za pravila o javnem zdravju in zdravju živali za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode iz Uredbe (ES) št. 1069/2009;

glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na mejnih kontrolnih točkah, kot je določeno v členu 16(1)(e) in (f) Direktive 97/78/ES.

biodizel, ki izpolnjuje zahteve za odstranjevanje in uporabo pridobljenih proizvodov iz točke 2(b) oddelka 3 poglavja IV Priloge IV;

predelana hrana za hišne živali, ki izpolnjuje posebne pogoje za predelano hrano za hišne živali iz točke 7(a) poglavja II Priloge XIII;

pasje žvečilke, ki izpolnjujejo posebne zahteve za pasje žvečilke iz točke 7(b) poglavja II Priloge XIII;

kože kopitarjev, ki izpolnjujejo posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke C poglavja V Priloge XIII;

volna in dlaka, ki izpolnjujeta posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke B poglavja VII Priloge XIII;

perje in puh, ki izpolnjujeta posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke C poglavja VII Priloge XIII;

krzno, ki izpolnjuje posebne pogoje za končno točko za navedeni proizvod iz poglavja VIII Priloge XIII;

ribje olje za proizvodnjo zdravil, ki izpolnjuje posebne pogoje za končno točko za navedeni proizvod iz poglavja XIII Priloge XIII;

bencin in goriva, ki izpolnjujejo posebne pogoje za proizvode iz večstopenjskega postopka katalize za proizvodnjo obnovljivih goriv iz točke 2(c) oddelka 3 poglavja IV Priloge IV;

oleokemijski proizvodi, ki so pridobljeni iz topljenih maščob in izpolnjujejo zahteve iz poglavja XI Priloge XIII;

obnovljivo dizelsko gorivo, obnovljivo reaktivno gorivo, obnovljiv propan in obnovljiv bencin, ki izpolnjujejo posebne zahteve za proizvode iz večstopenjske katalitske končne obdelave z vodikom za proizvodnjo obnovljivih goriv iz točke 2(f) oddelka 3 poglavja IV Priloge IV.

snovi kategorije 1 iz člena 8(c) Uredbe(ES) št. 1069/2009, kadar gre za uvoženo hrano za hišne živali ali hrano za hišne živali, proizvedeno iz uvoženih snovi;

snovi kategorije 3 iz člena 10(f) in (g) Uredbe (ES) št. 1069/2009, če:

higienske zahteve in zahteve glede predelave iz poglavja II;

standardne metode predelave iz poglavja III, če se take metode uporabljajo v obratu ali objektu;

alternativne metode predelave iz poglavja IV, če se take metode uporabljajo v obratu ali objektu.

posebna pravila za odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, določena v oddelku 1;

pravila za sežiganje in zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na oddaljenih območjih, določena v oddelku 2;

pravila za sežiganje in zakopavanje čebel in čebelarskih stranskih proizvodov, določena v oddelku 3.

v poglavju I, kadar proizvajajo hrano za hišne živali, kot je navedeno v členu 24(1)(e) navedene uredbe;

v poglavju II, kadar skladiščijo živalske stranske proizvode, kot je navedeno v členu 24(1)(i) navedene uredbe, in kadar ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi po njihovem zbiranju, in sicer z naslednjimi operacijami, navedenimi v členu 24(1)(h) navedene uredbe:

v poglavju III, kadar skladiščijo pridobljene proizvode za nekatere namene iz člena 24(1)(j) navedene uredbe;

v poglavju V, kadar na kmetiji skladiščijo živalske stranske proizvode, namenjene za naknadno odstranjevanje, kot je navedeno v členu 4 navedene uredbe.

sestavljeni v skladu s tehničnimi specifikacijami, objavljenimi na spletišču Komisije ( 1 );

vneseni v sistem Traces ali dostopni prek njega najpozneje 31. oktobra 2021.

navedene snovi ne smejo biti snovi kategorije 1, pridobljene iz katere koli od naslednjih živali:

navedene snovi ne smejo biti namenjene za nobeno od naslednjih uporab:

snovi se morajo uvažati z nalepkami in izpolnjevati morajo posebne zahteve za nekatere premike živalskih stranskih proizvodov iz oddelka 1 poglavja IV Priloge XIV k tej uredbi;

snovi se morajo uvažati v skladu z zahtevami izdajanja zdravstvenih spričeval, določenimi v nacionalni zakonodaji.

pristojni organ namembne države članice je vnaprej dovolil vnos pošiljke in

pošiljka mora biti poslana pooblaščenemu uporabniku neposredno iz vstopne točke v Unijo.

predelanih živalskih beljakovin in drugih pridobljenih proizvodov iz poglavja II Priloge X k tej uredbi;

hrane za hišne živali in nekaterih drugih pridobljenih proizvodov iz Priloge XIII k tej uredbi;

živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, uvoženih v Unijo ali v tranzitu skozi Unijo, navedenih v Prilogi XIV k tej uredbi.

„kožuharji“ pomenijo živali, ki se gojijo ali redijo za proizvodnjo krzna in niso namenjene prehrani ljudi;

„kri“ pomeni svežo celokupno kri;

„posamična krmila“ pomenijo snovi, ki sestavljajo hrano za živali, kakor so opredeljene v členu 3(2)(g) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so živalskega izvora in zajemajo predelane živalske beljakovine, proizvode iz krvi, topljene maščobe, jajčne izdelke, ribje olje, maščobne derivate, kolagen, želatino in hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat, trikalcijev fosfat, mleko, proizvode na osnovi mleka, proizvode, pridobljene iz mleka, kolostrum, izdelke s kolostrumom ter blato iz centrifug in separatorjev od predelave mleka;

„proizvodi iz krvi“ pomenijo proizvode, pridobljene iz krvi ali delcev krvi, razen krvne moke; zajemajo suho/zamrznjeno/tekočo plazmo, suho celokupno kri, suhe/zamrznjene/tekoče rdeče krvničke ali njihove delce ter mešanice;

„predelane živalske beljakovine“ pomenijo beljakovine živalskega izvora, v celoti pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile obdelane v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X (vključno s krvno moko in ribjo moko), da so primerne za neposredno uporabo kot posamična krmila ali za katere koli druge vrste uporabe v krmilih, vključno s hrano za hišne živali, ali za uporabo v organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal, vendar ne vsebujejo proizvodov iz krvi, mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma, izdelkov s kolostrumom, blata iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, želatine, hidroliziranih beljakovin, dikalcijevega fosfata, jajc in jajčnih izdelkov, vključno z jajčno lupino, trikalcijevega fosfata in kolagena;

„krvna moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene s toplotno obdelavo krvi ali delcev krvi v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X;

„ribja moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene iz vodnih živali, razen morskih sesalcev, vključno z gojenimi vodnimi nevretenčarji, ki vključujejo tudi tiste, ki jih zajema člen 3(1)(e) Direktive Sveta 2006/88/ES ( 2 ), in morskimi zvezdami vrste Asterias rubens, ki se zajamejo na gojitvenem območju mehkužcev;

„topljene maščobe“ pomenijo maščobe, pridobljene iz predelave:

