EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.6.2023
COM(2023) 309 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2023
1. Uvod
Uspešni pravosodni sistemi so bistveni za uporabo in izvrševanje prava EU ter ohranjanje pravne države in drugih vrednot, na katerih temelji EU in ki so skupne državam članicam. Kadar nacionalna sodišča uporabljajo pravo EU, delujejo kot sodišča EU. Predvsem pa so nacionalna sodišča tista, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje pravic in obveznosti po pravu EU (člen 19 Pogodbe o Evropski uniji (PEU)).
Uspešni pravosodni sistemi so tudi bistvenega pomena za medsebojno zaupanje ter izboljšanje naložbenega okolja in trajnostnosti dolgoročne rasti. Zato je povečanje učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti nacionalnih pravosodnih sistemov ena od prednostnih nalog evropskega semestra – letnega cikla usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU. V letnem pregledu trajnostne rasti za leto 2023 ( 1 ), ki določa prednostne naloge ekonomske politike in politike zaposlovanja za EU, je potrjena povezava med uspešnimi pravosodnimi sistemi in poslovnim okoljem v državah članicah ter gospodarstvom za ljudi. Dobro delujoči in popolnoma neodvisni pravosodni sistemi lahko pozitivno vplivajo na naložbe in so ključni za zaščito naložb, s čimer prispevajo k produktivnosti in konkurenčnosti. Pomembni so tudi za zagotavljanje učinkovitega čezmejnega izvrševanja pogodb, upravnih odločb in reševanja sporov, kar je bistveno za delovanje enotnega trga ( 2 ).
V tem okviru pregled stanja na področju pravosodja v EU vsebuje letni pregled kazalnikov, ki se osredotoča na bistvene parametre uspešnih pravosodnih sistemov:
—učinkovitost,
—kakovost,
—neodvisnost.
Pregled stanja za leto 2023 nadalje razvija kazalnike za vse tri vidike, vključno z dostopnostjo do pravosodja za osebe, ki jim grozi diskriminacija, in starejše ter ponovno z digitalizacijo pravosodja, ki je imela pomembno vlogo pri ohranjanju delovanja sodišč med pandemijo COVID-19 in podpiranju njihovega okrevanja po njej, pa tudi na splošno, za spodbujanje učinkovitih in dostopnih pravosodnih sistemov ( 3 ). Ta izdaja pregleda stanja na področju pravosodja krepi poslovno razsežnost vseh treh vidikov, saj vključuje nove podatke o učinkovitosti na področju boja proti korupciji ( 4 ) in posodobljen graf o pravnih jamstvih v zvezi z upravnimi odločbami ter še naprej predstavlja podatke o prepričanosti o zaščiti naložb. Nazadnje je v pregledu stanja za leto 2023 predstavljeno, kako so pravosodni sistemi začeli okrevati po posledicah pandemije COVID-19 za njihovo učinkovitost.
Letni cikel pregleda pravne države –
Kot je bilo napovedano v političnih usmeritvah predsednice von der Leyen, je Komisija vzpostavila celovit letni cikel pregleda pravne države za poglobitev spremljanja stanja v državah članicah. Cikel pregleda pravne države deluje kot preventivno orodje, ki poglablja dialog in skupno zavedanje težav pravne države. Osrednji del novega cikla je letno poročilo o stanju pravne države, ki vsebuje sintezo pomembnih sprememb, tj. pozitivnih in negativnih, v vseh državah članicah in Uniji kot celoti. Poročila, vključno z izdajo za leto 2022, objavljeno 13. julija 2022, temeljijo na različnih virih, vključno s pregledom stanja na področju pravosodja v EU ( 5 ). Poleg tega, kot je napovedala predsednica von der Leyen v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2021, poročilo o stanju pravne države za leto 2022 vključuje priporočila za države članice. Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2023 je bil tudi dodatno razvit, da bi prikazal potrebe po dodatnih primerjalnih informacijah, ki so bile ugotovljene med pripravo poročila o stanju pravne države za leto 2022, z namenom zagotovitve podpore za prihodnja poročila o stanju pravne države, tudi na področju boja proti korupciji.
Kaj je pregled stanja na področju pravosodja v EU?
