|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2024/229 |
28.2.2024 |
Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo
KAZALO
PREAMBULA
|
POGLAVJE 1 – |
ZAČETNE DOLOČBE |
|
POGLAVJE 2 – |
NACIONALNA OBRAVNAVA IN DOSTOP DO TRGA ZA BLAGO |
|
POGLAVJE 3 – |
PRAVILA O POREKLU IN POSTOPKI GLEDE POREKLA |
|
ODDELEK A: |
PRAVILA O POREKLU |
|
ODDELEK B: |
POSTOPKI GLEDE POREKLA |
|
ODDELEK C: |
KONČNE DOLOČBE |
|
POGLAVJE 4 – |
OLAJŠEVANJE CARINE IN TRGOVINE |
|
POGLAVJE 5 – |
TRGOVINSKA PRAVNA SREDSTVA |
|
ODDELEK A: |
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
ODDELEK B: |
PROTIDAMPINŠKE IN IZRAVNALNE DAJATVE |
|
ODDELEK C: |
GLOBALNI ZAŠČITNI UKREPI |
|
ODDELEK D: |
DVOSTRANSKI ZAŠČITNI UKREPI |
|
PODODDELEK 1: |
POSTOPKOVNA PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA DVOSTRANSKE ZAŠČITNE UKREPE |
|
POGLAVJE 6 – |
SANITARNI IN FITOSANITARNI UKREPI |
|
POGLAVJE 7 – |
TRAJNOSTNI PREHRANSKI SISTEMI |
|
POGLAVJE 8 – |
DOBROBIT ŽIVALI |
|
POGLAVJE 9 – |
TEHNIČNE OVIRE V TRGOVINI |
|
POGLAVJE 10 – |
TRGOVINA S STORITVAMI IN NALOŽBE |
|
ODDELEK A: |
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
ODDELEK B: |
LIBERALIZACIJA NALOŽB |
|
ODDELEK C: |
ČEZMEJNA TRGOVINA S STORITVAMI |
|
ODDELEK D: |
VSTOP IN ZAČASNO BIVANJE FIZIČNIH OSEB IZ POSLOVNIH RAZLOGOV |
|
ODDELEK E: |
REGULATIVNI OKVIR |
|
PODODDELEK 1: |
DOMAČA ZAKONODAJA |
|
PODODDELEK 2: |
SPLOŠNO VELJAVNE DOLOČBE |
|
PODODDELEK 3: |
STORITVE DOSTAVE |
|
PODODDELEK 4: |
TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE |
|
PODODDELEK 5: |
FINANČNE STORITVE |
|
PODODDELEK 6: |
STORITVE MEDNARODNEGA POMORSKEGA PREVOZA |
|
POGLAVJE 11 – |
PRETOK KAPITALA, PLAČILA IN NAKAZILA |
|
POGLAVJE 12 – |
DIGITALNA TRGOVINA |
|
ODDELEK A: |
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
ODDELEK B: |
ČEZMEJNI PRETOK PODATKOV IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV |
|
ODDELEK C: |
POSEBNE DOLOČBE |
|
POGLAVJE 13 – |
ENERGIJA IN SUROVINE |
|
POGLAVJE 14 – |
JAVNA NAROČILA |
|
POGLAVJE 15 – |
POLITIKA KONKURENCE |
|
POGLAVJE 16 – |
SUBVENCIJE |
|
POGLAVJE 17 – |
PODJETJA V DRŽAVNI LASTI |
|
POGLAVJE 18 – |
INTELEKTUALNA LASTNINA |
|
ODDELEK A: |
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
ODDELEK B: |
STANDARDI GLEDE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE |
|
PODODDELEK 1: |
AVTORSKE IN SORODNE PRAVICE |
|
PODODDELEK 2: |
BLAGOVNE ZNAMKE |
|
PODODDELEK 3: |
MODELI |
|
PODODDELEK 4: |
GEOGRAFSKE OZNAČBE |
|
PODODDELEK 5: |
VARSTVO NERAZKRITIH INFORMACIJ |
|
PODODDELEK 6: |
SORTE RASTLIN |
|
ODDELEK C: |
UVELJAVLJANJE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE |
|
PODODDELEK 1: |
CIVILNO IN UPRAVNO IZVRŠEVANJE |
|
PODODDELEK 2: |
UVELJAVLJANJE PRAVIC NA MEJAH |
|
ODDELEK D: |
KONČNE DOLOČBE |
|
POGLAVJE 19 – |
TRGOVINA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ |
|
POGLAVJE 20 – |
TRGOVINSKO IN GOSPODARSKO SODELOVANJE Z MAORI |
|
POGLAVJE 21 – |
MALA IN SREDNJA PODJETJA |
|
POGLAVJE 22 – |
DOBRE REGULATIVNE PRAKSE IN REGULATIVNO SODELOVANJE |
|
POGLAVJE 23 – |
PREGLEDNOST |
|
POGLAVJE 24 – |
INSTITUCIONALNE DOLOČBE |
|
POGLAVJE 25 – |
IZJEME IN SPLOŠNE DOLOČBE |
|
POGLAVJE 26 – |
REŠEVANJE SPOROV |
|
ODDELEK A: |
CILJ IN PODROČJE UPORABE |
|
ODDELEK B: |
POSVETOVANJA |
|
ODDELEK C: |
POSTOPKI SVETA |
|
ODDELEK D: |
MEDIACIJA |
|
ODDELEK E: |
SKUPNE DOLOČBE |
|
POGLAVJE 27 – |
KONČNE DOLOČBE |
|
PRILOGA 2-A: |
SEZNAMI ZA ODPRAVO TARIF |
|
ODDELEK A: |
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
ODDELEK B: |
UPRAVLJANJE TARIFNIH KVOT |
|
ODDELEK C: |
TARIFNE KVOTE EVROPSKE UNIJE |
|
ODDELEK D: |
KONVERZIJSKI FAKTORJI |
|
PRILOGA 3-A: |
UVODNE OPOMBE K PRAVILOM O POREKLU ZA DOLOČEN IZDELEK |
|
PRILOGA 3-B: |
PRAVILA O POREKLU ZA DOLOČEN IZDELEK |
|
DODATEK 3-B-1: |
KVOTE PO POREKLU IN ALTERNATIVNA PRAVILA PRAVILOM O POREKLU ZA DOLOČEN IZDELEK IZ PRILOGE 3-B (PRAVILA O POREKLU ZA DOLOČEN IZDELEK) |
|
PRILOGA 3-C: |
BESEDILO NAVEDBE O POREKLU |
|
PRILOGA 3-D: |
IZJAVA DOBAVITELJA IZ ČLENA 3.3(4) (KUMULACIJA POREKLA) |
|
PRILOGA 3-E: |
SKUPNA IZJAVA V ZVEZI S KNEŽEVINO ANDORO |
|
PRILOGA 3-F: |
SKUPNA IZJAVA V ZVEZI Z REPUBLIKO SAN MARINO |
|
PRILOGA 6-A: |
PRISTOJNI ORGANI |
|
PRILOGA 6-B: |
REGIONALNI POGOJI ZA RASTLINE IN RASTLINSKE PROIZVODE |
|
PRILOGA 6-C: |
PRIZNAVANJE ENAKOVREDNOSTI SANITARNIH IN FITOSANITARNIH UKREPOV |
|
PRILOGA 6-D: |
SMERNICE IN POSTOPKI ZA REVIZIJO ALI PREVERJANJE |
|
PRILOGA 6-E: |
CERTIFICIRANJE |
|
ODDELEK 1: |
BLAGO Z ENAKOVREDNOSTJO IZ PRILOGE 6-C (PRIZNAVANJE ENAKOVREDNOSTI SANITARNIH IN FITOSANITARNIH UKREPOV) – IZJAVE |
|
ODDELEK 2: |
ELEKTRONSKI PRENOS PODATKOV |
|
ODDELEK 3: |
ODZIVANJE NA KRIZE |
|
PRILOGA 6-F: |
PREGLEDI OB UVOZU IN PRISTOJBINE |
|
PRILOGA 9-A: |
SPREJEMANJE UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI (DOKUMENTOV) |
|
PRILOGA 9-B: |
MOTORNA VOZILA IN OPREMA ALI NJIHOVI DELI |
|
DODATEK 9-B-1: |
IZKLJUČENE KATEGORIJE VOZIL |
|
PRILOGA 9-C: |
UREDITEV IZ ČLENA 9.10(5), TOČKA (b), ZA REDNO IZMENJAVO INFORMACIJ V ZVEZI Z VARNOSTJO NEŽIVILSKIH PROIZVODOV TER S TEM POVEZANIMI PREVENTIVNIMI, OMEJEVALNIMI IN KOREKTIVNIMI UKREPI |
|
PRILOGA 9-D: |
UREDITEV IZ ČLENA 9.10(6) ZA REDNO IZMENJAVO INFORMACIJ O UKREPIH, SPREJETIH V ZVEZI Z NESKLADNIMI NEŽIVILSKIMI PROIZVODI, RAZEN TISTIH, KI SO ZAJETI V ČLENU 9.10(5), TOČKA (b) |
|
PRILOGA 9-E: |
VINO IN ŽGANE PIJAČE |
|
DODATEK 9-E-1: |
PRAVO NOVE ZELANDIJE IZ ČLENA 6(1), TOČKA (a) (OPREDELITEV PROIZVODOV, ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE) |
|
DODATEK 9-E-2: |
PRAVO NOVE ZELANDIJE IZ ČLENA 6(1), TOČKA (b) (OPREDELITEV PROIZVODOV, ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE) |
|
DODATEK 9-E-3: |
ENOLOŠKI POSTOPKI NOVE ZELANDIJE |
|
DODATEK 9-E-4: |
PRAVO UNIJE IZ ČLENA 6(2), TOČKA (a) (OPREDELITEV PROIZVODOV, ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE) |
|
DODATEK 9-E-5: |
PRAVO UNIJE IZ ČLENA 6(2), TOČKA (b) (OPREDELITEV PROIZVODOV, ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE) |
|
DODATEK 9-E-6: |
ENOLOŠKI POSTOPKI EVROPSKE UNIJE |
|
DODATEK 9-E-7: |
POENOSTAVLJENI DOKUMENT VI-1 |
|
DODATEK 9-E-8: |
POENOSTAVLJENO POTRDILO |
|
DODATEK 9-E-9: |
IZJAVE |
|
PRILOGA 10-A: |
OBSTOJEČI UKREPI |
|
PRILOGA 10-B: |
PRIHODNJI UKREPI |
|
PRILOGA 10-C: |
POSLOVNI OBISKOVALCI, PRISTOJNI ZA USTANOVITEV POSLOVNE ENOTE, OSEBE, PREMEŠČENE ZNOTRAJ PODJETJA, IN KRATKOTRAJNI POSLOVNI OBISKOVALCI |
|
PRILOGA 10-D: |
SEZNAM DEJAVNOSTI KRATKOTRAJNIH POSLOVNIH OBISKOVALCEV |
|
PRILOGA 10-E: |
PONUDNIKI POGODBENIH STORITEV IN NEODVISNI STROKOVNJAKI |
|
PRILOGA 10-F: |
GIBANJE FIZIČNIH OSEB IZ POSLOVNIH RAZLOGOV |
|
PRILOGA 13: |
SEZNAMI ENERGETSKEGA BLAGA, OGLJIKOVODIKOV IN SUROVIN |
|
PRILOGA 14: |
ZAVEZE GLEDE DOSTOPA DO TRGA JAVNIH NAROČIL |
|
ODDELEK A: |
SEZNAM EVROPSKE UNIJE |
|
ODDELEK B: |
SEZNAM NOVE ZELANDIJE |
|
PODODDELEK 1: |
SUBJEKTI NA CENTRALNI RAVNI DRŽAVE |
|
PODODDELEK 2: |
SUBJEKTI NA PODCENTRALNI RAVNI DRŽAVE |
|
PODODDELEK 3: |
DRUGI SUBJEKTI |
|
PODODDELEK 4: |
BLAGO |
|
PODODDELEK 5: |
STORITVE |
|
PODODDELEK 6: |
GRADBENE STORITVE |
|
PODODDELEK 7: |
SPLOŠNE OPOMBE |
|
PRILOGA 18-A: |
SKUPINE PROIZVODOV |
|
PRILOGA 18-B: |
SEZNAMI GEOGRAFSKIH OZNAČB |
|
ODDELEK A: |
SEZNAM GEOGRAFSKIH OZNAČB – EVROPSKA UNIJA |
|
ODDELEK B: |
SEZNAM GEOGRAFSKIH OZNAČB – NOVA ZELANDIJA |
|
PRILOGA 19: |
OKOLJSKO BLAGO IN STORITVE |
|
PRILOGA 24: |
POSLOVNIK ODBORA ZA TRGOVINO |
|
PRILOGA 26-A: |
POSLOVNIK ZA REŠEVANJE SPOROV |
|
PRILOGA 26-B: |
KODEKS RAVNANJA ZA ČLANE SVETA IN MEDIATORJE |
|
PRILOGA 26-C: |
POSLOVNIK ZA MEDIACIJO |
|
PRILOGA 27: |
SKUPNA IZJAVA O CARINSKIH UNIJAH |
|
DODATEK 2-A-1: |
TARIFNI SEZNAM EVROPSKE UNIJE |
|
DODATEK 2-A-2: |
TARIFNI SEZNAM NOVE ZELANDIJE |
PREAMBULA
Evropska unija, v nadaljnjem besedilu: Unija,
in
Nova Zelandija,
v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, skupaj: pogodbenici, sta se –
OB PRIZNAVANJU njunega dolgoletnega in trdnega partnerstva, ki temelji na skupnih načelih in vrednotah iz Partnerskega sporazuma o odnosih in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Novo Zelandijo na drugi strani, sklenjenega 5. oktobra 2016 v Bruslju, ter njunih pomembnih gospodarskih, trgovinskih in naložbenih odnosov;
TRDNO ODLOČENI, da bosta okrepili svoje gospodarske odnose ter razširili dvostransko trgovino in naložbe;
OB PRIZNAVANJU pomena sodelovanja na svetovni ravni pri obravnavi vprašanj, ki so v skupnem interesu;
OB PRIZNAVANJU pomena preglednosti za mednarodno trgovino in naložbe v korist vseh deležnikov;
OB PRIZADEVANJU, da vzpostavita stabilno in predvidljivo okolje z jasnimi in vzajemno koristnimi pravili, ki urejajo trgovino in naložbe med pogodbenicama, ter zmanjšata ali odpravita ovire za vzajemno trgovino in naložbe;
OB PRIZNAVANJU, da je te Tiriti o Waitangi / Pogodba iz Waitangija temeljni dokument ustavnega pomena za Novo Zelandijo;
V ŽELJI, da izboljšata življenjske standarde, spodbujata vključujočo gospodarsko rast in stabilnost, ustvarita nove možnosti za zaposlitev ter izboljšata splošno blaginjo in s tem namenom ponovno potrdita zavezanost spodbujanju liberalizacije trgovine in neposrednih tujih naložb;
V PREPRIČANJU, da bo ta sporazum ustvaril razširjen in varen trg za blago in storitve, s čimer bo izboljšal konkurenčnost njunih podjetij na svetovnih trgih;
ODLOČENI, da okrepita gospodarske, trgovinske in naložbene odnose v skladu s ciljem trajnostnega razvoja, v okviru gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti, ter spodbujata trgovino in naložbe v skladu s prizadevanji za visoko raven varstva okolja in zaščite delovnih mest ter z ustreznimi mednarodno priznanimi standardi in sporazumi, katerih podpisnici sta;
ODLOČENI, da izboljšata blaginjo potrošnikov s politikami, ki zagotavljajo visoko raven varstva potrošnikov, izbire potrošnikov in gospodarske blaginje;
OB POTRDITVI pravice pogodbenic do urejanja na njunem ozemlju za doseganje legitimnih ciljev politike, kot so varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, socialne storitve, javno izobraževanje, varnost, okolje, vključno s podnebnimi spremembami, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, dobrobit živali, zasebnost in varstvo podatkov, spodbujanje in ohranjanje kulturne raznolikosti ter v primeru Nove Zelandije spodbujanje ali varstvo pravic, interesov, dolžnosti in odgovornosti Maorov;
ZAVEZANI komuniciranju z vsemi ustreznimi deležniki iz civilne družbe, vključno z zasebnim sektorjem, sindikati in drugimi nevladnimi organizacijami;
OB PRIZNAVANJU pomena spodbujanja vključujoče udeležbe v mednarodni trgovini ter obravnavanja ovir in drugih izzivov, s katerimi se srečujejo domači deležniki pri dostopu do mednarodnih trgovinskih in gospodarskih priložnosti, tudi v digitalni trgovini;
ODLOČENI obravnavati posebne izzive, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja pri prispevanju k razvoju trgovine in neposrednih tujih naložb;
OB PRIZNAVANJU pomena mednarodne trgovine za omogočanje in spodbujanje blaginje Maorov ter izzivov, s katerimi se srečujejo Maori, med drugim z wāhine Māori, pri dostopu do trgovinskih in naložbenih priložnosti, ki izhajajo iz mednarodne trgovine, vključno s priložnostmi in koristmi, ki jih vzpostavlja ta sporazum;
OB PRIZADEVANJU za spodbujanje enakosti spolov in ekonomskega opolnomočenja žensk s spodbujanjem pomena spolno vključujočih politik in praks v gospodarskih dejavnostih, vključno z mednarodno trgovino, da bi se odpravile vse oblike diskriminacije na podlagi spola;
OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti Ustanovni listini Združenih narodov, podpisani 26. junija 1945 v San Franciscu, in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. decembra 1948;
NA PODLAGI njunih pravic in obveznosti iz Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, sklenjenega 15. aprila 1994 v Marakešu, ter drugih večstranskih in dvostranskih instrumentov za sodelovanje, katerih podpisnici sta pogodbenici –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
POGLAVJE 1
Začetne določbe
Člen 1.1
Cilji tega sporazuma
Cilji tega sporazuma so liberalizirati in olajšati trgovino in naložbe ter spodbujati tesnejše gospodarske odnose med pogodbenicama.
Člen 1.2
Splošna opredelitev pojmov
V tem sporazumu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„kmetijski proizvod“ pomeni proizvod iz Priloge 1 k Sporazumu o kmetijstvu; |
|
(b) |
„sporazum CCMAA“ pomeni sporazum med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o sodelovanju in vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah (1), sklenjen 3. julija 2017 v Bruslju; |
|
(c) |
„carinski organ“ pomeni:
|
|
(d) |
„carina“ pomeni vsako dajatev ali takso, ki se uvede na uvoz blaga ali v zvezi z njim ter ne vključuje:
|
|
(e) |
„CPC“ pomeni začasno osrednjo klasifikacijo proizvodov (Central Product Classification) (Statistična listina, serija M, št. 77, Oddelek za ekonomske in socialne zadeve, Statistični urad Združenih narodov, New York, 1991); |
|
(f) |
„dan“ pomeni koledarski dan; |
|
(g) |
„podjetje“ pomeni pravno osebo ali podružnico ali predstavništvo pravne osebe; |
|
(h) |
„EU“ ali „Unija“ pomeni Evropsko unijo; |
|
(i) |
„obstoječ“ pomeni veljaven na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, če ni v tem sporazumu določeno drugače; |
|
(j) |
„blago pogodbenice“ pomeni domače izdelke v skladu z GATT 1994 in vključuje blago s poreklom iz navedene pogodbenice; |
|
(k) |
„harmonizirani sistem“ ali „HS“ pomeni harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vključno z vsemi pravnimi pojasnili in spremembami, ki ga je pripravila WCO; |
|
(l) |
„tarifna številka“ pomeni prve štiri števke tarifne uvrstitve v harmonizirani sistem; |
|
(m) |
„MOD“ pomeni Mednarodno organizacijo dela; |
|
(n) |
„pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, ki se pravilno ustanovi ali drugače organizira v skladu s pravom pogodbenice zaradi dobička ali drugače, v zasebni ali državni lasti, vključno z družbo, trustom, partnerstvom, skupnim podjetjem, samostojnim podjetnikom ali združenjem; |
|
(o) |
„ukrep“ pomeni vsak ukrep pogodbenice v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa, zahteve ali prakse ali v kateri koli drugi obliki (2); |
|
(p) |
„ukrepi pogodbenice“ pomeni vsak ukrep, ki ga sprejmejo ali ohranjajo (3):
|
|
(q) |
„država članica“ pomeni državo članico Unije; |
|
(r) |
„fizična oseba pogodbenice“ pomeni:
|
|
(s) |
„OECD“ pomeni Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj; |
|
(t) |
„s poreklom“ pomeni, da so izpolnjeni pogoji glede porekla v skladu s pravili o poreklu iz poglavja 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla); |
|
(u) |
„blago s poreklom“ ali „blago s poreklom iz pogodbenice“ pomeni blago, ki izpolnjuje pogoje v skladu s pravili o poreklu iz poglavja 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla); |
|
(v) |
„oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo; |
|
(w) |
„preferencialna tarifna obravnava“ pomeni stopnjo carine, ki se uporablja za blago s poreklom v skladu s seznami za odpravo tarif iz Priloge 2-A (Seznami za odpravo tarif); |
|
(x) |
„Sporazum o sanitarnih ukrepih“ pomeni Sporazum med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo o sanitarnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi (6), sklenjen 17. decembra 1996 v Bruslju; |
|
(y) |
„sanitarni ali fitosanitarni ukrep“ pomeni vsak ukrep iz odstavka 1 Priloge A k Sporazumu o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih; |
|
(z) |
„SDR“ pomeni posebne pravice črpanja; |
|
(aa) |
„ponudnik storitve“ pomeni osebo, ki opravlja ali želi opravljati storitev; |
|
(bb) |
„MSP“ pomeni mala in srednja podjetja; |
|
(cc) |
„ozemlje“ pomeni za vsako pogodbenico območje, za katero se ta sporazum uporablja v skladu s členom 1.4 (Ozemeljska uporaba); |
|
(dd) |
„PDEU“ pomeni Pogodbo o delovanju Evropske unije; |
|
(ee) |
„Pariški sporazum“ pomeni Pariški sporazum v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (7), sklenjen 12. decembra 2015 v Parizu; |
|
(ff) |
„Partnerski sporazum“ pomeni Partnerski sporazum o odnosih in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Novo Zelandijo na drugi strani (8), sklenjen 5. oktobra 2016 v Bruslju; |
|
(gg) |
„tretja država“ pomeni državo ali ozemlje zunaj ozemeljskega področja uporabe tega sporazuma; |
|
(hh) |
„STO“ pomeni Svetovno trgovinsko organizacijo in |
|
(ii) |
„WCO“ pomeni Svetovno carinsko organizacijo. |
Člen 1.3
Sporazumi STO
V tem sporazumu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„Sporazum o kmetijstvu“ pomeni Sporazum o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(b) |
„Sporazum o zaščitnih ukrepih“ pomeni Sporazum o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(c) |
„Protidampinški sporazum“ pomeni Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(d) |
„Sporazum o carinskem vrednotenju“ pomeni Sporazum o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(e) |
„Dogovor o reševanju sporov“ pomeni Dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu o STO; |
|
(f) |
„GATS“ pomeni Splošni sporazum o trgovini s storitvami iz Priloge 1B k Sporazumu o STO; |
|
(g) |
„GATT 1994“ pomeni Splošni sporazum o carinah in trgovini 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(h) |
„Sporazum GPA“ pomeni Sporazum o vladnih naročilih, kakor je bil spremenjen s Protokolom o spremembi Sporazuma o javnih naročilih, sklenjenim 30. marca 2012 v Ženevi; |
|
(i) |
„Sporazum o izdajanju uvoznih dovoljenj“ pomeni Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(j) |
„Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih“ pomeni Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(k) |
„Sporazum o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih“ pomeni Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(l) |
„Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini“ pomeni Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(m) |
„Sporazum TRIPS“ pomeni Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Sporazumu o STO ter |
|
(n) |
„Sporazum o STO“ pomeni Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, sklenjen 15. aprila 1994 v Marakešu. |
Člen 1.4
Ozemeljska uporaba
1. Ta sporazum se uporablja:
|
(a) |
za ozemlja, na katerih veljata Pogodba o Evropski uniji in PDEU, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v navedenih pogodbah, in |
|
(b) |
za ozemlje Nove Zelandije ter izključno ekonomsko cono, morsko dno in podtalje, na katerih Nova Zelandija izvaja suverene pravice v zvezi z naravnimi viri v skladu z mednarodnim pravom, kar ne vključuje Tokelava. |
2. Določbe tega sporazuma v zvezi s tarifno obravnavo blaga, vključno s pravili o poreklu in postopkih glede porekla, se v smislu člena 4 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) uporabljajo tudi za tista ozemlja carinskega območja Unije, ki niso zajeta v odstavku 1, točka (a), tega člena.
3. Sklicevanje na „ozemlje“ v tem sporazumu se razume v smislu, kot izhaja iz odstavkov 1 in 2, razen če je izrecno določeno drugače.
Člen 1.5
Razmerje do drugih mednarodnih sporazumov
1. Če v tem sporazumu ni določeno drugače, se obstoječi mednarodni sporazumi med Evropsko skupnostjo, Unijo ali državami članicami, na eni strani, in Novo Zelandijo, na drugi strani, s tem sporazumom ne nadomestijo ali odpovejo.
2. Ta sporazum je sestavni del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja Partnerski sporazum, in del skupnega institucionalnega okvira.
3. Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in medsebojne obveznosti iz Sporazuma o STO. Pojasniti je treba, da nobena določba tega sporazuma od pogodbenice ne zahteva, da ravna na način, ki bi bil v neskladju z njenimi obveznostmi iz Sporazuma o STO.
4. V primeru morebitnega neskladja med tem sporazumom in katerim koli drugim mednarodnim sporazumom, ki ni Sporazum o STO, katerega podpisnici sta obe pogodbenici, se pogodbenici nemudoma posvetujeta med seboj, da bi poiskali obojestransko zadovoljivo rešitev.
5. Če ni določeno drugače, se sklici na mednarodne sporazume v tem sporazumu ali njihova vključenost v ta sporazum, v celoti ali delno, razumejo tako, da vključujejo tudi njihove spremembe in sporazume, ki nasledijo te mednarodne sporazume, ki začnejo veljati za obe pogodbenici na datum začetka veljavnosti tega sporazuma ali po njem.
6. V primeru težav pri izvajanju ali uporabi tega sporazuma zaradi njegovih morebitnih sprememb ali sporazumov, ki jih nasledijo, kot je navedeno v odstavku 5, se lahko pogodbenici na zahtevo ene od njiju medsebojno posvetujeta, da bi po potrebi našli obojestransko zadovoljivo rešitev glede tega vprašanja.
Člen 1.6
Vzpostavitev območja proste trgovine
Pogodbenici vzpostavita območje proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 in členom V GATS.
POGLAVJE 2
Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago
Člen 2.1
Cilj
Pogodbenici v skladu s tem sporazumom postopno in vzajemno liberalizirata trgovino z blagom.
Člen 2.2
Področje uporabe
Če v tem sporazumu ni določeno drugače, se to poglavje uporablja za trgovino z blagom med pogodbenicama.
Člen 2.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„zvezek ATA“ pomeni dokument, pripravljen v skladu s Prilogo k Carinski konvenciji o zvezku ATA. Zvezek za začasni uvoz blaga, sprejet 6. decembra 1961 v Bruslju; |
|
(b) |
„transakcija v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov“ pomeni postopek pridobivanja konzularnega računa ali konzularnega vizuma za trgovske račune, potrdila o poreklu, manifestov, izvozne deklaracije odpremnika ali druge carinske dokumentacije, povezane z uvozom blaga, od konzula pogodbenice uvoznice na ozemlju pogodbenice izvoznice ali na ozemlju tretje države; |
|
(c) |
„postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj“ pomeni upravni postopek, pri katerem je treba pri pristojnem upravnem organu ali organih kot pogoj za izvoz z ozemlja pogodbenice izvoznice vložiti vlogo ali drugo dokumentacijo, razen tistih, ki se na splošno zahtevajo za namene carinjenja; |
|
(d) |
„postopek za izdajanje uvoznih dovoljenj“ pomeni upravni postopek, pri katerem je treba pri pristojnem upravnem organu ali organih kot pogoj za uvoz na ozemlje pogodbenice uvoznice vložiti vlogo ali drugo dokumentacijo, razen tiste, ki se na splošno zahteva za namene carinjenja; |
|
(e) |
„predelano blago“ pomeni blago, uvrščeno v poglavja HS 84 do 90 ali tarifno številko 94.02, ki:
|
|
(f) |
„popravilo“ ali „sprememba“ pomeni vsak postopek obdelave, ki se opravi na blagu, ne glede na morebitno povečanje vrednosti blaga, za odpravo operativnih okvar ali materialne škode in obnovitev prvotne funkcije blaga ali za zagotovitev skladnosti blaga s tehničnimi zahtevami glede njegove uporabe, brez katerega ne bi bilo več možno uporabljati blaga na običajen način in za predvidene namene; popravilo ali sprememba blaga vključuje obnovo in vzdrževanje, ne vključuje pa operacije ali postopka, ki:
|
|
(g) |
„kategorija postopnega znižanja“ pomeni časovni okvir za odpravo carin, ki traja od nič do sedem let, po katerem je blago prosto carine, razen če je v Prilogi 2-A (Seznami za odpravo tarif) določeno drugače. |
Člen 2.4
Nacionalna obravnava na področju notranjega obdavčenja in ureditve
Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami. V ta namen je člen III GATT 1994 skupaj z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.
Člen 2.5
Odprava carin
1. Če v tem sporazumu ni določeno drugače, vsaka pogodbenica zniža ali odpravi carine na blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s Prilogo 2-A (Seznami za odpravo tarif).
2. Osnovna stopnja carinskih dajatev za namene odstavka 1 je osnovna stopnja, določena za posamezno blago v Prilogi 2-A (Seznami za odpravo tarif).
3. Če pogodbenica zniža uporabljeno carinsko stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi, se takšna stopnja dajatve uporablja za blago s poreklom iz druge pogodbenice, dokler je nižja od carinske stopnje, določene v skladu s Prilogo 2-A (Seznami za odpravo tarif).
4. Pogodbenici se dve leti po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma na zahtevo ene od pogodbenic posvetujeta, da bi proučili pospešitev znižanja ali odprave carin iz Priloge 2-A (Seznami za odpravo tarif). Odbor za trgovino lahko sprejme sklep o spremembi Priloge 2-A (Seznami za odpravo tarif) za pospešitev znižanja ali odprave tarif.
5. Pogodbenica lahko kadar koli samostojno pospeši odpravo carin iz Priloge 2-A (Seznami za odpravo tarif) za blago s poreklom iz druge pogodbenice. Navedena pogodbenica obvesti drugo pogodbenico čim prej, preden začne veljati nova carinska stopnja.
6. Če pogodbenica samostojno pospeši odpravo carin v skladu z odstavkom 5 tega člena, lahko ta pogodbenica zviša zadevne carine na raven iz Priloge 2-A (Seznami za odpravo tarif) za zadevno leto po kakršnem koli samostojnem znižanju.
Člen 2.6
Mirovanje
Če v tem sporazumu ni določeno drugače, pogodbenica ne zviša carine, ki je določena kot osnovna stopnja v Prilogi 2-A (Seznami za odpravo tarif), ali sprejme nove carine na blago s poreklom iz druge pogodbenice.
Člen 2.7
Izvozne dajatve, davki ali druge takse
1. Pogodbenica ne sprejme ali ohrani:
|
(a) |
nobenih dajatev, davkov ali drugih taks, ki se naložijo za izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njim, ali |
|
(b) |
nobenih notranjih davkov ali drugih taks na blago, izvoženo v drugo pogodbenico, ki presegajo davek ali takso, ki bi se naložila na podobno blago, kadar je namenjeno domači potrošnji. |
2. Nobena določba tega člena pogodbenici ne preprečuje, da bi uvedla pristojbino ali takso, ki je dovoljena v skladu s členom 2.8 (Pristojbine in formalnosti) za izvoz blaga.
Člen 2.8
Pristojbine in formalnosti
1. Vsaka pogodbenica v skladu s členom VIII:1 GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, zagotovi, da so vse pristojbine in druge takse kakršne koli vrste, ki jih pogodbenica naloži na uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njim, količinsko omejene na približne stroške opravljenih storitev in ne pomenijo posrednega varstva domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.
2. Pogodbenica ne zaračunava pristojbin in drugih taks kakršne koli vrste iz odstavka 1 na podlagi ad valorem.
3. Vsaka pogodbenica nemudoma objavi vse pristojbine in druge takse kakršne koli vrste, ki jih nalaga na uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njim, tako da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo.
4. Pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, vključno s plačili povezanih pristojbin in drugih taks kakršne koli vrste, v zvezi z uvozom katerega koli blaga druge pogodbenice.
5. V tem členu pristojbine ali druge takse kakršne koli vrste ne vključujejo izvoznih davkov, carin, taks, enakovrednih notranjim davkom, ali drugih notranjih taks, ki se naložijo v skladu s členom III:2 GATT 1994, ali protidampinških ali izravnalnih dajatev.
Člen 2.9
Popravljeno ali spremenjeno blago
1. Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki ponovno vstopi na njeno ozemlje, po tem ko je z njenega ozemlja začasno izvoženo na ozemlje druge pogodbenice zaradi popravila ali spremembe, ne glede na to, ali bi se lahko navedeno popravilo ali sprememba izvedla na ozemlju pogodbenice, iz katere je bilo blago izvoženo za popravilo ali spremembo.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za blago, uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom, ki se potem izvozi zaradi popravila ali spremembe in ni ponovno uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom.
3. Pogodbenica ne uporablja carin za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki je začasno uvoženo z ozemlja druge pogodbenice za popravilo ali spremembo.
Člen 2.10
Predelano blago
1. Pogodbenica ne obravnava predelanega blaga druge pogodbenice manj ugodno, kot obravnava enakovredno blago, kadar je novo.
2. Pojasniti je treba, da se člen 2.11 (Uvozne in izvozne omejitve) uporablja za uvozne ali izvozne prepovedi ali omejitve za uvoz ali izvoz predelanega blaga. Če pogodbenica sprejme ali ohrani uvozne ali izvozne prepovedi ali omejitve za uvoz ali izvoz predhodno uporabljenega blaga, se taki ukrepi ne uporabljajo za predelano blago.
3. Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da se predelano blago opredeli kot tako za distribucijo ali prodajo na njenem ozemlju in da izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve, ki veljajo za enakovredno blago, kadar je novo.
Člen 2.11
Uvozne in izvozne omejitve
1. Pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve za uvoz katerega koli blaga druge pogodbenice ali za izvoz ali prodajo za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice, razen v skladu s členom XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami. V ta namen je člen XI GATT 1994 skupaj z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.
2. Pogodbenica ne sprejme ali ohrani:
|
(a) |
zahtev glede izvoznih in uvoznih cen (10), razen kot je dovoljeno pri izvrševanju odredb in zavez o izravnalni in protidampinški dajatvi, ali |
|
(b) |
izdajanja uvoznih dovoljenj, pogojenih z izpolnjevanjem operativnih zahtev. |
Člen 2.12
Označevanje porekla
1. Če Nova Zelandija pri uvozu blaga iz Unije zahteva označbo porekla, sprejme označbo porekla „Made in the EU“ pod pogoji, ki niso manj ugodni od tistih, ki se uporabljajo za označbe porekla države članice.
2. Nova Zelandija za namene označbe porekla „Made in the EU“ obravnava Unijo kot enotno ozemlje.
Člen 2.13
Postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj
1. Vsaka pogodbenica sprejme in upravlja vse postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj v skladu s členi 1 do 3 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj. V ta namen so členi 1 do 3 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj smiselno vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.
2. Pogodbenica, ki sprejme nov postopek za izdajanje uvoznih dovoljenj ali spremeni obstoječi postopek za izdajanje uvoznih dovoljenj, o takem sprejetju ali spremembi nemudoma in v vsakem primeru najpozneje 60 dni po objavi ustreznega postopka uradno obvesti drugo pogodbenico. Uradno obvestilo vključuje informacije iz člena 5(2) Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj. Šteje se, da pogodbenica obveznost obveščanja izpolnjuje, če uradno obvesti odbor STO za izdajanje uvoznih dovoljenj, ustanovljen v skladu s členom 4 Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj, o sprejetju novega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj ali o spremembi obstoječega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj, vključno z informacijami iz člena 5(2) navedenega sporazuma.
3. Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi vse ustrezne informacije, vključno z informacijami iz člena 5(2) Sporazuma o izdajanju uvoznih dovoljenj, v zvezi s katerim koli postopkom za izdajanje uvoznih dovoljenj, ki ga namerava sprejeti ali ki ga ohranja, ter o vseh spremembah obstoječega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj.
4. Če pogodbenica zavrne vlogo za izdajo uvoznega dovoljenja za blago iz druge pogodbenice, na zahtevo in v razumnem roku po prejemu zahtevka vložniku predloži pisno obrazložitev razloga za zavrnitev.
Člen 2.14
Postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj
1. Vsaka pogodbenica objavi vse nove postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj ali vse spremembe obstoječih postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj, tako da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo. Kadar koli je to izvedljivo, se taka objava zagotovi 45 dni pred začetkom veljavnosti novega postopka za izdajanje izvoznih dovoljenj ali katere koli spremembe obstoječega postopka za izdajanje izvoznih dovoljenj, v vsakem primeru pa najpozneje na datum, na katerega začne veljati nov postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj ali katera koli sprememba obstoječega postopka za izdajanje izvoznih dovoljenj.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da v svojo objavo postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj vključi naslednje informacije:
|
(a) |
besedilo postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj ali vseh svojih sprememb navedenih postopkov; |
|
(b) |
blago, za katero velja vsak postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj; |
|
(c) |
za vsak postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj opis postopka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja in vsa merila, ki jih mora izpolnjevati vložnik, da lahko vloži vlogo za izdajo dovoljenja, kot so posedovanje dovoljenja za opravljanje dejavnosti, vzpostavitev ali vzdrževanje naložbe ali delovanje prek določene pravne oblike na ozemlju pogodbenice; |
|
(d) |
kontaktno točko ali točke, na katerih lahko zainteresirane osebe dobijo dodatne informacije o pogojih za pridobitev izvoznega dovoljenja; |
|
(e) |
upravni organ ali organe, pri katerih se vloži vloga za izdajo dovoljenja ali druga ustrezna dokumentacija; |
|
(f) |
opis vseh ukrepov, ki se izvajajo v okviru postopka za izdajanje izvoznih dovoljenj; |
|
(g) |
obdobje, v katerem bo veljal posamezni postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj, razen če bo postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj ostal v veljavi, dokler se ne ukine ali spremeni z novo objavo; |
|
(h) |
če namerava pogodbenica postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj uporabiti za upravljanje izvozne kvote, celotno količino in po potrebi vrednost kvote ter začetne in zaključne datume kvote ter |
|
(i) |
vsa izvzetja ali izjeme, ki nadomestijo zahtevo za pridobitev izvoznega dovoljenja, kako zahtevati ali uveljavljati navedena izvzetja ali izjeme ter merila za njihovo odobritev. |
3. Vsaka pogodbenica v 30 dneh po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma uradno obvesti drugo pogodbenico o svojih obstoječih postopkih za izdajanje izvoznih dovoljenj. Pogodbenica, ki sprejme nove postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj ali spremembe obstoječih postopkov za izdajanje dovoljenj, uradno obvesti drugo pogodbenico o takem sprejetju ali spremembi v 60 dneh po objavi kakršnega koli novega postopka za izdajanje izvoznih dovoljenj ali kakršne koli spremembe obstoječega postopka za izdajanje dovoljenj. Uradno obvestilo vključuje sklic na vir ali vire, kjer so objavljene informacije, določene v odstavku 2, in po potrebi vključuje naslov zadevnega vladnega spletišča ali zadevnih vladnih spletišč.
4. Pojasniti je treba, da nobena določba tega člena od pogodbenice ne zahteva, da izda izvozno dovoljenje, niti pogodbenici ne preprečuje, da izpolni svoje zaveze iz resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov ter večstranskih ureditev neširjenja orožja in dogovorov o nadzoru izvoza, vključno z:
|
(a) |
Wassenaarskim sporazumom o nadzoru nad izvozom konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo, sklenjenim 19. decembra 1995 v Haagu; |
|
(b) |
Konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju, sklenjeno 13. januarja 1993 v Parizu; |
|
(c) |
Konvencijo o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju, sklenjeno 10. aprila 1972 v Londonu, Moskvi in Washingtonu; |
|
(d) |
Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, sklenjeno 1. julija 1968 v Londonu, Moskvi in Washingtonu, ter |
|
(e) |
Avstralsko skupino, skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga in režimom kontrole raketne tehnologije. |
Člen 2.15
Stopnja uporabe preferencialov
1. Za namen spremljanja delovanja tega sporazuma in izračuna stopenj uporabe preferencialov si pogodbenici vsako leto izmenjata celovite statistične podatke o uvozu za obdobje, ki se začne eno leto po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma in konča 10 let po zaključku odprave tarif za vse blago v skladu s Prilogo 2-A (Seznami za odpravo tarif). Če Odbor za trgovino ne odloči drugače, se navedeno obdobje samodejno podaljša za pet let, nato pa lahko Odbor za trgovino odloči, da ga bo še podaljšal.
2. Izmenjava statističnih podatkov o uvozu zajema podatke, ki se nanašajo na zadnje razpoložljivo leto, vključno z vrednostjo in po potrebi obsegom, na ravni tarifnih postavk za uvoz blaga druge pogodbenice, ki je upravičeno do preferencialne obravnave po tem sporazumu, in za uvoz tistega blaga, ki je bilo deležno nepreferencialne obravnave, vključno v okviru različnih ureditev, ki jih pogodbenici uporabljata ob uvozu. Taki statistični podatki in stopnje uporabe preferencialov se lahko predložijo Odboru za trgovino za izmenjavo mnenj.
Člen 2.16
Začasni uvoz
1. V tem členu izraz „začasni uvoz“ pomeni carinski postopek, po katerem se lahko določeno blago, vključno s prevoznimi sredstvi, vnese na ozemlje pogodbenice s pogojno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev in davkov ter brez uporabe uvoznih prepovedi ali omejitev ekonomske narave, pod pogojem, da je blago uvoženo za poseben namen in je namenjeno ponovnemu izvozu v določenem obdobju, ne da bi se spremenilo, razen običajnega zmanjšanja vrednosti zaradi uporabe navedenega blaga.
2. Vsaka pogodbenica odobri začasni uvoz v skladu s svojimi zakoni, drugimi predpisi ali postopki za naslednje blago, ne glede na njegovo poreklo:
|
(a) |
poklicno opremo, vključno z opremo za tisk ali televizijo, programsko opremo ter radiodifuzno in kinematografsko opremo, potrebno za izvajanje poslovne dejavnosti, trgovine ali poklica osebe, ki obišče ozemlje druge pogodbenice zaradi opravljanja določene naloge; |
|
(b) |
blago, vključno z njegovimi sestavnimi deli, pomožnimi aparati in priborom, ki se razstavlja ali uporablja na razstavah, sejmih, sestankih ali podobnih dogodkih; |
|
(c) |
tržne vzorce ter reklamne filme in posnetke (posneti vizualni mediji ali avdio gradivo, sestavljeni predvsem iz slik ali zvoka, ki prikazujejo naravo ali delovanje blaga ali storitev, ki jih v prodajo ali zakup ponuja oseba s sedežem ali prebivališčem na ozemlju pogodbenice, če je tako gradivo primerno za razstavo za potencialne stranke, ne pa za radiodifuzno oddajanje širši javnosti) ter |
|
(d) |
blago, uvoženo v športne namene, vključno s tekmovanji, demonstracijami, usposabljanjem, dirkami ali podobnimi dogodki. |
3. Vsaka pogodbenica za začasni uvoz blaga navedenega v odstavku 2 sprejme zvezke ATA, ki so bili izdani v drugi pogodbenici, potrjeni v tej pogodbenici in za katere jamči združenje, ki je del mednarodne verige jamstev, so jih potrdili pristojni organi ter so veljavni na ozemlju pogodbenice uvoznice.
4. Vsaka pogodbenica določi obdobje, v katerem lahko blago ostane v postopku začasnega uvoza. Pogodbenica lahko začetno obdobje samostojno podaljša.
5. Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da blago, upravičeno do začasnega uvoza, izpolnjuje naslednje:
|
(a) |
uporablja ga izključno državljan ali rezident druge pogodbenice ali se uporablja pod njegovim osebnim nadzorom, in sicer pri izvajanju poslovne dejavnosti, trgovine, poklica ali športa, ki ga izvaja navedeni državljan ali rezident; |
|
(b) |
ne sme biti prodano, zakupljeno, umaknjeno ali preneseno, dokler je na njenem ozemlju; |
|
(c) |
ima jamstvo, ki je v skladu z obveznostmi pogodbenice uvoznice na podlagi ustreznih mednarodnih carinskih konvencij, h katerim je pristopila; |
|
(d) |
opredeli se ob uvozu in izvozu; |
|
(e) |
izvozi se ob odhodu ali pred odhodom državljana ali rezidenta iz točke (a) ali v obdobju, ki se nanaša na namen začasnega uvoza, ki ga pogodbenica lahko določi, ali v enem letu, razen če se podaljša; |
|
(f) |
sprejme se v količinah, ki niso večje od razumnih količin za predvideno uporabo, ali |
|
(g) |
je sicer dopustno na ozemlju pogodbenice v skladu z njenim pravom. |
6. Če kateri koli pogoj, ki ga pogodbenica lahko naloži v skladu z odstavkom 5, ni izpolnjen, lahko pogodbenica uporabi carine in katero koli drugo takso, ki bi se običajno dolgovala za blago, ter vse druge takse ali kazni, ki jih določa njeno pravo.
7. Vsaka pogodbenica dovoli, da se blago, začasno uvoženo v skladu s tem členom, ponovno izvozi prek odhodnega kraja, ki so ga odobrili carinski organi in ki ni kraj, prek katerega je bilo blago uvoženo.
8. Pogodbenica uvoznika ali drugo osebo, odgovorno za blago, začasno uvoženo na podlagi tega členoa, oprosti odgovornosti zaradi neopravljenega izvoza blaga začasno uvoženega na podlagi tega člena, če pogodbenici uvoznici predloži zadovoljiv dokaz, da je bilo blago začasno uvoženo na podlagi tega člena, uničeno ali nepovratno izgubljeno, v skladu s carinsko zakonodajo navedene pogodbenice.
Člen 2.17
Dajatev prost vstop tržnih vzorcev zanemarljive vrednosti in tiskanega oglaševalskega gradiva
1. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni, drugimi predpisi ali postopki odobri dajatev prost vstop tržnih vzorcev zanemarljive vrednosti in tiskanega oglaševalskega gradiva, uvoženega iz druge pogodbenice, ne glede na njihovo poreklo.
2. Pogodbenica lahko tržne vzorce zanemarljive vrednosti opredeli kot:
|
(a) |
tržne vzorce, ki imajo posamično ali skupno vrednost v času odpreme, ki ne presega zneska, določenega v pravu pogodbenice, ali |
|
(b) |
tržne vzorce, ki so kot taki označeni, raztrgani, perforirani ali kako drugače obdelani, da niso primerni za prodajo ali uporabo drugače kot tržni vzorci. |
3. Tiskano oglaševalsko gradivo je opredeljeno kot blago, uvrščeno v poglavje HS 49, vključno z brošurami, prospekti, letaki, trgovskimi katalogi, letnimi publikacijami trgovinskih združenj, turističnim promocijskim gradivom in plakati, ki se uporablja za promocijo, oglaševanje ali trženje blaga ali storitev, je v bistvu namenjeno oglaševanju blaga ali storitev in je dobavljeno brezplačno.
Člen 2.18
Posebni ukrepi v zvezi z upravljanjem preferencialne obravnave
1. Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju in odkrivanju kršitev carinske zakonodaje v zvezi s preferencialno obravnavo, odobreno na podlagi tega poglavja v skladu s poglavjem 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla) ter naslovi I, III, IV in V sporazuma CCMAA, ter boju proti tem kršitvam.
2. Pogodbenica lahko začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga v skladu s postopkom iz odstavkov 3 do 5, če:
|
(a) |
navedena pogodbenica na podlagi objektivnih, prepričljivih in preverljivih informacij ugotovi, da so bile storjene sistematične in sektorske kršitve carinske zakonodaje v zvezi s preferencialno obravnavo, odobreno na podlagi tega poglavja, zaradi česar je navedena pogodbenica utrpela znatno izgubo prihodka, ter |
|
(b) |
druga pogodbenica večkrat in neupravičeno zavrne sodelovanje ali kako drugače ne sodeluje v zvezi s kršitvami carinske zakonodaje iz točke (a). |
3. Pogodbenica, ki je ugotovila kršitev iz odstavka 2, točka (a), o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti Odbor za trgovino in začne posvetovanja z drugo pogodbenico v okviru Odbora za trgovino, da bi dosegla obojestransko sprejemljivo rešitev.
4. Če se pogodbenici ne sporazumeta o sprejemljivi rešitvi v treh mesecih po uradnem obvestilu iz odstavka 3, se lahko pogodbenica, ki je ugotovila kršitev, odloči, da začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga. Začasna opustitev se uporablja samo za tiste trgovce, ki sta jih med posvetovanji iz odstavka 3 opredelili obe pogodbenici in o katerih sta se strinjali, da so bili vpleteni v kršitve carinske zakonodaje. O taki začasni opustitvi se brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti Odbor za trgovino.
5. Če pogodbenica ugotovi kršitev iz odstavka 2, točka (a), in v treh mesecih po uradnem obvestilu iz odstavka 4 ugotovi, da je začasna opustitev iz odstavka 4 neučinkovita v boju proti kršitvam carinske zakonodaje v zvezi s preferencialno obravnavo, odobreno v skladu s tem poglavjem, se lahko odloči, da začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga. Pogodbenica se lahko tudi odloči, da začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga, če med posvetovanji iz odstavka 3 pogodbenici nista mogli opredeliti trgovcev, vpletenih v kršitve carinske zakonodaje, in v zvezi z njimi doseči soglasja. O tej začasni opustitvi se brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti Odbor za trgovino.
6. Začasne opustitve iz tega člena se uporabljajo samo za obdobje, potrebno za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice, v nobenem primeru pa se ne uporabljajo dlje kot šest mesecev. Če pogoji, ki so bili razlog za prvotno začasno opustitev, po izteku šestmesečnega obdobja še vedno obstajajo, se lahko zadevna pogodbenica po tem, ko o tem uradno obvesti drugo pogodbenico, odloči za podaljšanje začasne opustitve. O vsaki taki opustitvi potekajo redna posvetovanja v okviru Odbora za trgovino.
7. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi notranjimi postopki objavi obvestila uvoznikom o vseh odločitvah v zvezi z začasnimi opustitvami iz tega člena.
8. Ne glede na odstavek 5, če lahko uvoznik carinskemu organu pogodbenice uvoznice dokaže, da je zadevno blago v celoti skladno s carinsko zakonodajo pogodbenice uvoznice, zahtevami tega sporazuma in vsemi drugimi pogoji, povezanimi z začasno opustitvijo, ki jo določi pogodbenica uvoznica v skladu s svojim pravom, pogodbenica uvoznica uvozniku omogoči, da zaprosi za preferencialno obravnavo in izterja vse plačane dajatve, ki so presegle veljavne preferencialne tarifne stopnje, ko je bilo blago uvoženo.
Člen 2.19
Odbor za trgovino z blagom
1. Ta člen dopolnjuje in podrobneje opredeljuje člen 24.4 (Specializirani odbori).
2. Naloge Odbora za trgovino z blagom v zvezi s tem poglavjem vključujejo:
|
(a) |
spodbujanje trgovine z blagom med pogodbenicama, vključno s posvetovanjem o pospeševanju odprave tarif iz tega sporazuma; |
|
(b) |
takojšnje odpravljanje ovir za trgovino z blagom med pogodbenicama; |
|
(c) |
brez poseganja v poglavje 26 (Reševanje sporov) posvetovanje in prizadevanje za rešitev vseh vprašanj v zvezi s tem poglavjem, vključno z razlikami, ki se lahko pojavijo med pogodbenicama v zvezi z uvrstitvijo blaga v harmonizirani sistem in Prilogo 2-A (Seznami za odpravo tarif), ali spremembo strukture oznak harmoniziranega sistema ali ustreznih nomenklatur vsake pogodbenice, za zagotovitev, da se obveznosti vsake pogodbenice na podlagi Priloge 2-A (Seznami za odpravo tarif) ne spremenijo; |
|
(d) |
spremljanje stopenj uporabe preferencialov in statističnih podatkov o njej, pri čemer lahko Odbor za trgovino z blagom podatke o tem predloži Odboru za trgovino za izmenjavo mnenj, ter |
|
(e) |
sodelovanje s katerim koli specializiranim odborom ali drugim organom, ustanovljenim ali pooblaščenim za ukrepanje v skladu s tem sporazumom glede vprašanj, ki bi lahko bila pomembna za navedeni specializirani odbor ali drug organ, kot je ustrezno. |
Člen 2.20
Kontaktne točke
Vsaka pogodbenica v 90 dneh po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma določi kontaktno točko za olajšanje komunikacije med pogodbenicama o zadevah, ki jih zajema to poglavje, in drugo pogodbenico uradno obvesti o kontaktnih podatkih kontaktne točke. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o vseh spremembah navedenih kontaktnih podatkov.