„ribje olje“ pomeni olje, pridobljeno iz predelave vodnih živali, razen morskih sesalcev, vključno z gojenimi vodnimi nevretenčarji, ki vključujejo tudi tiste, ki jih zajema člen 3(1)(e) Direktive 2006/88/ES, in morskimi zvezdami vrste Asterias rubens, ki se zajamejo na gojitvenem območju mehkužcev, ali olje iz predelave rib za prehrano ljudi, ki jih je nosilec dejavnosti namenil za druge namene, kot je prehrana ljudi;

„čebelarski stranski proizvodi“ pomenijo med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah, ki niso namenjeni prehrani ljudi;

„kolagen“ pomeni beljakovinske proizvode, pridobljene iz živalskih kož, kosti in kit;

„želatina“ pomeni naravne, topljive beljakovine, ki želatinirajo ali ne, pridobljene z delno hidrolizo kolagena, pridobljenega iz kosti, kož, kit in tetiv živali;

„ocvirki“ pomenijo ostanke topljenja maščob, ki vsebujejo beljakovine, po delni izločitvi maščobe in vode;

„hidrolizirane beljakovine“ pomenijo polipeptide, peptide in aminokisline ter njihove mešanice, pridobljene s hidrolizo živalskih stranskih proizvodov;

„bela voda“ pomeni mešanico mleka, proizvodov na osnovi mleka ali proizvodov, pridobljenih iz mleka in vode, ki se zbere med izpiranjem mlekarske opreme, vključno s posodami za mlečne proizvode, preden se očistijo in razkužijo;

„konzervirana hrana za hišne živali“ pomeni toplotno predelano hrano za hišne živali v hermetično zatesnjenih posodah;

„pasje žvečilke“ pomenijo proizvode, namenjene hišnim živalim za žvečenje, pridobljene iz nestrojenih kož kopitarjev ali drugih snovi živalskega izvora;

„aromatična drobovina“ pomeni tekoč ali dehidriran predelan izdelek živalskega izvora, ki se uporablja za izboljšanje okusnosti hrane za hišne živali;

„hrana za hišne živali“ pomeni krmo, ki ni snov iz člena 24(2), za uporabo kot hrana za hišne živali, in pasje žvečilke, ki vsebujejo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki

„predelana hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki ni surova hrana za hišne živali in je bila predelana v skladu s točko 3 poglavja II Priloge XIII;

„surova hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki vsebuje nekatere snovi kategorije 3 in ni bila konzervirana drugače kot s procesi hlajenja ali zamrzovanja;

„odpadki iz gostinskih dejavnosti“ pomenijo vso odpadno hrano, vključno z rabljenim kuhinjskim oljem iz restavracij, gostinskih obratov in kuhinj, vključno z osrednjimi javnimi kuhinjami in zasebnimi kuhinjami iz gospodinjstev;

„presnovni ostanki“ pomenijo ostanke, vključno s tekočim delom, ki nastanejo pri predelavi živalskih stranskih proizvodov v obratu za pridobivanje bioplinov;

„vsebina prebavnega trakta“ pomeni vsebino prebavnega trakta sesalcev in ratitov;

„maščobni derivati“ pomenijo pridobljene proizvode iz topljenih maščob, ki so, kar zadeva topljene maščobe iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, predelani v skladu s poglavjem XI Priloge XIII;

„gvano“ pomeni nemineraliziran naravni proizvod, zbran iz izločkov netopirjev ali prosto živečih morskih ptic;

„mesno-kostna moka“ pomeni živalske beljakovine, pridobljene iz predelave snovi kategorije 1 ali kategorije 2 v skladu z eno od metod predelave, določeno v poglavju III Priloge IV;

„obdelane kože“ pomenijo pridobljene proizvode iz neobdelanih kož razen pasjih žvečilk, ki so:

„neobdelane kože“ pomenijo vsa kožna in podkožna tkiva, ki niso bila drugače obdelana kot z rezanjem, hlajenjem ali zamrzovanjem;

„neobdelano perje in deli peres“ pomenijo perje in dele peres, ki niso:

„neobdelana volna“ pomeni volno, ki ni:

„neobdelana dlaka“ pomeni dlako, ki ni:

„neobdelane ščetine prašičev“ pomenijo ščetine prašičev, ki niso:

„razstavni predmet“ pomeni živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene za razstave ali umetniške dejavnosti;

„vmesni proizvod“ pomeni pridobljeni proizvod:

„laboratorijski reagent“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode in je kot tak ali v povezavi s snovmi neživalskega izvora namenjen za posebno laboratorijsko uporabo kot reagent ali reagentski proizvod, kalibrator ali kontrolni material za odkrivanje, merjenje, preučevanje ali proizvajanje drugih snovi;

„proizvod, uporabljen za diagnostiko in vitro“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje proizvod iz krvi ali drug živalski stranski proizvod in se uporablja kot reagent, reagentski proizvod, kalibrator, oprema ali kateri koli drug sistem, ne glede na to, ali se uporablja samostojno ali v povezavi z drugimi, namenjen uporabi in vitro za pregledovanje vzorcev humanega ali živalskega izvora, z edinim ali glavnim namenom diagnosticiranja fiziološkega stanja, zdravstvenega stanja, bolezni ali genetske abnormalnosti ali za določanje varnosti ter združljivosti z reagenti; ne vključuje darovanih organov ali krvi;

„raziskovalni in diagnostični vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, namenjene za naslednje namene: preučevanje v okviru diagnostičnih dejavnosti ali analizo za spodbujanje napredka v znanosti in tehnologiji v okviru izobraževalnih ali raziskovalnih dejavnosti;

„trgovinski vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene posebnim študijam ali analizam, ki jih odobri pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za izvajanje proizvodnega procesa, vključno s predelavo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, razvoj krmil, hrane za hišne živali ali pridobljenih proizvodov, ali testiranje strojev ali opreme;

„sosežig“ pomeni predelavo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če so odpadki, v sosežigalnici;

„zgorevanje“ pomeni proces, ki vključuje oksidacijo goriv za izkoriščanje energijske vrednosti živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če niso odpadki;

„sežig“ pomeni odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov kot odpadkov v sežigalnici, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

„ostanki pri sežiganju in sosežiganju“ pomenijo katere koli ostanke, kot je opredeljeno v točki 13 člena 3 Direktive 2000/76/ES, ki nastanejo v sežigalnici ali sosežigalnici, v kateri se obdelujejo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi;

„barvno označevanje“ pomeni sistematično uporabo barv, kakor je opredeljeno v točki 1(c) poglavja II Priloge VIII, za prikaz informacij iz te uredbe na površini ali delu površine pakiranja, kontejnerja ali prevoznega sredstva ali na nalepki ali simbolu, ki se pritrdi nanje;

„vmesne operacije“ pomenijo operacije, razen skladiščenja, navedene v členu 19(b);

„strojenje“ pomeni strojenje surovih kož ob uporabi rastlinskih strojilnih sredstev, kromovih soli ali drugih snovi, kot so aluminijeve soli, železove soli, silicijeve soli, aldehidi in kinoni, ali druga sintetična strojilna sredstva;