Pregled stanja na področju pravosodja v EU je letno primerjalno informacijsko orodje. Namenjen je pomoči EU in državam članicam pri izboljšanju uspešnosti nacionalnih pravosodnih sistemov, in sicer z zagotavljanjem objektivnih, zanesljivih in primerljivih podatkov o več kazalnikih, pomembnih za oceno (i) učinkovitosti, (ii) kakovosti in (iii) neodvisnosti pravosodnih sistemov v vseh državah članicah. Ni splošna enotna razvrstitev, temveč pregled načina delovanja pravosodnih sistemov vseh držav članic na podlagi kazalnikov, ki so v skupnem interesu vseh držav članic in pomembni zanje.
Pri pregledu stanja se ne daje prednost nobeni vrsti pravosodnega sistema in vse države članice so obravnavane enako.
Ne glede na model nacionalnega pravosodnega sistema ali pravno tradicijo, na kateri temelji, so bistveni parametri uspešnega pravosodnega sistema učinkovitost, kakovost in neodvisnost. Podatke o teh treh parametrih bi bilo treba brati skupaj, saj so vsi trije pogosto medsebojno povezani (pobude za izboljšanje enega parametra lahko vplivajo na drug parameter).
V pregledu stanja so predvsem predstavljeni kazalniki v civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah ter, glede na razpoložljivost podatkov, določenih kazenskih zadevah (tj. zadevah v zvezi s pranjem denarja na sodiščih prve stopnje), pri čemer je njegov namen pomagati državam članicam pri prizadevanjih za ustvarjanje učinkovitejšega okolja, ki je boljše za naložbe ter prijazno podjetjem in državljanom. Pregled stanja je primerjalno orodje, ki se razvija v dialogu z državami članicami in Evropskim parlamentom ( 6 ). Njegov cilj je opredeliti bistvene parametre uspešnega pravosodnega sistema in zagotoviti ustrezne letne podatke.
Kakšna je metodologija pregleda stanja na področju pravosodja v EU?
Pri pregledu stanja se uporabljajo različni viri informacij. Veliko kvantitativnih podatkov zagotovi Evropska komisija za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ), s katero je Komisija sklenila pogodbo za izvedbo posebne letne študije. Podatki zajemajo obdobje 2012–2021, države članice pa so jih predložile v skladu z metodologijo CEPEJ. Študija vsebuje tudi podrobne pripombe in informativne preglede za posamezne države, ki podajajo več ozadja. Brati jih je treba skupaj s slikami ( 7 ).
Podatki o trajanju postopkov, ki jih je zbral CEPEJ, kažejo „čas, potreben za izdajo sodne odločbe“, tj. izračunano trajanje sodnih postopkov (na podlagi razmerja med nerešenimi in rešenimi zadevami). Podatki o učinkovitosti sodišč in upravnih organov pri uporabi prava EU na posebnih področjih kažejo povprečno trajanje postopkov, ki izhaja iz dejanske dolžine trajanja sodnih zadev. Poudariti je treba, da se lahko trajanje sodnih postopkov znatno razlikuje med območji v državi članici, zlasti v urbanih središčih, kjer je lahko zaradi poslovnih dejavnosti število prejetih zadev večje.
Drugi viri podatkov, ki se nanašajo na obdobje 2012–2022, so: skupina kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme ( 8 ), Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ) ( 9 ), Mreža predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije (NPSJC) ( 10 ), Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe) ( 11 ), Svet odvetniških združenj Evrope (CCBE) ( 12 ), Evropska mreža za konkurenco (ECN) ( 13 ), Odbor za komunikacije (COCOM) ( 14 ), Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine ( 15 ), mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov (CPC) ( 16 ), skupina strokovnjakov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (EGMLTF) ( 17 ), Eurostat ( 18 ), Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) ( 19 ) in nacionalne kontaktne točke za boj proti korupciji ( 20 ).
Skozi leta se je metodologija pregleda stanja dodatno razvijala in izpopolnjevala v tesnem sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme držav članic, zlasti prek vprašalnika (ki se letno posodablja) in zbiranja podatkov o nekaterih vidikih delovanja pravosodnih sistemov.
Razpoložljivost podatkov, zlasti za kazalnike o učinkovitosti pravosodnih sistemov, se še naprej izboljšuje. Razlog je v tem, da številne države članice vlagajo v svoje zmogljivosti za pripravo boljših sodnih statistik. Kjer težave pri zbiranju ali zagotavljanju podatkov še niso odpravljene, je to bodisi posledica nezadostne statistične zmogljivosti bodisi dejstva, da nacionalne kategorije, za katere se zbirajo podatki, ne ustrezajo natančno tistim, ki se uporabljajo za pregled stanja. Samo v zelo malo primerih je podatkovna vrzel posledica tega, da nacionalni organi ne prispevajo podatkov. Komisija države članice še naprej spodbuja k zmanjševanju te podatkovne vrzeli.
