodisi prek šob na spodnji strani skupaj z ogrevanim plavžnim zrakom.
2.2.12 Utekočinjanje premoga
Količine goriv, porabljene za proizvodnjo sintetičnega olja.
2.2.13 Obrati za pretvorbo plina v tekočine
Količine plinastih goriv, predelanih v tekoča goriva.
2.2.14 Obrat za proizvodnjo oglja
Količine trdnih biogoriv, predelanih v oglje.
2.2.15 Rafinerije nafte
Količine goriv, porabljene za proizvodnjo naftnih derivatov.
2.2.16 Obrati za mešanje z zemeljskim plinom (za mešani zemeljski plin)
Količine plinov, pomešanih z zemeljskim plinom v mreži zemeljskega plina (plinskega omrežja).
2.2.17 Za mešanje z motornim bencinom/dizelskim gorivom/kerozinom:
Količine tekočih biogoriv, zmešanih z ustreznimi fosilnimi gorivi.
2.2.18 Drugje neopredeljeno
Količine goriv, porabljene za predelovalne dejavnosti, ki niso opredeljene drugje. Če se uporabi ta kategorija, je treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.
2.3 Energetski sektor
Količine, porabljene v energetiki za pridobivanje energije (rudarstvo, proizvodnja nafte in plina) ali pretvorbene dejavnosti obratov. To ustreza oddelkom 05, 06, 19 in 35 NACE Rev. 2, skupini 09.1 NACE Rev. 2 ter razredoma 07.21 in 08.92 NACE Rev. 2.
Niso zajete količine goriv, pretvorjenih v druge oblike energije (navesti v kategoriji sektor pretvorbe) ali porabljenih za delovanje naftovodov, plinovodov in cevovodov za premogovo blato (navesti v prometnem sektorju).
Zajeti so proizvodnja kemičnih materialov za jedrsko fisijo in fuzijo ter proizvodi teh procesov.
2.3.1 Lastna uporaba elektrarn, TE-TO in toplarn
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih, ki proizvajajo samo električno energijo ali samo toploto, in v enotah TE-TO.
2.3.2 Rudniki premoga
Količine goriv, porabljene v premogovništvu kot energija za pridobivanje in pripravo premoga. Premog, pokurjen v rudniških elektrarnah, je treba navesti v kategoriji sektor pretvorbe.
2.3.3 Briketarne
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v briketarnah.
2.3.4 Koksarne
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v koksarnah.
2.3.5 Obrati za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga/briketov iz šote (BKB/PB)
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB)/briketov iz šote (PB).
2.3.6 Plinarne/obrati za uplinjanje
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v plinarnah in obratih za uplinjanje premoga.
2.3.7 Plavži
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v plavžih.
2.3.8 Utekočinjanje premoga
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za utekočinjanje premoga.
2.3.9 Utekočinjanje (UZP) / ponovno uplinjanje
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za utekočinjanje zemeljskega plina in obratih za ponovno uplinjanje.
2.3.10 Obrati za uplinjanje (bioplin)
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za uplinjanje bioplina.
2.3.11 Obrati za pretvorbo plina v tekočine
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za pretvorbo plina v tekočine.
2.3.12 Obrati za proizvodnjo oglja
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za proizvodnjo oglja.
2.3.13 Rafinerije nafte
Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v naftnih rafinerijah.
2.3.14 Pridobivanje nafte in plina
Količine goriv, porabljene v obratih za pridobivanje nafte in zemeljskega plina. Niso zajete izgube v ceveh (navesti kot izgube pri distribuciji) in količine energije, porabljene pri uporabi cevi (navesti v prometnem sektorju).
2.3.15 Drugje neopredeljeno – energetika
Količine goriv, povezane z energetskimi dejavnostmi, ki niso opredeljene drugje. Če se uporabi ta kategorija, je treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.
2.4 Izgube pri distribuciji
Obseg izgub goriva zaradi prevoza in distribucije.
2.5 Končna neenergetska poraba
Količine fosilnih goriv, uporabljene za neenergetske namene – nezgorela goriva.
2.6 Končna poraba energije (specifikacije končne uporabe)
2.6.1 Industrijski sektor
Zadeva količine goriva, porabljenega v industrijskih podjetjih za podporo njihovim glavnim dejavnostim.
Pri obratih, ki proizvajajo izključno toploto, ali pri enotah TE-TO se sporočijo samo količine goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote za lastno porabo subjekta (toplota za lastno porabo). Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo prodane toplote in za proizvodnjo električne energije, je treba navesti v ustreznem sektorju pretvorbe.
2.6.1.1 Rudnine in kamnine: oddelka 07 (razen 07.21) in 08 (razen 08.92) NACE Rev. 2; skupina 09.9. NACE Rev. 2.
2.6.1.1.1 Pridobivanje rud [oddelek 07 NACE Rev. 2; brez razreda 07.21 NACE Rev. 2 – Pridobivanje uranove in torijeve rude]
2.6.1.1.2 Ostalo rudarstvo in pridobivanje naravnih kamnin [oddelek 08 NACE Rev. 2; brez razreda 08.92 NACE Rev. 2 Pridobivanje šote]
2.6.1.1.3 Storitve za rudarstvo [oddelek 09 NACE Rev. 2; brez skupine 09.1 NACE Rev. 2 Storitve za pridobivanje nafte in zemeljskega plina]
2.6.1.2 Živila, pijače in tobačni izdelki: oddelki 10, 11 in 12 NACE Rev. 2.
2.6.1.2.1 Proizvodnja živil [oddelek 10 NACE Rev. 2]
2.6.1.2.2 Proizvodnja pijač [oddelek 11 NACE Rev. 2]
2.6.1.2.3 Proizvodnja tobačnih izdelkov [oddelek 12 NACE Rev. 2]
2.6.1.3 Tekstilije in usnje [oddelki 13, 14 in 15 NACE Rev. 2; vključuje proizvodnjo tekstilij, proizvodnjo oblačil ter proizvodnjo usnjenih in sorodnih izdelkov]
2.6.1.4 Les in izdelki iz lesa – Obdelava in predelava lesa ter izdelkov iz lesa in plute razen pohištva; proizvodnja izdelkov iz slame in pletarskih materialov [oddelek 16 NACE Rev. 2]
2.6.1.5 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo: oddelka 17 in 18 NACE Rev. 2.
2.6.1.5.1 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja [oddelek 17 NACE Rev. 2]
2.6.1.5.1.1 Proizvodnja vlaknin [razred 17.11 NACE Rev. 2]
2.6.1.5.1.2 Drugi papir in izdelki iz papirja [Razred 17.12 NACE Rev. 2 in skupina 17.2 NACE Rev. 2]
2.6.1.5.2 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa [razred 18 NACE Rev. 2]
2.6.1.6 Kemikalije in petrokemija: oddelka 20 in 21 NACE Rev. 2.
2.6.1.6.1 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov [oddelek 20 NACE Rev. 2]
2.6.1.6.2 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov [oddelek 21 NACE Rev. 2]
2.6.1.7 Nekovinski mineralni izdelki [oddelek 23 NACE Rev. 2]
2.6.1.7.1 Proizvodnja stekla in steklenih izdelkov [oddelek 23.1 NACE Rev. 2]
2.6.1.7.2 Proizvodnja cementa, apna, mavca (vključno s klinkerjem) [skupina 23.5 NACE Rev. 2]
2.6.1.7.3 Drugi nekovinski mineralni izdelki [skupine 23.2, 23.3, 23.4, 23.6, 23.7 in 23.9 NACE Rev. 2]
2.6.1.8 Železo in jeklo [Proizvodnja kovin A: skupine 24.1, 24.2 in 24.3 ter razreda 24.51 in 24.52 NACE Rev. 2]
2.6.1.9 Industrija neželeznih kovin [Proizvodnja kovin B: skupina 24.4 ter razreda 24.53 in 24.54 NACE Rev. 2]
2.6.1.9.1 Proizvodnja aluminija[razred 24.42 NACE Rev. 2]
2.6.1.9.2 Druge industrije neželeznih kovin [skupina 24.4 NACE Rev. 2 – brez razreda 24.42 NACE Rev. 2; razredov 24.53 in 24.54 NACE Rev. 2]
2.6.1.10 Stroji in naprave: oddelki 25, 26, 27 in 28 NACE Rev. 2.
2.6.1.10.1 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav [oddelek 25 NACE Rev. 2]
2.6.1.10.2 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov [oddelek 26 NACE Rev. 2]
2.6.1.10.3 Proizvodnja električnih naprav [oddelek 27 NACE Rev. 2]
2.6.1.10.4 Proizvodnja drugih strojev in naprav [oddelek 28 NACE Rev. 2]
2.6.1.11 Vozila in plovila: Industrija, povezana s proizvodnjo opreme, ki se uporablja pri prevozu [Oddelka 29 in 30 NACE, vključuje proizvodnjo motornih vozil, prikolic in polprikolic ter proizvodnjo drugih vozil in plovil]
2.6.1.12 Drugje neopredeljeno – industrija: oddelki 22, 31 in 32 NACE
2.6.1.12.1 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas [oddelek 22 NACE]
2.6.1.12.2 Proizvodnja pohištva [oddelek 31 NACE Rev. 2]
2.6.1.12.3 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti [oddelek 32 NACE Rev. 2]
2.6.1.13 Gradbeništvo [oddelki 41, 42 in 43 NACE Rev. 2]
2.6.2 Prometni sektor
Energija, porabljena v vseh prevoznih dejavnostih ne glede na kategorijo NACE (gospodarski sektor), v kateri se ta dejavnost opravlja. Goriva, uporabljena za ogrevanje in razsvetljavo na železniških postajah, avtobusnih postajah, pomolih in letališčih, je treba sporočiti v kategoriji ‚Komercialne in javne storitve‘ in ne ‚Prometni sektor‘.
2.6.2.1 Železniški promet
Količine goriv, porabljene v železniškem prometu, vključno z industrijskimi železnicami in železniškim prometom v okviru mestnih in primestnih prometnih sistemov (npr. vlaki, tramvaji, podzemna železnica).
2.6.2.2 Notranja plovba
Količine goriv, nabavljene za plovila vseh zastav, ki niso vključene v mednarodno plovbo (glej mednarodna pomorska skladišča). Razlika med notranjo in mednarodno plovbo se določa glede na pristanišče odhoda in pristanišče prihoda in ne glede na zastavo ali državo, ki ji ladja pripada.
2.6.2.3 Cestni promet
Količine goriv, porabljene za cestna vozila. Zajeta so goriva, ki jih uporabljajo kmetijska vozila na odprtih cestah, in maziva, ki jih uporabljajo cestna vozila.
Niso zajeti: energija, porabljena za nepremične motorje (glej kategorijo ‚Drugi sektorji‘), za traktorje, ki se ne nahajajo na odprtih cestah (glej kategorijo ‚Kmetijstvo‘), za cestna vozila v vojaške namene (glej kategorijo ‚Drugi sektorji – drugje neopredeljeno‘); bitumen, porabljen za zgornjo plast cestišča, ter energija, porabljena za stroje na gradbiščih (glej kategorijo ‚Industrija‘, podkategorija ‚Gradbeništvo‘).
2.6.2.4 Cevovodni transport
Količine goriv, porabljene kot energenti za delovanje cevovodov pri prenosu plinov, tekočin, blata in drugega blaga. Zajeta je energija, porabljena za črpalne postaje in vzdrževanje cevovodov. Niso zajete: energija, porabljena za distribucijo zemeljskega ali industrijskega plina, tople vode ali pare po cevovodih od distributerja do končnih uporabnikov (navesti v energetskem sektorju); energija, porabljena za končno distribucijo vode gospodinjskim, industrijskim, komercialnim in drugim uporabnikom (navesti v kategoriji ‚Komercialne in javne storitve‘), ter izgube, do katerih pride med tem prevozom od distributerja do končnih uporabnikov (navesti kot izgube pri distribuciji).
2.6.2.5 Mednarodni letalski promet
Količine goriva, nabavljenega za zrakoplove v mednarodnem letalskem prometu. Razlika med notranjim in mednarodnim zračnim prometom se določa glede na kraj vzleta in pristanka in ne glede na državo, ki ji letalska družba pripada. Niso zajeta goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila (navesti v kategoriji ‚Drugje neopredeljeno – promet‘) in letalska goriva v vojaške namene (navesti v kategoriji ‚Drugje neopredeljeno – Drugo‘).
2.6.2.6 Notranji letalski promet
Količine goriva, nabavljenega za zrakoplove v notranjem letalskem prometu. Zajeto je gorivo, porabljeno za druge namene kot letenje, npr. za zmogljivostno testiranje strojev. Razlika med notranjim in mednarodnim zračnim prometom se določa glede na kraj vzleta in pristanka in ne glede na državo, ki ji letalska družba pripada. To vključuje precej dolga potovanja med dvema letališčema v državi s čezmorskimi ozemlji. Niso zajeta goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila (navesti v kategoriji ‚Prometni sektor – drugje neopredeljeno‘), in letalska goriva v vojaške namene (navesti v kategoriji ‚Drugi sektorji – drugje neopredeljeno‘).
2.6.2.7 Drugje neopredeljeno – promet
Količine goriv, porabljene v prevoznih dejavnostih, ki niso opredeljene drugje. Zajeta so goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila, in goriva, porabljena v pristaniščih za naprave za raztovarjanje ladij, različne vrste žerjavov. Če se uporabi ta kategorija, je treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.
2.6.3 Drugi sektorji
Ta kategorija zajema količine goriv, uporabljene v sektorjih, ki niso posebej omenjeni ali niso del sektorja pretvorbe ali energetskega, industrijskega ali prometnega sektorja.
2.6.3.1 Komercialne in javne storitve
Količine goriv, ki so jih porabili podjetja in uprava v javnem in zasebnem sektorju. Oddelki 33, 36, 37, 38, 39, 45, 46, 47, 52, 53, 55, 56, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 84 (razen razreda 84.22), 85, 86, 87, 88, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96 in 99 NACE Rev. 2. Goriva, uporabljena za ogrevanje in razsvetljavo na železniških progah, avtobusnih postajah, pomolih in letališčih, je treba sporočiti v tej kategoriji, vključno z gorivi, uporabljenimi za vse neprevozne dejavnosti iz oddelkov 49, 50 in 51 NACE Rev. 2.
2.6.3.2 Gospodinjstva
Količine goriv, ki jih porabijo gospodinjstva, vključno z ‚gospodinjstvi z zaposlenim osebjem‘. Oddelka 97 in 98 NACE Rev. 2.
Za sektor gospodinjstev veljajo naslednje posebne opredelitve:
Gospodinjstvo pomeni osebo, ki živi sama, ali skupino oseb, ki živijo skupaj v istem stanovanju in si delijo stroške, vključno s stroški za skupno preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Sektor gospodinjstev, poznan tudi kot stanovanjski (ali gospodinjski) sektor, tako vključuje vsa gospodinjstva določene države.
Skupinska prebivališča, ki so lahko stalna (npr. zapori) ali začasna (npr. bolnišnice), je treba izključiti, saj so vključena v porabo storitvenega sektorja. Porabo energije pri prevoznih dejavnostih je treba navesti v prometnem sektorju in ne sektorju gospodinjstev.
Porabo energije, povezano z intenzivnejšimi gospodarskimi dejavnostmi gospodinjstev, je prav tako treba izključiti iz skupne porabe energije gospodinjstev. Takšne dejavnosti vključujejo kmetijske gospodarske dejavnosti na manjših kmetijah in druge gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo v prebivališču gospodinjstva, ter jih je treba navesti v ustreznem sektorju končne porabe.
2.6.3.2.1 Ogrevanje prostorov
Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za zagotavljanje toplote v notranjih prostorih prebivališča.
2.6.3.2.2 Hlajenje prostorov:
Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za hlajenje prebivališča s sistemom in/ali napravo za hlajenje.
Nape, ventilatorji in druge naprave, ki niso priključeni na napravo za hlajenje, niso vključeni v ta oddelek, ampak v oddelek ‚naprav za razsvetljavo in električnih naprav‘.
2.6.3.2.3 Ogrevanje vode:
Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za ogrevanje vode za toplo tekočo vodo, kopanje, čiščenje in druge uporabe, ki ne vključujejo kuhanja.
Ogrevanje plavalnih bazenov ni vključeno ter ga je treba vključiti v oddelek ‚drugih končnih uporab‘.
2.6.3.2.4 Kuhanje:
Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za pripravo hrane.
Pomožne naprave za kuhanje (mikrovalovne pečice, čajniki, naprave za pripravo kave itd.) niso vključene ter jih je treba vključiti v oddelek ‚naprav za razsvetljavo in električnih naprav‘.
2.6.3.2.5 Naprave za razsvetljavo in električne naprave (samo elektrika):
Uporaba elektrike za naprave za razsvetljavo in vse druge električne naprave v prebivališču, ki niso vključene med druge končne uporabe.
2.6.3.2.6 Druge končne uporabe:
Vse druge porabe energije v gospodinjstvih, kot je na primer uporaba energije za zunanje ali katere koli druge dejavnosti, ki niso vključene v pet navedenih končnih uporab energije (npr. kosilnice, ogrevanje plavalnih bazenov, zunanji grelci, zunanji žari, savne itd.).
2.6.3.3 Kmetijstvo/gozdarstvo
Količine goriv, ki jih porabijo uporabniki, razvrščeni v kategorijo ‚Kmetijstvo, lov in gozdarstvo‘. oddelka 01 in 02 NACE Rev. 2.
2.6.3.4 Ribištvo
Količine goriv, nabavljene za ribolov v celinskih vodah, priobalni in globokomorski ribolov. Ribolov mora zajemati goriva, dobavljena za ladje vseh zastav, ki so se ponovno oskrbele z gorivom v državi poročevalki (vključno z mednarodnim ribolovom), in energijo, porabljeno v ribiški industriji. Oddelek 03 NACE Rev. 2.
2.6.3.5 Drugje neopredeljeno – drugo
Količine goriv, porabljene v dejavnostih, ki niso opredeljene drugje (npr. razred 84.22 NACE Rev. 2). Ta kategorija vključuje porabo goriva za mobilne in stacionarne vojaške dejavnosti (npr. za ladje, zrakoplove, cestna vozila in v bivalnih prostorih) ne glede na to, ali je dostavljeno gorivo namenjeno vojaškim silam te države ali vojaškim silam druge države. Če se uporabi ta kategorija, je treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.
3. PROIZVODI
3.1 Premog (trdna fosilna goriva in industrijski plini)
3.1.1 Črni premog
Črni premog je agregat, enak vsoti antracita, premoga za koksanje in drugega bituminoznega črnega premoga.
3.1.2 Antracit
Premog z visoko stopnjo karbonizacije za uporabo v industriji in gospodinjstvu. Običajno vsebuje manj kot 10 % hlapne snovi in ima visoko vsebnost ogljika (približno 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000 kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela.
3.1.3 Premog za koksanje
Bituminozni premog, ustrezen za proizvodnjo koksa, primernega za uporabo v plavžih. Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000 kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela.
3.1.4 Drugi bituminozni premog
Premog, ki se uporablja za ustvarjanje pare; zajete so vse vrste bituminoznega premoga, ki niso vključene pod premog za koksanje in antracit. Zanj je značilna večja vsebnost hlapne snovi kot pri antracitu (več kot 10 %) in manjša vsebnost ogljika (manj kot 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000 kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela.
3.1.5 Rjavi premog
Rjavi premog je agregat, enak vsoti subbituminoznega premoga in lignita.
3.1.6 Subbituminozni premog
Zadeva neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost med 20 000 kJ/kg in 24 000 kJ/kg ter vsebuje več kot 31 % hlapne snovi na vlažen proizvod brez pepela.
3.1.7 Lignit
Neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost manjšo od 20 000 kJ/kg in vsebuje več kot 31 % hlapne snovi na vlažen proizvod brez pepela.
3.1.8 Briketi iz črnega premoga
Sestavljeno gorivo, proizvedeno iz prahu črnega premoga z dodatkom vezivnega sredstva. Količina proizvedenih briketov iz črnega premoga je zato lahko nekoliko večja od količine dejansko porabljenega premoga v pretvorbenem procesu.
3.1.9 Koks za koksarne
Trden ostanek pri karbonizaciji premoga, predvsem premoga za koksanje, pri visoki temperaturi, ima nizko vlažnost in nizko vsebnost hlapne snovi. Koks za koksarne se uporablja predvsem v železarski in jeklarski industriji kot vir energije in kemično sredstvo.
Grušč iz koksa in talilni koks se sporočita v tej kategoriji.
Tudi polkoks (trden ostanek pri karbonizaciji premoga pri nizki temperaturi) mora biti zajet v tej kategoriji. Polkoks se uporablja kot gorivo za ogrevanje ali v obratih za pretvorbe.
Ta kategorija zajema tudi koks, grušč iz koksa, polkoks iz lignita.
3.1.10 Plinski koks
Stranski proizvod črnega premoga, ki se uporablja za proizvodnjo mestnega plina v plinarnah. Plinski koks se uporablja za ogrevanje.
3.1.11 Katran iz črnega premoga
Proizvede se z destruktivno destilacijo bituminoznega premoga. Katran črnega premoga je tekoči stranski proizvod destilacije premoga, ki se uporablja pri pridobivanju koksa v koksarnah, ali pa se pridobi iz rjavega premoga (‚katran pri nizki temperaturi‘).
3.1.12 BKB (briketi iz rjavega premoga)
BKB je sestavljeno gorivo, proizvedeno iz lignita ali subbituminoznega premoga z briketiranjem pod visokim tlakom brez dodajanja vezivnih sredstev, vključno s posušenimi delci lignita in prahom lignita.
3.1.13 Industrijski plini
Industrijski plini so agregat, enak vsoti plina iz plinarn, koksarniškega plina, plavžnega plina in drugih pridobljenih plinov.
3.1.14 Plin iz plinarn
Zajete so vse vrste plina, proizvedenega v komunalnih podjetjih ali zasebnih obratih, katerih glavna dejavnost je proizvodnja, transport in distribucija plina. Zajet je plin, pridobljen s karbonizacijo (vključno s plinom, proizvedenim v koksarnah in reklasificiranim v plin iz plinarn), s popolnim uplinjenjem, obogaten ali ne z naftnimi derivati (UNP, ostanki kurilnega olja itd.), ter s preoblikovanjem in preprostim mešanjem plinov in/ali zraka, vključno s plinom za mešanje z zemeljskim plinom, ki bo razdeljen in porabljen v omrežju zemeljskega plina. Količino plina iz plinarn, ki je rezultat predelave drugih plinov iz premoga v plin iz plinarn, je treba sporočiti kot proizvodnjo plina iz plinarn.
3.1.15 Koksarniški plin
Koksarniški plin je stranski proizvod pri pridobivanju koksa za koksarne za proizvodnjo železa in jekla.
3.1.16 Plavžni plin
Plavžni plin je proizveden med zgorevanjem koksa v plavžih v železarski in jeklarski industriji. Je predelan in uporabljen kot gorivo delno znotraj obrata in delno v drugih procesih jeklarske industrije ali v elektrarnah, ki so primerno opremljene za njegov sežig.
3.1.17 Drugi pridobljeni plini
Stranski proizvod pri proizvodnji jekla v martinovki, predelan, potem ko se vzame iz peči. Ti plini so poznani tudi pod imenom konvertorski plin, plin LD ali plin BOS. Količino goriva je treba navesti na osnovi bruto kalorične vrednosti. Zajema tudi neopredeljene industrijske pline, ki niso navedeni zgoraj, kot so vnetljivi plini trdnega ogljikovega izvora, pridobljeni v okviru proizvodnih in kemičnih postopkov, ki niso opredeljeni drugje.
3.1.18 Šota
Šota je vnetljiv mehek, porozen ali stisnjen sediment rastlinskega izvora z visoko vsebnostjo vode (do 90 % v neobdelanem stanju), ki se enostavno reže, svetlo rjave do temno rjave barve. Vključuje rezano in mleto šoto. Tu ni zajeta šota za neenergetsko rabo.
3.1.19 Proizvodi iz šote
Proizvodi, kot so briketi iz šote, pridobljeni posredno ali neposredno iz rezane in mlete šote.
3.1.20 Naftni skrilavec in katranski pesek
Naftni skrilavec in katranski pesek sta sedimentni kamnini, ki vsebujeta organske snovi v obliki kerogena. Kerogen je voskast material, ki je bogat z ogljikovodiki in se šteje za predhodnika nafte. Naftni skrilavec se lahko neposredno sežiga ali predela s segrevanjem, da se pridobi nafta iz skrilavca. Nafto iz skrilavca in druge proizvode, pridobljene z utekočinjanjem, je treba navesti kot druge ogljikovodike v okviru naftnih derivatov.
3.2 Zemeljski plin
3.2.1 Zemeljski plin
Zemeljski plin zajema pline, predvsem metan, v tekočem ali plinskem stanju, ki se pojavljajo v podzemnih nahajališčih, ne glede na metodo ekstrakcije (konvencionalna in nekonvencionalna). Tu so zajeti tako ‚nevezani‘ plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju, kot tudi ‚vezani‘ plin, pridobljen skupaj s surovo nafto, in metan, pridobljen v rudnikih premoga (treskavi plin) ali v premogovem sloju (metan iz premoga). Zemeljski plin ne zajema bioplina in industrijskih plinov. Prenose teh proizvodov v omrežje zemeljskega plina je treba sporočiti ločeno od zemeljskega plina. Zemeljski plin zajema utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in stisnjeni zemeljski plin (CNG).
3.3 Električna energija in toplota
3.3.1 Električna energija
Električna energija se nanaša na prenos energije s fizičnim pojavom, ki vključuje električni naboj ter njegov učinek v mirovanju in gibanju. Sporočiti je treba vso uporabljeno, proizvedeno in porabljeno električno energijo, vključno z električno energijo zunaj omrežja in za lastno uporabo.
3.3.2 Toplota (pridobljena toplota)
Toplota se nanaša na energijo, pridobljeno s translacijskim, krožnim in vibracijskim gibanjem sestavin snovi ter spremembami njenega fizičnega stanja. Sporočiti je treba vso proizvedeno toploto, razen toplote, ki jo samoproizvajalci proizvedejo za lastno porabo in se ne proda. Vse druge oblike toplote se sporočijo v okviru uporabe proizvodov, iz katerih je bila toplota proizvedena.