POGLAVJE 3
Pravila o poreklu in postopki glede porekla
Člen 3.1
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„pošiljka“ pomeni bodisi izdelke, ki jih pošiljatelj hkrati pošlje prejemniku, bodisi izdelke, ki so zajeti v enotnem prevoznem dokumentu, s katerim pošiljatelj dobavlja te izdelke prejemniku, ali če take listine ni, izdelke, ki so zajeti na enem računu; |
|
(b) |
„izvoznik“ pomeni osebo, ki se nahaja v pogodbenici in ki v skladu z zahtevami iz prava te pogodbenice izvaža ali izdeluje izdelek s poreklom in sestavi navedbo o poreklu; |
|
(c) |
„uvoznik“ pomeni osebo, ki uvaža izdelek s poreklom in uveljavlja preferencialno tarifno obravnavo zanj; |
|
(d) |
„material“ pomeni vsako snov, ki se uporablja pri izdelavi izdelka, vključno z vsemi, sestavinami, surovinami, sestavnimi deli ali deli; |
|
(e) |
„material brez porekla“ pomeni material, ki se v skladu s tem poglavjem ne šteje kot material s poreklom, vključno z materialom, katerega status porekla se ne more določiti; |
|
(f) |
„izdelek“ pomeni rezultat izdelave, tudi če je namenjen za uporabo kot material pri izdelavi drugega izdelka, in |
|
(g) |
„izdelava“ pomeni vsako vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem. |
Člen 3.2
Splošne zahteve za izdelke s poreklom
1. Za namen preferencialne tarifne obravnave, ki jo pogodbenica uporabi za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s tem sporazumom, se izdelek pod pogojem, da izpolnjuje vse druge veljavne zahteve iz tega poglavja, šteje za izdelek s poreklom iz druge pogodbenice, če je:
|
(a) |
v celoti pridobljen v navedeni pogodbenici v smislu člena 3.4 (V celoti pridobljeni izdelki); |
|
(b) |
izdelan v navedeni pogodbenici izključno iz materialov s poreklom ali |
|
(c) |
izdelan v navedeni pogodbenici in vsebuje materiale brez porekla, če izpolnjuje zahteve iz Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek). |
2. Če izdelek pridobi status izdelka s poreklom, se materiali brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi navedenega izdelka, ne štejejo za materiale brez porekla, kadar se navedeni izdelek kot material vgradi v drug izdelek.
3. Pridobitev statusa porekla poteka brez prekinitve v Novi Zelandiji ali Uniji.
Člen 3.3
Kumulacija porekla
1. Izdelek s poreklom iz pogodbenice se šteje za izdelek s poreklom iz druge pogodbenice, kadar se uporabi kot material pri izdelavi drugega izdelka v tej drugi pogodbenici.
2. Izdelava, ki se opravlja na materialih brez porekla v eni pogodbenici, se lahko upošteva za namene določanja, ali ima izdelek poreklo iz druge pogodbenice.
3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če izdelava, ki se opravlja v drugi pogodbenici, ne presega enega ali več postopkov iz člena 3.6 (Nezadostna obdelava ali predelava).
4. Da lahko izvoznik izpolni navedbo o poreklu iz člena 3.16(2) (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo), točka (a), za material brez porekla, od dobavitelja pridobi izjavo dobavitelja, kot je določena v Prilogi 3-D (Izjava dobavitelja iz člena 3.3(4) (Kumulacija porekla)) ali enakovreden dokument, ki vsebuje iste informacije, ki dovolj podrobno opisujejo zadevne materiale brez porekla, da jih je mogoče prepoznati.
Člen 3.4
V celoti pridobljeni izdelki
1. Za v celoti pridobljene v pogodbenici štejejo:
|
(a) |
mineralne ali naravno prisotne snovi, pridobljene ali pobrane iz zemlje ali morskega dna pogodbenice; |
|
(b) |
rastline ali zelenjava, gojena ali pridelana v pogodbenici; |
|
(c) |
žive živali, skotene ali izvaljene in vzrejene v pogodbenici; |
|
(d) |
izdelki, pridobljeni iz živih živali, vzrejenih v pogodbenici; |
|
(e) |
izdelki, pridobljeni iz zaklanih živali, skotenih ali izvaljenih in vzrejenih v pogodbenici; |
|
(f) |
izdelki, pridobljeni z lovom ali ribolovom, ki poteka v pogodbenici, vendar ne zunaj meja teritorialnega morja pogodbenice; |
|
(g) |
izdelki, pridobljeni iz akvakulture v pogodbenici, če so vodni organizmi, vključno z ribami, mehkužci, raki in drugimi vodnimi nevretenčarji ter vodnimi rastlinami, izvaljeni ali vzgojeni iz reproduktivnega materiala, kot so jajčeca, ikre, zarod, mladice ali ličinke, tako da se zaradi povečanja prireje ali pridelave posega v postopke vzreje ali rasti z rednim obnavljanjem staleža, hranjenjem ali varovanjem pred plenilci; |
|
(h) |
izdelki morskega ribolova in drugi izdelki, pridobljeni iz morja v skladu z mednarodnim pravom s plovilom pogodbenice zunaj katerega koli teritorialnega morja; |
|
(i) |
izdelki, izdelani na predelovalni ladji pogodbenice izključno iz izdelkov iz točke (h); |
|
(j) |
izdelki, ki jih pogodbenica ali oseba pogodbenice pobere ali pridobi iz morskega dna ali podtalja zunaj katerega koli teritorialnega morja, če ima navedena pogodbenica ali oseba navedene pogodbenice pravico do obdelovanja navedenega morskega dna ali podtalja v skladu z mednarodnim pravom; |
|
(k) |
odpadki ali ostanki pri postopkih izdelave, ki potekajo v pogodbenici; |
|
(l) |
rabljeni izdelki, zbrani v pogodbenici, ki so primerni samo za obnavljanje surovin, vključno s takimi surovinami, in |
|
(m) |
izdelki, izdelani v pogodbenici izključno iz izdelkov iz točk (a) do (l). |
2. Izraza „plovilo pogodbenice“ in „predelovalna ladja pogodbenice“ v odstavku 1, točki (h) in (i), se nanašata samo na plovilo oziroma predelovalno ladjo, ki:
|
(a) |
je registrirano oz. registrirana v državi članici ali Novi Zelandiji; |
|
(b) |
pluje pod zastavo države članice ali Nove Zelandije ter |
|
(c) |
izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
|
Člen 3.5
Dovoljena odstopanja
1. Če materiali brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka, ne izpolnjujejo zahtev iz Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), se izdelek šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice, če:
|
(a) |
za vse izdelke, razen izdelkov, uvrščenih v poglavja HS 50 do 63, vrednost materialov brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi zadevnih izdelkov, ne presega 10 % cene teh izdelkov franko tovarna; |
|
(b) |
se za izdelke, uvrščene v poglavja HS 50 do 63, uporabljajo dovoljena odstopanja iz opomb 7 in 8 Priloge 3-A (Uvodne opombe k pravilom o poreklu za določen izdelek). |
2. Odstavek 1 se ne uporablja, če vrednost ali teža materialov brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka, presega kateri koli delež najvišje vrednosti ali teže materialov brez porekla, kot je določen v zahtevah iz Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek).
3. Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke, ki so v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 3.4 (V celoti pridobljeni izdelki). Če morajo biti materiali, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka, v skladu s Prilogo 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) v celoti pridobljeni v navedeni pogodbenici v smislu člena 3.4 (V celoti pridobljeni izdelki), se uporabljata odstavka 1 in 2.
Člen 3.6
Nezadostna obdelava ali predelava
1. Ne glede na člen 3.2(1) (Splošne zahteve za izdelke s poreklom), točka (c), se izdelek ne šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice, če izdelava izdelka v pogodbenici obsega samo enega ali več naslednjih postopkov, izvedenih na materialih brez porekla:
|
(a) |
postopke za ohranitev, kot so sušenje, zamrzovanje, vlaganje v slanico in drugi podobni postopki, kadar je njihov edini namen ohranitev izdelka v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (11); |
|
(b) |
razstavljanje ali sestavljanje tovorkov; |
|
(c) |
pranje ali čiščenje, odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje; |
|
(d) |
likanje tekstila in tekstilnih izdelkov brez pare ali s paro; |
|
(e) |
preproste postopke barvanja in loščenja; |
|
(f) |
luščenje in delno ali popolno mletje riža; poliranje in glaziranje žit in riža; |
|
(g) |
postopke barvanja ali aromatiziranja sladkorja, ali oblikovanja sladkornih kock, delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja; |
|
(h) |
lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave; |
|
(i) |
ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje; |
|
(j) |
sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje, vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov; |
|
(k) |
preprosto pakiranje v steklenice, pločevinke, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na lepenko ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja; |
|
(l) |
pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelek ali njegovo embalažo; |
|
(m) |
preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne; mešanje sladkorja s katerim koli materialom; |
|
(n) |
preprosto dodajanje vode ali redčenje z vodo ali drugo snovjo, ki bistveno ne spremeni značilnosti izdelka, ali dehidracijo ali denaturacijo izdelka; |
|
(o) |
preprosto sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelka na dele ali |
|
(p) |
zakol živali. |
2. V odstavku 1 se postopki štejejo za preproste, če za njihovo izvajanje niso potrebna posebna znanja niti posebej izdelani ali nameščeni stroji, naprave ali oprema.
Člen 3.7
Enota kvalifikacije
1. V tem poglavju je enota kvalifikacije določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto pri uvrstitvi izdelka v okviru harmoniziranega sistema.
2. Če je pošiljka sestavljena iz več enakih izdelkov, ki so uvrščeni v isto tarifno številko harmoniziranega sistema, se pri uporabi tega poglavja upošteva vsak posamezni izdelek.
Člen 3.8
Embalažni materiali in zabojniki za odpremo
Embalažni materiali in zabojniki za odpremo, ki se uporabljajo za zaščito izdelka med prevozom, se ne upoštevajo pri določanju, ali gre za izdelek s statusom porekla.
Člen 3.9
Embalažni materiali in zabojniki za maloprodajo
1. Če so embalažni materiali in zabojniki, v katerih je izdelek pakiran za maloprodajo, uvrščeni skupaj s tem izdelkom, se ne upoštevajo pri ugotavljanju, ali so bili materiali brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka, predmet ustrezne spremembe v tarifni uvrstitvi ali postopka posebne izdelave ali obdelave iz Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), oziroma ali je bil izdelek pridobljen v celoti v pogodbenici v smislu člena 3.4 (V celoti pridobljeni izdelki).
2. Če za izdelek velja zahteva v zvezi z vrednostjo, kot je določena v Prilogi 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), se vrednost embalažnih materialov in zabojnikov, v katerih je izdelek pakiran za maloprodajo, če so uvrščeni skupaj z izdelkom, pri izračunu, katerega namen je uporaba zahteve v zvezi z vrednostjo za izdelek, za vsak primer posebej upošteva kot vrednost materialov s poreklom ali kot vrednost materialov brez porekla.
Člen 3.10
Dodatki, nadomestni deli in orodje
1. V tem členu so zajeti dodatki, nadomestni deli, orodja ter gradivo z navodilia ali drugo informativno gradivo za izdelek, če:
|
(a) |
so uvrščeni in dobavljeni skupaj z izdelkom in se zanje izstavi skupni račun ter |
|
(b) |
so vrste, količine in vrednosti, ki so običajne za zadevni izdelek. |
2. Pri ugotavljanju:
|
(a) |
ali je izdelek v celoti pridobljen v pogodbenici v smislu člena 3.4 (V celoti pridobljeni izdelki) oziroma ali izpolnjuje zahtevo v zvezi s postopkom izdelave ali spremembo v tarifni uvrstitvi, kot je določena v Prilogi 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), se dodatki, nadomestni deli, orodje ter gradivo z navodili ali drugo informativno gradivo za navedeni izdelek ne upoštevajo in |
|
(b) |
ali izdelek izpolnjuje zahtevo v zvezi z vrednostjo, kot je določena v Prilogi 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), se vrednost dodatkov, nadomestnih delov, orodja ter gradiva z navodili ali drugega informativnega gradiva za navedeni izdelek pri izračunu, katerega namen je uporaba zahteve v zvezi z vrednostjo za izdelek, za vsak primer posebej upošteva kot vrednost materialov s poreklom ali kot vrednost materialov brez porekla. |
Člen 3.11
Garniture
Garniture, kot so navedene v splošnem pravilu 3, točka (a) in (b) splošnih pravil za razlago harmoniziranega sistema, se štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice, če imajo vsi njihovi sestavni deli status porekla. Kadar je garnitura sestavljena iz sestavnih delov s poreklom in brez njega, se šteje, da ima garnitura kot celota poreklo iz pogodbenice, če vrednost sestavnih delov brez porekla ne presega 15 % cene te garniture franko tovarna.
Člen 3.12
Nevtralne sestavine
Pri ugotavljanju, ali gre za izdelek s poreklom iz pogodbenice, ni treba ugotavljati statusa porekla naslednjih nevtralnih sestavin:
|
(a) |
energije in goriva; |
|
(b) |
naprav in opreme, vključno z izdelki, ki se uporabljajo za njihovo vzdrževanje; |
|
(c) |
strojev, orodja, matric in kalupov; |
|
(d) |
nadomestnih delov in materialov, ki se uporabljajo za vzdrževanje opreme in stavb; |
|
(e) |
maziv, maščob, polnil in drugih materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi ali za upravljanje opreme in stavb; |
|
(f) |
rokavic, očal, obuval, oblačil, varnostne opreme in potrebščin; |
|
(g) |
opreme, naprav in potrebščin za preskušanje ali pregled izdelka; |
|
(h) |
katalizatorjev in topil ter |
|
(i) |
drugih materialov, ki niso vgrajeni v izdelek niti niso namenjeni za vgradnjo v končno sestavo izdelka. |
Člen 3.13
Metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja za zamenljive materiale in zamenljive izdelke
1. V tem členu izraz „zamenljivi materiali“ ali „zamenljivi izdelki“ pomeni materiale ali izdelke, ki so enake vrste in tržne kakovosti z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi in ki jih za namene določanja porekla ni mogoče ločiti med seboj.
2. Zamenljivi materiali ali zamenljivi izdelki s poreklom in brez porekla so fizično ločeni med skladiščenjem, da se ohrani njihov status izdelkov s poreklom oz. brez porekla.
3. Ne glede na odstavek 2 se zamenljivi materiali s poreklom in brez porekla lahko uporabijo pri izdelavi izdelka, ne da bi bili fizično ločeni med skladiščenjem, če se uporabi metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja.
4. Ne glede na odstavek 2 se zamenljivi izdelki s poreklom in brez porekla, uvrščeni v poglavja harmoniziranega sistema 10, 15, 27, 28, 29, tarifne številke 32.01 do 32.07 ali tarifne številke 39.01 do 39.14, lahko skladiščijo v pogodbenici pred izvozom v drugo pogodbenico brez fizičnega ločevanja, če se uporabi metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja.
5. Metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja iz odstavkov 3 in 4 se uporabi v skladu z metodo upravljanja zalog v okviru računovodskih načel, ki so v pogodbenici, v kateri se metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja uporablja, splošno sprejeta.
6. Metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja je vsaka metoda, ki zagotavlja, da v nobenem trenutku statusa porekla ne pridobi več izdelkov kot v primeru, če bi bili materiali ali izdelki fizično ločeni.
Člen 3.14
Vrnjeni izdelki
Če se izdelek s poreklom pogodbenice, izvožen iz te pogodbenice v tretjo državo, vrne v navedeno pogodbenico, se šteje za izdelek brez porekla, razen če:
|
(a) |
je vrnjeni izdelek isti kot izvoženi in |
|
(b) |
na njem, medtem ko je bil v tretji državi, v katero je bil izvožen, ali med izvozom niso bili opravljeni nobeni postopki, razen tistih, ki so bili potrebni, da se je ohranil v dobrem stanju. |
Člen 3.15
Nespreminjanje izdelkov
1. Izdelek s poreklom, prijavljen za domačo uporabo v pogodbenici uvoznici, po izvozu in pred prijavo za domačo uporabo ne sme biti spremenjen ali preoblikovan na noben način, niti na njem ne smejo biti opravljeni nobeni postopki, razen postopkov za ohranitev izdelka v dobrem stanju ali dodajanja ali pritrjevanja oznak, nalepk, pečatov ali katere koli druge dokumentacije za zagotovitev skladnosti s specifičnimi zahtevami pogodbenice uvoznice.
2. Izdelek s poreklom se lahko skladišči ali razstavi v tretji državi, če v tej tretji državi ni ocarinjen za domačo uporabo.
3. Brez poseganja v oddelek B (Postopki glede porekla) tega poglavja, se lahko pošiljke v tretji državi razdelijo, če v tej tretji državi niso ocarinjene za domačo uporabo.
4. V primeru dvoma, ali so zahteve iz odstavkov 1 do 3 izpolnjene, lahko carinski organ pogodbenice uvoznice od uvoznika zahteva, da predloži dokazila o izpolnjevanju navedenih zahtev, ki se lahko predložijo v kakršni koli obliki, vključno s pogodbenimi prevoznimi dokumenti, kot so nakladnice ali dejanska oziroma konkretna dokazila na podlagi oznak ali oštevilčenja tovorkov ali kakršna koli dokazila v zvezi s samim izdelkom.
Člen 3.16
Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo
1. Pogodbenica uvoznica odobri preferencialno tarifno obravnavo za izdelek s poreklom iz druge pogodbenice na podlagi zahtevka uvoznika za preferencialno tarifno obravnavo. Uvoznik je odgovoren za pravilnost zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo in za izpolnjevanje zahtev iz tega poglavja.
2. Zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na:
|
(a) |
navedbi o poreklu, tj. navedbi, da gre za izdelek s poreklom, ki jo sestavi izvoznik, ali |
|
(b) |
vednosti uvoznika o tem, da gre za izdelek s poreklom. |
3. Zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo in podlaga zanj iz odstavka 2, točki (a) in (b), se vključi v uvozno carinsko deklaracijo v skladu s pravom pogodbenice uvoznice.
4. Uvoznik, ki uveljavlja preferencialno tarifno obravnavo na podlagi navedbe o poreklu iz odstavka 2, točka (a), hrani navedbo o poreklu in na zahtevo carinskega organa pogodbenice uvoznice predloži izvod te navedbe navedenemu carinskemu organu.
Člen 3.17
Zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo po uvozu
1. Če uvoznik ob uvozu ni uveljavljal preferencialne tarifne obravnave in bi bil izdelek v času uvoza upravičen do preferencialne tarifne obravnave, pogodbenica uvoznica odobri preferencialno tarifno obravnavo in povrne ali odpusti vso plačano presežno carino.
2. Pogodbenica uvoznica lahko kot pogoj za odobritev preferencialne tarifne obravnave v skladu z odstavkom 1 zahteva, da uvoznik vloži zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo in zagotovi podlago za zahtevek iz člena 3.16(2) (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo). Tak zahtevek se vloži najpozneje tri leta po datumu uvoza ali pozneje, če je tako določeno v pravu pogodbenice uvoznice.
Člen 3.18
Navedba o poreklu
1. Izvoznik izdelka sestavi navedbo o poreklu na podlagi informacij, ki dokazujejo, da gre za izdelek s poreklom, po potrebi vključno z informacijami o statusu porekla materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi navedenega izdelka. Izvoznik je odgovoren za pravilnost navedbe o poreklu in predloženih informacij.
2. Navedba o poreklu se sestavi na podlagi ene od jezikovnih različic besedila iz Priloge 3-C (Besedilo navedbe o poreklu) na računu ali katerem koli drugem dokumentu, ki izdelek s poreklom opisuje dovolj podrobno za njegovo prepoznavanje (12). Pogodbenica uvoznica od uvoznika ne zahteva, da predloži prevod navedbe o poreklu.
3. Navedba o poreklu je veljavna eno leto od datuma, ko je bila sestavljena.
4. Navedba o poreklu se lahko uporablja za:
|
(a) |
posamezno odpremo enega ali več izdelkov, uvoženih v pogodbenico, ali |
|
(b) |
več odprem identičnih izdelkov, uvoženih v pogodbenico v obdobju, podrobno določenem v navedbi o poreklu, ki ne presega 12 mesecev. |
5. Pogodbenica uvoznica na zahtevo uvoznika in ob upoštevanju zahtev, ki jih lahko določi pogodbenica uvoznica, dovoli eno samo navedbo o poreklu za nesestavljene ali razstavljene izdelke v smislu splošnega pravila 2, točka (a), splošnih pravil za razlago harmoniziranega sistema iz oddelkov XV do XXI harmoniziranega sistema, če se uvažajo po delih.
Člen 3.19
Manjše napake ali manjše neskladnosti
Carinski organ pogodbenice uvoznice ne zavrne zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo zaradi manjših napak ali manjših neskladnosti v navedbi o poreklu.
Člen 3.20
Vednost uvoznika
Vednost uvoznika o tem, da gre za izdelek s poreklom iz pogodbenice izvoznice, temelji na informacijah, ki dokazujejo, da gre za izdelek s poreklom in da izdelek izpolnjuje zahteve iz tega poglavja.
Člen 3.21
Zahteve glede vodenja evidenc
1. Uvoznik, ki za izdelek, uvožen v pogodbenico uvoznico, vloži zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo iz člena 3.16(1) (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo) ali zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo po uvozu iz člena 3.17 (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo po uvozu), najmanj tri leta po datumu vložitve navedenega zahtevka ali zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo po uvozu ali v daljšem obdobju, ki je lahko določeno v pravu pogodbenice uvoznice, hrani:
|
(a) |
navedbo o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, če je zahtevek temeljil na navedbi o poreklu, ali |
|
(b) |
vse evidence, ki dokazujejo, da izdelek izpolnjuje zahteve za pridobitev statusa porekla, če je temeljil na vednosti uvoznika. |
2. Izvoznik, ki sestavi navedbo o poreklu, najmanj štiri leta po tem, ko sestavi to navedbo o poreklu, ali za daljše obdobje, ki je določeno v pravu pogodbenice izvoznice, hrani izvod te navedbe in druge evidence, ki dokazujejo, da izdelek izpolnjuje zahteve za pridobitev statusa porekla.
3. Če izvoznik ni proizvajalec izdelkov in se opira na informacije dobavitelja o statusu porekla izdelkov, mora hraniti informacije, ki jih je predložil navedeni dobavitelj.
4. Evidence, ki se vodijo v skladu s tem členom, se lahko hranijo v elektronski obliki.
Člen 3.22
Odstopanje od postopkovnih zahtev
1. Ne glede na člene 3.16 do 3.21 pogodbenica uvoznica odobri preferencialno tarifno obravnavo za:
|
(a) |
izdelek, ki ga fizične osebe pošiljajo drugim fizičnim osebam v obliki majhnega tovorka, ali |
|
(b) |
izdelek, ki je del potnikove osebne prtljage. |
2. Odstavek 1 se uporablja samo za izdelke, za katere je bila izdana carinska deklaracija, v kateri je navedeno, da so izpolnjene zahteve iz tega poglavja, in v zvezi s katerimi carinski organ pogodbenice uvoznice ne dvomi v resničnost take navedbe.
3. Iz uporabe odstavka 1 so izključeni naslednji izdelki:
|
(a) |
izdelki, uvoženi v trgovinske namene, razen občasnega uvoza, pri katerem gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje; |
|
(b) |
izdelki, katerih uvoz je del serije uvozov, za katere se lahko upravičeno šteje, da so bili opravljeni ločeno, da bi se izognili zahtevam iz člena 3.16 (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo); |
|
(c) |
izdelki, katerih skupna vrednost presega:
|
4. Uvoznik je odgovoren za pravilnost carinske deklaracije iz odstavka 2. Kadar se uporablja ta člen, se zahteve glede vodenja evidenc iz člena 3.21 (Zahteve glede vodenja evidenc) ne uporabljajo za uvoznika.
Člen 3.23
Preverjanja
1. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko na podlagi metod za oceno tveganja, ki lahko vključujejo naključne vzorce, opravi preverjanje, ali gre za izdelek s poreklom oziroma ali so izpolnjene druge zahteve iz tega poglavja. Tako preverjanje lahko opravi tako, da zahteva informacije od uvoznika, ki je vložil zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo iz člena 3.16 (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo), ob predložitvi uvozne deklaracije, in sicer pred sprostitvijo izdelkov ali po njihovi sprostitvi.
2. Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 1, zajemajo samo naslednje elemente:
|
(a) |
če zahtevek temelji na navedbi o poreklu iz člena 3.16(2) (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo), točka (a), to navedbo o poreklu; |
|
(b) |
kadar merilo porekla temelji na:
|
3. Uvoznik lahko ob predložitvi zahtevanih informacij doda kakršne koli druge informacije, ki se štejejo za pomembne za namene preverjanja.
4. Če zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na navedbi o poreklu, uvoznik obvesti carinski organ pogodbenice uvoznice, da uvoznik nima navedbe o poreklu iz člena 3.16(2) (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo), točka (a). V navedenem primeru lahko uvoznik carinski organ obvesti, da bo zahtevane informacije neposredno predložil uvoznik.
5. Če zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na vednosti uvoznika iz člena 3.16(2) (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo), točka (b), lahko carinski organ pogodbenice uvoznice, ki opravlja preverjanje, po tem, ko najprej zahteva informacije v skladu z odstavkom 1 tega člena, uvozniku pošlje zahtevek za dodatne informacije, če meni, da so potrebne dodatne informacije, da se preveri, ali ima izdelek status porekla oziroma ali so izpolnjene druge zahteve iz tega poglavja. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko po potrebi od uvoznika zahteva specifično dokumentacijo in informacije.
6. Pogodbenica uvoznica med preverjanjem omogoči sprostitev zadevnih izdelkov. Pogodbenica uvoznica lahko tako sprostitev pogojuje s tem, da mora uvoznik zagotoviti jamstvo ali izvesti druge ustrezne previdnostne ukrepe, ki jih zahtevajo carinski organi. Začasna opustitev preferencialne tarifne obravnave se zaključi čim prej, potem ko se carinski organ pogodbenice uvoznice prepriča, da imajo zadevni izdelki status porekla in da so druge zahteve iz tega poglavja izpolnjene.
Člen 3.24
Upravno sodelovanje
1. Da se zagotovi ustrezna uporaba tega poglavja, pogodbenici preko svojih carinskih organov sodelujeta pri preverjanju, ali gre za izdelek s poreklom in ali izpolnjuje druge zahteve iz tega poglavja.
2. Če zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na navedbi o poreklu, lahko carinski organ pogodbenice uvoznice, ki opravlja preverjanje, po tem, ko najprej zahteva informacije v skladu s členom 3.23(1) (Preverjanje), v dveh letih po datumu vložitve zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo iz člena 3.16(2) (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo), točka (a), ali zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo po uvozu iz člena 3.17(2) (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo po uvozu) zahteva tudi informacije od carinskega organa pogodbenice izvoznice, če meni, da so potrebne dodatne informacije, da se preveri status porekla izdelka oziroma ali so izpolnjene druge zahteve iz tega poglavja. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko po potrebi od carinskega organa pogodbenice izvoznice zahteva specifično dokumentacijo in informacije.
3. Zahtevek za informacije iz odstavka 2 vključuje naslednje elemente:
|
(a) |
navedbo o poreklu; |
|
(b) |
identiteto carinskega organa, ki izda zahtevek; |
|
(c) |
ime izvoznika; |
|
(d) |
predmet in obseg preverjanja ter |
|
(e) |
po potrebi kakršno koli ustrezno dokumentacijo. |
4. Carinski organ pogodbenice izvoznice lahko v skladu s pravom te pogodbenice zahteva dokumentacijo ali preverjanje, tako da pozove k predložitvi dokazil ali obišče prostore izvoznika z namenom pregleda evidenc ter obratov, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka.
5. Brez poseganja v odstavek 6 carinski organ pogodbenice izvoznice, ki prejme zahtevek za informacije iz odstavka 2, carinskemu organu pogodbenice uvoznice predloži naslednje informacije:
|
(a) |
zahtevano dokumentacijo, kadar je na voljo; |
|
(b) |
mnenje o statusu porekla izdelka; |
|
(c) |
opis izdelka, ki se preverja, in tarifno uvrstitev, ki je pomembna za uporabo tega poglavja; |
|
(d) |
opis in razlago postopka proizvodnje za utemeljitev statusa porekla izdelka; |
|
(e) |
informacije o tem, kako je bilo preverjanje izvedeno, in |
|
(f) |
po potrebi dokazne listine. |
6. Carinski organ pogodbenice izvoznice carinskemu organu pogodbenice uvoznice ne predloži informacij navedenih v odstavku 5 brez soglasja izvoznika.
7. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico uradno obvesti o kontaktnih podatkih carinskih organov in v 30 dneh po datumu spremembe tudi o vseh spremembah teh kontaktnih podatkov. V Uniji je za uradna obvestila iz tega odstavka odgovorna Evropska komisija.
Člen 3.25
Zavrnitev preferencialne tarifne obravnave
1. Brez poseganja v zahteve iz odstavka 3 tega člena lahko carinski organ pogodbenice uvoznice zavrne preferencialno tarifno obravnavo, če:
|
(a) |
v treh mesecih po datumu zahtevka za informacije iz člena 3.23(1) (Preverjanja):
|
|
(b) |
v treh mesecih po datumu zahtevka za dodatne informacije iz člena 3.23(5) (Preverjanja):
|
|
(c) |
v desetih mesecih po datumu predložitve zahtevka za informacije na podlagi člena 3.24(2) (Upravno sodelovanje):
|
2. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko zavrne preferencialno tarifno obravnavo za izdelek, za katerega uvoznik uveljavlja preferencialno tarifno obravnavo, če uvoznik ne izpolni zahtev iz tega poglavja, ki se ne nanašajo na status porekla izdelkov.
3. Če lahko carinski organ pogodbenice uvoznice zadostno utemelji zavrnitev preferencialne tarifne obravnave iz odstavka 1 tega člena, kadar carinski organ pogodbenice izvoznice predloži mnenje o statusu porekla izdelkov iz člena 3.24(5) (Upravno sodelovanje), točka (b), ki potrjuje status porekla izdelkov, carinski organ pogodbenice uvoznice uradno obvesti carinski organ pogodbenice izvoznice o svojih razlogih in nameri, da bo zavrnil preferencialno tarifno obravnavo v dveh mesecih po datumu prejetja navedenega mnenja.
4. Če je bilo uradno obvestilo iz odstavka 3 predloženo, se na zahtevo katere koli pogodbenice v treh mesecih po datumu takega uradnega obvestila organizirajo posvetovanja. Obdobje za posvetovanja se lahko na podlagi medsebojnega dogovora carinskih organov pogodbenic podaljša za vsak primer posebej. Posvetovanja potekajo v skladu s postopkom, ki ga določi Skupni odbor za carinsko sodelovanje, razen če se carinski organi pogodbenic dogovorijo drugače.
5. Ob izteku obdobja za posvetovanja lahko carinski organ pogodbenice uvoznice, če ne more potrditi, da gre za izdelek s poreklom, zavrne preferencialno tarifno obravnavo na podlagi zadostne utemeljitve in potem, ko je uvozniku omogočil pravico do izjave. Kadar pa carinski organ pogodbenice izvoznice potrdi status porekla izdelkov in to potrdilo utemelji, carinski organ pogodbenice uvoznice ne zavrne preferencialne tarifne obravnave za izdelek samo zato, ker je bil uporabljen člen 3.24(6) (Upravno sodelovanje).
6. Carinski organ pogodbenice uvoznice v dveh mesecih po datumu svoje končne odločitve o statusu porekla izdelka o navedeni končni odločitvi uradno obvesti carinski organ pogodbenice izvoznice, ki je predložil mnenje o status porekla izdelkov iz člena 3.24(5) (Upravno sodelovanje), točka (b).
Člen 3.26
Zaupnost
1. Vsaka pogodbenica v skladu s svojim pravom ohrani zaupnost informacij, ki ji jih predloži druga pogodbenica ali oseba navedene pogodbenice v skladu s tem poglavjem, ter te informacije varuje pred razkritjem.
2. Informacije, ki jih pridobijo organi pogodbenice uvoznice, se lahko uporabijo le za namene tega poglavja. Pogodbenica lahko informacije, zbrane na podlagi tega poglavja, uporabi v kakršnih koli upravnih, sodnih ali parasodnih postopkih, ki se uvedejo zaradi neizpolnjevanja zahtev iz tega poglavja. Pogodbenica o taki uporabi vnaprej uradno obvesti drugo pogodbenico ali osebo te pogodbenice, ki je zagotovila informacije.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se zaupne informacije, zbrane na podlagi tega poglavja, uporabijo samo za upravljanje in izvrševanje odločitev in opredelitev glede porekla in carinskih zadev, razen če uporabo za druge namene dovoli druga pogodbenica ali oseba te pogodbenice, ki je zaupne informacije zagotovila. Če se zaupne informacije zahtevajo za sodne postopke, ki niso povezani s poreklom in carinskimi zadevami, da bi ravnali v skladu s pravom pogodbenice, ter če pogodbenica pogodbenico ali osebo pogodbenice, ki je informacije zagotovila, vnaprej uradno obvesti in navede pravno zahtevo za tako uporabo, dovoljenje druge pogodbenice ali osebe te pogodbenice ki je zaupne informacije zagotovila, ni potrebno.
Člen 3.27
Upravni ukrepi in sankcije
Vsaka pogodbenica zagotavlja učinkovito izvrševanje tega poglavja. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko pristojni organi v skladu s svojim pravom naložijo upravne ukrepe in po potrebi sankcije za kršitve obveznosti iz tega poglavja.
Člen 3.28
Ceuta in Melilla
1. V tem poglavju izraz „pogodbenica“ ne vključuje Ceute in Melille.
2. Za izdelke s poreklom iz Nove Zelandije se ob uvozu v Ceuto in Melillo v vseh pogledih uporablja enaka carinska ureditev, vključno s preferencialno tarifno obravnavo, kot se uporablja za izdelke s poreklom s carinskega območja Unije na podlagi Protokola 2 k Aktu o pristopu o Kanarskih otokih ter Ceuti in Melilli iz leta 1985 (13). Nova Zelandija za uvoz izdelkov, ki so zajeti s tem sporazumom in so po poreklu iz Ceute in Melille, uporablja enako carinsko ureditev, vključno s preferencialno tarifno obravnavo, kot se uporablja za izdelke, ki se uvozijo iz Unije in so po poreklu iz Unije.
3. Pravila o poreklu in postopki glede porekla, ki se v skladu s tem poglavjem uporabljajo za Novo Zelandijo, se uporabljajo pri določanju porekla izdelkov, izvoženih iz Nove Zelandije v Ceuto in Melillo. Pravila o poreklu in postopki glede porekla, ki se v skladu s tem poglavjem uporabljajo za Unijo, se uporabljajo pri določanju porekla izdelkov, izvoženih iz Ceute in Melille v Novo Zelandijo.
4. Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.
5. Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega poglavja v Ceuti in Melilli.
Člen 3.29
Prehodne določbe za izdelke na poti ali med skladiščenjem
Ta sporazum se lahko uporablja za izdelke, ki so v skladu s tem poglavjem in so na datum začetka veljavnosti tega sporazuma bodisi na poti iz pogodbenice izvoznice v pogodbenico uvoznico bodisi pod carinskim nadzorom v pogodbenici uvoznici brez plačila uvoznih dajatev in taks, če se v 12 mesecih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma pri carinskemu organu pogodbenice uvoznice uveljavlja preferencialna tarifna obravnava iz člena 3.16 (Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo).
Člen 3.30
Skupni odbor za carinsko sodelovanje
1. Ta člen dopolnjuje in podrobneje opredeljuje člen 24.4 (Specializirani odbori).
2. Skupni odbor za carinsko sodelovanje, ustanovljen na podlagi CCMAA, ima v zvezi s tem poglavjem naslednje naloge:
|
(a) |
proučuje morebitne spremembe tega poglavja, vključno s tistimi, ki izhajajo iz pregleda harmoniziranega sistema; |
|
(b) |
s sklepi sprejema pojasnjevalne opombe, da se olajša izvajanje tega poglavja, in |
|
(c) |
sprejme sklep o vzpostavitvi postopka posvetovanja iz člena 3.25(4) (Zavrnitev preferencialne tarifne obravnave). |
POGLAVJE 4
Carina in olajševanje trgovine
Člen 4.1
Cilji
Cilji tega poglavja so:
|
(a) |
spodbujanje olajševanja trgovine za blago v trgovini med pogodbenicama ob zagotavljanju učinkovitega carinskega nadzora, pri čemer se upošteva razvoj trgovinskih praks; |
|
(b) |
zagotavljanje preglednosti zakonov in drugih predpisov vsake pogodbenice v zvezi z zahtevami za uvoz, izvoz in tranzit blaga ter njihove skladnosti z veljavnimi mednarodnimi standardi; |
|
(c) |
zagotavljanje predvidljive, dosledne in nediskriminatorne uporabe carinskih zakonov in drugih predpisov vsake pogodbenice v zvezi z zahtevami za uvoz, izvoz in tranzit blaga; |
|
(d) |
spodbujanje poenostavitev in posodobitev carinskih postopkov in praks vsake pogodbenice; |
|
(e) |
nadaljnji razvoj tehnik upravljanja tveganja, da se olajša zakonita trgovina ob zaščiti mednarodne trgovinske dobavne verige, ter |
|
(f) |
okrepitev sodelovanja med pogodbenicama na področju carinskih zadev in olajševanja trgovine. |
Člen 4.2
Carinsko sodelovanje in medsebojna upravna pomoč
1. Pristojni organi pogodbenic sodelujejo glede carinskih zadev, da bi zagotovili izpolnitev ciljev iz člena 4.1 (Cilji).
2. Pogodbenici poleg sporazuma CCMAA vzpostavita sodelovanje, tudi na naslednjih področjih:
|
(a) |
izmenjevanje informacij v zvezi s carinskimi zakoni in drugimi predpisi, njihovim izvajanjem ter carinskimi postopki, zlasti na naslednjih področjih:
|
|
(b) |
krepitev sodelovanja na področju carin v mednarodnih organizacijah, kot sta STO in WCO; |
|
(c) |
prizadevanje za uskladitev njunih zahtev po podatkih za uvozne, izvozne in druge carinske postopke z izvajanjem skupnih standardov ter podatkovnih elementov v skladu s podatkovnim modelom Svetovne carinske organizacije; |
|
(d) |
kadar je to ustrezno in potrebno, izmenjevanje nekaterih kategorij s carino povezanih informacij s strukturirano in ponavljajočo se komunikacijo med carinskimi organi pogodbenic zaradi izboljšanja upravljanja tveganja in učinkovitosti carinskih kontrol, ki je usmerjeno v blago z visokim tveganjem in olajšuje zakonito trgovino. Izmenjave na podlagi te točke ne posegajo v izmenjavo informacij, ki lahko poteka med pogodbenicama v skladu z določbami sporazuma CCMAA o medsebojni upravni pomoči; |
|
(e) |
okrepitev sodelovanja pri tehnikah upravljanja tveganja, vključno z izmenjavo dobrih praks in, kadar je ustrezno, informacijah o tveganju in rezultatih nadzora, ter |
|
(f) |
kadar je to primerno in ustrezno, vzpostavitev vzajemnega priznavanja programov pooblaščenih gospodarskih subjektov in carinskih kontrol, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine. |
3. Brez poseganja v druge oblike sodelovanja, določene v tem sporazumu, carinski organi pogodbenic sodelujejo, tudi z izmenjavo informacij, ter si zagotavljajo medsebojno upravno pomoč v zadevah iz tega poglavja v skladu z določbami sporazuma CCMAA. Za vsako izmenjavo informacij med pogodbenicama na podlagi tega poglavja se smiselno uporabljajo zahteve glede zaupnosti in varstva informacij iz člena 17 sporazuma CCMAA ter vse zahteve glede zaupnosti in zasebnosti, o katerih se dogovorita pogodbenici.
Člen 4.3
Carinske določbe in postopki
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njene carinske določbe in postopki temeljijo na:
|
(a) |
mednarodnih instrumentih in standardih, ki se uporabljajo na področju carine in trgovine in jih je sprejela vsaka pogodbenica, vključno z vsebinskimi elementi Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, sprejete 18. maja 1973 v Kjotu, kakor je bila spremenjena, (revidirana Kjotska konvencija), Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki je bila sprejeta 14. junija 1983 v Bruslju, pa tudi okvirom standardov za zaščito in olajševanje svetovne trgovine ter podatkovnim modelom Svetovne carinske organizacije; |
|
(b) |
zaščiti in olajševanju zakonite trgovine z učinkovitim uveljavljanjem in izpolnjevanjem veljavnih zahtev, določenih v njenem pravu; |
|
(c) |
carinskih zakonih in drugih predpisih, ki so sorazmerni in nediskriminatorni ter preprečujejo nepotrebno breme za gospodarske subjekte, zagotavljajo nadaljnje olajševanje za gospodarske subjekte, ki zagotavljajovisokime stopnjame skladnosti, vključno z ugodno obravnavo v zvezi s carinskimi kontrolami pred sprostitvijo blaga, ter zagotavljajo zaščito pred goljufijami in nezakonitimi ali škodljivimi dejavnostmi, ter |
|
(d) |
pravilih, ki zagotavljajo, da so kazni za kršitve carinskih zakonov in drugih predpisov sorazmerne in nediskriminatorne, njihova uporaba pa neupravičeno ne zadržuje sprostitve blaga. |
2. Vsaka pogodbenica bi morala redno pregledovati svoje carinske zakone, druge predpise in postopke. Prav tako se carinski postopki uporabljajo na predvidljiv, dosleden in pregleden način.
3. Za izboljšanje delovnih metod in zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in odgovornosti postopkov vsaka pogodbenica:
|
(a) |
poenostavi in pregleda, kadar koli je to mogoče, zahteve in formalnosti, da se zagotovita hitra sprostitev in carinjenje blaga, ter |
|
(b) |
sprejme nadaljnje korake za poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih potrebujejo carinski organi in druge agencije. |
Člen 4.4
Sprostitev blaga
1. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani carinske postopke, ki:
|
(a) |
zagotavljajo takojšnjo sprostitev blaga v obdobju, ki ni daljše od obdobja, potrebnega za zagotovitev skladnosti z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice, ter kolikor je mogoče, ob prihodu blaga; |
|
(b) |
zagotavljajo napredno elektronsko predložitev in obdelavo dokumentacije ter vseh drugih zahtevanih informacij pred prihodom blaga, da se omogoči sprostitev blaga ob prihodu; |
|
(c) |
omogočajo sprostitev blaga pred dokončno določitvijo veljavnih carin, davkov, pristojbin in dajatev, če se taka določitev ne opravi pred prihodom ali ob prihodu, ali čim hitreje po prihodu in če so izpolnjene vse druge regulativne zahteve. Kot pogoj za tako sprostitev lahko vsaka pogodbenica zahteva zavarovanje za kateri koli še nedoločen znesek v obliki varščine, depozita ali drugega ustreznega instrumenta, določenega v njenih zakonih in drugih predpisih. Tako zavarovanje ni višje od zneska, ki ga pogodbenica na koncu zahteva za plačilo carin, davkov, pristojbin in taks za blago, ki ga pokriva zavarovanje. Zavarovanje se sprosti, ko ni več potrebno, ter |
|
(d) |
omogočajo sprostitev blaga ob prihodu brez začasnega prenosa v skladišča ali druge objekte, če je blago sicer mogoče sprostiti. |
2. Kolikor je mogoče, vsaka pogodbenica čim bolj omeji dokumentacijo, ki je potrebna za sprostitev blaga.
3. Vsaka pogodbenica si prizadeva omogočiti hitro sprostitev blaga, ki potrebuje nujno carinjenje, tudi izven rednega delovnega časa carinskih organov in drugih pristojnih organov.
4. Kolikor je mogoče, vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani carinske postopke, ki omogočajo hitro sprostitev nekaterih pošiljk ob ohranjanju ustrezne carinske kontrole, vključno z omogočanjem predložitve enotnega dokumenta, ki zajema vse blago v pošiljki, po možnosti z elektronskimi sredstvi.
Člen 4.5
Pokvarljivo blago
1. V tem členu „pokvarljivo blago“ pomeni blago, ki se zaradi svojih naravnih značilnosti hitro pokvari, zlasti če se ne hrani v ustreznih pogojih.
2. Vsaka pogodbenica da pri načrtovanju in izvajanju vseh potrebnih preverjanj ustrezno prednost pokvarljivemu blagu, da bi se preprečila nepotrebno poslabšanje ali izguba takega blaga.
3. Poleg člena 4.4(1) (Sprostitev blaga), točka (a), in na zahtevo gospodarskega subjekta vsaka pogodbenica, kadar je to izvedljivo, v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi:
|
(a) |
zagotovi carinjenje pošiljke pokvarljivega blaga izven delovnega časa carinskih organov in drugih pristojnih organov ter |
|
(b) |
omogoči premik pošiljk pokvarljivega blaga v prostore gospodarskega subjekta in njihovo carinjenje v teh prostorih. |
Člen 4.6
Poenostavljeni carinski postopki
Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe, ki omogočajo trgovcem ali subjektom, ki izpolnjujejo merila, podrobno določena v zakonih in drugih predpisih vsake pogodbenice, da imajo koristi od nadaljnje poenostavitve carinskih postopkov. Ti ukrepi lahko vključujejo:
|
(a) |
carinske deklaracije, ki vsebujejo zmanjšan nabor podatkov ali dokazil, ali |
|
(b) |
periodične carinske deklaracije za določitev in plačilo carin in davkov, ki zajemajo večkratni uvoz v danem obdobju po sprostitvi navedenega uvoženega blaga. |
Člen 4.7
Tranzit in pretovarjanje
1. Vsaka pogodbenica zagotovi olajševanje ter učinkovit nadzor pretovarjanja in tranzita prek svojega ozemlja.
2. Vsaka pogodbenica skrbi za sodelovanje in usklajevanje vseh zadevnih organov in agencij na svojem ozemlju, da se pospeši tranzitni promet.
3. Če so izpolnjene vse regulativne zahteve, vsaka pogodbenica dovoli, da se blago, namenjeno uvozu, giblje na njenem ozemlju pod carinsko kontrolo od carinskega urada vstopa do drugega carinskega urada na njenem ozemlju, od koder bi bilo blago sproščeno ali kjer bi bilo carinjeno.
Člen 4.8
Upravljanje tveganja
1. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani sistem upravljanja tveganja za carinske kontrole.
2. Vsaka pogodbenica zasnuje in uporablja postopke upravljanja tveganja tako, da prepreči samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.
3. Vsaka pogodbenica osredotoči carinske kontrole in druge pomembne vrste kontrol na mejah na pošiljke z visokim tveganjem ter pospeši sprostitev pošiljk z nizkim tveganjem. Vsaka pogodbenica lahko tudi naključno izbere pošiljke za take kontrole v okviru svojega upravljanja tveganj.
4. Vsaka pogodbenica izvaja upravljanje tveganja na podlagi ocene tveganja z uporabo ustreznih meril za izbiro.
Člen 4.9
Revizija po carinjenju
1. Da bi se pospešila sprostitev blaga, vsaka pogodbenica uvede ali ohrani revizije po carinjenju za zagotovitev skladnosti s carinskimi ter drugimi povezanimi zakoni in predpisi.
2. Vsaka pogodbenica na podlagi ocene tveganja, ki lahko vključuje ustrezna merila za izbiro, izbere osebo ali pošiljko za revizijo po carinjenju. Vsaka pogodbenica revizijo po carinjenju opravi na pregleden način. Kadar je oseba vključena v revizijski postopek in so doseženi prepričljivi rezultati, pogodbenica osebo, katere evidenca je revidirana, brez odlašanja uradno obvesti o teh rezultatih, njenih pravicah in obveznostih ter razlogih za take rezultate.
3. Informacije, zbrane v okviru revizije po carinjenju, se lahko uporabijo v nadaljnjih upravnih ali sodnih postopkih.
4. Kadar je to izvedljivo, pogodbenici rezultate revizije po carinjenju uporabita pri upravljanju tveganj.
Člen 4.10
Pooblaščeni gospodarski subjekti
1. Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani partnerski program za subjekte, ki izpolnjujejo določena merila (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni gospodarski subjekti).
2. Določena merila za opredelitev pooblaščenega gospodarskega subjekta se objavijo in se nanašajo na skladnost z zahtevami, določenimi v ustreznih zakonih in drugih predpisih ali postopkih pogodbenic. Taka merila so lahko:
|
(a) |
ustrezna evidenca o skladnosti s carinskimi in drugimi povezanimi zakoni in predpisi; |
|
(b) |
sistem vodenja evidenc, ki omogoča potrebne notranje kontrole; |
|
(c) |
plačilna sposobnost, po potrebi vključno z zagotovitvijo ustrezne varščine ali zavarovanja, ter |
|
(d) |
varnost dobavne verige. |
3. Določena merila za opredelitev pooblaščenega gospodarskega subjekta se ne oblikujejo ali uporabljajo tako, da bi omogočala ali ustvarjala samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med subjekti, kadar prevladujejo enaki pogoji, omogočajo pa udeležbo MSP.
4. Program pooblaščenega gospodarskega subjekta vključuje posebne koristi za pooblaščeni gospodarski subjekt, na primer:
|
(a) |
primerno nizke stopnje fizičnih pregledov in preverjanj; |
|
(b) |
prednostne obravnave, če je izbran za kontrolo; |
|
(c) |
primerno hiter postopek sprostitve; |
|
(d) |
odloženo plačilo carinskih dajatev, davkov, pristojbin in taks; |
|
(e) |
uporabo skupnih ali zmanjšanih zavarovanj; |
|
(f) |
enotno carinsko deklaracijo za celoten uvoz ali izvoz v danem obdobju ter |
|
(g) |
carinjenje blaga v prostorih pooblaščenega gospodarskega subjekta ali na drugem kraju, ki ga odobrijo carinski organi. |
5. Ne glede na odstavke 1 do 4 lahko pogodbenica zagotovi koristi iz odstavka 4 s carinskimi postopki, ki so splošno dostopni vsem subjektom, pri čemer navedeni pogodbenici ni treba vzpostaviti ločene sheme za pooblaščene gospodarske subjekte.
6. Pogodbenici lahko spodbujata sodelovanje med carinskimi organi in drugimi vladnimi organi ali agencijami v pogodbenici v zvezi s programi pooblaščenih gospodarskih subjektov. Tako sodelovanje se lahko med drugim doseže z uskladitvijo zahtev, olajšanjem dostopa do koristi in zmanjšanjem nepotrebnega podvajanja.
Člen 4.11
Objava in razpoložljivost informacij
1. Vsaka pogodbenica na nediskriminatoren in lahko dostopen način ter, kolikor je to mogoče, prek interneta nemudoma objavi zakone, druge predpise in carinske postopke v zvezi z zahtevami za uvoz, izvoz in tranzit blaga. To zajema:
|
(a) |
uvozne, izvozne in tranzitne postopke,vključno s postopki v pristaniščih, na letališčih in na drugih vstopnih točkah ter zahtevane obrazce in dokumente; |
|
(b) |
veljavne stopnje vseh vrst dajatev in davkov, ki so uvedeni na uvoz ali izvoz ali so povezani z uvozom ali izvozom; |
|
(c) |
pristojbine in takse, ki jih uvedejo vladne agencije ali se uvedejo zanje na uvoz, izvoz ali tranzit ali v zvezi z uvozom, izvozom ali tranzitom; |
|
(d) |
pravila za uvrščanje ali vrednotenje izdelkov za carinske namene; |
|
(e) |
zakone, druge predpise in upravne odločbe s splošno veljavnostjo v zvezi s pravili o poreklu; |
|
(f) |
omejitve ali prepovedi za uvoz, izvoz ali tranzit; |
|
(g) |
kazenske določbe za kršitve uvoznih, izvoznih ali tranzitnih formalnosti; |
|
(h) |
pritožbene postopke; |
|
(i) |
sporazume ali dele sporazumov s katero koli državo ali državami v zvezi z uvozom, izvozom ali tranzitom; |
|
(j) |
postopke v zvezi z upravljanjem tarifnih kvot; |
|
(k) |
delovni čas za carinske urade in |
|
(l) |
ustrezne informacije upravne narave. |
2. Vsaka pogodbenica si prizadeva objaviti nove zakone, druge predpise in carinske postopke v zvezi z zahtevami za uvoz, izvoz in tranzit blaga pred njihovo uporabo ter njihove spremembe in razlage.
3. Kolikor je mogoče, vsaka pogodbenica zagotovi, da preteče razumno obdobje med objavo in začetkom veljavnosti spremenjenih ali novih zakonov, drugih predpisov in carinskih postopkov, pristojbin ali taks.
4. Vsaka pogodbenica na internetu objavi in po potrebi posodobi naslednje:
|
(a) |
opis svojih uvoznih, izvoznih in tranzitnih postopkov, vključno s pritožbenimi postopki, ki obvešča o praktičnih korakih, potrebnih za uvoz in izvoz ter tranzit; |
|
(b) |
obrazce in dokumente, potrebne za uvoz na ozemlje navedene pogodbenice, izvoz z njega ali tranzit čez to ozemlje, in |
|
(c) |
kontaktne podatke glede informacijskih točk. |
5. Vsaka pogodbenica ob upoštevanju svojih razpoložljivih virov vzpostavi ali vzdržuje informacijske točke, da lahko v razumnem roku odgovori na poizvedbe vlad, trgovcev in drugih zainteresiranih strani o zadevah iz odstavka 1. Pogodbenica ne zahteva plačila pristojbine za odgovarjanje na poizvedbe druge pogodbenice.
Člen 4.12
Vnaprejšnje odločbe
1. Carinski organ vsake pogodbenice vložniku izda vnaprejšnje odločbe, v katerih določi obravnavo, ki se prizna za zadevno blago, v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi. Take odločbe se izdajo v pisni ali elektronski obliki z rokom in vsebujejo vse potrebne informacije. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se lahko vnaprejšnja odločba izda vložniku druge pogodbenice, pri čemer jo lahko vložnik uporabi v tej pogodbenici.