Kako je pregled stanja na področju pravosodja v EU vključen v evropski semester in kako je povezan z mehanizmom za okrevanje in odpornost (RRF)?
Pregled stanja zagotavlja elemente za ocenjevanje učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti nacionalnih pravosodnih sistemov. S tem želi državam članicam pomagati izboljšati uspešnost njihovih nacionalnih pravosodnih sistemov. S primerjavo informacij o pravosodnih sistemih držav članic omogoča lažjo opredelitev dobre prakse in pomanjkljivosti ter spremljanje izzivov in napredka. V okviru evropskega semestra se izvedejo ocene za posamezne države z dvostranskim dialogom z zadevnimi nacionalnimi organi in deležniki. Kjer imajo opredeljene pomanjkljivosti makroekonomski pomen, lahko Komisija na podlagi analize v okviru evropskega semestra predlaga Svetu, naj sprejme priporočila za posamezne države za izboljšanje nacionalnih pravosodnih sistemov v posameznih državah članicah ( 21 ). V okviru RRF je na voljo več kot 737 milijard EUR v obliki posojil in nepovratne finančne podpore, od katerih bi vsaka država članica morala nameniti najmanj 20 % za digitalni prehod in najmanj 37 % za ukrepe, ki prispevajo k podnebnim ciljem. Reforme in naložbe, ki so jih predlagale države članice, so že presegle te cilje, saj naj bi odhodki za digitalno področje znašali 26 %, odhodki za podnebne ukrepe pa približno 40 %. RRF nudi priložnost za obravnavo priporočil za posamezne države v zvezi z nacionalnimi pravosodnimi sistemi in pospešitev nacionalnih prizadevanj za dokončanje digitalne preobrazbe pravosodnih sistemov. Plačila državam članicam v okviru RRF na podlagi uspešnosti so odvisna od izpolnjevanja mejnikov in ciljev. Do zdaj je bilo uvedenih 6 000 mejnikov in ciljev, pri čemer približno dve tretjini predstavljajo naložbe, eno tretjino pa reforme. Komisija je morala v zvezi s tem oceniti, ali bodo načrti držav članic za okrevanje in odpornost prispevali k uspešnemu reševanju vseh ali številnih izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, oziroma izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih Komisije, sprejetih v okviru evropskega semestra ( 22 ). Na podlagi zahtevkov držav članic za plačila in pozitivnih ocen Komisije o zadovoljivem izpolnjevanju zadevnih mejnikov in ciljev je bilo državam članicam v zadnjih letih izplačanih skupno 144,08 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz RRF. Vendar Komisija še ni ocenila izpolnjevanja 92 % mejnikov in ciljev.
Zakaj so uspešni pravosodni sistemi pomembni za naložbam prijazno poslovno okolje?
Uspešni pravosodni sistemi, ki podpirajo pravno državo, imajo pozitiven ekonomski učinek, kar je zlasti pomembno v okviru evropskega semestra in RRF. Kadar pravosodni sistemi zagotavljajo uveljavljanje pravic, so upniki bolj pripravljeni posojati, podjetja imajo več zaupanja in so odvrnjena od preračunljivega ravnanja, transakcijski stroški so nižji, inovativna podjetja pa so bolj pripravljena vlagati. Uspešen pravosodni sistem je ključen za trajno gospodarsko rast. Izboljša lahko poslovno okolje, spodbuja inovacije, pritegne neposredne tuje naložbe, zagotovi davčne prihodke in podpira gospodarsko rast. Številne študije in strokovna literatura potrjujejo koristi dobro delujočih nacionalnih pravosodnih sistemov za gospodarstvo, med drugim študije in literatura Mednarodnega denarnega sklada (MDS) ( 23 ), Evropske centralne banke (ECB) ( 24 ), Evropske mreže sodnih svetov ( 25 ), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ( 26 ), Svetovnega gospodarskega foruma ( 27 ) in Svetovne banke ( 28 ).