3.4 Nafta (surova nafta in naftni derivati)
3.4.1 Surova nafta
Surova nafta je mineralno olje naravnega izvora, ki ga sestavljajo ogljikovodiki z nečistočami, kot je žveplo. V normalnih temperaturah okolja in atmosferskega tlaka obstaja v tekočem stanju, njene lastnosti (gostota, viskoznost itd.) so zelo spremenljive. Ta kategorija vključuje tudi kondenzate iz vezanega ali nevezanega plina na črpališčih, kjer se mešajo s surovo nafto. O količinah se poroča ne glede na metodo ekstrakcije (konvencionalna in nekonvencionalna). Surova nafta ne zajema NGL.
3.4.2 Kondenzati zemeljskega plina (NGL)
NGL-ji so tekoči ali utekočinjeni ogljikovodiki, pridobljeni iz zemeljskega plina v obratih za ločevanje ali obratih za predelavo plina. Zajemajo etan, propan, butan (normalni in izo-), (izo)pentan in pentan plus (imenovani tudi naravni bencin ali kondenzat).
3.4.3 Petrokemične surovine
Petrokemične surovine so proizvodi iz obdelane nafte, namenjene za nadaljnjo obdelavo (npr. kurilno olje, pridobljeno z neposredno destilacijo, ali vakuumsko plinsko olje), razen za mešanje. V nadaljnjem procesiranju se pretvorijo v en del ali več delov in/ali v končne proizvode. Ta opredelitev zajema tudi povratke iz petrokemične industrije v rafinerijo (npr. pirolitični gazolin, frakcije C4, plinsko olje in frakcije kurilnega olja).
3.4.4 Aditivi/kisikove spojine
Aditivi so nekarbonatne substance, ki so dodane ali primešane naftnim derivatom zaradi izboljšanja njihovih lastnosti (oktanskega in cetanskega števila ter lastnosti v hladnem okolju itd.). Aditivi zajemajo kisikove spojine (kot so alkoholi (metanol, etanol), etri (metil-terciarni-butileter (MTBE), etil-terciarni-butileter (ETBE), terciarni-amil-metileter (TAME) itd.), estri (kot je olje oljne ogrščice ali dimetilester itd.), kemične spojine (kot so tetrametil svinec (TML), tetraetil svinec (TEL) in detergenti). Količine aditivov/kisikovih spojin (alkoholi, etri, estri in druge kemične spojine), navedene v tej kategoriji, morajo ustrezati količinam, mešanim z gorivi, ali količinam, uporabljenim kot gorivo. Ta kategorija vključuje biogoriva, zmešana s tekočimi fosilnimi gorivi.
3.4.5 Biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah
V tej kategoriji je treba navesti količine mešanic s tekočimi biogorivi, ki se nanašajo le na delež tekočih biogoriv in ne na skupni volumen tekočin, ki nastanejo z mešanjem s tekočimi biogorivi. Izključuje vsa tekoča biogoriva, ki niso bila mešana.
3.4.6 Drugi ogljikovodiki
Sintetična nafta, ki je pridobljena iz katranskega peska, oljnega skrilavca itd., tekočin iz utekočinjenega premoga, proizvodnja tekočin s pretvorbo zemeljskega plina v bencin, vodik in emulgirana olja (npr. Orimulsion); ne zajema oljnega skrilavca; zajema nafto iz skrilavca (sekundarni proizvod).
3.4.7 Naftni derivati
Naftni derivati so agregat, enak vsoti rafinerijskega plina, etana, utekočinjenih naftnih plinov, primarnega bencina, motornega bencina, letalskega bencina, bencinskega reaktivnega goriva, kerozinskega reaktivnega goriva, drugega kerozina, plinskega olja/dizelskega goriva, kurilnega olja, belega špirita in SPB, maziv, bitumna, parafinskih voskov, petrolkoksa in drugih proizvodov.
3.4.8 Rafinerijski plin
Rafinerijski plin zajema mešanico nezgostljivih plinov, ki jih sestavljajo predvsem vodik, metan, etan in nenasičeni ogljikovodiki, ki se pridobijo med destilacijo surove nafte ali obdelovanjem naftnih derivatov (npr. kreking) v rafinerijah. Sem spadajo tudi povratki plinov iz petrokemične industrije.
3.4.9 Etan
Etan (C2H6) je enoverižni ogljikovodik, pridobljen iz zemeljskega plina in rafinerijskega plina.
3.4.10 Utekočinjeni naftni plini (UNP)
UNP so lahki parafinski ogljikovodiki, pridobljeni med rafiniranjem ter v obratih za stabilizacijo surove nafte in obdelavo zemeljskega plina. Sestavljeni so predvsem iz propana (C3H8) in butana (C4Hl0) ali iz kombinacije obeh. Zajemajo lahko tudi propilen, butilen, izopropilen in izobutilen. UNP so za transport in skladiščenje običajno utekočinjeni pod tlakom.
3.4.11 Primarni bencin
Primarni bencin je surovina za petrokemično industrijo (npr. proizvodnja etilena ali aromatov) ali za proizvodnjo bencina z reformingom ali izomerizacijo v rafineriji. Primarni bencin zajema materiale v območju destilacije med 30 °C in 210 °C ali v delu tega območja.
3.4.12 Motorni bencin
Motorni bencin je sestavljen iz mešanice lahkih ogljikovodikov in pridobljen z destilacijo pri temperaturi med 35 °C in 215 °C. Uporablja se kot gorivo za motorje na prisilni vžig za kopenski promet. Motorni bencin lahko zajema aditive, kisikove spojine in sredstva za povečanje oktanskega števila, vključno s svinčevimi spojinami. Zajema sestavine za mešanje z motornim bencinom (ne zajema aditivov/kisikovih spojin), npr. alkile, izomere, reformate, krekiran bencin, ki bo uporabljen kot motorni bencin. Motorni bencin je agregat, enak vsoti mešanic z biobencinom (biobencin v motornem bencinu) in nebiološkim bencinom.
3.4.12.1 Mešanica z biobencinom (biobencin v motornem bencinu)
Biobencin, primešan motornemu bencinu.
3.4.12.2 Nebiološki bencin
Preostanek motornega bencina – motorni bencin brez primešanega biobencina (predvsem motorni bencin fosilnega izvora).
3.4.13 Letalski bencin
Motorni bencin, posebej obdelan za letalske batne motorje, z oktanskim številom, primernim za motor, zmrziščem pri –60 °C in območjem destilacije običajno med 30 °C in 180 °C.
3.4.14 Bencinsko reaktivno gorivo (petrolejsko reaktivno gorivo ali JP4)
Sem spadajo vsa lahka olja iz ogljikovodikov za energetske enote letalskih turbin, pridobljena z destilacijo pri temperaturi med 100 °C in 250 °C. Pridobijo se z mešanjem kerozinov in bencina ali primarnih bencinov, in sicer tako, da aromati ne presegajo 25 % volumna, parni tlak pa je med 13,7 kPa in 20,6 kPa.
3.4.15 Reaktivno letalsko gorivo
Destilat za energetske enote letalskih turbin. Ima enake značilnosti destilacije med 150 °C in 300 °C (običajno ne nad 250 °C) in plamenišče kot kerozin. Poleg tega ima nekatere posebnosti (npr. zmrzišče), ki jih je določilo Mednarodno združenje letalskih prevoznikov. Zajema sestavine za mešanje s kerozinom. Reaktivno letalsko gorivo je agregat, enak vsoti mešanic z biokerozinom za reaktivne motorje (biokerozin za reaktivne motorje v kerozinskem reaktivnem gorivu) in nebiološkim kerozinom za reaktivne motorje.
3.4.15.1 Mešanica z biokerozinom za reaktivne motorje (biokerozin za reaktivne motorje v kerozinskem reaktivnem gorivu)
Biokerozin za reaktivne motorje, primešan kerozinskemu reaktivnemu gorivu).
3.4.15.2 Nebiološki kerozin za reaktivne motorje
Preostanek kerozinskega reaktivnega goriva – kerozinsko reaktivno gorivo brez primešanega biokerozina za reaktivne motorje (predvsem kerozinsko reaktivno gorivo fosilnega izvora).
3.4.16 Drugi kerozini
Rafinirani naftni destilat, ki se uporablja v drugih sektorjih kot v letalskem prometu. Destilacija poteka med 150 °C in 300 °C.
3.4.17 Plinsko olje/dizelsko gorivo (destilat kurilnega olja)
Plinsko olje/dizelsko gorivo je predvsem vmesni destilat, pridobljen z destilacijo med 180 °C in 380 °C. Zajema sestavine za mešanje. Na voljo je več kakovostnih stopenj, odvisno od uporabe. Plinsko olje/dizelsko gorivo zajema dizelsko gorivo za dizelske motorje avtomobilov in tovornjakov s kompresijskim vžigom. Zajema lahko olje za ogrevanje za industrijsko in komercialno rabo, plinsko olje za pogon plovil in plinsko olje za železniški promet, drugo plinsko olje, vključno s težkimi plinskimi olji, ki so pridobljena z destilacijo med 380 °C in 540 °C in ki se uporabljajo kot petrokemične surovine. Plinsko olje/dizelsko gorivo je agregat, enak vsoti mešanic z biodizli (biodizli v plinskem olju/dizelskem gorivu) in nebiološkimi dizli.
3.4.17.1 Mešanica z biodizli (biodizli v plinskem olju/dizelskem gorivu)
Biodizli, primešani plinskemu olju/dizelskemu gorivu.
3.4.17.2 Nebiološki dizli
Preostanek plinskega olja/dizelskega goriva – plinsko olje/dizelsko gorivo brez primešanih biodizlov (predvsem plinsko olje/dizelsko gorivo fosilnega izvora).
3.4.18 Kurilno olje (težko kurilno olje)
Vsi ostanki (težkih) kurilnih olj (vključno s tistimi, ki so bila pridobljena z mešanjem). Kinematična viskoznost je nad 10 cSt pri 80 °C. Plamenišče je vedno nad 50 °C in gostota je vedno večja od 0,90 kg/l. Kurilno olje je agregat, enak vsoti kurilnega olja z nizko vsebnostjo žvepla in kurilnega olja z visoko vsebnostjo žvepla.
3.4.18.1 Kurilno olje z nizko vsebnostjo žvepla
Kurilno olje z vsebnostjo žvepla manj kot 1 %.
3.4.18.2 Kurilno olje z visoko vsebnostjo žvepla
Kurilno olje z vsebnostjo žvepla 1 % ali več.
3.4.19 Beli špirit in posebni bencini (SBP)
Beli špirit in SBP so opredeljeni kot rafinirani vmesni destilati z enakim območjem destilacije kot pri primarnem bencinu/kerozinu. Zajemajo posebne bencine (imenovane tudi SBP; lahka olja, pridobljena z destilacijo med 30 °C in 200 °C na 7 ali 8 kakovostnih stopnjah posebnih bencinov glede na razvrstitev v območju destilacije – kakovostne stopnje so opredeljene glede na temperaturno razliko med destilacijskimi točkami med 5 % in 90 % volumna, kar je največ 60 °C) in beli špirit (posebni bencin s plameniščem nad 30 °C ter destilacijskim območjem med 135 °C in 200 °C).
3.4.20 Maziva
Maziva so ogljikovodiki, nastali iz destilatov ali ostanka. Uporabljajo se pretežno za zmanjševanje trenja med površinami. Zajete so vse končne oblike mazivnih olj, od vretenskega do cilindričnega olja in olj, ki se uporabljajo v masteh, motornih oljih in vseh kakovostnih stopnjah osnovnih olj za maziva.
3.4.21 Bitumen
Trd, poltrd ali viskozen ogljikovodik koloidne strukture, rjave do črne barve; je ostanek destilacije surove nafte, pridobljen z vakuumsko destilacijo ostankov olj pri atmosferski destilaciji. Bitumen se pogosto imenuje asfalt in se uporablja predvsem za gradnjo cest in strešni material. Sem spadata tekoči in rezan bitumen.
3.4.22 Parafinski voski
To so nasičeni alifatski ogljikovodiki. So ostanki, pridobljeni pri odstranjevanju voska v mazivnih oljih. Imajo kristalinsko strukturo, ki je bolj ali manj groba, glede na kakovostno stopnjo. Njihove glavne lastnosti: so brez barve in vonja, prosojni, s tališčem nad 45 °C.
3.4.23 Naftni koks
Črni trdni stranski proizvod, dobljen zlasti s krekiranjem in karbonizacijo ostankov surovine, iz ostankov vakuumske destilacije, katrana in smol v procesih, kot je prekinjeno ali neprekinjeno koksanje (delayed coking ali fluid coking). Sestoji predvsem iz ogljika (90 do 95 %) in ima nizko vsebnost pepela. Uporablja se kot surovina v koksarnah v jeklarski industriji, za ogrevanje, za izdelavo elektrod in proizvodnjo kemikalij. Dve najpomembnejši kakovostni stopnji sta ‚surovi koks‘ in ‚kalcinirani koks‘. Zajema ‚koks kot katalizator‘, ki se med rafiniranjem nalaga na katalizator; ta koks ni obnovljiv in se običajno uporabi za rafinerijsko gorivo.
3.4.24 Drugi proizvodi
Vsi drugi proizvodi, ki zgoraj niso bili posebej navedeni, na primer: katran in žveplo. Zajemajo aromate (npr. BTX ali benzen, toluen in ksilen) in nenasičene ogljikovodike (npr. propilen), proizvedene v rafinerijah.
3.5 Obnovljivi viri energije in odpadki
3.5.1 Hidroenergija
Potencialna in kinetična energija vode, pretvorjena v električno energijo v hidroelektrarnah. Hidroenergija je agregat, enak vsoti pravih hidroelektrarn, mešanih hidroelektrarn in črpalnih hidroelektrarn.
3.5.1.1 Prave hidroelektrarne
Hidroelektrarne, ki uporabljajo le neposredni pritok naravne vode in nimajo zmogljivosti za črpanje (črpanje vode iz nižje lege v višjo).
3.5.1.2 Prave črpalne hidroelektrarne
Hidroelektrarne s pritokom naravne vode v višji rezervoar, pri čemer se lahko uporablja del opreme ali vsa oprema za črpanje vode iz nižje lege v višjo; proizvedena električna energija je rezultat pritoka naravne vode in vode, predhodno načrpane iz nižje lege v višjo.
3.5.1.3 Prave črpalne hidroelektrarne
Hidroelektrarne brez pritoka naravne vode v višji rezervoar; velika večina vode za proizvodnjo električne energije je bila predhodno načrpana iz nižje lege v višjo; deževje in sneženje nista vključena.
3.5.2 Geotermalna energija
Geotermalna energija je toplota, ki se oddaja iz notranjosti Zemlje, običajno v obliki vroče vode ali pare; ne vključuje zunanje toplote, zajete s toplotnimi črpalkami s talnim virom toplote. Proizvodnja geotermalne energije predstavlja razliko med entalpijo tekočine, načrpane iz vrtine, in končne odpadne tekočine.
3.5.3 Sončna energija
Sončna energija je agregat, enak vsoti fotovoltaike in sončne toplotne energije.
3.5.3.1 Sončna fotovoltaična energija
Sončna svetloba, pretvorjena v električno energijo s pomočjo sončnih celic, ki ob stiku s svetlobo proizvajajo električno energijo. Navesti je treba vso proizvedeno električno energijo (vključno s proizvodnjo v majhnem obsegu in obrati, ločenimi od omrežja).
3.5.3.2 Sončna toplotna energija
Toplota, pridobljena iz sončnega sevanja (sončne svetlobe) in izkoriščena za uporabno pridobivanje energije. To na primer vključuje elektrarne na sončno toplotno energijo in aktivne sisteme za proizvodnjo sanitarne tople vode ali ogrevanje prostorov stavb. Ta proizvodnja energije je toplota, ki je na voljo prenosniku toplote, tj. nastala sončna energija z odšteto optično izgubo in izgubo na kolektorjih. Sončna energija, pridobljena s pasivnimi sistemi za ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo stavb, se ne navede; navede se le sončna energija, pridobljena z aktivnimi sistemi.
3.5.4 Energija plimovanja, valov, morja
Mehanska energija, pridobljena iz gibanja plimovanja, valov ali morskih tokov in uporabljena za proizvodnjo električne energije.
3.5.5 Vetrna energija
Kinetična energija, uporabljena za proizvodnjo električne energije v vetrnih turbinah. Vetrna energija je agregat, enak vsoti vetrne energije, pridobljene na kopnem, in vetrne energije, pridobljene na morju.
3.5.5.1 Vetrna energija, pridobljena na kopnem
Proizvodnja električne energije z vetrom na kopnem (na celini, vključno z jezeri in drugimi celinskimi vodnimi telesi).
3.5.5.2 Vetrna energija, pridobljena na morju
Proizvodnja električne energije na morju (npr. morje, ocean in umetni otoki). V zvezi s proizvodnjo vetrne energije na morju zunaj teritorialnih voda zadevnega ozemlja se upoštevajo vsi obrati v izključni ekonomski coni države.
3.5.6 Industrijski odpadki (neobnovljivi)
Poroča se o industrijskih neobnovljivih odpadkih, ki so neposredno sežgani v posebnih obratih za smotrno uporabo energije. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Odpadki, ki so bili sežgani, ne da bi se pri tem proizvedla energija, se ne navedejo. Obnovljive industrijske odpadke je treba navesti v kategoriji biogoriv, ki jih najbolje opisuje.
3.5.7 Komunalni odpadki
Odpadki, ki jih proizvedejo gospodinjstva, bolnišnice in terciarni sektor (na splošno vsi odpadki, podobni gospodinjskim odpadkom), neposredno sežgani v posebnih obratih za smotrno uporabo energije. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Odpadki, ki so bili sežgani, ne da bi se pri tem proizvedla energija, se ne navedejo. Komunalni odpadki so agregat, enak vsoti obnovljivih in neobnovljivih komunalnih odpadkov.
3.5.7.1 Obnovljivi komunalni odpadki
Količina komunalnih odpadkov biološkega izvora.
3.5.7.2 Neobnovljivi komunalni odpadki
Količina komunalnih odpadkov nebiološkega izvora.
3.5.8 Biogoriva
Biogoriva so agregat, enak vsoti trdnih biogoriv, bioplina in tekočih biogoriv. Biogoriva, ki se uporabljajo za neenergetske namene, so izključena iz področja uporabe statistik energetike (npr. les, ki se uporablja v gradbeništvu ali za izdelavo pohištva, biomazivo za mazanje motorja in biobitumen, ki se uporablja za cestne površine).
3.5.8.1 Trdna biogoriva
Zajema trdni organski, nefosilni material biološkega izvora (imenovan tudi biomasa), ki se lahko uporabi kot gorivo za proizvodnjo toplote ali električne energije. Trdna biogoriva so agregat, enak vsoti oglja, lesnega goriva, lesnih odpadkov in stranskih proizvodov, črnega luga, odpadkov sladkornega trsa, živalskih odpadkov, drugih rastlinskih materialov in ostankov ter obnovljivih industrijskih odpadkov.
3.5.8.1.1 Oglje
Oglje je gorivo, proizvedeno iz trdnih biogoriv – trden ostanek destruktivne destilacije in pirolize lesa ter drugih rastlinskih materialov.
3.5.8.1.2 Lesno gorivo, lesni odpadki in stranski proizvodi
Lesno gorivo ali drva (v obliki hlodov, dračja, peletov ali iveri), pridobljena iz naravnih ali upravljanih gozdov ali posameznih dreves. Zajeti so lesni odpadki, ki se uporabljajo kot gorivo in pri katerih je uporabljena prvotna sestava lesa; sem spadajo tudi leseni peleti. Oglje in črni lug nista zajeta. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.
3.5.8.1.2.1 Leseni peleti
Leseni peleti so cilindrični proizvod, ki je s kompresijo aglomeriran iz lesnih odpadkov.
3.5.8.1.3 Črni lug
Energija iz nealkalnega luga, dobljenega iz gnilišč med proizvodnjo sulfata ali kavstične celuloze, ki je potrebna za izdelavo papirja. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.
3.5.8.1.4 Odpadki sladkornega trsa
Gorivo, pridobljeno iz vlaknin, ki ostanejo po ekstrakciji soka pri predelavi sladkornega trsa. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.
3.5.8.1.5 Živalski odpadki
Energija iz živalskih izločkov, ostankov mesa in rib, ki se v posušeni obliki neposredno uporabljajo kot gorivo. To ne zajema odpadkov, ki se uporabljajo v obratih za anaerobno fermentacijo. Gorivni plini iz teh obratov se navedejo v okviru bioplinov. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.
3.5.8.1.6 Drugi rastlinski materiali in ostanki
Biogoriva, ki niso opredeljena drugje in vključujejo slamo, zelenjavne olupke, luščine zemeljskih oreščkov, dračje, ki ostane po obrezovanju, oljčne tropine in druge odpadke, ki nastanejo pri vzdrževanju, obdelavi in predelavi rastlin. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.
3.5.8.1.7 Obnovljivi industrijski odpadki
Trdni obnovljivi industrijski odpadki, neposredno sežgani v posebnih obratih za smotrno uporabo energije (med drugim na primer delež naravne gume v pnevmatikah iz odpadne gume ali delež naravnih vlaken v odpadkih iz tekstila – iz kategorij odpadkov 07.3 in 07.6, kot sta opredeljeni v Uredbi (ES) št. 2150/2002 o statistiki odpadkov). Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.
3.5.8.2 Bioplin
Plin, ki je sestavljen predvsem iz metana in ogljikovega dioksida, je proizveden z anaerobno presnovo biomase ali termično obdelavo biomase, vključno z biomaso in odpadki. Količino porabljenega goriva je treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Bioplin je agregat, enak vsoti deponijskega plina, plina iz čistilnih naprav, drugih bioplinov, proizvedenih z anaerobno presnovo, in bioplinov, proizvedenih s termičnimi postopki.
3.5.8.2.1 Deponijski plin
Bioplin, proizveden z anaerobno presnovo deponijskih odpadkov.
3.5.8.2.2 Plin iz čistilnih naprav
Bioplin, proizveden z anaerobno fermentacijo blata iz čistilnih naprav.
3.5.8.2.3 Drugi bioplini, proizvedeni z anaerobno presnovo
Bioplin, proizveden z anaerobno fermentacijo živalskega blata in odpadkov iz klavnic, pivovarn in ostale agroživilske industrije.
3.5.8.2.4 Bioplini, proizvedeni s termičnimi postopki
Bioplin, proizveden s termično obdelavo (z uplinjenjem ali pirolizo) biomase.
3.5.8.3 Tekoča biogoriva
Ta kategorija zajema vsa tekoča goriva naravnega izvora (npr. goriva, proizvedena iz biomase in/ali biorazgradljivega dela odpadkov), ki so primerna za mešanje s tekočimi gorivi fosilnega izvora ali nadomestitev teh goriv. V tej kategoriji je treba navesti količine čistih tekočih biogoriv, ki niso bile mešane s fosilnimi gorivi. Pri posebnih primerih pri uvozu in izvozu tekočih biogoriv se upošteva samo trgovanje s količinami, ki niso bile mešane s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki); trgovanje s tekočimi biogorivi, ki so bila mešana s transportnimi gorivi, je treba navesti v kategoriji naftnih derivatov. Navedejo se le tekoča biogoriva, uporabljena za energetske namene – neposredno sežgana ali mešana s fosilnimi gorivi. Tekoča biogoriva so agregat, enak vsoti biobencina, biodizla, biokerozina za reaktivne motorje in drugih tekočih biogoriv.
3.5.8.3.1 Biobencin
Tekoča biogoriva, primerna za mešanje z motornim bencinom fosilnega izvora ali nadomestitev tega bencina.
3.5.8.3.1.1 Bioetanol
Etanol kot sestavina biobencina.
3.5.8.3.2 Biodizli
Tekoča biogoriva, primerna za mešanje s plinskim oljem/dizelskim gorivom fosilnega izvora ali nadomestitev tega olja/goriva.
3.5.8.3.3 Biokerozin za reaktivne motorje
Tekoča biogoriva, primerna za mešanje s kerozinom za reaktivne motorje fosilnega izvora ali nadomestitev tega kerozina.
3.5.8.3.4 Druga tekoča biogoriva
Tekoča biogoriva, ki niso zajeta v nobeni od navedenih kategorij.
3.5.9 Toplota okolja
Toplotna energija pri koristni temperaturni ravni, pridobljena (zajeta) s toplotnimi črpalkami, ki za svoje delovanje potrebujejo električno ali drugačno pomožno energijo. Ta toplotna energija je lahko shranjena v zunanjem zraku, pod trdnim zemeljskim površjem ali v površinskih vodah. Sporočijo se vrednosti z uporabo iste metodologije, ki se uporablja pri poročanju o toplotni energiji, zajeti s toplotnimi črpalkami, v skladu z Direktivo 2009/28/ES, vendar je treba vključiti vse toplotne črpalke, ne glede na njihovo raven zmogljivosti.
PRILOGA B
LETNA STATISTIKA ENERGETIKE
V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za zbiranje statističnih podatkov o energetiki.
Za zbiranje vseh podatkov, navedenih v tej prilogi, se uporabljajo naslednje določbe:
(a) |
Obdobje poročanja: obdobje poročanja o navedenih podatkih je koledarsko leto (od 1. januarja do 31. decembra), pri čemer je treba začeti z referenčnim letom 2017. |
(b) |
Pogostost: podatki se sporočijo vsako leto. |
(c) |
Rok za pošiljanje podatkov: če ni drugače določeno, se podatki pošljejo do 30. novembra v letu, ki sledi letu poročanja. |
(d) |
Oblika pošiljanja podatkov: oblika pošiljanja podatkov je v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat. |
(e) |
Metoda pošiljanja podatkov: podatki se pošljejo ali prenesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu. |
Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.
1. TRDNA FOSILNA GORIVA IN INDUSTRIJSKI PLINI
1.1 Zadevni energenti
Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz poglavja 3.1 Priloge A PREMOG (trdna fosilna goriva in industrijski plini).
1.2 Seznam agregatov
Če ni drugače določeno, je treba naslednji seznam agregatov navesti za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.
1.2.1 Oskrba
1.2.1.1 Proizvodnja
1.2.1.1.1 Pridobivanje s podzemnimi kopi
Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog in lignit.
1.2.1.1.2 Pridobivanje z dnevnimi kopi
Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog in lignit.
1.2.1.2 Količine, prejete iz drugih virov
Razlikovati je treba med dvema podkategorijama:
— |
predelano blato, zdrob in ostali nižjekakovostni proizvodi iz premoga, ki jih ni mogoče razporediti po vrsti premoga, to zajema premog, pridobljen iz kupov jalovine in drugih posod za odpadke, |
— |
količine, prejete iz drugih virov. |
1.2.1.3 Količine, prejete iz drugih virov: iz naftnih derivatov
Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto ter naftni skrilavec in katranski pesek.