2. Vnaprejšnje odločbe se izdajo v zvezi s:
|
(a) |
tarifno uvrstitvijo blaga; |
|
(b) |
poreklom blaga ter |
|
(c) |
ustrezno metodo ali merili in njihovo uporabo, ki se uporabljajo za določanje carinske vrednosti na podlagi določenega sklopa dejstev, če to dovoljujejo zakoni in drugi predpisi pogodbenice. |
3. Vnaprejšnje odločbe veljajo najmanj tri leta od datuma njihove izdaje ali kakega drugega datuma, če je tako določeno v odločbi. Pogodbenica izdajateljica lahko spremeni ali razveljavi, izreče za neveljavno ali odpravi vnaprejšnjo odločbo, če je odločba temeljila na netočnih, nepopolnih, napačnih ali zavajajočih informacijah, upravni napaki ali če je prišlo do spremembe zakonodaje, bistvenih dejstev ali okoliščin, na katerih temelji odločba.
4. Pogodbenica lahko zavrne izdajo vnaprejšnje odločbe, če je vprašanje iz vloge predmet upravnega ali sodnega pregleda ali če se vloga ne nanaša na nobeno nameravano uporabo vnaprejšnje odločbe ali nobeno nameravano uporabo carinskega postopka. Če pogodbenica odkloni izdajo vnaprejšnje odločbe, ta pogodbenica o tem nemudoma v pisni obliki uradno obvesti vložnika, pri tem pa navede ustrezna dejstva in razloge za svojo odločitev.
5. Vsaka pogodbenica objavi vsaj:
|
(a) |
zahteve glede vloge za vnaprejšnjo odločbo, vključno z informacijami, ki jih je treba zagotoviti, in obliko; |
|
(b) |
rok, v katerem bo izdala vnaprejšnjo odločbo, ter |
|
(c) |
obdobje, za katerega velja vnaprejšnja odločba. |
6. Kadar pogodbenica spremeni, razveljavi, izreče za neveljavno ali odpravi vnaprejšnjo odločbo, vložniku pošlje pisno obvestilo, v katerem navede ustrezna dejstva in razloge za svojo odločitev. Pogodbenica lahko vnaprejšnjo odločbo spremeni, razveljavi, izreče za neveljavno ali odpravi z učinkom za nazaj le, če je odločba temeljila na nepopolnih, netočnih, napačnih ali zavajajočih informacijah.
7. Vnaprejšnja odločba, ki jo izda pogodbenica, je za navedeno pogodbenico zavezujoča v zvezi z vložnikom, ki je vložil vlogo. Pogodbenica lahko določi, da je vnaprejšnja odločba zavezujoča za vložnika.
8. Vsaka pogodbenica na pisno zahtevo vložnika zagotovi pregled vnaprejšnje odločbe ali odločitve za spremembo, razveljavitev ali izrek neveljavnosti vnaprejšnje odločbe.
9. Vsaka pogodbenica si prizadeva za javno objavo informacij o vnaprejšnjih odločbah, pri čemer upošteva potrebo po varovanju osebnih podatkov in zaupnih poslovnih informacij.
10. Vsaka pogodbenica izda vnaprejšnjo odločbo brez odlašanja, običajno pa v 150 dneh po datumu prejema vseh potrebnih informacij. To obdobje se lahko podaljša v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice, če je potreben dodaten čas, da se zagotovi pravilno in enotno izdajanje vnaprejšnjih odločb. V navedenem primeru pogodbenica obvesti vložnika o razlogu za podaljšanje in njegovem trajanju.
Člen 4.13
Carinski deklaranti
Carinske določbe in postopki pogodbenice ne zahtevajo obvezne uporabe carinskih deklarantov. Vsaka pogodbenica uradno obvesti o svojih ukrepih v zvezi z uporabo carinskih deklarantov in jih objavi. Če in kadar izdaja dovoljenja carinskim deklarantom, vsaka pogodbenica uporablja pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila.
Člen 4.14
Carinsko vrednotenje
1. Vsaka pogodbenica določi carinsko vrednost blaga v skladu z delom I Sporazuma o carinskem vrednotenju. V ta namen je del 1 Sporazuma o carinskem vrednotenju smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.
2. Pogodbenici sodelujeta, da bi dosegli skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.
Člen 4.15
Pregledi pred odpremo
Pogodbenica ne zahteva obvezne uporabe pregledov pred odpremo, kot so določeni v členu 1(3) Sporazuma o pregledih pred odpremo, iz Priloge 1A k Sporazumu STO.
Člen 4.16
Pritožba in preizkus
1. Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovite, hitre, nediskriminatorne in lahko dostopne postopke, ki zagotavljajo pravico do pritožbe proti upravnim ukrepom, odločbam in sklepom carinskega organa ali drugega pristojnega organa, ki vplivajo na uvoz ali izvoz blaga ali blago v tranzitu.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima vsaka oseba v zvezi s katero sprejme upravni ukrep iz odstavka 1 ali, ki ji izda odločbo ali sklep iz odstavka 1 dostop do:
|
(a) |
upravne pritožbe, ki se predloži upravnemu organu, ki je višji ali neodvisen od uradnika ali urada, ki je sprejel upravni ukrep ali izdal odločbo ali sklep, ali preizkusa, ki ga opravi tak upravni organ, ali |
|
(b) |
sodne pritožbe ali preizkusa upravnega ukrepa, odločbe ali sklepa. |
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima pritožnik v primerih, ko odločitev o upravni pritožbi ali preizkusu iz odstavka 2, točka (a), ni izdana v roku, določenem v njenih zakonih in drugih predpisih, ali ni izdana brez nepotrebnega odlašanja, pravico do nadaljnje upravne ali sodne pritožbe ali preizkusa ali katerega koli drugega pravnega sredstva pred sodnim organom v skladu z zakoni in drugimi predpisi navedene pogodbenice.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se pritožniku v pisni obliki, vključno z elektronsko obliko, navedejo razlogi za upravno odločitev, da se mu po potrebi omogoči postopek pritožbe ali preizkusa.
Člen 4.17
Sodelovanje s poslovno skupnostjo
1. Ob upoštevanju potrebe po pravočasnih in rednih posvetovanjih s predstavniki trgovine o zakonodajnih predlogih in splošnih postopkih v zvezi z vprašanji olajševanja carine in trgovine se carinska uprava vsake pogodbenice posvetuje s poslovno skupnostjo navedene pogodbenice.
2. Kadar je to mogoče, vsaka pogodbenica zagotovi, da bodo njene carinske ter s carino povezane zahteve in postopki še naprej izpolnjevali potrebe poslovne skupnosti, upoštevali mednarodno sprejete dobre prakse in v čim manjši meri omejevali trgovino.
Člen 4.18
Skupni odbor za carinsko sodelovanje
1. Ta člen dopolnjuje in podrobneje opredeljuje člen 24.4 (Specializirani odbori).
2. Skupni odbor za carinsko sodelovanje ima v zvezi s poglavji in določbami, ki spadajo v njegovo pristojnost v skladu s členom 24.4(2) (Specializirani odbori), razen poglavja 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla), naslednje naloge:
|
(a) |
opredeljuje področja, na katerih je treba izboljšati njihovo izvajanje in delovanje, ter |
|
(b) |
išče ustrezne načine in metode za doseganje sporazumnih rešitev v zvezi s kakršnimi koli vprašanji, ki bi se lahko pojavila. |
3. Skupni odbor za carinsko sodelovanje lahko sprejme sklepe v zvezi s področji, navedenimi v členu 4.2(2) (Carinsko sodelovanje in medsebojna upravna pomoč), med drugim za namene izvajanja odstavka 2, točki (d) in (f), navedenega člena, kadar meni, da je to potrebno.
POGLAVJE 5
Trgovinska pravna sredstva
Člen 5.1
Neuporaba preferencialnih pravil o poreklu
Preferencialna pravila o poreklu iz poglavja 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla) se ne uporabljajo za namene oddelka B (Protidampinške in izravnalne dajatve) tega poglavja in oddelka C (Globalni zaščitni ukrepi) tega poglavja.
Člen 5.2
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 26 (Reševanje sporov) se ne uporablja za oddelek B (Protidampinške in izravnalne dajatve) tega poglavja in oddelek C (Globalni zaščitni ukrepi) tega poglavja.
Člen 5.3
Preglednost
1. Trgovinska pravna sredstva bi bilo treba uporabljati tako, da so v skladu z vsemi ustreznimi zahtevami STO, hkrati pa bi morala temeljiti na poštenem in preglednem sistemu.
2. Brez poseganja v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma in člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih vsaka pogodbenica čim prej po morebitni uvedbi začasnih ukrepov in pred končno določitvijo zagotovi popolno in smiselno razkritje vseh bistvenih dejstev in pomislekov, na katerih temelji sklep o uporabi dokončnih ukrepov. Razkritja so v pisni obliki, zainteresiranim stranem pa zagotavljajo dovolj časa za predložitev pripomb.
3. Če to ne zadržuje po nepotrebnem izvedbe preiskave, se vsaki zainteresirani strani da na voljo možnost, da je zaslišana, da med preiskavami v zvezi s trgovinskim pravnim sredstvom izrazi svoja stališča.
Člen 5.4
Upoštevanje javnega interesa
1. Pogodbenica se lahko vzdrži uporabe protidampinških ali izravnalnih ukrepov za blago druge pogodbenice, če se na podlagi informacij, ki so bile na voljo med preiskavo v skladu z zahtevami na podlagi zakonov in drugih predpisov navedene pogodbenice, lahko sklene, da uporaba takih ukrepov ni v javnem interesu.
2. Pri dokončni odločitvi o uvedbi dajatev vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi upošteva informacije, ki jih predložijo zadevne zainteresirane strani, vključno z domačo industrijo, uvozniki in njihovimi predstavniškimi združenji ter predstavniškimi organizacijami uporabnikov in potrošnikov.
Člen 5.5
Pravilo nižje dajatve
Če pogodbenica uvede protidampinško dajatev na blago druge pogodbenice, znesek take dajatve ne presega stopnje dampinga. Če je za odpravo škode, povzročene domači industriji, zadostna dajatev, katere znesek je nižji od stopnje dampinga, pogodbenica sprejme tako nižjo dajatev v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi.
Člen 5.6
Preglednost
1. Pogodbenica, ki začenja preiskavo v zvezi z globalnimi zaščitnimi ukrepi ali namerava uporabiti globalne zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice nemudoma predloži pisno uradno obvestilo o vseh ustreznih informacijah, ki so privedle do začetka preiskave v zvezi z globalnimi zaščitnimi ukrepi ali uvedbe globalnih zaščitnih ukrepov, po potrebi tudi v zvezi z začasnimi ugotovitvami. To ne posega v člen 3.2 Sporazuma o zaščitnih ukrepih.
2. Vsaka pogodbenica si prizadeva uvesti globalne zaščitne ukrepe na način, ki najmanj vpliva na trgovino med pogodbenicama.
3. Če pogodbenica meni, da so pravne zahteve za uvedbo dokončnih globalnih zaščitnih ukrepov izpolnjene, za namene odstavka 2 pogodbenica, ki namerava uporabiti take ukrepe, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico in si prizadeva zagotoviti ustrezno priložnost za predhodna posvetovanja z navedeno pogodbenico, da se pred sprejetjem končne odločitve pregledajo informacije, predložene na podlagi odstavka 1, in izmenjajo mnenja o predlaganih globalnih zaščitnih ukrepih.
Člen 5.7
Opredelitev pojmov
V tem oddelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„dvostranski zaščitni ukrep“ pomeni dvostranski zaščitni ukrep, določen v členu 5.8 (Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa); |
|
(b) |
„domača industrija“ v zvezi z uvoženim blagom pomeni vse proizvajalce podobnega ali neposredno konkurenčnega blaga, ki delujejo na ozemlju pogodbenice, ali tiste proizvajalce, katerih skupna proizvodnja podobnega ali neposredno konkurenčnega blaga predstavlja velik delež skupne domače proizvodnje takega blaga; |
|
(c) |
„resno poslabšanje“ pomeni velike težave v sektorju gospodarstva, ki proizvaja podobne ali neposredno konkurenčno blago; |
|
(d) |
„resna škoda“ pomeni znatno splošno poslabšanje položaja domače industrije; |
|
(e) |
„nevarnost resnega poslabšanja“ pomeni resno poslabšanje, ki je na podlagi dejstev in ne le domnev, ugibanj ali malo verjetnih možnosti nedvomno neizogibno; |
|
(f) |
„nevarnost resne škode“ pomeni resno škodo, ki je na podlagi dejstev in ne le domnev, ugibanj ali malo verjetnih možnosti nedvomno neizogibna, ter |
|
(g) |
„prehodno obdobje“ pomeni obdobje sedmih let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. |
Člen 5.8
Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa
1. Če se blago s poreklom iz pogodbenice zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom uvaža na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča resno škodo ali pomeni nevarnost resne škode za domačo industrijo druge pogodbenice, lahko ta druga pogodbenica brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenic iz oddelka C (Globalni zaščitni ukrepi) tega poglavja v prehodnem obdobju ter samo v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem oddelku, uporabi dvostranski zaščitni ukrep.
2. Dvostranski zaščitni ukrepi, uporabljeni v skladu z odstavkom 1, lahko zajemajo le:
|
(a) |
začasno opustitev kakršnega koli nadaljnjega znižanja carinske stopnje za zadevno blago v skladu s poglavjem 2 (Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago) ali |
|
(b) |
zvišanje carinske stopnje za zadevno blago na raven, ki ne presega nižje izmed naslednjih dveh stopenj:
|
Člen 5.9
Standardi za dvostranski zaščitni ukrep
1. Dvostranski zaščitni ukrep se ne uporabi:
|
(a) |
razen v obsegu in za toliko časa, kolikor je to potrebno za preprečitev ali odpravo resne škode ali nevarnosti resne škode za domačo industrijo ali njenega resnega poslabšanja ali nevarnosti resnega poslabšanja gospodarskih razmer v najbolj oddaljeni regiji ali regijah; |
|
(b) |
za več kot dve leti ter |
|
(c) |
po izteku prehodnega obdobja. |
2. Obdobje iz odstavka 1, točka (b), se lahko podaljša za eno leto, če:
|
(a) |
pristojni preiskovalni organi pogodbenice uvoznice v skladu s postopki iz pododdelka 1 (Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za dvostranske zaščitne ukrepe) ugotovijo, da je dvostranski zaščitni ukrep še naprej potreben za preprečitev ali odpravo resne škode ali nevarnosti resne škode za domačo industrijo ali resnega poslabšanja ali nevarnosti resnega poslabšanja gospodarskih razmer v najbolj oddaljeni regiji ali regijah, ter |
|
(b) |
obstajajo dokazi, da se domača industrija prilagaja in da celotno obdobje uporabe dvostranskega zaščitnega ukrepa, vključno z obdobjem začetne uporabe in njegovim morebitnim podaljšanjem, ne presega treh let. |
3. Kadar pogodbenica preneha uporabljati dvostranski zaščitni ukrep, je carinska stopnja tista stopnja, ki bi veljala za zadevno blago v skladu s Prilogo 2-A (Seznami za odpravo tarif).
4. Dvostranski zaščitni ukrep se ne uporablja za uvoz blaga pogodbenice, za katerega se je že uporabil tak dvostranski zaščitni ukrep za časovno obdobje, ki je enako polovici trajanja prejšnjega dvostranskega zaščitnega ukrepa.
5. Pogodbenica za isto blago hkrati ne uporabi:
|
(a) |
začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa, dvostranskega zaščitnega ukrepa ali zaščitnega ukrepa za najbolj oddaljene regije v skladu s tem sporazumom ter |
|
(b) |
zaščitnega ukrepa iz člena XIX GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih. |
Člen 5.10
Začasni dvostranski zaščitni ukrepi
1. V kritičnih okoliščinah, kadar bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko pogodbenica uporabi začasni dvostranski zaščitni ukrep na podlagi predhodne ugotovitve, da obstajajo jasni dokazi, da se je uvoz blaga s poreklom iz druge pogodbenice povečal zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom in da tak uvoz povzroča resno škodo ali nevarnost resne škode za domačo industrijo ali resno poslabšanje ali nevarnost resnega poslabšanja gospodarskih razmer v najbolj oddaljeni regiji ali regijah.
2. Trajanje začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa ne presega 200 dni. V tem obdobju pogodbenica upošteva ustrezna postopkovna pravila iz pododdelka 1 (Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za dvostranske zaščitne ukrepe).
3. Carina, uvedena na podlagi začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa, se nemudoma povrne, če se v naknadni preiskavi iz pododdelka 1 (Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za dvostranske zaščitne ukrepe) ne ugotovi, da povečan uvoz blaga, za katerega velja začasni dvostranski zaščitni ukrep, povzroča resno škodo ali nevarnost resne škode za domačo industrijo ali resno poslabšanje ali nevarnost resnega poslabšanja gospodarskega položaja v najbolj oddaljeni regiji ali regijah.
4. Trajanje vseh začasnih dvostranskih zaščitnih ukrepov se všteje v obdobje iz člena 5.9(1) (Standardi za dvostranski zaščitni ukrep), točka (b).
5. Pogodbenica, ki uporablja začasni dvostranski zaščitni ukrep, o tem obvesti drugo pogodbenico, takoj ko začne uporabljati tak začasni dvostranski zaščitni ukrep.
6. Na zahtevo druge pogodbenice se opravijo posvetovanja takoj po uporabi začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa.
Člen 5.11
Najbolj oddaljene regije
1. Kadar se kateri koli izdelek s poreklom iz Nove Zelandije neposredno uvaža na ozemlje ene ali več najbolj oddaljenih regij Unije (14) v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da povzroči resno poslabšanje gospodarskih razmer v zadevni najbolj oddaljeni regiji ali regijah Unije ali nevarnost resnega poslabšanja gospodarskih razmer, lahko Unija po proučitvi alternativnih rešitev izjemoma uporabi dvostranske zaščitne ukrepe, omejene na ozemlje najbolj oddaljene regije ali regij.
2. Za namene odstavka 1 ugotovitev resnega poslabšanja temelji na objektivnih dejavnikih, vključno z naslednjima elementoma:
|
(a) |
povečanjem obsega uvoza v absolutnem ali relativnem smislu glede na domačo proizvodnjo in uvoz iz drugih virov ter |
|
(b) |
učinkom takega uvoza na razmere v zadevni industriji ali zadevnem gospodarskem sektorju, vključno na ravni prodaje, proizvodnje, finančnega položaja in zaposlovanja. |
3. Brez poseganja v odstavek 1 se ta oddelek smiselno uporablja za vse zaščitne ukrepe, sprejete na podlagi tega člena.
Člen 5.12
Nadomestilo in začasna opustitev koncesij
1. Najpozneje 30 dni po datumu začetka uporabe dvostranskega zaščitnega ukrepa pogodbenica, ki uporablja navedeni ukrep, zagotovi priložnost za posvetovanja z drugo pogodbenico, da se sporazumno dogovorita o ustreznem nadomestilu za liberalizacijo trgovine v obliki koncesij s pretežno enakovrednim učinkom na trgovino.
2. Če posvetovanja iz odstavka 1 ne privedejo do sporazuma o nadomestilu za liberalizacijo trgovine v 30 dneh po prvem dnevu teh posvetovanj, lahko pogodbenica, katere blago s poreklom je predmet dvostranskega zaščitnega ukrepa, začasno opusti uporabo koncesij, ki imajo pretežno enakovreden tržni učinek za pogodbenico, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep.
3. Obveznost zagotovitve koncesij iz odstavka 1 in pravica do začasne opustitve teh koncesij na podlagi odstavka 2 veljata le, dokler se ohranja dvostranski zaščitni ukrep.
4. Ne glede na odstavek 3 se pravica do začasne opustitve iz navedenega odstavka ne uveljavlja v prvih 24 mesecih veljavnosti dvostranskega zaščitnega ukrepa, če je bil dvostranski zaščitni ukrep uporabljen zaradi absolutnega povečanja uvoza in če je dvostranski zaščitni ukrep v skladu s tem sporazumom.
Člen 5.13
Veljavno pravo
Ta pododdelek se uporablja za dvostranske zaščitne ukrepe, zajete v oddelku D (Dvostranski zaščitni ukrepi) tega poglavja, ki jih uporablja pristojni preiskovalni organ pogodbenice. V primerih, ki niso zajeti v tem pododdelku, pristojni preiskovalni organ uporablja pravila, določena v njegovi domači zakonodaji, če so navedena pravila v skladu s tem oddelkom.
Člen 5.14
Preiskovalni postopki
1. Pogodbenica uporabi dvostranski zaščitni ukrep, šele ko njeni pristojni preiskovalni organi opravijo preiskavo v skladu s členom 3 in členom 4(2), točki (a) in (c), Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen sta člen 3 in člen 4(2), točki (a) in (c), Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključena v ta sporazum in sta njegov sestavni del.
2. Za uporabo dvostranskega zaščitnega ukrepa pristojni preiskovalni organ na podlagi objektivnih dokazov dokaže obstoj vzročne zveze med povečanim uvozom zadevnega izdelka in resno škodo ali nevarnostjo resne škode ali obstoj vzročne zveze med povečanim uvozom zadevnega izdelka in resnim poslabšanjem ali grožnjo resnega poslabšanja. Pristojni preiskovalni organ poleg povečanega uvoza prouči tudi druge znane dejavnike, da se škoda, ki so jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala povečanemu uvozu.
3. Preiskava se v vsakem primeru zaključi v enem letu po datumu njenega začetka.
Člen 5.15
Uradna obvestila in posvetovanje
1. Pogodbenica nemudoma v pisni obliki uradno obvesti drugo pogodbenico, kadar:
|
(a) |
začne preiskavo v zvezi z dvostranskimi zaščitnimi ukrepi na podlagi tega poglavja; |
|
(b) |
ugotovi, da povečan uvoz povzroča resno škodo ali nevarnost resne škode oziroma resno poslabšanje ali nevarnost resnega poslabšanja gospodarskih razmer v najbolj oddaljeni regiji ali regijah; |
|
(c) |
se odloči za uporabo začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa oziroma uporabo ali podaljšanje dvostranskega zaščitnega ukrepa ali |
|
(d) |
se odloči spremeniti že sprejeti dvostranski zaščitni ukrep. |
2. Pogodbenica drugi pogodbenici predloži izvod javne različice pritožbe in poročila svojih pristojnih preiskovalnih organov, ki se zahteva v skladu s členom 3 Sporazuma o zaščitnih ukrepih.
3. Kadar pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico, da uporablja ali podaljšuje dvostranski zaščitni ukrep iz odstavka1, točka (c), v svoje uradno obvestilo vključi vse ustrezne informacije, kot so:
|
(a) |
dokazi, da zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom povečan uvoz blaga druge pogodbenice povzroča resno škodo ali nevarnost resne škode za domačo industrijo ali resno poslabšanje ali nevarnost resnega poslabšanja gospodarskih razmer v najbolj oddaljeni regiji ali regijah; |
|
(b) |
natančen opis blaga, za katero se uporablja dvostranski zaščitni ukrep, vključno z njegovo tarifno številko ali podštevilko HS, na kateri temelji Priloga 2-A (Seznami za odpravo tarif); |
|
(c) |
natančen opis dvostranskega zaščitnega ukrepa; |
|
(d) |
datum začetka uporabe dvostranskega zaščitnega ukrepa, njegovo predvideno trajanje in po potrebi časovni razpored za postopno liberalizacijo tega ukrepa ter |
|
(e) |
v primeru podaljšanja dvostranskega zaščitnega ukrepa dokaz, da se zadevna domača industrija prilagaja. |
4. Na zahtevo pogodbenice, katere blago je predmet dvostranskega zaščitnega postopka v skladu s tem poglavjem, pogodbenica, ki vodi navedeni postopek, zagotovi ustrezno priložnost za posvetovanja s pogodbenico, ki predloži zahtevo, pred sprejetjem končne odločitve o uporabi dvostranskih zaščitnih ukrepov, da se pregleda uradno obvestilo iz odstavka 1 tega člena ali katero koli javno obvestilo ali poročilo, ki ga je pristojni preiskovalni organ izdal v zvezi s postopkom, ter izmenjajo mnenja o predlaganem ukrepu in doseže dogovor o nadomestilih iz člena 5.12 (Nadomestila in začasna opustitev koncesij).
POGLAVJE 6
Sanitarni in fitosanitarni ukrepi
Člen 6.1
Cilji in splošne določbe
1. Cilji tega poglavja so:
|
(a) |
zaščititi zdravje ljudi, živali in rastlin na zadevnih ozemljih pogodbenic ter hkrati olajšati trgovino med njima; |
|
(b) |
zagotoviti, da sanitarni in fitosanitarni ukrepi pogodbenic ne ustvarjajo nepotrebnih ovir v trgovini; |
|
(c) |
olajšati izvajanje Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, mednarodnih standardov in povezanih besedil ter zlasti regionalizacijo in enakovrednost; |
|
(d) |
ohranjati sodelovanje v mednarodnih organih za določanje standardov; |
|
(e) |
spodbujati preglednost in razumevanje pri uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov vsake pogodbenice; |
|
(f) |
okrepiti sodelovanje med pogodbenicama in priznati njune skupne cilje za boj proti antimikrobični odpornosti ter |
|
(g) |
izboljšati komunikacijo, sodelovanje in reševanje sanitarnih in fitosanitarnih vprašanj, ki lahko vplivajo na trgovino med pogodbenicama. |
2. V zvezi s Sporazumom o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih pogodbenici zlasti opozarjata na:
|
(a) |
načelo, da sanitarni in fitosanitarni ukrepi pogodbenice temeljijo na oceni tveganja v skladu s členom 5 in drugimi ustreznimi določbami Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, ter |
|
(b) |
pojem začasnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov. |
Člen 6.2
Področje uporabe
1. Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma o sanitarnih ukrepih.
2. Ob upoštevanju odstavka 3 se to poglavje uporablja za:
|
(a) |
sanitarne in fitosanitarne ukrepe pogodbenice, ki lahko vplivajo na trgovino med pogodbenicama, ter |
|
(b) |
sodelovanje na področju antimikrobične odpornosti. |
3. To poglavje se ne uporablja za noben ukrep pogodbenice ali zadeve, zajete v Sporazumu o sanitarnih ukrepih.
Člen 6.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
opredelitve pojmov iz Priloge A k Sporazumu o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih; |
|
(b) |
opredelitve pojmov, sprejete pod okriljem Komisije za Codex Alimentarius; |
|
(c) |
opredelitve pojmov, sprejete pod okriljem Svetovne organizacije za zdravje živali; |
|
(d) |
opredelitve pojmov, sprejete pod okriljem Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (v nadaljnjem besedilu: IPPC); |
|
(e) |
„pristojni organ“ pomeni vladni organ iz Priloge 6-A (Pristojni organi) in vključuje ustrezne nacionalne organizacije za varstvo rastlin ter |
|
(f) |
„pregled o uvozu“ pomeni oceno, ki lahko vključuje inšpekcijski pregled, preverjanje, vzorčenje, pregled dokumentacije, preskuse ali postopke, vključno z laboratorijskimi, organoleptičnimi ali identifikacijskimi, ki jih na meji pogodbenice uvoznice izvede pristojni organ pogodbenice uvoznice, da ugotovi, ali pošiljka izpolnjuje sanitarne in fitosanitarne zahteve pogodbenice uvoznice. |
Člen 6.4
Posebni pogoji, povezani z zdravjem rastlin
1. Pogodbenici si v skladu z veljavnimi standardi, dogovorjenimi v okviru IPPC, izmenjata informacije o stanju škodljivih organizmov na svojih ozemljih. Na zahtevo ene pogodbenice druga pogodbenica predloži utemeljitev kategorizacije škodljivih organizmov in povezanih fitosanitarnih ukrepov.
2. V zvezi s kategorizacijo škodljivih organizmov vsaka pogodbenica vzpostavi in posodablja seznam nadzorovanih škodljivih organizmov za rastline in rastlinske proizvode, za katere obstaja fitosanitarni problem. Ta seznam vsebuje:
|
(a) |
karantenske škodljive organizme, ki niso navzoči na nobenem delu ozemlja pogodbenice; |
|
(b) |
karantenske škodljive organizme, ki so navzoči, vendar niso splošno razširjeni in so pod uradnim nadzorom; |
|
(c) |
karantenske škodljive organizme za varovano območje in |
|
(d) |
po potrebi nadzorovane nekarantenske škodljive organizme. |
3. Vsaka pogodbenica omeji svoje uvozne zahteve za rastline ali rastlinske proizvode na tiste, ki so potrebne za zmanjšanje tveganja vnosa nadzorovanih škodljivih organizmov. Uvozne zahteve za zmanjšanje tveganja zaradi karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje se ne uporabljajo, razen če je znano, da je namembni kraj rastlin ali rastlinskih proizvodov znotraj varovanega območja.
4. Kadar pregled rastlin ali rastlinskih proizvodov spada v okvir nacionalne organizacije za varstvo rastlin pogodbenice izvoznice, pogodbenica uvoznica ne bi smela zahtevati pregleda pred izvozom, ki ga opravi nacionalna organizacija za varstvo rastlin pogodbenice uvoznice.
Člen 6.5
Priznavanje odsotnosti škodljivih organizmov
Kadar je regionalizacija opredeljena glede na nenapadeno območje, nenapadeno mesto pridelave, nenapadeno enoto pridelave ali varovano območje v sektorju rastlin in rastlinskih proizvodov:
|
(a) |
pogodbenici priznavata pojme nenapadenih območij, nenapadenih mest pridelave in nenapadenih enot pridelave, kot so opredeljeni v ustreznih mednarodnih standardih IPPC za fitosanitarne ukrepe (ISPM); |
|
(b) |
pogodbenici vzajemno sprejmeta:
|
|
(c) |
Nova Zelandija prizna pojem varovanih območij na ozemlju Unije kot enakovrednega nenapadenemu območju, kot je določeno v ISPM št. 4 IPPC (Zahteve za vzpostavitev nenapadenih območij); |
|
(d) |
pogodbenica izvoznica na zahtevo pogodbenice uvoznice opredeli nenapadena območja, nenapadena mesta pridelave, nenapadene enote pridelave in varovana območja ter prav tako na zahtevo pogodbenice uvoznice predloži popolno pojasnilo in podporne podatke, kot je določeno v ustreznih ISPM ali kot se zdi primerno, ter |
|
(e) |
Odbor za trgovino lahko sprejme sklep o spremembi Priloge 6-B (Regionalni pogoji za rastline in rastlinske proizvode), da se določi katera koli druga zadeva, ki se lahko nanaša na regionalizacijo, ali da se določijo ustrezni posebni pogoji, ki temeljijo na tveganju. |
Člen 6.6
Enakovrednost
1. Pogodbenici priznavata, da je priznavanje enakovrednosti pomembno sredstvo za olajšanje trgovine.
2. Pri določanju enakovrednosti specifičnega sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa, skupine sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov ali na sistemski ravni vsaka pogodbenica upošteva ustrezne smernice Odbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe STO ter mednarodne standarde, smernice in priporočila. Odbor za trgovino lahko sprejme sklep o določitvi nadaljnjih smernic in postopkov za določitev, priznavanje in ohranjanje enakovrednosti v Prilogi 6-C (Priznavanje enakovrednosti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov).
3. Pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice v razumnem roku pojasni cilj in utemeljitev svojega sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa ter jasno opredeli tveganje, ki naj bi se obravnavalo s tem sanitarnim in fitosanitarnim ukrepom.
4. Pogodbenica uvoznica prizna enakovrednost sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa, če pogodbenica izvoznica objektivno dokaže, da njen sanitarni ali fitosanitarni ukrep dosega ustrezno raven varstva pogodbenice uvoznice v zvezi z zdravjem ljudi, živali ali rastlin.
5. Če pogodbenica uvoznica na podlagi ocene enakovrednosti ne ugotovi enakovrednosti, pogodbenici izvoznici utemelji svojo odločitev.
6. Brez poseganja v člen 6.8(6) (Certificiranje) lahko Odbor za trgovino sprejme sklep o spremembi Priloge 6-C (Priznavanje enakovrednosti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov), da se:
|
(a) |
določijo vrste blaga pogodbenice izvoznice, za katere pogodbenica uvoznica priznava, da jih zajema sanitarni ali fitosanitarni ukrep, enakovreden njenemu, ali določi uradni nadzor pogodbenice izvoznice, ki ga pogodbenica uvoznica priznava kot enakovrednega svojemu, ter |
|
(b) |
določijo vsi ustrezni posebni pogoji, ki temeljijo na tveganju, ali kakršen koli dogovorjen status škodljivega organizma ali bolezni. |
7. Če pogodbenica spremeni sanitarni ali fitosanitarni ukrep na način, ki po njenem mnenju ne vpliva na ugotovitev enakovrednosti iz tega poglavja, se določitev uporablja za najnovejšo različico ustreznega zakona ali drugega predpisa, ki spreminja ta sanitarni ali fitosanitarni ukrep.
8. Če pogodbenica meni, da to vpliva na predhodno ugotovitev enakovrednosti, ta pogodbenica o tem uradno obvesti drugo pogodbenico.
9. Če pogodbenica uvoznica spremeni sanitarni ali fitosanitarni ukrep in meni, da bi to lahko vplivalo na ugotovitev enakovrednosti iz tega poglavja:
|
(a) |
objektivno prouči, ali prejšnja ugotovitev enakovrednosti še vedno zadostuje za izpolnitev njene ustrezne ravni varstva, ter |
|
(b) |
se posvetuje s pogodbenico izvoznico in nato odloči, ali se lahko ugotovitev enakovrednosti nadaljuje s posebnimi pogoji ali brez njih. |
Člen 6.7
Pogoji trgovanja in postopki odobritve
1. Pogodbenica uvoznica javno objavi svoje fitosanitarne uvozne zdravstvene zahteve in postopke, ki se uporabljajo za določitev navedenih zahtev.
2. Če pogodbenici posebno rastlino ali rastlinski proizvod skupaj opredelita kot prednostni, pogodbenica uvoznica za navedeni proizvod brez nepotrebnega odlašanja določi posebne uvozne zahteve, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah.
3. V primeru prejetja zahtevka za uvoz v zvezi s posebno rastlino ali rastlinskim proizvodom, ki je bil predhodno odobren za uvoz iz pogodbenice izvoznice, pogodbenica uvoznica oceni profil tveganja in, če se ugotovi, da je enak, brez nepotrebnega odlašanja zaključi postopek odobritve, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se postopki, ki se uporabljajo za odobritev uvoza iz druge pogodbenice, začnejo in zaključijo brez nepotrebnega odlašanja, po potrebi vključno z revizijami in potrebnimi zakonodajnimi ali upravnimi ukrepi za dokončanje postopka odobritve. Vsaka pogodbenica se zlasti izogiba nepotrebnim ali neustrezno obremenjujočim zahtevam po informacijah, ki so omejene na to, kar je potrebno, in upošteva informacije, ki so že na voljo pogodbenici uvoznici, kot so informacije o veljavnih zakonih in drugih predpisih ter revizijska poročila pogodbenice izvoznice.
5. Razen v primerih iz člena 6.5 (Priznavanje odsotnosti škodljivih organizmov) vsaka pogodbenica uporablja svoje fitosanitarne uvozne pogoje na celotnem ozemlju druge pogodbenice, če tam prevladuje enako stanje škodljivih organizmov.
6. Brez poseganja v člen 6.10 (Nujni ukrepi) vsaka pogodbenica prizna uradni nadzor, ki ga druga pogodbenica izvaja za trgovino, kot enakovreden, če od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ni bistvenih sprememb v sistemih uradnega nadzora pogodbenice izvoznice, zaradi katerih bi se znižala stopnja zagotovila za pogodbenico uvoznico.
7. Brez poseganja v člen 6.10 (Nujni ukrepi) pogodbenica uvoznica ne zavrne ali ustavi uvoza blaga pogodbenice izvoznice samo zato, ker pogodbenica uvoznica izvaja pregled njenih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, če je pogodbenica uvoznica ob začetku pregleda že dovolila uvoz navedenega blaga iz druge pogodbenice.
8. Pogodbenici brez nadaljnjih postopkov odobritve sprejmeta sezname obratov druga druge, za katere veljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi za trgovino.
9. Vsaka pogodbenica na zahtevo objavi sezname obratov iz odstavka 8.
Člen 6.8
Certificiranje
1. V zvezi s certificiranjem rastlin in rastlinskih proizvodov pristojni organi uporabljajo načela, določena v IPPC ISPM št. 7 (Sistem izdajanja izvoznih spričeval) in IPPC ISPM št. 12 (Smernice za fitosanitarna spričevala) IPPC.
2. Vsaka pogodbenica spodbuja izvajanje elektronskega certificiranja in drugih tehnologij za olajševanje trgovine.
3. Brez poseganja v člena 6.2 (Področje uporabe) in 6.10 (Nujni ukrepi) se certificiranje za varnost hrane ne zahteva za predelana živila, zajeta v tem poglavju, razen če temelji na analizi tveganj.
4. Odbor za trgovino lahko sprejme sklep o spremembi Priloge 6-E (Certificiranje), da se določijo nadaljnje smernice, postopki in zahteve v zvezi s certificiranjem.
5. Če pogodbenica uvoznica sprejme sanitarni ali fitosanitarni ukrep za blago pogodbenice izvoznice kot enakovreden svojemu, lahko pogodbenica izvoznica v uradni certifikat vključi vzorec potrdila o zdravstvenem stanju iz oddelka 1 Priloge 6-E (Certificiranje).
6. Če pogodbenica uvoznica v skladu s členom 6.6(7) (Enakovrednost) ali 6.6(8) (Enakovrednost) ugotovi, da je enakovrednost ohranjena, se v uvoznem certifikatu iz Priloge 6-E (Certificiranje) po možnosti in po potrebi navedejo prvotni zakoni in drugi predpisi pogodbenice uvoznice, na podlagi katerih je bila ugotovljena enakovrednost.
7. Če pogodbenica uvoznica ugotovi, da posebni pogoj iz Priloge 6-C (Priznavanje enakovrednosti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov) ni več potreben, jamstva za ta posebni pogoj niso več potrebna, Odbor za trgovino pa v razumnem roku sprejme sklep o ustrezni spremembi Priloge 6-C (Priznavanje enakovrednosti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov).
Člen 6.9
Preglednost, izmenjava informacij in tehnično posvetovanje
1. Pogodbenici se medsebojno nemudoma obvestita o vseh pomembnih:
|
(a) |
ugotovitvah epidemiološkega pomena, ki se lahko nanašajo na izdelek, s katerim trgujeta; |
|
(b) |
zadevah glede varnosti hrane v zvezi z izdelkom, s katerim trgujeta, ali |
|
(c) |
drugih ustreznih informacijah za ustrezno izvajanje tega poglavja. |
2. Če so bile informacije, navedene v odstavku 1, dane na voljo z uradnim obvestilom STO ali ustreznemu mednarodnemu organu, ki določa standarde, v skladu z njegovimi ustreznimi pravili, ali objavljene na javno dostopnem spletišču pogodbenice, se šteje, da je obveznost iz odstavka 1 izpolnjena.
3. Če je katera koli pogodbenica resno zaskrbljena zaradi sanitarnih in fitosanitarnih tveganj, se na zahtevo čim prej, vsekakor pa v 14 dneh po datumu predložitve zahteve, opravijo tehnična posvetovanja glede sanitarnih in fitosanitarnih tveganj.
4. Če je ena od pogodbenic resno zaskrbljena zaradi sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa, ki ga je predlagala ali izvedla druga pogodbenica, lahko zahteva tehnična posvetovanja z drugo pogodbenico. Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, odgovori v 30 dneh po datumu predložitve zahteve.
5. Kar zadeva odstavka 3 in 4, si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse informacije, ki so potrebne, da se preprečijo motnje trgovine in se pogodbenicama omogoči, da dosežeta vzajemno sprejemljivo rešitev, ki učinkovito obvladuje vsa sanitarna in fitosanitarna tveganja.
6. Pogodbenici si prizadevata vse pomisleke, ki izhajajo iz izvajanja tega poglavja, rešiti s tehničnimi posvetovanji na podlagi tega člena (15) pred začetkom reševanja sporov v skladu s poglavjem 26 (Reševanje sporov).
Člen 6.10
Nujni ukrepi
1. Če pogodbenica sprejme nujni ukrep, ki je potreben za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, pristojni organ te pogodbenice v 24 urah o tem uradno obvesti pristojni organ druge pogodbenice. Če ena od pogodbenic zahteva tehnična posvetovanja za obravnavo nujnega sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa, se tehnična posvetovanja opravijo v 14 dneh po datumu predložitve uradnega obvestila o nujnem sanitarnem ali fitosanitarnem ukrepu. Pogodbenici upoštevata vse informacije, predložene v okviru tehničnih posvetovanj.
2. Pogodbenica, ki uporabi nujni ukrep, pri sprejemanju odločitve v zvezi z vsako pošiljko, ki se v trenutku sprejetja nujnega sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa prevaža med pogodbenicama, upošteva vse informacije, ki jih je pogodbenica izvoznica zagotovila pravočasno.
3. Kadar nujni ukrep resno moti ali začasno ustavi trgovino, pogodbenica uvoznica takoj, ko je to praktično izvedljivo, prekliče navedeni nujni ukrep ali predloži ustrezno znanstveno in tehnično utemeljitev za njegovo nadaljevanje.
Člen 6.11
Revizije
1. Za ohranitev zaupanja v izvajanje tega poglavja ima vsaka pogodbenica pravico, da izvede sistemsko revizijo celotnega sistema nadzora pristojnega organa druge pogodbenice ali dela tega sistema, da ugotovi, ali deluje, kot je predvideno.
2. Pogodbenica pri izvajanju revizije upošteva ustrezne smernice Odbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe STO ter mednarodne standarde, smernice in priporočila.
3. Vsaka odločitev ali ukrep, ki ga sprejme pogodbenica, ki izvaja revizijo, in bi lahko zaradi revizije negativno vplival na trgovino, upošteva in je sorazmeren z:
|
(a) |
ocenjenim tveganjem, podprtim z objektivnimi dokazi in podatki, ki jih je mogoče preveriti, ter |
|
(b) |
seznanjenostjo pogodbenice, ki izvaja revizijo, s pogodbenico, ki se revidira, ustreznimi izkušnjami s pogodbenico, ki se revidira, in zaupanjem vanjo. |
4. Pogodbenica, ki izvaja revizijo, pogodbenici, ki se revidira, na zahtevo predloži objektivne dokaze in podatke.
5. Pogodbenica, ki izvaja revizijo, krije svoje stroške, povezane z revizijo.
6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za preprečevanje razkritja zaupnih informacij, pridobljenih med revizijo pristojnih organov druge pogodbenice, vključno s postopki za odstranitev vseh zaupnih informacij iz končnega revizijskega poročila, ki je javno objavljeno.
7. Pogodbenica, ki izvaja revizijo, prouči vse pripombe na poročilo, ki jih poda pogodbenica, ki se revidira, in določi, ali je poročilo ali njegov del javno objavljen oziroma ali je na voljo v omejenem obsegu.
8. Odbor za trgovino lahko sprejme sklep o spremembi Priloge 6-D (Smernice in postopki za revizijo ali preverjanje), da se vzpostavijo ali določijo smernice in postopki za revizijo.
Člen 6.12
Pregledi ob uvozu in pristojbine
1. Pogodbenica uvoznica ima pravico opravljati preglede ob uvozu na podlagi sanitarnih in fitosanitarnih tveganj, povezanih z uvozom. Taki pregledi se izvedejo brez nepotrebnega odlašanja in s čim manj učinki, ki bi povzročili motnje v trgovini.
2. Če se pri pregledu ob uvozu odkrije, da ustrezne uvozne zahteve niso izpolnjene, ukrepi pogodbenice uvoznice upoštevajo mednarodne standarde, temeljijo na oceni nastalega tveganja in ne smejo omejevati trgovine bolj, kot je potrebno, da bi se dosegla ustrezna raven varstva pogodbenice uvoznice.
3. Pristojni organ pogodbenice uvoznice uradno obvesti pristojni organ pogodbenice izvoznice, če kakršno koli neizpolnjevanje pogojev pomeni resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin.
4. Pristojni organ pogodbenice uvoznice uvoznika ali njegovega zastopnika uradno obvesti o pošiljki, ki ne izpolnjuje zahtev, vključno z razlogi za neizpolnitev zahtev, ter zagotovi uvozniku ali njegovemu zastopniku možnost za proučitev odločitve. Pristojni organ pogodbenice uvoznice upošteva vse ustrezne informacije, ki se predložijo v pomoč pri taki proučitvi.
5. Pristojbine, naložene za postopke za uvožene izdelke, ne presegajo pristojbin, ki se zaračunajo za primerljive preglede podobnih domačih izdelkov, in ne presegajo dejanskih stroškov storitve.
6. Odbor za trgovino lahko sprejme sklep o spremembi Priloge 6-F (Pregledi ob uvozu in pristojbine), da določi pogostost pregledov ob uvozu in pristojbine za te preglede za nekatere vrste blaga, ki spadajo na področje uporabe tega poglavja.
Člen 6.13
Znanstvena zanesljivost in preglednost v določenih postopkih izdaje dovoljenj (16)
1. Pogodbenici priznavata, da postopki izdaje dovoljenj temeljijo na trdni znanstveni podlagi in se izvajajo na pregleden način, da se vzpostavi in ohrani zaupanje javnosti. Pogodbenici sodelujeta pri povečevanju zanesljivosti in preglednosti postopkov izdaje dovoljenj.
2. Pogodbenici priznavata, da so njuni postopki izdaje dovoljenj namenjeni zagotavljanju primerljivih rezultatov in da je na tem področju zaželeno sodelovanje.
3. Če oseba, odgovorna za zagotavljanje, da podjetje pod njenim nadzorom izpolnjuje zahteve za pridobitev dovoljenja za promet, naroči znanstvene študije v znanstveni ustanovi (17) v eni od pogodbenic, da bi podprla vlogo za izdajo dovoljenja v okviru nekaterih posebnih postopkov izdaje dovoljenj v drugi pogodbenici, in je pogodbenica, v kateri se znanstvena ustanova nahaja, o tem obveščena, si obe pogodbenici prizadevata za medsebojno izmenjavo takih informacij.
4. Pogodbenici si lahko tudi izmenjata informacije o svojih postopkih izdaje dovoljenj.
5. Pogodbenica lahko v skladu s tem členom zahteva obisk za ugotavljanje dejstev v znanstveni ustanovi v drugi pogodbenici, da bi zbrala informacije o uporabi ustreznih standardov s strani znanstvene ustanove pri izvajanju znanstvene študije za namene nekaterih posebnih postopkov izdaje dovoljenj v pogodbenici, ki zahteva obisk za ugotavljanje dejstev.
6. Če želi pogodbenica opraviti obisk za ugotavljanje dejstev, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico najpozneje 60 dni pred takim obiskom.
7. Če želi pogodbenica opraviti obisk za ugotavljanje dejstev in se znanstvena ustanova strinja s takim obiskom, lahko uradniki druge pogodbenice med obiskom za ugotavljanje dejstev spremljajo uradnike pogodbenice, ki opravi obisk.
8. Končno poročilo o vsakem obisku za ugotavljanje dejstev se da na voljo pristojnim organom obeh pogodbenic. Ustrezni deli končnega poročila se dajo na voljo tudi znanstveni ustanovi, v kateri je bil opravljen obisk.
9. Stroške vsakega takega obiska za ugotavljanje dejstev krije pogodbenica, ki zahteva obisk za ugotavljanje dejstev.
10. Odbor za trgovino lahko sprejme sklep o določitvi podrobnih izvedbenih pravil in vseh potrebnih smernic v zvezi z odstavki 3 do 9.
Člen 6.14
Antimikrobična odpornost
1. Pogodbenici priznavata, da antimikrobična odpornost resno ogroža zdravje ljudi in živali.
2. Pogodbenici v skladu s pristopom „eno zdravje“ sodelujeta in olajšujeta izmenjavo informacij, tudi v zvezi s predpisi, smernicami, nacionalnimi načrti, standardi, strokovnim znanjem in izkušnjami na področju antimikrobične odpornosti, ter opredelita skupna stališča, interese, prednostne naloge in politike na navedenem področju.
3. Pogodbenici priznavata, da:
|
(a) |
njuni regulativni standardi, smernice in sistemi nadzora na področju antimikrobične odpornosti zagotavljajo primerljive kontrole in rezultate na področju zdravja; |
|
(b) |
so antimikrobične snovi, ki so ključnega pomena za zdravljenje in zdravje ljudi in živali, v središču njunih strategij na področju antimikrobične odpornosti ter |
|
(c) |
obe strani v okviru svojih strategij in politik sprejemata pobude za spodbujanje postopnega opuščanja uporabe antibiotikov kot spodbujevalcev rasti, zlasti tistih, ki so pomembni za zdravje, ter za zmanjšanje uporabe antimikrobičnih snovi v živinoreji. |
4. Poleg tega pogodbenici:
|
(a) |
sodelujeta v ustreznih mednarodnih forumih na temo razvoja prihodnjih kodeksov, smernic, standardov, priporočil in pobud; |
|
(b) |
sodelujeta na področju mednarodnih akcijskih načrtov, zlasti glede odgovorne in preudarne rabe antimikrobičnih snovi, za učinkovitejši boj proti antimikrobični odpornosti, ter |
|
(c) |
v okviru svojih strategij in politik podpirata izvajanje dogovorjenih mednarodnih akcijskih načrtov in strategij na področju antimikrobične odpornosti. |
5. Nobeni predpisi, smernice, strateški načrti, standardi in druge pobude v zvezi z antimikrobično odpornostjo se ne uporabljajo za oblikovanje ali izvajanje ukrepov, ki vplivajo na trgovino, razen če so navedeni ukrepi skladni s Sporazumom o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter ustreznimi določbami tega poglavja.
6. Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe lahko ustanovi tehnično delovno skupino za antimikrobično odpornost.
Člen 6.15
Goljufije v zvezi z blagom, s katerim se trguje
1. Pogodbenici priznavata, da lahko goljufive dejavnosti gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino:
|
(a) |
vplivajo na zdravje ljudi, živali in rastlin ter posledično na okolje ter |
|
(b) |
spodkopavajo pošteno poslovno prakso in zaupanje potrošnikov. |
2. Pogodbenici si izmenjujeta ustrezne informacije in sodelujeta pri odvračanju od praks, ki so ali se zdijo neskladne z njunimi sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi ali ki zavajajo potrošnike in druge zadevne deležnike.
Člen 6.16
Izvajanje in viri
Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njeni pristojni organi potrebne vire za učinkovito izvajanje tega poglavja.
Člen 6.17
Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe
1. Ta člen dopolnjuje in podrobneje opredeljuje člen 24.4 (Specializirani odbori).
2. Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe ima v zvezi s tem poglavjem naslednje naloge:
|
(a) |
zagotavlja forum za izmenjavo informacij v zvezi z regulativnim sistemom vsake pogodbenice, vključno z znanstveno podlago in oceno tveganja, na katerih temeljijo sanitarni in fitosanitarni ukrepi; |
|
(b) |
opredeljuje priložnosti za sodelovanje, vključno s pobudami za olajševanje trgovine, in nadaljnje delo za odpravo nepotrebnih ovir za trgovino med pogodbenicama; |
|
(c) |
po potrebi spodbuja sodelovanje v večstranskih forumih, vključno z Odborom za sanitarne in fitosanitarne ukrepe STO ter mednarodnimi organi za določanje standardov; |
|
(d) |
vzpostavlja ad hoc delovne skupine; |
|
(e) |
zagotavlja forum, v katerem se pogodbenici v zgodnji fazi medsebojno obveščata o regulativnih pomislekih glede sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov; |
|
(f) |
brez poseganja v poglavje 26 (Reševanje sporov) deluje kot forum za reševanje posebnih trgovinskih vprašanj, kadar pogodbenici ne moreta doseči obojestransko sprejemljive rešitve s tehničnimi posvetovanji v skladu s členom 6.9 (Preglednost, izmenjava informacij in tehnično posvetovanje); |
|
(g) |
pri opravljanju nalog sprejema vse druge ukrepe, o katerih se pogodbenici dogovorita, ter |
|
(h) |
proučuje vse druge zadeve v zvezi s tem poglavjem. |
3. Odbor se sestane in oblikuje svoj delovni program najpozneje eno leto po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, razen če se pogodbenici odločita drugače.
POGLAVJE 7
Trajnostni prehranski sistemi
Člen 7.1
Cilji
1. Pogodbenici se ob priznavanju pomena krepitve politik in opredelitve programov, ki prispevajo k razvoju trajnostnih, vključujočih, zdravih in odpornih prehranskih sistemov, strinjata, da bosta vzpostavili tesno sodelovanje za skupno udeležbo pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme.
2. To poglavje se uporablja poleg drugih poglavij tega sporazuma v zvezi s prehranskimi sistemi ali trajnostjo, zlasti poglavja 6 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi), poglavja 9 (Tehnične ovire v trgovini) in poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj), ter brez poseganja vanje.
Člen 7.2
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za sodelovanje med pogodbenicama, namenjeno izboljšanju trajnostnosti njunih prehranskih sistemov.
2. To poglavje vsebuje določbe za sodelovanje na področjih, na katerih je mogoče doseči bolj trajnostne prehranske sisteme. Okvirna področja sodelovanja so navedena v členu 7.4 (Sodelovanje za izboljšanje trajnostnosti prehranskih sistemov).
3. Pogodbenici priznavata, da se lahko prednostne naloge sodelovanja sčasoma spremenijo z razvojem njunega razumevanja ter mednarodnega razumevanja in obravnave prehranskih sistemov.