V eni študiji je bilo ugotovljeno, da obstaja močna povezava med skrajšanjem sodnih postopkov (merjeno v času, potrebnem za izdajo sodne odločbe ( 29 )) in stopnjo rasti števila podjetij ( 30 ) ter da je enoodstotno povečanje deleža podjetij, ki pravosodni sistem dojemajo kot neodvisen, povezano s povečanjem prometa in produktivnosti podjetij ( 31 ).
V več raziskavah je bil poudarjen tudi pomen uspešnosti nacionalnih pravosodnih sistemov za podjetja. V eni raziskavi je na primer 93 % velikih podjetij odgovorilo, da v državah, v katerih vlagajo, sistematično in stalno preverjajo pogoje pravne države (vključno z neodvisnostjo sodišč) ( 32 ). V drugi raziskavi je več kot polovica malih in srednjih podjetij (MSP) odgovorila, da so stroški oziroma predolgo trajanje sodnih postopkov glavni razlogi, zaradi katerih ne začnejo sodnega postopka zaradi kršitve pravic intelektualne lastnine ( 33 ). Sporočili Komisije o prepoznavanju in odpravi ovir za enotni trg ( 34 ) ter akcijskem načrtu za uveljavljanje enotnega trga ( 35 ) prav tako zagotavljata vpogled v pomen uspešnih pravosodnih sistemov za delovanje enotnega trga, zlasti za podjetja.
Kako Komisija podpira izvajanje dobrih reform pravosodja s tehnično podporo?
Države članice si lahko pomagajo s tehnično podporo Komisije, ki je na voljo prek Generalnega direktorata za podporo strukturnim reformam (GD REFORM) v okviru Instrumenta za tehnično podporo ( 36 ), katerega skupni proračun v obdobju 2021–2027 znaša 864,4 milijona EUR. Instrument za tehnično podporo od leta 2021 podpira projekte, ki so neposredno povezani z uspešnostjo pravosodnega sistema, kot so digitalizacija pravosodnega sistema, reforme mreže sodišč ali boljši dostop do pravnega varstva. Instrument za tehnično podporo dopolnjuje tudi druge instrumente, zlasti mehanizem za okrevanje in odpornost, saj lahko državam članicam zagotovi podporo pri izvajanju njihovih načrtov za okrevanje in odpornost. Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost med drugim vključujejo ukrepe, povezane z uspešnejšim pravosodnim sistemom: digitalizacija pravosodnega sistema, zmanjšanje zaostankov ter izboljšanje upravljanja sodišč in zadev.
Kako program za pravosodje podpira uspešnost pravosodnih sistemov?
Program za pravosodje s skupnim proračunom za obdobje 2021–2027 v višini približno 305 milijonov EUR podpira nadaljnji razvoj evropskega območja pravice na podlagi pravne države, vključno z neodvisnostjo, kakovostjo in učinkovitostjo pravosodnega sistema, ki temelji na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju ter pravosodnem sodelovanju. Leta 2022 je bilo za financiranje projektov in drugih dejavnosti v okviru treh specifičnih ciljev programa zagotovljenih približno 42,5 milijona EUR:
·11,4 milijona EUR je bilo zagotovljenih za spodbujanje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, prispevanje k učinkoviti in skladni uporabi in izvrševanju instrumentov EU ter podpiranje držav članic za njihovo povezanost s sistemom ECRIS-TCN;
·16,6 milijona EUR je bilo zagotovljenih v podporo usposabljanju pravosodnih strokovnjakov na področju civilnega in kazenskega prava ter prava temeljnih pravic EU, pravnim sistemom držav članic in pravni državi;
·14,5 milijona EUR je bilo zagotovljenih za spodbujanje dostopa do pravnega varstva (vključno z e-pravosodjem), pravic žrtev in pravic oseb, osumljenih ali obtoženih kaznivih dejanj, ter za podporo razvoju in uporabi digitalnih orodij ter vzdrževanju in razširitvi portala e-pravosodje (v dopolnjevanju s programom Digitalna Evropa).
Zakaj Komisija spremlja digitalizacijo nacionalnih pravosodnih sistemov?
Digitalizacija pravosodja je ključna za povečanje uspešnosti pravosodnih sistemov ter je zelo učinkovito orodje za povečanje in lajšanje dostopa do pravnega varstva. Pandemija COVID-19 je opozorila, da morajo države članice pospešiti reforme za posodobitev na tem področju.