1.2.1.4 Količine, prejete iz drugih virov: iz zemeljskega plina
Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto ter naftni skrilavec in katranski pesek.
1.2.1.5 Količine, prejete iz drugih virov: iz obnovljivih virov
Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto, naftni skrilavec in katranski pesek.
1.2.1.6 Uvoz
1.2.1.7 Izvoz
1.2.1.8 Mednarodna pomorska skladišča
1.2.1.9 Spremembe zalog
1.2.2 Sektor pretvorbe
1.2.2.1 Samo elektrarne po glavni dejavnosti
1.2.2.2 Proizvajalci po glavni dejavnosti – termoelektrarne-toplarne (enote TE-TO)
1.2.2.3 Samo toplarne po glavni dejavnosti
1.2.2.4 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo
1.2.2.5 Enote TE-TO samoproizvajalke
1.2.2.6 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto
1.2.2.7 Briketarne
1.2.2.8 Koksarne
1.2.2.9 Obrati za proizvodnjo BKB/PB
1.2.2.10 Plinarne
1.2.2.11 Plavži
1.2.2.12 Utekočinjanje premoga
1.2.2.13 Za mešani zemeljski plin
1.2.2.14 Drugje neopredeljeno – pretvorba
1.2.3 Energetski sektor
1.2.3.1 Elektrarne, TE-TO in toplarne
1.2.3.2 Rudniki premoga
1.2.3.3 Briketarne
1.2.3.4 Koksarne
1.2.3.5 Obrati za proizvodnjo BKB/PB
1.2.3.6 Plinarne
1.2.3.7 Plavži
1.2.3.8 Rafinerije nafte
1.2.3.9 Utekočinjanje premoga
1.2.3.10 Drugje neopredeljeno – energetika
1.2.4 Izgube pri distribuciji
Izgube pri distribuciji zajemajo tudi sežiganje industrijskih plinov.
1.2.5 Neenergetska raba
1.2.5.1 Industrijski sektor, sektor pretvorbe in energetski sektor
Neenergetska raba v vseh industrijskih podsektorjih, podsektorjih pretvorbe in energetskih podsektorjih, na primer poraba premoga za proizvodnjo metanola ali amonijaka.
1.2.5.1.1 Kemični in petrokemični sektor
Oddelka 20 in 21 NACE Rev. 2; neenergetska raba, npr. poraba premoga kot surovine za proizvodnjo gnojil in kot surovine za druge petrokemične proizvode.
1.2.5.2 Prometni sektor
Neenergetska raba v vseh prometnih podsektorjih.
1.2.5.3 Drugi sektorji
Neenergetska raba v komercialnih in javnih storitvah, v gospodinjstvu, kmetijstvu in drugih drugje neopredeljenih sektorjih.
1.2.6 Končna poraba energije – industrijski sektor
1.2.6.1 Železo in jeklo
1.2.6.2 Kemikalije in petrokemija
1.2.6.3 Neželezne kovine
1.2.6.4 Nekovinski minerali
1.2.6.5 Transportna oprema
1.2.6.6 Stroji in naprave
1.2.6.7 Pridobivanje rudnin in kamnin
1.2.6.8 Živila, pijače in tobačni izdelki
1.2.6.9 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo
1.2.6.10 Les in izdelki iz lesa
1.2.6.11 Gradbeništvo
1.2.6.12 Tekstilije in usnje
1.2.6.13 Drugje neopredeljeno – industrija
1.2.7 Končna poraba energije – prometni sektor
1.2.7.1 Železniški promet
1.2.7.2 Notranja plovba
1.2.7.3 Drugje neopredeljeno – promet
1.2.8 Končna poraba energije – drugi sektorji
1.2.8.1 Komercialne in javne storitve
1.2.8.2 Gospodinjstva
1.2.8.3 Kmetijstvo/gozdarstvo
1.2.8.4 Ribištvo
1.2.8.5 Drugje neopredeljeno – drugo
1.2.9 Uvoz po državi izvora IN izvoz po namembni državi
Sporočita se uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi. Za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, brikete iz črnega premoga, koks za koksarne, katran črnega premoga, brikete iz rjavega premoga, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek.
1.2.10 Kalorične vrednosti
Velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, brikete iz črnega premoga, koks za koksarne, plinski koks, katran črnega premoga, brikete iz rjavega premoga, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek.
Za naslednje agregate se navedejo bruto in neto kalorične vrednosti:
1.2.10.1 Proizvodnja
1.2.10.2 Uvoz
1.2.10.3 Izvoz
1.2.10.4 Porabljeno v koksarnah
1.2.10.5 Porabljeno v plavžih
1.2.10.6 Porabljajo ga proizvajalci po glavni dejavnosti, ki proizvajajo samo električno energijo ali samo toploto, in enote TE-TO.
1.2.10.7 Porabljeno v industriji
1.2.10.8 Za druge namene
1.3 Merske enote
Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah), razen: za industrijske pline (plin iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin, drugi pridobljeni plini), katerih sporočena količina mora biti izražena v TJ GCV (teradžulih na osnovi bruto kaloričnih vrednosti).
Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megadžulih na tono).
1.4 Odstopanja in izjeme
Ni relevantno.
2. ZEMELJSKI PLIN
2.1 Zadevni energenti
To poglavje zadeva poročanje o zemeljskem plinu.
2.2 Seznam agregatov
V zvezi z zemeljskim plinom je treba navesti naslednji seznam agregatov.
2.2.1 Sektor oskrbe
Navedene količine za sektor oskrbe so izražene v volumskih in energijskih enotah ter zajemajo bruto in neto kalorične vrednosti.
2.2.1.1 Domača proizvodnja
Vključuje proizvodnjo na morju.
2.2.1.1.1 Vezani plin
Zemeljski plin, pridobljen skupaj s surovo nafto.
2.2.1.1.2 Nevezani plin
Zemeljski plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju.
2.2.1.1.3 Treskavi plin
Metan, pridobljen v rudnikih premoga ali v premogovem sloju, prenesen na površino po cevovodih in porabljen v premogovnikih ali doveden do potrošnikov po cevovodih.
2.2.1.2 Količine, prejete iz drugih virov
2.2.1.2.1 Količine, prejete iz drugih virov: nafta in naftni derivati
2.2.1.2.2 Količine, prejete iz drugih virov: premog
2.2.1.2.3 Količine, prejete iz drugih virov: obnovljivi viri energije
2.2.1.3 Uvoz
2.2.1.4 Izvoz
2.2.1.5 Mednarodna pomorska skladišča
2.2.1.6 Spremembe zalog
2.2.1.7 Domača poraba (zabeležena)
2.2.1.8 Obnovljivi plin
Začetne in končne ravni zalog se navedejo ločeno kot zaloge na nacionalnem ozemlju ali zaloge, hranjene v tujini. ‚Raven zalog‘ pomeni količino plina za dostavo med ciklusom dodajanja in odvzemanja zalog. To velja za obnovljivi zemeljski plin, skladiščen v posebnih skladiščnih prostorih (izčrpana plinska in/ali naftna nahajališča, vodonosnik, solne jame, mešane jame ali drugo), in za skladiščen utekočinjeni zemeljski plin. Varovalni plin se ne upošteva. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.
2.2.1.9 Plin, izpuščen v ozračje
Količina plina, izpuščenega v ozračje na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.
2.2.1.10 Plin, ki je bil sežgan
Količina plina, sežganega na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.
2.2.2 Sektor pretvorbe
2.2.2.1 Samo elektrarne po glavni dejavnosti
2.2.2.2 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo
2.2.2.3 Enote TE-TO po glavni dejavnosti
2.2.2.4 Enote TE-TO samoproizvajalke
2.2.2.5 Samo toplarne po glavni dejavnosti
2.2.2.6 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto
2.2.2.7 Plinarne
2.2.2.8 Koksarne
2.2.2.9 Plavži
2.2.2.10 Pretvorba plina v tekočine
2.2.2.11 Neopredeljeno – pretvorba
2.2.3 Energetski sektor
2.2.3.1 Rudniki premoga
2.2.3.2 Pridobivanje nafte in plina
2.2.3.3 Poraba v rafinerijah nafte
2.2.3.4 Koksarne
2.2.3.5 Plavži
2.2.3.6 Plinarne
2.2.3.7 Elektrarne, TE-TO in toplarne
2.2.3.8 Utekočinjanje (LNG) ali uplinjanje
2.2.3.9 Pretvorba plina v tekočine
2.2.3.10 Drugje neopredeljeno – energetika
2.2.4 Izgube pri distribuciji
2.2.5 Prometni sektor
Končna poraba energije in končna neenergetska poraba se za naslednje agregate navedeta ločeno.
2.2.5.1 Cestni promet
2.2.5.2 Cevovodni transport
2.2.5.3 Drugje neopredeljeno – promet
2.2.6 Industrijski sektor
Končna poraba energije in končna neenergetska poraba se za naslednje agregate navedeta ločeno.
2.2.6.1 Železo in jeklo
2.2.6.2 Kemikalije in petrokemija
2.2.6.3 Neželezne kovine
2.2.6.4 Nekovinski minerali
2.2.6.5 Transportna oprema
2.2.6.6 Stroji in naprave
2.2.6.7 Pridobivanje rudnin in kamnin
2.2.6.8 Živila, pijače in tobačni izdelki
2.2.6.9 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo
2.2.6.10 Les in izdelki iz lesa
2.2.6.11 Gradbeništvo
2.2.6.12 Tekstilije in usnje
2.2.6.13 Drugje neopredeljeno – industrija
2.2.7 Drugi sektorji
Končna poraba energije in končna neenergetska poraba se za naslednje agregate navedeta ločeno.
2.2.7.1 Komercialne in javne storitve
2.2.7.2 Gospodinjstva
2.2.7.3 Kmetijstvo/gozdarstvo
2.2.7.4 Ribištvo
2.2.7.5 Drugje neopredeljeno – drugo
2.2.8 Uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi
Navedejo se količine skupnega zemeljskega plina in delež utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), in sicer po državah izvora za uvoz in po namembnih državah za izvoz.
2.2.9 Zmogljivosti za skladiščenje plina
Navedejo se ločeno kot prostori za skladiščenje plina in terminali za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) (ki se delijo na uvozne in izvozne terminale za LNG).
2.2.9.1 Ime
Ime lokacije skladiščnega prostora ali terminala za LNG.
2.2.9.2 Vrsta (samo za prostore za skladiščenje plina)
Vrsta skladiščnega prostora, na primer izčrpano plinsko polje, vodonosnik, solne jame itd.
2.2.9.3 Obratovalna zmogljivost
Za prostore za skladiščenje plina: skupna zmogljivost za skladiščenje plina, od česar se odšteje varovalni plin. Varovalni plin je skupna količina plina, stalno potrebnega za vzdrževanje primernega tlaka v rezervoarjih za podzemno skladiščenje in ustrezno nabavo skozi ciklus odvzemanja zalog.
Za terminale za utekočinjen zemeljski plin: skupna zmogljivost za skladiščenje plina, izražena kot ekvivalent plina.
2.2.9.4 Največji odvod
Najvišja raven odvoda plina iz zadevnega skladiščnega prostora; to ustreza največji kapaciteti odjema.
2.2.9.5 Zmogljivost za ponovno uplinjanje ali utekočinjanje (samo za terminale za LNG)
Zmogljivost za ponovno uplinjanje je treba navesti za uvozne terminale, zmogljivost za utekočinjanje pa za izvozne terminale.
2.3 Merske enote
Količine zemeljskega plina se navedejo po svoji energijski vrednosti, tj. v TJ, na osnovi bruto kalorične vrednosti. Kadar se zahtevajo fizične količine, je enota 106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa).
Kalorične vrednosti se navedejo v kJ/m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa).
Obratovalna zmogljivost se navede v 106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa).
Največji odvod ter zmogljivost za ponovno uplinjanje ali utekočinjanje se navedejo v 106 m3/dan pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa).
3. ELEKTRIČNA ENERGIJA IN TOPLOTA
3.1 Zadevni energenti
To poglavje zajema toploto in električno energijo.
3.2 Seznam agregatov
Če ni določeno drugače, se v zvezi s toploto in električno energijo navede naslednji seznam agregatov.
3.2.1 Proizvodnja električne energije in toplote
V tem poglavju veljajo naslednje posebne opredelitve za agregate za električno energijo in toploto, obravnavane v tem poglavju:
— |
Bruto proizvodnja električne energije: vsota električne energije, proizvedene v vseh zadevnih postajah za proizvodnjo električne energije (vključno s črpalnimi hidroelektrarnami) in merjene na izhodnih sponkah glavnih generatorjev. |
— |
Bruto proizvodnja toplote: skupna količina toplote, proizvedene v obratu, vključno s toploto za pomožne naprave, ki uporabljajo vročo tekočino (ogrevanje prostorov, ogrevanje z utekočinjenim gorivom itd.), z izgubami pri izmenjavi toplote v obratu/mreži, pa tudi s toploto, uporabljeno kot primarno obliko energije v kemijskih procesih. |
— |
Neto proizvodnja električne energije: bruto proizvodnja električne energije, od katere se odštejejo električna energija, ki jo porabijo pomožne naprave za proizvodnjo električne energije, in izgube v glavnih transformatorjih. |
— |
Neto proizvodnja toplote: količina toplote, dobavljena v distribucijsko omrežje in izračunana z merjenjem vstopnih in izstopnih toplotnih tokov. |
Agregate iz točk od 3.2.1.1 do 3.2.1.11 je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst elektrarn je treba bruto in neto proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za elektrarne, toplarne in enote TE-TO.
3.2.1.1 Jedrska energija
3.2.1.2 Hidroenergija (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
3.2.1.3 Geotermalna energija
3.2.1.4 Sončna energija
3.2.1.5 Energija plimovanja, valov, morja (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
3.2.1.6 Vetrna energija (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
3.2.1.7 Vnetljiva goriva
Goriva, ki se lahko vžgejo ali gorijo, tj. reagirajo s kisikom tako, da se ustvari občutno zvišanje temperature, ter z zgorevanjem lahko neposredno proizvajajo električno energijo in/ali toploto.
3.2.1.8 Toplotne črpalke (se uporablja le v zvezi s toploto)
3.2.1.9 Električni grelci (se uporablja le v zvezi s toploto)
3.2.1.10 Toplota pri kemijskih procesih
Toplota, ki nastaja pri procesih, pri katerih se energija ne dodaja, na primer pri kemijski reakciji. Ni zajeta odpadna toplota, ki nastane pri procesih, v katerih se dodaja energija; to je treba navesti kot toploto, proizvedeno iz ustreznega goriva.
3.2.1.11 Drugi viri
3.2.2 Oskrba
Navedene količine iz točk 3.2.2.1 in 3.2.2.2 so v skladu z vrednostmi, navedenimi za agregate iz točk od 3.2.1.1 do 3.2.1.11.
3.2.2.1 Skupna bruto proizvodnja
3.2.2.2 Skupna neto proizvodnja
3.2.2.3 Uvoz
Za količine električne energije se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Če je električna energija prepeljana skozi državo, je treba količino te energije navesti tako pri uvozu kot tudi pri izvozu.
3.2.2.4 Izvoz
Glej obrazložitev pod točko 3.2.2.3. ‚Uvoz‘.
3.2.2.5 Poraba toplotnih črpalk (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
3.2.2.6 Poraba električnih grelcev (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
3.2.2.7 Poraba v črpalnih hidroelektrarnah – prave črpalne hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
3.2.2.8 Poraba v črpalnih hidroelektrarnah – mešane hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
3.2.2.9 Poraba za proizvodnjo električne energije (se uporablja le v zvezi s toploto)
3.2.3 Izgube pri distribuciji
Pri električni energiji so vključene izgube v transformatorjih, ki se ne štejejo za sestavni del elektrarn.
3.2.4 Končna poraba energije – prometni sektor
Končna poraba energije in končna neenergetska poraba se za naslednje agregate navedeta ločeno.
3.2.4.1 Železniški promet
3.2.4.2 Cevovodni transport
3.2.4.3 Cestni promet
3.2.4.4 Drugje neopredeljeno – promet
3.2.5 Končna poraba energije – drugi sektorji
3.2.5.1 Komercialne in javne storitve
3.2.5.2 Gospodinjstva
3.2.5.3 Kmetijstvo/gozdarstvo
3.2.5.4 Ribištvo
3.2.5.5 Drugje neopredeljeno – drugo
3.2.6 Energetski sektor
Ne vključuje lastne porabe črpalnih elektrarn, toplotnih črpalk in električnih grelcev.
3.2.6.1 Rudniki premoga
3.2.6.2 Pridobivanje nafte in plina
3.2.6.3 Briketarne
3.2.6.4 Koksarne
3.2.6.5 Obrati za proizvodnjo BKB/PB
3.2.6.6 Plinarne
3.2.6.7 Plavži
3.2.6.8 Rafinerije nafte
3.2.6.9 Jedrska industrija
3.2.6.10 Obrati za utekočinjanje premoga
3.2.6.11 Obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje
3.2.6.12 Obrati za uplinjanje (bioplin)
3.2.6.13 Pretvorba plina v tekočine
3.2.6.14 Obrati za proizvodnjo oglja
3.2.6.15 Drugje neopredeljeno – energetika
3.2.7 Industrijski sektor
3.2.7.1 Železo in jeklo
3.2.7.2 Kemikalije in petrokemija
3.2.7.3 Neželezne kovine
3.2.7.4 Nekovinski minerali
3.2.7.5 Transportna oprema
3.2.7.6 Stroji in naprave
3.2.7.7 Pridobivanje rudnin in kamnin
3.2.7.8 Živila, pijače in tobačni izdelki
3.2.7.9 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo
3.2.7.10 Les in izdelki iz lesa
3.2.7.11 Gradbeništvo
3.2.7.12 Tekstilije in usnje
3.2.7.13 Drugje neopredeljeno – industrija
3.2.8. Uvoz in izvoz
Navesti je treba uvoz in izvoz količin električne energije ter toplote po državi izvora in namembni državi. Glej obrazložitev pod točko 3.2.2.3. ‚Uvoz‘.
3.2.9 Neto proizvodnja samoproizvajalcev
Za naslednje obrate ali dejavnosti se neto proizvodnja električne energije in neto proizvodnja toplote samoproizvajalcev prijavijo ločeno za enote samo za proizvodnjo električne energije, samo za proizvodnjo toplote ter za enote TE-TO:
3.2.9.1 Energetski sektor: Rudniki premoga
3.2.9.2 Energetski sektor: Pridobivanje nafte in plina
3.2.9.3 Energetski sektor: Briketarne
3.2.9.4 Energetski sektor: Koksarne
3.2.9.5 Energetski sektor: Obrati za proizvodnjo BKB/PB
3.2.9.6 Energetski sektor: Plinarne
3.2.9.7 Energetski sektor: Plavži
3.2.9.8 Energetski sektor: Rafinerije nafte
3.2.9.9 Energetski sektor: Obrati za utekočinjanje premoga
3.2.9.10 Energetski sektor: Obrati za utekočinjanje (LNG)/ponovno uplinjanje
3.2.9.11 Energetski sektor: Obrati za uplinjanje (bioplin)
3.2.9.12 Energetski sektor: Pretvorba plina v tekočine
3.2.9.13 Energetski sektor: Obrati za proizvodnjo oglja
3.2.9.14 Energetski sektor: Drugje neopredeljeno – energetika
3.2.9.15 Industrijski sektor: Železo in jeklo
3.2.9.16 Industrijski sektor: Kemikalije in petrokemija
3.2.9.17 Industrijski sektor: Neželezne kovine
3.2.9.18 Industrijski sektor: Nekovinski minerali
3.2.9.19 Industrijski sektor: Transportna oprema
3.2.9.20 Industrijski sektor: Stroji in naprave
3.2.9.21 Industrijski sektor: Pridobivanje rudnin in kamnin
3.2.9.22 Industrijski sektor: Živila, pijače in tobačni izdelki
3.2.9.23 Industrijski sektor: Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo
3.2.9.24 Industrijski sektor: Les in izdelki iz lesa
3.2.9.25 Industrijski sektor: Gradbeništvo
3.2.9.26 Industrijski sektor: Tekstilije in usnje
3.2.9.27 Industrijski sektor: Drugje neopredeljeno – industrija
3.2.9.28 Prometni sektor: Železniški promet
3.2.9.29 Prometni sektor: Cevovodni transport
3.2.9.30 Prometni sektor: Cestni promet
3.2.9.31 Prometni sektor: Drugje neopredeljeno – promet
3.2.9.32 Drugi sektorji: Gospodinjstva
3.2.9.33 Drugi sektorji: Komercialne in javne storitve
3.2.9.34 Drugi sektorji: Kmetijstvo/gozdarstvo
3.2.9.35 Drugi sektorji: Ribištvo
3.2.9.36 Drugi sektorji: Drugje neopredeljeno – drugo
3.2.10 Bruto proizvodnja električne energije in toplote iz vnetljivih goriv
Bruto proizvedeno električno energijo, prodano toploto in porabljene količine goriva, vključno z njihovo ustrezno skupno energijo iz goriv, naštetih spodaj, je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst proizvajalcev je treba to proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, enote samo za proizvodnjo električne energije, samo za proizvodnjo toplote ter za enote TE-TO.
3.2.10.1 Antracit
3.2.10.2 Premog za koksanje
3.2.10.3 Drugi bituminozni premog
3.2.10.4 Subbituminozni premog
3.2.10.5 Lignit
3.2.10.6 Šota
3.2.10.7 Briketi iz črnega premoga
3.2.10.8 Koks za koksarne
3.2.10.9 Plinski koks
3.2.10.10 Katran črnega premoga
3.2.10.11 BKB (briketi iz rjavega premoga)
3.2.10.12 Plin iz plinarn
3.2.10.13 Koksarniški plin
3.2.10.14 Plavžni plin
3.2.10.15 Drugi pridobljeni plini
3.2.10.16 Proizvodi iz šote
3.2.10.17 Naftni skrilavec in katranski pesek
3.2.10.18 Surova nafta
3.2.10.19 NGL
3.2.10.20 Rafinerijski plin
3.2.10.21 UNP
3.2.10.22 Primarni bencin
3.2.10.23 Kerozinsko reaktivno gorivo
3.2.10.24 Drugi kerozini
3.2.10.25 Plinsko olje/dizelsko gorivo
3.2.10.26 Kurilno olje
3.2.10.27 Bitumen
3.2.10.28 Naftni koks
3.2.10.29 Drugi naftni derivati
3.2.10.30 Zemeljski plin
3.2.10.31 Industrijski odpadki
3.2.10.32 Obnovljivi komunalni odpadki
3.2.10.33 Neobnovljivi komunalni odpadki
3.2.10.34 Trdna biogoriva
3.2.10.35 Bioplini
3.2.10.36 Biodizli
3.2.10.37 Biobencin
3.2.10.38 Druga tekoča biogoriva
3.2.11 Največja neto električna moč
Moč je treba navesti, kakršna je na dan 31. decembra zadevnega leta poročanja. Zajeta je električna moč elektrarn in TE-TO. Največjo neto električno moč je treba navesti za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. Največja neto električna moč je vsota največjih neto moči vseh obratov, obravnavanih posamično v določenem obdobju obratovanja. Za obdobje obratovanja za namene tega zbiranja podatkov se predvideva obdobje neprekinjenega delovanja opreme: v praksi 15 ur ali več na dan. Največja neto moč je največja obratovalna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne.
3.2.11.1 Jedrska energija
3.2.11.2 Prave hidroelektrarne
3.2.11.3 Mešane hidroelektrarne
3.2.11.4 Prave črpalne hidroelektrarne
3.2.11.5 Geotermalna energija
3.2.11.6 Sončna fotovoltaična energija
3.2.11.7 Sončna toplotna energija
3.2.11.8 Energija plimovanja, valov, morja
3.2.11.9 Vetrna energija
3.2.11.10 Vnetljiva goriva
3.2.11.10.1 Vrsta proizvodnje: para
3.2.11.10.2 Vrsta proizvodnje: notranje zgorevanje
3.2.11.10.3 Vrsta proizvodnje: plinska turbina
3.2.11.10.4 Vrsta proizvodnje: kombiniran krožni proces
3.2.11.10.5 Vrsta proizvodnje: drugo
3.2.11.11 Drugi viri
3.2.12 Največja neto električna moč goriv
Največjo neto električno moč goriv je treba navesti za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce ter ločeno za vsako vrsto obrata na eno gorivo ali na različna goriva, navedena spodaj. Sistemi na več goriv zajemajo samo enote, ki lahko stalno delujejo z zgorevanjem več kot ene vrste goriva. Obrate z ločenimi enotami, ki uporabljajo različna goriva, je treba razporediti v ustrezne kategorije obratov na eno gorivo. Za vse obrate na različna goriva je treba dodati podatke o tem, katere vrste goriva so uporabljene kot primarne in katere kot alternativne.
3.2.12.1 Obrati na eno gorivo (za vse kategorije primarnih goriv)
3.2.12.2 Obrati na različna goriva, trdna in tekoča
3.2.12.3 Obrati na različna goriva, trdna goriva in zemeljski plin
3.2.12.4 Obrati na različna goriva, tekoča goriva in zemeljski plin
3.2.12.5 Obrati na različna goriva, trdna in tekoča goriva ter zemeljski plin
3.3 Merske enote
Električna energija se navede v GWh (gigavatnih urah), toplota v TJ (teradžulih), zmogljivost pa v MW (megavatih).
Če je treba poročati tudi o drugih gorivih, se uporabljajo enote za navedbo teh goriv iz ustreznih poglavij te priloge.
4. NAFTA IN NAFTNI DERIVATI
4.1 Zadevni energenti
Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz poglavja 3.4 Priloge A. NAFTA (surova nafta in naftni derivati)
4.2 Seznam agregatov
Če ni določeno drugače, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.
4.2.1 Oskrba s surovo nafto, NGL, petrokemičnimi surovinami, aditivi in drugimi ogljikovodiki
Naslednji agregati se navedejo za surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah in druge ogljikovodike:
4.2.1.1 Domača proizvodnja
Se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva.
4.2.1.2 Količine, prejete iz drugih virov.
Se ne uporablja za surovo nafto, NGL in petrokemične surovine.