Člen 7.3
Opredelitev trajnostnega prehranskega sistema
1. Pogodbenici priznavata, da so prehranski sistemi raznoliki in prilagojeni okoliščinam ter zajemajo vrsto akterjev in njihove medsebojno povezane dejavnosti na vseh področjih prehranskega sistema, vključno s proizvodnjo, pridelavo, predelavo, izdelavo, prevozom, skladiščenjem, distribucijo, prodajo, porabo in odstranjevanjem živil.
2. Za namene tega poglavja in ob priznavanju, da se lahko opredelitve trajnostnih prehranskih sistemov sčasoma spreminjajo, pogodbenici štejeta za trajnostni prehranski sistem tistiprehranski sistemi, ki zagotavlja dostop do varne, hranljive in zadostne hrane skozi vse leto na način, da gospodarske, socialne, kulturne in okoljske podlage za zagotavljanje prehranske varnosti in prehrane za prihodnje generacije niso ogrožene.
Člen 7.4
Sodelovanje za izboljšanje trajnostnosti prehranskih sistemov
1. Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja kot mehanizma za izvajanje tega poglavja, saj krepita svoje trgovinske in naložbene odnose.
2. Pogodbenici ob upoštevanju svojih prednostnih nalog in okoliščin sodelujeta pri obravnavanju zadev skupnega interesa, povezanih z izvajanjem tega poglavja. Tako sodelovanje lahko poteka dvostransko ali v mednarodnih forumih.
3. Sodelovanje lahko vključuje izmenjavo informacij, strokovnega znanja in izkušenj ter sodelovanje pri raziskavah in inovacijah.
4. Pogodbenici sodelujeta pri temah kot so:
|
(a) |
metode in prakse proizvodnje hrane, katerih cilj je med drugim izboljšati trajnostnost, med drugim z ekološkim kmetovanjem in regenerativnim kmetijstvom; |
|
(b) |
učinkovita raba naravnih virov in kmetijskih inputov, po potrebi vključno z zmanjšanjem uporabe in tveganja kemičnih pesticidov in gnojil; |
|
(c) |
vpliv proizvodnje hrane na okolje in podnebje, vključno z emisijami toplogrednih plinov iz kmetijstva, ponori ogljika in izgubo biotske raznovrstnosti; |
|
(d) |
načrt izrednih ukrepov za zagotovitev varnosti in odpornosti prehranskih verig in trgovine v času mednarodne krize; |
|
(e) |
trajnostna predelava hrane, prevoz, veleprodaja, maloprodaja in prehrambene storitve; |
|
(f) |
zdrava, uravnotežena in hranljiva prehrana; |
|
(g) |
ogljični odtis porabe; |
|
(h) |
izguba hrane in količina zavržene hrane v skladu s ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov 12.3; |
|
(i) |
zmanjšanje škodljivih vplivov politik in ukrepov, povezanih s prehranskim sistemom, na okolje ter |
|
(j) |
znanje domorodnih ljudstev, sodelovanje z njimi in njihovo vodilno vlogo v prehranskih sistemih v skladu z ustreznimi okoliščinami pogodbenic. |
Člen 7.5
Dodatne določbe
1. Dejavnosti sodelovanja iz tega poglavja ne vplivajo na neodvisnost agencij vsake pogodbenice, vključno z regionalnimi agencijami pogodbenice.
2. Ob popolnem spoštovanju pravice vsake pogodbenice do urejanja se nobena določba tega poglavja ne razlaga tako, da pogodbenico zavezuje, da:
|
(a) |
spremeni svoje uvozne zahteve; |
|
(b) |
odstopi od svojih postopkov za pripravo ali sprejetje regulativnih ukrepov; |
|
(c) |
sprejme ukrep, ki bi ogrozil ali oviral pravočasno sprejetje regulativnih ukrepov za doseganje ciljev njene javne politike, ali |
|
(d) |
sprejme kakršen koli poseben regulativni ukrep. |
Člen 7.6
Odbor za trajnostne prehranske sisteme
1. Ta člen dopolnjuje in podrobneje opredeljuje člen 24.4 (Specializirani odbori).
2. Odbor za trajnostne prehranske sisteme ima v zvezi s tem poglavjem naslednje naloge:
|
(a) |
določi prednostne naloge za sodelovanje in delovne načrte za izvajanje navedenih prednostnih nalog; |
|
(b) |
spodbuja sodelovanje v večstranskih forumih in |
|
(c) |
izvaja vse druge naloge, ki so povezane z izvajanjem ali delovanjem tega poglavja. |
3. Pri uresničevanju ciljev tega poglavja in spremljanju rezultatov njegovega izvajanja Odbor za trajnostne prehranske sisteme vsako leto pripravi letni delovni načrt, ki vključuje ukrepe s cilji in mejniki za navedene ukrepe.
4. Odbor za trajnostne prehranske sisteme lahko po potrebi ustanovi delovne skupine, ki jih sestavljajo strokovno usposobljeni predstavniki vsake pogodbenice.
5. Odbor za trajnostne prehranske sisteme se sestane v enem letu po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma in nato po medsebojnem dogovoru.
6. Odbor za trajnostne prehranske sisteme lahko določi pravila za zmanjšanje morebitnih navzkrižij interesov za strokovnjake, ki se lahko udeležijo njegovih sej, in za strokovnjake delovnih skupin, ki mu poročajo.
Člen 7.7
Kontaktne točke
Vsaka pogodbenica v 90 dneh po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma določi kontaktno točko za olajšanje komunikacije o zadevah v tem poglavju med pogodbenicama in drugo pogodbenico uradno obvesti o kontaktnih podatkih kontaktne točke. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o vseh spremembah navedenih kontaktnih podatkov.
POGLAVJE 8
Dobrobit živali
Člen 8.1
Cilj
Cilj tega poglavja je okrepiti sodelovanje med pogodbenicama na področju dobrobiti rejnih živali, da se olajša trgovina med pogodbenicama.
Člen 8.2
Splošne določbe in sodelovanje
1. Pogodbenici priznavata, da so živali čuteča bitja (18).
2. Pogodbenici priznavata, da se njune kmetijske prakse bistveno razlikujejo, vendar njuni standardi dobrobiti živali in z njimi povezani sistemi zagotavljajo primerljive rezultate na področju dobrobiti živali.
3. Pogodbenici si po najboljših močeh prizadevata za sodelovanje v mednarodnih forumih za spodbujanje razvoja in izvajanja znanstveno utemeljenih standardov dobrobiti živali. Pogodbenici zlasti sodelujeta, da bi okrepili in razširili področje uporabe standardov Svetovne organizacije za zdravje živali na področju dobrobiti živali ter njihovo izvajanje s poudarkom na rejnih živalih.
4. Pogodbenici si izmenjujeta informacije, strokovno znanje in izkušnje na področju dobrobiti živali v zvezi z ravnanjem z živalmi na kmetijah, med prevozom ter ob zakolu ali usmrtitvi.
5. Pogodbenici še naprej sodelujeta pri raziskavah na področju dobrobiti živali, da se olajša razvoj znanstveno utemeljenih standardov dobrobiti živali v zvezi z ravnanjem z živalmi na kmetijah, med prevozom ter ob zakolu ali usmrtitvi.
Člen 8.3
Tehnična delovna skupina za dobrobit živali
Pogodbenici ustanovita tehnično delovno skupino za dobrobit živali. Delovna skupina za dobrobit živali poroča in izvaja dejavnosti, ki jih določi Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe.
POGLAVJE 9
Tehnične ovire v trgovini
Člen 9.1
Cilji
Cilji tega poglavja so olajšati trgovino z blagom med pogodbenicama s preprečevanjem, prepoznavanjem in odpravljanjem nepotrebnih tehničnih ovir v trgovini ter okrepiti sodelovanje med pogodbenicama pri zadevah, zajetih v tem poglavju.
Člen 9.2
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo vseh tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti, kot so opredeljeni v Prilogi 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, ki lahko vplivajo na trgovino z blagom med pogodbenicama.
2. To poglavje se ne uporablja za:
|
(a) |
specifikacije nabav, ki jih pripravijo vladni organi za potrebe proizvodnje ali porabe organov, za katere se uporablja poglavje 14 (Javna naročila), ali |
|
(b) |
sanitarne in fitosanitarne ukrepe za katere se uporablja poglavje 6 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi). |
Člen 9.3
Razmerje do Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini
1. Členi 2 do 9 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter Prilogi 1 in 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini se smiselno vključijo v ta sporazum in postanejo njegov sestavni del.
2. Izrazi, uporabljeni v tempoglavju, vključno s prilogami k temu poglavju, imajo enak pomen kot v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.
Člen 9.4
Tehnični predpisi
1. V zvezi s členom 22.8 (Ocena učinka) si vsaka pogodbenica v skladu s svojimi pravili in postopki prizadeva izvesti oceno učinka načrtovanih tehničnih predpisov, ki spadajo na področje uporabe regulativnih ukrepov, kot so opredeljeni v členu 22.2 (Opredelitev pojmov), točka (b), ki bi lahko pomembno vplivali na trgovino. Pojasniti je treba, da se ta odstavek uporablja tudi za postopke ugotavljanja skladnosti, ki so del takih tehničnih predpisov.
2. Če se ocena učinka izvede v skladu z odstavkom 1 tega člena, potem vsaka pogodbenica v zvezi s členom 22.8(2) (Ocena učinka), točka (b), oceni izvedljive in ustrezne regulativne ter neregulativne možnosti za predlagani tehnični predpis, ki bi lahko izpolnile legitimne cilje pogodbenice v skladu s členom 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini. Pojasniti je treba, da se taka obveznost uporablja tudi za postopke ugotavljanja skladnosti, ki so del takih tehničnih predpisov.
3. V zvezi s členoma 2.3 in 2.4 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini vsaka pogodbenica občasno pregleda svoje tehnične predpise. Pri izvajanju takega pregleda vsaka pogodbenica med drugim v pozitivnem duhu obravnava povečanje konvergence z ustreznimi mednarodnimi standardi, pri čemer upošteva vsak nov razvoj v zvezi z ustreznimi mednarodnimi standardi in ali še vedno obstajajo predhodne okoliščine, ki so povzročile odstopanja od katerega koli ustreznega mednarodnega standarda.
4. Brez poseganja v poglavje 22 (Dobre regulativne prakse in regulativno sodelovanje) vsaka pogodbenica pri razvoju pomembnih tehničnih predpisov, ki bi lahko znatno vplivali na trgovino, v skladu s svojimi pravili in postopki omogoči osebam pogodbenic, da s postopkom javnega posvetovanja prispevajo informacije, razen kadar se pojavijo resne težave v zvezi z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo ali tveganju njihovega pojava. Vsaka pogodbenica dovoli osebam druge pogodbenice, da sodelujejo pri takih posvetovanjih pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, ki veljajo za njene osebe, ter javno objavi rezultate tega postopka posvetovanj.
Člen 9.5
Mednarodni standardi
1. Mednarodni standardi, ki so jih razvile Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), Mednarodna elektrotehniška komisija (v nadaljnjem besedilu: IEC), Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) in Komisija za Codex Alimentarius, se štejejo za ustrezne mednarodne standarde v smislu člena 2 in člena 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter Priloge 3 k navedenemu sporazumu, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2 tega člena.
2. Standard, ki ga razvijejo mednarodne organizacije, ki niso navedene v odstavku 1, se prav tako lahko šteje za ustrezen mednarodni standard v smislu člena 2 in člena 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in Priloge 3 k navedenemu sporazumu, če:
|
(a) |
ga je razvil organ za standardizacijo, ki si prizadeva doseči soglasje:
|
|
(b) |
če je razvit v skladu s Sklepom Odbora o tehničnih ovirah v trgovini, vzpostavljenega s členom 13 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, o načelih za razvoj mednarodnih standardov, smernic in priporočil v zvezi s členom 2 in členom 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter Prilogo 3 k navedenemu sporazumu. |
3. Če pogodbenica ni uporabila mednarodnih standardov kot podlago za svoje tehnične predpise in povezane postopke ugotavljanja skladnosti, na zahtevo druge pogodbenice opredeli vsako znatno odstopanje od ustreznega mednarodnega standarda in pojasni razloge, zakaj so ti standardi ocenjeni za neustrezne ali neučinkovite za zastavljeni cilj, ter predloži dokaze, na katerih temelji navedena ocena, če so na voljo.
Člen 9.6
Standardi
1. Zaradi uskladitve standardov v čim večjem obsegu in poleg člena 4.1 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini vsaka pogodbenica spodbuja organe za standardizacijo na svojem ozemlju in regionalne organe za standardizacijo, katerih članica je pogodbenica ali organi za standardizacijo na njenem ozemlju, naj:
|
(a) |
redno pregledujejo nacionalne in regionalne standarde, ki ne temeljijo na ustreznih mednarodnih standardih, da se med drugim poveča njihova konvergenca teh nacionalnih in regionalnih standardov z ustreznimi mednarodnimi standardi; |
|
(b) |
sodelujejo z ustreznimi organi za standardizacijo druge pogodbenice pri mednarodnih dejavnostih standardizacije, vključno s sodelovanjem v mednarodnih organih za standardizacijo ali na regionalni ravni, ter |
|
(c) |
spodbujajo dvostransko sodelovanje z organi za standardizacijo druge pogodbenice. |
2. Pogodbenici bi si morali izmenjevati informacije o:
|
(a) |
njuni uporabi standardov v zvezi s tehničnimi predpisi ter |
|
(b) |
svojih postopkih standardizacije in obsegu, v katerem uporabljata mednarodne, regionalne ali podregionalne standarde kot podlago za svoje nacionalne standarde. |
3. Če so standardi z vključitvijo ali sklicevanjem v osnutku tehničnega predpisa ali postopku ugotavljanja skladnosti določeni kot obvezni, se uporabljajo obveznosti glede preglednosti iz člena 9.8 (Preglednost) tega poglavja in člena 2 ali 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, kolikor je to dovoljeno v skladu z veljavnimi avtorskimi pravicami.
Člen 9.7
Ugotavljanje skladnosti
1. Če pogodbenica zahteva ugotavljanje skladnosti kot potrditev, da je izdelek skladen s tehničnim predpisom:
|
(a) |
izbere postopke ugotavljanja skladnosti, ki so sorazmerni z vključenimi tveganji; |
|
(b) |
če je ustrezno, sprejme uporabo dobaviteljeve izjave o skladnosti ter |
|
(c) |
na zahtevo druge pogodbenice pojasni izbiro določenih postopkov ugotavljanja skladnosti za določene izdelke. |
2. Pogodbenici priznavata, da obstaja širok izbor mehanizmov za lažje sprejemanje rezultatov postopkov ugotavljanja skladnosti. Taki mehanizmi lahko vključujejo:
|
(a) |
dobaviteljevo izjavo o skladnosti; |
|
(b) |
priznanje rezultatov ugotavljanja skladnosti, opravljenega na ozemlju pogodbenice, s strani druge pogodbenice; |
|
(c) |
ureditve o prostovoljnem sodelovanju med organi za ugotavljanje skladnosti na ozemlju pogodbenic; |
|
(d) |
sporazume o vzajemnem priznavanju rezultatov postopkov ugotavljanja skladnosti v zvezi s posebnimi tehničnimi predpisi, ki jih opravljajo organi, ki se nahajajo na ozemlju druge pogodbenice, |
|
(e) |
uporabo akreditacije pri izbiri organov za ugotavljanje skladnosti in |
|
(f) |
določitev organov za ugotavljanje skladnosti na ravni državne uprave. |
3. Če pogodbenica zahteva ugotavljanje skladnosti s strani tretje osebe kot potrdilo, da je izdelek skladen s tehničnim predpisom, in te naloge ne pridrži za vladni organ, kot je določeno v odstavku 4:
|
(a) |
da prednost uporabi akreditacije pri izbiri organov za ugotavljanje skladnosti; |
|
(b) |
uporabi mednarodne standarde za akreditacijo in ugotavljanje skladnosti; |
|
(c) |
kadar je izvedljivo, uporabi mednarodne sporazume, v katere so vključeni akreditacijski organi pogodbenic, na primer prek mehanizmov Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev (v nadaljnjem besedilu: ILAC) in Mednarodnega akreditacijskega foruma (v nadaljnjem besedilu: IAF); |
|
(d) |
spodbuja uporabo delujočih mednarodnih sporazumov ali ureditev za uskladitev ali olajšanje sprejemanja rezultatov ugotavljanja skladnosti; |
|
(e) |
zagotovi, da njeni pravila in postopki ne omejujejo po nepotrebnem gospodarskih subjektov pri izbiri med več organi za ugotavljanje skladnosti, ki so jih njeni organi imenovali za določen izdelek ali skupino izdelkov; |
|
(f) |
zagotovi, da so dejavnosti njenih akreditacijskih organov skladne z mednarodnimi standardi za akreditacijo ter da v zvezi s tem ni navzkrižij interesov med akreditacijskimi organi in organi za ugotavljanje skladnosti, kar zadeva njihove dejavnosti v zvezi s skladnostjo, vključno z osebjem; |
|
(g) |
zagotovi, da organi za ugotavljanje skladnosti izvajajo svoje dejavnosti na način, ki preprečuje, da bi navzkrižje interesov vplivalo na izid ugotavljanja skladnosti; |
|
(h) |
organom za ugotavljanje skladnosti omogoči, da uporabijo podizvajalce za izvajanje preskušanj ali inšpekcijskih pregledov v zvezi z ugotavljanjem skladnosti, vključno s podizvajalci, ki se nahajajo na ozemlju druge pogodbenice. Nobena določba te točke se ne razlaga tako, da pogodbenici prepoveduje, da od podizvajalcev zahteva izpolnjevanje istih zahtev, ki jih mora pri izvajanju naročenih preskušanj ali inšpekcijskih pregledov izpolnjevati organ za ugotavljanje skladnosti, ki je oddal naročilo v podizvajanje, ter |
|
(i) |
zagotovi, da se podrobnosti o organih, imenovanih za izvajanje takega ugotavljanja skladnosti, vključno z obsegom imenovanja, objavijo na spletu. |
4. Nobena določba tega člena pogodbenici ne preprečuje, da bi zahtevala, da ugotavljanje skladnosti v zvezi z določenimi izdelki izvedejo določeni vladni organi pogodbenice. Če pogodbenica zahteva, da ugotavljanje skladnosti izvedejo njeni določeni vladni organi:
|
(a) |
omeji pristojbine za ugotavljanje skladnosti na približne stroške opravljenih storitev in na zahtevo vložnika za ugotavljanje skladnosti pojasni, kako so pristojbine, ki jih naloži za tako ugotavljanje skladnosti, omejene na približne stroške opravljenih storitev, ter |
|
(b) |
zagotovi, da se pristojbine za ugotavljanje skladnosti na zahtevo dajo na voljo, če niso objavljene. |
5. Ne glede na odstavke 1, 3 in 4 tega člena na področjih iz Priloge 9-A (Sprejemanje ugotavljanja skladnosti (dokumentov)), v zvezi s katerimi Unija sprejema dobaviteljevo izjavo o skladnosti, Nova Zelandija, če meni, da je kot zagotovilo, da izdelek izpolnjuje zahteve iz tehničnih predpisov Nove Zelandije, potrebno ugotavljanje skladnosti, ki ga ne izvede prva oseba, sprejme:
|
(a) |
certifikate in poročila o preskusih, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti, ki se nahajajo na ozemlju Unije in jih je akreditiral akreditacijski organ, ki je član mednarodnih sporazumov za vzajemno priznavanje Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev (ILAC) ali Mednarodnega akreditacijskega foruma (IAF) ali njihovih naslednikov, ali ki so kako drugače priznani v skladu s tehničnimi predpisi Nove Zelandije, ali |
|
(b) |
v zvezi z vidiki električne varnosti in elektromagnetne združljivosti certifikate in poročila o preskusih, ki so jih izdali organi za ugotavljanje skladnosti, ki se nahajajo na ozemlju Unije, in v okviru Sheme certifikacijskega organa za sistem IEC za sheme ugotavljanja skladnosti za elektrotehnično opremo in komponente (IECEE). |
6. Dobaviteljeva izjava o skladnosti (19) je potrdilo prve osebe o skladnosti, ki ga izključno na lastno odgovornost izda proizvajalec ali druga pooblaščena prva oseba na podlagi rezultatov ustrezne vrste dejavnosti ugotavljanja skladnosti in brez obvezne ocene tretje osebe.
7. Pogodbenici sodelujeta na področju vzajemnega priznavanja v skladu s Sporazumom o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Novo Zelandijo (20), sklenjenim 25. junija 1998 v Wellingtonu. Pogodbenici se lahko v skladu z ustreznimi določbami navedenega sporazuma tudi odločita, da bosta razširili obseg izdelkov, veljavne regulativne zahteve ali priznane organe za ugotavljanje skladnosti.
Člen 9.8
Preglednost
1. Razen v primeru resnih težav v zvezi z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo ali tveganja za njihov pojav, vsaka pogodbenica drugi pogodbenici dovoli, da predloži pisne pripombe o predlaganih tehničnih predpisih in postopkih ugotavljanja skladnosti, o katerih je uradno obveščena, v roku najmanj 60 dni po datumu posredovanja uradnega obvestila o takih predpisih ali postopkih centralnemu registru uradnih obvestil STO. Pogodbenica v pozitivnem duhu obravnava razumne zahteve po podaljšanju navedenega obdobja za pripombe.
2. V primeru, da besedilo, poslano v uradnem obvestilu, ni v enem od uradnih jezikov STO, vsaka pogodbenica zagotovi podroben in izčrpen opis vsebine predlaganega tehničnega predpisa ali postopka ugotavljanja skladnosti v obliki uradnega obvestila STO.
3. Če pogodbenica od druge pogodbenice prejme pisne pripombe o predlaganem tehničnem predpisu ali postopku ugotavljanja skladnosti:
|
(a) |
na zahtevo druge pogodbenice razpravlja o pisnih pripombah s sodelovanjem njenega pristojnega regulativnega organa, kadar koli je to mogoče, v času, ko je pripombe mogoče upoštevati, ter |
|
(b) |
pisno odgovori na pomembna ali vsebinska vprašanja, predstavljena v pripombah, najpozneje na datum objave tehničnega predpisa ali postopka ugotavljanja skladnosti. |
4. Vsaka pogodbenica javno, po možnosti na spletišču, objavi svoje odgovore na pomembna ali vsebinska vprašanja, predstavljena v pripombah, ki jih od drugih članic STO prejme glede uradnega obvestila o tehničnih ovirah v trgovini iz odstavka 1 v zvezi s predlogom tehničnega predpisa ali postopka ugotavljanja skladnosti.
5. Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice sporoči informacije o ciljih in utemeljitvi vsakega tehničnega predpisa ali postopka ugotavljanja skladnosti, ki ga je pogodbenica sprejela ali za katerega predlaga sprejetje.
6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so tehnični predpisi in postopki ugotavljanja skladnosti, ki jih je sprejela, objavljeni na spletu in brezplačno dostopni.
7. Vsaka pogodbenica zagotovi informacije o sprejetju in začetku veljavnosti tehničnega predpisa ali postopka ugotavljanja skladnosti ter sprejetega končnega besedila z dodatkom k prvotnemu uradnemu obvestilu STO.
8. V zvezi s členom 2.12 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini se izraz „razumni interval“ razume tako, da pomeni obdobje najmanj šestih mesecev, razen kadar bi bilo to neučinkovito pri izpolnjevanju zastavljenih legitimnih ciljev.
9. Pogodbenica prouči razumen zahtevek druge pogodbenice, ki ga je prejela pred koncem roka za pripombe iz odstavka 1 po prenosu v centralni register uradnih obvestil STO, za podaljšanje obdobja med sprejetjem tehničnega predpisa in začetkom njegove veljavnosti, razen kadar ta ne bi bila učinkovita za izpolnjevanje zastavljenih legitimnih ciljev.
Člen 9.9
Označevanje in etiketiranje
1. Tehnični predpis pogodbenice lahko vključuje ali izključno obravnava zahteve glede označevanja ali etiketiranja. V takih primerih se za te tehnične predpise uporabljajo ustrezna načela iz člena 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.
2. Če pogodbenica zahteva obvezno označevanje ali etiketiranje izdelkov:
|
(a) |
kolikor je mogoče, zahteva samo informacije, ki so pomembne za potrošnike ali uporabnike izdelka ali ki kažejo skladnost izdelka z obveznimi tehničnimi zahtevami; |
|
(b) |
ne zahteva nobene predhodne odobritve, registracije ali certificiranja oznak ali etiket izdelkov niti morebitnega izplačila pristojbin kot pogoj, da se dajo na trg izdelki, ki so sicer skladni z njenimi obveznimi tehničnimi zahtevami, razen če je to potrebno zaradi tveganja, ki ga izdelki predstavljajo za zdravje ali življenje ljudi, živali ali rastlin, okolje ali nacionalno varnost, ali tveganja, ki ga trditve na oznakah in etiketah predstavljajo za zdravje ali življenje ljudi, živali ali rastlin, okolje ali nacionalno varnost; |
|
(c) |
če zahteva, da gospodarski subjekti uporabljajo enkratno identifikacijsko številko, gospodarskim subjektom druge pogodbenice brez nepotrebnega odlašanja in na nediskriminatoren način zagotovi to številko; |
|
(d) |
če sta označevanje in etiketiranje izdelka v skladu z regulativnimi zahtevami pogodbenice uvoznice in nista zavajajoča, nasprotujoča ali nejasna, dovoli (21) naslednje:
|
|
(e) |
sprejme, da etiketiranje, vključno z dodatnim etiketiranjem ali popravki na etiketah, poteka na ozemlju pogodbenice uvoznice v skladu z njenimi ustreznimi predpisi in postopki kot alternativa etiketiranju v pogodbenici izvoznici, razen če je tako etiketiranje potrebno zaradi legitimnih ciljev iz člena 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ter |
|
(f) |
si prizadeva sprejeti začasne ali odstranljive etikete oziroma označevanje ali etiketiranje v spremni dokumentaciji, če meni, da s tem niso ogroženi legitimni cilji iz člena 2.2. Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, namesto da bi zahtevala, da so oznake ali etikete fizično pritrjene na izdelek. |
3. Odstavek 2 tega člena se ne uporablja za označevanje ali etiketiranje zdravil in medicinskih pripomočkov, kot so opredeljeni v zakonih in drugih predpisih pogodbenice.
Člen 9.10
Sodelovanje na področju nadzora trga, varnosti in skladnosti neživilskih izdelkov
1. V tem členu, izraz „nadzor trga“ pomeni dejavnosti in ukrepe javnih organov, vključno z dejavnostmi, opravljenimi v sodelovanju z gospodarskimi subjekti, oziroma ukrepi, sprejetimi v sodelovanju z gospodarskimi subjekti, na podlagi postopkov pogodbenice, da se navedeni pogodbenici omogoči spremljanje ali obravnava varnosti izdelkov ali skladnosti izdelkov z zahtevami iz njenih zakonov in drugih predpisov.
2. Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri nadzoru trga, varnosti in skladnosti neživilskih izdelkov za olajševanje trgovine ter varstvo potrošnikov in drugih uporabnikov ter pomen vzpostavitve vzajemnega zaupanja na podlagi skupnih informacij.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi:
|
(a) |
nepristransko in neodvisno opravljanje nalog nadzora trga od nalog ugotavljanja skladnosti z namenom preprečevanja navzkrižja interesov (22) ter |
|
(b) |
odsotnost kakršnih koli interesov, ki bi vplivali na nepristranskost organov za nadzor trga pri izvajanju kontrole ali nadzora gospodarskih subjektov. |
4. Pogodbenici lahko sodelujeta in si izmenjujeta informacije na področju nadzora trga, varnosti in skladnosti neživilskih izdelkov, zlasti v zvezi z:
|
(a) |
nadzorom trga ter izvršilnimi dejavnostmi in ukrepi; |
|
(b) |
metodami ocenjevanja tveganja in preskušanjem izdelkov; |
|
(c) |
usklajenimi odpoklici izdelkov ali drugimi podobnimi ukrepi; |
|
(d) |
znanstvenimi, tehničnimi in regulativnimi zadevami za izboljšanje varnosti in skladnosti neživilskih izdelkov; |
|
(e) |
novimi vprašanji, ki so zelo pomembna za zdravje in varnost; |
|
(f) |
dejavnostmi, povezanimi s standardizacijo, ter |
|
(g) |
izmenjavo uradnikov. |
5. Unija lahko Novi Zelandiji zagotovi izbrane informacije iz svojega sistema hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih izdelkih v zvezi s potrošniškimi izdelki iz Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23) ali sistema, ki ga bo nasledil, Nova Zelandija pa lahko Uniji zagotovi izbrane informacije o varnosti neživilskih potrošniških izdelkov ter sprejetih preventivnih, omejevalnih in korektivnih ukrepih v zvezi s potrošniškimi izdelki, kot je navedeno v ustrezni zakonodaji Nove Zelandije. Informacije se lahko izmenjujejo v obliki:
|
(a) |
ad hoc izmenjave v ustrezno utemeljenih primerih ali |
|
(b) |
sistematične izmenjave na podlagi ureditve, vzpostavljene s sklepom Odbora za trgovino v skladu s Prilogo 9-C (Ureditev iz člena 9.10(5), točka (b)), za sistematično izmenjavo informacij v zvezi z varnostjo neživilskih proizvodov ter s tem povezanimi preventivnimi, omejevalnimi in korektivnimi ukrepi). |
6. Odbor za trgovino lahko sprejme sklep, s katerim v skladu s Prilogo 9-D (Ureditev iz člena 9.10(6) za redno izmenjavo informacij o ukrepih, sprejetih v zvezi z neskladnimi neživilskimi proizvodi, razen tistih, ki so zajeti v členu 9.10(5), točka (b), vzpostavi ureditev o redni izmenjavi informacij, vključno z elektronskimi sredstvi, o ukrepih, sprejetih v zvezi z neskladnimi neživilskimi proizvodi, razen tistih, ki so zajeti v odstavku 5, točka (b), tega člena.
7. Vsaka pogodbenica uporabi informacije, pridobljene v skladu z odstavki 4, 5 in 6, izključno za varstvo potrošnikov, zdravja, varnosti ali okolja.
8. Vsaka pogodbenica obravnava informacije, pridobljene v skladu z odstavki 4, 5 in 6, kot zaupne.
9. Ureditve iz odstavka 5, točka (b), in odstavka 6 določajo vrsto informacij, ki se izmenjajo, načine izmenjave ter uporabo pravil o zaupnosti in varstvu osebnih podatkov.
10. Odbor za trgovino je pooblaščen za sprejemanje sklepov o določitvi ali spremembi ureditev iz Priloge 9-C (Ureditev iz člena 9.10(5), točka (b), za sistematično izmenjavo informacij v zvezi z varnostjo neživilskih proizvodov ter s tem povezanimi preventivnimi, omejevalnimi in korektivnimi ukrepi) in Priloge 9-D (Ureditev iz člena 9.10(6) za redno izmenjavo informacij o ukrepih, sprejetih v zvezi z neskladnimi neživilskimi proizvodi, razen tistih, ki so zajeti v členu 9.10(5), točka (b)).
Člen 9.11
Tehnične razprave in posvetovanja
1. Če pogodbenica meni, da bi osnutek ali predlagani tehnični predpis ali postopek ugotavljanja skladnosti druge pogodbenice lahko pomembno škodoval trgovini med pogodbenicama, lahko zahteva razprave o zadevi. Zahteva se predloži pisno, v njej pa so navedeni:
|
(a) |
sporni ukrep; |
|
(b) |
določbe tega poglavja, na katere se nanašajo pomisleki, in |
|
(c) |
razlogi za zahtevo, vključno z opisom pomislekov pogodbenice, ki predloži zahtevo, v zvezi z ukrepom. |
2. Pogodbenica svojo zahtevo predloži koordinatorju poglavja o tehničnih ovirah v trgovini druge pogodbenice, imenovanemu v skladu s členom 9.14 (Koordinator poglavja o tehničnih ovirah v trgovini).
3. Pogodbenici se na zahtevo katere koli pogodbenice v 60 dneh po datumu predložitve zahteve sestaneta, da bi osebno ali prek katerega koli komunikacijskega sredstva, vključno s telefonom, videokonferenco ali drugimi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi, razpravljali o pomislekih iz zahteve, in si prizadevata zadevo čim prej rešiti. Če pogodbenica, ki predloži zahtevo, meni, da je zadeva nujna, lahko zahteva, da se sestanek začne hitreje. V takih primerih pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, poskuša ugoditi navedeni zahtevi.
4. Pogodbenica lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico o kateri koli zadevi, ki izhaja iz tega poglavja, s predložitvijo pisnega zahtevka pri koordinatorju druge pogodbenice za poglavje o tehničnih ovirah v trgovini. Pogodbenici si prizadevata tako zadevo rešiti na obojestransko zadovoljiv način.
5. Pojasniti je treba, da ta člen ne posega v poglavje 26 (Reševanje sporov).
Člen 9.12
Sodelovanje
1. Pogodbenici lahko sodelujeta na posebnih področjih skupnega interesa, da bi odpravili, zmanjšali ali preprečili ustvarjanje tehničnih ovir v trgovini ter olajšali trgovino med pogodbenicama, med drugim z digitalnimi rešitvami.
2. Pogodbenici lahko sodelujeta in si izmenjujeta informacije o vseh vprašanjih, povezanih s Prilogo 9-A (Sprejemanje ugotavljanja skladnosti (dokumentov)) ali v zvezi z njo, vključno z njenim izvajanjem.
Člen 9.13
Prepoved testiranja na živalih
1. Vsaka pogodbenica še naprej dejavno podpira in spodbuja raziskave, razvoj, potrjevanje in regulativno sprejetje alternativnih metod za testiranje na živalih.
2. Vsaka pogodbenica za namene ocene varnosti izdelkov, ki spada v opredelitev pojma „kozmetični izdelek“ v njeni pristojnosti, sprejme rezultate testov, pridobljene iz potrjenih alternativ testiranju na živalih.
3. Pogodbenica ne zahteva, da se izdelek, ki spada v opredelitev pojma kozmetični izdelek v njeni pristojnosti, testira na živalih, da se ugotovi varnost tega izdelka.
Člen 9.14
Koordinator poglavja o tehničnih ovirah v trgovini
1. Vsaka pogodbenica določi koordinatorja poglavja o tehničnih ovirah v trgovini in drugo pogodbenico uradno obvesti o njegovih kontaktnih podatkih. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o vseh spremembah navedenih kontaktnih podatkov.
2. Koordinatorja poglavja o tehničnih ovirah v trgovini si skupaj prizadevata olajšati izvajanje tega poglavja in sodelovanje med pogodbenicama v vseh zadevah v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini. V ta namen in ob upoštevanju notranjih postopkov vsake pogodbenice imata koordinatorja poglavja o tehničnih ovirah v trgovini zlasti naslednje pristojnosti:
|
(a) |
spremljanje izvajanja in uporabe tega poglavja ter takojšnje obravnavanje vsakega vprašanja pogodbenic v zvezi s pripravo, sprejetjem, uporabo ali izvrševanjem tehničnih predpisov, standardov ali postopkov ugotavljanja skladnosti in na zahtevo pogodbenice posvetovanje o katerem koli vprašanju, ki izhaja iz tega poglavja; |
|
(b) |
okrepitev sodelovanja pri pripravi in izboljševanju tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti; |
|
(c) |
organizacija tehničnih razprav ali posvetovanj iz člena 9.11 (Tehnične razprave in posvetovanja); |
|
(d) |
po potrebi organizacija ustanovitve delovnih skupin (24) ter |
|
(e) |
izmenjava informacij o razvoju v nevladnih, regionalnih in večstranskih forumih v zvezi s tehničnimi predpisi, standardi in postopki ugotavljanja skladnosti. |
3. Koordinatorja poglavja o tehničnih ovirah v trgovini komunicirata med seboj na dogovorjen način, ki je primeren za izvajanje njunih pristojnosti.
POGLAVJE 10
Trgovina s storitvami in naložbe
Člen 10.1
Cilji
1. Pogodbenici ob potrditvi svoje zavezanosti izboljšanju okolja za razvoj trgovine in naložb med njima uvedeta potrebne ureditve za postopno in vzajemno liberalizacijo trgovine s storitvami in naložb.
2. Pogodbenici ponovno potrjujeta pravico posamezne pogodbenice do urejanja na svojem ozemlju za doseganje legitimnih ciljev politike, kot so varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, socialne storitve, javno izobraževanje, varnost, okolje, vključno s podnebnimi spremembami, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, dobrobit živali, varstvo zasebnosti in podatkov, spodbujanje in varovanje kulturne raznolikosti ter v primeru Nove Zelandije spodbujanje ali varstvo pravic, interesov, dolžnosti in odgovornosti Maorov.
Člen 10.2
Področje uporabe
1. To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki vplivajo na fizične osebe pogodbenice, ki želijo dostop do trga delovne sile druge pogodbenice, ali za ukrepe glede narodnosti ali državljanstva, prebivališča ali stalne zaposlitve.
2. To poglavje nobeni pogodbenici ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa ali začasnega bivanja fizičnih oseb na njenem ozemlju, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njenih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njene meje, če se navedeni ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti, ki jih ima druga pogodbenica na podlagi tega poglavja (25).
3. To poglavje se ne uporablja za:
|
(a) |
zračni prevoz ali povezane storitve v podporo zračnemu prevozu (26), razen:
|
|
(b) |
avdiovizualne storitve in |
|
(c) |
nacionalno pomorsko kabotažo (28). |
Člen 10.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„dejavnost, ki se opravlja v okviru javnih pooblastil“ pomeni vsako dejavnost, ki se opravlja, vključno z vsako opravljeno storitvijo, ki se ne izvaja na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti; |
|
(b) |
„storitve popravil in vzdrževanja zrakoplovov“ pomeni dejavnosti, ki se opravljajo na zrakoplovu ali njegovem delu, medtem ko je umaknjen iz prometa, in ne vključujejo linijskega vzdrževanja; |
|
(c) |
„storitve računalniškega sistema rezervacij“ pomeni storitve računalniških sistemov, ki vsebujejo podatke o voznih redih letalskih prevoznikov, o razpoložljivih zmogljivostih, o vozninah in pravilih o prevozu, na podlagi katerih je možno rezervirati ali izdajati vozovnice; |
|
(d) |
„zajeto podjetje“ pomeni podjetje na ozemlju pogodbenice, ki ga je v skladu s točko (g) in veljavnim pravom neposredno ali posredno ustanovil vlagatelj druge pogodbenice ter ki obstaja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma ali pa je bilo ustanovljeno po tem datumu; |
|
(e) |
„čezmejna trgovina s storitvami“ pomeni opravljanje storitve:
|
|
(f) |
„gospodarska dejavnost“ pomeni kakršno koli dejavnost industrijskega, poslovnega in strokovnega značaja ali kakršno koli dejavnost obrtnikov, vključno z opravljanjem storitev, razen dejavnosti, ki se opravlja pri izvajanju javnih pooblastil; |
|
(g) |
„ustanovitev“ pomeni vzpostavitev ali pridobitev pravne osebe, tudi prek kapitalske udeležbe, ali ustanovitev podružnice ali predstavništva v pogodbenici z namenom vzpostavitve ali ohranjanja trajnih gospodarskih vezi; |
|
(h) |
„storitve zemeljske oskrbe“ pomeni opravljanje naslednjih storitev na letališču za plačilo ali po pogodbi: zastopništvo letalskega prevoznika; upravljanje in nadzor; oskrba potnikov; sprejem in odprema prtljage; oskrba na ploščadi; priprava in dostava hrane; odprema letalskega tovora in pošte; oskrba zrakoplova z gorivom; oskrba in čiščenje zrakoplova; kopenski prevoz ter letalske operacije, upravljanje posadke in načrtovanje letov. Izraz „storitve zemeljske oskrbe“ ne vključuje: samooskrbe; varstva; popravil in vzdrževanja zrakoplovov ali upravljanja oziroma obratovanja bistvene, centralizirane letališke infrastrukture, kot so zmogljivosti za razledenitev, sistemi za distribucijo goriva, sistemi za sprejem in odpremo prtljage ter stalni prometni sistemi znotraj letališča; |
|
(i) |
„vlagatelj pogodbenice“ pomeni fizično osebo pogodbenice ali pravno osebo pogodbenice, vključno s pogodbenico, ki želi ustanoviti, ustanavlja ali je ustanovila podjetje v skladu s točko (g) na ozemlju druge pogodbenice; |
|
(j) |
„pravna oseba pogodbenice“ pomeni (29):
|
|
(k) |
„poslovanje“ pomeni vodenje, upravljanje, vzdrževanje, uporabo, uživanje, prodajo ali druge oblike razpolaganja s podjetjem; |
|
(l) |
„prodaja in trženje zračnega prevoza“ pomeni priložnosti za zadevnega letalskega prevoznika, da prosto prodaja in trži svoj zračni prevoz, vključno z vsemi vidiki trženja, kot so tržna analiza, oglaševanje in distribucija; te dejavnosti ne vključujejo določanja cen zračnega prevoza niti veljavnih pogojev; |
|
(m) |
„storitev“ pomeni vse storitve v vseh sektorjih, razen storitev, ki se opravljajo v okviru izvajanja javnih pooblastil, in |
|
(n) |
„ponudnik storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki želi opravljati ali opravlja storitev. |
Člen 10.4
Področje uporabe
1. Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na ustanavljanje ali poslovanje za opravljanje gospodarskih dejavnosti s strani:
|
(a) |
vlagateljev druge pogodbenice; |
|
(b) |
zajetih podjetij in |
|
(c) |
za namene člena 10.9 (Operativne zahteve) katerega koli podjetja na ozemlju pogodbenice, ki sprejme ali ohrani ukrep. |
2. Ta oddelek se ne uporablja za ukrepe pogodbenice v zvezi z javnim naročilom blaga ali storitev, ki jih pogodbenica kupi za vladne namene in ne za nadaljnjo komercialno prodajo ali uporabo pri dobavi blaga ali opravljanju storitev za komercialno prodajo, ne glede na to, ali je javno naročilo „zajeto javno naročilo“ v smislu člena 14.1(4) (Vključitev nekaterih določb Sporazuma GPA).
3. Členi 10.5 (Dostop do trga), 10.6 (Nacionalna obravnava), 10.7 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi) in 10.8 (Višji vodstveni položaji in upravni odbori) se ne uporabljajo za subvencije ali nepovratna sredstva, ki jih zagotovita pogodbenici, vključno z vladnimi posojili, jamstvi in zavarovanjem.
Člen 10.5
Dostop do trga
Pogodbenica v zvezi z dostopom do trga prek ustanavljanja ali delovanja vlagatelja druge pogodbenice ali zajetega podjetja ne sprejme ali ohrani ukrepov, ki na podlagi celotnega ozemlja ali ozemeljske razdelitve:
|
(a) |
uvajajo omejitve glede (31):
|
|
(b) |
omejujejo ali zahtevajo posebne vrste pravne osebe ali skupnih podjetij, prek katerih lahko vlagatelj druge pogodbenice opravlja gospodarsko dejavnost. |
Člen 10.6
Nacionalna obravnava
Vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice in zajetim podjetjem zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih razmerah zagotavlja lastnim vlagateljem in podjetjem v zvezi z ustanavljanjem in poslovanjem na svojem ozemlju.
Člen 10.7
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi
1. Vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice in zajetim podjetjem zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih razmerah zagotavlja vlagateljem tretje države in njihovim podjetjem v zvezi z ustanavljanjem in poslovanjem na svojem ozemlju.
2. Odstavek 1 se ne razlaga tako, da pogodbenico obvezuje, da na vlagatelje druge pogodbenice ali na zajeta podjetja razširi ugodnosti obravnave, ki izhaja iz obstoječega ali prihodnjega sporazuma ali dogovora, ki določa priznavanje kvalifikacij, dovoljenj ali previdnostnih ukrepov iz člena VII GATS ali odstavka 3 Priloge o finančnih storitvah h GATS.
3. Pojasniti je treba, da „obravnava“ iz odstavka 1 ne vključuje postopkov za reševanje sporov, določenih v drugih mednarodnih sporazumih.
4. Pojasniti je treba, da materialne določbe v drugih mednarodnih sporazumih, ki jih je pogodbenica sklenila s tretjo državo, same po sebi ne pomenijo „obravnave“ iz odstavka 1. Ukrepi pogodbenice na podlagi navedenih določb lahko pomenijo tako obravnavo in tako povzročijo kršitev tega člena. Zgolj prenos materialnih določb iz drugih mednarodnih sporazumov, ki jih je pogodbenica sklenila s tretjo državo, v nacionalno pravo, kolikor je to potrebno za njihovo vključitev v notranji pravni red, sam po sebi ne pomeni obravnave iz odstavka 1.
Člen 10.8
Višji vodstveni položaji in upravni odbori
Pogodbenica ne sme zahtevati, da zajeto podjetje na višje vodstvene položaje ali za člane upravnih odborov imenuje fizične osebe z določenim državljanstvom.
Člen 10.9
Operativne zahteve
1. Pogodbenica ne sme uvesti ali uveljavljati nobene zahteve ali izvrševati nobene zaveze ali obveze v povezavi z ustanavljanjem ali poslovanjem katerega koli podjetja na svojem ozemlju:
|
(a) |
za izvoz določene stopnje ali deleža blaga ali storitev; |
|
(b) |
za doseganje določene stopnje ali deleža domače vsebine; |
|
(c) |
za nakup, uporabo ali dajanje prednosti blagu, ki se proizvaja na njenem ozemlju, ali storitvam, ki se tam opravljajo, ali nakup blaga ali storitev pri fizičnih ali pravnih osebah ali drugih subjektih na njenem ozemlju; |
|
(d) |
za kakršno koli povezavo obsega ali vrednosti uvoza z obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom prilivov tujih valut, povezanih s takim podjetjem; |
|
(e) |
za omejitev prodaje blaga ali storitev na njenem ozemlju, ki se ustvari ali opravi s podjetjem, tako da se navedena prodaja kakor koli poveže z obsegom ali vrednostjo njenega izvoza ali zneskom prilivov tujih valut; |
|
(f) |
za prenos tehnologije, proizvodnega postopka ali drugega lastniškega znanja na fizično ali pravno osebo ali kateri koli drug subjekt na njenem ozemlju; |
|
(g) |
za dobavo blaga, ki se proizvaja, ali storitve, ki jo opravlja podjetje, izključno z ozemlja navedene pogodbenice na določen regionalni ali svetovni trg; |
|
(h) |
za umestitev sedeža za posamezno regijo ali svetovni trg na njenem ozemlju; |
|
(i) |
za zaposlitev določenega števila ali deleža fizičnih oseb iz navedene pogodbenice; |
|
(j) |
za doseganje določene stopnje ali vrednosti raziskav in razvoja na njenem ozemlju; |
|
(k) |
za omejitev izvoza ali prodaje za izvoz ali |
|
(l) |
v zvezi s katero koli licenčno pogodbo (32), ki obstaja v času uvedbe ali uveljavljanja zahteve ali izvrševanja katere koli zaveze ali obveze, ali v zvezi s katero koli prihodnjo licenčno pogodbo, ki jo prostovoljno skleneta podjetje in fizična ali pravna oseba ali kateri koli drug subjekt na ozemlju zadevne pogodbenice, če se zahteva uvede ali uveljavlja ali se zaveza ali obveza izvršujeta prek izvensodnih javnih pooblastil pogodbenice (33) na način, ki pomeni neposredno poseganje v navedeno licenčno pogodbo, za določitev:
|
2. Pogodbenica ne sme pogojevati uveljavljanja ali nepretrganega uveljavljanja prednosti (34) v povezavi z ustanavljanjem ali poslovanjem katerega koli podjetja na svojem ozemlju, z izpolnjevanjem katere koli od naslednjih zahtev:
|
(a) |
doseganje določene stopnje ali deleža domače vsebine; |
|
(b) |
nakup, uporaba ali dajanje prednosti blagu, ki se proizvaja na njenem ozemlju, ali storitvam, ki se tam opravljajo, ali nakup blaga ali storitev pri fizičnih ali pravnih osebah ali drugih subjektih na njenem ozemlju; |
|
(c) |
kakršna koli povezava obsega ali vrednosti uvoza z obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom prilivov tujih valut, povezanih s takim podjetjem; |
|
(d) |
omejitev prodaje blaga ali storitev na njenem ozemlju, ki se ustvari ali opravi s podjetjem, tako da se taka prodaja kakor koli poveže z obsegom ali vrednostjo njenega izvoza ali zneskom prilivov tujih valut, ali |
|
(e) |
omejitev izvoza ali prodaje za izvoz. |
3. Odstavek 2 se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje, da bi kot pogoj za uveljavljanje ali nepretrgano uveljavljanje prednosti v zvezi z ustanavljanjem ali poslovanjem katerega koli podjetja na njenem ozemlju določila skladnost z zahtevo glede sedeža proizvodnje, opravljanja storitve, usposabljanja ali zaposlovanja delavcev, gradnje ali razširitve določenih objektov ali izvajanja raziskav in razvoja na njenem ozemlju.
4. Odstavek 1, točki (f) in (l), se ne uporablja, kadar:
|
(a) |
zahtevo uvede ali uveljavlja oziroma zavezo ali obvezo izvršuje sodišče, upravno sodišče ali organ, pristojen za konkurenco, v skladu s konkurenčnim pravom pogodbenice, da se prepreči ali odpravi izkrivljanje konkurence, ali |
|
(b) |
pogodbenica odobri uporabo pravice intelektualne lastnine v skladu s členom 31 ali členom 31a Sporazuma TRIPS oziroma sprejme ali ohrani ukrepe, ki nalagajo razkritje podatkov ali drugih zaščitenih informacij, ki spadajo na področje uporabe člena 39 Sporazuma TRIPS in so skladni z navedenim členom. |
5. Odstavek 1, točke (a), (b) in (c), ter odstavek 2, točki (a) in (b), se ne uporabljata za kvalifikacijske zahteve za blago ali storitve v zvezi s sodelovanjem v programih spodbujanja izvoza in tujih pomoči.
6. Odstavek 2, točki (a) in (b), se ne uporablja za zahteve, ki jih je uvedla pogodbenica uvoznica, v zvezi z vsebino blaga, ki je potrebna za upravičenost do preferencialnih tarif ali preferencialnih kvot.
7. Odstavek 1, točka (l), se ne uporablja, če zahtevo uvede ali uveljavlja oziroma zavezo ali obvezo izvršuje sodišče kot pravično nadomestilo v skladu z zakoni pogodbenice o avtorskih pravicah.
8. Ta člen ne posega v obveznosti nobene pogodbenice v okviru Sporazuma o STO.
9. Pojasniti je treba, da se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za nobene zaveze, obveze ali zahteve, razen tistih iz navedenih odstavkov (35).
10. Ta člen se ne uporablja za ustanavljanje ali poslovanje ponudnika finančnih storitev.
11. V zvezi z operativnimi zahtevami, ki se nanašajo na ponudnike finančnih storitev, se pogodbenici pogajata o pravilih glede operativnih zahtev v zvezi z ustanavljanjem ali poslovanjem ponudnika finančnih storitev.
12. Odbor za trgovino v 180 dneh od datuma uspešnih pogajanj pogodbenic o pravilih glede operativnih zahtev v skladu z odstavkom 11 tega člena spremeni odstavek 1 tega člena s sklepom o vključitvi navedenih pravil glede operativnih zahtev v ta člen in lahko po potrebi spremeni neskladne ukrepe vsake pogodbenice iz Priloge 10-A (Obstoječi ukrepi) in Priloge 10-B (Prihodnji ukrepi). Ta člen se nato uporablja za ustanavljanje in poslovanje ponudnika finančnih storitev.
Člen 10.10
Neskladni ukrepi
1. Členi 10.5 (Dostop do trga), 10.6 (Nacionalna obravnava), 10.7 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi), 10.8 (Višji vodstveni položaji in upravni odbori) in 10.9 (Operativne zahteve) se ne uporabljajo za:
|
(a) |
noben obstoječ neskladen ukrep pogodbenice:
|
|
(b) |
nadaljevanje ali hitro obnovitev katerega koli obstoječega neusklajenega ukrepa iz točke (a) ali |
|
(c) |
spremembo katerega koli obstoječega neskladnega ukrepa iz točk (a) in (b), kolikor to ne zmanjšuje skladnosti ukrepa, kakršen je obstajal tik pred spremembo, s členom 10.5 (Dostop do trga), 10.6 (Nacionalna obravnava), 10.7 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi), 10.8 (Višji vodstveni položaji in upravni odbori) ali 10.9 (Operativne zahteve). |
2. Členi 10.5 (Dostop do trga), 10.6 (Nacionalna obravnava), 10.7 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi), 10.8 (Višji vodstveni položaji in upravni odbori) in 10.9 (Operativne zahteve) se ne uporabljajo za ukrep pogodbenice v zvezi s sektorji, podsektorji ali dejavnostmi, določenimi na njenem seznamu iz Priloge 10-B (Prihodnji ukrepi).
3. Pogodbenica od vlagatelja druge pogodbenice na podlagi nobenega ukrepa, sprejetega po začetku veljavnosti tega sporazuma in zajetega v njenem seznamu iz Priloge 10-B (Prihodnji ukrepi), ne sme zahtevati, da zaradi svojega državljanstva proda ali kako drugače odsvoji naložbo, ki obstaja v času začetka veljavnosti ukrepa.
4. Člena 10.6 (Nacionalna obravnava) in 10.7 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi) se ne uporabljata za noben ukrep, ki pomeni izjemo ali odstopanje od člena 3 ali člena 4 Sporazuma TRIPS, kot je podrobno določeno v členih 3 do 5 navedenega sporazuma.
Člen 10.11
Zahteve po informacijah
Ne glede na člena 10.6 (Nacionalna obravnava) in 10.7 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi) lahko pogodbenica od vlagatelja druge pogodbenice ali njegovega zajetega podjetja zahteva, da predloži informacije v zvezi s tem zajetim podjetjem izključno za informativne ali statistične namene. Pogodbenica take informacije, ki so zaupne, ščiti pred kakršnim koli razkritjem, ki bi škodovalo konkurenčnemu položaju vlagatelja ali zajetega podjetja. Nobena določba tega člena se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje, da bi kako drugače pridobila ali razkrila informacije, povezane s pravično uporabo njenega prava in uporabo tega prava v dobri veri.