Pregled stanja na področju pravosodja v EU od leta 2013 vključuje določene primerjalne informacije o digitalizaciji pravosodja v državah članicah, na primer na področju spletnega dostopa do sodb ali spletne vložitve zahtevkov in nadaljnjega ukrepanja.
Sporočilo Komisije z naslovom Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – Zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti ( 37 ), ki je bilo sprejeto decembra 2020, predstavlja strategijo, katere cilj je izboljšati dostop do pravnega varstva in uspešnost pravosodnih sistemov z uporabo tehnologije. V skladu s sporočilom bo v pregled stanja na področju pravosodja v EU od leta 2021 vključenih več dodatnih kazalnikov. Namen je zagotoviti celovito in pravočasno natančnejše spremljanje področij napredka in izzivov, s katerimi se spopadajo države članice v svojih prizadevanjih za digitalizacijo pravosodnih sistemov.
2. Ozadje: dogodki v reformah pravosodja v letu 2022
V letu 2022 si je veliko držav članic še naprej prizadevalo izboljšati uspešnost svojih pravosodnih sistemov. Na sliki 1 je prikazan posodobljen pregled sprejetih in načrtovanih ukrepov na več področjih pravosodnih sistemov v državah članicah, ki izvajajo reforme pravosodnih sistemov.
Slika 1: Zakonodajne in regulativne dejavnosti v zvezi s pravosodnimi sistemi v letu 2022 (sprejeti ukrepi/pobude v fazi pogajanj v vsaki državi članici) (vir: Evropska komisija ( 38 ))
Leta 2022 je bilo procesno pravo še vedno področje, ki so mu številne države članice namenjale posebno pozornost, pri čemer se je precej obsežen del zakonodajne dejavnosti bodisi izvajal bodisi je bil načrtovan. Številne dejavnosti so se izvajale tudi v zvezi z reformami statusa sodnikov ter pravil za delavce v pravni stroki in državno tožilstvo. Po uvedbi zakonodaje za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v številnih državah članicah v letu 2021 so bili leta 2022 sprejeti številni predlagani zakonodajni akti. Zagon iz predhodnih let pri izvajanju ukrepov v zvezi z upravljanjem sodišč se je nadaljeval v letu 2022. Štiri države članice načrtujejo uporabo umetne inteligence v svojih pravosodnih sistemih, vendar leta 2022 ni bil sprejet noben zakonodajni akt. Pregled potrjuje ugotovitev, da je za reforme pravosodja potreben čas – včasih od njihove napovedi do sprejetja zakonodajnih in regulativnih ukrepov ter njihove izvedbe na terenu preteče več let.
3. Glavne ugotovitve pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2023
Glavni parametri uspešnega pravosodnega sistema so učinkovitost, kakovost in neodvisnost, v pregledu stanja pa so predstavljeni kazalniki v zvezi z vsemi tremi.
3.1 Učinkovitost pravosodnih sistemov
V pregledu stanja so predstavljeni kazalniki v zvezi z učinkovitostjo postopkov na širših področjih civilnih, gospodarskih in upravnih zadev ter na posebnih področjih, na katerih upravni organi in sodišča uporabljajo pravo EU ( 39 ).
Kazalniki, povezani z učinkovitostjo, zlasti število prejetih zadev, stopnja rešenih zadev in čas, potreben za izdajo sodne odločbe, so v letu 2021 kazali prve znake okrevanja po vplivu pandemije COVID-19, ki je prizadela države članice na različne načine (npr. v smislu časa ali resnosti) ( 40 ).
3.1.1 Razvoj na področju števila prejetih zadev
Število prejetih zadev v nacionalnih pravosodnih sistemih se je v primerjavi s prejšnjim letom v treh državah članicah znatno zmanjšalo, v štirih povečalo, v 14 državah članicah pa je ostalo nespremenjeno. Na splošno so med državami članicami še vedno precejšnje razlike (slika 2). To kaže, kako pomembno je, da ostanejo pozorne na razvoj na področju števila prejetih zadev, da bi zagotovile uspešnost pravosodnih sistemov.
Slika 2: Število prejetih civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev v letih 2012 in 2019–2021 (*) (prva stopnja/na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ ( 41 ))
(*) Po metodologiji CEPEJ ta kategorija vključuje vse civilne in gospodarske pravdne in nepravdne zadeve, nepravdne zemljiškoknjižne zadeve in zadeve v zvezi s poslovnimi registri, zadeve v zvezi z drugimi registri, druge nepravdne zadeve, upravne zadeve in druge nekazenske zadeve.