4.2.1.2.1 Količine, prejete iz drugih virov: iz premoga
4.2.1.2.2 Količine, prejete iz drugih virov: iz zemeljskega plina
4.2.1.2.3 Količine, prejete iz drugih virov: iz obnovljivih virov
4.2.1.3 Povratki iz petrokemičnega sektorja
Uporablja se samo za petrokemične surovine.
4.2.1.4 Prenos proizvodov
Uporablja se samo za petrokemične surovine.
4.2.1.5 Uvoz
Zajete so količine surove nafte in proizvodov, ki so uvoženi ali izvoženi v okviru sporazumov o procesih predelave (tj. rafiniranje na podlagi računa). Pri surovi nafti in NGL je treba navesti izvorno državo; pri petrokemičnih surovinah in končnih proizvodih je treba navesti državo končnega prejema. Zajeti so vsi utekočinjeni plini (npr. UNP), pridobljeni s ponovnim uplinjanjem uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina in naftnih derivatov, neposredno uvoženih ali izvoženih v okviru petrokemične industrije. Opomba: v tej kategoriji se ne navede trgovanje z biogorivi, ki niso bila mešana s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki). Ponoven izvoz nafte, uvožene za predelavo znotraj območij pod carinskim nadzorom, je treba navesti pri izvozu proizvoda iz države, kjer je bila nafta predelana, v namembno državo.
4.2.1.6 Izvoz
Opomba za uvoz (4.2.1.5) se uporablja tudi za izvoz.
4.2.1.7 Neposredna uporaba
4.2.1.8 Spremembe zalog
4.2.1.9 Zabeležena poraba v rafineriji
Količine, izmerjene kot vnos v rafinerijah.
4.2.1.10 Izgube v rafinerijah
Razlika med porabo rafinerije (zabeleženo) in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase.
4.2.1.11 Začetna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju
4.2.1.12 Končna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju
4.2.1.13 Neto kalorična vrednost
4.2.1.13.1 Proizvodnja (se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah)
4.2.1.13.2 Uvoz (se ne uporablja za biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah)
4.2.1.13.3 Izvoz (se ne uporablja za biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah)
4.2.1.13.4 Skupno povprečje
4.2.2 Oskrba z naftnimi derivati
Naslednji agregati se uporabljajo za končne proizvode (rafinerijski plin, etan, UNP, primarni bencin, motorni bencin – vključno z biobencinom, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo, kerozinsko reaktivno gorivo – vključno z biogorivom, drugi kerozin, plinsko olje/dizelsko gorivo, kurilno olje z nizko in visoko vsebnostjo žvepla, beli špirit in SBP, maziva, bitumen, parafinski voski, petrolkoks in drugi proizvodi). Neposredno uporabljena surova nafta in NGL se upoštevata pri dostavi končnih proizvodov in reklasifikaciji proizvodov:
4.2.2.1 Prejeti primarni proizvodi
4.2.2.2 Bruto proizvodnja rafinerije
4.2.2.3 Reciklirani proizvodi
4.2.2.4 Rafinerijsko gorivo (naftne rafinerije)
V tej kategoriji je treba navesti tudi goriva, uporabljena v rafinerijah za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo.
4.2.2.4.1 Uporabljena v obratih, kjer se proizvaja samo električna energija
4.2.2.4.2 Uporabljena samo v enotah TE-TO
4.2.2.4.3 Uporabljena v obratih, kjer se proizvaja samo toplota
4.2.2.5 Uvoz
Opomba za uvoz v oddelku 4.2.1.5 se uporablja tudi tukaj.
4.2.2.6 Izvoz
Opomba za uvoz v oddelku 4.2.1.5 se uporablja tudi tukaj.
4.2.2.7 Mednarodna pomorska skladišča
4.2.2.8 Reklasifikacija proizvodov
4.2.2.9 Prenos proizvodov
4.2.2.10 Spremembe zalog
4.2.2.11 Začetna raven zalog
4.2.2.12 Končna raven zalog
4.2.2.13 Spremembe zalog pri proizvajalcih po glavni dejavnosti
Spremembe zalog v javnih podjetjih, ki niso zajete v ravni in spremembah zalog, navedenih drugje. Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.
4.2.2.14 Povprečne neto kalorične vrednosti
4.2.3 Dobava za petrokemični sektor
Zabeležena dobava končnih naftnih derivatov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg.
4.2.3.1 Bruto dobava za petrokemični sektor
4.2.3.2 Energetska raba v petrokemičnem sektorju
Količine nafte, porabljene kot gorivo za petrokemične procese, kot je parni kreking.
4.2.3.3 Neenergetska raba v petrokemičnem sektorju
Količine nafte, porabljene v petrokemičnem sektorju za proizvodnjo etilena, propilena, butilena, sinteznega plina, aromatov, butadiena in drugih surovin na osnovi ogljikovodikov v procesih, kot sta parni kreking in parni reforming, in količine, porabljene v obratih za proizvodnjo aromatov. Niso zajete količine nafte, porabljene kot gorivo.
4.2.3.4 Povratki iz petrokemičnega sektorja v rafinerije
4.2.4 Sektor pretvorbe
Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.
4.2.4.1 Samo elektrarne po glavni dejavnosti
4.2.4.2 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo
4.2.4.3 Enote TE-TO po glavni dejavnosti
4.2.4.4 Enote TE-TO samoproizvajalke
4.2.4.5 Samo toplarne po glavni dejavnosti
4.2.4.6 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto
4.2.4.7 Plinarne/obrati za uplinjanje
4.2.4.8 Mešani zemeljski plin
4.2.4.9 Koksarne
4.2.4.10 Plavži
4.2.4.11 Petrokemična industrija
4.2.4.12 Briketarne
4.2.4.13 Drugje neopredeljeno – pretvorba
4.2.5 Energetski sektor
Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.
4.2.5.1 Rudniki premoga
4.2.5.2 Pridobivanje nafte in plina
4.2.5.3 Koksarne
4.2.5.4 Plavži
4.2.5.5 Plinarne
4.2.5.6 Lastna poraba elektrarn, TE-TO in toplarn
4.2.5.7 Drugje neopredeljeno – energetika
4.2.6 Izgube pri distribuciji
Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.
4.2.7 Končna poraba energije – industrijski sektor
Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.
4.2.7.1 Železo in jeklo
4.2.7.2 Kemikalije in petrokemija
4.2.7.3 Neželezne kovine
4.2.7.4 Nekovinski minerali
4.2.7.5 Transportna oprema
4.2.7.6 Stroji in naprave
4.2.7.7 Pridobivanje rudnin in kamnin
4.2.7.8 Živila, pijače in tobačni izdelki
4.2.7.9 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo
4.2.7.10 Les in izdelki iz lesa
4.2.7.11 Gradbeništvo
4.2.7.12 Tekstilije in usnje
4.2.7.13 Drugje neopredeljeno – industrija
4.2.8 Končna poraba energije – prometni sektor
Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.
4.2.8.1 Mednarodni letalski promet
4.2.8.2 Notranji letalski promet
4.2.8.3 Cestni promet
4.2.8.4 Železniški promet
4.2.8.5 Notranja plovba
4.2.8.6 Cevovodni transport
4.2.8.7 Drugje neopredeljeno – promet
4.2.9 Končna poraba energije – drugi sektorji
Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.
4.2.9.1 Komercialne in javne storitve
4.2.9.2 Gospodinjstva
4.2.9.3 Kmetijstvo/gozdarstvo
4.2.9.4 Ribištvo
4.2.9.5 Drugje neopredeljeno – drugo
4.2.10 Uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi
Uvoz se navede po državi izvora in izvoz po namembni državi. Opomba za uvoz v oddelku 4.2.1.5 se uporablja tudi tukaj.
4.2.11 Zmogljivost rafinerije
Navede se skupna nacionalna zmogljivost za rafiniranje in razčlenitev letnih zmogljivosti posameznih rafinerij, izražena v tisoč tonah na leto. Sporočijo se naslednje točke:
4.2.11.1 Ime/lokacija
4.2.11.2 Atmosferska destilacija
4.2.11.3 Vakuumska destilacija
4.2.11.4 Kreking (termični)
4.2.11.4.1 Od tega zmanjšanje viskoznosti
4.2.11.4.2 Od tega koksanje
4.2.11.5 Kreking (katalitični)
4.2.11.5.1 Od tega katalitični kreking tekočin
4.2.11.5.2 Od tega: hidrokreking
4.2.11.6 Preoblikovanje
4.2.11.7 Razžvepljevanje
4.2.11.8 Alkilacija, polimerizacija, izomerizacija
4.2.11.9 Etrenje
4.3 Merske enote
Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah). Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megadžulih na tono).
4.4 Izjeme
Ciper je izvzet iz obveznosti poročanja o agregatih, opredeljenih v oddelku 4.2.9 (Končna poraba energije – drugi sektorji); sporočajo se samo skupne vrednosti. Ciper je izvzet tudi iz obveznosti poročanja o neenergetski uporabi iz oddelkov 4.2.4 (Sektor pretvorbe), 4.2.5 (Energetski sektor), 4.2.7 (Industrija), 4.2.7.2 (Industrijski sektor – od tega: kemikalije in petrokemija), 4.2.8 (Promet) in 4.2.9 (Drugi sektorji).
5. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ENERGIJA, PRIDOBLJENA IZ ODPADKOV
5.1 Zadevni energenti
Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz poglavja 3.5 Priloge A OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ODPADKI Navedejo se samo količine goriv, porabljene v energetske namene (npr. proizvodnja električne in toplotne energije, zgorevanje z energijsko predelavo, ki se uporablja v premičnih motorjih v prometu in v stacionarnih motorjih). Količine, porabljene v neenergetske namene, se izključijo iz poročanja (npr. les v gradbeništvu in za izdelavo pohištva, uporaba biomaziv za mazanje, uporaba biobitumna za cestne površine). Iz poročanja se izključi tudi pasivna toplotna energija (npr. pasivno ogrevanje stavb s sončno toplotno energijo).
5.2 Seznam agregatov
Če ni določeno drugače, se naslednji seznam agregatov navede za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku. Toplota okolja (toplotne črpalke) se navede samo za naslednje sektorje: sektor pretvorbe (le za agregate v zvezi s prodano toploto), energetski sektor (le skupna količina, brez podkategorij), industrijski sektor (le skupna količina, brez podkategorij), komercialne in javne storitve, gospodinjstva in drugje neopredeljeno – drugo.
5.2.1 Bruto proizvodnja električne energije in toplote
Uporabljata se opredelitvi iz poglavja 3.2.1. Agregate iz točk od 5.2.1.1 do 5.2.1.18 je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst obratov je treba bruto proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za enote samo za proizvodnjo električne energije, samo za proizvodnjo toplote ter za enote TE-TO.
5.2.1.1 Prave hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
5.2.1.2 Mešane hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
5.2.1.3 Prave črpalne hidroelektrarne (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
5.2.1.4 Geotermalna energija
5.2.1.5 Fotovoltaika (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
5.2.1.6 Sončna toplotna energija
5.2.1.7 Energija plimovanja, valov, morja (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
5.2.1.8 Vetrna energija (se uporablja le v zvezi z električno energijo)
5.2.1.9 Vetrna energija, pridobljena na kopnem
5.2.1.10 Vetrna energija, pridobljena na morju
5.2.1.11 Obnovljivi komunalni odpadki
5.2.1.12 Neobnovljivi komunalni odpadki
5.2.1.13 Trdna biogoriva
5.2.1.14 Bioplini
5.2.1.15 Biodizli
5.2.1.16 Biobencin
5.2.1.17 Druga tekoča biogoriva
5.2.1.18 Toplotne črpalke (se uporablja le v zvezi s toploto)
5.2.2 Oskrba
5.2.2.1 Proizvodnja
5.2.2.2 Uvoz
5.2.2.3 Izvoz
5.2.2.4 Spremembe zalog
5.2.3 Sektor pretvorbe
5.2.3.1 Samo elektrarne po glavni dejavnosti
5.2.3.2 Proizvajalci po glavni dejavnosti – termoelektrarne-toplarne (enote TE-TO)
5.2.3.3 Samo toplarne po glavni dejavnosti
5.2.3.4 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo električno energijo
5.2.3.5 Enote TE-TO samoproizvajalke
5.2.3.6 Samoproizvajalci, ki proizvajajo samo toploto
5.2.3.7 Briketarne
5.2.3.8 Obrati za proizvodnjo BKB/PB
5.2.3.9 Plinarne
5.2.3.10 Plavži
5.2.3.11 Obrati za mešanje z zemeljskim plinom
5.2.3.12 Za mešanje z motornim bencinom/dizelskim gorivom/kerozinom:
5.2.3.13 Obrati za proizvodnjo oglja
5.2.3.14 Drugje neopredeljeno – pretvorba
5.2.4 Energetski sektor
5.2.4.1 Obrati za uplinjanje (bioplin)
5.2.4.2 Elektrarne, TE-TO in toplarne
5.2.4.3 Rudniki premoga
5.2.4.4 Briketarne
5.2.4.5 Koksarne
5.2.4.6 Rafinerije nafte
5.2.4.7 Obrati za proizvodnjo BKB/PB
5.2.4.8 Plinarne
5.2.4.9 Plavži
5.2.4.10 Obrati za proizvodnjo oglja
5.2.4.11 Drugje neopredeljeno – energetika
5.2.5 Izgube pri distribuciji
5.2.6 Končna poraba energije – industrijski sektor
5.2.6.1 Železo in jeklo
5.2.6.2 Kemikalije in petrokemija
5.2.6.3 Neželezne kovine
5.2.6.4 Nekovinski minerali
5.2.6.5 Transportna oprema
5.2.6.6 Stroji in naprave
5.2.6.7 Pridobivanje rudnin in kamnin
5.2.6.8 Živila, pijače in tobačni izdelki
5.2.6.9 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo
5.2.6.10 Les in izdelki iz lesa
5.2.6.11 Gradbeništvo
5.2.6.12 Tekstilije in usnje
5.2.6.13 Drugje neopredeljeno – industrija
5.2.7 Končna poraba energije – prometni sektor
5.2.7.1 Železniški promet
5.2.7.2 Cestni promet
5.2.7.3 Notranja plovba
5.2.7.4 Drugje neopredeljeno – promet
5.2.8 Končna poraba energije – drugi sektorji
5.2.8.1 Komercialne in javne storitve
5.2.8.2 Gospodinjstva
5.2.8.3 Kmetijstvo/gozdarstvo
5.2.8.4 Ribištvo
5.2.8.5 Drugje neopredeljeno – drugo
5.2.9 Največja neto električna moč
Moč je treba navesti, kakršna je na dan 31. decembra zadevnega leta poročanja. Zajeta je električna moč elektrarn in TE-TO. Največja neto električna moč je vsota največjih neto moči vseh obratov, obravnavanih posamično v določenem obdobju obratovanja. Za obdobje obratovanja za namene tega zbiranja podatkov se predvideva obdobje neprekinjenega delovanja opreme: v praksi 15 ur ali več na dan. Največja neto moč je največja obratovalna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne.
5.2.9.1 Prave hidroelektrarne
5.2.9.2 Prave črpalne hidroelektrarne
5.2.9.3 Prave črpalne hidroelektrarne
5.2.9.4 Geotermalna energija
5.2.9.5 Sončna fotovoltaična energija
5.2.9.6 Sončna toplotna energija
5.2.9.7 Energija plimovanja, valov, morja
5.2.9.8 Vetrna energija, pridobljena na kopnem
5.2.9.9 Vetrna energija, pridobljena na morju
5.2.9.10 Industrijski odpadki
5.2.9.11 Komunalni odpadki
5.2.9.12 Trdna biogoriva
5.2.9.13 Bioplini
5.2.9.14 Biodizli
5.2.9.15 Biobencin
5.2.9.16 Druga tekoča biogoriva
5.2.10 Tehnične značilnosti
5.2.10.1 Površina sončnih kolektorjev
Navesti je treba celotno površino nameščenih sončnih kolektorjev. Sončni kolektor se nanaša le na sončne kolektorje, ki se uporabljajo za proizvodnjo sončne toplotne energije; površina sončnih kolektorjev, uporabljenih za proizvodnjo električne energije, se ne navede v tej kategoriji (solarna fotonapetostna in koncentrirana sončna energija). Vključi se površina vseh sončnih kolektorjev: glazirani in neglazirani kolektorji, ploščati kolektorji in kolektorji z vakuumskimi cevmi, pri katerih je nosilec energije tekočina ali zrak.
5.2.10.2 Proizvodna zmogljivost za biobencin
5.2.10.3 Proizvodna zmogljivost za biodizle
5.2.10.4 Proizvodna zmogljivost za biokerozin za reaktivne motorje
5.2.10.5 Proizvodna zmogljivost za druga tekoča biogoriva
5.2.10.6 Povprečna neto kalorična vrednost za biobencin
5.2.10.7 Povprečna neto kalorična vrednost za bioetanol
5.2.10.8 Povprečna neto kalorična vrednost za biodizle
5.2.10.9 Povprečna neto kalorična vrednost za biokerozin za reaktivne motorje
5.2.10.10 Povprečna neto kalorična vrednost za druga tekoča biogoriva
5.2.10.11 Povprečna neto kalorična vrednost za oglje
5.2.11 Proizvodnja trdnih biogoriv in bioplinov
Skupna proizvodnja trdnih biogoriv (razen oglja) se porazdeli med naslednja goriva:
5.2.11.1 Lesno gorivo, lesni odpadki in stranski proizvodi
5.2.11.1.1 Leseni peleti kot del lesnega goriva, lesnih odpadkov in stranskih proizvodov
5.2.11.2 Črni lug
5.2.11.3 Odpadki sladkornega trsa
5.2.11.4 Živalski odpadki
5.2.11.5 Drugi rastlinski materiali in ostanki
5.2.11.6 Obnovljivi industrijski odpadki
Skupna proizvodnja bioplina se porazdeli med naslednje metode proizvodnje:
5.2.11.7 Bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo: deponijski plin
5.2.11.8 Bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo: plin iz čistilnih naprav
5.2.11.9 Bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo: drugi bioplini, proizvedeni z anaerobno fermentacijo
5.2.11.10 Bioplini, proizvedeni s termičnimi postopki
5.2.12 Uvoz po državi izvora IN izvoz po namembni državi
Uvoz se navede po državi izvora in izvoz po namembni državi. Uporablja se za biobencin, bioetanol, biokerozin za reaktivne motorje, biodizle, druga tekoča biogoriva, lesene pelete.
5.3 Merske enote
Električna energija se navede v GWh (gigavatnih urah), toplota v TJ (teradžulih), električna moč pa v MW (megavatih).
Sporočene količine se navedejo v TJ (teradžulih na osnovi neto kalorične vrednosti) razen za oglje, biobencin, bioetanol, biokerozin za reaktivne motorje, biodizle in druga tekoča biogoriva, za katere se navedejo v kt (kilotonah).
Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megadžulih na tono).
Površina sončnih kolektorjev je izražena v 1 000 m2.
Proizvodna zmogljivost je izražena v kt (kilotonah) na leto.
6. LETNA JEDRSKA STATISTIKA
Navesti je treba naslednje podatke o civilni uporabi jedrske energije:
6.1 Seznam agregatov
6.1.1 Zmogljivost obogatitve
Letna separacijska zmogljivost operativnih obratov za obogatitev (ločevanje uranovih izotopov).
6.1.2 Proizvodna zmogljivost svežih gorivnih elementov
Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo goriva. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva (MOX) niso vključeni.
6.1.3 Proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva
Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva.
Mešano oksidno gorivo vsebuje mešanico plutonija in urana (mešani oksid).
6.1.4 Proizvodnja svežih gorivnih elementov
Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo jedrskega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva prav tako niso vključeni.
6.1.5 Proizvodnja elementov mešanega oksidnega goriva
Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni.
6.1.6 Proizvodnja toplote v jedrskih reaktorjih
Skupna količina toplote, proizvedene v jedrskih reaktorjih za proizvodnjo električne energije ali za druge koristne uporabe toplote.
6.1.7 Letna povprečna izgorelost dokončno izrabljenih obsevanih gorivnih elementov
Izračunana povprečna izgorelost gorivnih elementov, dokončno izrabljenih v jedrskih reaktorjih med zadevnim referenčnim letom. Brez začasno izrabljenih gorivnih elementov, ki bodo pozneje verjetno ponovno napolnjeni.
6.1.8 Proizvodnja urana in plutonija v obratih za predelavo
Uran in plutonij, proizvedena v obratih za predelavo v referenčnem letu.
6.1.9 Zmogljivost (uran in plutonij) obratov za predelavo
Letna zmogljivost za predelavo urana in plutonija.
6.2 Merske enote
tSWU (tone enot obogatitve urana) za 6.1.1
tHM (tone težkih kovin) za 6.1.4, 6.1.5, 6.1.8
tHM (tone težkih kovin) na leto za 6.1.2, 6.1.3, 6.1.9
TJ (teradžuli) za 6.1.6
GWd/tHM (gigavatni dnevi na tono težkih kovin) za 6.1.7
7. PODROBNA STATISTIKA KONČNE PORABE ENERGIJE
Navesti je treba naslednje razčlenjene podatke o porabi končne energije.
7.1 Seznam agregatov
7.1.1 Industrijski sektor
Navesti v skladu z opredelitvami iz oddelka 2.6.1 Priloge A.
7.1.1.1 Pridobivanje rudnin in kamnin
7.1.1.1.1 Pridobivanje rud
7.1.1.1.2 Pridobivanje rudnin in kamnin
7.1.1.1.3 Storitve za rudarstvo
7.1.1.2 Živila, pijače in tobačni izdelki
7.1.1.2.1 Proizvodnja živil
7.1.1.2.2 Proizvodnja pijač
7.1.1.2.3 Proizvodnja tobačnih izdelkov
7.1.1.3 Tekstilije in usnje
7.1.1.4 Les in izdelki iz lesa
7.1.1.5 Vlaknine, papir, papirni izdelki in tiskarstvo
7.1.1.5.1 Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja
7.1.1.5.1.1 Proizvodnja vlaknin
7.1.1.5.1.2 Drugi papir in izdelki iz papirja
7.1.1.5.2 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
7.1.1.6 Kemikalije in petrokemija
7.1.1.6.1 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov
7.1.1.6.2 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov
7.1.1.7 Nekovinski minerali
7.1.1.7.1 Proizvodnja stekla in steklenih izdelkov
7.1.1.7.2 Proizvodnja cementa, apna, mavca (vključno s klinkerjem)
7.1.1.7.3 Drugi nekovinski mineralni izdelki
7.1.1.8 Železo in jeklo [Proizvodnja kovin A:]
7.1.1.9 Industrija neželeznih kovin [Proizvodnja kovin B]
7.1.1.9.1 Proizvodnja aluminija
7.1.1.9.2 Industrija drugih neželeznih kovin
7.1.1.10 Stroji in naprave
7.1.1.10.1 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav
7.1.1.10.2 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov
7.1.1.10.3 Proizvodnja električnih naprav
7.1.1.10.4 Proizvodnja drugih strojev in naprav
7.1.1.11 Transportna oprema
7.1.1.12 Drugje neopredeljeno – industrija
7.1.1.12.1 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas
7.1.1.12.2 Proizvodnja pohištva
7.1.1.12.3 Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti
7.1.2 Sektor gospodinjstev
Navesti v skladu z opredelitvami iz oddelka 2.6.3.2 Priloge A.
7.1.2.1 Gospodinjstva: Ogrevanje prostorov
7.1.2.2 Gospodinjstva: Hlajenje prostorov
7.1.2.3 Gospodinjstva: Ogrevanje vode
7.1.2.4 Gospodinjstva: Kuhanje
7.1.2.5 Gospodinjstva: Naprave za razsvetljavo in električne naprave
Nanaša se samo na električno energijo.
7.1.2.6 Gospodinjstva: Druge končne uporabe
7.2 Zadevni energenti
Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz Priloge A.
Eurostat bo opredelil dejanski seznam energentov, za katere je treba podatke iz točke 7 Priloge B sporočiti v obrazcu za poročanje, kot podsklop tistih, ki so navedeni v točki 3 Priloge A.
7.3 Merske enote
Količine trdnih fosilnih goriv se navedejo v kt (kilotonah);
količine surove nafte in naftnih derivatov je treba navesti v kt (kilotonah);
količine zemeljskega plina in industrijskih plinov (plin iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin, drugi pridobljeni plini) je treba navesti po vsebnosti energije, v TJ GCV (teradžulih na osnovi bruto kaloričnih vrednosti);
električna energija se navede v GWh (gigavatnih urah);
Količine toplote je treba navesti v TJ (teradžulih na osnovi bruto kaloričnih vrednosti);
količine obnovljivih virov energije se navedejo v TJ (teradžulih na osnovi neto kalorične vrednosti) razen za oglje, biobencin, bioetanol, biokerozin za reaktivne motorje, biodizle in druga tekoča biogoriva, za katere se navedejo v kt (kilotonah).
Kalorične vrednosti za trdna fosilna goriva, surovo nafto in naftne derivate ter obnovljive vire energije in odpadke je treba navesti v MJ/t (megadžulih na tono).
Kalorične vrednosti za zemeljski plin in industrijske pline se navedejo v kJ/m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa).
Za druge energente, za katere se zahteva poročanje, so ustrezne enote opredeljene v zadevnih poglavjih te priloge.
7.4 Rok za pošiljanje podatkov:
podatki se pošljejo do 31. marca drugega leta, ki sledi letu poročanja.
7.5 Izjeme
Ciper je izvzet iz sporočanja razčlenjenih podatkov o končni porabi surove nafte in naftnih derivatov (kot je opredeljeno v oddelku 3.4 Priloge A) za vse agregate, zajete v oddelku 7.1.2 te priloge (gospodinjstva).
PRILOGA C
MESEČNA STATISTIKA ENERGETIKE
V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za mesečno zbiranje statističnih podatkov o energetiki.
Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.
Za zbiranje vseh podatkov, navedenih v tej prilogi, se uporabljajo naslednje določbe:
(a) |
Obdobje poročanja: obdobje poročanja o navedenih podatkih je koledarski mesec. |
(b) |
Pogostost: podatki se sporočijo vsak mesec. |
(c) |
Oblika pošiljanja podatkov: oblika pošiljanja podatkov je v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat. |
(d) |
Metoda pošiljanja podatkov: Podatki se predložijo ali vnesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu. |
1. TRDNA GORIVA
1.1 Zadevni energenti
To poglavje zadeva poročanje o naslednjih gorivih:
1.1.1 Črni premog
1.1.2 Rjavi premog
1.1.3 Šota
1.1.4 Naftni skrilavec in katranski pesek
1.1.5 Koks za koksarne
1.2 Seznam agregatov
1.2.1 V zvezi s črnim premogom se navedejo naslednji agregati:
1.2.1.1 Proizvodnja
1.2.1.2 Pridelani proizvodi
1.2.1.3 Uvoz
1.2.1.4 Uvoz iz držav zunaj EU
1.2.1.5 Izvoz
1.2.1.6 Začetna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju
To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.