„preparatorstvo“ pomeni umetnost prepariranja, polnjenja in namestitve kož živali, da bi se dosegel realistični učinek, pri čemer se preprečijo nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi nameščene kože;

„trgovina“ pomeni blagovno menjavo med državami članicami, kot je navedeno v členu 28 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

„metode predelave“ pomenijo metode iz poglavij III in IV Priloge IV;

„serija“ pomeni proizvodno enoto, proizvedeno v enem samem obratu z uporabo enotnih proizvodnih parametrov, kot je izvor snovi, ali več takšnih enot, ki se proizvedejo v zaporednem vrstnem redu v enem samem obratu in skladiščijo skupaj kot enota pošiljke;

„hermetično zatesnjena posoda“ pomeni posodo, oblikovano tako, da onemogoča vstop mikroorganizmov;

„obrat za pridobivanje bioplinov“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

„zbirni centri“ pomenijo objekte razen predelovalnih obratov, v katerih se zbirajo živalski stranski proizvodi iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, namenjeni uporabi za hranjenje živali, navedenih v istem členu;

„obrat za kompostiranje“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

„sosežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično napravo, katere glavni namen je proizvodnja energije ali izdelkov, kot je opredeljeno v točki 5 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

„sežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

„obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali“ pomeni prostor ali objekt za proizvodnjo hrane za hišne živali ali aromatične drobovine, kot je določeno v členu 24(1)(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

„predelovalni obrat“ pomeni prostor ali objekt za predelavo živalskih stranskih proizvodov, kot je določeno v členu 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, v katerih se živalski stranski proizvodi predelujejo v skladu s Prilogo IV in/ali Prilogo X;

„rastni substrati“ pomenijo snovi, vključno z zemljo za lončnice, razen zemlje in situ, v katerih se vzgajajo rastline in ki se uporablja neodvisno od zemlje in situ.

lisice (Vulpes vulpes in Alopex lagopus);

rakunaste pse (Nycteroites procynides).

Krmljenje se izvaja le na kmetijah:

Upravljavec kmetije zagotovi, da so mesno-kostna moka ali drugi proizvodi, pridobljeni iz ene vrste in namenjeni za krmljenje iste vrste:

Upravljavec kmetije mora v primeru znanega stika ali suma stika s katero koli kmetijo, na kateri je obstajal sum izbruha TSE ali je bil ta potrjen, nemudoma:

upoštevala se je čakalna doba najmanj 21 dni iz člena 11(1)(c) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

uporabljena so bila le organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki so skladna s členom 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in poglavjem II Priloge XI k tej uredbi.

gnoj in gvano;

vsebina prebavnega trakta, mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in izdelki s kolostrumom, za katere pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni.

Živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode je treba odstraniti čim prej po prihodu, v skladu s pogoji, ki jih določi pristojni organ. Do odstranitve se ustrezno skladiščijo v skladu s pogoji, ki jih določi pristojni organ.

V obratih mora biti vzpostavljena ustrezna ureditev za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev in prevoznih sredstev, zlasti na posebej določenem območju, s katerega se odpadna voda odstranjuje v skladu z zakonodajo Unije, da se prepreči tveganja za kontaminacijo.

Obrati morajo biti postavljeni na trdni podlagi z dobrim odvajanjem vode.

Obrati morajo imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodalci in ptice. V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

Osebje mora imeti dostop do primernih prostorov za osebno higieno, kot so stranišča, garderobe in umivalniki, če je to potrebno, da se prepreči tveganja za kontaminacijo.

Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Preglednice kontrolnih pregledov ter rezultate pregledov je treba dokumentirati in hraniti najmanj dve leti.

mora biti med opremo sežigalnice ali sosežigalnice in živino ter njeno krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja;

mora biti oprema v celoti namenjena delovanju sežigalnice in se ne sme uporabljati drugje na gospodarstvu ali pa jo je treba pred tako uporabo očistiti in razkužiti;

mora osebje, ki dela v obratu, pred ravnanjem z živino ali krmo za živali zamenjati zunanja oblačila in obutev.

Vsaka linija obrata mora biti opremljena z najmanj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se mora avtomatično vklopiti, ko temperatura plinov pri sežigu po zadnjem vpihu zraka za sežiganje pade pod 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno. Uporabljati ga je treba tudi pri operacijah zagona in prekinitve obratovanja obrata za zagotovitev, da se temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, neprekinjeno ohranja med navedenimi operacijami in toliko časa, dokler so nezgorele snovi v komori, v kateri poteka sežiganje ali sosežiganje.

Kadar se v komoro, v kateri poteka neprekinjen postopek sežiganja ali sosežiganja, dovajajo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi, mora imeti obrat avtomatski sistem za preprečevanje dovajanja stranskih živalskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, ki mora obratovati ob zagonu linije, dokler ni dosežena temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, in kadar se ta temperatura ne ohranja.

Upravljavec sežigalnice mora zagotoviti, da sežigalnica obratuje tako, da se doseže stopnja sežiga, pri kateri je delež skupnega organskega ogljika (TOC) v žlindri in pepelu manj kot 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala. Če je potrebno, se uporabijo ustrezne metode predobdelave.

se smejo uporabljati samo za odstranjevanje:

morajo biti opremljene s pomožnim gorilnikom, kadar se v obrat z majhno zmogljivostjo dovajajo snovi kategorije 1 iz člena 8(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

morajo delovati tako, da od živalskih stranskih proizvodov ostane samo pepel.

živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, namenjene za gorivo, je treba uporabiti čim prej ali pa jih do uporabe varno shraniti;

kurilne naprave morajo imeti vzpostavljene ustrezne ukrepe za zagotavljanje, da se čiščenje in dezinfekcija zabojnikov in vozil izvajata v temu namenjenih prostorih obrata, od koder je mogoče zbrati odpadno vodo in jo odstraniti v skladu z zakonodajo Unije, da se preprečijo tveganja za okoljsko kontaminacijo.

Z odstopanjem od zahtev iz prvega pododstavka se zabojniki in vozila za prevoz topljenih maščob lahko očistijo in dezinficirajo v obratu, kjer se nalagajo, ali v katerem koli drugem obratu, odobrenem ali registriranem v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009;

kurilne naprave morajo biti nameščene na trdni podlagi z dobrim odvajanjem vode;

kurilne naprave morajo imeti vzpostavljene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci. V ta namen je treba uporabljati dokumentiran program zatiranja škodljivcev;

osebje mora imeti dostop do ustreznih objektov za osebno higieno, kot so stranišča, garderobe in umivalniki po potrebi, da se preprečijo tveganja za kontaminacijo opreme za ravnanje z rejnimi živalmi ali z njihovo krmo;

postopki čiščenja in dezinfekcije morajo biti določeni in dokumentirani za vse dele kurilne naprave. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistilna sredstva;

nadzor higiene mora vključevati redne preglede okolja in opreme. Razporedi in rezultati inšpekcijskih pregledov se morajo dokumentirati in ohraniti za obdobje vsaj dveh let;

če se topljene maščobe uporabljajo kot gorivo za zgorevanje v nepremičnih motorjih z notranjim zgorevanjem v odobrenih ali registriranih obratih za predelavo hrane ali krme, predelava hrane ali krme v tem obratu poteka pod strogimi pogoji razločevanja.