Člen 10.12
Odrekanje ugodnosti
Pogodbenica lahko odreče ugodnosti iz tega oddelka vlagatelju druge pogodbenice ali zajetemu podjetju, če pogodbenica, ki odreka ugodnosti, sprejme ali ohrani ukrepe v zvezi z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti, vključno z varstvom človekovih pravic, ki:
|
(a) |
prepovedujejo transakcije z navedenim vlagateljem ali zajetim podjetjem ali |
|
(b) |
bi se kršili ali zaobšli, če bi se ugodnosti iz tega oddelka priznale temu vlagatelju ali zajetemu podjetju, tudi kadar ukrepi prepovedujejo transakcije s fizično ali pravno osebo, ki ima v lasti vlagatelja ali zajeto podjetje ali ga nadzira. |
Člen 10.13
Področje uporabe
1. Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na čezmejno trgovino s storitvami, ki jo opravlja ponudnik storitev iz druge pogodbenice.
2. Ta oddelek se ne uporablja za:
|
(a) |
ukrepe pogodbenice v zvezi z javnim naročilom blaga ali storitev, ki jih pogodbenica kupi za vladne namene in ne za nadaljnjo komercialno prodajo ali uporabo pri dobavi blaga ali opravljanju storitev za komercialno prodajo, ne glede na to, ali je javno naročilo „zajeto javno naročilo“ v smislu člena 14.1(4) (Vključitev nekaterih določb Sporazuma GPA), ali |
|
(b) |
subvencije ali nepovratna sredstva, ki jih zagotovita pogodbenici, vključno z vladnimi posojili, jamstvi in zavarovanjem. |
Člen 10.14
Dostop do trga
Pogodbenica ne sprejme ali ohrani ukrepa, ki na podlagi njenega celotnega ozemlja ali ozemeljske razdelitve:
|
(a) |
uvaja omejitve glede:
|
|
(b) |
omejuje ali zahteva posebne vrste pravnih subjektov ali skupnih podjetij, prek katerih lahko ponudnik storitev opravlja storitev. |
Člen 10.15
Lokalna prisotnost
Pogodbenica od ponudnika storitve iz druge pogodbenice kot pogoj za čezmejno trgovino s storitvami ne zahteva, da ustanovi ali ohrani predstavništvo ali kakršno koli obliko podjetja ali da je rezident na njenem ozemlju.
Člen 10.16
Nacionalna obravnava
1. Vsaka pogodbenica storitvam in ponudnikom storitev iz druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja za svoje storitve in ponudnike storitev (36).
2. Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava formalno enako ali formalno drugače kot obravnava lastne storitve in ponudnike storitev.
3. Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s storitvami ali ponudniki storitev iz druge pogodbenice.
Člen 10.17
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi
1. Vsaka pogodbenica storitvam in ponudnikom storitev iz druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja za storitve in ponudnike storitev tretje države.
2. Odstavek 1 se ne razlaga tako, da pogodbenico obvezuje, da na storitve in ponudnike storitev iz druge pogodbenice razširi ugodnosti obravnave, ki izhaja iz obstoječega ali prihodnjega sporazuma ali dogovora, ki določa priznavanje kvalifikacij, dovoljenj ali previdnostnih ukrepov iz člena VII GATS ali odstavka 3 Priloge o finančnih storitvah h GATS.
3. Pojasniti je treba, da materialne določbe v drugih mednarodnih sporazumih, ki jih je pogodbenica sklenila s tretjo državo, same po sebi ne pomenijo „obravnave“ iz odstavka 1. Ukrepi pogodbenice na podlagi navedenih določb lahko pomenijo tako obravnavo in tako povzročijo kršitev tega člena.
Člen 10.18
Neskladni ukrepi
1. Členi 10.14 (Dostop do trga), 10.15 (Lokalna prisotnost), 10.16 (Nacionalna obravnava) in 10.17 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi) se ne uporabljajo za:
|
(a) |
noben obstoječ neskladen ukrep pogodbenice:
|
|
(b) |
nadaljevanje ali hitro obnovitev katerega koli obstoječega neusklajenega ukrepa iz točke (a) ali |
|
(c) |
spremembo katerega koli obstoječega neskladnega ukrepa iz točk (a) in (b), kolikor to ne zmanjšuje skladnosti takega ukrepa, kakršen je obstajal tik pred spremembo, s členom 10.14 (Dostop do trga), 10.15 (Lokalna prisotnost), 10.16 (Nacionalna obravnava) ali 10.17 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi). |
2. Členi 10.14 (Dostop do trga), 10.15 (Lokalna prisotnost), 10.16 (Nacionalna obravnava) in 10.17 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi) se ne uporabljajo za ukrep pogodbenice v zvezi s sektorji, podsektorji ali dejavnostmi, določenimi na njenem seznamu iz Priloge 10-B (Prihodnji ukrepi).
Člen 10.19
Odrekanje ugodnosti
Pogodbenica lahko odreče ugodnosti iz tega oddelka ponudniku storitve iz druge pogodbenice, če pogodbenica, ki odreka ugodnosti, sprejme ali ohrani ukrepe v zvezi z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti, vključno z varstvom človekovih pravic, ki:
|
(a) |
prepovedujejo transakcije s tem ponudnikom storitve ali |
|
(b) |
bi se kršili ali zaobšli, če bi se ugodnosti iz tega oddelka priznale navedenemu ponudniku storitve, tudi kadar ukrepi prepovedujejo transakcije s fizično ali pravno osebo, ki ima v lasti ponudnika storitve ali ga nadzira. |
VSTOP IN ZAČASNO BIVANJE FIZIČNIH OSEB IZ POSLOVNIH RAZLOGOV
Člen 10.20
Področje uporabe in opredelitev pojmov
1. Ob upoštevanju člena 10.2(1) in (2) (Področje uporabe) Oddelka A se ta oddelek uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na vstop in začasno bivanje fizičnih oseb iz druge pogodbenice na njenem ozemlju iz poslovnih razlogov, in sicer oseb, ki spadajo v naslednje kategorije: kratkotrajni poslovni obiskovalci, poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote, ponudniki pogodbenih storitev, neodvisni strokovnjaki in osebe, premeščene znotraj podjetja.
2. Zaveze v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem fizičnih oseb iz poslovnih razlogov ne veljajo v primerih, kadar je namen ali učinek vstopa in začasnega bivanja posegati v izid kakršnih koli sporov glede dela ali upravljanja ali pogajanj ali kako drugače vplivati nanje oziroma posegati v zaposlitev katere koli fizične osebe, ki je udeležena v tem sporu ali pogajanju, ali vplivati nanjo.
3. V tem oddelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„poslovni obiskovalec za namene ustanovitve poslovne enote“ pomeni fizično osebo na vodilnem položaju v pravni osebi pogodbenice, ki:
|
|
(b) |
„ponudnik pogodbenih storitev“ pomeni fizično osebo, zaposleno pri pravni osebi pogodbenice, vendar ne prek agencije za zaposlovanje, in zagotavljanje dela, ki nima sedeža na ozemlju druge pogodbenice in je sklenila pogodbo v dobri veri za opravljanje storitev (37) za končnega potrošnika v drugi pogodbenici, ki zahteva začasno prisotnost njenega zaposlenega, ki:
|
|
(c) |
„neodvisni strokovnjak“ pomeni fizično osebo, ki opravlja storitev in je registrirana kot samozaposlena oseba na ozemlju pogodbenice ter ki:
|
|
(d) |
„oseba, premeščena znotraj podjetja“ pomeni fizično osebo, ki:
|
|
(e) |
„direktor“ ali „izvršni direktor“ pomeni fizično osebo na vodstvenem položaju, katere glavna naloga je upravljanje podjetja ali njegovega bistvenega dela v drugi pogodbenici, v splošnem pa jo nadzorujejo ali usmerjajo višji vodstveni delavci ali upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, katerega pristojnosti so med drugim:
|
|
(f) |
„strokovnjak“ pomeni fizično osebo, ki ima posebno napredno tehnično strokovno znanje, ki je bistveno za delovna področja, tehnike ali upravljanje podjetja; pri presoji tega znanja se poleg znanja, značilnega za posamezno podjetje, upošteva tudi, ali ima oseba visoke kvalifikacije, vključno z ustreznimi poklicnimi izkušnjami z vrsto dela ali dejavnosti, ki zahteva specifično tehnično znanje, med drugim z morebitnim članstvom v strokovnih združenjih. |
Člen 10.21
Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote in osebe, premeščene znotraj podjetja
1. Ob upoštevanju ustreznih pogojev in kvalifikacij iz Priloge 10-C (Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote, osebe, premeščene znotraj podjetja, in kratkotrajni poslovni obiskovalci):
|
(a) |
pogodbenica dovoli:
|
|
(b) |
pogodbenica ne ohrani ali sprejme omejitev v obliki številčnih kvot ali preverjanja gospodarskih potreb glede skupnega števila fizičnih oseb, ki jim je v določenem sektorju dovoljen vstop kot poslovnim obiskovalcem, pristojnim za ustanovitev poslovne enote, ali ki jih lahko vlagatelj zaposli kot osebe, premeščene znotraj podjetja, na podlagi ozemeljske razdelitve ali njenega celotnega ozemlja, ter |
|
(c) |
vsaka pogodbenica poslovnim obiskovalcem, pristojnim za ustanovitev poslovne enote, in osebam, premeščenim znotraj podjetja, iz druge pogodbenice v zvezi z ukrepom, ki vpliva na njihove poslovne dejavnosti med njihovim začasnim bivanjem na njenem ozemlju zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja lastnim fizičnim osebam. |
2. Dovoljeno trajanje bivanja direktorjev ali izvršnih direktorjev in strokovnjakov je največ tri leta.
3. Dovoljeno trajanje bivanja poslovnih obiskovalcev, pristojnih za ustanovitev poslovne enote, je največ 90 dni v katerem koli šestmesečnem obdobju za Unijo in največ 90 dni v katerem koli 12-mesečnem obdobju za Novo Zelandijo.
Člen 10.22
Kratkotrajni poslovni obiskovalci
1. Ob upoštevanju ustreznih pogojev in kvalifikacij iz Priloge 10-C (Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote, osebe, premeščene znotraj podjetja, in kratkotrajni poslovni obiskovalci) vsaka pogodbenica dovoli kratkotrajnim poslovnim obiskovalcem iz druge pogodbenice vstop in začasno bivanje za namene opravljanja dejavnosti iz Priloge 10-C (Poslovni obiskovalci, pristojnim za ustanovitev poslovne enote, osebe, premeščene znotraj podjetja, in kratkotrajni poslovni obiskovalci), ob upoštevanju naslednjih pogojev:
|
(a) |
kratkotrajni poslovni obiskovalci ne prodajajo svojega blaga širši javnosti ali opravljajo storitev zanjo; |
|
(b) |
kratkotrajni poslovni obiskovalci ne prejemajo plačila od subjekta z ozemlja pogodbenice, kjer začasno bivajo, ter |
|
(c) |
kratkotrajni poslovni obiskovalci ne opravljajo storitev v okviru pogodbe, sklenjene med pravno osebo, ki nima poslovne enote na ozemlju pogodbenice, v kateri začasno bivajo, in potrošnikom na tem ozemlju, razen kot je določeno v Prilogi 10-C (Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote, osebe, premeščene znotraj podjetja, in kratkotrajni poslovni obiskovalci). |
2. Če v Prilogi 10-C (Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote, osebe, premeščene znotraj podjetja, in kratkotrajni poslovni obiskovalci) ni navedeno drugače, pogodbenica dovoli vstop kratkotrajnim poslovnim obiskovalcem brez zahteve po preverjanju gospodarskih potreb ali drugih postopkih predhodne odobritve s podobnim namenom.
3. Dovoljeno trajanje bivanja je največ 90 dni v katerem koli 12-mesečnem obdobju.
Člen 10.23
Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki
1. V sektorjih, podsektorjih in dejavnostih iz Priloge 10-E (Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki) ter ob upoštevanju ustreznih pogojev in kvalifikacij, ki so v njej navedeni:
|
(a) |
vsaka pogodbenica ponudnikom pogodbenih storitev in neodvisnim strokovnjakom dovoli vstop in začasno bivanje na svojem ozemlju; |
|
(b) |
nobena pogodbenica ne sprejme ali ohranja omejitev glede skupnega števila ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov iz druge pogodbenice, ki se jim dovoli začasni vstop, v obliki številčnih kvot ali zahteve po preverjanju gospodarskih potreb na podlagi ozemeljske razdelitve ali njenega celotnega ozemlja ter |
|
(c) |
vsaka pogodbenica pogodbenim ponudnikom storitev in neodvisnim strokovnjakom iz druge pogodbenice v zvezi z ukrepi, ki vplivajo na opravljanje storitev na njenem ozemlju, zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim ponudnikom storitev. |
2. Pojasniti je treba, da se dostop, odobren na podlagi tega člena, nanaša le na storitev, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.
3. Dovoljeno trajanje bivanja je skupno 12 mesecev ali enako času trajanja pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje.
Člen 10.24
Neskladni ukrepi
1. Člena 10.21(1), točki (b) in (c), (Osebe, premeščene znotraj podjetja, in poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote), ter 10.23(1), točki (b) in (c), (Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki), se ne uporabljata za:
|
(a) |
obstoječe neskladne ukrepe, ki vplivajo na začasno bivanje fizičnih oseb iz poslovnih razlogov in se ohranijo:
|
|
(b) |
nadaljevanje ali hitro obnovitev katerega koli obstoječega neskladnega ukrepa iz točke (a) ali |
|
(c) |
spremembo katerega koli obstoječega neskladnega ukrepa iz točk (a) in (b), kolikor to ne zmanjšuje skladnosti ukrepa, kakršen je obstajal tik pred spremembo, s členom 10.21(1) (Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote in osebe, premeščene znotraj podjetja,), točki (b) in (c), ali členom 10.23(1) (Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki), točki (b) in (c). |
2. Člen 10.21(1) (Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote in osebe, premeščene znotraj podjetja), točki (b) in (c), ali člen 10.23(1) (Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki), točki (b) in (c), se ne uporablja za noben ukrep, ki ga pogodbenica sprejme ali ohranja in vpliva na začasno bivanje fizičnih oseb iz poslovnih razlogov v zvezi s sektorji, podsektorji ali dejavnostmi, kot jih je navedena pogodbenica določila na seznamu iz Priloge 10-B (Prihodnji ukrepi).
Člen 10.25
Preglednost
1. Vsaka pogodbenica javno, po možnosti na spletu, objavi informacije o njenih ukrepih, ki vplivajo na vstop in začasno bivanje na njenem ozemlju fizičnih oseb iz druge pogodbenice iz člena 10.20(1) (Področje uporabe in opredelitev pojmov).
2. Informacije iz odstavka 1 vključujejo naslednje informacije v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem fizičnih oseb, kadar obstajajo:
|
(a) |
pogoje za vstop; |
|
(b) |
okvirni seznam dokumentacije, ki se lahko zahteva za preverjanje izpolnjevanja pogojev vstopa; |
|
(c) |
okvirni čas obravnave; |
|
(d) |
ustrezne pristojbine; |
|
(e) |
pritožbene postopke ter |
|
(f) |
zadevne zakone splošne uporabe, ki se nanašajo na vstop in začasno bivanje fizičnih oseb. |
Člen 10.26
Področje uporabe in opredelitev pojmov
1. Ta pododdelek se uporablja za ukrepe pogodbenice v zvezi z zahtevami in postopki za izdajo licenc, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki ter tehničnimi standardi (43), ki vplivajo na:
|
(a) |
čezmejno trgovino s storitvami; |
|
(b) |
ustanavljanje ali poslovanje ali |
|
(c) |
opravljanje storitev kategorij fizičnih oseb, kot so opredeljene v členu 10.20(3) (Področje uporabe in opredelitev pojmov), s prisotnostjo fizičnih oseb iz ene pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice. |
2. Ta pododdelek se ne uporablja za zahteve in postopke za izdajo licenc, kvalifikacijske zahteve in postopke ter tehnične standarde v skladu z ukrepom, ki ni v skladu s členom 10.5 (Dostop do trga), 10.6 (Nacionalna obravnava), 10.14 (Dostop do trga) ali 10.16 (Nacionalna obravnava) in je naveden v členu 10.10(1) ali (2) (Neskladni ukrepi) ali členu 10.18(1) ali (2) (Neskladni ukrepi).
3. V tem pododdelku se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:
|
(a) |
„dovoljenje“ pomeni dovoljenje za opravljanje katere koli dejavnosti iz odstavka 1, točke (a), (b) in (c), ki izhaja iz postopka, ki ga mora fizična ali pravna oseba upoštevati, da dokaže skladnost z zahtevami za izdajo licence, kvalifikacijskimi zahtevami ali tehničnimi standardi, in |
|
(b) |
„pristojni organ“ pomeni vsako centralno, regionalno ali lokalno raven države ali organ oziroma nevladni organ, kiizvaja pooblastila, ki mu jih podelijo centralne, regionalne ali lokalne ravni države ali organi in ki sprejme odločitev o dovoljenju. |
Člen 10.27
Vložitev vlog
Vsaka pogodbenica se v največji možni meri izogiba temu, da bi od vložnika zahtevala, da bi se moral za vsako vlogo za izdajo dovoljenja obrniti na več kot en pristojni organ. Če je dejavnost, za katero se zahteva dovoljenje, v pristojnosti več pristojnih organov, se lahko zahteva več vlog za izdajo dovoljenja.
Člen 10.28
Roki za vložitev vlog
Če pogodbenica zahteva dovoljenje, zagotovi, da njeni pristojni organi v največji možni meri dovolijo vložitev vloge kadar koli v letu. Če je določeno časovno obdobje za vložitev vloge za izdajo dovoljenja, pogodbenica zagotovi, da pristojni organi zagotovijo razumen rok za vložitev vloge.
Člen 10.29
Elektronske vloge in sprejemanje kopij
Če pogodbenica zahteva dovoljenje, zagotovi, da si njeni pristojni organi:
|
(a) |
prizadevajo sprejeti vloge v elektronski obliki in |
|
(b) |
namesto izvirnih dokumentov sprejemajo kopije dokumentov, ki so overjene v skladu s pravom pogodbenice, razen če pristojni organi zahtevajo originalne dokumente za zaščito celovitosti postopka izdaje dovoljenja. |
Člen 10.30
Obravnava vlog
1. Če pogodbenica zahteva dovoljenje, zagotovi, da njeni pristojni organi:
|
(a) |
v največji možni meri določijo okvirne roke za obravnavo vloge; |
|
(b) |
na zahtevo vložnika brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo informacije v zvezi s statusom vloge; |
|
(c) |
v največji možni meri brez nepotrebnega odlašanja potrdijo popolnost vloge za obravnavo na podlagi zakonov in drugih predpisov pogodbenice; |
|
(d) |
če štejejo, da je vloga popolna za obravnavo (44) na podlagi zakonov in drugih predpisov pogodbenice, v razumnem roku po vložitvi vloge zagotovijo:
|
|
(e) |
če štejejo, da vloga ni popolna za obravnavo na podlagi zakonov in drugih predpisov pogodbenice, v razumnem roku po datumu, ko je zadevni pristojni organ ugotovil, da je vloga nepopolna, in v največji možni meri:
|
|
(f) |
če vlogo zavrnejo na lastno pobudo ali na zahtevo vložnika, slednjega obvestijo o razlogih za zavrnitev in o roku za pritožbo zoper navedeno odločitev ter po potrebi o postopkih za ponovno vložitev vloge. Vložniku se ne sme preprečiti, da vloži drugo vlogo, zgolj zaradi predhodno zavrnjene vloge. |
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni pristojni organi odobrijo dovoljenje takoj, ko ustrezen preizkus pokaže, da vložnik izpolnjuje pogoje za njegovo pridobitev.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni pristojni organi zagotovijo, da začne dovoljenje po odobritvi veljati brez nepotrebnega odlašanja v skladu z veljavnimi pogoji.
Člen 10.31
Pristojbine
1. Vsaka pogodbenica za vse gospodarske dejavnosti iz tega pododdelka, razen finančnih storitev, zagotovi, da so pristojbine za dovoljenja (48), ki jih zaračunavajo njeni pristojni organi, razumne, pregledne in same po sebi ne omejujejo opravljanja zadevne storitve ali opravljanja katere koli druge gospodarske dejavnosti.
2. Kar zadeva finančne storitve, vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni pristojni organi v zvezi s pristojbinami za dovoljenja, ki jih zaračunavajo, vložnikom predložijo seznam pristojbin oziroma informacije o tem, kako se določajo zneski pristojbin, in pristojbin ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje zavezam ali obveznostim pogodbenice.
Člen 10.32
Ocena kvalifikacij
Če pogodbenica zahteva preizkus za dovoljenje, zagotovi, da njeni pristojni organi tak preizkus načrtujejo v razumno pogostih časovnih presledkih in da vložnikom zagotovijo razumen rok, v katerem lahko zaprosijo za preizkus. Vsaka pogodbenica v največji možni meri prouči sprejetje zahtev za opravljanje takih preizkusov v elektronski obliki in uporabo elektronskih sredstev za druge vidike postopkov preizkusa.
Člen 10.33
Objektivnost, nepristranskost in neodvisnost
Če pogodbenica sprejme ali ohrani ukrep v zvezi z dovoljenjem, zagotovi, da njeni pristojni organi obravnavajo vloge, ter sprejemajo in upravljajo odločitve objektivno in nepristransko ter neodvisno od katere koli osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost, za katero se zahteva dovoljenje.
Člen 10.34
Objava in razpoložljive informacije
Če pogodbenica zahteva dovoljenje, nemudoma objavi (49) informacije, ki jih ponudniki storitev, vključno s tistimi, ki želijo opravljati storitev, in osebe, ki opravljajo ali želijo opravljati gospodarsko dejavnost, za katero se zahteva licenca ali dovoljenje, potrebujejo, da izpolnijo zahteve in postopke za pridobitev, ohranitev, spremembo in podaljšanje take licence alidovoljenja. Take informacije, če obstajajo, vključujejo:
|
(a) |
zahteve in postopke; |
|
(b) |
kontaktne podatke ustreznih pristojnih organov; |
|
(c) |
pristojbine za dovoljenja; |
|
(d) |
veljavne tehnične standarde; |
|
(e) |
postopke za pritožbo ali pregled odločitev v zvezi z vlogami; |
|
(f) |
postopke za spremljanje ali uveljavljanje skladnosti s pogoji glede izdaje dovoljenj ali kvalifikacij; |
|
(g) |
možnosti za sodelovanje javnosti, na primer na razpravah ali s predložitvijo pripomb, ter |
|
(h) |
okvirne roke za obravnavo vloge. |
Člen 10.35
Tehnični standardi
Pogodbenica pri sprejemanju tehničnih standardov spodbuja svoje pristojne organe, naj sprejmejo tehnične standarde, ki so bili oblikovani v okviru odprtega in preglednega postopka, in spodbuja vse osebe in subjekte, vključno z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, ki so bili imenovani za oblikovanje tehničnih standardov, naj pri tem uporabijo odprt in pregleden postopek.
Člen 10.36
Oblikovanje ukrepov
Če pogodbenica sprejme ali ohrani ukrep v zvezi z dovoljenjem, zagotovi, da:
|
(a) |
taki ukrepi temeljijo na jasnih, objektivnih in preglednih merilih (50); |
|
(b) |
so postopki nepristranski, lahko dostopni vsem vložnikom in primerni, da lahko vložniki dokažejo, ali izpolnjujejo zahteve, kadar zahteve obstajajo, ter |
|
(c) |
postopki sami po sebi ne preprečujejo neupravičeno izpolnjevanja zahtev. |
Člen 10.37
Omejeno število licenc
Če je število razpoložljivih licenc za posamezno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi izvede izbirni postopek med več potencialnimi kandidati, ki v celoti zagotavlja nepristranskost in preglednost, med drugim zlasti ustrezno obveščanje o začetku, poteku in zaključku postopka. Pri določitvi pravil za izbirni postopek lahko pogodbenica upošteva legitimne cilje politike, vključno z upoštevanjem zdravstvenih, varnostnih in okoljevarstvenih vidikov ter vidikov ohranjanja kulturne dediščine.
Člen 10.38
Postopki pregleda upravnih odločitev
Pogodbenica ohrani splošna ali upravna sodišča oziroma arbitražna razsodišča ali postopke, ki na zahtevo prizadetega vlagatelja ali ponudnika storitev druge pogodbenice zagotavljajo takojšen pregled upravnih odločitev, ki vplivajo na ustanavljanje ali poslovanje, čezmejno trgovino s storitvami ali opravljanje storitev s prisotnostjo fizične osebe pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice, in kadar je to upravičeno, ustrezna pravna sredstva zanje. Če taki postopki niso neodvisni od organa, ki mu je zaupana zadevna upravna odločitev, pogodbenica zagotovi, da postopki dejansko omogočijo objektiven in nepristranski pregled.
Člen 10.39
Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij
1. V tem členu izraz „poklicne kvalifikacije“ pomeni formalne kvalifikacije, poklicne izkušnje, vpis v poklicni register ali drugo potrdilo o usposobljenosti.
2. Nobena določba tega člena pogodbenicama ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahtevata potrebne poklicne kvalifikacije, določene na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, za zadevni sektor dejavnosti.
3. Pogodbenici po potrebi spodbujata vzpostavitev dialoga med svojimi ustreznimi strokovnjaki, regulatorji in panožnimi organi, da bi si izmenjali in olajšali razumevanje ustreznih poklicnih kvalifikacij, zahtev in postopkov v zvezi z registracijo ter sodelovali pri doseganju vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij.
4. Pogodbenici spodbujata ustrezne strokovne organe na svojih ozemljih, da oblikujejo in predložijo skupno priporočilo o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij Odboru za naložbe, storitve, digitalno trgovino, javna naročila in intelektualno lastnino, vključno z geografskimi označbami, ustanovljenemu v skladu s členom 24.4 (Specializirani odbori). Tako skupno priporočilo je podprto z dokazi o:
|
(a) |
ekonomski vrednosti predvidenega instrumenta o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: instrument o vzajemnem priznavanju) ter |
|
(b) |
skladnosti zadevnih ureditev, torej koliko so združljiva merila, ki jih vsaka pogodbenica uveljavlja za odobritev, izdajanje dovoljenj, poslovanje in certificiranje strokovnjakov. |
5. Odbor za naložbe, storitve, digitalno trgovino, javna naročila in intelektualno lastnino, vključno z geografskimi označbami, v razumnem roku pregleda skladnost skupnega priporočila iz odstavka 4, s tem poglavjem. Odbor za naložbe, storitve, digitalno trgovino, javna naročila in intelektualno lastnino, vključno z geografskimi označbami, lahko po takem pregledu razvije instrument o vzajemnem priznavanju (51), Odbor za trgovino pa ga lahko sprejme s sklepom kot prilogo k temu sporazumu.
Člen 10.40
Področje uporabe in opredelitev pojmov
1. Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za zagotavljanje storitev dostave ter velja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na trgovino s storitvami dostave.
2. V tem pododdelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„storitve dostave“ pomeni poštne storitve, kurirske storitve, storitve hitre dostave in storitve hitre pošte, ki vključujejo sprejem, razvrščanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk; |
|
(b) |
„storitve hitre dostave“ pomeni sprejem, razvrščanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk z večjo hitrostjo in zanesljivostjo ter lahko vključuje tudi elemente dodane vrednosti, kot je sprejem pošiljke na kraju izvora, osebna dostava naslovniku, sledenje, možnost spremembe namembnega kraja in naslovnika med prevozom ali potrditev prejema; |
|
(c) |
„storitve hitre pošte“ pomeni storitve mednarodne hitre dostave, ki se opravljajo prek zadruge EMS, ki je prostovoljno združenje imenovanih poštnih operaterjev v okviru Svetovne poštne zveze; |
|
(d) |
„dovoljenje“ pomeni izdano odobritev, ki jo lahko regulativni organ pogodbenice zahteva od posameznega ponudnika, da lahko ta ponudnik zagotavlja poštne in kurirske storitve; |
|
(e) |
„poštna pošiljka“ pomeni pošiljko do 31,5 kg, naslovljeno v končni obliki, v kateri jo prevaža katera koli vrsta izvajalca javnih ali zasebnih storitev dostave, in lahko vključuje pošiljke, kot so pismo, paket, časopis ali katalog; |
|
(f) |
„poštni monopol“ pomeni izključno pravico do opravljanja določenih storitev dostave na ozemlju pogodbenice ali delu njenega ozemlja v skladu z zakonodajnim ukrepom in |
|
(g) |
„univerzalna storitev“ pomeni stalno zagotavljanje storitve dostave določene kakovosti na vseh točkah na ozemlju pogodbenice ali na delu ozemlja pogodbenice po dostopnih cenah za vse uporabnike. |
Člen 10.41
Univerzalna storitev
1. Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti, ter določiti obseg in izvajanje take obveznosti. Vsaka pogodbenica vse obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve izvaja na pregleden, nediskriminatoren in nevtralen način glede na vse izvajalce, za katere velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve.
2. Če pogodbenica zahteva, da se dohodne storitve hitre pošte opravljajo kot univerzalna storitev, teh storitev hitre dostave ne obravnava bolj prednostno kot druge mednarodne storitve hitre dostave.
Člen 10.42
Financiranje univerzalne storitve
Pogodbenica ne zaračunava pristojbin ali drugih stroškov za zagotavljanje storitve dostave, ki ni univerzalna storitev dostave, za namen financiranja opravljanja univerzalne storitve (52).
Člen 10.43
Preprečevanje praks, ki izkrivljajo trg
Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki storitev dostave, za katere velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ali poštni monopol, na trgu ne opravljajo praks, ki izkrivljajo trg, kot je:
|
(a) |
uporaba prihodkov iz opravljanja storitve, za katero velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ali iz monopola za navzkrižno subvencioniranje opravljanja storitve hitre dostave ali katere koli storitve dostave, za katero ne velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, ali |
|
(b) |
neupravičeno razlikovanje med potrošniki glede tarif ali drugih pogojev za opravljanje storitve, ki je predmet obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ali poštnega monopola. |
Člen 10.44
Dovoljenja
1. Če pogodbenica zahteva dovoljenje za opravljanje storitev dostave, javno objavi:
|
(a) |
vsa merila za izdajanje dovoljenj in obdobje, ki je praviloma potrebno, da se sprejme odločitev glede vloge za izdajo dovoljenja, ter |
|
(b) |
pogoje za izdajo dovoljenj. |
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so postopki za pridobitev dovoljenja ter s tem povezane obveznosti in zahteve pregledni, nediskriminatorni in da temeljijo na objektivnih merilih.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da pristojni organ, ki zavrne vlogo za izdajo dovoljenja, vložnika pisno obvesti o razlogih za zavrnitev. Vsaka pogodbenica določi pritožbeni postopek pred neodvisnim organom, ki je na voljo vložnikom, katerih vloga za izdajo dovoljenja je bila zavrnjena. Tak organ je lahko sodišče.
Člen 10.45
Neodvisnost regulativnega organa
1. Vsaka pogodbenica ustanovi ali ohranja regulativni organ, ki je pravno ločen in funkcionalno neodvisen od katerega koli ponudnika storitev dostave. Če ima pogodbenica v lasti ponudnika storitev dostave ali ga nadzira, zagotovi dejansko strukturno ločitev regulativnih nalog od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da regulativni organ opravlja svoje naloge na pregleden način in pravočasno, imaustrezne finančne in človeške vire za izvajanje nalog, ki se mu dodelijo, ter da so odločitve regulativnega organa nepristranske do vseh udeležencev na trgu.
Člen 10.46
Področje uporabe
1. Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira, ki vpliva na telekomunikacijska omrežja in storitve ter velja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na trgovino s telekomunikacijskimi storitvami.
2. Ta pododdelek se ne uporablja za ukrepe, ki vplivajo na:
|
(a) |
radiodifuzne storitve, kot so opredeljene v zakonih in drugih predpisih vsake pogodbenice, ter |
|
(b) |
storitve, s katerimi se zagotavljajo vsebine ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebinami, ki se prenašajo po telekomunikacijskih omrežjih in s telekomunikacijskimi storitvami. |
3. Ne glede na odstavek 2, točka (a), se ponudnik radiodifuznih storitev šteje za ponudnika javnih telekomunikacijskih storitev in omrežja tega ponudnika radiodifuznih storitev za javna telekomunikacijska omrežja, kadar se taka omrežja uporabljajo tudi za zagotavljanje javnih telekomunikacijskih storitev in v obsegu, v katerem se navedena javna telekomunikacijska omrežja uporabljajo za take storitve.
4. Nobena določba tega pododdelka se ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, da:
|
(a) |
pooblasti ponudnika storitev druge pogodbenice, da vzpostavi, izdela, pridobi, zakupi, upravlja ali zagotavlja telekomunikacijska omrežja ali storitve, razen kot je določeno s tem sporazumom, ali |
|
(b) |
vzpostavi, izdela, pridobi, zakupi, upravlja ali zagotavlja telekomunikacijska omrežja ali storitve, ki niso na voljo širši javnosti, ali ponudnika storitev pod svojo pristojnostjo prisili, da to stori. |
Člen 10.47
Opredelitev pojmov
V tem pododdelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„pripadajoče zmogljivosti“ pomeni storitve, fizično infrastrukturo in druge naprave, povezane s telekomunikacijskim omrežjem ali telekomunikacijskimi storitvami, ki omogočajo ali podpirajo opravljanje storitev prek tega omrežja ali s to storitvijo ali pa imajo možnost za to; |
|
(b) |
„osnovne zmogljivosti“ pomeni infrastrukturo javnega telekomunikacijskega omrežja ali telekomunikacijske storitve:
|
|
(c) |
„medomrežno povezovanje“ pomeni povezovanje javnih telekomunikacijskih omrežij, ki jih uporabljajo isti ali različni ponudniki telekomunikacijskih omrežij ali telekomunikacijskih storitev, da se uporabnikom enega ponudnika omogoči komunikacija z uporabniki istega ali drugega ponudnika ali dostop do storitev, ki jih opravlja drug ponudnik. Storitve lahko opravljajo udeleženi ponudniki ali kateri koli drug ponudnik, ki ima dostop do omrežja; |
|
(d) |
„zakupljeni vod“ pomeni telekomunikacijske storitve ali naprave, vključno z virtualnimi, ki imajo rezervirane zmogljivosti za namensko uporabo s strani uporabnika med dvema ali več določenimi točkami oziroma so uporabniku na voljo za tako uporabo; |
|
(e) |
„glavni ponudnik“ pomeni ponudnika telekomunikacijskih omrežij ali telekomunikacijskih storitev, ki lahko pomembno vpliva na pogoje za udeležbo (glede cene in ponudbe) na upoštevnem trgu za telekomunikacijska omrežja ali storitve zaradi nadzora nad osnovnimi zmogljivostmi ali izrabe svojega položaja na takem trgu; |
|
(f) |
„omrežni element“ pomeni objekt ali opremo, ki se uporablja za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev, vključno z značilnostmi, funkcijami in zmogljivostmi, zagotovljenimi z navedenim objektom ali opremo; |
|
(g) |
„prenosljivost številk“ pomeni možnost za naročnike, da, v primeru fiksne povezave na isti lokaciji, obdržijo iste telefonske številke brez poslabšanja kakovosti, zanesljivosti ali ugodnosti ob prehodu med ponudniki javnih telekomunikacijskih storitev iz iste kategorije; |
|
(h) |
„javno telekomunikacijsko omrežje“ pomeni vsako telekomunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev med omrežnimi priključnimi točkami; |
|
(i) |
„javna telekomunikacijska storitev“ pomeni vsako telekomunikacijsko storitev, ki je splošno dostopna javnosti; |
|
(j) |
„naročnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je stranka pogodbe s ponudnikom javnih telekomunikacijskih storitev za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev; |
|
(k) |
„telekomunikacije“ pomeni prenos in sprejemanje signalov s kakršnimi koli elektromagnetnimi sredstvi; |
|
(l) |
„telekomunikacijsko omrežje“ pomeni prenosne sisteme in po potrebi komutacijsko ali usmerjalno opremo ter druge vire, vključno z omrežnimi elementi, ki niso aktivni, ki omogočajo oddajanje in sprejemanje signalov po žici, radiu, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih; |
|
(m) |
„regulativni organ za telekomunikacije“ pomeni organ ali organe, ki jih pogodbenica zadolži za pravno urejanje telekomunikacijskih omrežij in telekomunikacijskih storitev iz tega pododdelka; |
|
(n) |
„telekomunikacijska storitev“ pomeni storitev, ki v celoti ali pretežno sestoji iz oddajanja in sprejemanja signalov, vključno z radiodifuzijskimi signali, po telekomunikacijskih omrežjih, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za radiodifuzijo, ne pa storitve zagotavljanja ali izvajanja uredniškega nadzora nad vsebinami, ki se prenašajo po telekomunikacijskih omrežjih in telekomunikacijskih storitvah; |
|
(o) |
„univerzalna storitev“ pomeni najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki mora biti zagotovljen vsem uporabnikom na ozemlju pogodbenice ali na delu njenega ozemlja, ne glede na njihovo geografsko lokacijo in po dostopni ceni, ter |
|
(p) |
„uporabnik“ pomeni vsako osebo, ki uporablja javno telekomunikacijsko storitev. |
Člen 10.48
Pristopi do urejanja
1. Pogodbenici priznavata vrednost konkurenčnih trgov pri zagotavljanju širokega izbora telekomunikacijskih storitev in krepitvi blaginje potrošnikov ter se strinjata, da gospodarska ureditev ni nujno potrebna, če obstaja učinkovita in trajnostna konkurenca. V skladu z navedenim se pogodbenici strinjata, da se potrebe in pristopi na področju urejanja razlikujejo glede na trg in da lahko pogodbenica določi, kako se izpolnjujejo njene obveznosti na podlagi tega pododdelka.
2. V zvezi s tem pogodbenici priznavata, da lahko vsaka pogodbenica:
|
(a) |
sodeluje pri neposrednem urejanju vprašanja, za katerega pričakuje, da bi se lahko pojavilo, ali da reši vprašanje, ki se je v zvezi s trgom že pojavilo; |
|
(b) |
se opre na vlogo tržnih sil, zlasti kar zadeva tržne segmente, ki so konkurenčni ali za katere so značilne nizke vstopne ovire, kot so storitve ponudnikov telekomunikacijskih storitev, ki nimajo v lasti omrežnih zmogljivosti, ali |
|
(c) |
se opre na pravila o strukturi trga, ki omejujejo dejavnosti nekaterih ponudnikov telekomunikacijskih storitev, ki imajo v lasti omrežne zmogljivosti, na primer z zahtevo po opravljanju veleprodajnih storitev na nediskriminatoren način ali prepovedjo udeležbe na maloprodajnem trgu, da se zagotovi ravnanje na trgu, ki je enakovredno ravnanju udeležencev na konkurenčnem trgu. |
3. Pojasniti je treba, da za pogodbenico, ki se v skladu z odstavkom 2, točka (b), izvzame iz urejanja, veljajo obveznosti iz tega pododdelka. Nobena določba tega člena pogodbenici ne preprečuje, da bi urejala telekomunikacijske storitve.
Člen 10.49
Regulativni organ za telekomunikacije
1. Vsaka pogodbenica ustanovi ali ohrani regulativni organ za telekomunikacije, ki:
|
(a) |
je pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vseh ponudnikov telekomunikacijskih omrežij, telekomunikacijskih storitev ali telekomunikacijske opreme; |
|
(b) |
izdaja odločitve in uporablja postopke, ki so nepristranski do vseh udeležencev na trgu; |
|
(c) |
deluje neodvisno in ne zahteva ali sprejema navodil od nobenega drugega organa v zvezi z opravljanjem nalog, ki so mu z zakonom naložene za izvrševanje obveznosti iz členov 10.51 (Medomrežno povezovanje), 10.52 (Dostop in uporaba), 10.53 (Reševanje sporov na področju telekomunikacij), 10.55 (Medomrežno povezovanje z glavnimi ponudniki) in 10.56 (Dostop do osnovnih zmogljivosti glavnih ponudnikov); |
|
(d) |
ima zadostna pooblastila za izvajanje nalog iz točke (c); |
|
(e) |
ima pooblastila za zagotovitev, da mu ponudniki telekomunikacijskih omrežij ali telekomunikacijskih storitev na zahtevo takoj predložijo vse informacije (53), vključno s finančnimi informacijami, ki so potrebne, da lahko opravlja naloge iz točke (c), ter |
|
(f) |
izvaja svoja pooblastila pregledno in pravočasno. |
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se naloge, ki jih mora opraviti regulativni organ za telekomunikacije, objavijo v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so navedene naloge naložene več kot enemu organu.
3. Pogodbenica, ki ohrani v lasti oziroma še naprej obvladuje ponudnike elektronskih komunikacijskih omrežij ali telekomunikacijskih storitev, zagotovi dejansko strukturno ločitev regulativnih nalog od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima uporabnik ali ponudnik telekomunikacijskih omrežij ali telekomunikacijskih storitev, na katere vpliva odločitev njenega regulativnega organa za telekomunikacije, pravico do pritožbe pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od regulativnega organa in drugih prizadetih strank. Odločitev regulativnega organa velja, dokler ni znan rezultat pritožbe, razen če se v skladu s pravom zadevne pogodbenice sprejmejo začasni ukrepi.
Člen 10.50
Dovoljenje za zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij ali telekomunikacijskih storitev
1. Če pogodbenica zahteva dovoljenje za zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij ali telekomunikacijskih storitev, javno objavi vrste telekomunikacijskih storitev, za katere je potrebno dovoljenje, skupaj z vsemi merili za izdajo dovoljenja, veljavnimi postopki in pogoji, ki so na splošno povezani z dovoljenjem.
2. Vsaka pogodbenica si prizadeva odobriti zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij ali telekomunikacijskih storitev brez formalnega postopka in ponudniku dovoli, da začne zagotavljati svoja telekomunikacijska omrežja ali telekomunikacijske storitve, ne da bi moral čakati na odločitev njenega regulativnega organa za telekomunikacije. Če pogodbenica zahteva formalno odločitev o izdaji dovoljenja, določi razumen rok, ki je običajno potreben za pridobitev take odločitve, in to sporoči na pregleden način. Pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da se odločitev sprejme v določenem roku.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsa merila za izdajo dovoljenja ali veljavni postopek in vse obveznosti ali pogoji, uvedeni za izdajo dovoljenja ali v zvezi z njo, objektivni, pregledni, nediskriminatorni, povezani z opravljeno storitvijo in ne bodo povzročali večjega bremena, kot je potrebno za vrsto opravljene storitve.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da vložnik prejme pisno obrazložitev zavrnitve ali preklica dovoljenja oziroma uvedbe posebnih pogojev za ponudnika. V takih primerih ima vložnik pravico do pritožbe pri pritožbenem organu.
5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so upravne pristojbine, naložene dobaviteljem, objektivne, pregledne, nediskriminatorne in sorazmerne z upravnimi stroški, ki so razumno nastali pri upravljanju, nadzoru in izvrševanju obveznosti iz tega pododdelka (54).
Člen 10.51
Medomrežno povezovanje
1. Pogodbenici priznavata, da bi moralo biti medomrežno povezovanje načeloma dogovorjeno na podlagi poslovnih pogajanj med zadevnimi ponudniki javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev.
2. V ta namen vsaka pogodbenica zagotovi, da ima ponudnik javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev pravico in, če to zahteva drug ponudnik javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev, obveznost, da se pogaja o medomrežnem povezovanju za namene zagotavljanja javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev.
Člen 10.52
Dostop in uporaba
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima vsako zajeto podjetje ali ponudnik storitev druge pogodbenice dostop do javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev in do njihove uporabe pod razumnimi in nediskriminatornimi (55) pogoji. Ta obveznost se med drugim izvaja v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo zajeta podjetja ali ponudniki storitev druge pogodbenice dostop do vseh javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev, ki se zagotavljajo v okviru njenih meja ali čez njene meje, ter do njihove uporabe, vključno z zasebnimi zakupljenimi vodi, in v ta namen zagotovi, da se tem podjetjem in ponudnikom ob upoštevanju odstavka 5 dovolijo:
|
(a) |
nakup ali zakup ter priključitev terminala ali druge opreme, ki se povezuje z javnim telekomunikacijskim omrežjem in je potrebna za opravljanje njihovih dejavnosti; |
|
(b) |
medomrežno povezovanje zasebnih zakupljenih ali lastniških vodov z javnimi telekomunikacijskimi omrežji ali z vodi, ki jih zakupi ali so v lasti drugega zajetega podjetja ali ponudnika storitev, ter |
|
(c) |
uporaba delovnih protokolov v okviru njihovih dejavnosti po lastni izbiri, razen tistih, ki so potrebni, da se zagotovi splošen dostop do javnih telekomunikacijskih storitev. |
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko zajeta podjetja in ponudniki storitev druge pogodbenice uporabijo javna telekomunikacijska omrežja in javne telekomunikacijske storitve za prenos informacij v okviru njenih meja in čez njene meje, vključno z njihovimi podjetniškimi komunikacijami, in za dostop do podatkov, vsebovanih v podatkovnih bazah ali kako drugače shranjenih v obliki, ki omogoča dostop do podatkov s čitalniki na ozemlju katere koli pogodbenice.
4. Ne glede na odstavek 3 lahko pogodbenica sprejme take ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zaupnosti komuniciranja, pod pogojem, da se ti ukrepi ne uporabljajo kot prikrito omejevanje trgovine s storitvami ali opravljanja katere koli gospodarske dejavnosti, zajete v tem poglavju, ali kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije.
5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za dostop do javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev in njihovo uporabo ne postavljajo pogoji, razen tistih, ki so potrebni za:
|
(a) |
zaščito odgovornosti za javne storitve ponudnikov javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev, zlasti njihove zmožnosti, da dajejo svoje javne telekomunikacijske storitve na voljo, ali |
|
(b) |
zaščito tehnične celovitosti javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev. |
Člen 10.53
Reševanje sporov na področju telekomunikacij
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da v primeru spora med ponudniki telekomunikacijskih omrežij ali telekomunikacijskih storitev v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz tega pododdelka, in na zahtevo katere koli stranke, udeležene v sporu, njen regulativni organ za telekomunikacije v razumnem roku izda zavezujočo odločitev za rešitev spora.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je odločitev njenega regulativnega organa za telekomunikacije dostopna javnosti, pri čemer se upoštevajo zahteve glede poslovne zaupnosti, ter da zadevne stranke prejmejo natančno obrazložitev razlogov, na katerih temelji odločitev, in imajo pravico do pritožbe zoper to odločitev v skladu s členom 10.49(4) (Regulativni organ za telekomunikacije).
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da postopek, določen v odstavkih1 in 2, nobeni zadevni stranki ne preprečuje, da vloži tožbo pri sodnem organu v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice.
Člen 10.54
Ukrepi za varstvo konkurence, ki se uporabljajo za glavne ponudnike
Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ustrezne ukrepe, ki ponudnikom telekomunikacijskih omrežij ali telekomunikacijskih storitev, ki so posamično ali skupaj glavni ponudniki, preprečujejo izvajanje ali nadaljevanje protikonkurenčne prakse. Te protikonkurenčne prakse lahko vključujejo:
|
(a) |
izvajanje protikonkurenčnega navzkrižnega subvencioniranja; |
|
(b) |
uporabo informacij, pridobljenih od konkurentov, s protikonkurenčnimi posledicami, ter |
|
(c) |
nepravočasno zagotavljanje tehničnih informacij o osnovnih zmogljivostih ter komercialno pomembnih informacij, potrebnih za izvajanje storitev, drugim izvajalcem storitev. |
Člen 10.55
Medomrežno povezovanje z glavnimi ponudniki
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudniki javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev zagotavljajo medomrežno povezovanje vsaki točki v omrežju, kjer je to tehnično izvedljivo. Tako medomrežno povezovanje se zagotovi:
|
(a) |
pod nediskriminatornimi pogoji, tudi kar zadeva cene, ter v skladu s tehničnimi standardi in specifikacijami, vključno s kakovostjo in vzdrževanjem, ter s kakovostjo, ki ni slabša od tiste, ki se zagotavlja za lastne podobne storitve tega glavnega ponudnika ali za podobne storitve njegovih podružnic ali drugih povezanih enot; |
|
(b) |
pravočasno pod pogoji, vključno s cenami, ter v skladu s tehničnimi standardi in specifikacijami, vključno s kakovostjo in vzdrževanjem, ki so pregledni, razumni, upoštevajo ekonomsko smotrnost in so dovolj nepovezani, da ponudniku ni treba plačati za omrežne elemente ali infrastrukture, ki niso potrebni za zagotavljanje storitve, ter |
|
(c) |
na zahtevo na drugih točkah poleg omrežnih priključnih točk, ponujenih večini uporabnikov, in po cenah, v katerih se upoštevajo stroški gradnje potrebne dodatne infrastrukture. |
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se postopki, ki se uporabljajo za medomrežno povezovanje z glavnim ponudnikom, javno objavijo.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudnik na njenem ozemlju javno objavi svoje dogovore o medomrežnem povezovanju ali svoje referenčne ponudbe za medomrežno povezovanje, kot je ustrezno.
Člen 10.56
Dostop do osnovnih zmogljivosti glavnih ponudnikov
Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudnik na njenem ozemlju ponudnikom telekomunikacijskih omrežij ali telekomunikacijskih storitev da na voljo svoje osnovne zmogljivosti pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji za zagotavljanje javnih telekomunikacijskih storitev, razen kadar to ni potrebno za doseganje učinkovite konkurence, kar se ugotovi na podlagi zbranih dejstev in ocene trga, ki jo opravi regulativni organ za telekomunikacije.
Člen 10.57
Redki viri
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se dodelitev in podelitev pravic do uporabe redkih virov, vključno z radiofrekvenčnim spektrom, številkami in pravicami poti, izvajata z odprtimi, objektivnimi, pravočasnimi, preglednimi, nediskriminatornimi in sorazmernimi postopki ter ne odvračajo od izvajanja pravic do uporabe takih redkih virov.
2. Vsaka pogodbenica si pri dodeljevanju in podeljevanju pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra za javne telekomunikacijske storitve prizadeva upoštevati javni interes, vključno s spodbujanjem konkurence, in se opirati na tržne pristope, vključno z mehanizmi, kot so dražbe.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se trenutna uporaba dodeljenih frekvenčnih pasov javno objavi, podrobna opredelitev radiofrekvenčnega spektra, dodeljenega za posebno državno uporabo, pa se ne zahteva.
4. Ukrepi pogodbenice, s katerimi se razporeja in dodeljuje spekter ter upravljajo frekvence, sami po sebi niso neusklajeni s členoma 10.5 (Dostop do trga) in 10.14 (Dostop do trga). Vsaka pogodbenica obdrži pravico, da določi in uporablja ukrepe o upravljanju spektra in frekvenc, ki lahko omejujejo število ponudnikov komunikacijskih storitev, če to stori v skladu s tem sporazumom. Ta pravica vključuje možnost, da dodeli frekvenčne pasove, pri čemer upošteva sedanje in prihodnje potrebe ter razpoložljivost spektra.
Člen 10.58
Univerzalna storitev
1. Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti, ter določiti njen obseg in izvajanje.
2. Vsaka pogodbenica upravlja obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način, ki je nevtralen glede konkurence in ne pomeni večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.
3. Če pogodbenica imenuje izvajalca univerzalne storitve, to stori na učinkovit, pregleden in nediskriminatoren način, ki je odprt za vse ponudnike javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev.
4. Če se pogodbenica odloči, da bo izvajalcu univerzalne storitve izplačala nadomestilo, zagotovi, da tako nadomestilo ne presega neto stroškov, ki jih povzroči obveznost zagotavljanja univerzalne storitve.
Člen 10.59
Prenosljivost številk
Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik javnih komunikacijskih storitev zagotavlja prenosljivost številk pod razumnimi pogoji.
Člen 10.60
Zaupnost informacij
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik, ki pridobi informacije od drugega ponudnika v postopku pogajanj v skladu s členi 10.51 (Medomrežno povezovanje), 10.52 (Dostop in uporaba), 10.55 (Medomrežno povezovanje z glavnimi ponudniki) in 10.56 (Dostop do osnovnih zmogljivosti glavnih ponudnikov), te informacije uporablja izključno za namen, za katerega so bile zagotovljene, in vedno spoštuje zaupnost posredovanih ali shranjenih informacij (56).
2. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe za zaščito zaupnosti komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu, ki se prenašajo med uporabo javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev, na način, ki ni diskriminatoren in ne omejuje neupravičeno zagotavljanja telekomunikacijskih storitev.
Člen 10.61
Telekomunikacijska povezljivost
Pogodbenici priznavata pomen razpoložljivosti in uporabe zelo visokozmogljivih omrežij in visokokakovostnih telekomunikacijskih storitev, tudi na podeželskih in oddaljenih območjih, da se osebam in podjetjem omogoči dostop do koristi trgovine.
Člen 10.62
Področje uporabe
1. Ta pododdelek se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na opravljanje finančnih storitev. Ta pododdelek se ne uporablja za neskladne vidike ukrepov, sprejetih ali ohranjenih v skladu s členom 10.10 (Neskladni ukrepi) ali 10.18 (Neskladni ukrepi).