Slika 3: Število prejetih civilnih in gospodarskih pravdnih zadev v letih 2012 in 2019–2021 (*) (prva stopnja/na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)
(*) Civilne in gospodarske pravdne zadeve se po metodologiji CEPEJ nanašajo na spore med strankami, na primer spore v zvezi s pogodbami. Civilne in gospodarske nepravdne zadeve se nanašajo na nepravdne postopke, na primer nesporne plačilne naloge. Spremembe metodologije v EL in SK. Podatki za NL vključujejo nepravdne zadeve.
Slika 4: Število prejetih upravnih zadev v letih 2012 in 2019–2021 (*) (prva stopnja/na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)
(*) Upravne zadeve se po metodologiji CEPEJ nanašajo na spore med posamezniki in lokalnimi, regionalnimi ali nacionalnimi organi. DK in IE upravnih zadev ne evidentirata ločeno. V RO so bili leta 2018 nekateri upravni postopki izločeni iz sodnega postopka. Spremembe metodologije v EL, SK in SE. V SE so bile migracijske zadeve vključene med upravne zadeve (uporabljeno retroaktivno za leto 2017).
3.1.2 Splošni podatki o učinkovitosti
Kazalniki v zvezi z učinkovitostjo postopkov na širših področjih civilnih, gospodarskih in upravnih zadev so: (i) ocena trajanja postopkov (čas, potreben za izdajo sodne odločbe), (ii) stopnja rešenih zadev in (iii) število nerešenih zadev.
Ocena trajanja postopkov –
Trajanje postopkov označuje ocenjeni čas (v dnevih), ki je potreben, da se zadeva na sodišču reši, tj. čas, v katerem sodišče sprejme odločbo na prvi stopnji. Kazalnik „čas, potreben za izdajo sodne odločbe“, je število nerešenih zadev, deljeno s številom rešenih zadev ob koncu leta, pomnoženo s 365 (dnevi) ( 42 ). Je izračunana količina, ki označuje ocenjeni minimalni čas, ki bi ga sodišče potrebovalo, da bi rešilo zadevo v sedanjih delovnih pogojih. Višja kot je vrednost, večja je verjetnost, da bi sodišče potrebovalo več časa za sprejetje odločitve. Slike se večinoma nanašajo na postopke na sodiščih prve stopnje ter primerjajo podatke za leta 2012, 2019, 2020 in 2021, če so na voljo ( 43 ). Sliki 7 in 9 prikazujeta čas, potreben za izdajo sodne odločbe, v letu 2021 v civilnih in gospodarskih pravdnih zadevah ter upravnih zadevah na sodiščih vseh stopenj.
Slika 5: Ocenjen čas, potreben za reševanje civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev v letih 2012 in 2019–2021 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: študija CEPEJ)
(*) Po metodologiji CEPEJ ta kategorija vključuje vse civilne in gospodarske pravdne in nepravdne zadeve, nepravdne zemljiškoknjižne zadeve in zadeve v zvezi s poslovnimi registri, zadeve v zvezi z drugimi registri, druge nepravdne zadeve, upravne zadeve in druge nekazenske zadeve. Spremembe metodologije v SK. Nerešene zadeve vključujejo vse stopnje v CZ in do leta 2016 v SK. LV: veliko zmanjšanje je posledica reforme sodnega sistema, preverjanja napak in čiščenja podatkov v informacijskem sistemu.
Slika 6: Ocenjen čas, potreben za reševanje civilnih in gospodarskih pravdnih zadev na prvi stopnji v letih 2012 in 2019–2021 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: študija CEPEJ)
(*) Civilne in gospodarske pravdne zadeve se po metodologiji CEPEJ nanašajo na spore med strankami, na primer spore v zvezi s pogodbami. Civilne in gospodarske nepravdne zadeve se nanašajo na nepravdne postopke, na primer nesporne plačilne naloge. Spremembe metodologije v EL in SK. Nerešene zadeve vključujejo vse stopnje v CZ in do leta 2016 v SK. IT: začasna upočasnitev pravosodne dejavnosti zaradi strogih omejevalnih ukrepov za obvladovanje pandemije COVID-19 je vplivala na čas, potreben za izdajo sodne odločbe. Podatki za NL vključujejo nepravdne zadeve.