mora obstajati popolna fizična ločitev med opremo za zgorevanje in živalmi, vključno z njihovo krmo in steljo;

mora biti oprema v celoti namenjena obratovanju kurilne naprave in se ne sme uporabljati drugje na gospodarstvu, dokler ni učinkovito očiščena in dizenficirana pred takšno uporabo;

zaposleni v obratu kurilne naprave morajo zamenjati zunanja oblačila in obutev ter poskrbeti za osebno higieno, preden začnejo z delom z živalmi na tem ali katerem koli drugem gospodarstvu, njihovo krmo ali materialom za steljo.

razen v primeru ribjega olja ali topljene maščobe, proizvedenih v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, je treba maščobno frakcijo, pridobljeno iz živalskih stranskih proizvodov, najprej obdelati po:

maščobno frakcijo je treba ločiti od beljakovin, v primeru maščob iz prežvekovalcev, namenjenih zgorevanju v drugi napravi, pa je treba netopne nečistoče odstraniti do ravni 0,15 masnega %.

maščobne frakcije iz točke 1(a) in (b) morajo zgorevati:

zgorevanje snovi živalskega izvora, ki niso živalska maščoba, ni dovoljeno;

živalske maščobe, pridobljene iz kategorije 1 ali kategorije 2, za zgorevanje v prostorih, ki so bili odobreni ali registrirani v skladu z uredbami (ES) št. 852/2004, (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 183/2005, ali na javnih mestih, je treba obdelati z metodo predelave 1 iz poglavja III Priloge IV;

zgorevanje živalskih maščob mora potekati v skladu z zakonodajo Unije o varstvu okolja, zlasti ob upoštevanju standardov in zahtev navedene zakonodaje in zahtev o najboljših razpoložljivih tehnikah za nadzor in spremljanje emisij.

Gnoj je shranjen v zaprtem skladišču, da se zmanjša potreba po nadaljnjem rokovanju in prepreči navzkrižna kontaminacija z drugimi območji na gospodarstvu z vrstami živali za proizvodnjo hrane.

Kurilna naprava na kmetiji mora biti opremljena s:

Emisije žveplovega dioksida, dušikovi oksidi (predvsem seštevek dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, izražen kot dušikov dioksid) in trdni delci ne presežejo naslednjih mejnih vrednosti emisij, izraženih v mg/Nm3 pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in vsebnosti kisika 11 %, po korekciji za vsebnost vodnih hlapov:

Upravljavec kurilne naprave na kmetiji izvede vsaj letne meritve žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in trdnih delcev.

Kot alternativa meritvam iz prvega pododstavka se lahko uporabijo drugi postopki, ki jih preverijo in odobrijo pristojni organi, da se določijo emisije žveplovega dioksida.

Spremljanje izvede upravljavec ali se izvede v njegovem imenu v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki.

Vsi rezultati se zabeležijo, obdelajo in predstavijo tako, da pristojnim organom omogočijo preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij.

Pri kurilnih napravah na kmetiji, ki uporabljajo sekundarno opremo za zmanjševanje emisij zaradi izpolnjevanja mejnih vrednosti emisij, se stalno spremlja učinkovito delovanje navedene opreme, rezultati tega spremljanja pa se zabeležijo.

Če niso upoštevane mejne vrednosti emisij iz točke (a) ali kurilna naprava na kmetiji ne izpolnjuje zahtev iz točke 1 oddelka 2 poglavja IV, upravljavec nemudoma obvesti pristojni organ in sprejme potrebne ukrepe, da se skladnost v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi. Kjer skladnosti ni mogoče ponovno vzpostaviti, pristojni organ prekine obratovanje kurilne naprave in prekliče njeno odobritev.

Upravljavec pristojne organe obvesti o vseh načrtovanih spremembah kurilne naprave na kmetiji, ki bi vplivale na njene emisije, vsaj en mesec pred uvedbo spremembe.

Upravljavec sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovi, da so obdobja zagona in prekinitve obratovanja kurilne naprave na kmetiji ter kakršnih koli okvar čim krajša. V primeru okvare sekundarne opreme za zmanjšanje emisij upravljavec nemudoma obvesti pristojne organe.

z odstopanjem od točke B(3)(b)(ii) kurilnim napravam, ki obratujejo na dan 2. avgust 2017, odobri dodatno obdobje največ šestih let za uskladitev s prvim odstavkom točke 2 oddelka 2 poglavja IV Priloge III k tej uredbi;

z odstopanjem od točke B(4) odobri emisije trdnih delcev, ki ne presegajo 50 mg/m3, pod pogojem, da skupna nazivna vhodna toplotna moč kurilnih naprav ne presega 5 MW;

z odstopanjem od točke B(3)(b)(i) odobri ročno namestitev konjskega gnoja kot goriva v zgorevalno komoro, kadar skupna nazivna vhodna toplotna moč ne presega 0,5 MW.

Predelovalni obrati ne smejo biti na istem kraju kot klavnice ali drugi obrati, ki so bili odobreni ali registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 ali Uredbo (ES) št. 853/2004, razen če se tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi predelave živalskih stranskih proizvodov, ki izvirajo iz takih klavnic ali drugih obratov, zmanjšajo tako, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

Z odstopanjem od točk od (i) do (iv) v primeru predelovalnih obratov, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, lahko pristojni organ odobri druge pogoje namesto tistih iz navedenih točk, da se zmanjšajo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, vključno s tveganji zaradi predelave snovi kategorije 3, ki izvirajo zunaj obratov, odobrenih ali registriranih v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 ali Uredbo (ES) št. 853/2004.

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice prek Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 52(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, da njihovi pristojni organi uporabljajo to odstopanje.

Predelovalni obrat mora imeti čisti in nečisti del, ki sta primerno ločena. V nečistem delu mora biti pokrit prostor za sprejetje živalskih stranskih proizvodov, zgrajen tako, da ga je preprosto čistiti in razkuževati. Tla morajo biti narejena tako, da olajšujejo odvod tekočin.

Predelovalni obrat mora imeti ustrezne prostore, vključno s stranišči, garderobami in umivalniki za osebje.

Predelovalni obrat mora imeti ustrezno kapaciteto oskrbe z vročo vodo in paro za predelavo živalskih stranskih proizvodov.

Če je primerno, mora biti v nečistem delu oprema za zmanjševanje velikosti živalskih stranskih proizvodov in oprema za nakladanje zdrobljenih živalskih stranskih proizvodov v predelovalno enoto.

Kjer je potrebna toplotna obdelava, morajo biti vse naprave opremljene:

Za preprečevanje ponovne kontaminacije pridobljenih proizvodov z vhodnimi živalskimi stranskimi proizvodi morajo biti območja obrata za razkladanje vhodnih snovi za predelavo popolnoma ločena od območij, namenjenih predelavi navedenih proizvodov, in od območij, namenjenih skladiščenju pridobljenih proizvodov.

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, ne smejo biti na istem kraju kot predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1 ali 2, razen če so v popolnoma ločeni zgradbi.