2. V tem pododdelku izraz „dejavnost, ki se opravlja pri izvajanju javnih pooblastil“ iz člena 10.3 (Opredelitev pojmov), točka (a), pomeni naslednje:
|
(a) |
dejavnost, ki jo opravlja centralna banka ali monetarni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pri uresničevanju monetarne ali tečajne politike; |
|
(b) |
dejavnost, ki je del zakonsko določenega sistema socialne varnosti ali javnega pokojninskega načrta, in |
|
(c) |
druge dejavnosti, ki jih opravlja javni subjekt za račun ali z jamstvom oziroma uporabo finančnih sredstev pogodbenice ali njenih javnih subjektov. |
3. Če pogodbenica dovoli, da njeni ponudniki finančnih storitev opravljajo katero koli dejavnost iz odstavka 2, točka (b) ali (c) tega člena, v konkurenci z javnim subjektom ali ponudnikom finančnih storitev, za namene uporabe člena 10.3 (Opredelitev pojmov), točka (m), „storitve“ vključujejo tudi navedene dejavnosti.
4. Člen 10.3 (Opredelitev pojmov), točka (a), se ne uporablja za finančne storitve, ki jih zajema ta pododdelek.
Člen 10.63
Opredelitev pojmov
V tem pododdelku, oddelkih B (Liberalizacija naložb), C (Čezmejna trgovina s storitvami) in D (Vstop in začasno bivanje fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) ter oddelku E (Regulativni okvir), pododdelek 1 (Domača zakonodaja), tega poglavja se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„finančna storitev“ pomeni vsako storitev finančne narave, ki jo ponudi ponudnik finančne storitve pogodbenice. Finančne storitve zajemajo vse zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve ter vse bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja). Finančne storitve vključujejo naslednje dejavnosti:
|
|
(b) |
„ponudnik finančnih storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja finančne storitve, vendar ne vključuje javnega subjekta; |
|
(c) |
„javni subjekt“ pomeni:
|
|
(d) |
„nova finančna storitev“ pomeni storitev finančne narave, vključno s storitvami, povezanimi z obstoječimi in novimi izdelki ali načinom dobave izdelka, ki je ne opravlja noben ponudnik finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, opravlja pa se na ozemlju druge pogodbenice, ter |
|
(e) |
„samoregulativna organizacija“ pomeni kateri koli nevladni organ, med drugim terminsko borzo ali trg, borzo ali trg za vrednostne papirje, klirinško agencijo ali katero koli drugo organizacijo ali združenje, ki v skladu z zakoni ali pooblastilom centralne, regionalne ali lokalne ravni države ali organov izvaja zakone in predpise ali nadzor nad ponudniki finančnih storitev, če je ustrezno. |
Člen 10.64
Previdnostna izjema
1. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da bi sprejela ali ohranila ukrepe iz bonitetnih razlogov, kot so:
|
(a) |
zaščita vlagateljev, depozitarjev, imetnikov police ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev, ali |
|
(b) |
zagotavljanje celovitosti in stabilnosti finančnega sistema pogodbenice. |
2. Kadar taki ukrepi niso v skladu s tem sporazumom, se ne uporabljajo na način, ki pogodbenici omogoča izogibanje zavezam ali obveznostim iz tega sporazuma.
Člen 10.65
Razkrivanje informacij
Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih potrošnikov, ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo javni subjekti.
Člen 10.66
Mednarodni standardi
1. Vsaka pogodbenica si ustrezno prizadeva zagotoviti, da se na njenem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodno dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor v sektorju finančnih storitev ter za boj proti davčni utaji in izogibanju plačila davka v sektorju finančnih storitev. Taki mednarodno dogovorjeni standardi vključujejo standarde, ki so jih sprejeli G20, Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor, zlasti njegova „Temeljna načela za učinkovit bančni nadzor“, Mednarodno združenje zavarovalnih nadzornikov, zlasti njegova „Temeljna načela zavarovanja“, Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, zlasti njegovi „Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev“, Projektna skupina za finančno ukrepanje ter Svetovni forum za transparentnost in izmenjavo podatkov za davčne namene.
2. Pogodbenici si prizadevata za sodelovanje in izmenjavo informacij v zvezi z razvojem mednarodnih standardov.
Člen 10.67
Nove finančne storitve na ozemlju pogodbenice
1. Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju dovoli opravljanje kakršne koli nove finančne storitve, kar bi pogodbenica dovolila tudi lastnim ponudnikom finančnih storitev v podobnih okoliščinah v skladu z njenim pravom, če uvedba nove finančne storitve ne zahteva spremembe obstoječega zakona ali sprejetja novega zakona. To ne velja za podružnice ponudnikov finančnih storitev druge pogodbenice, ustanovljene na ozemlju pogodbenice.
2. Pogodbenica lahko določi institucionalno in pravno obliko, prek katere se nova finančna storitev lahko opravlja, in lahko za opravljanje te storitve zahteva odobritev. Kadar se zahteva taka odobritev, se odločitev o tem sprejme v razumnem roku, dovoljenje pa se lahko zavrne samo iz previdnostnih razlogov.
Člen 10.68
Samoregulativne organizacije
Če pogodbenica za opravljanje finančnih storitev na svojem ozemlju od ponudnikov finančnih storitev druge pogodbenice zahteva članstvo, udeležbo v kateri koli samoregulativni organizaciji, ali dostop do nje, zagotovi, da zadevna samoregulativna organizacija izpolnjuje obveznosti iz členov 10.6 (Nacionalna obravnava), 10.7 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi), 10.16 (Nacionalna obravnava) in 10.17 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi).
Člen 10.69
Klirinški in plačilni sistemi
Vsaka pogodbenica pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju odobri dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, ter do uradnih sistemov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri običajnem izvajanju rednega poslovanja. Ta člen ne dodeljuje dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v pogodbenici.
Člen 10.70
Področje uporabe in opredelitev pojmov
1. Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za opravljanje storitev mednarodnega pomorskega prevoza v skladu z oddelki B (Liberalizacija naložb), C (Čezmejna trgovina s storitvami) in D (Vstop in začasno bivanje fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja ter se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na trgovino s storitvami mednarodnega pomorskega prevoza. Ta pododdelek se ne uporablja za neskladne vidike ukrepov, sprejetih ali ohranjenih v skladu s členom 10.10 (Neskladni ukrepi) ali 10.18 (Neskladni ukrepi).
2. V tem pododdelku ter oddelkih B (Liberalizacija naložb), C (Čezmejna trgovina s storitvami) in D (Vstop in začasno bivanje fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali celinskih plovnih poti, z namenom, da se napolnijo ali izpraznijo, popravijo in pripravijo za odpremo; |
|
(b) |
„carinjenje“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo v imenu druge strani, ne glede na to, ali so te storitve glavna dejavnost ponudnika storitev ali običajna dopolnilna dejavnost njegove glavne dejavnosti; |
|
(c) |
„prevoz od vrat do vrat ali multimodalni prevoz“ pomeni prevoz tovora z več kot eno vrsto prevoza, ki vključuje mednarodni pomorski del prevozne verige, in sicer na podlagi enotne prevozne listine; |
|
(d) |
„oskrbovalne storitve“ pomeni prevoz mednarodnega tovora po morju do pristanišč in naprej, vključno s kontejnerskim, kosovnim ter suhim ali tekočim razsutim tovorom, med pristanišči na ozemlju pogodbenice, pri čemer je mednarodni tovor „na poti“, torej je usmerjen v namembni kraj zunaj ozemlja navedene pogodbenice oziroma prihaja iz pristanišča odpreme zunaj ozemlja navedene pogodbenice; |
|
(e) |
„storitve odpreme tovora“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo organiziranje in spremljanje odpremnih postopkov v imenu odpremnikov, s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij; |
|
(f) |
„mednarodni tovor“ pomeni tovor, ki se prevaža med pristaniščem ene pogodbenice in pristaniščem druge pogodbenice ali tretje države ali med pristanišči različnih držav članic; |
|
(g) |
„storitve mednarodnega pomorskega prevoza“ pomeni prevoz potnikov ali tovora z morskimi plovili med pristaniščem ene pogodbenice in pristaniščem druge pogodbenice ali tretje države, vključno z neposrednim sklepanjem pogodb s ponudniki drugih storitev prevoza, z namenom, da se zajamejo operacije prevoza od vrat do vrat ali multimodalnega prevoza v okviru enotne prevozne listine, vendar brez pravice do opravljanja navedenih drugih prevoznih storitev; |
|
(h) |
„storitve pomorskih agencij“ pomeni dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladjarskih družb, in sicer za naslednje namene:
|
|
(i) |
„pomožne pomorske storitve“ pomeni storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu, storitve carinjenja, storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike, storitve pomorskih agencij in pomorske storitve odpreme tovora ter |
|
(j) |
„storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če so ti delavci organizirani neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov. Zajete dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:
|
Člen 10.71
Obveznosti
1. Vsaka pogodbenica izvaja neomejen dostop do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na komercialni in nediskriminatorni podlagi, tako da:
|
(a) |
ladjam, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice ali jih upravljajo ponudniki storitev druge pogodbenice, namenja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotavlja svojim ladjam, med drugim glede:
|
|
(b) |
dovoli ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice, da ustanavljajo in upravljajo podjetja na njenem ozemlju pod pogoji, ki niso manj ugodni od tistih pogojev, ki jih zagotavlja lastnim ponudnikom storitev; |
|
(c) |
ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice po razumnih in nediskriminatornih pogojih zagotovi naslednje storitve v svojih pristaniščih: pilotažo, vleko in pomoč z vlačilcem, oskrbo z živili, oskrbo z gorivom in vodo, pobiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov, storitve pristaniškega kapitana, plovne pripomočke, opremo za nujna popravila, storitve sidranja, vplutja in privezovanja ter operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za delovanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko; |
|
(d) |
ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice, po potrebi z dovoljenjem pristojnega organa, dovoli, da med pristanišči Nove Zelandije ali med pristanišči države članice premestijo svoje ali zakupljene prazne zabojnike, ki se ne prevažajo kot tovor za plačilo, ter |
|
(e) |
ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice omogoči, da opravljajo oskrbovalne storitve med pristanišči Nove Zelandije ali med pristanišči države članice, po potrebi z dovoljenjem pristojnega organa. |
2. Pogodbenici pri uporabi odstavka 1, točki (a) in (b):
|
(a) |
ne uvedeta dogovorov o delitvi tovora v prihodnje sporazume s tretjimi državami o storitvah mednarodnega pomorskega prevoza, vključno v zvezi s prevozom suhega ali tekočega razsutega tovora ter linijskim prevozom; |
|
(b) |
v razumnem roku odpovesta obstoječe dogovore o delitvi tovora iz točke (a), ki obstajajo v prejšnjih sporazumih, ter |
|
(c) |
ne sprejmeta oziroma ne ohranita upravnih, tehničnih ali drugih ukrepov, ki bi lahko pomenili prikrito omejevanje ali imeli samovoljne ali neupravičene diskriminatorne učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, kadar prevladujejo podobni pogoji. |
POGLAVJE 11
Pretok kapitala, plačila in nakazila
Člen 11.1
Plačila in nakazila
Vsaka pogodbenica dovoli, v prosto zamenljivi valuti in v skladu z zadevnimi določbami Statuta Mednarodnega denarnega sklada, kakršna koli plačila ali nakazila v zvezi s transakcijami na tekočem računu plačilne bilance, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma.
Člen 11.2
Pretok kapitala
Vsaka pogodbenica glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance dovoli prosti pretok kapitala z namenom liberalizacije naložb in drugih transakcij, kot je določeno v poglavju 10 (Trgovina s storitvami in naložbe).
Člen 11.3
Uporaba zakonov in drugih predpisov v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili
1. Nobena določba členov 11.1 (Plačila in nakazila) in 11.2 (Pretok kapitala) se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje uporabo njenih zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na:
|
(a) |
stečaj, nesolventnost ali zaščito pravic upnikov; |
|
(b) |
izdajanje vrednostnih papirjev, izvedenih finančnih instrumentov, kot so standardizirane terminske pogodbe ali opcije, in drugih finančnih instrumentov ali trgovanje z njimi; |
|
(c) |
računovodsko poročanje ali vodenje evidenc o pretoku kapitala, plačilih ali nakazilih, kadar je treba pomagati organom kazenskega pregona ali finančno regulativnim organom; |
|
(d) |
kriminalna ali kazniva dejanja, zavajajoča ali goljufiva ravnanja; |
|
(e) |
zagotavljanje skladnosti z odredbami ali sodbami v upravnih ali sodnih postopkih ali |
|
(f) |
sheme socialne varnosti, javne pokojninske sheme ali obvezne varčevalne sheme. |
2. Pogodbenica zakonov in drugih predpisov iz odstavka 1 ne uporablja samovoljno ali diskriminatorno oziroma na drug način, ki bi pomenil prikrito omejevanje pretoka kapitala, plačil ali nakazil.
POGLAVJE 12
Digitalna trgovina
Člen 12.1
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na trgovino, ki jo omogočajo elektronska sredstva.
2. To poglavje se ne uporablja za:
|
(a) |
avdiovizualne storitve; |
|
(b) |
informacije, ki jih hrani ali obdela pogodbenica ali ki se hranijo ali obdelajo v imenu pogodbenice, ali ukrepe, povezane s takimi informacijami, vključno z ukrepi v zvezi z njihovim zbiranjem, in |
|
(c) |
ukrepe, ki jih Nova Zelandija sprejme ali ohranja, ker jih šteje za potrebne za varstvo ali spodbujanje pravic, interesov, dolžnosti in odgovornosti Maorov (57) v zvezi z zadevami, zajetimi v tem poglavju, vključno z izpolnjevanjem obveznosti Nove Zelandije v okviru te Tiriti o Waitangi / Pogodbe iz Waitangija, če se ti ukrepi ne uporabljajo kot sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo oseb iz druge pogodbenice ali kot prikrito omejevanje trgovine s pomočjo elektronskih sredstev. Poglavje 26 (Reševanje sporov) se ne uporablja za razlago te Tiriti o Waitangi / Pogodbe iz Waitangija, vključno z naravo pravic in obveznosti, ki izhajajo iz nje. |
Člen 12.2
Opredelitev pojmov
1. V tem poglavju se uporabljajo opredelitve pojmov iz poglavja 10 (Trgovina s storitvami in naložbe), člen 10.3 (Opredelitev pojmov).
2. V tem poglavju se uporablja opredelitev pojma „javna telekomunikacijska storitev“ iz člena 10.47, točka (i), (Opredelitev pojmov).
3. V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki uporablja javno telekomunikacijsko storitev za namene, ki niso poklicni; |
|
(b) |
„digitalno naročanje“ pomeni naročanje prek elektronskih sredstev; |
|
(c) |
„sporočilo za neposredno trženje“ pomeni vsako obliko komercialnega oglaševanja, s katero oseba prek javne telekomunikacijske storitve uporabniku neposredno posreduje tržna sporočila, vključno z elektronsko pošto ter besedilnimi in multimedijskimi sporočili (SMS in MMS); |
|
(d) |
„elektronska avtentikacija“ pomeni elektronski postopek ali dejanje preverjanja, ki omogoča potrditev:
|
|
(e) |
„izdajanje elektronskih računov“ ali „izdajanje e-računov“ pomeni avtomatizirano ustvarjanje, izmenjavo in obdelavo računov med dobavitelji in kupci v strukturiranem digitalnem formatu; |
|
(f) |
„elektronski žig“ pomeni podatke v elektronski obliki, ki jih uporablja pravna oseba in so dodani drugim podatkom v elektronski obliki ali so z njimi logično povezani, da se zagotovita izvor in celovitost navedenih drugih podatkov; |
|
(g) |
„elektronski podpis“ pomeni podatke v elektronski obliki, ki so dodani drugim podatkom v elektronski obliki ali so z njimi logično povezani in ki:
|
|
(h) |
„storitev dostopa do interneta“ pomeni javno telekomunikacijsko storitev, ki omogoča dostop do interneta in s tem povezljivost s tako rekoč vsemi končnimi točkami interneta, ne glede na uporabljeno omrežno tehnologijo in terminalsko opremo; |
|
(i) |
„osebni podatki“ pomeni informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo; |
|
(j) |
„upravna listina za trgovino“ pomeni obrazec, ki ga izda ali nadzira pogodbenica in ki ga mora v zvezi z uvozom ali izvozom blaga izpolniti uvoznik ali izvoznik ali ga je treba izpolniti v njunem imenu, in |
|
(k) |
„uporabnik“ pomeni osebo, ki uporablja javno telekomunikacijsko storitev. |
Člen 12.3
Pravica do urejanja
Pogodbenici ponovno potrjujeta pravico posamezne pogodbenice do urejanja na svojem ozemlju za doseganje legitimnih ciljev politike, kot so varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, socialne storitve, javno izobraževanje, varnost, okolje, vključno s podnebnimi spremembami, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, dobrobit živali, varstvo zasebnosti in podatkov, spodbujanje in varovanje kulturne raznolikosti ter v primeru Nove Zelandije spodbujanje ali varstvo pravic, interesov, dolžnosti in odgovornosti Maorov.
Člen 12.4
Čezmejni pretok podatkov
1. Pogodbenici sta zavezani zagotavljanju čezmejnega pretoka podatkov, da bi olajšali trgovino v digitalnem gospodarstvu, in priznavata, da ima lahko vsaka pogodbenica svoje regulativne zahteve v zvezi s tem.
2. V ta namen pogodbenica čezmejnega pretoka podatkov med pogodbenicama v okviru dejavnosti s področja uporabe tega poglavja ne omejuje:
|
(a) |
z zahtevanjem uporabe računalniških zmogljivosti ali omrežnih elementov na svojem ozemlju za obdelavo podatkov, vključno z zahtevanjem uporabe računalniških zmogljivosti ali omrežnih elementov, ki so certificirani ali odobreni na njenem ozemlju; |
|
(b) |
z zahtevanjem lokalizacije podatkov na svojem ozemlju; |
|
(c) |
s prepovedjo shranjevanja ali obdelave podatkov na ozemlju druge pogodbenice ali |
|
(d) |
s pogojevanjem čezmejnega prenosa podatkov z uporabo računalniških zmogljivosti ali omrežnih elementov na svojem ozemlju ali z zahtevami glede lokalizacije na svojem ozemlju. |
3. Pojasniti je treba, da se pogodbenici zavedata, da jima nobena določba tega člena ne preprečuje, da bi sprejeli ali ohranili ukrepe v skladu s členom 25.1 (Splošne izjeme) za doseganje ciljev javne politike iz navedenega člena, ki se v tem členu razlagajo, če je ustrezno, na način, ki upošteva evolucijsko naravo digitalnih tehnologij. Predhodni stavek ne vpliva na uporabo drugih izjem iz tega sporazuma za ta člen.
4. Pogodbenici spremljata izvajanje tega člena in ocenita njegovo delovanje v treh letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Pogodbenica lahko tudi kadar koli predlaga drugi pogodbenici, naj pregleda ta člen. Tako zahtevo je treba obravnavati z razumevanjem.
5. V okviru pregleda iz odstavka 4 in po objavi poročila sodišča v Waitangiju Wai 2522 z dne 19. novembra 2021 Nova Zelandija:
|
(a) |
ponovno potrdi svojo stalno sposobnost za podporo in spodbujanje interesov Maorov v okviru tega sporazuma ter |
|
(b) |
potrdi svojo namero glede vključevanja Maorov za zagotovitev, da pregled iz odstavka 4 upošteva stalno potrebo po tem, da Nova Zelandija podpira Maore pri uveljavljanju njihovih pravic in interesov, ter glede izpolnjevanja svojih odgovornosti v okviru te Tiriti o Waitangi / Pogodbe iz Waitangija in spoštovanja načel navedene pogodbe. |
Člen 12.5
Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti
1. Vsaka pogodbenica priznava, da je varstvo osebnih podatkov in zasebnosti temeljna pravica ter da visoki standardi v zvezi s tem prispevajo k povečanju zaupanja potrošnikov in zaupanja v digitalno trgovino.
2. Vsaka pogodbenica lahko sprejme ali ohrani ukrepe, ki jih šteje za primerne za zagotovitev varstva osebnih podatkov in zasebnosti, tudi na podlagi sprejetja in uporabe pravil za čezmejni prenos osebnih podatkov. Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, ki ga zagotavljajo zadevni ukrepi pogodbenic.
3. Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o vsakem ukrepu iz odstavka 2, ki ga sprejme ali ohrani.
4. Vsaka pogodbenica objavi informacije o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti, ki ga zagotavlja uporabnikom digitalne trgovine, med drugim:
|
(a) |
informacije o tem, kako lahko posamezniki uporabijo pravno sredstvo zoper kršitev varstva osebnih podatkov ali zasebnosti, ki izhaja iz digitalne trgovine, ter |
|
(b) |
smernice in druge informacije o skladnosti podjetij z veljavnimi pravnimi zahtevami, ki varujejo osebne podatke in zasebnost. |
Člen 12.6
Carine za elektronske prenose
1. Pogodbenica ne uvede carin za elektronske prenose med osebo iz ene pogodbenice in osebo iz druge pogodbenice.
2. Pojasniti je treba, da odstavek 1 pogodbenici ne preprečuje uvedbe notranjih davkov, pristojbin ali drugih taks za elektronske prenose, če so ti davki, pristojbine ali druge takse uvedeni skladno s tem sporazumom.
Člen 12.7
Odsotnost predhodnega dovoljenja
1. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da ne uvede predhodnega dovoljenja ali katere koli druge zahteve z enakim učinkom v zvezi z zagotavljanjem storitev z elektronskimi sredstvi.
2. Odstavek 1 ne posega v dovoljenja, ki se ne nanašajo posebej in izključno na storitve, ki se zagotavljajo z elektronskimi sredstvi, in pravila na področju telekomunikacij.
Člen 12.8
Sklepanje pogodb z elektronskimi sredstvi
Če ni drugače določeno v zakonih in drugih predpisih pogodbenice, vsaka pogodbenica zagotovi, da:
|
(a) |
se pogodbe lahko sklepajo z elektronskimi sredstvi; |
|
(b) |
pogodbam ni odvzet pravni učinek, veljavnost ali izvršljivost zgolj zato, ker so bile sklenjene z elektronskimi sredstvi, in |
|
(c) |
niso ustvarjene oziroma se ne ohranjajo nobene druge ovire za uporabo elektronskih pogodb. |
Člen 12.9
Elektronska avtentikacija
1. Razen v okoliščinah, določenih v zakonih in drugih predpisih pogodbenice, pogodbenica ne odreka pravnega učinka elektronskega dokumenta, elektronskega podpisa, elektronskega žiga ali overjenih podatkov, pridobljenih z elektronsko avtentikacijo, zgolj zato, ker so v elektronski obliki.
2. Pogodbenica ne sprejme ali ohrani ukrepov, ki bi:
|
(a) |
strankam v elektronski transakciji prepovedovali vzajemno določitev ustreznih elektronskih načinov avtentikacije za svoje elektronske transakcije ali |
|
(b) |
strankam v elektronski transakciji preprečevali, da bi lahko sodnim in upravnim organom dokazale, da je uporaba elektronske avtentikacije v tej elektronski transakciji skladna s pravnimi zahtevami, ki se uporabljajo. |
3. Ne glede na odstavek 2 lahko pogodbenica zahteva, da za določeno kategorijo elektronskih transakcij metodo elektronske avtentikacije:
|
(a) |
potrdi organ, akreditiran v skladu z zakoni in drugimi predpisi te pogodbenice, ali |
|
(b) |
da ta metoda izpolnjuje določene standarde delovanja, ki so objektivni, pregledni in nediskriminatorni ter se nanašajo samo na posebne značilnosti zadevne kategorije elektronskih transakcij. |
4. V okviru, določenem v zakonih in drugih predpisih pogodbenice, pogodbenica uporablja odstavke 1 do 3 za druge elektronske postopke ali sredstva, ki olajšujejo ali omogočajo elektronske transakcije, kot so elektronski časovni žigi ali storitve elektronske priporočene dostave.
Člen 12.10
Elektronsko izdajanje računov
1. Pogodbenici priznavata, da so standardi za e-izdajanje računov ključni element sistemov digitalnega naročanja pri zagotavljanju podpore interoperabilnosti in digitalni trgovini ter da se lahko ti sistemi uporabijo tudi za elektronske transakcije pri poslovanju med podjetji ter poslovanju med podjetji in potrošniki.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je izvajanje ukrepov v zvezi z e-izdajanjem računov v njeni pristojnosti zasnovano tako, da podpira čezmejno interoperabilnost. Pri razvoju ukrepov v zvezi z e-izdajanjem računov vsaka pogodbenica po potrebi upošteva mednarodne okvire, smernice ali priporočila, kadar taki mednarodni okviri, smernice ali priporočila obstajajo.
3. Pogodbenici si prizadevata za izmenjavo dobrih praks v zvezi z e-izdajanjem računov in sistemi digitalnega naročanja.
Člen 12.11
Prenos izvorne kode ali dostop do nje
1. Pogodbenici priznavata vse večji socialni in gospodarski pomen digitalnih tehnologij ter pomen varnega in odgovornega razvoja in uporabe digitalnih tehnologij, tudi v zvezi z izvorno kodo programske opreme za povečanje zaupanja javnosti.
2. Pogodbenica ne zahteva prenosa izvorne kode programske opreme, ki je v lasti osebe druge pogodbenice, ali dostopa do nje kot pogoj za uvoz, izvoz, distribucijo, prodajo ali uporabo te programske opreme ali izdelkov, ki vključujejo to programsko opremo, na njeno ozemlje ali z njega (59).
3. Pojasniti je treba, da se odstavek 2:
|
(a) |
ne uporablja, če oseba druge pogodbenice prostovoljno prenese izvorno kodo ali odobri dostop do nje na komercialni podlagi, na primer v okviru posla javnega naročila ali prosto izpogajane pogodbe, in |
|
(b) |
ne vpliva na pravico regulativnih in upravnih organov, organov kazenskega pregona ali sodnih organov pogodbenice, da zahtevajo spremembo izvorne kode programske opreme zaradi uskladitve z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice, ki niso neskladni s tem sporazumom. |
4. Nobena določba tega člena ne vpliva na:
|
(a) |
pravico regulativnih organov, organov kazenskega pregona, sodnih organov ali organov za ugotavljanje skladnosti pogodbenice do dostopa do izvorne kode programske opreme pred uvozom, izvozom, distribucijo, prodajo ali uporabo ali po njih za namene preiskave, inšpekcijskega pregleda ali proučevanja, izvršilnega ukrepa ali sodnega postopka, da bi se ugotovila skladnost z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice, tudi v zvezi z nediskriminacijo in preprečevanjem pristranskosti, ob upoštevanju zaščitnih ukrepov pred nepooblaščenim razkritjem; |
|
(b) |
zahteve organa, pristojnega za konkurenco, ali drugega zadevnega organa pogodbenice, da se odpravi kršitev konkurenčnega prava; |
|
(c) |
varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ali |
|
(d) |
pravico pogodbenice, da sprejme ukrepe v skladu s členom 14.1(2) (Vključitev nekaterih določb Sporazuma GPA), točka (a), v okviru katere je člen III Sporazuma GPA smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del. |
Člen 12.12
Zaupanje potrošnikov na spletu
1. Ob priznavanju pomena krepitve zaupanja potrošnikov v digitalno trgovino vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe za zagotavljanje učinkovitega varstva potrošnikov, ki so udeleženi v transakcijah elektronskega poslovanja, kar med drugim vključuje ukrepe, ki:
|
(a) |
prepovedujejo goljufive in zavajajoče poslovne prakse; |
|
(b) |
od dobaviteljev blaga in storitev zahtevajo, da ravnajo v dobri veri in spoštujejo poštene poslovne prakse, vključno s spoštovanjem pravic potrošnikov glede nenaročenega blaga in storitev, in |
|
(c) |
potrošnikom omogočajo dostop do pravnih sredstev, če so bile kršene njihove pravice, vključno s pravico do povračila škode, če so bili blago ali storitve plačani in niso bili dostavljeni ali zagotovljeni v skladu z dogovorom. |
2. Vsaka pogodbenica zagotovi raven varstva potrošnikov, ki so udeleženi v transakcijah elektronskega poslovanja, ki je najmanj enakovredna ravni varstva potrošnikov, ki poslujejo z neelektronskimi sredstvi, v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter politikami pogodbenice.
3. Pogodbenici priznavata pomen podelitve ustreznih izvršilnih pooblastil svojim organom za varstvo potrošnikov ali drugim ustreznim organom ter pomen sodelovanja med njunimi agencijami za varstvo potrošnikov ali drugimi zadevnimi organi, da se zagotovi varstvo potrošnikov in okrepi zaupanje potrošnikov na spletu.
4. Pogodbenici priznavata ugodnosti mehanizmov za pospešitev obravnavanja zahtevkov v zvezi s čezmejnimi transakcijami elektronskega poslovanja. V ta namen bosta proučili možnosti za razpoložljivost takih mehanizmov za medsebojne čezmejne transakcije elektronskega poslovanja.
Člen 12.13
Neželena sporočila za neposredno trženje
1. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe za zagotovitev učinkovitega varstva uporabnikov pred neželenimi sporočili za neposredno trženje.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se sporočila za neposredno trženje ne pošiljajo uporabnikom, ki so fizične osebe, razen če so soglašali s prejemanjem takih sporočil za trženje. Soglasje se opredeli v skladu s pravom zadevne pogodbenice.
3. Ne glede na odstavek 2 vsaka pogodbenica osebam, ki so vskladu z zakonodajo pogodbenice zbrale kontaktne podatke uporabnika v okviru dobave blaga ali opravljanja storitev, dovoli, da navedenemu uporabniku pošiljajo sporočila za neposredno trženje v zvezi s podobnim blagom ali storitvami, ki jih ponujajo.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so sporočila za neposredno trženje jasno prepoznavna kot taka, da je jasno razvidno, v čigavem imenu so poslana, ter da vsebujejo potrebne informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki kadarkoli brezplačno zahtevajo prenehanje njihovega pošiljanja.
5. Vsaka pogodbenica uporabnikom omogoči dostop do pravnih sredstev zoper pošiljatelje …. sporočil za neposredno trženje, ki ne spoštujejo ukrepov, sprejetih ali ohranjenih v skladu z odstavki 1 do 4.
Člen 12.14
Sodelovanje pri regulativnih zadevah v zvezi z digitalno trgovino
1. Pogodbenici si izmenjujeta informacije o naslednjih regulativnih zadevah na področju digitalne trgovine:
|
(a) |
priznavanje in omogočanje interoperabilnih elektronskih storitev zaupanja in avtentikacije; |
|
(b) |
ravnanje s sporočili za neposredno trženje; |
|
(c) |
varstvo potrošnikov na spletu, vključno s pravnimi sredstvi za potrošnike in krepitvijo zaupanja potrošnikov; |
|
(d) |
izzivi za MSP pri uporabi elektronskega poslovanja; |
|
(e) |
e-uprava in |
|
(f) |
druge zadeve, pomembne za razvoj digitalne trgovine. |
2. Pojasniti je treba, da se ta člen ne uporablja za pravila in zaščitne ukrepe pogodbenice za varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, vključno s čezmejnimi prenosi osebnih podatkov.
3. Če je to ustrezno, pogodbenici sodelujeta in se aktivno udeležujeta mednarodnih forumov za spodbujanje razvoja digitalne trgovine.
4. Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri zadevah kibernetske varnosti, povezanih z digitalno trgovino.
Člen 12.15
Brezpapirna trgovina z blagom
1. Pogodbenici priznavata, da je odprava papirnatih obrazcev in dokumentov, ki se zahtevajo za uvoz, izvoz ali tranzit blaga, pomembna za vzpostavitev brezpapirnega mejnega okolja za trgovino z blagom. V ta namen se pogodbenici spodbuja, naj odpravita papirnate obrazce in dokumente, kot je primerno, ter preideta na uporabo obrazcev in dokumentov v oblikah za bazo podatkov.
2. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da so upravne listine za trgovino, ki jih izdaja ali nadzira ali ki se zahtevajo pri običajnem poteku trgovine, javnosti na voljo v elektronski obliki. V tem odstavku izraz „elektronska oblika“ vključuje oblike, primerne za avtomatizirano razlago ali elektronsko obdelavo brez človekovega posredovanja, ter digitalizirane slike in oblike.
3. Vsaka pogodbenica si prizadeva sprejeti elektronske različice upravnih listin za trgovino kot pravno enakovredne papirnatim različicam upravnih listin za trgovino.
4. Pogodbenici si prizadevata za dvostransko sodelovanje in sodelovanje v mednarodnih forumih, da bi okrepili sprejemanje elektronskih različic upravnih listin za trgovino.
5. Vsaka pogodbenica si pri razvoju pobud, ki zagotavljajo uporabo brezpapirne trgovine z blagom, prizadeva upoštevati metode, o katerih so se dogovorile mednarodne organizacije.
Člen 12.16
Dostop do odprtega interneta
Pogodbenici priznavata koristi v zvezi s tem, da se uporabnikom na njunih ozemljih ob upoštevanju veljavnih politik, zakonov in drugih predpisov posamezne pogodbenice omogočijo:
|
(a) |
dostop do storitev in aplikacij po lastni izbiri, ki so na voljo na spletu, ter njihovo razširjanje in uporaba, pri čemer se zagotovi razumno upravljanje omrežja, ki ne onemogoča ali upočasnjuje prometa iz poslovnih razlogov; |
|
(b) |
povezavo naprav po lastni izbiri z internetom, če take naprave ne ogrožajo omrežja, in |
|
(c) |
dostop do informacij o praksah upravljanja omrežja njihovega ponudnika storitev dostopa do interneta. |
POGLAVJE 13
Energija in surovine
Člen 13.1
Cilji
Cilji tega poglavja so olajšati trgovino in naložbe med pogodbenicama, da bi se spodbudili, razvijali ter povečali proizvodnja energije iz obnovljivih virov in trajnostna proizvodnja surovin, tudi z uporabo zelenih tehnologij.
Člen 13.2
Načela
1. Vsaka pogodbenica ohrani suvereno pravico do določitve, ali so območja na njenem ozemlju ter v njenih arhipelaških in teritorialnih vodah, v izključni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu na voljo za raziskovanje in izkoriščanje energetskega blaga in surovin.
2. Vsaka pogodbenica ohrani pravico do sprejemanja, ohranjanja in izvajanja ukrepov, ki so potrebni za zagotavljanje oskrbe z energetskim blagom in surovinami ter so v skladu s tem sporazumom.
Člen 13.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„dovoljenje“ pomeni dovoljenje, licenco, koncesijo ali podoben upravni ali pogodbeni instrument, s katerim pristojni organ pogodbenice subjektu daje pravico, da na njenem ozemlju opravlja specifično gospodarsko dejavnost; |
|
(b) |
„izravnava“ pomeni ukrepe in procese v vseh časovnih okvirih, s katerimi omrežni operaterji neprekinjeno zagotavljajo ohranjanje sistemske frekvence znotraj predhodno opredeljenega območja stabilnosti in količino rezerv, potrebnih za zahtevano kakovost; |
|
(c) |
„energetsko blago“ pomeni blago, iz katerega se pridobiva energija, navedeno z ustrezno oznako HS iz Priloge 13 (Seznami energetskega blaga, ogljikovodikov in surovin) (60); |
|
(d) |
„ogljikovodiki“ pomeni blago, navedeno z ustrezno oznako HS iz Priloge 13 (Seznami energetskega blaga, ogljikovodikov in surovin); |
|
(e) |
„surovine“ pomeni materiale, ki se uporabljajo v proizvodnji industrijskega blaga, navedene z ustrezno oznako HS iz Priloge 13 (Seznami energetskega blaga, ogljikovodikov in surovin) (61); |
|
(f) |
„električna energija iz obnovljivih virov“ pomeni električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije; |
|
(g) |
„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo, proizvedeno iz virov sončne, vetrne, vodne, geotermalne, biološke energije in energije morja ter drugih virov v okolju, pri katerih je prvotni vir energije obnovljiv; |
|
(h) |
„standard“ pomeni standard, kot je opredeljen v Prilogi 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, in |
|
(i) |
„tehnični predpis“ pomeni tehnični predpis, kot je opredeljen v Prilogi 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini. |
Člen 13.4
Uvozni in izvozni monopol
Pogodbenica ne določi ali ohranja določenega uvoznega ali izvoznega monopola. V tem členu izraz „uvozni ali izvozni monopol“ pomeni izključno pravico ali pooblastilo, ki ga pogodbenica podeli subjektu za uvoz energetskega blaga ali surovin iz druge pogodbenice ali izvoz energetskega blaga ali surovin v drugo pogodbenico (62).
Člen 13.5
Določanje izvoznih cen
Pogodbenica pri izvozu energetskega blaga ali surovin v drugo pogodbenico z ukrepom, kot so licence ali zahteve glede minimalne cene, ne uvede višje cene od tiste, ki se za to energetsko blago ali surovine zaračuna na domačem trgu.
Člen 13.6
Določanje domačih cen
Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da veleprodajne cene električne energije in zemeljskega plina odražajo dejansko ponudbo in povpraševanje. Če se pogodbenica odloči, da bo regulirala ceno domače dobave energetskega blaga ali surovin (v nadaljnjem besedilu: regulirana cena), lahko to stori le za doseganje legitimnega cilja javne politike in le z uvedbo regulirane cene, ki je jasno opredeljena, pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna.
Člen 13.7
Dovoljenje za raziskovanje in izkoriščanje energetskega blaga in surovin
1. Če pogodbenica za raziskovanje ali izkoriščanje električne energije, ogljikovodikov, ali surovin zahteva dovoljenje, navedena pogodbenica:
|
(a) |
izda tako dovoljenje v skladu s pogoji in postopki iz členov 10.33 (Objektivnost, nepristranskost in neodvisnost) in 10.34 (Objava in razpoložljive informacije) ter |
|
(b) |
zagotovi pregleden postopek za odobritev dovoljenj ter objavi vsaj vrsto dovoljenja in zadevno območje ali njegov del na način, ki potencialno zainteresiranih vložnikom omogoča vložitev vlog. |
2. Pogodbenica lahko izda dovoljenja brez izpolnitve pogojev in postopkov iz člena 10.34 (Objava in razpoložljive informacije) in odstavka 1, točka (b), tega člena v katerem koli od naslednjih primerov v zvezi z ogljikovodiki:
|
(a) |
območje je bilo predmet predhodnega postopka v skladu s členom 10.34 (Objava in razpoložljive informacije) in odstavka 1, točka (b), tega člena, na podlagi katerega ni bilo izdano dovoljenje; |
|
(b) |
območje je stalno na voljo za raziskovanje ali izkoriščanje ali |
|
(c) |
izdano dovoljenje je bilo odpovedano pred njegovim datumom izteka. |
3. Pogodbenica lahko od subjekta, ki mu je bilo izdano dovoljenje, zahteva plačilo finančnega prispevka ali prispevka v naravi (63). Finančni prispevek ali prispevek v naravi se določi na način, ki ne posega v postopek upravljanja in odločanja takega subjekta.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vložniku navedejo razlogi za zavrnitev njegove vloge, na podlagi katerih se lahko pritoži ali zahteva preizkus. Postopki za pritožbo ali preizkus se objavijo vnaprej.
Člen 13.8
Presoja vplivov na okolje
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni zakoni in drugi predpisi določajo izvedbo presoje vplivov na okolje za dejavnosti, povezane z izkoriščanjem energetskega blaga ali surovin, kadar bi te dejavnosti lahko pomembno vplivale na okolje.
2. V zvezi s presojo vplivov na okolje iz odstavka 1 vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi:
|
(a) |
zagotovi, da se vsem zainteresiranim osebam, vključno z nevladnimi organizacijami, čim prej dejansko omogoči sodelovanje pri presoji vplivov na okolje in se jim v ta namen zagotovi dovolj časa ter zagotovi dovolj časa tudi za predložitev pripomb k poročilu o presoji vplivov na okolje; |
|
(b) |
pred izdajo dovoljenja upošteva ugotovitve presoje vplivov na okolje v zvezi z učinki na okolje; |
|
(c) |
objavi rezultate in ugotovitve presoje vplivov na okolje ter |
|
(d) |
po potrebi opredeli in oceni pomembne vplive projekta na:
|
Člen 13.9
Tveganje in varnost na morju
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se regulativne naloge v zvezi z varnostjo in varstvom okolja pri izvajanju naftnih in plinskih dejavnosti na morju opravljajo neodvisno od regulativnih nalog v zvezi z gospodarskim razvojem in izdajo licenc za naftne in plinske dejavnosti na morju.
2. Kadar je ustrezno, vsaka pogodbenica določi pogoje, potrebne za varno raziskovanje in izkoriščanje nafte in plina na morju na njenem ozemlju, da bi morsko okolje in obalne skupnosti zaščitila pred onesnaženjem. Taki pogoji temeljijo na visokih standardih varnosti in varstva okolja za naftne in plinske dejavnosti na morju.
3. Pogodbenici po potrebi sodelujeta pri mednarodnem spodbujanju visokih standardov varnosti in varstva okolja za naftne in plinske dejavnosti na morju, tako da izmenjujeta informacije in povečujeta preglednost v zvezi z varnostjo in okoljsko uspešnostjo.
Člen 13.10
Dostop proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov do energetske infrastrukture
1. Vsaka pogodbenica brez poseganja v člen 13.7 (Dovoljenje za raziskovanje in izkoriščanje energetskega blaga in surovin) zagotovi, da se proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov na njenem ozemlju odobri dostop do infrastrukture za prenos in distribucijo električne energije na njenem ozemlju pod nediskriminatornimi in razumnimi pogoji, ki odražajo stroške, v razumnem roku od predložitve zahtevka za dostop ter pod pogoji, ki omogočajo zanesljivo uporabo te infrastrukture.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lastniki ali upravljavci infrastrukture za prenos in distribucijo električne energije na njenem ozemlju objavijo pogoje iz odstavka 1 in sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi se čim bolj zmanjšalo omejevanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi izravnalne trge, na katerih lahko proizvajalci energije iz obnovljivih virov naročajo blago in storitve pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.
4. Ta člen ne posega v pravico posamezne pogodbenice, da v okviru svojih zakonov in drugih predpisov na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril sprejme ali ohranja odstopanja od pravice do dostopa do njene infrastrukture za prenos in distribucijo električne energije, če so ta odstopanja nujna za doseganje legitimnega cilja politike, kot je potreba po ohranjanju stabilnosti elektroenergetskega sistema.
Člen 13.11
Regulativni organ
Vsaka pogodbenica ohranja ali vzpostavi neodvisen regulativni organ ali kateri koli drug neodvisen organ, ki:
|
(a) |
je pravno ločen in funkcionalno neodvisen od naslednjih subjektov ter jim ni odgovoren:
|
|
(b) |
mu je zaupano reševanje sporov glede ustreznih pogojev in tarif za dostop do infrastrukture za prenos in distribucijo električne energije ter njeno uporabo v razumnem roku. |
Člen 13.12
Sodelovanje na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti
1. Pogodbenici v skladu s členoma 9.5 (Mednarodni standardi) in 9.6 (Standardi) spodbujata sodelovanje med regulatorji ali organi za standardizacijo na svojem ozemlju na področju energijske učinkovitosti in trajnostne energije iz obnovljivih virov, da bi prispevali k trajnostni energetski in podnebni politiki.
2. Za namene odstavka 1 si pogodbenici prizadevata opredeliti ustrezne pobude v skupnem interesu v zvezi s standardi, tehničnimi predpisi in postopki za ugotavljanje skladnosti na področju energijske učinkovitosti in trajnostne energije iz obnovljivih virov.
Člen 13.13
Raziskave, razvoj in inovacije
Pogodbenici spodbujata raziskave, razvoj in inovacije na področjih energijske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov in surovin ter po potrebi sodelujeta, med drugim za:
|
(a) |
spodbujanje razširjanja informacij in dobrih praks o okolju prijaznih in gospodarsko učinkovitih politikah v zvezi z energetskim blagom in surovinami ter o stroškovno učinkovitih praksah in tehnologijah na področjih energijske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov in surovin na način, ki je skladen z ustreznim in učinkovitim varstvom pravic intelektualne lastnine, in |
|
(b) |
spodbujanje raziskav, razvoja in uporabe energetsko učinkovitih in okolju prijaznih tehnologij, praks in procesov na področjih energijske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov in surovin, ki bi čim bolj zmanjšale škodljive vplive na okolje vzdolž celotnih verig energetskega blaga in surovin. |
Člen 13.14
Sodelovanje na področju energetskega blaga in surovin
Pogodbenici po potrebi sodelujeta na področju energetskega blaga in surovin, da bi med drugim:
|
(a) |
zmanjšali ali odpravili ukrepe v tretjih državah, ki izkrivljajo trgovino in naložbe ter tako vplivajo na energetsko blago in surovine; |
|
(b) |
uskladili svoja stališča v okviru mednarodnih forumov, v katerih se obravnavajo vprašanja o trgovini in naložbah v zvezi z energetskim blagom in surovinami, ter spodbudili mednarodne programe na področjih energijske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov in surovin; |
|
(c) |
spodbudili izmenjavo tržnih podatkov na področju:
|
|
(d) |
spodbudili družbeno odgovornost podjetij v skladu z mednarodnimi standardi, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja in smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje; |
|
(e) |
spodbudili vrednoti odgovornega pridobivanja in rudarjenja na svetovni ravni ter čim bolj povečali prispevek svojih sektorjev surovin in povezanih industrijskih vrednostnih verig k doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj; |
|
(f) |
spodbudili raziskave, razvoj, inovacije in usposabljanje na zadevnih področjih v skupnem interesu na področju energetskega blaga in surovin; |
|
(g) |
spodbudili izmenjavo informacij in dobrih praks o notranjem političnem dogajanju; |
|
(h) |
spodbudili učinkovito uporabo virov (tj. izboljšali proizvodne postopke ter trajnost, popravljivost, zasnovo za razstavljanje, enostavnost ponovne uporabe in recikliranje blaga) in |
|
(i) |
na mednarodni ravni spodbudili visoke standarde varnosti in varstva okolja za naftne, plinske in rudarske dejavnosti na morju, tako da izmenjujeta informacije in povečujeta preglednost v zvezi z varnostjo in okoljsko uspešnostjo. |
POGLAVJE 14
Javna naročila
Člen 14.1
Vključitev nekaterih določb Sporazuma GPA
1. Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma GPA.
2. Naslednje določbe Sporazuma GPA so smiselno vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del, da se uporabljajo v zvezi z javnimi naročili iz Priloge 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil) tega Sporazuma:
|
(a) |
členi I do IV, členi VI do XV, členi XVI(1) do XVI(3) ter členi XVII in XVIII ter |
|
(b) |
dodatki II do IV, kot se nanašajo na posamezno pogodbenico. |
3. Ne glede na člen 1.5(5) (Razmerje do drugih mednarodnih sporazumov), če je kateri koli člen Sporazuma GPA iz odstavka 2, točka (a), spremenjen, navedene spremembe niso samodejno vključene v to poglavje, ampak se pogodbenici po potrebi posvetujeta, da bi spremenili to poglavje.
4. Pojasniti je treba, da se sklicevanja na izraz „zajeta javna naročila“ v določbah, ki so vključene v ta sporazum in del tega sporazumav skladu z odstavkom 2, smiselno razlagajo kot sklicevanja na javna naročila, zajeta v Prilogi 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil).
Člen 14.2
Dodatne določbe
1. Določbe tega člena se uporabljajo poleg določb iz člena 14.1 (Vključitev nekaterih določb Sporazuma GPA).
2. Glede uporabe elektronskih sredstev pri izvajanju javnih naročil in objavi obvestil, vsa obvestila v zvezi z zajetimi javnimi naročili v smislu člena 14.1(4) (Vključitev nekaterih določb Sporazuma GPA), vključno z obvestili o nameravanem javnem naročilu, povzetki obvestil, obvestili o načrtovanem javnem naročilu in obvestili o oddaji naročila:
|
(a) |
so neposredno in brezplačno dostopna z elektronskimi sredstvi prek enotne točke dostopa na internetu ter |
|
(b) |
se lahko objavijo tudi v ustreznem tiskanem mediju. |
Razpisna dokumentacija se da na voljo prek elektronskih sredstev in pogodbenici v čim večji možni meri uporabljata elektronska sredstva pri oddaji ponudb.
3. Glede sistemov registracije in kvalifikacijskih postopkov, na podlagi člena IX.1 Sporazuma GPA pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, ali kateri koli drug pristojni organ, ki vodi sistem registracije ponudnikov, zagotovi, da so informacije o sistemu registracije dostopne prek elektronskih sredstev in da lahko zainteresirani ponudniki kadar koli zahtevajo registracijo. Če dobavitelj izpolnjuje pogoje za registracijo, je registriran v razumnem roku. Če dobavitelj ne izpolnjuje pogojev za registracijo, je v razumnem roku obveščen o tem in prejme pisne razloge.
4. Glede selektivnih javnih razpisov, na podlagi člena IX.5 Sporazuma GPA naročnik, ki uporabi selektivni javni razpis, ne omeji števila dobaviteljev, povabljenih, da predložijo ponudbo, z namenom preprečiti učinkovito konkurenco.
5. Glede okoljskih, socialnih in delovnih vidikov, pogodbenica lahko:
|
(a) |
naročnikom omogoči, da upoštevajo okoljske, socialne in delovne vidike, povezane s predmetom naročila, če so ti:
|
|
(b) |
sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti z njenim in mednarodnim okoljskim, socialnim in delovnim pravom, predpisi, obveznostmi ter standardi, če niso diskriminatorni. |
6. Glede pogojev za sodelovanje, čeprav lahko naročnik pogodbenice pri določitvi pogojev za sodelovanje zahteva ustrezne predhodne izkušnje, kadar je to potrebno za izpolnjevanje zahtev javnega razpisa v skladu s členom VIII.2, točka (b), Sporazuma GPA, ta naročnik pogodbenice kot pogoj za naročilo ne zahteva predhodnih izkušenj na ozemlju pogodbenice.
Člen 14.3
Izmenjava statističnih podatkov
Vsaka pogodbenica da vsaki dve leti drugi pogodbenici na voljo dvostranske statistične podatke o javnih naročilih v skladu z njihovo razpoložljivostjo v uradnih spletnih sistemih posamezne pogodbenice za objavo javnih naročil.
Člen 14.4
Spremembe in popravki v zvezi z obsegom uporabe
1. Pogodbenica lahko spremeni svoje zaveze iz oddelka Priloge 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil) v skladu z odstavki 3 do 5 in odstavkom 9 tega člena. Pogodbenica lahko popravi svoje zaveze iz oddelka Priloge 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil) v skladu z odstavki 6 do 9 tega člena.
2. Če sprememba ali popravek prilog pogodbenice k Dodatku I k Sporazumu GPA začne veljati v skladu s členom XIX Sporazuma GPA, ta sprememba ali popravek samodejno postane veljaven in se smiselno uporablja za namene tega sporazuma.
3. Pogodbenica, ki namerava spremeniti svoje zaveze v oddelku Priloge 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil):
|
(a) |
uradno pisno obvesti drugo pogodbenico in |
|
(b) |
v uradno obvestilo vključi predlog ustreznih kompenzacijskih prilagoditev za drugo pogodbenico, da se ohrani raven obsega uporabe, ki je primerljiva z ravnijo pred spremembo. |
4. Ne glede na odstavek 3, točka (b), pogodbenici ni treba zagotoviti kompenzacijskih prilagoditev za drugo pogodbenico, če sprememba zajema naročnika, nad katerim je pogodbenica dejansko odpravila svoj nadzor ali vpliv.
5. Druga pogodbenica lahko ugovarja spremembi iz odstavka 3, če ugotovi, da:
|
(a) |
predlagana kompenzacijska prilagoditev v skladu z odstavkom 3, točka (b), ne ohranja primerljive ravni obsega uporabe, o kateri sta se dogovorili pogodbenici, ali |
|
(b) |
sprememba ne zajema naročnika, nad katerim je pogodbenica dejansko odpravila svoj nadzor ali vpliv, kot je določeno v odstavku 4. |
Druga pogodbenica pošlje pisni ugovor v 45 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila iz odstavka 3, točka (a), sicer se šteje, da je sprejela kompenzacijsko prilagoditev ali spremembo, vključno za namene poglavja 26 (Reševanje sporov).
6. Naslednje spremembe oddelka Priloge 14 v zvezi s pogodbenicami (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil) se štejejo za povsem formalni popravek, če ne vplivajo na medsebojno dogovorjen obseg uporabe, določen v tem poglavju:
|
(a) |
sprememba imena naročnika; |
|
(b) |
združitev dveh ali več naročnikov s seznama iz navedenega oddelka in |
|
(c) |
ločitev naročnika s seznama iz navedenega oddelka na dva ali več naročnikov, ki se dodajo naročnikom v istem oddelku. |
7. V primeru predlaganih popravkov v zvezi s pogodbenico iz oddelka Priloge 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil) pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico vsaki dve leti v skladu s ciklom uradnih obvestil, določenih v Sporazumu GPA.
8. Pogodbenica lahko drugo pogodbenico uradno obvesti o ugovoru k predlaganemu popravku v 45 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila. Če pogodbenica vloži ugovor, navede razloge, zakaj po njenem mnenju predlagani popravek ni zgolj formalna sprememba iz odstavka 6 tega člena, in opiše učinek predlaganega popravka na medsebojno dogovorjen obseg uporabe, določen v tem sporazumu. Če pogodbenica ugovora ne predloži pisno v 45 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila, se šteje, da se strinja s predlaganim popravkom.
9. Če druga pogodbenica predloži ugovor k predlagani spremembi ali popravku, poskušata obe pogodbenici rešiti težavo s posvetovanji. Če pogodbenici v 60 dneh od datuma predložitve ugovora ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki želi spremeniti ali popraviti svoj oddelek Priloge 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil), zadevo predloži v postopek za reševanje sporov v skladu s Poglavjem 26 (Reševanje sporov). Nameravana sprememba ali popravek zadevnega oddelka Priloge 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil) začne veljati šele, ko se pogodbenici dogovorita ali na podlagi končnega sklepa sveta za reševanje sporov iz člena 26.5 (Ustanovitev sveta).