1.2.1.7 Končna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju
To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.
1.2.1.8 Dobava za proizvajalce po glavni dejavnosti
1.2.1.9 Dobava za koksarne
1.2.1.10 Dobava za celotno industrijo
1.2.1.11 Dobava za železarsko in jeklarsko industrijo
1.2.1.12 Druga dobava (storitve, gospodinjstva itd.) Količina črnega premoga, dobavljena sektorjem, ki niso posebej omenjeni ali niso del sektorja pretvorbe, energetskega, industrijskega ali prometnega sektorja.
1.2.2 V zvezi z rjavim premogom, šoto ter naftnim skrilavcem in katranskim peskom se navedejo naslednji agregati:
1.2.2.1 Proizvodnja
1.2.2.2 Uvoz
1.2.2.3 Izvoz
1.2.2.4 Začetna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju
To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.
1.2.2.5 Končna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju
To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.
1.2.2.6 Za šoto se lahko namesto začetne in končne ravni skupnih zalog navedejo spremembe zalog.
1.2.2.7 Dobava za proizvajalce po glavni dejavnosti
1.2.3 V zvezi s koksom za koksarne se navedejo naslednji agregati:
1.2.3.1 Proizvodnja
1.2.3.3 Uvoz
1.2.3.4 Uvoz iz držav zunaj EU
1.2.3.5 Izvoz
1.2.3.6 Začetna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju
To so količine zalog proizvajalcev, uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.
1.2.3.7 Končna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju
To so količine zalog proizvajalcev, uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.
1.2.3.8 Dobava za železarsko in jeklarsko industrijo
1.3 Merske enote
Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah).
1.4 Rok za pošiljanje podatkov
V dveh koledarskih mesecih po mesecu poročanja.
2. ELEKTRIČNA ENERGIJA
2.1 Zadevni energenti
To poglavje zadeva poročanje o električni energiji.
2.2 Seznam agregatov
V zvezi z električno energijo se navedejo naslednji agregati:
2.2.1 Neto proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah
2.2.2 Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo premog
2.2.3 Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo nafto
2.2.4 Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo plin
2.2.5 Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo gorljive obnovljive vire (kot so trdna biogoriva, bioplini, tekoča biogoriva, obnovljivi komunalni odpadki)
2.2.6 Neto proizvodnja električne energije v konvencionalnih termoelektrarnah, ki uporabljajo druga neobnovljiva gorljiva goriva (kot so neobnovljivi industrijski odpadki in neobnovljivi komunalni odpadki)
2.2.7 Neto proizvodnja električne energije v pravih hidroelektrarnah
2.2.8 Neto proizvodnja električne energije v mešanih hidroelektrarnah
2.2.9 Neto proizvodnja električne energije v pravih črpalnih hidroelektrarnah
2.2.10 Neto proizvodnja električne energije v vetrnih elektrarnah na kopnem
2.2.11 Neto proizvodnja električne energije v vetrnih elektrarnah na morju
2.2.12 Neto proizvodnja električne energije v solarnih fotonapetostnih elektrarnah
2.2.13 Neto proizvodnja električne energije v solarnih termoelektrarnah
2.2.14 Neto proizvodnja električne energije v geotermalnih elektrarnah
2.2.15 Neto proizvodnja električne energije iz drugih obnovljivih virov (kot so energija plimovanja, valov in morja ter drugi negorljivi obnovljivi viri)
2.2.16 Neto proizvodnja električne energije neopredeljenega izvora
2.2.17 Uvoz
2.2.17.1 Od tega: iz EU
2.2.18 Izvoz
2.2.18.1 Od tega: v EU
2.2.19 Električna energija, porabljena za črpalne hidroelektrarne
2.3 Merske enote
Navedene količine morajo biti izražene v GWh (gigavatnih urah).
2.4 Rok za pošiljanje podatkov
V dveh koledarskih mesecih po mesecu poročanja.
3. NAFTA IN NAFTNI DERIVATI
3.1 Zadevni energenti
Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz poglavja 3.4 Priloge A. NAFTA (surova nafta in naftni derivati).
Kategorija ‚Drugi proizvodi‘ zajema količine, ki ustrezajo opredelitvi iz poglavja 3.4 Priloge A, pa tudi količine belega špirita in SBP, maziv, bitumna in parafinskih voskov; ti proizvodi se ne smejo navajati ločeno.
3.2 Seznam agregatov
Če ni določeno drugače, se naslednji agregati navedejo za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.
3.2.1 Oskrba s surovo nafto, NGL, petrokemičnimi surovinami, aditivi in drugimi ogljikovodiki
Opomba za aditive in biogoriva: vključiti ne le že mešane količine, temveč tudi vse količine, namenjene za mešanje.
Naslednji agregati se navedejo za surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva in druge ogljikovodike:
3.2.1.1 Domača proizvodnja (se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva)
3.2.1.2 Količine, prejete iz drugih virov (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in petrokemične surovine)
3.2.1.3 Povratki
Končni proizvodi ali polproizvodi, ki jih končni porabniki vrnejo rafinerijam za predelavo, mešanje ali prodajo. Običajno so to stranski proizvodi petrokemičnih predelovalnih dejavnosti. Uporablja se samo za petrokemične surovine.
3.2.1.4 Prenos proizvodov
Uvoženi naftni derivati, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji. Uporablja se samo za petrokemične surovine.
3.2.1.5 Uvoz
3.2.1.6 Izvoz
Opomba za uvoz in izvoz: Zajete so količine surove nafte in proizvodov, ki so uvoženi ali izvoženi v okviru sporazumov o procesih predelave (tj. rafiniranje na podlagi računa). Pri surovi nafti in NGL je treba navesti izvorno državo; pri petrokemičnih surovinah in končnih proizvodih je treba navesti državo končnega prejema. Zajeti so vsi utekočinjeni plini (npr. UNP), pridobljeni s ponovnim uplinjanjem uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina in naftnih derivatov, neposredno uvoženih ali izvoženih v okviru petrokemične industrije.
3.2.1.7 Neposredna uporaba
3.2.1.8 Spremembe zalog
Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.
3.2.1.9 Zabeležena poraba v rafineriji
To je opredeljeno kot skupna količina nafte (vključno z drugimi ogljikovodiki in aditivi), v zvezi s katero je bilo zabeleženo, da je bila obdelana v rafineriji (vnos v rafinerijah).
3.2.1.10 Izgube v rafinerijah
Razlika med zabeleženo porabo v rafineriji in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase.
3.2.2 Oskrba s končnimi proizvodi
V zvezi s surovo nafto, NGL, rafinerijskim plinom, etanom, UNP, primarnim bencinom, biobencinom, nebiološkim bencinom, letalskim bencinom, bencinskim reaktivnim gorivom, biokerozinom za reaktivne motorje, nebiološkim kerozinom za reaktivne motorje, drugimi kerozini, biodizli, nebiološkim plinskim oljem/dizelskim gorivom, kurilnim oljem z nizko vsebnostjo žvepla, kurilnim oljem z visoko vsebnostjo žvepla, petrolkoksom in drugimi proizvodi se navedejo naslednji agregati:
3.2.2.1 Prejeti primarni proizvodi
3.2.2.2 Bruto proizvodnja rafinerije (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)
3.2.2.3 Reciklirani proizvodi (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)
3.2.2.4 Rafinerijsko gorivo (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)
Poglavje 2.3 Priloge A. Energetski sektor – naftne rafinerije; zajeta so goriva, uporabljena v rafinerijah za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo.
3.2.2.5 Uvoz (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in rafinerijski plin)
3.2.2.6 Izvoz (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in rafinerijski plin)
Opomba za uvoz in izvoz iz točke 3.2.1 se uporablja tudi tu.
3.2.2.7 Mednarodna pomorska skladišča (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)
3.2.2.8 Reklasifikacija proizvodov
3.2.2.9 Prenos proizvodov (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)
3.2.2.10 Spremembe zalog (se ne uporablja za surovo nafto, NGL in rafinerijski plin)
Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.
3.2.2.11 Zabeležena bruto notranja dobava
Zabeležena dobava končnih naftnih derivatov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg.
3.2.2.11.1 Mednarodni letalski promet (se uporablja le za letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo, biokerozin za reaktivne motorje, nebiološki kerozin za reaktivne motorje)
3.2.2.11.2 Elektrarne po glavni dejavnosti
3.2.2.11.3 Cestni promet (uporablja se le za UNP)
3.2.2.11.4 Notranja plovba in železniški promet (uporablja se le za biodizle, nebiološko plinsko olje/dizelsko gorivo)
3.2.2.12 Petrokemija
3.2.2.13 Povratki v rafinerije (se ne uporablja za surovo nafto in NGL)
3.2.3 Uvoz po državi izvora – izvoz po namembni državi
Uvoz se navede po državi izvora in izvoz po namembni državi. Opomba za uvoz in izvoz iz točke 3.2.1 se uporablja tudi tu.
3.2.4 Ravni zalog
Naslednje začetne in končne zaloge je treba navesti za vse energente, vključno za aditive/kisikove spojine, razen za rafinerijski plin:
3.2.4.1 Zaloge na nacionalnem ozemlju
Zaloge na naslednjih lokacijah: v cisternah v rafinerijah, tovornih terminalih, cisternah ob cevovodih, baržah in obalnih tankerjih (če sta pristanišče odhoda in pristanišče prihoda v isti državi), tankerjih v pristanišču države članice (če bodo raztovorjeni v pristanišču), prostorih za zaloge na ladjah v notranji plovbi. Niso zajete zaloge nafte v cevovodih, vagonih cisternah, tovornjakih cisternah, prostorih za zaloge na morskih ladjah, bencinskih črpalkah, prodajalnah in prostorih za zaloge na morju.
3.2.4.2 Zaloge, skladiščene za druge države v okviru dvostranskih vladnih sporazumov
Zaloge na nacionalnem ozemlju, ki pripadajo drugi državi in do katerih ima ta zagotovljen dostop na podlagi sporazuma med zadevnima vladama.
3.2.4.3 Zaloge z znanim namembnim krajem zunaj državnih meja
Zaloge na nacionalnem ozemlju, ki niso vključene v točko 3.2.4.2 in pripadajo drugi državi ali pa so namenjene zanjo. Te zaloge so lahko znotraj ali zunaj območij pod carinskim nadzorom.
3.2.4.4 Druge zaloge na območjih pod carinskim nadzorom
Zajete so zaloge, ki niso vključene v točkah 3.2.4.2 in 3.2.4.3, ne glede na to, ali so bile ocarinjene ali ne.
3.2.4.5 Zaloge glavnih potrošnikov
Zajete so zaloge, ki so predmet vladnega nadzora. Ta opredelitev ne vključuje drugih zalog potrošnikov.
3.2.4.6 Zaloge na krovu morskih plovil, ki vstopajo na ozemlje, v pristanišču ali na privezu
Zaloge, ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Ta kategorija ne zajema zalog na krovu plovil na odprtem morju.
Zajeta je nafta na obalnih tankerjih, če sta tako njihovo pristanišče odhoda kot njihovo pristanišče prihoda v isti državi. V primeru plovila, ki vstopa in ima več pristanišč raztovarjanja, navedite samo količino, ki bo raztovorjena v državi poročanja.
3.2.4.7 Vladne zaloge na nacionalnem ozemlju
Zajete so zaloge za nevojaške namene, ki jih vlada skladišči na nacionalnem ozemlju in so v lasti ali pod nadzorom vlade ter skladiščene izključno za nujne primere.
Niso zajete zaloge državnih naftnih družb ali javnih podjetij za proizvodnjo električne energije, ali zaloge, ki jih neposredno skladiščijo naftne družbe v imenu vlad.
3.2.4.8 Zaloge organizacij, ki skladiščijo zaloge na nacionalnem ozemlju
Zaloge javnih in zasebnih družb, ki upravljajo zaloge izključno za nujne primere.
Niso zajete obvezne zaloge, ki jih hranijo zasebna podjetja.
3.2.4.9 Vse druge zaloge na nacionalnem ozemlju
Vse druge zaloge, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 3.2.4.1.
3.2.4.10 Zaloge v tujini v okviru dvostranskih vladnih sporazumov
Zaloge, ki pripadajo državi poročanja, vendar so v drugi državi, in do katerih imate zagotovljen dostop na podlagi sporazuma med zadevnima vladama.
3.2.4.10.1 Od tega: vladne zaloge
3.2.4.10.2 Od tega: zaloge organizacij, ki skladiščijo zaloge
3.2.4.10.3 Od tega: druge zaloge
3.2.4.11 Zaloge v tujini, ki so dokončno predvidene za uvoz v državo poročanja
Zaloge, ki niso vključene v kategorijo 10 in so last države poročevalke, a se nahajajo v drugi državi, kjer čakajo na uvoz v državo poročevalko.
3.2.4.12 Druge zaloge na območjih pod carinskim nadzorom
Druge zaloge na nacionalnem ozemlju, ki niso zajete v zgornjih kategorijah.
3.2.4.13 Vsebina cevovodov
Nafta (surova nafta in naftni derivati) v cevovodih, potrebna za vzdrževanje toka v cevovodih.
Poleg tega je treba po zadevnih državah navesti razčlenjene podatke o količinah:
3.2.4.13.1 končnih zalog, ki se hranijo za druge države v okviru uradnega sporazuma, na upravičenca;
3.2.4.13.2 končnih zalog, ki se hranijo za druge države v okviru uradnega sporazuma, od katerih se hranijo kot garancije za dostavo (stock tickets), na upravičenca;
3.2.4.13.3 končnih zalog z znanim namembnim krajem zunaj državnih meja, na upravičenca;
3.2.4.13.4 končnih zalog, ki se hranijo v tujini v okviru uradnega sporazuma, po lokaciji;
3.2.4.13.5 končnih zalog, ki se hranijo v tujini v okviru uradnega sporazuma, od katerih se hranijo kot garancije za dostavo (stock tickets), po lokaciji;
3.2.4.13.6 končnih zalog, ki so dokončno predvidene za uvoz v državo poročanja, po lokaciji.
‚Začetne zaloge‘ so zaloge na zadnji dan meseca pred mesecem poročanja. ‚Končne zaloge‘ so zaloge na zadnji dan meseca poročanja.
3.3 Merske enote
Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah).
3.4 Rok za pošiljanje podatkov
V 55 dneh po mesecu poročanja.
3.5 Geografske opombe
Samo zaradi statističnega poročanja se pojasnila iz poglavja 1 Priloge A uporabljajo z naslednjo posebno izjemo: Švica: z Lihtenštajnom.
4. ZEMELJSKI PLIN
4.1 Zadevni energenti
To poglavje zadeva poročanje o zemeljskem plinu.
4.2 Seznam agregatov
V zvezi z zemeljskim plinom je treba navesti naslednje agregate:
4.2.1 Domača proizvodnja
Vsa suha tržna proizvodnja znotraj nacionalnih meja, vključno s priobalno proizvodnjo. Proizvodnja se meri po prečiščenju ter ekstrakciji NGL in žvepla. Ne zajema izgub pri pridobivanju in količin, ki so bile ponovno vnesene, izpuščene v ozračje ali so izgorele. Zajema količine, porabljene v okviru industrije zemeljskega plina; pri pridobivanju plina, v cevovodih in obratih za predelavo.
4.2.2 Uvoz (vnosi)
4.2.3 Izvoz (izstopi)
Opomba za uvoz in izvoz: navesti je treba vse količine zemeljskega plina, ko fizično prečkajo nacionalne meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. To vključuje količine, ki potujejo prek vaše države; te količine v tranzitu je treba navesti kot uvoz in kot izvoz. Uvoz utekočinjenega zemeljskega plina zajema le suhi tržni enakovredni proizvod, vključno s količinami za lastno porabo pri ponovnem uplinjanju. Količine za lastno porabo pri ponovnem uplinjanju je treba navesti v kategoriji Lastna poraba in izgube industrije zemeljskega plina (glej točko 4.2.10). Vse utekočinjene pline (npr. UNP), pridobljene pri ponovnem uplinjanju uvoženega LNG, je treba navesti pod ‚Količine, prejete iz drugih virov‘ kategorije ‚Drugi ogljikovodiki‘ v skladu z opredelitvijo iz poglavja 3 te priloge (NAFTA IN NAFTNI DERIVATI).
4.2.4 Spremembe zalog
Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.
4.2.5 Zabeležena bruto notranja dobava
Ta kategorija se nanaša na dobavo tržnega plina na notranji trg, vključno s plinom, uporabljenim v plinski industriji za ogrevanje in delovanje njene opreme (tj. poraba pri pridobivanju plina, v cevovodnem sistemu in obratih za predelavo); vključiti je treba tudi izgube pri prenosu in distribuciji.
4.2.6 Začetne ravni zalog na nacionalnem območju
4.2.7 Končne ravni zalog na nacionalnem območju
4.2.8 Začetne ravni zalog v tujini
4.2.9 Končne ravni zalog v tujini
Opomba za ravni zalog: zajema zemeljski plin, uskladiščen v plinskem in tekočem stanju.
4.2.10 Lastna poraba in izgube industrije zemeljskega plina
Količine plina za lastno porabo, uporabljenega v plinski industriji za ogrevanje in delovanje njene opreme (tj. poraba pri pridobivanju plina, v cevovodnem sistemu in obratih za predelavo); zajema izgube pri prenosu in distribuciji.
4.2.11 Uvoz (vnosi) po državi izvora in izvoz (izstopi) po namembni državi
Uvoz (vnosi) po državi izvora in izvoz (izstopi) po namembni državi. Opomba za uvoz in izvoz iz točke 4.2.3 se uporablja tudi tu. Uvoz in izvoz je treba navesti samo za sosednjo državo ali državo, ki ima neposredno plinovodno povezavo, v primeru utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) pa za državo, v kateri je bil plin naložen na ladjo za prevoz.
4.2.12 Dobava za proizvodnjo električne energije
4.3 Merske enote
Količine morajo biti izražene v dveh oblikah:
4.3.1 |
v obliki fizičnih količin, tj. v milijonih m3 (milijonih kubičnih metrov) pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325 Pa), |
4.3.2 |
v obliki energijske vrednosti, tj. v TJ (teradžulih) na osnovi bruto kalorične vrednosti. |
4.4 Rok za pošiljanje podatkov
V 55 dneh po mesecu poročanja.
PRILOGA D
KRATKOROČNA MESEČNA STATISTIKA
V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za kratkoročno mesečno zbiranje statističnih podatkov.
Izrazi, ki niso posebej opredeljeni v tej prilogi, so pojasnjeni v Prilogi A.
Za zbiranje vseh podatkov, navedenih v tej prilogi, se uporabljajo naslednje določbe:
(a) |
Obdobje poročanja: obdobje poročanja o navedenih podatkih je koledarski mesec. |
(b) |
Pogostost: podatki se sporočijo vsak mesec. |
(c) |
Oblika pošiljanja podatkov: oblika pošiljanja podatkov je v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat. |
(d) |
Metoda pošiljanja podatkov: Podatki se predložijo ali vnesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu. |
1. ZEMELJSKI PLIN
1.1 Zadevni energenti
To poglavje zadeva poročanje o zemeljskem plinu.
1.2 Seznam agregatov
Navedejo se naslednji agregati.
1.2.1 Proizvodnja
1.2.2 Uvoz
1.2.3 Izvoz
Opomba za uvoz in izvoz: navesti je treba vse količine zemeljskega plina, ko fizično prečkajo nacionalne meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. To vključuje količine, ki potujejo prek vaše države; te količine v tranzitu je treba navesti kot uvoz in kot izvoz. Uvoz utekočinjenega zemeljskega plina zajema le suhi tržni enakovredni proizvod, vključno s količinami za lastno porabo pri ponovnem uplinjanju.
1.2.4 Spremembe zalog
1.2.5 Končna raven skupnih zalog na nacionalnem ozemlju
1.3 Merske enote
Sporočene količine je treba navesti v TJ (teradžulih) na osnovi bruto kalorične vrednosti.
1.4 Rok za pošiljanje podatkov
V enem koledarskem mesecu po mesecu poročanja.
2. UVOZ IN DOBAVA SUROVE NAFTE
2.1 Zadevni energenti
To poglavje zadeva poročanje o surovi nafti.
2.2 Opredelitev pojmov
2.2.1 Uvoz
Uvoz zajema vse količine surove nafte, ki bodisi vstopi na carinsko območje države članice bodisi prihaja iz druge države članice za druge namene kot je tranzit. Vključi se surova nafta, ki se uporablja za povečanje zalog.
Nafta, pridobljena z morskega dna, nad katero država članica uveljavlja izključne pravice za namene izkoriščanja, in vstopa na carinsko območje Skupnosti, se izloči iz uvoza.
2.2.2 Oskrba:
Oskrba zajema uvoženo surovo nafto in surovo nafto, proizvedeno v državi članici v referenčnem obdobju. Oskrba s surovo nafto iz predhodno oblikovanih zalog je izključena.
2.2.3 Cena CIF:
Cena CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) vključuje ceno FOB (franko na ladijski krov), ki je dejansko zaračunana cena v pristanišču/kraju natovarjanja poleg stroškov prevoza, zavarovanja in stroškov, povezanih s prenosom surove nafte.
Cena CIF surove nafte, ki je pridobljena v neki državi članici, se mora izračunati brez stroškov razkladanja v pristanišču ali na meji, in sicer takoj, ko surova nafta zapade pod carinsko pristojnost države uvoznice.
2.2.4 Gostota API:
Gostota API je merilo, kako težka/lahka je surova nafta v primerjavi z vodo. O gostoti API se poroča v skladu z naslednjo formulo glede na specifično težo (SG): API = (141,5 ÷ SG) – 131,5
2.3 Seznam agregatov
2.3.1 Naslednji seznam agregatov se navede za uvoz surove nafte, razdeljen po vrsti in geografskem območju proizvodnje:
2.3.1.1 označba surove nafte;
2.3.1.2 povprečna gostota API;
2.3.1.3 povprečna vsebnost žvepla;
2.3.1.4 skupna uvožena količina;
2.3.1.5 skupna cena CIF;
2.3.1.6 število poročevalskih enot.
2.3.2 Za dobavo surove nafte se navede naslednji seznam agregatov:
2.3.2.1 dobavljena količina;
2.3.2.2 tehtana povprečna cena CIF.
2.4 Merske enote
bbl (sodček) za 2.3.1.4. in 2.3.2.1.
kt (tisoč ton) za 2.3.2.1.
% (odstotek) 2.3.1.3.
° (stopinje) za 2.3.1.2.
USD (ameriški dolar) na sodček za 2.3.1.5. in 2.3.2.2.
$ (ameriški dolar) na tono za 2.3.2.2.
2.5 Veljavne določbe
2.5.1 Obdobje poročanja:
koledarski mesec.
2.5.2 Pogostost:
mesečno.
2.5.3 Rok za pošiljanje podatkov:
V enem koledarskem mesecu po mesecu poročanja.
2.5.4 Oblika pošiljanja podatkov:
oblika pošiljanja podatkov je v skladu z ustreznim standardom za izmenjavo podatkov, ki ga določi Eurostat.
2.5.5 Metoda pošiljanja podatkov:
Podatki se predložijo ali vnesejo v elektronski obliki v enotno vstopno točko za podatke pri Eurostatu.
3. NAFTA IN NAFTNI DERIVATI
3.1 Zadevni energenti
To poglavje zadeva poročanje o naslednjih gorivih:
3.1.1 Surova nafta
3.1.2 UNP
3.1.3. Bencin (vsota motornega in letalskega bencina)
3.1.4 Kerozin (vsota kerozinskega reaktivnega goriva in drugih kerozinov)
3.1.5 Plinsko olje/dizelsko gorivo
3.1.6 Kurilno olje
3.1.7 ‚Vsa nafta‘ pomeni seštevek vseh navedenih proizvodov, razen surove nafte, zajeti pa mora tudi vse druge naftne derivate iz Priloge A (kot so rafinerijski plin, etan, primarni bencin, petrolkoks, beli špirit in SBP, parafinski voski, bitumen, maziva in drugo).
3.2 Seznam agregatov
Naslednji agregati se navedejo za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.
3.2.1 Proizvodnja za surovo nafto in proizvodnja rafinerije (bruto proizvodnja, vključno z rafinerijskim gorivom) za vse druge proizvode iz točke 3.1.
3.2.2 Uvoz
3.2.3 Izvoz
3.2.4 Končne zaloge
3.2.5 Spremembe zalog
Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.
3.2.6 Poraba v rafineriji (zabeleženi pretok rafinerije) za surovo nafto in povpraševanje po vseh drugih proizvodih iz točke 3.1.
Povpraševanje je opredeljeno kot dobava ali prodaja na notranjem trgu (domača poraba), ki se ji prištejejo rafinerijsko gorivo ter mednarodna pomorska in letalska skladišča. Povpraševanje po vsej nafti vključuje surovo nafto.
3.3 Merske enote
Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah).
3.4 Rok za pošiljanje podatkov
V 25 dneh po mesecu poročanja.
(1) NACE Rev. 2 – Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti, Rev. 2 (2008).
(2) Kondenzati zemeljskega plina.