Vendar lahko pristojni organ dovoli predelavo snovi kategorije 3 na istem kraju, kjer se ravna s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ali se jih predeluje, če se navzkrižna kontaminacija prepreči z:

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, morajo imeti napravo za odkrivanje tujkov, kot so delci embalaže ali kovinski koščki, v živalskih stranskih proizvodih ali pridobljenih proizvodih, če predelujejo snovi, ki so namenjene za krmo. Taki tujki se odstranijo pred predelavo ali med njo.

velikost delcev surovin;

temperaturo, doseženo v postopku toplotne obdelave;

pritisk, če se ta izvaja na surovino;

trajanje postopka toplotne obdelave ali stopnjo dovajanja v neprekinjenem sistemu. Za vsako zadevno kritično kontrolno točko je treba opredeliti minimalne standarde predelave.

50 mm v primeru toplotne obdelave v skladu s točko 2(a) ali

30 mm v primeru toplotne obdelave v skladu s točko 2(b).

temperaturo v središču najmanj 90 °C najmanj 60 minut ali

temperaturo v središču najmanj 70 °C najmanj 60 minut.

opredelitev zadevnih nevarnosti v vhodni snovi glede na izvor snovi in možnih tveganj glede na zdravstveni status živali v državi članici oziroma na območju ali v coni, kjer naj bi se metoda uporabila;

da se z metodo predelave lahko te nevarnosti zmanjšajo na raven, ki ne povzroča znatnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

vzorčenje končnega proizvoda vsak dan v obdobju 30 proizvodnih dni v skladu z naslednjimi mikrobiološkimi standardi:

biodizel, proizveden v skladu s točko D;

hidrolizirane snovi iz točke H;

mešanice prašičjega in perutninskega gnoja z živim apnom, proizvedene v skladu s točko I;

obnovljiva goriva, proizvedena iz topljenih maščob, ki so pridobljena iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, v skladu s točkama J in L.

Raztopina natrijevega hidroksida (NaOH) ali kalijevega hidroksida (KOH) (ali kombinacija obeh) se uporablja v količini, ki zagotavlja približno molarno ekvivalenco teži, vrsti in sestavi živalskih stranskih proizvodov, ki so namenjeni predelavi.

V primeru visokega deleža maščob v živalskih stranskih proizvodih, ki nevtralizirajo baze, se dodatek baze prilagodi tako, da se doseže navedena molarna ekvivalenca.

Živalski stranski proizvodi se shranijo v posodo iz legiranega jekla. Izmerjene količine luga se dodajo bodisi v trdni obliki bodisi kot raztopina, kot je navedeno v točki (a).

Posoda se zapre, živalski stranski proizvodi in alkalna mešanica pa se segrejejo do temperature v središču najmanj 150 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 4 barov:

Postopek poteka v sistemu serij, snov v posodi pa se stalno premešava, s čimer se pospešuje proces predelave, dokler tkivo ni raztopljeno, kosti in zobje pa zmehčani.

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom, temperaturo in tlakom.

Živalski stranski proizvodi se najmanj 40 minut neprekinjeno segrevajo do temperature v središču najmanj 180 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 12 barov, pri čemer poteka segrevanje s posrednim uvajanjem pare v biolitični reaktor.

Postopek poteka v serijah, snov v posodi pa se stalno premešava.

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

Živalski stranski proizvodi se najprej predelajo ob uporabi metode predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom), določene v poglavju III, v odobrenem predelovalnem obratu.

Postopku iz točke (a) sledi obdelava razmaščene snovi pri temperaturi najmanj 220 °C najmanj 20 minut pri (absolutnem) tlaku najmanj 25 barov, pri čemer poteka segrevanje v dveh korakih, najprej z neposrednim vbrizgavanjem pare, temu pa sledi posredno segrevanje v koaksialnem izmenjevalniku toplote.

Postopek poteka v serijah ali neprekinjeno, snov pa se stalno premešava.

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

Pridobljeno snov se zmeša z vodo in se brez zraka fermentira v reaktorju za pridobivanje bioplinov (pretvorba v bioplin).

Če se uporabi vhodna snov kategorije 1, poteka celoten postopek na istem mestu in v zaprtem sistemu, bioplin, ki nastaja med postopkom, pa se hitro sežge v istem obratu pri najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“).

Razen če se uporabi ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov, najprej predelajo:

Predelana maščoba se nato predela še ob uporabi ene od naslednjih metod:

Pozgorevalna komora je ogrevana z zemeljskim plinom.

Primarna komora uplinjevalnika se napolni z živalskimi stranskimi proizvodi in vrata se zaprejo. Primarna komora nima gorilnikov in je namesto s toplotnim prenosom ogrevana s prevajanjem toplote iz pozgorevalne komore, ki je pod njo. Zrak prihaja v primarno komoro samo skozi tri vstopne ventile, ki so vgrajeni na glavnih vratih, da povečuje učinkovitost procesa.

Živalski stranski proizvodi se uparijo v kompleksne ogljikovodike, nastali plini pa potujejo iz primarne komore skozi ozko odprtino na vrhu zadnje stene do mešalnih in drobilnih con, kjer se razbijejo na sestavne elemente. Na koncu plini potujejo v pozgorevalno komoro, v kateri se ob prebitku zraka sežgejo z naravnim plinom iz plinskega gorilnika.

Vsaka predelovalna enota ima za primer okvare gorilnika ali ventilatorja dva gorilnika in dva sekundarna zračna ventilatorja. Sekundarna komora je zasnovana tako, da omogoča minimalni zadrževalni čas dveh sekund pri temperaturi najmanj 950 °C pri vseh pogojih zgorevanja.

Ko izstopni plini zapustijo drugo komoro, potujejo skozi barometrični dušilec na dnu ognjišča, ki jih ohlaja in redči z zrakom iz okolja, pri čemer ohranja stalen tlak v primarni in sekundarni komori.

Postopek je končan po 24 urah in vključuje nalaganje, predelavo in ohlajanje snovi ter odstranjevanje pepela. Na koncu ciklusa se preostali pepel vakuumsko izsesa iz primarne komore v zaprte vreče, ki se pred odvozom iz obrata za njihovo odstranitev zapečatijo.

Uplinjanje drugih snovi razen živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno.

Razen če se uporabijo ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije živalskih stranskih proizvodov najprej predelajo ob uporabi:

Maščobno frakcijo je treba ločiti od beljakovin, v primeru maščob iz prežvekovalcev, namenjenih sežigu v drugem obratu, pa je treba netopne nečistoče odstraniti do ravni 0,15 masnega %.

Po postopku v skladu z (a) in (b) je treba maščobe:

Sežiganje snovi živalskega izvora, ki niso živalske maščobe, ni dovoljeno.

Sežiganje maščob, proizvedenih iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, se mora izvesti v istem obratu, v katerem je maščoba predelana s ciljem, da se proizvedena energija izkoristi za predelovalni postopek. Pristojni organ lahko dovoli prenos navedene maščobe v druge obrate za sežiganje, če:

Sežiganje se izvaja v skladu z zakonodajo Unije na področju varstva okolja, zlasti ob upoštevanju standardov navedene zakonodaje glede najboljših tehnik, ki so na voljo za nadzor in spremljanje izpustov.