Člen 14.5
Nadaljnja pogajanja
Pogodbenici začneta pogajanja o dostopu do trga, da bi izboljšali obseg uporabe iz pododdelkov 2 (Subjekti na podcentralni ravni) in 3 (Drugi subjekti) oddelka B (Seznam Nove Zelandije) Priloge 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil), čim prej po tem, ko Nova Zelandija svoje lokalne organe, subjekte državnih služb ali subjekte v državnem sektorju:
|
(a) |
zajame v drugem mednarodnem trgovinskem sporazumu ali |
|
(b) |
od njih zahteva, da spoštujejo pravila Nove Zelandije o javnih naročilih (64) od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma (65). |
POGLAVJE 15
Politika konkurence
Člen 15.1
Načela konkurenčnosti
Pogodbenici priznavata pomen svobodne in neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih in naložbenih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčne poslovne prakse in poseganje države izkrivljajo pravilno delovanje trgov in spodkopljejo koristi liberalizacije trgovine in naložb.
Člen 15.2
Konkurenčna nevtralnost
To poglavje se uporablja za vsa podjetja, javna ali zasebna.
Člen 15.3
Gospodarska dejavnost
To poglavje se uporablja za podjetja le, če podjetja opravljajo gospodarsko dejavnost. V tem poglavju izraz „gospodarska dejavnost“ pomeni ponujanje blaga ali storitev na trgu.
Člen 15.4
Zakonodajni okvir
1. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohranja konkurenčno pravo, ki:
|
(a) |
se uporablja za vsa podjetja; |
|
(b) |
se uporablja v vseh gospodarskih sektorjih (66) in |
|
(c) |
učinkovito obravnava vse naslednje prakse:
|
2. Pogodbenici zagotovita, da podjetja, pooblaščena za opravljanje nalog v javnem interesu, ravnajo po pravilih iz tega poglavja, kolikor uporaba navedenih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog v javnem interesu, ki so jim dodeljene. Dodeljene naloge v javnem interesu so pregledne, vsaka omejitev ali odstopanje od uporabe pravil iz tega poglavja pa sta strogo omejena na to, kar je potrebno za izpolnjevanje dodeljenih nalog.
Člen 15.5
Izvajanje
1. Vsaka pogodbenica ohrani operativno neodvisen organ, ki je pristojen ter ima ustrezna pooblastila in sredstva za zagotovitev popolne uporabe in učinkovitega izvrševanja konkurenčnega prava iz člena 15.4(1) (Zakonodajni okvir).
2. Vsaka pogodbenica pregledno uporablja svoje konkurenčno pravo in pri tem upošteva načela poštenega postopka, vključno s pravicami do obrambe zadevnih podjetij, zlasti pravici do zaslišanja in sodnega pregleda.
3. Vsaka pogodbenica objavi svoje zakone in druge predpise o konkurenci ter kakršne koli smernice v zvezi z njihovim izvajanjem, razen notranjih operativnih postopkov.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni zakoni in drugi predpisi o konkurenci uporabljajo in izvršujejo na način, ki ne diskriminira glede na državljanstvo.
5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se toženi stranki pred uvedbo sankcije ali pravnega sredstva v okviru izvršilnega postopka zagotovi priložnost, da v svoj zagovor predloži izjavo in dokaze. Zlasti zagotovi, da ima tožena stranka razumno priložnost pregledati in izpodbijati dokaze, na katerih temelji uvedba sankcije ali pravnega sredstva.
6. Ob upoštevanju kakršnega koli redigiranja, potrebnega za varovanje zaupnih podatkov, vsaka pogodbenica zagotovi, da se razlogi za morebitno uvedeno sankcijo ali uporabljeno pravno sredstvo v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava pogodbenice dajo na voljo toženi stranki v okviru postopka, s katerim se izvršujejo njeni zakoni in drugi predpisi o konkurenci.
7. Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo naslovniki sklepa o uvedbi sankcije ali pravnega sredstva v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava pogodbenice priložnost, da vložijo zahtevo za sodni pregled takega sklepa.
Člen 15.6
Zasebna pravica do tožbe
1. V tem členu izraz „zasebna pravica do tožbe“ pomeni pravico osebe, da prek sodišča ali drugega neodvisnega sodnega organa uveljavlja pravna sredstva, vključno s sodno odredbo, denarno odškodnino ali drugimi pravnimi sredstvi, za škodo, ki jo je podjetje ali premoženje te osebe utrpelo zaradi kršenja konkurenčnega prava pogodbenice, bodisi samostojno bodisi na podlagi ugotovitve organa ali organov pogodbenice, pristojnih za konkurenco, o kršitvi.
2. Ob priznavanju, da je zasebna pravica do tožbe pomemben dodatek k javnemu izvrševanju konkurenčnega prava pogodbenice, vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani zakone ali druge ukrepe, ki zagotavljajo neodvisno zasebno pravico do tožbe.
Člen 15.7
Sodelovanje
1. Pogodbenici priznavata, da je spodbujanje sodelovanja v zvezi s politiko konkurence in izvrševanjem konkurenčnega prava v njunem skupnem interesu.
2. Za poenostavitev sodelovanja iz odstavka 1 lahko pristojni organi pogodbenic izmenjujejo informacije v skladu s pravili o zaupnosti, določenimi v pravu posamezne pogodbenice.
3. Organi pogodbenic, pristojni za konkurenco, si prizadevajo za usklajevanje ukrepov izvrševanja glede istih ali podobnih ravnanj ali primerov, če je to mogoče in primerno.
Člen 15.8
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 26 (Reševanje sporov) se ne uporablja za to poglavje.
POGLAVJE 16
Subvencije
Člen 16.1
Načela
Pogodbenica lahko dodeli subvencije, ko so te potrebne za doseganje cilja javne politike. Vendar pogodbenici priznavata, da lahko nekatere subvencije izkrivljajo pravilno delovanje trgov, ogrozijo koristi liberalizacije trgovine in škodijo okolju. Pogodbenica načeloma ne bi smela odobriti subvencij, če te negativno vplivajo ali bi lahko negativno vplivale na konkurenco ali trgovino ali če zelo škodijo okolju.
Člen 16.2
Opredelitev pojmov in področje uporabe
1. V tem poglavju izraz „subvencija“ pomeni:
|
(a) |
ukrep, ki izpolnjuje pogoje iz člena 1.1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ne glede na to, ali se subvencija odobri podjetju, ki dobavlja blago ali opravlja storitve (67), in |
|
(b) |
subvencijo, kot je opredeljena v točki (a) tega odstavka, ki je posebna v smislu člena 2 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Vsaka subvencija, za katero veljajo določbe člena 16.7 (Prepovedane subvencije), se šteje za posebno, v smislu člena 2 tega sporazuma. |
2. To poglavje se uporablja za subvencije, odobrene podjetjem, če navedena podjetja opravljajo gospodarsko dejavnost. To poglavje se uporablja za vsa javna in zasebna podjetja. V tem poglavju izraz „gospodarska dejavnost“ pomeni ponujanje blaga ali storitev na trgu.
3. To poglavje se uporablja za subvencije, odobrene podjetjem, ki so jim bile dodeljene posebne vloge ali naloge v javnem interesu, če uporaba tega poglavja pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih vlog ali nalog v javnem interesu, dodeljenih navedenim podjetjem. Te posebne vloge ali naloge v javnem interesu se dodelijo vnaprej in na pregleden način, kakršna koli omejitev uporabe tega poglavja ali odstopanje od nje pa ne presega tega, kar je potrebno za izpolnjevanje dodeljenih vlog ali nalog v javnem interesu. V tem odstavku izraz „posebne vloge ali naloge v javnem interesu“ vključuje obveznosti javne službe.
4. Člena 16.6 (Posvetovanja) in 16.7 (Prepovedane subvencije) se ne uporabljata za subvencije, ki jih dodelijo organi na podcentralni ravni posamezne pogodbenice. Pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz tega poglavja vsaka pogodbenica sprejme razumne razpoložljive ukrepe, s katerimi lahko zagotovi, da organi na podcentralni ravni navedene pogodbenice spoštujejo to poglavje.
5. Člena 16.6 (Posvetovanja) in 16.7 (Prepovedane subvencije) se ne uporabljata za avdiovizualni sektor.
6. Člen 16.7 (Prepovedane subvencije) se ne uporablja za subvencije, odobrene:
|
(a) |
za odpravo škode zaradi naravnih nesreč ali drugih izrednih negospodarskih dogodkov, če so take subvencije začasne, in |
|
(b) |
v odziv na nacionalne ali svetovne izredne gospodarske razmere, če so take subvencije začasne, ciljno usmerjene in sorazmerne, ob upoštevanju škode, ki je nastala zaradi izrednih razmer ali iz njih izhaja. |
Člen 16.3
Razmerje do Sporazuma o STO
Nobena določba tega poglavja ne vpliva na pravice in obveznosti katere koli pogodbenice, ki izhajajo iz Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, Sporazuma o kmetijstvu, člena XVI GATT 1994 ali člena XV GATS.
Člen 16.4
Subvencije za ribištvo
Pogodbenici ne odobrita ali ohranita škodljivih subvencij za ribištvo. V ta namen sodelujeta pri:
|
(a) |
doseganju točke 14.6 ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj; |
|
(b) |
izvajanju sporazuma STO o subvencijah za ribištvo, sklenjen v Ženevi dne 17. junija 2022, ki med drugim prepoveduje subvencije, ki prispevajo k nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ter |
|
(c) |
nadaljevanju pogajanj v okviru STO za sprejetje celovitih določb v zvezi s prepovedjo nekaterih oblik subvencij za ribištvo, ki prispevajo k presežnim zmogljivostim in prelovu. |
Člen 16.5
Preglednost
1. Vsaka pogodbenica v zvezi s katero koli subvencijo, ki se dodeli ali ohrani na njenem ozemlju, v enem letu od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma in nato vsaki dve leti zagotovi preglednost naslednjih informacij o:
|
(a) |
pravni podlagi in namenu subvencije; |
|
(b) |
obliki subvencije; |
|
(c) |
znesku subvencije ali proračunsko predvidenem znesku za subvencijo in |
|
(d) |
imenu prejemnika subvencije, če je mogoče. |
2. Vsaka pogodbenica izpolni zahteve glede preglednosti iz odstavka 1 z:
|
(a) |
uradnim obvestilom v skladu s členom 25 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih; |
|
(b) |
uradnim obvestilom v skladu s členom 18 Sporazuma o kmetijstvu ali |
|
(c) |
objavo na javno dostopnem spletišču, ki jo zagotovi pogodbenica ali se zagotovi v njenem imenu. |
3. Ne glede na zahteve glede preglednosti iz odstavka 1 lahko pogodbenica (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki predloži zahtevo) od druge pogodbenice (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki se odzove na zahtevo) zahteva dodatne informacije o subvenciji, ki jo je odobrila slednja pogodbenica, med drugim:
|
(a) |
pravno podlago in cilje politike ali namen subvencije; |
|
(b) |
skupni znesek ali letni proračunsko predvideni znesek za subvencijo; |
|
(c) |
ime prejemnika subvencije, če je mogoče, |
|
(d) |
datume in trajanje subvencije ter morebitne druge roke v zvezi z njo; |
|
(e) |
zahteve glede upravičenosti do subvencije; |
|
(f) |
kakršne koli ukrepe, ki so bili sprejeti, da se omeji morebitni učinek izkrivljanja konkurence, trgovine ali okolja, in |
|
(g) |
vse druge informacije, s katerimi je mogoče oceniti negativne vplive subvencije. |
4. Pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, pogodbenici, ki predloži zahtevo, zagotovi informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 3, v pisni obliki najpozneje 60 dni od datuma predložitve zahteve. Če pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, v celoti ali delno ne zagotovi informacij, ki jih je zahtevala pogodbenica, ki predloži zahtevo, prva pogodbenica pojasni razloge za to v pisnem odgovoru, kot je določeno v tem odstavku.
Člen 16.6
Posvetovanja
1. Če pogodbenica, ki predloži zahtevo, kadar koli po predložitvi zahteve za dodatne informacije v skladu s členom 16.5(3) (Preglednost) meni, da subvencija, ki jo je odobrila pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, negativno vpliva ali je verjetno, da bo negativno vplivala na njene interese, lahko svoje pomisleke v pisni obliki predloži pogodbenici, ki se odzove na zahtevo, in zahteva posvetovanje v zvezi s tem. Posvetovanje med pogodbenicama, namenjeno razpravi o pomislekih, se organizira v 60 dneh od datuma predložitve zahteve.
2. Če pogodbenica, ki predloži zahtevo, po posvetovanju iz odstavka 1 meni, da zadevna subvencija nesorazmerno negativno vpliva ali je verjetno, da bo nesorazmerno negativno vplivala na njene interese:
|
(a) |
v primeru subvencij, odobrenih podjetju, ki dobavlja blago ali opravlja storitve, si pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, prizadeva odpraviti ali čim bolj zmanjšati morebitne negativne vplive subvencije na interese pogodbenice, ki predloži zahtevo, ali |
|
(b) |
v primeru subvencij, odobrenih za blago, zajeto v Prilogi 1 k Sporazumu o kmetijstvu, ob upoštevanju zadevnih določb navedenega sporazuma, pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, z razumevanjem prouči pomisleke pogodbenice, ki predloži zahtevo, pri čemer ustrezno upošteva člen 16.3 (Razmerje do Sporazuma o STO). |
3. Za namene odstavka 2, točka (a), si pogodbenici prizadevata za rešitev zadeve, ki je zadovoljiva za obe strani.
Člen 16.7
Prepovedane subvencije
1. Prepovedane so naslednje subvencije, ki zelo negativno vplivajo ali bi lahko zelo negativno vplivale na trgovino med pogodbenicama:
|
(a) |
subvencije, s katerimi je država porok za dolgove ali obveznosti nekaterih podjetij brez kakršne koli omejitve zneska takih dolgov in obveznosti ali trajanja takega jamstva, in |
|
(b) |
subvencije insolventnemu podjetju ali podjetju, kateremu brez subvencije kratko- do srednjeročno grozi insolventnost, če:
|
2. Odstavek 1, točka (b), se ne uporablja za subvencije, ki so v obdobju, potrebnem za pripravo načrta za prestrukturiranje, zagotovljene podjetjem kot začasna likvidnostna podpora v obliki jamstev za posojilo ali posojil. Taka začasna likvidnostna podpora se omeji na znesek, ki ga podjetje potrebuje zgolj za nadaljnje poslovanje. V tem odstavku izraz „začasna likvidnostna podpora v obliki jamstev za posojilo ali posojil“ vključuje podporo za solventnost.
3. Subvencije, dodeljene za zagotavljanje pravilnega izstopa podjetja s trga, niso prepovedane.
4. Ta člen se ne uporablja za subvencije, katerih kumulativni zneski ali proračuni v treh zaporednih letih znašajo manj kot 160 000 posebnih pravic črpanja na podjetje.
Člen 16.8
Uporaba subvencij
Vsaka pogodbenica zagotovi, da podjetja uporabljajo subvencije samo za cilj politike, za katerega so bile dodeljene.
Člen 16.9
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 26 (Reševanje sporov) se ne uporablja za člen 16.6 (Posvetovanja).
POGLAVJE 17
Podjetja v državni lasti
Člen 17.1
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole, ki opravljajo komercialno dejavnost, ki bi lahko vplivala na trgovino ali naložbe med pogodbenicama (68). Kadar taka podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravni monopoli opravljajo komercialne in nekomercialne dejavnosti, to poglavje zajema le njihove komercialne dejavnosti.
2. To poglavje se uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole na vseh ravneh upravljanja (69).
3. To poglavje se ne uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole, če so bili v enem od treh preteklih zaporednih proračunskih let letni prihodki od komercialnih dejavnosti podjetja v državni lasti, podjetja, ki ima posebne pravice ali privilegije, in pravni monopol nižji od 100 milijonov posebnih pravic črpanja. Navedeni prag v prvih treh letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma znaša 200 milijonov posebnih pravic črpanja.
4. To poglavje se ne uporablja v okoliščinah, v katerih podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopoli delujejo kot naročniki, ki izvajajo javna naročila za vladne namene in ne z namenom komercialne preprodaje ali z namenom uporabe v proizvodnji blaga ali opravljanja storitve za komercialno prodajo (70).
5. Člena 17.5 (Nediskriminatorna obravnava in poslovni vidiki) in 17.7 (Izmenjava informacij) se ne uporabljata za dejavnost, ki se opravlja v okviru vladnega organa.
6. Člen 17.5 (Nediskriminatorna obravnava in poslovni vidiki) se ne uporablja za zagotavljanje finančnih storitev s strani podjetja v državni lasti v skladu z javnim pooblastilom, če to zagotavljanje finančnih storitev:
|
(a) |
podpira izvoz ali uvoz, pod pogojem, da navedene finančne storitve:
|
|
(b) |
podpira zasebne naložbe zunaj ozemlja pogodbenice, pod pogojem, da navedene finančne storitve:
|
|
(c) |
se ponuja pod pogoji v skladu s Sporazumom iz člena 17.2 (Opredelitev pojmov), točka (b), če spada na področje uporabe Sporazuma. |
7. Člen 17.5 (Nediskriminatorna obravnava in poslovni vidiki) se ne uporablja za sektorje storitev, ki ne spadajo na področje uporabe poglavja 10 (Trgovina s storitvami in naložbe), kot je določeno v členu 10.2(3) (Področje uporabe).
8. Člen 17.5 (Nediskriminatorna obravnava in poslovni vidiki) se ne uporablja, če podjetje v državni lasti, podjetje, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopol pogodbenice kupuje ali prodaja blago ali storitve v skladu s:
|
(a) |
katerim koli obstoječim neskladnim ukrepom v skladu s členom 10.10 (Neskladni ukrepi), ki ga pogodbenica ohrani, nadaljuje, podaljša ali spremeni, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge 10-A (Obstoječi ukrepi), ali |
|
(b) |
katerim koli neskladnim ukrepom v zvezi s sektorji, podsektorji ali dejavnostmi, ki ga pogodbenica sprejme ali ohrani v skladu s členom 10.10 (Neskladni ukrepi), kot je določeno na njenem zadevnem seznamu iz Priloge 10-B (Prihodnji ukrepi). |
Člen 17.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„dejavnost, ki se opravlja v okviru vladnega organa“ pomeni vsako dejavnost, ki se opravlja, vključno z vsako opravljeno storitvijo, ki se ne izvaja na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti; |
|
(b) |
„Sporazum“ pomeni Sporazum o uradno podprtih izvoznih kreditih, pripravljen v okviru OECD ali njegovega naslednika, ne glede na to, ali je pripravljen v okviru OECD ali zunaj tega okvira, in ki ga je sprejelo vsaj 12 prvotnih članic STO, ki so bile udeleženke Sporazuma od 1. januarja 1979; |
|
(c) |
„komercialna dejavnost“ pomeni dejavnost, ki jo opravlja podjetje in katere končni rezultat je proizvodnja blaga ali opravljanje storitve, ki bo naprodaj na upoštevnem trgu v količinah in po cenah, ki jih določi podjetje in so usmerjeni v ustvarjanje dobička (71); |
|
(d) |
„poslovni vidiki“ pomeni ceno, kakovost, razpoložljivost, tržljivost, prevoz in druge pogoje nakupa ali prodaje ali druge dejavnike, ki bi se običajno upoštevali pri poslovnih odločitvah podjetja v zasebni lasti, ki deluje v skladu z načeli tržnega gospodarstva v zadevni panogi ali industriji; |
|
(e) |
„določiti monopol“ pomeni vzpostaviti ali dovoliti monopol ali ga razširiti na dodatno blago ali storitev; |
|
(f) |
„pravni monopol“ pomeni subjekt, vključno s konzorcijem ali vladno agencijo, ki je na upoštevnem trgu na ozemlju pogodbenice določen kot edini ponudnik ali kupec blaga ali storitve, ne vključuje pa subjekta, ki mu je bila dodeljena izključna pravica intelektualne lastnine zgolj zaradi te dodelitve; |
|
(g) |
„podjetje, ki ima posebne pravice ali privilegije“, pomeni podjetje, javno ali zasebno, ki mu je pogodbenica pravno ali dejansko podelila posebne pravice ali privilegije (72); pogodbenica dodeli posebne pravice ali privilegije, ko določi ali omeji število podjetij, pooblaščenih za dobavo blaga ali storitve, na dve podjetji ali več, ne da bi pri tem določila objektivna, sorazmerna in nediskriminatorna merila, s čimer bistveno vpliva na zmožnost katerega koli drugega podjetja, da dobavlja enako blago ali storitev na istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji; |
|
(h) |
„podjetje v državni lasti“ pomeni podjetje, v katerem pogodbenica:
|
Člen 17.3
Razmerje do Sporazuma o STO
Člen XVII GATT 1994, Dogovor o razlagi člena XVII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994, člen VIII GATS in odstavki 18 do 21 sklepa ministrov članic STO z dne 19. decembra 2015 o izvozni konkurenci (WT/MIN(15)/45 – WT/L/980) so smiselno vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del (73).
Člen 17.4
Splošne določbe
1. Brez poseganja v pravice in obveznosti vsake pogodbenice v skladu s tem poglavjem nobena določba tega poglavja pogodbenici ne preprečuje, da bi ustanovila ali ohranila podjetja v državni lasti, da bi podjetjem podelila posebne pravice ali privilegije ali da bi določila ali ohranila monopole.
2. Pogodbenica od podjetja v državni lasti, podjetja, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravnega monopola ne zahteva ali ga spodbuja, da ravna na način, ki ni v skladu s tem poglavjem.
Člen 17.5
Nediskriminatorna obravnava in poslovni vidiki
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da vsako njeno podjetje v državni lasti, podjetje, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopol, kadar opravlja komercialne dejavnosti:
|
(a) |
pri nakupu ali prodaji blaga ali storitve ravna v skladu s poslovnimi vidiki, razen pri izpolnjevanju nalog, ki se nanašajo na njeno pooblastilo za opravljanje javnih storitev in niso neskladne s točko (b) ali (c); |
|
(b) |
pri nakupu blaga ali storitve:
|
|
(c) |
pri prodaji blaga ali storitve:
|
2. Če so ti različni pogoji ali zavrnitev v skladu s poslovnimi vidiki, odstavek 1, točki (b) in (c), podjetju v državni lasti, podjetju, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravnemu monopolu ne preprečuje:
|
(a) |
nakupa ali dobave blaga ali storitev pod drugačnimi pogoji, vključno s tistimi, ki se nanašajo na ceno, ali |
|
(b) |
zavrnitve nakupa ali dobave blaga ali storitev. |
Člen 17.6
Regulativni okvir
1. Vsaka pogodbenica spoštuje in čim bolje uporablja ustrezne mednarodne standarde, tudi smernice OECD za upravljanje podjetij v državni lasti.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je kateri koli regulativni organ ali drug organ, ki opravlja regulativno nalogo in ga pogodbenica ustanovi ali ohranja:
|
(a) |
neodvisen od katerega koli podjetja, ki ga ta organ nadzoruje, in mu ni odgovoren ter |
|
(b) |
v podobnih okoliščinah nepristranski (74) do vseh podjetij, ki jih regulira, vključno s podjetji v državni lasti, podjetji, ki so jim dodeljene posebne pravice ali privilegiji, in pravnimi monopoli (75). |
3. Vsaka pogodbenica zagotovi dosledno in nediskriminatorno izvrševanje svojega prava za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole.
Člen 17.7
Izmenjava informacij
1. Pogodbenica, ki ima razloge za domnevo, da so na njene interese v skladu s tem poglavjem negativno vplivale komercialne dejavnosti podjetja v državni lasti, podjetja, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravnega monopola (v nadaljnjem besedilu: subjekt) druge pogodbenice, lahko od druge pogodbenice v pisni obliki zahteva, da v skladu z odstavkom 2 pošlje informacije o komercialnih dejavnostih subjekta, povezanih z izvajanjem tega poglavja.
2. Pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, pogodbenici, ki predloži zahtevo, zagotovi naslednje informacije, če taka zahteva vsebuje obrazložitev, kako so dejavnosti subjekta morda vplivale na interese pogodbenice, ki predloži zahtevo, v skladu s tem poglavjem, in je v zahtevi navedeno, katere od naslednjih informacij je treba zagotoviti:
|
(a) |
lastništvo in strukturo glasovalnih pravic subjekta z navedbo odstotka delnic, ki jih imajo skupaj pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, njena podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopoli, in odstotek glasovalnih pravic, ki jih imajo skupaj v subjektu; |
|
(b) |
opis kakršnih koli posebnih delnic ali posebnih glasovalnih ali drugih pravic, ki jih imajo pogodbenica, ki se odzove na zahtevo, njena podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopoli, kadar se te pravice razlikujejo od pravic, povezanih s splošnimi navadnimi delnicami subjekta; |
|
(c) |
opis organizacijske strukture subjekta in sestava upravnega odbora ali drugega enakovrednega upravljalnega organa; |
|
(d) |
opis vladnih služb ali državnih organov, ki urejajo ali nadzirajo subjekt, opis zahtev za poročanje, ki mu jih nalagajo navedene vladne službe ali javni organi, ter pravic in praks navedenih vladnih služb ali katerih koli javnih organov, kar zadeva imenovanje, razrešitev ali prejemke vodstvenih delavcev in članov njegovega upravnega odbora ali drugega enakovrednega organa subjekta; |
|
(e) |
letni prihodek in bilančno vsoto subjekta v zadnjem triletnem obdobju, za katerega so na voljo podatki; |
|
(f) |
vse izjeme, imunitete in povezane ukrepe, od katerih ima podjetje koristi v skladu s pravom pogodbenice, ki se odzove na zahtevo; |
|
(g) |
kar zadeva subjekte, ki jih zajema zakon Nove Zelandije o lokalni upravi iz leta 2002 (New Zealand Local Government Act 2002) ali vsaka zakonodaja, ki ga bo nasledila, vse informacije, ki jih morajo ti subjekti predložiti v skladu z navedenim zakonom ali morebitno zakonodajo, ki ga bo nasledila, in |
|
(h) |
kakršne koli dodatne informacije glede subjekta, ki so javno dostopne, vključno z letnimi računovodskimi poročili in revizijami s strani tretjih oseb. |
3. Brez poseganja v člen 25.7 (Razkritje informacij) odstavka 1 in 2 tega člena od pogodbenice ne zahtevata, da razkrije zaupne informacije, katerih razkritje ne bi bilo v skladu z njeno zakonodajo.
4. Če pogodbenica nima na voljo zahtevanih informacij, pogodbenici, ki se odzove na zahtevo, v pisni obliki navede razloge za to.
POGLAVJE 18
Intelektualna lastnina
Člen 18.1
Cilji
Cilji tega poglavja so:
|
(a) |
spodbujati oblikovanje, proizvodnjo, razširjanje in trženje inovativnih in ustvarjalnih izdelkov in storitev znotraj pogodbenic in med pogodbenicama ter s tem prispevati k bolj trajnostnemu in vključujočemu gospodarstvu za pogodbenici; |
|
(b) |
spodbujati, podpirati in urejati trgovino med pogodbenicama ter zmanjšati izkrivljanja in ovire za to trgovino in |
|
(c) |
zagotoviti ustrezno in učinkovito raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. |
Člen 18.2
Področje uporabe
1. To poglavje dopolnjuje in podrobneje opredeljuje pravice in obveznosti vsake pogodbenice v skladu s Sporazumom TRIPS ter drugimi mednarodnimi sporazumi na področju intelektualne lastnine, katerih podpisnici sta.
2. Obe pogodbenici uveljavljata to poglavje. Vsaka pogodbenica lahko sama določi ustrezno metodo izvajanja tega poglavja v okviru svojega pravnega sistema in prakse.
3. To poglavje pogodbenici ne preprečuje zagotavljanja širšega varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, kot se zahtevata v tem poglavju, če tako varstvo in uveljavljanje nista v nasprotju s tem poglavjem.
Člen 18.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„pravice intelektualne lastnine“ pomeni vse kategorije intelektualne lastnine, ki so zajete v členih 18.8 (Avtorji) do 18.45 (Varstvo žlahtniteljskih pravic) tega poglavja in delu II, oddelki 1 do 7, Sporazuma TRIPS. Varstvo intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco iz člena 10a Pariške konvencije; |
|
(b) |
„nacionalen“ v zvezi z zadevno pravico intelektualne lastnine pomeni osebo pogodbenice, ki bi izpolnjevala merila za upravičenost do varstva, določenega v Sporazumu TRIPS in večstranskih sporazumih, ki so bili sklenjeni in se upravljajo pod okriljem WIPO, katerih pogodbenica je pogodbenica tega sporazuma; |
|
(c) |
„Pariška konvencija“ pomeni Pariško konvencijo za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, kakor je bila revidirana 14. julija 1967 v Stockholmu; |
|
(d) |
„WIPO“ pomeni Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino in |
|
(e) |
„Pogodba WPPT“ pomeni Pogodbo Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih, sklenjeno 20. decembra 1996 v Ženevi; |
Člen 18.4
Mednarodni sporazumi
1. Vsaka pogodbenica izpolnjuje svoje zaveze v okviru naslednjih mednarodnih sporazumov:
|
(a) |
Sporazuma TRIPS; |
|
(b) |
Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici, sprejete 20. decembra 1996 v Ženevi; |
|
(c) |
Pogodbe WPPT; |
|
(d) |
Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, sklenjene 27. junija 2013 v Marakešu, in |
|
(e) |
Pogodbe o pravu znamk, sklenjene 27. oktobra 1994 v Ženevi. |
2. Vsaka pogodbenica si razumno prizadeva za ratifikacijo naslednjih mednarodnih sporazumov ali pristop k njim:
|
(a) |
Pekinške pogodbe o varstvu avdiovizualnih izvedb, sklenjene 24. junija 2012 v Pekingu; |
|
(b) |
Singapurske pogodbe o pravu blagovnih znamk, sklenjene 27. marca 2006 v Singapurju, in |
|
(c) |
Ženevskega akta (1999) Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejetega 2. julija 1999 v Ženevi. |
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so na njenem ozemlju na voljo postopki iz naslednjih mednarodnih sporazumov:
|
(a) |
Protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, sprejetega 27. junija 1989 v Madridu, kakor je bil nazadnje spremenjen 12. novembra 2007, in |
|
(b) |
Pogodbe o sodelovanju na področju patentov, sklenjene 19. junija 1970 v Washingtonu, kakor je bila nazadnje spremenjena 3. oktobra 2001. |
Člen 18.5
Izčrpanje
Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da določi, ali in pod katerimi pogoji se v skladu z pravom te pogodbenice uporablja izčrpanje pravic intelektualne lastnine.
Člen 18.6
Nacionalna obravnava
1. Za vse kategorije intelektualne lastnine, ki so zajete v tem poglavju, vsaka pogodbenica državljanom druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotavlja svojim državljanom v zvezi z varstvom (76) intelektualne lastnine v skladu z izjemami, ki so že določene v Pariški konvenciji, Bernski konvenciji za varstvo književnih in umetniških del z dne 9. septembra 1886, kakor je bila revidirana 24. julija 1971 v Parizu, Mednarodni konvenciji za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, sklenjeni 26. oktobra 1961 v Rimu, Pogodbi WPPT ali Pogodbi o intelektualni lastnini na področju integriranih vezij, sklenjeni 26. maja 1989 v Washingtonu. Za izvajalce, proizvajalce fonogramov in radiodifuzne organizacije se ta obveznost nanaša samo na pravice iz tega sporazuma.
2. Pogodbenica lahko pri svojih sodnih in upravnih postopkih uporabi izjeme, dovoljene v skladu z odstavkom 1, vključno z zahtevo, da državljan druge pogodbenice določi naslov za vročanje na njenem ozemlju ali da imenuje zastopnika na njenem ozemlju, če:
|
(a) |
je tako odstopanje potrebno, da se zagotovi skladnost z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice, ki niso neskladni s tem poglavjem, in |
|
(b) |
se tako odstopanje ne uporablja na način, ki bi pomenil prikrito omejevanje trgovine. |
3. Odstavek 1 se ne uporablja za postopke, določene v večstranskih sporazumih, sklenjenih pod okriljem WIPO v zvezi s pridobitvijo ali ohranitvijo pravic intelektualne lastnine.
Člen 18.7
Sporazum TRIPS in javno zdravje
1. Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta v Dohi 14. novembra 2001 na ministrski konferenci STO. To poglavje se razlaga in izvaja v skladu s to deklaracijo.
2. Vsaka pogodbenica izvaja člen 31a Sporazuma TRIPS ter Prilogo k Sporazumu TRIPS, vključno z Dodatkom k Prilogi k Sporazumu TRIPS, ki je začel veljati 23. januarja 2017.
Člen 18.8
Avtorji
Vsaka pogodbenica avtorjem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:
|
(a) |
neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih del na kakršen koli način in v kakršni koli obliki; |
|
(b) |
kakršno koli distribucijo izvirnikov ali njihovih kopij v javnosti s prodajo ali drugačnim prenosom lastninske pravice; |
|
(c) |
kakršno koli priobčitev njihovih del javnosti, žično ali brezžično, vključno z objavo njihovih del v javnosti na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo, in |
|
(d) |
komercialno dajanje izvirnikov ali primerkov njihovih del v najem javnosti, vsaj v zvezi s fonogrami, računalniškimi programi (77) in kinematografskimi deli. |
Člen 18.9
Izvajalci
Vsaka pogodbenica izvajalcem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:
|
(a) |
snemanje (78) njihovih izvedb; |
|
(b) |
neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote posnetkov njihovih izvedb na kakršen koli način in v kakršni koli obliki; |
|
(c) |
kakršno koli distribucijo posnetkov njihovih izvedb v javnosti s prodajo ali drugačnim prenosom lastninske pravice; |
|
(d) |
dajanje na voljo javnosti posnetkov njihovih izvedb, po žici ali brezžično, na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki si ju sami izberejo; |
|
(e) |
brezžično radiodifuzno oddajanje in priobčitev javnosti njihovih izvedb, razen kadar je izvedba že radiodifuzno oddajana izvedba ali kadar je narejena iz posnetka, in |
|
(f) |
komercialno dajanje posnetkov njihovih izvedb v najem javnosti. |
Člen 18.10
Proizvajalci fonogramov
Vsaka pogodbenica proizvajalcem fonogramov zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:
|
(a) |
neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih fonogramov na kakršen koli način in v kakršni koli obliki; |
|
(b) |
kakršno koli distribucijo njihovih fonogramov v javnosti s prodajo ali drugačnim prenosom lastninske pravice; |
|
(c) |
dajanje na voljo javnosti njihovih fonogramov, po žici ali brezžično, na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki si ju sami izberejo, in |
|
(d) |
komercialno dajanje njihovih fonogramov v najem javnosti. |
Člen 18.11
Radiodifuzne organizacije
Vsaka pogodbenica radiodifuznim organizacijam zagotovi izključno pravico, da odobrijo ali prepovejo:
|
(a) |
snemanje njihovih oddaj, ne glede na to, ali se te oddajajo žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita; |
|
(b) |
neposredno ali posredno, začasno ali trajno reproduciranje dela ali celote posnetkov njihovih oddaj na kakršen koli način in v kakršni koli obliki, ne glede na to, ali se navedene oddaje oddajajo po žici ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita; |
|
(c) |
objavo posnetkov njihovih oddaj v javnosti, žično ali brezžično, ne glede na to, ali se te oddajajo žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo; |
|
(d) |
distribucijo posnetkov in kopij posnetkov njihovih oddaj javnosti s prodajo ali drugače, ne glede na to, ali se te oddajajo žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita, in |
|
(e) |
ponoven brezžični prenos svojih oddaj in njihovo predvajanje v javnosti, če to predvajanje poteka na javnih mestih ob plačilu vstopnine. |
Člen 18.12
Radiodifuzno oddajanje in predvajanje fonogramov, objavljenih v komercialne namene, v javnosti (79)
1. Vsaka pogodbenica izvajalcem in proizvajalcem fonogramov (80) zagotovi pravico do primernega enkratnega nadomestila, ki jim ga poravna uporabnik, če se fonogram, objavljen v komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za radiodifuzijo ali priobčitev javnosti (81).
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se primerno enkratno nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov. Vsaka pogodbenica lahko sprejme zakonodajo, s katero v primeru odsotnosti dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov določi pogoje, v skladu s katerimi si izvajalci in proizvajalci fonogramov delijo primerno enkratno nadomestilo.
Člen 18.13
Trajanje varstva (82)
1. Pravice avtorja dela trajajo za čas avtorjevega življenja in najmanj 70 let po avtorjevi smrti, ne glede na to, kdaj je bilo delo zakonito dano na voljo javnosti.
2. Kadar je delo ustvarilo več avtorjev, se trajanje varstva, kot je določeno v odstavku 1, računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji.
3. Trajanje varstva anonimnih ali psevdonimnih del traja 70 let po zakoniti objavi dela v javnosti. Če pa psevdonim, ki ga avtor uporablja, ne dopušča dvomov o njegovi identiteti ali če avtor razkrije svojo identiteto v obdobju iz prvega stavka tega odstavka, traja varstvo v skladu z odstavkom 1.
4. Če pogodbenica določi, da se trajanje varstva kinematografskega ali avdiovizualnega dela ne izračuna na podlagi življenjske dobe fizične osebe, traja tako obdobje varstva vsaj 70 let od datuma prve zakonite izdaje ali prvega zakonitega predvajanja javnosti ali, če ni take zakonite izdaje ali zakonitega predvajanja, 70 let od datuma, ko je bilo delo ustvarjeno.
5. Obdobje veljavnosti pravic radiodifuznih organizacij preneha 50 let po prvem oddajanju programov, ne glede na to, ali je to oddajanje žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.
6. Pravice izvajalcev trajajo 50 let od datuma posnetka izvedbe. Če pa je bil v tem času posnetek izvedbe na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 70 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej.
7. Pravice proizvajalca fonogramov trajajo 50 let, odkar je bil posnetek narejen. Če je bil v tem času fonogram zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalca 70 let od prve izdaje ali prve priobčitve. Vsaka pogodbenica lahko sprejme učinkovite ukrepe za zagotovitev, da se dobiček, ustvarjen v 20 letih varstva po 50 letih pravično razdeli med izvajalce in proizvajalce fonogramov.
8. Trajanje varstva iz tega člena začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi dogodku, s katerim je pravica nastala.
9. Vsaka pogodbenica lahko določi daljše trajanje varstva od tistega, ki je določeno v tem členu.
Člen 18.14
Sledna pravica (83)
1. Vsaka pogodbenica v korist avtorja izvirnega grafičnega ali likovnega umetniškega dela določi sledno pravico, ki je opredeljena kot neodtujljiva pravica, ki se ji ni mogoče odpovedati, niti vnaprej, v skladu s katero avtor ob vsaki nadaljnji prodaji dela prejme nadomestilo, ki temelji na prodajni ceni, po tem ko je avtor prvič prenesel delo.
2. Sledna pravica iz odstavka 1 se uporablja za vse nadaljnje prodaje, v katere so vključeni strokovnjaki na umetniškem trgu, kot so prodajni saloni, umetniške galerije in drugi poklicni trgovci z umetninami kot prodajalci, kupci ali posredniki.
3. Vsaka pogodbenica lahko določi, da se sledna pravica iz odstavka 1 ne uporablja pri nadaljnjih prodajah, če je prodajalec dobil delo neposredno od avtorja manj kot tri leta pred ponovno prodajo in če prodajna cena ne presega določenega minimalnega zneska.
4. Postopek pobiranja nadomestil in zneski nadomestil se določijo v skladu s pravom vsake pogodbenice.
Člen 18.15
Kolektivno upravljanje pravic
1. Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja med svojimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic z namenom spodbujanja dostopnosti del in drugih zaščitenih vsebin na njunem ozemlju ter prenosa prihodka iz pravic zaradi uporabe takih del ali drugih zaščitenih vsebin med njunimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in si prizadevata spodbujati to sodelovanje.
2. Pogodbenici priznavata pomen preglednosti organizacij za kolektivno upravljanje pravic, zlasti kar zadeva pobrane prihodke iz pravic, odbitke, ki jih uporabljajo za pobrane prihodke iz pravic, uporabo pobranih prihodkov iz pravic, politiko distribucije in njihov repertoar, ter si prizadevata spodbujati to preglednost.
3. Kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na ozemlju ene od pogodbenic zastopa drugo organizacijo za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na ozemlju druge pogodbenice na podlagi sporazuma o zastopanju, pogodbenici priznavata, da je pomembno, da organizacija zastopnica:
|
(a) |
ne diskriminira imetnikov pravic zastopane organizacije za kolektivno upravljanje pravic; |
|
(b) |
zastopani organizaciji za kolektivno upravljanje pravic točno, redno in skrbno plačuje zneske, ki ji jih dolguje, in |
|
(c) |
zastopani organizaciji za kolektivno upravljanje pravic zagotovi informacije o znesku prihodkov iz pravic, pobranih v njenem imenu, ter morebitnih odbitkih na ta znesek prihodkov iz pravic. |
Člen 18.16
Omejitve in izjeme
Vsaka pogodbenica omejitve ali izjeme od pravic iz členov 18.8 (Avtorji) do 18.12 (Radiodifuzija in priobčitev fonogramov, objavljenih v komercialne namene, javnosti) zagotovi le v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem dela ali druge vsebine in ne vplivajo nerazumno na zakonite interese imetnika pravic.
Člen 18.17
Varstvo tehnoloških ukrepov (84)
1. Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom, kadar se oseba, ki se tem ukrepom izogiba, tega zaveda ali če obstajajo utemeljeni razlogi, da se tega zaveda.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo proti:
|
(a) |
osebi, ki proizvaja, uvaža, distribuira, prodaja, daje v najem ali oglašuje za prodajo ali dajanje v najem kakršne koli naprave, izdelka ali sestavnega dela, ki:
|
|
(b) |
osebi, ki opravlja kakršno koli storitev, ki se promovira, oglašuje ali trži zaradi omogočanja ali olajševanja izogibanja kakršnemu koli tehnološkemu ukrepu. |
3. V tem pododdelku izraz „tehnološki ukrep“ pomeni vsako tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj v zvezi z deli ali drugimi zaščitenimi vsebinami, ki jih ni dovolil imetnik avtorskih ali katerih koli sorodnih pravic, zajetih s tem pododdelkom.
4. Pogodbenica lahko po potrebi sprejme ali ohrani ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ustrezno pravno varstvo v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena upravičencem ne preprečuje uveljavljanja omejitev in izjem iz člena 18.16 (Omejitve in izjeme).
Člen 18.18
Obveznosti glede podatkov za upravljanje s pravicami
1. Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo proti vsaki osebi, ki zavestno nepooblaščeno stori katero koli od naslednjih dejanj:
|
(a) |
odstrani ali spremeni kateri koli elektronski podatek za upravljanje s pravicami ali |
|
(b) |
distribuira, uvaža za distribucijo, oddaja, priobči javnosti ali objavi v javnosti dela ali druge vsebine, varovane v skladu s tem pododdelkom, s katerih so bili nepooblaščeno odstranjeni ali na katerih so bili nepooblaščeno spremenjeni elektronski podatki za upravljanje pravic, če se ta oseba zaveda oziroma če obstaja utemeljen razlog, da se zaveda, da s takim ravnanjem povzroča, omogoča, olajšuje ali prikriva kršitev avtorskih ali sorodnih pravic, kot je določeno s pravom pogodbenice. |
2. V tem členu izraz „podatki za upravljanje s pravicami“ pomeni vse podatke, ki jih predloži imetnik pravice in ki opredeljujejo delo ali druge vsebine iz tega člena, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravice, ali podatke o pogojih uporabe dela ali druge vsebine oziroma kakršne koli številke ali kode, ki predstavljajo take podatke.
3. Odstavek 2 se uporablja, če je kateri koli od teh podatkov iz odstavka 2 povezan s kopijo dela ali drugih vsebin iz tega člena ali pa se zdi, da je povezan s priobčitvijo teh del ali vsebin javnosti.
Člen 18.19
Klasifikacija blagovnih znamk
Vsaka pogodbenica vzdržuje sistem klasifikacije blagovnih znamk, ki je skladen z Niškim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk, sklenjenim 15. junija 1957 v Nici, kakor je bil spremenjen28. septembra 1979.
Člen 18.20
Znaki, ki sestavljajo blagovno znamko
Blagovna znamka je lahko sestavljena iz kakršnih koli znakov, zlasti besed, vključno z osebnimi imeni, ali iz slik, črk, števil, barv, oblike blaga ali embalaže blaga ali zvokov, če se:
|
(a) |
lahko s temi znaki blago ali storitve določenega podjetja razlikujejo od blaga ali storitev drugih podjetij in |
|
(b) |
ti znaki v ustreznem registru blagovnih znamk vsake pogodbenice lahko prikažejo tako, da lahko pristojni organi in javnost jasno in natančno ugotovijo, kaj je predmet varstva, ki je podeljeno njihovemu imetniku. |
Člen 18.21
Pravice iz blagovne znamke
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se z registrirano blagovno znamko imetniku podelijo izključne pravice. Imetnik ima pravico preprečiti vsem tretjim osebam, ki nimajo soglasja imetnika, da v poteku trgovine uporabljajo:
|
(a) |
kakršen koli znak, ki je enak registrirani blagovni znamki, za enako blago ali storitve kot so tiste, za katere je registrirana blagovna znamka, in |
|
(b) |
kakršen koli znak, pri katerem zaradi enakosti ali podobnosti z registrirano blagovno znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, označenih s to registrirano blagovno znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, vključno z verjetnostjo povezovanja znaka in registrirane blagovne znamke. |
2. Imetnik registrirane blagovne znamke ima pravico, da v poteku trgovine vsem tretjim osebam prepreči vnos blaga v pogodbenico, v kateri je blagovna znamka registrirana, ne da bi bilo tam sproščeno v prosti promet, če tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in brez dovoljenja nosi blagovno znamko, ki je enaka registrirani blagovni znamki za tako blago ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od te registrirane blagovne znamke (85).
3. Imetnik registrirane blagovne znamke lahko izgubi pravico iz odstavka 2, če deklarant ali imetnik blaga med postopkom ugotavljanja morebitne kršitve registrirane blagovne znamke predloži dokazila o tem, da imetnik registrirane blagovne znamke nima pravice prepovedati dajanja blaga na trg v državi, v katero je namenjeno.
Člen 18.22
Postopek registracije
1. Vsaka pogodbenica zagotovi sistem registracije blagovnih znamk, v okviru katerega se vsak dokončen negativen sklep, ki ga sprejme ustrezen urad za blagovne znamke, vključno z delno zavrnitvijo registracije, pisno posreduje zadevni stranki in ustrezno utemelji ter se zoper njega lahko vloži pritožba.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi možnost, da lahko tretje osebe nasprotujejo vlogam za blagovne znamke ali, kjer je to primerno, registracijam blagovnih znamk. Taki postopki nasprotovanja so kontradiktorni.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi javno dostopno elektronsko podatkovno zbirko vlog za blagovne znamke in registracij blagovnih znamk.
Člen 18.23
Znane blagovne znamke
Za namene varstva znanih blagovnih znamk iz člena 6a Pariške konvencije ter člena 16(2) in (3) Sporazuma TRIPS vsaka pogodbenica uporablja Skupno priporočilo glede predpisov o zaščiti znanih znamk (Joint Recommendation Concerning Provisions on the Protection of Well-Known Marks), ki sta ga sprejeli Skupščina Pariške unije za varstvo industrijske lastnine in Generalna skupščina WIPO na štiriintridesetem krogu sej skupščin držav članic WIPO, ki je potekal od 20. do 29. septembra 1999.
Člen 18.24
Izjeme glede pravic iz blagovne znamke
1. Vsaka pogodbenica določi omejene izjeme glede pravic iz blagovne znamke, kot je pravična uporaba opisnih izrazov, vključno z geografskimi označbami, in lahko določi druge omejene izjeme, če take omejene izjeme upoštevajo pravne interese imetnika blagovne znamke in tretjih oseb.
2. Blagovna znamka imetniku blagovne znamke ne daje pravice, da v poteku trgovine tretji osebi prepove uporabo:
|
(a) |
imena ali naslova tretje osebe; |
|
(b) |
označb v zvezi z vrsto, kakovostjo, količino, predvidenim namenom, vrednostjo, geografskim poreklom in časom proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali v zvezi z drugimi značilnostmi blaga ali storitev ali |
|
(c) |
blagovne znamke, kadar je treba navesti namen uporabe blaga ali storitev, zlasti kot dodatkov ali rezervnih delov, če jih tretja oseba uporablja v skladu s poštenimi poslovnimi praksami v industrijskih ali gospodarskih zadevah. |
3. Blagovna znamka imetniku blagovne znamke ne daje pravice, da tretji osebi pri trgovanju prepove uporabo prejšnje pravice, ki velja le na določenem področju, če je ta pravica priznana v zakonodaji zadevne pogodbenice in znotraj meja ozemlja, na katerem je priznana.
Člen 18.25
Razlogi za razveljavitev
1. Vsaka pogodbenica določi, da se blagovna znamka razveljavi, če se v neprekinjenem obdobju, določenem v pravu vsake pogodbenice (86), na zadevnem ozemlju ni dejansko uporabljala za blago ali storitve, za katere je registrirana, in za neuporabo ne obstajajo upravičeni razlogi. Vendar nihče ne more zahtevati, naj se imetnikove pravice glede blagovne znamke razveljavijo, če je v intervalu med iztekom navedenega neprekinjenega obdobja in vložitvijo vloge za razveljavitev iz prvega stavka prišlo do začetka ali ponovnega začetka dejanske uporabe blagovne znamke. Začetek ali ponovni začetek uporabe v obdobju, določenem v pravu vsake pogodbenice (87), pred vložitvijo vloge za razveljavitev, ki se ni začelo pred iztekom neprekinjenega obdobja neuporabe, pa se ne upošteva, če do priprav na začetek ali ponovni začetek pride šele potem, ko imetnik ugotovi, da se lahko vloži vloga za razveljavitev.
2. Blagovna znamka se razveljavi tudi, če po datumu registracije:
|
(a) |
zaradi dejanj ali opustitve imetnika blagovne znamke v gospodarskem prometu blagovna znamka postane splošno ime blaga ali storitve, za katero je registrirana, ali |
|
(b) |
zaradi uporabe blagovne znamke s strani imetnika blagovne znamke ali s soglasjem imetnika glede blaga ali storitev, za katere je registrirana, lahko zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega porekla navedenega blaga ali storitev. |
Člen 18.26
Vloge v slabi veri
Blagovna znamka se lahko razglasi za neveljavno, kadar vložnik vlogo za registracijo blagovne znamke vloži v slabi veri. Vsaka pogodbenica lahko določi tudi, da se taka blagovna znamka ne registrira.
Člen 18.27
Varstvo registriranih modelov
1. Vsaka pogodbenica zagotovi varstvo neodvisno ustvarjenih modelov, ki so novi ali izvirni. To varstvo se zagotovi z registracijo, imetnikom takih modelov pa zagotovi izključne pravice v skladu s tem pododdelkom. Za namene tega člena lahko pogodbenica model, ki ima individualno naravo, obravnava kot izvirnega.
2. Imetnik registriranega modela ima pravico, da tretjim osebam, ki nimajo njegove privolitve, prepreči vsaj izdelavo, ponujanje za prodajo, prodajo, uvoz, izvoz, skladiščenje ali uporabo izdelkov, ki nosijo ali vsebujejo zavarovani model, če se to izvaja v komercialne namene (88).
3. Pogodbenica lahko določi, da se za modele, uporabljene na izdelku, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, ali vgrajene vanj, šteje, da so novi ali izvirni le v naslednjih primerih:
|
(a) |
če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi tega kompleksnega izdelka ostane viden in |
|
(b) |
če te vidne značilnosti sestavnega dela iz točke (a) same po sebi izpolnjujejo pogoje glede novosti in originalnosti. |
4. V odstavku 3, točka (a), izraz „normalna uporaba“ pomeni uporabo pri končnem uporabniku, ki izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravilo.
Člen 18.28
Obdobje varstva
Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko imetnik pravice registriranega modela trajanje varstva podaljša za eno ali več petletnih obdobij. Vsaka pogodbenica zagotovi, da obdobje varstva, ki je na voljo za registrirani model, znaša skupno vsaj 15 let od datuma vložitve vloge za registracijo.
Člen 18.29
Varstvo neregistriranih modelov
1. Vsaka pogodbenica imetnikom neregistriranega modela podeli pravico, da kateri koli tretji osebi, ki nima imetnikove privolitve, prepreči uporabo neregistriranega modela, le če izpodbijana uporaba izhaja iz posnemanja neregistriranega modela na njenem ozemlju. Taka uporaba zajema vsaj ponujanje za prodajo, dajanje na trg, uvoz ali izvoz izdelka (89).
2. Obdobje varstva, ki je na voljo za neregistrirani model, je najmanj tri leta od datuma, ko je bil model prvič dan na voljo javnosti na ozemlju pogodbenice.
Člen 18.30
Izjeme in izključitve
1. Vsaka pogodbenica lahko določi omejene izjeme pri varstvu modelov, tudi neregistriranih modelov, če take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajno uporabo zaščitenih modelov in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnika zaščitenega modela, ob upoštevanju pravnih interesov tretjih oseb.