Slika 7: Ocenjen čas, potreben za reševanje civilnih in gospodarskih pravdnih zadev na sodiščih vseh stopenj v letu 2021 (*) (prva, druga in tretja stopnja/v dnevih) (vir: študija CEPEJ)
(*) Vrstni red določa stopnja sodišč z najdaljšimi postopki v posamezni državi članici. Podatki niso na voljo za sodišča prve in druge stopnje v BE in BG, za sodišča druge stopnje v NL, za sodišča druge in tretje stopnje v AT ali za sodišča tretje stopnje v DE in HR. V DE in MT ni sodišč tretje stopnje. IT: začasna upočasnitev pravosodne dejavnosti zaradi strogih omejevalnih ukrepov za obvladovanje pandemije COVID-19 je vplivala na čas, potreben za izdajo sodne odločbe. Dostop do sodišč tretje stopnje je lahko v nekaterih državah članicah omejen.
Slika 8: Ocenjen čas, potreben za reševanje upravnih zadev na prvi stopnji v letih 2012 in 2019–2021 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: študija CEPEJ)
(*) Upravne zadeve se po metodologiji CEPEJ nanašajo na spore med posamezniki in lokalnimi, regionalnimi ali nacionalnimi organi. Spremembe metodologije v EL in SK. Nerešene zadeve vključujejo vse stopnje v CZ in do leta 2016 v SK. DK in IE upravnih zadev ne evidentirata ločeno. CY: v letu 2018 se je število rešenih zadev povečalo zaradi skupnega sojenja v zadevah, umika 2 724 združenih zadev in ustanovitve upravnega sodišča leta 2015.
Slika 9: Ocenjen čas, potreben za reševanje upravnih zadev na sodiščih vseh stopenj v letu 2021 (*) (prva in, kjer je ustrezno, druga in tretja stopnja/v dnevih) (vir: študija CEPEJ)
(*) Vrstni red določa stopnja sodišč z najdaljšimi postopki v posamezni državi članici. Podatki niso na voljo za sodišča druge stopnje v BE, CZ, HU, MT, AT, RO, SI, SK in FI ter za sodišča tretje stopnje v CY, LT, LU, MT in PL. V CZ, IT, CY, AT, SI in FI je vrhovno ali drugo najvišje sodišče edina pritožbena stopnja. V LT, LU in MT ni sodišč tretje stopnje za te vrste zadev. V BE je najvišje upravno sodišče prva in edina stopnja za nekatere zadeve. Dostop do sodišč tretje stopnje je lahko v nekaterih državah članicah omejen. DK in IE upravnih zadev ne evidentirata ločeno.
Stopnja rešenih zadev –
Stopnja rešenih zadev je razmerje med številom rešenih zadev in številom prejetih zadev. Z njo se meri, ali sodišču uspe obravnavati prejete zadeve. Kadar je stopnja rešenih zadev približno 100-odstotna ali višja, to pomeni, da lahko pravosodni sistem reši vsaj toliko zadev, kot jih prejme. Kadar pa je stopnja rešenih zadev nižja od 100 %, to pomeni, da sodišča rešijo manj zadev, kot jih prejmejo.
Slika 10: Stopnja reševanja civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev v letih 2012 in 2019–2021 (*) (prva stopnja/v % – vrednosti nad 100 % pomenijo, da je več zadev rešenih kot prejetih, vrednosti pod 100 % pa pomenijo, da je manj zadev rešenih kot prejetih) (vir: študija CEPEJ)
(*) Po metodologiji CEPEJ ta kategorija vključuje vse civilne in gospodarske pravdne in nepravdne zadeve, nepravdne zemljiškoknjižne zadeve in zadeve v zvezi s poslovnimi registri, zadeve v zvezi z drugimi registri, druge nepravdne zadeve, upravne zadeve in druge nekazenske zadeve. Spremembe metodologije v SK. IE: pričakuje se, da je zaradi metodologije sporočeno premajhno število rešenih zadev. IT: leta 2013 je bila uvedena drugačna klasifikacija civilnih zadev.
Slika 11: Stopnja reševanja civilnih in gospodarskih pravdnih zadev v letih 2012 in 2019–2021 (*) (prva stopnja/v %) (vir: študija CEPEJ)