Živalski stranski proizvodi se naložijo v pretvornik in nato osem ur obdelujejo pri temperaturi 80 °C. V tem času se velikost snovi stalno zmanjšuje z uporabo ustrezne opreme za mehansko abrazijo.

Nato se snov vsaj dve uri obdeluje pri temperaturi 100 °C.

Velikost delcev snovi, ki nastane, ne sme biti večja od 20 milimetrov.

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da se zahteve glede časa, temperature in tlaka, določene v točkah (a) in (b), dosežejo sočasno.

Med toplotno obdelavo snovi se voda, ki izpareva, stalno odvaja iz prostora za zrak nad biogorivom skozi kondenzator iz nerjavečega jekla. Kondenzat se vsaj eno uro, preden se izpusti kot odpadna voda, vzdržuje pri temperaturi vsaj 70 °C.

Po toplotni obdelavi snovi se nato biogorivo, ki nastane, iz pretvornika odvede in avtomatično prenese s popolnoma pokritim in zaprtim transporterjem v sežig ali sosežig na isti lokaciji.

Postopek se opravi na serijski način.

imeti vijaka premera 0,55 m in dolžine 3,5 m;

delovati z močjo 30 kW in hitrostjo vrtenja vijaka 156 obr/min;

imeti zmogljivost obdelave 10 ton na uro.

60 °C za 60 minut ali

70 °C za 30 minut.

topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 2, ki so bile predelane z metodo predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom);

ribje olje ali topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile predelane s:

ribje olje ali topljene maščobe, ki so bile proizvedene v skladu z oddelkom VIII (ribje olje) ali oddelkom XII (topljene maščobe) Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

beljenjem centrifugiranih snovi preko glinenega filterja;

odstranitvijo preostalih netopnih nečistoč s filtracijo.

snovi kategorije 2 iz člena 9(f)(i) in (iii) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

snovi kategorije 3.

topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 1, ki so bile predelane z metodo predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom);

topljene maščobe in ribje olje, ki so skladni s točko J(1)(a) tega oddelka.

Topljena maščoba mora biti pred predelavo obdelana vsaj z beljenjem vhodnih snovi, vključno s topljenimi maščobami, s kislino v prisotnosti belilne gline, nato pa se uporabljena belilna glina in netopne nečistoče odstranijo s filtracijo.

Pred to predelavo se lahko topljena maščoba degumira s kislino in/ali kavstično raztopino, da se odstranijo nečistoče iz topljene maščobe z oblikovanjem gume, nato pa se ta guma loči s centrifugiranjem.

Z obdelanimi snovi se opravi postopek končne obdelave z vodikom, ki zajema katalitsko končno obdelavo z vodikom, nato odstranjevanje, temu pa sledi izomerizacija.

Snovi morajo biti izpostavljene tlaku najmanj 30 barov pri temperaturi najmanj 265 °C najmanj 20 minut.

snovi kategorije 1, se:

▼M4

▼B

snovi kategorije 2 ali 3, se:

▼M4

▼B

postopkom alkalne hidrolize, opredeljenim v točki A oddelka 2, se lahko predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov in nato hitro sežgejo pri temperaturi najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“); če se kot vhodna snov uporabi snov iz člena 8(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pretvorba v bioplin poteka na istem mestu kot predelava in v zaprtem sistemu;

postopkom proizvodnje biodizla, se lahko:

▼M4

večstopenjskim postopkom katalize za proizvodnjo obnovljivih goriv:

mešanica prašičjega in perutninskega gnoja, obdelana z apnom, se lahko nanaša na tla kot predelan gnoj;

končni proizvod, pridobljen s silažo ribje snovi, se lahko:

večstopenjsko katalitsko končno obdelavo z vodikom za proizvodnjo obnovljivih goriv:

naprave za spremljanje temperature, ki mora doseči 70 °C v eni uri;

registratorje za neprekinjeno zapisovanje rezultatov meritev iz točke (a) ter

primeren varnostni sistem, ki preprečuje nezadostno segrevanje.

snovi kategorije 2, ki so bile predelane v skladu z metodo predelave 1, določeno v poglavju III Priloge IV;

snovi kategorije 3, ki so bile predelane v skladu z metodami predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, ali v primeru snovi, ki izhajajo iz vodnih živali, s katero koli od metod predelave od 1 do 7, kot so določene v poglavju III Priloge IV;

snovi kategorije 3, ki so bile pasterizirane/higienizirane v drugem odobrenem obratu;

živalske stranske proizvode, ki se lahko uporabijo na zemljišču brez predelave v skladu s členom 13(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in s to uredbo, če pristojni organ meni, da ne predstavljajo tveganja za širjenje katere koli resne prenosljive bolezni na ljudi ali živali;

živalske stranske proizvode, ki so bili obdelani s postopkom alkalne hidrolize, določenim v točki A oddelka 2 poglavja IV Priloge IV;

naslednje živalske stranske proizvode, če to odobri pristojni organ:

naprave za spremljanje temperature v razmerju s časom;

registratorje za po potrebi neprekinjeno zapisovanje rezultatov meritev iz točke (a);

primeren varnostni sistem, ki preprečuje nezadostno segrevanje.

so upravljani tako, da vse snovi v sistemu dosežejo zahtevane časovne in temperaturne parametre, vključno s stalnim spremljanjem navedenih parametrov, kjer je to primerno, ali

predelujejo le snovi iz točke 2 oddelka 1 in

izpolnjujejo vse druge ustrezne zahteve te uredbe.

največja velikost delcev pred vstopom v enoto: 12 mm;

najnižja temperatura po vsej snovi v enoti: 70 °C in

najkrajši čas v enoti, brez prekinitve: 60 minut.

največja velikost delcev pred vstopom v reaktor za kompostiranje: 12 mm;

najnižja temperatura po vsej snovi v reaktorju: 70 °C in

najkrajši čas brez prekinitve: 60 minut.

določitev in analiza možnih nevarnosti, skupaj z vplivom vhodne snovi, na podlagi popolnega opisa pogojev in parametrov predelave;

ocena tveganja, s katero se presodi, kako so posebni pogoji predelave iz točke (a) doseženi v praksi v običajnih in neobičajnih okoliščinah;

potrjevanje načrtovanega postopka z merjenjem zmanjšanja sposobnosti preživetja/infektivnosti:

pri potrjevanju nameravanega postopka iz točke (c) je treba dokazati, da postopek doseže naslednjo splošno zmanjšanje tveganja:

zasnova popolnega programa nadzora, ki vključuje postopke za spremljanje delovanja postopka iz točke (c);

ukrepi, ki zagotavljajo neprekinjeno spremljanje in nadziranje pomembnih postopkovnih parametrov, določenih v programu nadzora pri delovanju obrata.

Podrobnosti o pomembnih postopkovnih parametrih, ki se uporabljajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, in drugih kritičnih kontrolnih točkah se evidentirajo in shranijo, da lahko lastnik, upravljavec ali njun predstavnik ter pristojni organi spremljajo potek delovanja obrata.