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/99 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2147
z dne 28. novembra 2019
o spremembi in popravku Izvedbene uredbe (EU) 2018/659 o pogojih za vstop v Unijo živih enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (1) ter zlasti člena 3(2) in člena 9(1)(c) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (2), in zlasti člena 17(3) Direktive,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2009/156/ES z dne 30. novembra 2009 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (3), ter zlasti člena 2(i), člena 12(1), (4) in (5), člena 13(2) ter členov 15, 16, 17 in 19 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 9(1)(c) Direktive 91/496/EGS določa, da imajo za tranzit iz ene tretje države v drugo tretjo državo ali v isto tretjo državo živali zdravstvena jamstva Unije, ki so priznana kot najmanj enakovredna tistim, ki so določena za trgovino s takimi živalmi znotraj Unije. |
(2) |
Člen 17(2) Direktive 92/65/EGS določa, da bi bilo treba dovoliti uvoz semena, jajčnih celic in zarodkov le, kadar tak zarodni material prihaja iz tretjih držav, ki so uvrščene na seznam, ter odobrenih središč za pridobivanje ali skladiščenje semena ali od skupin za zbiranje ali pridobivanje zarodkov, ki zagotavljajo jamstva, ki so najmanj enakovredna tistim iz Priloge D(I) k navedeni direktivi. |
(3) |
Direktiva 2009/156/ES določa pogoje v zvezi z zdravjem živali, ki urejajo uvoz enoprstih kopitarjev v Unijo. Določa, da se v Unijo lahko uvozijo le enoprsti kopitarji, ki prihajajo iz tretje države ali dela ozemlja tretje države s seznama tretjih držav, sestavljenega v skladu z navedeno direktivo. |
(4) |
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/659 (4) določa pogoje za vstop enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev v Unijo ter določa seznam tretjih držav, iz katerih države članice dovolijo vstop enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev, skupaj s pogoji v zvezi z zdravjem živali in izdajanjem veterinarskih spričeval za take vstope. |
(5) |
Izvedbena uredba (EU) 2018/659 določa tudi postopke za spremembo začasnega sprejema v trajni vstop, ki zahteva več vnosov v delu III skupnega vstopnega veterinarskega dokumenta (v nadaljnjem besedilu: SVVD) v sistemu TRACES, da se zaključi status začasnega sprejema. Vendar možnost več vnosov v delu III SVVD, potrebnih za izvedbo postopka iz člena 19 Izvedbene uredbe (EU) 2018/659, v sedanji različici sistema TRACES ni na voljo, omogočena pa bo v skupnem vstopnem zdravstvenem dokumentu, ki ga bo uvedla Komisija v skladu s členom 58 Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki se bo začela uporabljati 14. decembra 2019, v okviru razvoja sistema upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC). Zato je treba uporabo člena 19(2)(a) odložiti do navedenega datuma. |
(6) |
Vstop semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev v Unijo se lahko dovoli iz tretjih držav ali delov ozemlja tretjih držav, iz/s katerih je dovoljen vstop enoprstih kopitarjev, pod pogojem, da je pošiljka odpremljena iz odobrenega osemenjevalnega središča za pridobivanje ali skladiščenje semena, uvrščenega na seznam v skladu s členom 17(3)(b) Direktive 92/65/EGS, in ji je priloženo veterinarsko spričevalo. Iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659 je razvidno, da je dovoljen vstop semena iz Barbadosa, Bermudov, Bolivije in Turčije v Unijo. Vendar navedene države nimajo odobrenih osemenjevalnih središč za pridobivanje semena. Prilogo I k navedeni uredbi bi bilo zato treba popraviti tako, da bo razvidno, da vstop semena enoprstih kopitarjev iz navedenih držav v Unijo ni bo dovoljen, dokler ne bo odobreno vsaj eno osemenjevalno središče za pridobivanje semena. |
(7) |
Katar je predložil dokazila o odobritvi osemenjevalnega središča za pridobivanje semena v skladu s členom 17(2)(b)(ii) Direktive 92/65/EGS in to osemenjevalno središče za pridobivanje semena je bilo uvrščeno na seznam 10. marca 2017 (6). Vendar je iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659 razvidno, da ni dovoljen uvoz semena, odvzetega registriranim konjem v Katarju. Zato je primerno popraviti Prilogo I k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659 tako, da bo iz nje razvidno, da je dovoljen uvoz semena, odvzetega registriranim konjem v Katarju. |
(8) |
Zato bi bilo treba vnose za Barbados, Bermude, Bolivijo, Turčijo in Katar v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659 ustrezno popraviti. |
(9) |
Najnovejše informacije o smrkavosti iz Brazilije kažejo, da nekateri deli ozemlja Brazilije niso več prosti smrkavosti. Zato bi bilo treba začasno preklicati vstop enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev s tistih delov ozemlja Brazilije, ki niso več prosti smrkavosti. |
(10) |
Po presoji Unije v Mehiki (7) je bil vstop enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/167/EU (8) začasno preklican. Posledično so mehiški organi zagotovili informacije, ki ustrezno obravnavajo priporočila, ki izhajajo iz presoje. Zato je primerno dovoliti vstop registriranih enoprstih kopitarjev ter enoprstih kopitarjev za vzrejo in proizvodnjo ter semena registriranih konjev s tistih delov ozemlja Mehike, s katerih je bil začasno preklican vstop takega blaga. |
(11) |
Treba je uporabljati novo uradno poimenovanje „Severna Makedonija“. |
(12) |
Vnos za Norveško bi bilo treba črtati iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659, da bi se upoštevala posebna situacija Norveške kot države Evropskega gospodarskega prostora. |
(13) |
Kuvajt je 25. julija 2019 Komisijo obvestil o dveh primerih smrkavosti (Burkholderia mallei) pri registriranih konjih v karanteni pred izvozom za odpremo v Unijo. Kuvajt je takoj začasno preklical izvoz registriranih konjev v Unijo ter sprejel potrebne ukrepe spremljanja in obvladovanja. Vstop registriranih konjev iz Kuvajta v Unijo bi bilo zato treba začasno preklicati za obdobje najmanj šest mesecev. |
(14) |
Treba je posodobiti opombe v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659. Zaradi jasnosti je primerno nadomestiti celotno Prilogo I. |
(15) |
Izvedbena uredba (EU) 2018/659 je bila prečiščena in popravljena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1301 (9). Zaradi oblikovne napake točka II.3.8. Potrdila o zdravstvenem stanju in dobrobiti živali vzorec veterinarskega spričevala za začasni sprejem iz oddelka A dela 1 Priloge II vsebuje strožje zahteve glede japonskega encefalitisa od tistih iz veterinarskih spričeval za tranzit oziroma trajni vstop, kar ustvarja dodatne zdravstvene omejitve. To napako bi bilo treba popraviti, da bi bile zahteve glede japonskega encefalitisa enake za začasni sprejem registriranih konjev ter tranzit in trajni vstop enoprstih kopitarjev. |
(16) |
Režim testiranja za vzhodni in zahodni encefalomielitis enoprstih kopitarjev v veterinarskih spričevalih iz delov 1 in 3 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659 ne upošteva v zadostni meri premikov žrebet, rojenih seropozitivnim samicam, ter ozdravitve po predhodni okužbi, zato bi bilo treba črtati navedbo glede predhodnega cepljenja kot vzroka serokonverzije. |
(17) |
V preteklosti ni bilo uvoza enoprstih kopitarjev za zakol iz držav, v katerih se pojavlja japonski encefalitis. Zaradi širjenja te bolezni na nova območja je primerno zagotoviti ukrepe za zmanjšanje tveganja za to bolezen tudi v povezavi z vstopom pošiljk enoprstih kopitarjev za zakol. Zato je treba ustrezno spremeniti veterinarsko spričevalo iz oddelka B dela 3 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659. |
(18) |
Po zagotovilih Svetovne organizacije za zdravje živali in nekaterih tretjih držav, ki jih je Svetovna organizacija za zdravje živali priznala kot uradno proste afriške konjske kuge, je smiselno poenostaviti karantenske in testne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati registrirani konji, ki vstopajo v Unijo iz navedenih držav. Zato je treba ustrezno spremeniti veterinarska spričevala iz dela 1 in oddelka A dela 3 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659. |
(19) |
V naslovu vzorca veterinarskega spričevala za ponovni vstop registriranih konjev po začasnem izvozu v tretje države za posamezna tekmovanja iz stolpca 16 tabele v Prilogi I ni bila vključena navedba določene vrste tekmovanj (prireditev LG Global Champions Tour). Poleg tega je treba pojasniti obseg druge vrste konjeniških prireditev, zlasti Ameriških iger. Zaradi pravne jasnosti je treba ustrezno nadomestiti poglavje 1 oddelka B dela 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659. |
(20) |
Izvedbeno uredbo (EU) 2018/659 bi bilo treba ustrezno spremeniti. |
(21) |
V izogib negativnemu učinku na trgovino je treba zagotoviti prehodno obdobje do 31. decembra 2019, v katerem bodo veljala veterinarska spričevala, izdana v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/659, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1301, pod pogojem, da so izdana pred 22. decembrom 2019. |
(22) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izvedbena uredba (EU) 2018/659 se spremeni in popravi:
(1) |
v členu 24 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim: „Člen 16(1)(b)(iii), člen 16(2)(b), (c) in (d), člen 16(3), člen 16(4)(a) in (b), člen 16(5), člen 17(1)(d) ter člen 19(2)(a) pa se uporabljajo od 14. decembra 2019.“; |
(2) |
tabela v Prilogi I s seznamom tretjih držav in opombami se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi; |
(3) |
Priloga II se spremeni in popravi v skladu s Prilogo II k tej uredbi. |
Člen 2
Države članice do 31. decembra 2019 dovolijo vstop v Unijo za enoprste kopitarje, ki jim je priloženo ustrezno veterinarsko spričevalo, pripravljeno v skladu z vzorci veterinarskih spričeval iz dela 1, poglavja 1 oddelka B dela 2 ali iz dela 3 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1301, pod pogojem, da je bilo zadevno veterinarsko spričevalo izdano pred 22. decembrom 2019.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 28. novembra 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 268, 24.9.1991, str. 56.
(2) UL L 268, 14.9.1992, str. 54.
(3) UL L 192, 23.7.2010, str. 1.
(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/659 z dne 12. aprila 2018 o pogojih za vstop v Unijo živih enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev (UL L 110, 30.4.2018, str. 1).
(5) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).
(6) https://ec.europa.eu/food/animals/semen/equine_en.
(7) http://ec.europa.eu/food/audits-analysis/audit_reports/details.cfm?rep_id=2948.
(8) Izvedbeni sklep Komisije 2013/167/EU z dne 3. aprila 2013 o spremembi Priloge I k Odločbi 2004/211/ES v zvezi z uvrstitvijo Mehike na seznam tretjih držav in njihovih delov, iz katerih je dovoljen uvoz živih enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev v Unijo (UL L 95, 5.4.2013, str. 19).
(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1301 z dne 27. septembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/659 o pogojih za vstop v Unijo živih enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev (UL L 244, 28.9.2018, str. 10).
PRILOGA I
V Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/659 se seznam tretjih držav in delov ozemlja tretjih držav za vstop v Unijo pošiljk enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev nadomesti z naslednjim:
„Seznam tretjih držav in delov ozemlja tretjih držav(1), iz katerih je dovoljen vstop v Unijo pošiljk enoprstih kopitarjev ter semena, jajčnih celic in zarodkov enoprstih kopitarjev
Oznaka ISO |
Tretja država |
Oznaka dela ozemlja tretje države |
Opis dela ozemlja tretje države |
SS |
ZS |
Ponovni vstop |
Uvoz |
Uvoz |
Tranzit |
Posebni pogoji |
|||||
RK |
RK |
RK |
EKZ |
REK + EKVP |
SEME |
JC/Z |
Enoprsti kopitarji |
|
|||||||
RK |
REK |
EKVP |
|
|
|
||||||||||
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
AE |
Združeni arabski emirati |
AE-0 |
celotno ozemlje države |
E |
X |
X |
X |
– |
– |
X |
– |
– |
X |
X |
|
AR |
Argentina |
AR-0 |
celotno ozemlje države |
D |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
AU |
Avstralija |
AU-0 |
celotno ozemlje države |
A |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
BA |
Bosna in Hercegovina |
BA-0 |
celotno ozemlje države |
B |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
BB |
Barbados |
BB-0 |
celotno ozemlje države |
D |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
BH |
Bahrajn |
BH-0 |
celotno ozemlje države |
E |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
BM |
Bermudi |
BM-0 |
celotno ozemlje države |
D |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
BO |
Bolivija |
BO-0 |
celotno ozemlje države |
D |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
BR |
Brazilija |
BR-0 |
celotno ozemlje države |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
BR-1 |
zvezne države: Paraná in Rio de Janeiro |
D |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
||
BY |
Belorusija |
BY-0 |
celotno ozemlje države |
B |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
CA |
Kanada |
CA-0 |
celotno ozemlje države |
C |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
X |
|
CH |
Švica(2) |
CH-0 |
celotno ozemlje države |
A |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
CL |
Čile |
CL-0 |
celotno ozemlje države |
D |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
CN |
Kitajska |
CN-0 |
celotno ozemlje države |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
CN-1 |
območje, ki je prosto bolezni enoprstih kopitarjev, v mestu Conghua (Conghua City), občini Guangzhou (Guangzhou Municipality), provinci Guangdong (Guangdong Province), vključno z biološko zaščiteno avtocestno povezavo z letališčema v mestih Guangzhou in Hongkong (za podrobnejše informacije glej OKVIR 1) |
G |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
||
CN-2 |
lokacija konjeniške prireditve Global Champions Tour na razstavišču Expo 2010, parkirišče št. 15, in prehod do mednarodnega letališča Shanghai Pudong v severnem delu novega območja Pudong ter vzhodni del okrožja Minhang metropolitanskega območja Šanghaja (za podrobnosti glej OKVIR 1) |
G |
– |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
samo v primeru spričevala v skladu s poglavjem 1 oddelka B dela 2 Priloge II |
||
CR |
Kostarika |
CR-0 |
celotno ozemlje države |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
CR-1 |
metropolitansko območje San Joséja |
D |
– |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
||
CU |
Kuba |
CU-0 |
celotno ozemlje države |
D |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
DZ |
Alžirija |
DZ-0 |
celotno ozemlje države |
E |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
EG |
Egipt |
EG-0 |
celotno ozemlje države |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
EG-1 |
območje, prosto bolezni enoprstih kopitarjev, vzpostavljeno okoli veterinarske bolnišnice egiptovskih oboroženih sil na cesti El Nasr, nasproti kluba Al Ahly v Kairu, in na avtocestni povezavi do mednarodnega letališča v Kairu (za podrobnejše informacije glej OKVIR 2) |
E |
X |
– |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
||
FK |
Falklandski otoki |
FK-0 |
celotno ozemlje države |
A |
X |
X |
X |
– |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
GL |
Grenlandija |
GL-0 |
celotno ozemlje države |
A |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
HK |
Hongkong |
HK-0 |
celotno ozemlje države |
G |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
IL |
Izrael(3) |
IL-0 |
celotno ozemlje države |
E |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
X |
|
IS |
Islandija(4) |
IS-0 |
celotno ozemlje države |
A |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
X |
|
JM |
Jamajka |
JM-0 |
celotno ozemlje države |
D |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
JO |
Jordanija |
JO-0 |
celotno ozemlje države |
E |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
JP |
Japonska |
JP-0 |
celotno ozemlje države |
G |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
KG |
Kirgizistan |
KG-0 |
celotno ozemlje države |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
KG-1 |
Regija Issyk-Kul |
B |
– |
– |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
||
KR |
Republika Koreja |
KR-0 |
celotno ozemlje države |
G |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
KW |
Kuvajt |
KW-0 |
celotno ozemlje države |
E |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
LB |
Libanon |
LB-0 |
celotno ozemlje države |
E |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
MA |
Maroko |
MA-0 |
celotno ozemlje države |
E |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
X |
|
ME |
Črna gora |
ME-0 |
celotno ozemlje države |
B |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
MK |
Severna Makedonija |
MK-0 |
celotno ozemlje države |
B |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
MO |
Macao |
MO-0 |
celotno ozemlje države |
G |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
MY |
Malezija |
MY-0 |
celotno ozemlje države |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
MY-1 |
polotok |
G |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
||
MU |
Mauritius |
MU-0 |
celotno ozemlje države |
E |
– |
– |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
MX |
Mehika |
MX-0 |
celotno ozemlje države |
C |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
MX-1 |
metropolitansko območje Ciudad de México |
C |
– |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
samo v primeru spričevala v skladu s poglavjem 1 oddelka B dela 2 Priloge II |
||
MX-2 |
Celotno ozemlje države, razen zveznih držav Chiapas, Oaxaca, Tabasco, Campeche, Yucatan, Quintana Roo, Veracruz in Tamaulipas |
C |
X |
X |
X |
– |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
|
||
NZ |
Nova Zelandija |
NZ-0 |
celotno ozemlje države |
A |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
OM |
Oman |
OM-0 |
celotno ozemlje države |
E |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
PE |
Peru |
PE-0 |
celotno ozemlje države |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
PE-1 |
Regija Lima |
D |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
||
PM |
Saint Pierre in Miquelon |
PM-0 |
celotno ozemlje države |
A |
– |
– |
X |
– |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
PY |
Paragvaj |
PY-0 |
celotno ozemlje države |
D |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
QA |
Katar |
QA-0 |
celotno ozemlje države |
E |
X |
X |
X |
– |
– |
X |
– |
– |
– |
X |
|
RS |
Srbija(5) |
RS-0 |
celotno ozemlje države |
B |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
RU |
Rusija |
RU-0 |
celotno ozemlje države |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
RU-1 |
province Kaliningrad, Arkhangelsk, Vologda, Murmansk, Leningrad, Novgorod, Pskov, Briansk, Vladimir, Ivanovo, Tver, Kaluga, Kostroma, Moskva, Orjol, Riasan, Smolensk, Tula, Jaroslavl, Nijninovgorod, Kirov, Belgorod, Voronesh, Kursk, Lipezk, Tambov, Astrahan, Volgograd, Penza, Saratov, Uljanovsk, Rostov, Orenburg, Perm in Kurgan |
B |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
||
RU-2 |
regiji Stavropol in Krasnodar |
B |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
||
RU-3 |
republike Karelia, Marij-El, Mordovia, Chuvachia, Kalmykia, Tatarstan, Dagestan, Kabardino-Balkaria, Severnaya Osetia, Ingushetia in Karachaevo-Cherkesia |
B |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
||
SA |
Saudova Arabija |
SA-0 |
celotno ozemlje države |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
SA-1 |
celotno ozemlje države, razen SA-2 |
E |
X |
X |
X |
– |
– |
X |
– |
– |
– |
X |
|
||
SA-2 |
okužena in ogrožena območja v provincah Jizan, Asir in Najran, kot je opisano v OKVIRU 3 |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
||
SG |
Singapur |
SG-0 |
celotno ozemlje države |
G |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
TH |
Tajska |
TH-0 |
celotno ozemlje države |
G |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
TN |
Tunizija |
TN-0 |
celotno ozemlje države |
E |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
X |
|
TR |
Turčija |
TR-0 |
celotno ozemlje države |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
TR-1 |
province Ankara, Edirne, Istanbul, Izmir, Kirklareli in Tekirdag |
E |
X |
X |
X |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
X |
|
||
UA |
Ukrajina |
UA-0 |
celotno ozemlje države |
B |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
X |
|
US |
Združene države Amerike |
US-0 |
celotno ozemlje države |
C |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
UY |
Urugvaj |
UY-0 |
celotno ozemlje države |
D |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
– |
X |
|
ZA |
Južna Afrika |
ZA-0 |
celotno ozemlje države |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
ZA-1 |
metropolitansko območje Cape Town (za podrobnejše informacije glej OKVIR 4) |
F |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
Odločba Komisije 2008/698/ES |
(1) Kadar se uporablja uradna regionalizacija v skladu s členom 13(2)(a) Direktive 2009/156/ES.
(2) Brez poseganja v posebne zahteve za izdajanje spričeval in posebne nadzorne zahteve, določene v Sklepu Sveta in Komisije 2002/309/ES (Euratom) (UL L 114, 30.4.2002, str. 1).
(3) V nadaljnjem besedilu se razume kot Država Izrael brez ozemelj, ki so od junija 1967 pod izraelsko upravo, tj. Golanske planote, Gaze, vzhodnega Jeruzalema in drugih delov Zahodnega brega.
(4) Brez poseganja v posebne zahteve za izdajanje spričeval, določene v členu 17 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (UL L 1, 3.1.1994, str. 3).
(5) Kakor je opredeljeno v členu 135 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani (UL L 278, 18.10.2013, str. 16).“
PRILOGA II
Priloga II se spremeni in popravi:
(1) |
Del 1 se nadomesti z naslednjim: „DEL 1 Začasni sprejem in tranzit Oddelek A Vzorec veterinarskega spričevala in vzorec izjave za začasni sprejem registriranih konjev v Unijo za obdobje, krajše od 90 dni
Oddelek B Vzorec veterinarskega spričevala in vzorec izjave za tranzit živih enoprstih kopitarjev prek Unije iz ene tretje države ali enega dela ozemlja tretje države v drugo tretjo državo ali v drug del ozemlja iste tretje države
“ |
(2) |
V oddelku B dela 2 se poglavje 1 nadomesti z naslednjim:
Vzorec veterinarskega spričevala in vzorec izjave, ki se uporabljata za ponovni vstop v Unijo registriranih konjev za tekmovanja po začasnem izvozu za obdobje največ 90 dni zaradi udeležbe na konjeniških prireditvah pod okriljem mednarodne konjeniške zveze Fédération Equestre Internationale (FEI) (Testna prireditev v okviru priprav na olimpijske igre, paraolimpijske igre, Svetovne konjeniške igre, Azijske konjeniške igre, Ameriške konjeniške igre (vključno s Panameriškimi igrami, Južnoameriškimi igrami, Srednjeameriškimi igrami in Karibskimi igrami), tekmovanje Endurance World Cup v Združenih arabskih emiratih, prireditev LG Global Champions Tour)
“ |
(3) |
Del 3 se nadomesti z naslednjim: „DEL 3 Uvoz Oddelek A Vzorec veterinarskega spričevala in vzorec izjave za uvoz v Unijo posameznega registriranega konja, registriranega enoprstega kopitarja ali enoprstega kopitarja za vzrejo in proizvodnjo
Oddelek B Vzorec veterinarskega spričevala in vzorec izjave za uvoz v Unijo pošiljk domačih enoprstih kopitarjev za zakol
“ |
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/156 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2148
z dne 13. decembra 2019
o posebnih pravilih v zvezi s sprostitvijo rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz karantenskih postaj in objektov za izolacijo na podlagi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 64(3) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 64 Uredbe (EU) 2016/2031 določa splošna pravila za sprostitev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz karantenskih postaj in objektov za izolacijo ter pooblašča Komisijo za določitev podrobnih pravil v zvezi s tem. |
(2) |
V skladu z navedeno uredbo lahko rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1), ali ki so uvrščeni na seznam na podlagi člena 40(2) in (3), člena 41(2) in (3), člena 42(2) in (3), člena 48(1), člena 49(1), člena 53(2) in (3) ter člena 54(2) in (3) navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu: specificirani material), pomenijo fitosanitarno tveganje v Uniji. V tej izvedbeni uredbi bi bilo zato treba določiti zahteve za varno sprostitev specificiranega materiala iz karantenskih postaj in objektov za izolacijo. |
(3) |
Zagotoviti bi bilo treba, da se specificirani material iz karantenskih postaj in objektov za izolacijo lahko sprosti le, če je bil ves čas hranjen v odobrenih karantenskih postajah ali objektih za izolacijo v skladu z zahtevami iz členov 61 in 62 Uredbe (EU) 2016/2031 in je bilo ugotovljeno, da je nenapaden s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo, karantenskimi škodljivimi organizmi za varovano območje in škodljivimi organizmi, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1) navedene uredbe. Določiti bi bilo treba tudi, da se v ta namen uporabljajo ustrezne metode v smislu člena 34 Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (2), da se zagotovi najučinkovitejše izvajanje navedene zahteve. |
(4) |
Ker se Uredba (EU) 2016/2031 uporablja od 14. decembra 2019 in da bi se zagotovila dosledna uporaba vseh pravil v zvezi s škodljivimi organizmi rastlin, bi se morala ta uredba uporabljati od istega datuma. Zato bi morala začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. |
(5) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba določa posebna pravila glede sprostitve specificiranega materiala iz karantenskih postaj in objektov za izolacijo.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) |
„specificirani material“ pomeni rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, za katere veljajo ukrepi, sprejeti na podlagi člena 30(1) Uredbe (EU) 2016/2031, ali ki so uvrščeni na seznam na podlagi člena 40(2) in (3), člena 41(2) in (3), člena 42(2) in (3), člena 48(1), člena 49(1), člena 53(2) in (3) ter člena 54(2) in (3) navedene uredbe; |
(b) |
„specificirani škodljivi organizmi“ pomenijo škodljive organizme, za katere je znano, da je specificirani material dovzeten zanje, in ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:
|
(c) |
„metode“ pomenijo vse metode v smislu člena 34 Uredbe (EU) 2017/625. |
Člen 3
Zahteve za sprostitev specificiranega materiala
Specificirani material se lahko iz karantenskih postaj in objektov za izolacijo, ki jih določijo države članice na podlagi člena 60 Uredbe (EU) 2016/2031, sprosti le, če izpolnjuje naslednje pogoje:
(a) |
hranil se je samo v odobrenih karantenskih postajah ali objektih za izolacijo v skladu z zahtevami iz členov 61 in 62 Uredbe (EU) 2016/2031; |
(b) |
zanj je bilo ugotovljeno, da je nenapaden s specificiranimi škodljivimi organizmi v skladu s členom 4 te uredbe. |
Člen 4
Metode za odkrivanje specificiranih škodljivih organizmov na specificiranem materialu
1. Specificirani material se vizualno pregleda ter glede na biologijo materiala in škodljivih organizmov vzorči in testira z uporabo ustreznih metod za odkrivanje navzočnosti specificiranih škodljivih organizmov. Navedeni pregled, vzorčenje in testiranje se opravijo ob ustreznem času in trajajo tako dolgo, kot je potrebno za odkritje navedenih škodljivih organizmov.
2. Poleg zahtev iz odstavka 1 pristojni organi izvajajo uradni nadzor rastlin za saditev tako dolgo, kot je potrebno glede na biologijo rastlin, in pod pogoji, ki omogočajo odkrivanje navzočnosti specificiranih škodljivih organizmov ali kakršnih koli latentnih ali asimptomatičnih okužb s takimi škodljivimi organizmi, ter z uporabo ustreznih metod v ta namen.
Člen 5
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 14. decembra 2019.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. decembra 2019
Za Komisijo
Predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 317, 23.11.2016, str. 4.