Nosilec dejavnosti mora evidence na zahtevo predložiti pristojnemu organu. Informacije o postopku, odobrenem v tej točki, je treba na zahtevo predložiti Komisiji.

odpadke iz gostinskih dejavnosti, ki se uporabljajo kot edini živalski stranski proizvod v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, in

mešanice odpadkov iz gostinskih dejavnosti z naslednjimi snovmi:

▼M9

▼M9

▼B

meni, da te snovi ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli resne prenosljive bolezni na ljudi ali živali;

meni, da so presnovni ostanki ali kompost nepredelane snovi, in nosilcem dejavnosti naloži, naj z njimi ravnajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009, s to uredbo ali, v primeru komposta in presnovnih ostankov, pridobljenih iz odpadkov iz gostinskih dejavnosti, da jih predelajo ali odstranijo v skladu z okoljsko zakonodajo.

v skladu s točko 1;

v skladu s točkama 2 in 3 samo v državi članici, v kateri so bili navedeni parametri odobreni.

opis snovi in živalske vrste izvora;

kategorija snovi;

količina snovi;

kraj izvora in kraj odpreme snovi;

ime in naslov pošiljatelja;

ime in naslov prejemnika in/ali uporabnika.

kot odpadke s sežiganjem ali sosežiganjem;

v primeru živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz člena 8(a)(iv), člena 8(c) in (d), člena 9 in člena 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so del celičnih kultur, laboratorijske opreme ali laboratorijskih vzorcev, z obdelavo pod pogoji, ki so vsaj enakovredni potrjeni metodi za parne avtoklave ( 6 ), in poznejšim odstranjevanjem kot odpadkov ali odpadne vode v skladu z ustrezno zakonodajo Unije;

s sterilizacijo pod pritiskom in poznejšim odstranjevanjem ali uporabo v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

ponovno odpremijo v državo članico izvora;

odpremijo v drugo državo članico ali tretjo državo, če tako odpremo vnaprej odobri pristojni organ namembne države članice ali tretje države, ali

odstranijo ali uporabijo v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Živalske stranske proizvode je treba prevažati do uporabnikov ali v zbirne centre v skladu z oddelkoma 1 in 3 poglavja I Priloge VIII.

Zbirne centre mora registrirati pristojni organ, če:

Države članice lahko dovolijo uporabo predelovalnega obrata za snovi kategorije 2 kot zbirnega centra.

Upravljavci zbirnih centrov, ki oskrbujejo končne uporabnike s snovmi, razen z živalskimi stranskimi proizvodi, ki izhajajo iz vodnih živali in vodnih nevretenčarjev, morajo zagotoviti, da so obdelane po enem od naslednjih postopkov:

S snovmi se krmi:

▼M9

▼B

Pristojni organ je izdal dovoljenje nosilcu dejavnosti, odgovornemu za postajo za krmljenje.

Pristojni organ tako dovoljenje izda, če:

Pristojni organ zagotovi uskladitev z vsemi drugimi pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor zahtev, določenih v dovoljenju.

Pristojni organ se mora na podlagi ocene posebnih razmer zadevne živalske vrste in njenega habitata prepričati, da se bo izboljšalo stanje ohranjenosti živalske vrste.

Dovoljenje, ki ga izda pristojni organ:

Nosilec dejavnosti, odgovoren za krmljenje:

podrobno utemeljitev razširitve seznama na nekatere vrste ptic mrhovinark v tej državi članici, vključno z obrazložitvijo, zakaj je treba take ptice hraniti s snovmi kategorije 1 namesto s snovmi kategorije 2 ali 3;

predstavitev ukrepov, ki bodo sprejeti, da se zagotovi skladnost s točko 1.

Pristojni organ se mora na podlagi ocene posebnih razmer zadevne živalske vrste in njenega habitata prepričati, da se bo izboljšalo stanje ohranjenosti živalske vrste.

Pristojni organ mora v dovoljenju določiti gospodarstva ali črede na geografsko opredeljenem območju krmljenja pod naslednjimi pogoji:

Pristojni organ je izdal dovoljenje nosilcu dejavnosti, odgovornemu za krmljenje. Pristojni organ tako dovoljenje izda, če:

Dovoljenje, ki ga izda pristojni organ, se nemudoma prekliče v primeru:

Nosilec dejavnosti, odgovoren za krmljenje:

s sežiganjem ali zakopavanjem v obratu, iz katerega izvirajo živalski stranski proizvodi;

na pooblaščenem odlagališču ali

s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju, kjer je tveganje za zdravje živali in ljudi ter za okolje najmanjše, pod pogojem, da kraj leži na razdalji, ki omogoča pristojnemu organu preprečevanje tveganja za zdravje živali in javno zdravje ter za okolje.

na pravilno sestavljeni grmadi tako, da od živalskih stranskih proizvodov ostane samo pepel;

brez ogrožanja zdravja ljudi;

brez uporabe postopkov ali metod, ki bi škodovali okolju, zlasti če bi lahko povzročili tveganja za vodo, zrak, prst in rastline ter živali ali zaradi hrupa ali smrada;

pod pogoji, ki zagotavljajo, da se ves pepel, ki ostane, odstrani z zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču.

na način, da do njih ne morejo priti mesojede ali vsejede živali, in

na pooblaščenem odlagališču ali drugem kraju brez ogrožanja zdravja ljudi in z uporabo postopkov ali metod, ki ne škodujejo okolju, zlasti če bi lahko povzročili tveganja za vodo, zrak, prst in rastline ter živali ali zaradi hrupa ali smrada.

se živalski stranski proizvodi prepeljejo v varnih, neprepustnih kontejnerjih ali prevoznih sredstvih;

nakladanje in razkladanje živalskih stranskih proizvodov nadzoruje pristojni organ, če je to primerno;

se kolesa prevoznega sredstva ob odhodu z izvornega kraja razkužijo;

se kontejnerji in prevozna sredstva za prevoz živalskih stranskih proizvodov po razkladanju živalskih stranskih proizvodov temeljito očistijo in razkužijo ter

se za prevozna sredstva preskrbijo primerno spremstvo, preverjanje neprepustnosti in dvojna zaščita, če je to primerno.