(2) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/159 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2149
z dne 13. decembra 2019
o začetku pregleda v zvezi z „novim izvoznikom“ v okviru Izvedbene uredbe (EU) 2019/1379 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske za enega kitajskega proizvajalca izvoznika, odpravi dajatve na uvoz navedenega proizvajalca izvoznika in uvedbi registracije takšnega uvoza
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), ter zlasti člena 11(4) in člena 14(5) Uredbe,
potem ko je obvestila države članice,
ob upoštevanju naslednjega:
1. ZAHTEVEK
(1) |
Komisija je prejela zahtevek za pregled v zvezi z „novim izvoznikom“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. |
(2) |
Zahtevek je 27. maja 2019 vložila družba Universal Cycle Corporation (Gouangzhou) (v nadaljnjem besedilu: vložnik), tj. proizvajalec izvoznik koles iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK). |
2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE
(3) |
Izdelek, ki se pregleduje, so dvokolesa in druga kolesa (tudi dostavni tricikli, vendar brez enokolesnikov), brez motornega pogona, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznake TARIC 8712007091, 8712007092 in 8712007099), s poreklom iz LRK. |
3. OBSTOJEČI UKREPI
(4) |
Svet je z Uredbo (EGS) št. 2474/93 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) uvedel 30,6-odstotno dokončno protidampinško dajatev na uvoz koles s poreklom iz LRK. Od takrat je bilo izvedenih več preiskav, na podlagi katerih so bili spremenjeni prvotni ukrepi. |
(5) |
Svet je z Uredbo (EU) št. 502/2013 (3) po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (4) ukrepe spremenil. V navedeni preiskavi se za proizvajalce izvoznike iz LRK ni uporabilo vzorčenje, protidampinška dajatev na ravni države v višini 48,5 %, ki je temeljila na stopnji dampinga in je bila določena z Uredbo Sveta (ES) št. 1095/2005 (5), pa se je ohranila. |
(6) |
Trenutno veljavni ukrepi so protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1379 (6), v skladu s katero za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja vložnik, v Unijo velja dokončna protidampinška dajatev v višini 48,5 %. |
4. RAZLOGI ZA PREGLED
(7) |
Vložnik je predložil zadostne dokaze, da v obdobju preiskave, na katerem so temeljili protidampinški ukrepi (od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011), izdelka, ki se pregleduje, ni izvažal v Unijo. |
(8) |
Vložnik je predložil zadostne dokaze, da ni povezan s proizvajalci izvozniki izdelka, ki se pregleduje, za katere se uporabljajo veljavne protidampinške dajatve. |
(9) |
Vložnik je tudi predložil zadostne dokaze, da je začel izvažati izdelek, ki se pregleduje, v Unijo po koncu obdobja prvotne preiskave, in sicer septembra 2018. |
5. POSTOPEK
5.1 Začetek
(10) |
Komisija je po proučitvi razpoložljivih dokazov ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek pregleda v zvezi z „novim izvoznikom“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, da se določi individualna stopnja dampinga za vložnika. Če bo damping ugotovljen, bo Komisija določila stopnjo dajatve, ki bi morala veljati za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja vložnik, v Unijo. |
(11) |
V skladu s členom 11(4) se normalna vrednost za vložnika določi na podlagi metodologije iz člena 2(1) do (6a) osnovne uredbe, saj se je zadnji pregled zaradi izteka ukrepov začel po 20. decembru 2017. |
(12) |
Proizvajalci Unije, za katere je znano, da jih to zadeva, so bili 30. septembra 2019 obveščeni o zahtevku za pregled in so imeli možnost predložiti pripombe do 11. oktobra 2019. |
5.2 Razveljavitev obstoječih ukrepov in registracija uvoza
(13) |
V skladu s členom 11(4) osnovne uredbe bi bilo treba veljavno protidampinško dajatev razveljaviti v zvezi z uvozom izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja vložnik, v Unijo. Hkrati bi bilo treba v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe za tak uvoz uvesti obvezno registracijo, s čimer bi se zagotovilo, da bi se lahko protidampinške dajatve obračunavale od datuma registracije tega uvoza, če bi se s pregledom ugotovilo, da je vložnik izvajal damping. Poleg tega Komisija opozarja, da na tej stopnji ni mogoče zagotoviti zanesljive ocene zneska morebitne prihodnje obveznosti brez poseganja v člen 9(4) osnovne uredbe. |
5.3 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom
(14) |
Preiskava bo zajemala obdobje od 1. julija 2018 do 30. junija 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). |
5.4 Preiskava vložnika
(15) |
Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, za vložnika pripravila vprašalnik, ki je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču Generalnega direktorata za trgovino: http://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2428. Vložnik mora predložiti izpolnjen vprašalnik v roku, določenem v členu 4(2) te uredbe. |
5.5 Druga pisna stališča
(16) |
Ob upoštevanju določb te uredbe so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v roku, določenem v členu 4(2) te uredbe, če ni določeno drugače. |
5.6 Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije
(17) |
Vse zainteresirane strani lahko zaprosijo za zaslišanje s strani preiskovalnih služb Komisije v rokih, določenih v členu 4(3) te uredbe. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah z začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi. |
5.7 Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco
(18) |
Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen preiskav trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoli (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) predložitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe. |
(19) |
Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva ta uredba, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“ (7). Zainteresirane strani, ki bodo predložile informacije v tej preiskavi, so pozvane, naj navedejo razloge svojega zahtevka za zaupno obravnavo. |
(20) |
Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. |
(21) |
Če zainteresirana stran, ki je predložila zaupne informacije, ne utemelji svoje zahteve za zaupno obravnavo ali ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, lahko Komisija zanemari take informacije, razen če je mogoče na osnovi primernega vira dokazati, da so informacije pravilne. |
(22) |
Zainteresirane strani so pozvane, da prek spletne strani TRON.tdi (https://webgate.ec.europa.eu/tron/TDI) pošljejo vsa stališča in zahtevke, tudi skenirane kopije pooblastil in potrdil. |
(23) |
Za dostop do povezave TRON.tdi potrebujejo zainteresirane strani račun EU Login. Podrobna navodila za registracijo in uporabo povezave TRON.tdi so na voljo na https://webgate.ec.europa.eu/tron/resources/documents/gettingStarted.pdf. |
(24) |
Če zainteresirane strani uporabijo povezavo TRON.tdi ali elektronsko pošto, pomeni, da se strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletišču Generalnega direktorata za trgovino: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/june/tradoc_152583.pdf. |
(25) |
Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da gre za uraden in delujoč poslovni elektronski naslov podjetja, ki se pregleduje in uporablja vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktnih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj prek povezave TRON.tdi ali po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte. Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč prek povezave TRON.tdi in po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za komuniciranje z zainteresiranimi stranmi.
|
6. NESODELOVANJE
(26) |
Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe sprejmejo ugotovitve na podlagi razpoložljivih dejstev, in sicer pozitivne ali negativne. |
(27) |
Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. |
(28) |
Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala. |
7. POOBLAŠČENEC ZA ZASLIŠANJE
(29) |
Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in vse druge zahtevke v zvezi s pravicami do obrambe zainteresiranih strani ter zahtevke tretjih oseb, ki se lahko vložijo med postopkom. |
(30) |
Pooblaščenec za zaslišanje lahko organizira zaslišanja ter nastopi kot posrednik med zainteresiranimi stranmi in službami Komisije, da se v celoti upoštevajo pravice zainteresiranih strani do obrambe. Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Pooblaščenec za zaslišanje preuči razloge za zahtevke. Ta zaslišanja bi morala potekati le, če vprašanja še niso bila pravočasno urejena s službami Komisije. |
(31) |
Vsak zahtevek je treba predložiti pravočasno in hitro, da se ne ogrozi pravilno vodenje postopka. V ta namen bi morale zainteresirane strani zaprositi za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v najkrajšem možnem času po nastanku dogodka, ki upravičuje tako posredovanje. Načeloma se časovni okvir, določen v členu 4(3) te uredbe, za zahtevke za zaslišanja pri službah Komisije smiselno uporablja za zahtevke za zaslišanja pri pooblaščencu za zaslišanje. Kadar so zahtevki za zaslišanje predloženi po ustreznih rokih, pooblaščenec za zaslišanje preuči tudi razloge za pozno prispele zahtevke, vrsto vprašanj in vpliv, ki ga imajo ta vprašanja na pravico do obrambe, in sicer ob ustreznem upoštevanju interesov dobrega upravljanja in pravočasnega zaključka preiskave. |
(32) |
Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/. |
8. ČASOVNI OKVIR PREISKAVE
(33) |
Preiskava se v skladu s členom 11(5) osnovne uredbe zaključi v devetih mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe. |
9. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV
(34) |
Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8). |
(35) |
Obvestilo o varstvu podatkov, ki vse posameznike obvešča o obdelavi osebnih podatkov v okviru dejavnosti trgovinske zaščite Komisije, je na voljo na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/trade-defence/ – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V skladu s členom 11(4) Uredbe (EU) 2016/1036 se začne pregled Izvedbene uredbe (EU) 2019/1379, da se ugotovi, ali bi bilo treba uvesti individualno protidampinško dajatev na uvoz dvokoles in drugih koles (tudi dostavnih triciklov, vendar brez enokolesnikov), brez motornega pogona, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznake TARIC 8712007091, 8712007092 in 8712007099), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih je proizvedla družba Universal Cycle Corporation (Guangzhou) (dodatna oznaka TARIC C453).
Člen 2
Protidampinška dajatev, uvedena z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1379, se razveljavi za uvoz, opredeljen v členu 1 te uredbe.
Člen 3
Nacionalni carinski organi v skladu s členom 11(4) in členom 14(5) Uredbe (EU) 2016/1036 sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza v Unijo, kakor je opredeljen v členu 1 te uredbe.
Registracija se zaključi devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
Člen 4
1. Zainteresirane strani se morajo javiti Komisiji v 15 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2. Če zainteresirane strani želijo, da se med preiskavo upoštevajo njihova stališča, morajo pisno predstaviti svoja stališča in predložiti izpolnjene vprašalnike ali kakršne koli druge informacije v 37 dneh od datuma objave te uredbe v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.
3. Zainteresirane strani lahko v istem 37-dnevnem roku zaprosijo tudi za zaslišanje pred Komisijo. Za zaslišanja o zadevah z začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj.
Člen 5
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 13. decembra 2019
Za Komisijo
Predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2474/93 z dne 8. septembra 1993 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz v Skupnost koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in dokončnem pobiranju začasne protidampinške dajatve (UL L 228, 9.9.1993, str. 1).
(3) Uredba Sveta (EU) št. 502/2013 z dne 29. maja 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 990/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 153, 5.6.2013, str. 17).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51).
(5) Uredba Sveta (ES) št. 1095/2005 z dne 12. julija 2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Vietnama in o spremembi Uredbe (ES) št. 1524/2000 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu koles po poreklu iz Ljudske republike Kitajske (UL L 183, 14.7.2005, str. 1).
(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1379 z dne 28. avgusta 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke, Tunizije, Kambodže, Pakistana in Filipinov, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz teh držav ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 (UL L 225, 29.8.2019, str. 1).
(7) Dokument z oznako „Limited“ se šteje za zaupen dokument v skladu s členom 19 osnovne uredbe in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(8) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
SKLEPI
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/165 |
SKLEP SVETA (EU) 2019/2150
z dne 9. decembra 2019
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Upravnem odboru za Mednarodno konvencijo o usklajevanju mejnih kontrol blaga
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Mednarodna konvencija o usklajevanju mejnih kontrol blaga (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je bila odobrena z Uredbo Sveta (EGS) št. 1262/84 (1). |
(2) |
V skladu s členom 22 Konvencije lahko Upravni odbor iz odstavka 2 navedenega člena (v nadaljnjem besedilu: Upravni odbor) sprejme spremembe z dvotretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo. |
(3) |
Upravni odbor bo na dvanajsti seji sprejel spremembo člena 7 Priloge 8 h Konvenciji. |
(4) |
Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Upravnem odboru, saj bodo spremembe Konvencije za Unijo zavezujoče. |
(5) |
Unija podpira novi člen 7 Priloge 8 h Konvenciji, saj bodo z zmanjšanjem pogostosti poročanja o napredku, doseženem za izboljšanje postopkov na mejnih prehodih v mednarodnem cestnem prometu, države članice imele manj upravnih formalnosti. |
(6) |
Stališče Unije v Upravnem odboru za Konvencijo, bi moralo zato temeljiti na osnutku spremembe, priloženem k temu sklepu – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na dvanajsti ali na naslednji seji Upravnega odbora, podpira osnutek spremembe, priložen temu sklepu.
Člen 2
O manjših tehničnih spremembah osnutka spremembe iz člena 1 se lahko dogovori predstavnik Unije v Upravnem odboru.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 9. decembra 2019
Za Svet
Predsednik
J. BORRELL FONTELLES
(1) Uredba Sveta (EGS) št. 1262/84 z dne 10. aprila 1984 o sklenitvi Mednarodne konvencije o uskladitvi mejnih kontrol blaga (UL L 126, 12.5.1984, str. 1).
PRILOGA
SPREMEMBA MEDNARODNE KONVENCIJE O USKLAJEVANJU MEJNIH KONTROL BLAGA
Priloga 8, člen 7
Besedna zveza„drugo leto“ se nadomesti s „peto leto“.
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/168 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/2151
z dne 13. decembra 2019
o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1) in zlasti člena 281 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V členu 6 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije je določeno, da se vsa izmenjava informacij med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in shranjevanje takšnih informacij izvaja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov. Člen 280 Uredbe določa, da mora Komisija pripraviti delovni program v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: delovni program). |
(2) |
Komisija je sprejela prvi delovni program z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/255/EU (2) in ga prvič posodobila leta 2016 z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/578 (3). Delovni program iz leta 2016 je treba posodobiti, da se upošteva novo načrtovanje elektronskih sistemov, ki temelji na virih in prednostnih nalogah. Prav tako je treba upoštevati spremembo člena 278 Uredbe (EU) št. 952/2013, ki jo je uvedla Uredba (EU) 2019/632 Evropskega parlamenta in Sveta (4), zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v Uredbi (EU) št. 952/2013. Da bi zagotovili stabilno in zanesljivo načrtovanje začetka uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v Uredbi (EU) št. 952/2013, bi bilo treba prihodnje posodobitve delovnega programa izvesti le v primeru novih sprememb. Zato bi bilo treba določbo, ki zahteva vsakoletno posodobitev delovnega programa, črtati. |
(3) |
Prav tako je treba podrobneje opredeliti nekatere elemente obveznosti poročanja, ki je bila državam članicam in Komisiji naložena z novim členom 278a Uredbe (EU) št. 952/2013 za spremljanje napredka pri razvoju elektronskih sistemov. V skladu z odstavkom 4 tega člena morajo države članice Komisiji dvakrat na leto predložiti posodobljeno razpredelnico v zvezi s svojim napredkom pri razvoju in začetku uporabe elektronskih sistemov. V razpredelnici morajo biti navedeni datumi izpolnitve nekaterih mejnikov, v primeru zamud ali tveganj za zamude pa blažitveni ukrepi iz člena 278a(3). Prav tako je treba podrobneje določiti datume, do katerih bi morale države članice poslati informacije. To bo Komisiji omogočilo, da pripravi in ob koncu vsakega leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži svoje poročilo o napredku pri razvoju elektronskih sistemov. Države članice bi morale Komisijo tudi nemudoma obvestiti o znatnih spremembah pri njihovem načrtovanju na področju informacijske tehnologije. Vendar se glede na obveznost poročanja iz člena 278a(4) od držav članic ne zahteva več, da pošljejo informacije 6 mesecev pred začetkom uporabe novega elektronskega sistema. |
(4) |
V delovnem programu bi morali biti navedeni elektronski sistemi, določeni v Uredbi (EU) št. 952/2013, ustrezni členi, ki določajo navedene sisteme, in datumi, ko naj bi ti začeli delovati. Delovni program bi moral ločevati med elektronskimi sistemi, ki bi jih morale razviti države članice same (v nadaljnjem besedilu: nacionalni sistemi), in elektronskimi sistemi, ki bi jih države članice morale razviti v sodelovanju s Komisijo (v nadaljnjem besedilu: vseevropski sistemi). Vsi ti elektronski sistemi so potrebni, da začne Uredba (EU) št. 952/2013 v celoti učinkovati. Seznam bi moral temeljiti na obstoječem dokumentu načrtovanja, ki zajema vse carinske projekte v zvezi z informacijsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: večletni strateški načrt za carino (5)) in je pripravljen v skladu z Odločbo št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), zlasti členom 4 in členom 8(2) Odločbe. Elektronski sistemi iz delovnega programa bi morali biti vodeni, pripravljeni in razviti v skladu z večletnim strateškim načrtom za carino. |
(5) |
Ker se mora prehodno obdobje za polno uporabo Uredbe (EU) št. 952/2013 končati najpozneje do datumov iz člena 278, določenih v tej uredbi, so v delovnem programu podrobneje opredeljeni dejanski datumi začetka uporabe vsakega od elektronskih sistemov, s čimer so tako določeni datumi izteka veljavnosti posameznih prehodnih ukrepov, določenih v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/341 (7). |
(6) |
Kadar delovni program državam članicam omogoča, da se v določenem obdobju (tj. časovnem okviru za začetek uporabe) odločijo za začetek uporabe vseevropskega ali nacionalnega elektronskega sistema, bi bilo treba v Prilogi pojasniti, da je „datum začetka uporabe“ najzgodnejši datum, na katerega lahko države članice začnejo upravljati novi elektronski sistem, „končni datum za začetek uporabe“ pa najpoznejši datum, do katerega vse države članice in vsi gospodarski subjekti začnejo uporabljati novi ali nadgrajeni elektronski sistem. Končni datum za začetek uporabe bi moral biti tudi datum izteka obdobja veljavnosti prehodnih ukrepov za navedeni elektronski sistem. Navedene datume bi bilo zato treba določiti na podlagi rokov iz odstavkov 1, 2 in 3 člena 278 Uredbe (EU) št. 952/2013. Ti časovni okviri za začetek uporabe so potrebni za izvajanje sistemov na ravni Unije ob upoštevanju potreb vsakega sistema. Za carinski projekt o zaščiti in varnosti pred prihodom blaga (ICS 2) bi bilo treba uporabljati druga pravila glede časovnih okvirov za začetek uporabe. V tem primeru bi morale biti vse države članice pripravljene na začetek uporabe projekta na datum njegove objave, medtem ko bi bilo treba gospodarskim subjektom v soglasju z državami članicami dati možnost, da se povežejo znotraj časovnega okvira. |
(7) |
Časovne okvire za začetek uporabe in prehod nacionalnih elektronskih sistemov bi bilo treba prilagoditi nacionalnim projektnim načrtom in načrtom prehoda držav članic ter bi morali upoštevati posebno nacionalno informacijsko okolje in okoliščine. Končni datumi za začetek uporabe nacionalnih elektronskih sistemov bi morali biti tudi datumi izteka obdobja veljavnosti prehodnih ukrepov za navedene elektronske sisteme. Navedene datume bi bilo zato treba določiti na podlagi rokov iz odstavkov 1, 2 in 3 člena 278 Uredbe (EU) št. 952/2013. |
(8) |
Države članice in Komisija bi morale tudi zagotoviti, da gospodarski subjekti pravočasno prejmejo tehnične informacije, ki jih potrebujejo, da posodobijo svoje elektronske sisteme in se povežejo z novimi ali nadgrajenimi elektronskimi sistemi, določenimi v Uredbi (EU) št. 952/2013. Potrebne spremembe je treba sporočiti 12 do 24 mesecev pred začetkom uporabe določenega sistema, če je to potrebno zaradi obsega in narave navedenega sistema. Pri manjših spremembah je lahko navedeno obdobje krajše. |
(9) |
Datume začetka uporabe nekaterih projektov je treba spremeniti, da se zagotovi sinhronost med delovnim programom in večletnim strateškim načrtom za carino ter upoštevajo novi roki, določeni v členu 278 Uredbe (EU) št. 952/2013. |
(10) |
Ukrepi, določeni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Delovni program
Sprejme se delovni program v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v Uredbi (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (v nadaljnjem besedilu: delovni program), kot je določen v Prilogi.
Člen 2
Izvajanje
1. Komisija in države članice sodelujejo pri izvajanju delovnega programa.
2. Države članice razvijejo in začnejo uporabljati ustrezne elektronske sisteme v rokih zadevnih časovnih okvirov za začetek uporabe, določenih v delovnem programu.
3. Projekti, določeni v delovnem programu, ter priprava in izvajanje povezanih elektronskih sistemov se vodijo skladno z delovnim programom in večletnim strateškim načrtom za carino.
4. Komisija si prizadeva doseči skupni dogovor in sporazum z državami članicami glede področja uporabe projekta, zasnove, zahtev in arhitekture elektronskih sistemov, kadar začenja projekte iz delovnega programa. Kadar je to primerno, se Komisija posvetuje tudi z gospodarskimi subjekti in upošteva njihova stališča.
Člen 3
Posodobitve
Delovni program se redno posodablja, da se zagotovi njegova uskladitev in prilagoditev z zadnjimi spremembami pri izvajanju Uredbe (EU) št. 952/2013 ter upošteva dejanski napredek pri pripravi in razvoju elektronskih sistemov. To velja zlasti za razpoložljivost skupno dogovorjenih specifikacij in praktični začetek delovanja elektronskih sistemov.
Člen 4
Obveščanje in poročanje
1. Komisija in države članice izmenjujejo informacije o načrtovanju in napredku pri izvajanju vseh sistemov.
2. Države članice Komisiji vsako leto do 31. januarja in do 30. junija predložijo nacionalni projektni načrt in načrte prehoda ter razpredelnico v zvezi z njihovim napredkom pri razvoju in začetku uporabe elektronskih sistemov iz člena 278a(4) Uredbe (EU) št. 952/2013. Načrti in razpredelnica vsebujejo ustrezne informacije, ki so potrebne, da lahko Komisija v skladu s členom 278a Uredbe (EU) št. 952/2013 predloži letno poročilo.
3. Države članice takoj obvestijo Komisijo o vseh pomembnih posodobitvah nacionalnih projektnih načrtov in načrtov prehoda.
4. Države članice dajo gospodarskim subjektom pravočasno na voljo tehnične specifikacije, povezane z zunanjim obveščanjem nacionalnega elektronskega sistema.
Člen 5
Razveljavitev
1. Izvedbeni sklep (EU) 2016/578 se razveljavi.
2. Sklicevanja na razveljavljeni sklep in na Izvedbeni sklep 2014/255/EU se razumejo kot sklicevanja na ta sklep.
Člen 6
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 13. decembra 2019
Za Komisijo
Predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Izvedbeni sklep Komisije 2014/255/EU z dne 29. aprila 2014 o oblikovanju delovnega programa za carinski zakonik Unije (UL L 134, 7.5.2014, str. 46).
(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/578 z dne 11. aprila 2016 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in uporabo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 99, 15.4.2016, str. 6).
(4) Uredba (EU) 2019/632 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 11, 25.4.2019, str. 54).
(5) https://ec.europa.eu/taxation_customs/general-information-customs/electronic-customs_en#heading_2
(6) Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju
za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).
(7) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).
PRILOGA
Delovni program v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije
I. UVOD
1. |
Delovni program je instrument za podporo pri uporabi tistih določb Uredbe (EU) št. 952/2013, ki zadevajo razvoj in začetek uporabe v njem določenih elektronskih sistemov. |
2. |
Delovni program tudi določa obdobja uporabe prehodnih ukrepov do začetka uporabe novih ali nadgrajenih elektronskih sistemov iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (1), Delegirane uredbe (EU) 2016/341 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (2). |
3. |
Ključni mejnik za tehnične specifikacije se razume kot datum, do katerega se zagotovi stabilna različica tehničnih specifikacij. Za nacionalne sisteme ali komponente bo ta datum sporočen v okviru objavljenega nacionalnega projektnega načrtovanja. |
4. |
Delovni program določa naslednje datume začetka uporabe vseevropskih in nacionalnih sistemov:
Za namene točke (b) je datum enak datumu začetka, če ni predviden dejanski časovni okvir za prehod ali začetek uporabe. |
5. |
Pri izključno nacionalnih sistemih ali posebnih nacionalnih komponentah širšega projekta Unije lahko države članice v svojem nacionalnem projektnem načrtovanju določijo datume začetka uporabe ter datume začetka in konca časovnega okvira za začetek uporabe v skladu s splošnimi roki, določenimi v členu 278 Uredbe (EU) št. 952/2013.
Prvi odstavek velja za naslednje nacionalne sisteme ali posebne nacionalne komponente:
|
6. |
Pri vseevropskih sistemih s časovnim okvirom za začetek uporabe brez enotnega datuma začetka izvajanja lahko države članice, če se to šteje za primerno, začnejo z uporabo na ustrezen datum v tem časovnem okviru in lahko določijo časovno obdobje za prehod gospodarskih subjektov. Datumi začetka in konca se sporočijo Komisiji. Komisija in države članice bodo morale temeljito preučiti vidike skupne domene.
Prvi odstavek velja za naslednje vseevropske sisteme:
Vseevropski sistem nadzora uvoza (ICS 2) v okviru carinskega zakonika Unije (točka 17 dela II) zahteva tudi postopno izvedbo in prehod. Vendar je pristop v tem primeru drugačen, ker bi morale biti vse države članice hkrati pripravljene na vsako objavo na začetku vsakega časovnega okvira za začetek uporabe. Poleg tega lahko države članice, če se to šteje za primerno, gospodarskim subjektom omogočijo, da postopoma preidejo na sistem do konca časovnega okvira za začetek uporabe, določenega za vsako objavo. Države članice se morajo uskladiti s Komisijo ter na svojih spletiščih objaviti roke in navodila za gospodarske subjekte. |
7. |
V zvezi z izvajanjem delovnega programa bodo morale Komisija in države članice skrbno obvladovati kompleksnost v smislu odvisnosti, spremenljivk in predpostavk. Upravljanje načrtovanja bo potekalo ob uporabi načel iz večletnega strateškega načrta za carino.