10 % populacije goveda zadevne države članice;

25 % populacije ovc in koz zadevne države članice;

10 % populacije prašičev zadevne države članice in

odstotnega deleža populacije druge živalske vrste, ki ga določi pristojni organ na podlagi ocene možnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi odstranjevanja teh živalskih vrst s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem.

snovi ne presegajo količine 20 kg na teden iz obrata ali objekta, v katerem so snovi zbrane, ne glede na živalsko vrsto izvora snovi;

se snovi zbirajo, prevažajo in odstranjujejo na način, ki preprečuje prenašanje nesprejemljivih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

pristojni organ izvaja redne preglede, vključno s pregledi evidenc, ki jih vodijo nosilci dejavnosti, v obratih ali objektih, v katerih se snovi zbirajo, da se zagotovi skladnost z določbami tega oddelka.

vključuje zahtevane informacije iz členov 8, 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009, vključno s fizikalnim stanjem navedenih snovi in po potrebi kakršnimi koli postopki obdelave navedenih snovi pred predelavo in navedbo vseh snovi, razen živalskih stranskih proizvodov, ki se bodo uporabile v postopku;

vsebuje protokol HACCP in diagram, ki jasno prikazuje posamezne korake postopka, opredeljuje ključne parametre za inaktivacijo relevantnih patogenov, kot so temperatura, tlak, čas izpostavljenosti, prilagoditev vrednosti pH in velikost delcev ter mu je priložen tehnični varnostni list opreme, ki se uporablja pri postopku;

opredeljuje in označuje biološke nevarnosti za zdravje ljudi in živali, ki jih predstavljajo kategorije živalskih stranskih proizvodov, ki bodo predelane po metodi;

kaže, da so najbolj trdovratne biološke nevarnosti, povezane s kategorijo snovi, ki se predela, zmanjšane v vseh proizvodih, ki nastanejo pri postopku, vključno z odpadnimi vodami, najmanj do stopnje, ki se doseže s standardi predelave iz te uredbe za isto kategorijo živalskih stranskih proizvodov. Stopnja zmanjšanja tveganja mora biti določena z validiranimi neposrednimi meritvami, razen če so modeli ali primerjave z drugimi postopki sprejemljive.

merjenje zmanjšanja sposobnosti preživetja/kužnosti: endogenih indikatorskih organizmov med postopkom, v katerem je indikator:

uporabo dobro opredeljenega preskusnega organizma ali virusa, ki je v primernem preskusnem telesu vnesen v vhodno snov.

Če je vključenih več postopkov obdelave, je treba opraviti oceno o stopnji doseženega zmanjšanja individualnega titra ali če zgodnji koraki v postopku lahko vplivajo na učinkovitost naslednjih korakov;

poročanje celotnih rezultatov z:

tveganjih zaradi medsebojno odvisnih postopkov, zlasti oceni možnih posrednih učinkov, ki lahko:

tveganjih zaradi nameravane končne uporabe proizvodov, zlasti:

diagram s prikazom delovanja postopka;

dokaze iz točke 2(d) ter druge dokaze v podporo informacijam, predloženim v okviru vloge iz točke 2.

očistiti in osušiti pred uporabo in

očistiti, oprati in/ali razkužiti po vsakokratni uporabi v obsegu, potrebnem za preprečitev navzkrižne kontaminacije.

za prevoz različnih živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če se očistijo in razkužijo med različnimi uporabami na način, ki preprečuje navzkrižno kontaminacijo;

za prevoz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, po njihovi uporabi za prevoz proizvodov, namenjenih prehrani ljudi, pod pogoji, ki preprečujejo navzkrižno kontaminacijo.

če so bile predelane v 24 urah po zbiranju ali po koncu skladiščenja v ohlajeni ali zamrznjeni obliki, če se pozneje prevažajo v prevoznih sredstvih, v katerih se ohranja temperatura skladiščenja;

mleka, proizvodov na osnovi mleka ali proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki niso obdelani po enem od načinov obdelave iz dela I oddelka 4 poglavja II Priloge X, ki jih je treba zaradi lastnosti snovi prevažati ohlajene in v izoliranih kontejnerjih, razen če se lahko tveganja zmanjšajo z drugimi ukrepi.

je mogoče ugotoviti identiteto pošiljk živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov in da se med zbiranjem na lokaciji, s katere živalski stranski proizvodi izvirajo, in prevozom hranijo ločeno ter da so ustrezno označeni;

se za ugotavljanje identitete živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov posebne kategorije uporabi označevalec le za kategorijo, za katero se uporaba označevalca zahteva s to uredbo ali je določena v skladu s točko 4;

so pošiljke živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov odpremljene iz ene države članice v drugo v pakiranjih, kontejnerjih ali prevoznih sredstvih, ki so vidno in vsaj med prevozom neizbrisno barvno označeni za prikaz informacij iz te uredbe na površini ali delu površine pakiranja, kontejnerja ali prevoznega sredstva ali na nalepki ali simbolu, ki se pritrdi nanje:

jasno navedbo kategorije živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov ter

naslednjimi besedami, ki so jasno in čitljivo prikazane na pakiranju, kontejnerju ali prevoznem sredstvu, kakor je ustrezno:

▼M1

▼M4

▼B

Vendar pa se nalepka iz točke (b)(xi) ne zahteva za naslednja organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal:

se točki 1 in 2 tega poglavja ne uporabljata za identifikacijo snovi kategorije 3, ki vključujejo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka, ki jo izvajajo upravljavci obratov za predelavo mleka, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, če prejemajo proizvode, ki so jih prej dostavili in ki so jim bili vrnjeni zlasti od njihovih strank;

z odstopanjem od točk 1 in 2 lahko pristojni organ odobri identifikacijo gnoja, ki se prevaža med dvema točkama, ki sta na isti kmetiji, ali med kmetijami in uporabniki v isti državi članici z drugimi sredstvi;

krmnih mešanic, kot so določene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so bile proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov ter zapakirane in dane na trg kot krma v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 767/2009, ni treba označiti v skladu s točko 1 niti jih opremiti z nalepkami v skladu s točko 2.

pridobljene proizvode iz snovi kategorije 3 ter organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal v okviru iste države članice trgovci na drobno dobavijo končnim uporabnikom, ki niso nosilci dejavnosti;

se mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, ki so snovi kategorije 3, zbirajo in vrnejo upravljavcem obratov za predelavo mleka, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, če navedeni upravljavci prejemajo proizvode, ki so jih prej dostavili in ki so jim bili vrnjeni zlasti od njihovih strank;

se krmne mešanice, kot so določene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, dajo na trg zapakirane in označene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 767/2009.

drugačen komercialni dokument v pisni ali elektronski obliki, če takšen komercialni dokument vsebuje podatke iz točke (f) v opombah pod točko 6 tega poglavja;

komercialni dokument, v katerem je količina snovi izražena v teži ali količini snovi ali v številu pakiranj.

datum odpreme snovi iz obrata;

opis snovi, vključno z:

količino snovi po obsegu, teži ali številu pakiranj;

ime in naslov obrata ali objekta izvora snovi in njegovo številko odobritve ali registracije, ki je bila izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 ali z uredbami (ES) št. 852/2004 ( 7 ), (ES) št. 853/2004 ( 8 ) ali (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ), kadar je to ustrezno, ter vrsto in metode obdelave, kakor je primerno;

ime, naslov in številko registracije prevoznika snovi;

ime in naslov namembnega obrata ali objekta in njegovo številko odobritve ali registracije, ki je bila izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 oziroma z uredbama (ES) št. 852/2004 ali (ES) št. 183/2005, kadar je to ustrezno;

v primeru prevoza v zabojnikih celotno identifikacijsko številko zabojnika (v nadaljnjem besedilu: oznaka BIC), izdano v skladu z zahtevami Mednarodnega urada za zabojnike in intermodalni prevoz (Bureau International des Containers et du Transport Intermodal) ( 10 );

v primeru izvoza predelanih živalskih beljakovin in proizvodov, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, kot je navedeno v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, državo članico izstopa in mejno kontrolno točko iz Odločbe Komisije 2009/821/ES ( 11 ).