Projekti bodo potekali v različnih fazah od priprave in razvoja do izgradnje, testiranja, prehoda in končne uporabe. Vloga Komisije in držav članic v teh različnih fazah bo odvisna od narave sistema, njegove arhitekture in sestavin ali storitev, kot je opisano v podrobnih projektnih predlogah večletnega strateškega načrta za carino. Kadar bo to ustrezno, bo Komisija določila skupne tehnične specifikacije v tesnem sodelovanju z državami članicami in po njihovem pregledu s strani držav članic, da bi jih dokončale 24 mesecev pred ciljnim datumom začetka uporabe elektronskega sistema. Države članice in Komisija bi morale tudi zagotoviti, da gospodarski subjekti pravočasno prejmejo tehnične informacije, ki jih potrebujejo, da posodobijo svoje elektronske sisteme in preidejo na nove ali nadgrajene elektronske sisteme, določene v Uredbi (EU) št. 952/2013. Gospodarskim subjektom je treba vse spremembe sporočiti 12 do 24 mesecev pred začetkom uporabe določenega sistema, če je to potrebno zaradi obsega in narave spremembe, da se gospodarskim subjektom omogoči načrtovanje in prilagoditev njihovih sistemov in vmesnikov. Pri manjših spremembah je lahko navedeno obdobje krajše. Države članice in, kadar bo to ustrezno, Komisija bodo sodelovale pri razvoju in začetku uporabe sistemov v skladu z opredeljeno arhitekturo in specifikacijami sistemov. Dejavnosti bodo potekale v skladu z mejniki in datumi iz delovnega programa. Komisija in države članice bodo sodelovale tudi z gospodarskimi subjekti in drugimi zainteresiranimi stranmi. Gospodarski subjekti bodo morali sprejeti potrebne ukrepe, da bodo lahko uporabljali sisteme, ko bodo ti na voljo, najpozneje pa do končnih datumov, ki so opredeljeni v tem delovnem programu ali ki jih, kjer je to primerno, določijo države članice kot del svojih nacionalnih načrtov. |
II. SEZNAM PROJEKTOV V ZVEZI Z RAZVOJEM IN ZAČETKOM UPORABE ELEKTRONSKIH SISTEMOV
A. Celotni seznam
„Projekti v okviru carinskega zakonika Unije in z njimi povezani elektronski sistemi“ Seznam projektov v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, potrebnih za uporabo Zakonika |
Pravna podlaga |
Ključni mejnik |
Datumi začetka uporabe elektronskih sistemov |
|||||||||
|
|
|
Datum začetka časovnega okvira za začetek uporabe elektronskega sistema (3) |
Datum konca časovnega okvira za začetek uporabe elektronskega sistema (4) =Datum konca prehodnega obdobja |
||||||||
1. Sistem registriranih izvoznikov v okviru carinskega zakonika Unije Cilj projekta je omogočiti najnovejše informacije o registriranih izvoznikih iz držav v okviru splošnega sistema preferencialov, ki izvažajo blago v Unijo. Sistem je vseevropski in zajema tudi podatke o gospodarskih subjektih EU za podporo izvozu v države v okviru splošnega sistema preferencialov. Zahtevani podatki so se postopoma vnašali v sistem do 31. decembra 2017. |
člen 6(1), člena 16 in 64 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = prvo četrtletje 2015 |
1.1.2017 |
1.1.2017 |
||||||||
2. Zavezujoče tarifne informacije (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj projekta je nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema zavezujočih tarifnih informacij (EBTI-3), da se zagotovi:
Projekt se izvede v dveh fazah. V prvi fazi (korak 1) bodo zagotovljene funkcije za postopno pridobivanje nabora podatkov iz deklaracije, ki se zahteva v okviru carinskega zakonika Unije, in sicer od 1. marca 2017 do izvedbe projektov iz točke 10 (najpozneje do 1. decembra 2023) in točke 14 (najpozneje do 31. decembra 2022). Korak 2 izpolnjuje obveznost nadzora uporabe ZTI na podlagi na novo zahtevanega nabora podatkov iz deklaracije in uskladitve s postopkom o odločbah carinskih organov. V drugi fazi se uvaja elektronski obrazec za zahtevek in odločbo ZTI, gospodarskim subjektom pa se zagotovi usklajen vmesnik za gospodarske subjekte, ki bo omogočil predložitev zahtevka ZTI in prejetje odločbe ZTI v elektronski obliki. |
člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27, 28, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2016 (faza 1) |
1.3.2017 (faza 1 – korak 1) |
1.3.2017 (faza 1 – korak 1) |
||||||||
2.10.2017 (faza 1 – korak 2) |
2.10.2017 (faza 1 – korak 2) |
|||||||||||
ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2018 (faza 2) |
1.10.2019 (faza 2) |
1.10.2019 (faza 2) |
||||||||||
3. Odločbe carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije Cilj projekta je uskladiti postopke za zahtevke za odločbo carinskih organov ter sprejemanje in upravljanje odločb, in sicer s standardizacijo ter elektronskim upravljanjem zahtevkov in podatkov iz odločb/dovoljenj po vsej Uniji. Projekt se nanaša na nacionalne odločbe in odločbe več držav članic, ki jih opredeljuje zakonik, ter zajema komponente sistema, razvite centralno na ravni Unije, ter integracijo z nacionalnimi komponentami, kadar se države članice tako odločijo. Ta vseevropski sistem olajšuje posvetovanje v obdobju sprejemanja odločb in upravljanje postopka izdaje dovoljenj. |
člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27 in 28 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = četrto četrtletje 2015 |
2.10.2017 |
2.10.2017 |
||||||||
4. Neposreden dostop gospodarskih subjektov do evropskih informacijskih sistemov (enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis) Cilj tega projekta je zagotoviti praktične rešitve za neposreden in usklajen dostop gospodarskih subjektov kot storitev za vmesnike med uporabniki in sistemom, ki bo vključena v elektronske carinske sisteme, kot je opredeljeno v posameznih projektih v okviru carinskega zakonika Unije. Enotno upravljanje uporabnikov in digitalni podpis bosta vključena v portale zadevnih sistemov ter vključujeta podporo upravljanju identitet, dostopa in uporabnikov v skladu s potrebnimi varnostnimi politikami. Začetek uporabe je potekal hkrati s sistemom odločb carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije. Pozneje bo ta tehnična rešitev za avtentikacijo in upravljanje uporabnikov na voljo za uporabo v drugih projektih v okviru carinskega zakonika Unije, kot so zavezujoče tarifne informacije (ZTI) v okviru carinskega zakonika Unije, nadgradnja pooblaščenih gospodarski subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije, dokazila o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije in informativni listi (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije. Za datume začetka uporabe glej posamezne projekte. |
člen 6(1) in člen 16 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = četrto četrtletje 2015 |
2.10.2017 |
2.10.2017 |
||||||||
5. Nadgradnja pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj projekta je izboljšati poslovne procese v zvezi z zahtevki in pooblastili AEO ob upoštevanju sprememb pravnih določb carinskega zakonika Unije. Projekt je v prvi fazi namenjen izvajanju večjih izboljšav sistema AEO, kot del uskladitve postopka za sprejemanje odločb carinskih organov. V drugi fazi projekta se izvaja elektronski obrazec za zahtevek in odločbo AEO, gospodarskim subjektom pa se na ravni EU zagotovi usklajen vmesnik, ki omogoča predložitev zahtevka AEO in prejetje odločbe AEO v elektronski obliki. Nadgrajeni sistem se začne uporabljati z dvema objavama: del 1 za predložitev zahtevka za pooblaščene gospodarske subjekte in postopek sprejemanja odločb ter del 2 za druge nadaljnje postopke. |
člen 6(1), členi 16, 22, 23, 26, 27, 28, 38 in 39 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = prvo četrtletje 2016 |
5.3.2018 (faza 1) |
5.3.2018 (faza 1) |
||||||||
ciljni datum za tehnične specifikacije = četrto četrtletje 2018 |
1.10.2019 (faza 2 – del 1, začetni procesi) 16.12.2019 (faza 2 – del 2, drugi procesi) |
1.10.2019 (faza 2 – del 1) 16.12.2019 (faza 2 – del 2) |
||||||||||
6. Nadgradnja sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI 2) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je manjša nadgradnja obstoječega vseevropskega sistema EORI, ki omogoča registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov iz Unije in iz tretjih držav in oseb, ki niso gospodarski subjekti, ki so dejavni v carinskih zadevah v Uniji. |
člen 6(1) in člen 9 Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije |
ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2016 |
5.3.2018 |
5.3.2018 |
||||||||
7. Nadzor 3 v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je nadgradnja sistema Nadzor 2+, da se zagotovi njegova uskladitev z zahtevami carinskega zakonika Unije, kot sta standardna izmenjava informacij z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov ter vzpostavitev funkcij, potrebnih za obdelavo in analizo celotnega nabora podatkov o nadzoru, pridobljenega od držav članic. Zato vključuje nadaljnje zmogljivosti za podatkovno rudarjenje in funkcije poročanja, ki bodo na voljo Komisiji in državam članicam. Popolna izvedba tega projekta je odvisna od projektov iz točke 10 (najpozneje do 1. decembra 2023) in točke 14 (najpozneje do 31. decembra 2022). Datum začetka uporabe tega sistema morajo določiti države članice kot del svojih nacionalnih načrtov. |
člen 6(1), člen 16 in člen 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = tretje četrtletje 2016 |
1.10.2018 |
1.10.2018 |
||||||||
8. Dokazilo o statusu Unije v okviru carinskega zakonika Unije Namen projekta je vzpostaviti nov vseevropski sistem za shranjevanje, upravljanje in pridobivanje dokazil o statusu Unije T2L/F in manifest za carinsko blago (ki ga izda nepooblaščeni izdajatelj). Ker je treba izvajanje manifesta za carinsko blago povezati z evropsko pomorsko enotno kontaktno točko, bo ta del projekta zajet v ločeni fazi. |
člen 6(1), člena 16 in 153 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = prvo četrtletje 2022 |
1.3.2024 (faza 1) 2.6.2025 (faza 2) |
1.3.2024 (faza 1) 2.6.2025 (faza 2) |
||||||||
9. Nadgradnja novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema (NCTS) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je uskladiti obstoječi vseevropski sistem NCTS z novim carinskim zakonikom Unije. Komponenta 1 – NCTS, faza 5: cilj te faze je uskladiti sistem NCTS z novimi zahtevami carinskega zakonika Unije, razen podatkovnih elementov o zaščiti in varnosti v carinskih deklaracijah za blago v tranzitu, ki se vnese na carinsko območje Unije. Zajema registracijo dogodkov na poti in uskladitev izmenjave informacij z zahtevami iz carinskega zakonika Unije glede podatkov ter nadgradnjo in razvoj vmesnikov z drugimi sistemi. Komponenta 2 – NCTS, faza 6: cilj te faze je izvajanje specifičnih novih zahtev glede podatkovnih elementov o zaščiti in varnosti v carinskih deklaracijah za blago v tranzitu, ki se vnese na carinsko območje Unije, kar izhaja iz projekta št. 17 (vseevropski sistem nadzora uvoza (ICS 2) v okviru carinskega zakonika Unije). Dogovor o obsegu in rešitvi za izvajanje bo dosežen v začetni fazi projekta. |
člen 6(1), člen 16 in členi 226 do 236) Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = četrto četrtletje 2019 ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2022 |
1.3.2021 3.6.2024 |
1.12.2023 2.6.2025 |
||||||||
10. Avtomatizirani izvozni sistem (AES) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je izvajanje zahtev carinskega zakonika Unije za izvoz in izstop. Komponenta 1 – vseevropski AES. Cilj projekta je nadaljnji razvoj obstoječega vseevropskega sistema nadzora izvoza, da se izvede celovit AES, s katerim se bodo zajele poslovne zahteve glede postopkov in podatkov, ki jih je uvedel carinski zakonik Unije, vključno v zvezi s poenostavljenimi postopki in centraliziranim carinjenjem za izvoz. Predvidoma naj bi zajel tudi razvoj usklajenih vmesnikov s sistemom za nadzor gibanja trošarin (EMCS) in sistemom NCTS. Tako bo AES omogočil popolno avtomatizacijo izvoznih postopkov in formalnosti ob izstopu. AES zajema dele, ki jih je treba razviti na centralni in nacionalni ravni, vključno z nacionalnimi komponentami, pri katerih se izvozna deklaracija vloži in obdela in ki omogočajo naknadno izmenjavo informacij s carinskim uradom izstopa prek skupnih komponent AES. Komponenta 2 – nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza. V procesu zunaj okvira AES, vendar v tesni povezavi z njim, bo potekala nadgradnja ločenih nacionalnih sistemov s posebnimi nacionalnimi elementi, povezanimi z izvoznimi in/ali izstopnimi formalnostmi. Kadar ti elementi ne vplivajo na skupno področje za AES, so lahko zajeti v okviru te komponente. |
člen 6(1), členi 16, 179 in 263 do 276 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = četrto četrtletje 2019 (komponenta 1) |
1.3.2021 (komponenta 1) |
1.12.2023 (komponenta 1) |
||||||||
ciljni datum za tehnične specifikacije = opredeli DČ (komponenta 2) |
1.3.2021 (komponenta 2) |
1.12.2023 (komponenta 2) |
||||||||||
11. Informativni listi (INF) za posebne postopke v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je razviti nov vseevropski sistem za podporo in poenostavitev postopkov za upravljanje s podatki INF in za elektronsko obdelavo podatkov INF na področju posebnih postopkov. |
člen 6(1), členi 16, 215 in 255 do 262 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2018 |
1.6.2020 |
1.6.2020 |
||||||||
12. Posebni postopki v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je pospešiti, poenostaviti in uskladiti posebne postopke po vsej Uniji z zagotavljanjem skupnih modelov poslovnih procesov. Nacionalni sistemi bodo izvedli vse spremembe v okviru carinskega zakonika Unije, ki se zahtevajo v zvezi s carinskim skladiščenjem, posebno rabo, začasnim uvozom ter aktivnim in pasivnim oplemenitenjem. Projekt bo izveden v dveh delih. Komponenta 1 – „Nacionalni SP EXP“. Zagotavlja zahtevane nacionalne elektronske rešitve za posebne postopke za dejavnosti, povezane z izvozom. Komponenta 2 – „Nacionalni SP IMP“. Zagotavlja zahtevane nacionalne elektronske rešitve za posebne postopke za dejavnosti, povezane z uvozom. Izvajanje teh projektov bo potekalo prek projektov, navedenih v točkah 10 in 14. |
člen 6(1), členi 16, 215, 237 do 242 in 250 do 262 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = opredeli DČ (za komponenti 1 in 2) |
1.3.2021 (komponenta 1) |
1.12.2023 (komponenta 1) |
||||||||
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta (komponenta 2) |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta v časovnem okviru za začetek uporabe do 31.12.2022 (komponenta 2) |
|||||||||||
13. Obvestilo o prihodu, obvestilo o predložitvi in začasna hramba v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je opredeliti postopke za obvestilo o prihodu prevoznega sredstva, predložitev blaga (obvestilo o predložitvi) in deklaracijo za začasno hrambo, kot so opisani v carinskem zakoniku Unije, ter v zvezi s tem podpreti usklajevanje med državami članicami glede izmenjave podatkov med trgovci in carinskimi organi. Projekt vključuje avtomatizacijo postopkov na nacionalni ravni. |
člen 6(1), člen 16 in členi 133 do 152 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = opredeli DČ; za obvestilo o prihodu v skladu z načrtovanjem ICS 2 |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta v časovnem okviru za začetek uporabe do 31.12.2022 |
||||||||
14. Nadgradnja nacionalnih sistemov uvoza v okviru carinskega zakonika Unije Cilj projekta je izvajanje vseh zahtev glede postopkov in podatkov, ki izhajajo iz carinskega zakonika Unije in se nanašajo na področje uvoza (in ki niso zajete v katerem drugem projektu iz delovnega programa). Nanaša se predvsem na spremembe postopka „sprostitve v prosti promet“ (standardni postopek in poenostavitve), vendar vključuje tudi posledice, ki izhajajo iz prehodov drugih sistemov. Ta projekt je povezan s področjem nacionalnega uvoza in zajema nacionalne sisteme za obdelavo carinske deklaracije in druge sisteme, kot so nacionalni računovodski in plačilni sistemi. |
člen 6(1), člen 16(1) in členi 53, 56, 77 do 80, 83 do 87, 101 do 105, 108 do 109, 158 do 187, 194 do 195 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = opredeli DČ |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta v časovnem okviru za začetek uporabe do 31.12.2022 |
||||||||
15. Centralizirano carinjenje za uvoz v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je omogočiti, da je blago dano v carinski postopek z uporabo centraliziranega carinjenja, kar gospodarskim subjektom omogoča, da centralizirajo svojo poslovno dejavnost z vidika carine. Povezani carinski uradi bi se morali usklajevati glede obdelave carinskih deklaracij in fizične sprostitve blaga. Gre za vseevropski sistem, ki vsebuje komponente, razvite na centralni in nacionalni ravni. Projekt bo izveden v dveh fazah. Faza 1: ta faza bo zajemala kombinacijo centraliziranega carinjenja s standardnimi carinskimi deklaracijami ter s poenostavljenimi carinskimi deklaracijami in ustreznimi dopolnilnimi deklaracijami (ureditev ene poenostavljene carinske deklaracije). Poleg tega bo zajemala dajanje blaga v naslednje carinske postopke: sprostitev v prosti promet, carinsko skladiščenje, aktivno oplemenitenje in posebna raba. Kar zadeva vrsto blaga, bo ta faza zajemala vse vrste blaga, razen trošarinskega blaga in blaga, za katero veljajo ukrepi skupne kmetijske politike. Faza 2: ta faza bo zajemala vse, kar ni zajeto v fazi 1, in sicer kombinacijo centraliziranega carinjenja s carinskimi deklaracijami prek vpisa v evidence deklaranta in ustreznih dopolnilnih deklaracij, kombinacijo centraliziranega carinjenja z dopolnilnimi deklaracijami, ki urejajo več kot eno poenostavljeno carinsko deklaracijo, kombinacijo centraliziranega carinjenja z dajanjem blaga v postopek začasnega uvoza, centralizirano carinjenje s trošarinskim blagom ter centralizirano carinjenje z blagom, za katero veljajo ukrepi skupne kmetijske politike. |
člen 6(1), člena 16 in 179 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = tretje četrtletje 2020 ciljni datum za tehnične specifikacije = drugo četrtletje 2022 |
1.3.2022 2.10.2023 |
1.12.2023 2.6.2025 |
||||||||
16. Upravljanje zavarovanj v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega projekta je zagotoviti učinkovito in uspešno upravljanje različnih vrst zavarovanj. Komponenta 1 – upravljanje zavarovanj: ta vseevropski sistem bo zajemal upravljanje splošnih zavarovanj, ki se lahko uporabljajo v več kot eni državi članici, ter spremljanje referenčnih zneskov za vsako carinsko deklaracijo, dopolnilno deklaracijo ali ustrezno navedbo informacij, potrebnih za vknjižbo na račune obstoječih carinskih dolgov za vse carinske postopke, kakor je določeno v carinskem zakoniku Unije, razen za tranzit, ki se obravnava kot del projekta NCTS. Komponenta 2 – upravljanje zavarovanj na nacionalni ravni: izvedena bo tudi nadgradnja elektronskih sistemov, ki obstajajo na nacionalni ravni za upravljanje zavarovanj, veljavnih v eni državi članici. |
člen 6(1), členi 16 in 89 do 100 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije = tretje četrtletje 2022 (komponenta 1) |
2.10.2023 (komponenta 1) |
2.6.2025 (komponenta 1) |
||||||||
ciljni datum za tehnične specifikacije = opredeli DČ (komponenta 2) |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta (komponenta 2) |
opredeli DČ v okviru nacionalnega načrta v časovnem okviru za začetek uporabe do 2.6.2025 (komponenta 2) |
||||||||||
17. Sistem nadzora uvoza (ICS 2) v okviru carinskega zakonika Unije Cilj tega programa je pred prihodom okrepiti zaščito in varnost blaga, ki vstopa v Unijo, in sicer z izvajanjem novih zahtev carinskega zakonika Unije glede vložitve in obravnave vstopnih skupnih deklaracij (ENS), tj. zagotavljanje podatkov ENS v več kot eni predložitvi in/ali s strani različnih oseb ter izmenjava navedenih podatkov in rezultatov analize tveganja med carinskimi organi. ICS 2 bo privedel do popolnoma nove arhitekture obstoječega vseevropskega sistema ICS in ga bo nadomestil v fazah. Program bo izveden v treh objavah. Objava 1: v prvi fazi bo ta objava zajemala obveznost zadevnih gospodarskih subjektov (izvajalcev poštnih storitev in ekspresnih prevoznikov v letalskem prevozu), da zagotovijo minimalne podatke, tj. predhodni nabor podatkov ENS. Objava 2: v drugi fazi bo ta objava zajemala izvajanje vseh novih poslovnih procesov in procesov upravljanja tveganj, povezanih z obveznostmi ENS, za vse blago v zračnem prometu. Objava 3: v tretji fazi bo ta objava zajemala izvajanje vseh novih obveznosti ENS ter povezane poslovne procese in procese upravljanja tveganj za vse blago v pomorskem prometu, prometu po celinskih plovnih poteh ter v cestnem in železniškem prometu (to vključuje blago v poštnih pošiljkah, ki potujejo s temi prevoznimi sredstvi). |
člen 6(1), členi 16, 46, 47 in 127 do 132 Uredbe (EU) št. 952/2013 |
ciljni datum za tehnične specifikacije za vse tri objave = drugo četrtletje 2018 |
15.3.2021 (objava 1) |
1.10.2021 (objava 1) |
||||||||
1.3.2023 (objava 2) 1.3.2024 (objava 3) |
2.10.2023 (objava 2) 1.10.2024 (objava 3) |
B. Pregled seznama
Projekti v zvezi z elektronskimi sistemi v okviru carinskega zakonika Unije |
Datumi začetka uporabe / časovni okviri za začetek uporabe |
2017 |
2018 |
2019 |
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
||
|
1.1.2017 |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
1.3.2017 (faza 1 – korak 1) 2.10.2017 (faza 1 – korak 2) 1.10.2019 (faza 2) |
X X |
|
X |
|
|
|
|
|
|
||
|
2.10.2017 |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
2.10.2017 |
X |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
1.3.2018 (faza 1) 1.10.2019 (faza 2 – del 1) 16.12.2019 (faza 2 – del 2) |
|
X |
X X |
|
|
|
|
|
|
||
(EORI 2) |
1.3.2018 |
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
||
|
1.10.2018 |
|
X |
|
|
|
|
|
|
|
||
|
1.3.2024 (faza 1) 2.6.2025 (faza 2) |
|
|
|
|
|
|
|
X |
X |
||
|
1.3.2021–1.12.2023 (faza 5) 3.6.2024–2.6.2025 (faza 6) |
|
|
|
|
X |
X |
X |
X |
X |
||
komponenta 1: Vseevropski AES |
1.3.2021–1.12.2023 |
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
||
komponenta 2: nadgradnja nacionalnih sistemov izvoza |
1.3.2021–1.12.2023 |
|
|
|
|
X |
X |
X |
|
|
||
|
1.6.2020 |
|
|
|
X |
|
|
|
|
|
||
komponenta 1: Nacionalni SP EXP |
nacionalno načrtovanje 1.3.2021–1.12.2023 – glej tudi projekt 10 |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
||
komponenta 2: Nacionalni SP IMP |
nacionalno načrtovanje za SP IMP (do 31.12.2022) – glej tudi projekt 14 |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
||
|
nacionalno načrtovanje (do 31.12.2022) |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
||
|
nacionalno načrtovanje (do 31.12.2022) |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
||
|
1.3.2022–1.12.2023 (faza 1) 2.10.2023–2.6.2025 (faza 2) |
|
|
|
|
|
X |
X X |
X |
X |
||
komponenta 1: Vseevropsko upravljanje zavarovanj |
2.10.2023–2.6.2025 |
|
|
|
|
|
|
X |
X |
X |
||
komponenta 2: Upravljanje zavarovanj na nacionalni ravni |
nacionalno načrtovanje (do 2.6.2025) |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
||
(ICS 2) |
15.3.2021–1.10.2021 (objava 1) 1.3.2023–2.10.2023 (objava 2) 1.3.2024–1.10.2024 (objava 3) |
|
|
|
|
X |
|
X |
X |
|
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).
(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).
(3) Ta datum začetka časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov je najzgodnejši datum za začetek delovanja za države članice.
(4) Ta datum konca časovnega okvira za začetek uporabe elektronskih sistemov je skrajni rok, do katerega bi se moral sistem v celoti uporabljati, in skrajni rok, do katerega bi moral biti končan prehod vseh gospodarskih subjektov; kadar je to primerno, bo datum določen s strani držav članic in je enak datumu izteka veljavnosti prehodnega obdobja.
Popravki
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/183 |
Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru
(Uradni list Evropske unije L 131 z dne 17. maja 2019)
Stran 85, člen 66, točka (b):
besedilo:
„zainteresirane strani, kot so proizvajalci, nabiralci ter upravljavci prečiščevalnih in odpremnih centrov, nemudoma obvestijo o vsaki spremembi lokacije, mej ali razreda proizvodnega območja, o njegovem začasnem ali dokončnem zaprtju ali o uporabi ukrepov iz člena 60(2).“
se glasi:
„zainteresirane strani, kot so proizvajalci, nabiralci ter upravljavci prečiščevalnih in odpremnih centrov, nemudoma obvestijo o vsaki spremembi lokacije, mej ali razreda proizvodnega območja, o njegovem začasnem ali dokončnem zaprtju ali o uporabi ukrepov iz člena 62(2).“.
16.12.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 325/184 |
Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/628 z dne 8. aprila 2019 o vzorcih uradnih spričeval za nekatere živali in blago ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 in Izvedbene uredbe (EU) 2016/759 v zvezi s temi vzorci spričeval
(Uradni list Evropske unije L 131 z dne 17. maja 2019)
Stran 123, Priloga III, del I, poglavje A, del II.1, javnozdravstveno potrdilo, osma alinea „VZORCA URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP ŽIVIH ŠKOLJK, IGLOKOŽCEV, PLAŠČARJEV IN MORSKIH POLŽEV V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG“:
besedilo:
„— |
je bil v zvezi z njimi zadovoljivo opravljen uradni nadzor iz členov 42 do 58 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51) in člena 7 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/624 z dne 8. februarja 2019 o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 17.5.2019, str. 1) in“ |
se glasi:
„— |
je bil v zvezi z njimi zadovoljivo opravljen uradni nadzor iz členov 51 do 66 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51) in člena 11 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/624 z dne 8. februarja 2019 o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 17.5.2019, str. 1) in“. |
Stran 129, Priloga III, del II, poglavje A, del II.1, javnozdravstveno potrdilo, zadnja alinea „VZORCA URADNEGA SPRIČEVALA ZA VSTOP RIBIŠKIH PROIZVODOV V UNIJO ZA DAJANJE NA TRG“:
besedilo:
„— |
v zvezi z njimi je bil zadovoljivo opravljen uradni nadzor iz členov 59 do 65 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51).“ |
se glasi:
„— |
v zvezi z njimi je bil zadovoljivo opravljen uradni nadzor iz členov 67 do 71 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51).“. |