2. Varstvo se ne razširja na modele, ki jih narekujejo izključno tehnični ali funkcionalni vidiki. Model ne izvira iz pojavne oblike izdelka, ki mora biti nujno reproducirana v natančni obliki in dimenzijah, da bi bilo mogoče izdelek, v katerega je model vgrajen ali na katerem se uporablja, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okoli njega ali ob njega, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo.
3. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena model v skladu s pogoji iz člena 18.27(1) (Varstvo registriranih modelov) predstavlja model, ki je namenjen omogočanju večkratnega sestavljanja ali povezovanja medsebojno zamenljivih izdelkov v modularnem sistemu.
Člen 18.31
Povezava z avtorsko pravico
Vsaka pogodbenica zagotovi, da je model, vključno z neregistriranimi modeli, upravičen tudi do varstva v skladu z avtorskim pravom pogodbenice od datuma, ko je bil ustvarjen ali določen v kateri koli obliki. Vsaka pogodbenica določi obseg takega varstva in pogoje, pod katerimi se odobri, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti.
Člen 18.32
Področje uporabe, postopki in opredelitev pojmov
1. Ta pododdelek se uporablja za priznavanje in zaščito geografskih označb za vina, žgane pijače in živila s poreklom iz pogodbenic.
2. V tem pododdelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„geografska označba“ pomeni označbo, ki opredeljuje blago kot s poreklom iz pogodbenice, regije ali kraja v zadevni pogodbenici, pri čemer se določena kakovost, sloves ali druge značilnosti blaga pripisujejo zlasti njegovemu geografskemu poreklu; |
|
(b) |
„skupina proizvodov“ pomeni skupino proizvodov, določenih v Prilogi 18-A (Skupine proizvodov) in |
|
(c) |
„specifikacija izdelka“ v zvezi z zadevnim blagom, na katerega se nanaša geografska označba, pomeni odobrene zahteve za uporabo te geografske označbe pri trženju navedenega blaga. |
3. Po zaključku postopka nasprotovanja in pregledu geografskih označb Nova Zelandija zaščiti geografske označbe Unije iz oddelka A (Seznam geografskih označb – Evropska unija) Priloge 18-B (Seznam geografskih označb) vsaj v skladu z ravnjo zaščite, določeno v tem pododdelku.
4. Po zaključku postopka nasprotovanja in pregledu geografskih označb Unija zaščiti geografske označbe Nove Zelandije iz oddelka B (Seznam geografskih označb – Nova Zelandija) Priloge 18-B (Seznam geografskih označb) vsaj v skladu z ravnjo zaščite, določeno v tem pododdelku.
Člen 18.33
Sprememba seznama geografskih označb
1. Seznam skupin proizvodov iz Priloge 18-A (Skupine proizvodov) in seznam geografskih označb iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb) se lahko spremenita s sklepom Odbora za trgovino, vključno z dodajanjem geografskih označb, posodobitvijo seznama skupin proizvodov ali odstranitvijo geografskih označb, ki niso več zaščitene v svojem kraju porekla.
2. Vsaka tri leta od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma se za posamezno pogodbenico v Prilogo 18-B (Seznami geografskih označb) lahko doda največ 30 geografskih označb. Nove geografske označbe se dodajo po zaključku postopka nasprotovanja v skladu z odstavkom 3 tega člena in po pregledu novih geografskih označb, zadovoljivem za obe pogodbenici.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se v okviru postopka nasprotovanja iz člena 18.32(3) in (4) (Področje uporabe, postopki in opredelitev pojmov) lahko vložijo ugovori zoper zahtevo za zaščito geografske označbe in da se vsaka taka zahteva za zaščito lahko zavrne ali drugače ne odobri. Razlogi za ugovor zoper zahtevo za zaščito geografske označbe so:
|
(a) |
geografska označba je popolnoma enaka ali zavajajoče podobna blagovni znamki, ki je bila v pogodbenici registrirana ali je bila vložena vloga za njeno registracijo v dobri veri v zvezi z enakim ali podobnim blagom, ali blagovni znamki, za katero so bile v pogodbenici pridobljene pravice z uporabo v dobri veri v zvezi z enakim ali podobnim blagom; |
|
(b) |
geografska označba je popolnoma enaka ali podobna blagovni znamki, povezani s kakršnim koli blagom, ki ni podobno blagu, za katero je registrirana blagovna znamka, če je blagovna znamka v pogodbenici znana in bi uporaba geografske označbe kazala na povezavo med blagom in lastnikom blagovne znamke ter je verjetno, da bi ta uporaba škodovala interesom lastnika blagovne znamke; |
|
(c) |
geografska označba je izraz, ki se v splošnem jeziku običajno uporablja kot splošno ime za zadevno blago v pogodbenici; |
|
(d) |
geografska označba je izraz, ki se v pogodbenici uporablja kot ime rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnike glede resničnega porekla blaga; |
|
(e) |
geografska označba je enakozvočna ali delno enakozvočna geografska označba in |
|
(f) |
verjetno je, da bi bila uporaba ali registracija geografske označbe v pogodbenici žaljiva. |
4. Za namene tega pododdelka lahko pogodbenica pri odločitvi, ali se izraz v splošnem jeziku običajno uporablja kot splošno ime za zadevno blago v pogodbenici, upošteva, kako izraz razumejo potrošniki v zadevni pogodbenici. Dejavniki, ki so pomembni za to razumevanje potrošnikov, lahko vključujejo dokaze o tem, ali se izraz nanaša na enako vrsto zadevnega blaga, kot je navedeno v zadevnih virih, ter kako se blago, na katerega se izraz nanaša, trži in uporablja v trgovini v zadevni pogodbenici.
5. Pogodbenica pri oceni ugovorov zoper zaščito, ki jih oseba predloži na podlagi katerih koli razlogov iz odstavka 3, upošteva le položaj v navedeni pogodbenici.
Člen 18.34
Zaščita geografskih označb
1. Vsaka pogodbenica glede geografskih označb druge pogodbenice iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb) zainteresiranim stranem zagotovi pravna sredstva, s katerimi se lahko na njenem ozemlju preprečijo:
|
(a) |
komercialna uporaba geografske označbe, ki blago opredeljuje kot podobno blago (90), ki ne izpolnjuje veljavnih specifikacij izdelka, na katerega se nanaša geografska označba, čeprav:
|
|
(b) |
uporaba kakršnega koli sredstva pri imenovanju ali predstavitvi blaga, ki bi označevalo ali nakazovalo, da določeno blago izvira z geografskega območja, ki ni dejanski kraj porekla, na način, ki bi zavajal javnost glede geografskega porekla ali narave blaga, in |
|
(c) |
kakršna koli druga uporaba geografske označbe, ki pomeni dejanje nelojalne konkurence v smislu člena 10a Pariške konvencije in ki lahko vključuje komercialno uporabo geografske označbe na način pri katerem se izkorišča ugled te geografske označbe, tudi če se zadevno blago uporabi kot sestavina. |
2. Ta pododdelek se ne uporablja za geografsko označbo pogodbenice iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb), ki ni več zaščitena v skladu z zakoni in drugimi predpisi druge pogodbenice.
3. Če geografska označba pogodbenice iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb) ni več zaščitena na ozemlju pogodbenice porekla, pogodbenica porekla takoj uradno obvesti drugo pogodbenico in zahteva preklic zaščite geografske označbe.
4. Nobena določba tega pododdelka ne posega v pravico subjektov, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se ime uporablja tako, da se s tem zavaja javnost.
5. Nobena določba tega pododdelka od pogodbenice ne zahteva, da določbe tega pododdelka uporabi za geografsko označbo druge pogodbenice v zvezi z blagom, katerega zadevna oznaka je popolnoma enaka ali podobna:
|
(a) |
običajnemu imenu rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi zavedla potrošnika glede resničnega porekla blaga, ali |
|
(b) |
izrazu, ki se v splošnem jeziku običajno uporablja kot splošno ime za tako blago v zadevni pogodbenici. |
6. Nobena določba tega pododdelka od pogodbenice ne zahteva, da določbe tega pododdelka uporabi za katero koli posamezno komponento večkomponentne geografske označbe druge pogodbenice v zvezi z blagom, katerega posamezna komponenta je popolnoma enaka ali podobna:
|
(a) |
običajnemu imenu rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi zavedla potrošnika glede resničnega porekla blaga, ali |
|
(b) |
izrazu, ki se v splošnem jeziku običajno uporablja kot splošno ime za tako blago v zadevni pogodbenici. |
7. Nobena določba tega pododdelka od pogodbenice ne zahteva, da določbe tega pododdelka uporabi za katero koli besedo ali prevod ali prečrkovanje katere koli besede, vključene v geografski označbi druge pogodbenice, kadar je ta beseda, ali ta prevod ali prečrkovanje običajna angleška beseda, na primer mountain (gora), alps (Alpe) ali river (reka).
Člen 18.35
Datum zaščite
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so geografske označbe iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb), na katere se nanaša člen 18.32 (Področje uporabe, postopki in opredelitev pojmov), zaščitene od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu s členom 18.34 (Zaščita geografskih označb).
2. Vsaka pogodbenica za geografske označbe, dodane v Prilogo 18-B (Seznami geografskih označb) po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, zagotovi, da so te geografske označbe v skladu s členom 18.34 (Zaščita geografskih označb) zaščitene od datuma, na katerega so bila imena objavljena za namene postopka nasprotovanja, kot je navedeno v členu 18.33(2) (Sprememba seznama geografskih označb).
Člen 18.36
Pravica do uporabe geografskih označb
1. Geografsko označbo, zaščiteno v skladu s tem pododdelkom, lahko uporablja gospodarski subjekt, ki trži blago, ki izpolnjuje ustrezno specifikacijo izdelka.
2. Odstavek 1 ne omejuje zmožnosti pogodbenice, da v skladu s svojim pravom ureja proizvodnjo ali trženje blaga, na katerega se nanaša geografska označba.
Člen 18.37
Razmerje do blagovnih znamk
1. Registracija blagovne znamke, ki vsebuje ali vključuje geografsko označbo druge pogodbenice iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb), se po uradni dolžnosti zavrne ali razveljavi, če to dovoljujejo zakoni in drugi predpisi pogodbenice ali na zahtevo zainteresirane strani, v zvezi z blagom, ki se uvršča v skupino proizvodov iz Priloge 18-A (Skupine proizvodov) za navedeno geografsko označbo in nima porekla v kraju porekla, ki je v Prilogi 18-B (Seznami geografskih označb) naveden za zadevno geografsko označbo.
2. Če je bil v zvezi blagovno znamko vložen zahtevek ali če je bila blagovna znamka registrirana v dobri veri ali če so bile pravice do blagovne znamke pridobljene z uporabo v dobri veri v pogodbenici pred datumom zaščite zadevne geografske v skladu s členom 18.35 (Datum zaščite), ukrepi, sprejeti za izvajanje tega pododdelka v zadevni pogodbenici, ne posegajo v upravičenost do blagovne znamke ali veljavnost njene registracije ali v pravico do uporabe blagovne znamke, če je blagovna znamka enaka ali podobna geografski označbi. Taka blagovna znamka se lahko še naprej uporablja in obnavlja za zadevno blago ne glede na zaščito geografske označbe, če v pravu pogodbenice o blagovnih znamkah ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali preklic blagovne znamke.
3. Pravo pogodbenice lahko določa, da mora biti vsaka zahteva v zvezi z uporabo ali registracijo blagovne znamke vložena v petih letih, potem ko je postala nepravilna uporaba zaščitene označbe v navedeni pogodbenici splošno znana, ali po datumu registracije znamke v navedeni pogodbenici, če je bila ta znamka do tega datuma objavljena in če je tak datum zgodnejši od tistega, ko je postala nepravilna uporaba v navedeni pogodbenici splošno znana.
Člen 18.38
Izvrševanje zaščite
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se geografske označbe iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb) po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani izvršujejo v skladu s pravom pogodbenice na podlagi ustreznih upravnih in sodnih ukrepov.
Člen 18.39
Splošna pravila
1. V primeru enakozvočnih geografskih označb, za katere se zaščita zahteva v skladu s členom 18.33 (Sprememba seznama geografskih označb), Odbor za trgovino za blago, ki spada v isto skupino proizvodov, sprejme sklep o določitvi praktičnih pogojev, pod katerimi se bodo zadevne enakozvočne označbe razlikovale med seboj ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju pravične obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov.
2. Pogodbenica, ki v okviru pogajanj o mednarodnem sporazumu s tretjo državo obravnava morebitno zaščito geografske označbe, ki opredeljuje blago s poreklom iz zadevne tretje države, obvesti drugo pogodbenico in ji da priložnost, da predloži pripombe, preden se geografska označba zaščiti, če:
|
(a) |
je geografska označba, ki se obravnava pri pogajanjih s tretjo državo, enakozvočna geografski označbi druge pogodbenice iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb) in |
|
(b) |
se zadevno blago uvršča v skupino proizvodov, ki je v Prilogi 18-A (Skupine proizvodov) določena za enakozvočno geografsko označbo druge pogodbenice. |
3. Specifikacijo izdelka, na katerega se nanaša geografska označba iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb), je tista, ki jo odobrijo zadevni organi pogodbenice na ozemlju porekla blaga, vključno z morebitnimi spremembami, ki jih prav tako odobrijo ustrezni organi pogodbenice.
4. Zaščito geografske označbe pogodbenice iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb) lahko prekliče le pogodbenica porekla blaga.
5. Blago se lahko trži in prodaja, dokler zaloge niso izčrpane, če je bilo zakonito opisano in predstavljeno na način, ki ga ta pododdelek prepoveduje, na datum:
|
(a) |
začetka veljavnosti tega sporazuma; |
|
(b) |
sprejetja spremembe seznama geografskih označb v skladu s členom 18.33 (Sprememba seznama geografskih označb) na podlagi sklepa Odbora za trgovino ali |
|
(c) |
na katerega se konča zadevno prehodno obdobje iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb). |
Člen 18.40
Sistemi zaščite geografskih označb
1. Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani sistem za registracijo in zaščito geografskih označb na svojem ozemlju.
2. Sistem iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje elemente:
|
(a) |
uradno sredstvo za objavo seznama registriranih geografskih označb; |
|
(b) |
upravni postopek, s katerim se preveri, ali geografska označba, ki se bo registrirala, opredeljuje blago kot s poreklom z ozemlja pogodbenice ali iz regije ali kraja v navedeni pogodbenici, kadar se kakovost, ugled ali druga značilnost tega blaga pripisuje zlasti njegovemu geografskemu poreklu; |
|
(c) |
postopek nasprotovanja, ki omogoča upoštevanje pravnih interesov tretjih oseb, in |
|
(d) |
postopek za preklic zaščite geografske označbe ob upoštevanju pravnih interesov tretjih oseb in uporabnikov zadevnih registriranih geografskih označb. |
Člen 18.41
Obseg varstva poslovnih skrivnosti in opredelitev pojmov
1. Vsaka pogodbenica vsem imetnikom poslovnih skrivnosti zagotovi ustrezne civilne sodne postopke in pravna sredstva, s katerimi se preprečijo pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti ter pridobi nadomestilo škode zanje, kadar se izvedejo na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso.
2. V tem pododdelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„poslovna skrivnost“ pomeni informacijo, ki:
|
|
(b) |
„imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni vsako osebo, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo. |
3. V tem pododdelku se vsaj za naslednje oblike ravnanja šteje, da so v nasprotju s pošteno poslovno prakso:
|
(a) |
pridobitev poslovne skrivnosti brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti, če se to zgodi z nepooblaščenim dostopom do katerih koli dokumentov, predmetov, gradiva, vsebin ali elektronskih datotek, ki so pod zakonitim nadzorom imetnika poslovne skrivnosti in vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče ugotoviti poslovno skrivnost, oziroma z njihovo prilastitvijo ali kopiranjem; |
|
(b) |
uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, kadar koli to brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti stori oseba, za katero je ugotovljeno, da izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
|
|
(c) |
pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, kadar koli je oseba, ki je to storila, v času pridobitve, uporabe ali razkritja vedela ali bi morala v danih okoliščinah vedeti, da je poslovno skrivnost neposredno ali posredno pridobila od druge osebe, ki je poslovno skrivnost uporabila ali razkrila nezakonito v smislu točke (b). |
4. Nobena določba tega pododdelka od nobene pogodbenice ne zahteva, da katero koli od naslednjih ravnanj obravnava kot v nasprotju s pošteno poslovno prakso:
|
(a) |
neodvisno odkritje ali stvaritev; |
|
(b) |
obratni inženiring izdelka s strani osebe, ki jo ima zakonito v lasti in ki je ne zavezuje nobena pravno veljavna dolžnost, da omeji pridobitev ustreznih informacij; |
|
(c) |
pridobitev, uporaba ali razkritje informacij, ki se zahtevajo ali jih dovoljuje pravo vsake pogodbenice, in |
|
(d) |
uporaba izkušenj ter znanja in spretnosti zaposlenih, ki so jih ti pošteno pridobili med rednim opravljanjem dela. |
5. Nobena določba tega pododdelka ne omejuje svobode izražanja in obveščanja, vključno s svobodo medijev, kot je zaščitena v vsaki pogodbenici.
Člen 18.42
Civilni sodni postopki in pravna sredstva v zvezi s poslovnimi skrivnostmi
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da nobeni osebi, ki sodeluje v civilnih sodnih postopkih iz člena 18.41(1) (Obseg varstva poslovnih skrivnosti in opredelitev pojmov) ali ima dostop do dokumentov, ki so del navedenih civilnih sodnih postopkov, ni dovoljeno uporabiti ali razkriti nobene poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, ki so jo pristojni sodni organi v odziv na ustrezno utemeljeno vlogo zainteresirane strani opredelili za zaupno in bili z njo seznanjeni na podlagi tega sodelovanja ali dostopa.
2. V civilnih sodnih postopkih iz člena 18.41(1) (Obseg varstva poslovnih skrivnosti in opredelitev pojmov) vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni sodni organi pooblaščeni vsaj za to, da:
|
(a) |
v skladu s pravom pogodbenice odredijo začasne ukrepe, da bi preprečili pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso; |
|
(b) |
izdajo sodne odredbe, da bi preprečili pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso; |
|
(c) |
izdajo odredbe osebam, ki so vedele ali bi morale vedeti, da so pridobile, uporabile ali razkrile poslovno skrivnost na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso, da imetniku poslovne skrivnosti plačajo odškodnino, ki ustreza škodi, ki jo je utrpel zaradi te pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti; |
|
(d) |
sprejmejo posebne ukrepe za ohranitev zaupnosti katere koli poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, nastale v civilnem postopku, ki se nanaša na domnevno pridobitev, uporabo in razkritje poslovne skrivnosti na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso. V skladu s pravom pogodbenice lahko ti posebni ukrepi vključujejo možnost omejitve dostopa do nekaterih dokumentov v celoti ali delno, omejitev dostopa do obravnav in ustreznih zapisnikov ali dobesednih zapisov teh obravnav ter dajanje na voljo nezaupne različice sodne odločbe, v kateri so odlomki, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, odstranjeni ali redigirani, in |
|
(e) |
naložijo sankcije strankam ali katerim koli drugim osebam, ki sodelujejo v sodnem postopku in ne ravnajo ali nočejo ravnati v skladu s sodnimi odločbami v zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti. |
3. Vsaka pogodbenica v skladu s svojim pravom zagotovi, da njenim sodnim organom ni treba uporabiti civilnih sodnih postopkov in pravnih sredstev iz člena 18.41(1) (Obseg varstva poslovnih skrivnosti in opredelitev pojmov) v primeru ravnanja v nasprotju s pošteno poslovno prakso, da se razkrijejo kršitve, nepravilno ravnanje ali nezakonite dejavnosti z namenom zaščite pravnih interesov, ki jih priznava pravo pogodbenice.
Člen 18.43
Varstvo podatkov, predloženih za namene pridobitve dovoljenja za dajanje farmacevtskega izdelka (93) na trg
1. Vsaka pogodbenica varuje zaupne poslovne informacije, predložene za pridobitev dovoljenja za dajanje farmacevtskega izdelka na trg (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za promet), pred razkritjem tretjim osebam, razen če se sprejmejo ukrepi za zagotovitev, da so podatki zaščiteni pred nepošteno komercialno uporabo, ali kadar je razkritje potrebno zaradi prevladujočega javnega interesa.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da organ, pristojen za izdajo dovoljenja za promet, za obdobje vsaj petih let od datuma prvega dovoljenja za promet v zadevni pogodbenici (v nadaljnjem besedilu: prvo dovoljenje za promet) in v skladu s kakršnimi koli pogoji, določenimi v njenem pravu, brez izrecnega soglasja imetnika prvega dovoljenja za promet ne sprejme nobene naknadne vloge za pridobitev dovoljenja za promet, ki se sklicuje na rezultate predkliničnih preskusov ali kliničnih preskušanj, predloženih v vlogi za prvo dovoljenje za promet, razen če mednarodni sporazumi, ki jih pogodbenici priznavata, določajo drugače.
Člen 18.44
Varstvo podatkov, predloženih za pridobitev dovoljenja za promet za kmetijske kemične izdelke (94)
1. Vsaka pogodbenica lastniku poročila o preskusu ali študiji, ki je bilo prvič predloženo za pridobitev dovoljenja za promet, prizna začasno pravico. V obdobju veljavnosti te začasne pravice se poročilo o preskusu ali študiji ne uporabi v korist nobene druge osebe, ki želi pridobiti dovoljenje za promet kmetijskega kemičnega izdelka, razen če se dokaže izrecna privolitev prvega lastnika. V tem členu izraz „začasna pravica“ pomeni „varstvo podatkov“.
2. Poročilo o preskusu ali študiji iz odstavka 1 mora izpolnjevati naslednje pogoje:
|
(a) |
je nujno za pridobitev ali spremembo dovoljenja, da bi se dovolile dodatne uporabe, in |
|
(b) |
je priznano kot skladno z načeli dobre laboratorijske prakse ali dobre preskusne prakse v skladu s pravom vsake pogodbenice. |
3. Trajanje obdobja varstva podatkov je najmanj 10 let od datuma, ko je ustrezni organ na ozemlju pogodbenice izdal prvo dovoljenje.
4. Vsaka pogodbenica lahko določi pravila za preprečevanje podvajanja preskusov na vretenčarjih.
Člen 18.46
Splošne obveznosti
1. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma TRIPS, zlasti njegovega dela III, poleg tega pa bosta zagotovili naslednje dopolnilne ukrepe, postopke in pravna sredstva, potrebna za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (97).
2. Navedeni ukrepi, postopki in pravna sredstva:
|
(a) |
so pošteni in pravični; |
|
(b) |
niso po nepotrebnem zapleteni ali dragi in ne določajo nerazumnih rokov ali povzročajo neupravičenih zamud; |
|
(c) |
so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter |
|
(d) |
se uporabljajo na način, ki preprečuje nastajanje ovir za zakonito trgovino in zagotavlja zaščito pred njihovo zlorabo. |
Člen 18.47
Osebe, ki imajo pravico zahtevati uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev
Vsaka pogodbenica prizna kot osebe, ki imajo pravico zahtevati uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega oddelka:
|
(a) |
imetnike pravic intelektualne lastnine v skladu s pravom pogodbenice; |
|
(b) |
vse druge osebe, pooblaščene za uporabo navedenih pravic, zlasti imetnike licence, kolikor je to dovoljeno in v skladu s pravom pogodbenice, |
|
(c) |
organe za upravljanje kolektivnih pravic intelektualne lastnine, ki se jim redno priznava pravica zastopanja nosilcev pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in skladno s pravom pogodbenice, in |
|
(d) |
strokovne organe za obrambo, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu s pravom pogodbenice. |
Člen 18.48
Ukrepi za zavarovanje dokazov
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko pristojni sodni organi še pred začetkom postopkov glede vsebine zadeve same na predlog strani, ki je predložila razumno razpoložljive dokaze v podporo svojim trditvam, da je njena pravica intelektualne lastnine kršena ali bo kršena, odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe za zagotovitev zadevnih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov in varstva zaupnih informacij.
2. Začasni ukrepi iz odstavka 1 lahko vključujejo podroben opis, z odvzemom vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki domnevno krši pravico intelektualne lastnine, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo v proizvodnji ali distribuciji takega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj.
Člen 18.49
Dokazi
1. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi svojim pristojnim sodnim organom omogoči, da na predlog stranke, ki je predložila razumno razpoložljive dokaze, ki zadoščajo v podporo njenim trditvam, in je v utemeljitvi navedenih trditev navedla dokaze, s katerimi razpolaga nasprotna stranka, odredijo, da nasprotna stranka predloži te dokaze ob upoštevanju varstva zaupnih informacij.
2. Vsaka pogodbenica sprejme tudi potrebne ukrepe, s katerimi svojim pristojnim sodnim organom omogoči, da v primerih kršitve pravice intelektualne lastnine v komercialnem obsegu po potrebi in pod enakimi pogoji, kot so navedeni v odstavku 1, odredijo predložitev bančnih, finančnih ali komercialnih dokumentov, s katerimi razpolaga nasprotna stranka, ob upoštevanju varstva zaupnih informacij.
Člen 18.50
Pravica do obveščenosti
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko njeni pristojni sodni organi v okviru civilnega postopka v zvezi s kršitvijo pravice intelektualne lastnine ter kot odgovor na utemeljeno in sorazmerno zahtevo tožnika kršitelju ali domnevnemu kršitelju ali kateri koli drugi osebi odredijo, naj zagotovi zadevne informacije, ki jih ta oseba nadzoruje ali s katerimi razpolaga, o poreklu in distribucijskih mrežah blaga ali storitev, ki kršijo pravico intelektualne lastnine.
2. V tem členu izraz „katera koli druga oseba“ pomeni vsaj osebo:
|
(a) |
za katero se ugotovi, da v komercialnem obsegu poseduje blago, ki krši pravico intelektualne lastnine; |
|
(b) |
za katero se ugotovi, da v komercialnem obsegu uporablja storitve, ki kršijo pravico intelektualne lastnine; |
|
(c) |
za katero se ugotovi, da v komercialnem obsegu opravlja storitve, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki kršijo pravico intelektualne lastnine, ali |
|
(d) |
za katero je oseba iz točke (a), (b) ali (c) opozorila, da sodeluje pri proizvodnji, izdelavi ali distribuciji blaga oziroma opravljanju takih storitev. |
3. Informacije iz odstavka 1 po potrebi vključujejo:
|
(a) |
imena in naslove proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, ponudnikov in drugih predhodnih imetnikov blaga ali storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in drobno, in |
|
(b) |
informacije o proizvedenih, izdelanih, dobavljenih, prejetih ali naročenih količinah ter ceni za zadevno blago ali storitve. |
4. Odstavka 1 in 2 se uporabljata brez poseganja v druge zakone pogodbenice, ki:
|
(a) |
imetniku pravice intelektualne lastnine zagotavljajo prejemanje popolnejših informacij; |
|
(b) |
urejajo uporabo informacij, sporočenih v skladu s tem členom, v civilnem postopku; |
|
(c) |
urejajo odgovornost za zlorabo pravice do obveščenosti; |
|
(d) |
omogočajo zavrnitev predložitve informacij, ki bi katero koli drugo osebo iz odstavka 1 prisilile k priznanju svojega sodelovanja ali sodelovanja njenih bližnjih sorodnikov pri kršitvi pravice intelektualne lastnine, ali |
|
(e) |
urejajo varstvo zaupnosti virov informacij ali obdelavo osebnih podatkov. |
Člen 18.51
Začasni in previdnostni ukrepi
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko njeni sodni organi na zahtevo vložnika zoper domnevnega kršitelja izdajo začasno odredbo, da se prepreči kakršna koli neizbežna kršitev pravice intelektualne lastnine, ali da začasno in po potrebi ob uvedbi periodične denarne kazni, kadar to določa pravo navedene pogodbenice, prepovejo nadaljevanje domnevne kršitve navedene pravice ali da tako nadaljevanje pogojijo z vložitvijo jamstva, katerega namen je zagotoviti nadomestilo imetniku pravice. Začasna odredba se lahko pod enakimi pogoji izda tudi zoper posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba za kršitev pravice intelektualne lastnine.
2. Začasna odredba se lahko izda tudi za preprečitev vstopa blaga, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, v trgovinske tokove ali njegov pretok po njih.
3. V primeru domnevne kršitve v komercialnem obsegu vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko njeni pravosodni organi odredijo previdnostno zaustavitev prenosa premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z zamrznitvijo njegovih bančnih računov in drugih sredstev, ali trgovanja z njimi in, kadar tako določa pravo pogodbenice, njihov zaseg, če vložnik dokaže, da utegnejo okoliščine ogroziti povračilo škode. V ta namen lahko pristojni organi odredijo predložitev ustreznih bančnih, finančnih ali komercialnih informacij ali primeren dostop do ustreznih informacij.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni sodni organi v zvezi z ukrepi, določenimi vodstavkih 1 do 3, pooblaščeni, da od vložnika zahtevajo predložitev vseh razumno razpoložljivih dokazov, na podlagi katerih lahko z zadostno mero gotovosti ugotovijo, ali je vložnik imetnik pravice in ali je pravica vložnika kršena oziroma ali je taka kršitev neizbežna.
Člen 18.52
Korektivni ukrepi
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko njeni sodni organi na zahtevo vložnika in brez poseganja v morebitno odškodnino, ki se dolguje imetniku pravice zaradi kršitve, in brez kakršnega koli nadomestila odredijo uničenje ali vsaj dokončno odstranitev blaga, za katero je bilo ugotovljeno, da krši pravice intelektualne lastnine, iz trgovinskih tokov. Po potrebi lahko sodni organi pod enakimi pogoji odredijo tudi uničenje materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo zlasti za oblikovanje ali izdelavo takega blaga.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko njeni sodni organi odredijo, da se ukrepi, določeni v odstavku 1, izvedejo na stroške kršitelja, razen če obstajajo posebni razlogi proti temu.
Člen 18.53
Sodne odredbe
Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko njeni sodni organi, kadar se sprejme sodna odločba, s katero se ugotovi kršitev pravice intelektualne lastnine, zoper kršitelja izdajo sodno odredbo, katere cilj je prepoved nadaljevanja kršitve. Vsaka pogodbenica zagotovi tudi, da lahko njeni sodni organi izdajo sodno odredbo zoper posrednika, katerega storitve uporablja tretja oseba za kršitev pravice intelektualne lastnine.
Člen 18.54
Alternativni ukrepi
Vsaka pogodbenica lahko določi, da lahko njeni sodni organi v ustreznih primerih in na zahtevo osebe, ki bi lahko bila predmet ukrepov iz člena 18.52 (Korektivni ukrepi) ali 18.53 (Sodne odredbe), namesto uporabe ukrepov iz člena 18.52 (Korektivni ukrepi) ali 18.53 (Sodne odredbe) odredijo plačilo denarnega nadomestila oškodovani stranki, če ta oseba ni ravnala namerno in iz malomarnosti, če bi izvedba zadevnih ukrepov tej osebi povzročila nesorazmerno škodo in če se oškodovani stranki denarno nadomestilo zdi razumno zadovoljivo.
Člen 18.55
Odškodnina
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni sodni organi na predlog oškodovane stranke kršitelju, ki je vedel ali bi moral iz utemeljenih razlogov vedeti, da sodeluje pri kršitvi pravice intelektualne lastnine, naložijo, naj imetniku pravice plača odškodnino, ki ustreza škodi, ki jo je imetnik pravice utrpel zaradi kršitve.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni sodni organi pri določanju odškodnine iz odstavka 1:
|
(a) |
upoštevajo vse ustrezne vidike, kot so negativne ekonomske posledice, vključno z izgubljenim dobičkom, ki jih je utrpela oškodovana stranka, morebiten neupravičen dobiček, ki ga je ustvaril kršitelj, in v ustreznih primerih elemente, ki niso ekonomski dejavniki, kot je nepremoženjska škoda, ki je imetniku pravice povzročena s kršitvijo, ali pa |
|
(b) |
lahko v ustreznih primerih določijo odškodnino v obliki pavšalnega zneska na podlagi elementov, kot je najmanj znesek licenčnin ali pristojbin, ki bi jih kršitelj dolgoval, če bi zahteval dovoljenje za uporabo zadevne pravice intelektualne lastnine. |
3. Kadar kršitelj ni vedel ali če iz utemeljenih razlogov ni mogel vedeti, da sodeluje pri kršitvi pravice intelektualne lastnine, lahko vsaka pogodbenica določi, da lahko njeni sodni organi v korist oškodovane strani odredijo vračilo dobička ali plačilo odškodnine, ki je lahko določena vnaprej.
Člen 18.56
Pravni stroški
Vsaka pogodbenica zagotovi, da utemeljene in sorazmerne pravne stroške ter druge izdatke uspešne stranke praviloma krije neuspešna stranka, razen če načelo pravičnosti tega ne omogoča.
Člen 18.57
Objava sodnih odločb
Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko v sodnih postopkih, začetih zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine, njeni sodni organi na zahtevo vložnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za razširjanje informacij v zvezi s sodno odločbo in njeno celotno ali delno objavo.
Člen 18.58
Domneva o avtorstvu ali lastništvu
Pogodbenici priznavata, da za namene uporabe ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov, iz oddelka C (Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine), velja:
|
(a) |
za to, da oseba velja za avtorja literarnega ali umetniškega dela in zato lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev, zadostuje običajna navedba avtorjevega imena na delu, če ni dokaza o nasprotnem, in |
|
(b) |
se točka (a) smiselno uporablja za imetnike pravic, povezanih z avtorskimi pravicami, v zvezi z njihovo zaščiteno vsebino. |
Člen 18.59
Upravni postopki
Kolikor se v upravnem postopku lahko na podlagi vsebine zadeve odredijo kakršna koli civilnopravna sredstva, mora biti upravni postopek v skladu z načeli, ki so vsebinsko enaka načelom iz tega pododdelka.
Člen 18.60
Ukrepi na mejah
1. Kar zadeva blago pod carinskim nadzorom, vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, v skladu s katerimi lahko imetnik pravice vloži zahtevke pri carinskih organih pogodbenice, da prekinejo sprostitev blaga ali zadržijo blago, glede katerega obstaja sum, da krši najmanj blagovne znamke, avtorske in sorodne pravice, geografske označbe in industrijske modele (v nadaljnjem besedilu: sumljivo blago).
2. Vsaka pogodbenica ima vzpostavljene elektronske sisteme, s katerimi lahko carinski organi upravljajo zahtevke iz odstavka 1.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je imetnik ugodenega ali evidentiranega zahtevka, kadar to zahtevajo njeni carinski organi, dolžan povrniti stroške, ki so carinskim organom ali drugim osebam, ki delujejo v imenu carinskih organov, nastali od trenutka prekinitve prepustitve sumljivega blaga ali njegovega zadržanja, tudi zaradi skladiščenja blaga in ravnanja z njim, ter vse stroške, povezane z uničenjem ali odstranitvijo sumljivega blaga.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski organi o ugoditvi ali evidentiranju zahtevka iz odstavka 1 odločijo v razumnem roku.
5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se ugodeni ali evidentirani zahtevek uporablja za več pošiljk.
6. Kar zadeva blago pod carinskim nadzorom, vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko njeni carinski organi na lastno pobudo prekinejo sprostitev sumljivega blaga ali ga zadržijo.
7. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski organi uporabljajo analizo tveganja za prepoznavanje sumljivega blaga.
8. Vsaka pogodbenica ima vzpostavljene postopke, ki omogočajo uničenje sumljivega blaga, ne da bi bil pred tem potreben upravni ali sodni postopek za uradno ugotovitev kršitev, če se zadevne osebe z uničenjem strinjajo ali mu ne nasprotujejo. Če sumljivo blago ni uničeno, vsaka pogodbenica zagotovi, da se tako blago, razen v izjemnih okoliščinah, iz trgovinskih tokov umakne tako, da se prepreči kakršna koli škoda za imetnika pravice.
9. Pogodbenica ima lahko vzpostavljene postopke, ki omogočajo hitro uničenje blaga s ponarejeno blagovno znamko in neupravičeno uporabljenega blaga, poslanega v poštnih ali hitrih kurirskih pošiljkah.
10. Pogodbenica se lahko odloči, da tega člena ne bo uporabljala za uvoz blaga, ki ga v drugi državi dajo na trg imetniki pravic ali se tam da na trg z njihovo privolitvijo. Poleg tega lahko pogodbenica iz uporabe tega člena izključi nekomercialno blago v osebni prtljagi potnikov.
11. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski organi vzdržujejo reden dialog z ustreznimi deležniki, ter spodbuja sodelovanje z njimi in po potrebi drugimi organi (98), vključenimi v uveljavljanje pravic intelektualne lastnine.
12. Pogodbenici sodelujeta na področju mednarodne trgovine z blagom, za katerega se domneva, da krši pravice intelektualne lastnine. Pogodbenici si zlasti, kolikor je mogoče in kadar je potrebno, izmenjujeta informacije o trgovini z blagom, za katerega se domneva, da krši pravice intelektualne lastnine, ki vpliva na pogodbenico.
13. Brez poseganja v druge načine sodelovanja se za kršitve zakonodaje o pravicah intelektualne lastnine, za uveljavljanje katerih so v skladu s tem členom pristojni carinski organi pogodbenice, uporablja vzajemna upravna pomoč iz sporazuma CCMAA.
Člen 18.61
Skladnost z GATT 1994 in Sporazumom TRIPS
Pri izvajanju mejnih ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, ne glede na to, ali so zajeti v tem pododdelku ali ne, vsaka pogodbenica zagotovi skladnost s svojimi obveznostmi na podlagi GATT 1994 in Sporazuma TRIPS ter zlasti člena V GATT 1994 ter člena 41 in dela III, oddelek 4, Sporazuma TRIPS.
Člen 18.62
Načini sodelovanja
1. Pogodbenici z medsebojnim sodelovanjem podpirata izvajanje zavez in obveznosti iz tega poglavja.
2. Sodelovanje pogodbenic pri zadevah v zvezi z varstvom in uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine lahko po potrebi in kadar je ustrezno vključuje naslednje dejavnosti:
|
(a) |
izmenjavo informacij o pravnem okviru v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in zadevnimi pravili o varstvu in uveljavljanju; |
|
(b) |
izmenjavo izkušenj pri zakonodajnem napredku; |
|
(c) |
izmenjavo izkušenj pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine; |
|
(d) |
izmenjavo izkušenj pri izvrševanju s strani carinskih, policijskih, upravnih in sodnih organov na centralni in podcentralni ravni; |
|
(e) |
usklajevanje za preprečevanje izvoza ponarejenega blaga, vključno z usklajevanjem s tretjimi državami; |
|
(f) |
tehnično pomoč, krepitev zmogljivosti, izmenjavo in usposabljanje osebja; |
|
(g) |
varstvo in zaščito pravic intelektualne lastnine ter razširjanje informacij v zvezi s tem, med drugim v poslovnih krogih in civilni družbi; |
|
(h) |
javno ozaveščanje potrošnikov in imetnikov pravic; |
|
(i) |
spodbujanje institucionalnega sodelovanja, zlasti med uradi pogodbenic za intelektualno lastnino; |
|
(j) |
ozaveščanje in izobraževanje splošne javnosti o politikah v zvezi z varstvom in uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine; |
|
(k) |
spodbujanje varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine z javno-zasebnim sodelovanjem, ki vključuje MSP; |
|
(l) |
pripravo učinkovitih strategij za opredelitev ciljnih skupin in komunikacijskih programov za povečanje ozaveščenosti potrošnikov in medijev o učinku kršitev pravic intelektualne lastnine, vključno s tveganjem za zdravje in varnost ter povezavo z organiziranim kriminalom, ter |
|
(m) |
izmenjavo informacij in izkušenj o vidikih genskih virov, tradicionalnega znanja in tradicionalnega kulturnega izražanja, povezanih z intelektualno lastnino. |
3. Vsaka pogodbenica lahko objavi specifikacije izdelkov ali njihove povzetke ter zadevne kontaktne točke za nadzor ali upravljanje geografskih označb druge pogodbenice, zaščitenih na podlagi pododdelka 4 (Geografske označbe).
4. Pogodbenici neposredno ali prek odbora za naložbe, storitve, digitalno trgovino, javna naročila in intelektualno lastnino, vključno z geografskimi označbami, ohranjata stike glede vseh zadev, povezanih z izvajanjem in delovanjem tega poglavja.
Člen 18.63
Prostovoljne pobude deležnikov
Vsaka pogodbenica si prizadeva spodbujati prostovoljne pobude deležnikov za zmanjšanje kršitev pravic intelektualne lastnine, tudi na spletu in drugih trgih, ki se osredotočajo na konkretne težave in iskanje praktičnih rešitev, ki so realistične, uravnotežene, sorazmerne in pravične za vse udeležene, tudi na naslednje načine:
|
(a) |
vsaka pogodbenica si prizadeva sporazumno sklicati deležnike na svojem ozemlju, da bi spodbudila prostovoljne pobude za iskanje rešitev in reševanje nesoglasij glede varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ter zmanjšanja kršitev; |
|
(b) |
pogodbenici si prizadevata za medsebojno izmenjavo informacij o prizadevanjih za spodbujanje prostovoljnih pobud deležnikov na njunem ozemlju in |
|
(c) |
pogodbenici si prizadevata za spodbujanje odprtega dialoga in sodelovanja med deležniki pogodbenic ter deležnike pogodbenic spodbujata, da skupaj iščejo rešitve in rešujejo nesoglasja glede varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ter zmanjšanja kršitev. |
Člen 18.64
Odbor za naložbe, storitve, digitalno trgovino, javna naročila in intelektualno lastnino, vključno z geografskimi označbami
1. Ta člen dopolnjuje in podrobneje opredeljuje člen 24.4 (Specializirani odbori).
2. Odbor za naložbe, storitve, digitalno trgovino, javna naročila in intelektualno lastnino, vključno z geografskimi označbami, v povezavi s tem poglavjem opravlja naslednje naloge:
|
(a) |
izmenjuje informacije in izkušnje o vprašanjih, povezanih z intelektualno lastnino, tudi na področju geografskih označb, vključno z razvojem zakonodaje in politike, ter o katerem koli vprašanju skupnega interesa v zvezi z izvajanjem in delovanjem tega poglavja; |
|
(b) |
je odgovoren za izmenjavo informacij o geografskih označbah za namen proučitve njihove zaščite v skladu s členom 18.34 (Zaščita geografskih označb) in |
|
(c) |
v zvezi s členom 18.39(2) (Splošna pravila) obravnava katero koli vprašanje, ki izhaja iz specifikacij proizvodov zaščitenih geografskih označb druge pogodbenice iz Priloge 18-B (Seznami geografskih označb). |
POGLAVJE 19
Trgovina in trajnostni razvoj
Člen 19.1
Ozadje in cilji
1. Pogodbenici opozarjata na Agendo 21 in Deklaracijo iz Ria o okolju in razvoju, sprejeto 14. junija 1992 v Riu de Janeiru, Načrt o izvajanju svetovnega vrha o trajnostnem razvoju iz leta 2002, Deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, ki jo je Mednarodna konferenca dela sprejela 10. junija 2008 v Ženevi na svojem 97. zasedanju (v nadaljnjem besedilu: Deklaracija MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo), sklepni dokument Konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju z naslovom „Prihodnost, ki si jo želimo“, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila z Resolucijo št. A/RES/66/288, sprejeto 27. julija 2012, ter Agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov 25. septembra 2015 sprejela z Resolucijo št. A/RES/ 70/1 (v nadaljnjem besedilu: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030), in njene cilje trajnostnega razvoja.
2. Pogodbenici priznavata, da trajnostni razvoj zajema gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja, ti trije njegovi deli pa so medsebojno odvisni in se vzajemno krepijo.
3. Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju razvoja mednarodne trgovine in naložb na način, ki bo prispeval k ciljem trajnostnega razvoja.
4. Pogodbenici priznavata, da je treba podnebne spremembe v skladu s posebnim poročilom o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C Medvladnega foruma za podnebne spremembe, nujno obravnavati kot prispevek h gospodarskim, socialnim in okoljskim ciljem trajnostnega razvoja.
5. Cilj tega poglavja je okrepiti vključevanje trajnostnega razvoja, zlasti njegove okoljske in socialne razsežnosti (predvsem vidikov dela), v trgovinske in naložbene odnose med pogodbenicama, tudi s krepitvijo dialoga in sodelovanja.
Člen 19.2
Pravica do urejanja in ravni varstva
1. Pogodbenici priznavata pravico vsake pogodbenice, da:
|
(a) |
določi svoje politike in prednostne naloge na področju trajnostnega razvoja; |
|
(b) |
vzpostavi notranje ravni varstva okolja in delavcev, vključno s socialnim varstvom, ki jih šteje za ustrezne, in |
|
(c) |
sprejme ali spremeni zadevno pravo in politike. |
Te ravni, pravo in politike so skladni z zavezanostjo posamezne pogodbenice sporazumom in mednarodno priznanim standardom iz tega poglavja.
3. Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da njeno pravo in politike zagotavljajo in spodbujajo visoke ravni varstva okolja in delavcev, ter izboljšati te ravni, pravo in politike.
4. Pogodbenica ne oslabi ali zniža ravni varstva, določene v njenem okoljskem ali delovnem pravu, da bi tako spodbujala trgovino ali naložbe.
5. Pogodbenica ne opusti svojega okoljskega ali delovnega prava ali drugače odstopa od njega ter ne predlaga njegove opustitve ali odstopa od njega, da bi tako spodbujala trgovino ali naložbe.
6. Pogodbenica ne opusti dejanskega izvrševanja svojega okoljskega ali delovnega prava z dolgotrajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem na način, ki vpliva na trgovino ali naložbe.
7. Pogodbenica ne določi ali uporabi svojega okoljskega ali delovnega prava ali drugih okoljskih ali delovnih ukrepov na način, ki bi pomenil prikrito omejevanje trgovine ali naložb.
Člen 19.3
Večstranski standardi in sporazumi na področju dela
1. Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju razvoja mednarodne trgovine na način, ki spodbuja dostojno delo za vse, kot je navedeno v Deklaraciji MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo.
2. Ob sklicevanju na Deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo pogodbenici opozarjata, da se ni mogoče sklicevati na kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ali jih kako drugače uporabiti kot legitimno primerjalno prednost ter da se standardi dela ne bi smeli uporabljati za namene zaščite trgovine.
3. V skladu z ustavo MOD ter Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu, ki je bila sprejeta na 86. zasedanju Mednarodne konference dela 18. junija 1998 v Ženevi, ter njeno dopolnitvijo, vsaka pogodbenica spoštuje, spodbuja in uresničuje načela v zvezi s temeljnimi pravicami pri delu, ki so predmet temeljnih konvencij MOD, in sicer:
|
(a) |
svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj; |
|
(b) |
odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela (99); |
|
(c) |
učinkovito odpravo dela otrok in |
|
(d) |
odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih. |
4. Pogodbenici pozdravljata sklep s 110. zasedanja Mednarodne konference dela, s katerim se varno in zdravo delovno okolje dodajata k temeljnim načelom in pravicam pri delu Odbor za trgovino lahko najpozneje na svojem prvem srečanju sprejme sklep o ustrezni spremembi odstavka 3, tako da se bo upošteval ta dodatek.
5. Vsaka pogodbenica si trajno prizadeva za ratifikacijo temeljnih konvencij MOD, če tega še ni storila (100).
6. Pogodbenici si redno in na ustrezen način izmenjujeta informacije o njunem napredku v zvezi z ratifikacijo konvencij ali protokolov MOD.
7. Vsaka pogodbenica učinkovito izvaja konvencije MOD, ki so jih ratificirale Nova Zelandija oziroma države članice in ki so začele veljati.
8. Vsaka pogodbenica ob ustreznem upoštevanju nacionalnih pogojev in okoliščin s svojimi zakoni in praksami spodbuja strateške cilje MOD, na katerih temelji Agenda za dostojno delo in ki so določeni v Deklaraciji MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, zlasti glede:
|
(a) |
dostojnih delovnih pogojev za vse, med drugim v zvezi s plačami in zaslužki, delovnim časom, drugimi delovnimi pogoji in socialnim varstvom, in |
|
(b) |
socialnega dialoga o zadevah s področja dela med socialnimi partnerji in zadevnimi vladnimi organi. |
9. Vsaka pogodbenica:
|
(a) |
sprejme in izvaja ukrepe in politike v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu, vključno z nadomestilom v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in |
|
(b) |
vzdržuje učinkovit sistem inšpekcije dela. |
10. Vsaka pogodbenica opozarja na svoje obveznosti iz odstavka 7, če je ratificirala zadevne konvencije MOD v zvezi z odstavkom 9, točka (a) ali (b).
11. Pogodbenici si skupaj prizadevata okrepiti sodelovanje pri trgovinskih vidikih politik in ukrepov na področju dela na ustrezni dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih, med drugim tudi v okviru MOD. Tako sodelovanje lahko med drugim zajema:
|
(a) |
izvajanje temeljnih, prednostnih in drugih posodobljenih konvencij MOD; |
|
(b) |
dostojno delo, vključno z medsebojnimi povezavami med trgovino ter polno in produktivno zaposlenostjo, prilagajanjem na trgu dela, temeljnimi delovnimi standardi, dostojnim delom v svetovnih dobavnih verigah, socialno zaščito in socialnim vključevanjem, socialnim dialogom in enakostjo spolov; |
|
(c) |
okrepitev varstva pravic delavcev iz ranljivih skupin v posamezni pogodbenici in |
|
(d) |
vpliv delovnega prava in standardov na trgovino in naložbe ali vpliv trgovinskega in naložbenega prava na delo. |
Člen 19.4
Trgovina in enakost spolov
1. Pogodbenici priznavata potrebo po izboljšanju enakosti spolov in ekonomskega opolnomočenja žensk ter spodbujanju vidika spolov v trgovinskem in naložbenem odnosu pogodbenic. Poleg tega priznavata pomemben sedanji in prihodnji prispevek žensk h gospodarski rasti na podlagi njihovega sodelovanja v gospodarskih dejavnostih, vključno z mednarodno trgovino. Skladno s tem pogodbenici poudarjata svojo namero, da bosta ta sporazum izvajali na način, ki spodbuja in krepi enakost spolov.
2. Pogodbenici priznavata, da lahko vključujoče trgovinske politike prispevajo k spodbujanju ekonomskega opolnomočenja žensk in enakosti spolov v skladu s ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov 5 ter cilji skupne izjave o trgovini in ekonomskem opolnomočenju žensk, sprejete na zasedanju ministrske konference STO v Buenos Airesu 12. decembra 2017.
3. Pogodbenici poudarjata pomen vključevanja vidika spolov v spodbujanje vključujoče gospodarske rasti in ključno vlogo, ki jo v zvezi s tem lahko imajo politike, ki upoštevajo vidik spola, in vključevanje načela enakosti spolov. Politike, ki upoštevajo vidik spola in vključevanje načela enakosti spolov vključujejo povečanje udeležbe žensk v gospodarstvu in mednarodni trgovini, vključno z zagotavljanjem enakih pravic in dostopa do priložnosti za udeležbo žensk na trgu dela.
4. Vsaka pogodbenica spodbuja ozaveščanje javnosti o svojih zakonih, drugih predpisih in politikah na področju enakosti spolov ter preglednost teh zakonov, predpisov in politik, vključno z njihovim vplivom na vključujočo gospodarsko rast in trgovinsko politiko ter pomembnostjo zanju.
5. Pogodbenici ponovno poudarjata svoje zaveze iz člena 19.2 (Pravica do urejanja in ravni varstva) v zvezi z njunimi ustreznimi zakoni, usmerjenimi v zagotavljanje enakosti spolov ter enakih priložnosti za ženske in moške.
6. Vsaka pogodbenica učinkovito izvaja svoje obveznosti v okviru konvencij Združenih narodov, katerih podpisnica je in ki obravnavajo enakost spolov ali pravice žensk, vključno s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 1979, pri čemer se zlasti poudarjajo določbe v zvezi z odpravo diskriminacije žensk v gospodarskem življenju in na področju zaposlovanja. Pogodbenici v zvezi s tem ponovno poudarjata svoje zaveze iz člena 19.3 (Večstranski standardi in sporazumi na področju dela), vključno z zavezami, ki se nanašajo na učinkovito izvajanje konvencij MOD, povezanih z enakostjo spolov ter odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih.
7. Pogodbenici sodelujeta pri trgovinskih vidikih politik in ukrepov na področju enakosti spolov, vključno z dejavnostmi za ženske, ki zajemajo delavke in podjetnice, da bi se jim omogočil dostop do priložnosti, ustvarjenih s tem sporazumom, in da bi imele koristi od njih. V ta namen pogodbenici olajšata sodelovanje med zadevnimi deležniki, vključno z wāhine Māori (101) v primeru Nove Zelandije.
8. Sodelovanje iz odstavka 7 zajema zadeve skupnega interesa, med drugim:
|
(a) |
izmenjavo informacij in dobrih praks v zvezi z zbiranjem podatkov, razčlenjenih po spolu, in analizo trgovinskih politik na podlagi spolov; |
|
(b) |
izmenjavo izkušenj in dobrih praks v zvezi z zasnovo, izvajanjem, spremljanjem, vrednotenjem ter krepitvijo politik in programov, katerih cilj je povečati udeležbo žensk pri gospodarskih dejavnostih, vključno z mednarodno trgovino; |
|
(c) |
spodbujanje udeležbe žensk, žensk na vodilnih položajih in izobraževanja žensk, zlasti na področjih, na katerih so ženske že tradicionalno slabo zastopane, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, pa tudi inovacije, elektronsko poslovanje in katero koli drugo področje, povezano s trgovino; |
|
(d) |
spodbujanje finančne vključenosti, finančne pismenosti ter dostopa do trgovinskega financiranja in izobraževanja ter |
|
(e) |
izmenjavo informacij in izkušenj v zvezi z ukrepi, povezanimi z zahtevami in postopki za izdajo licenc, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki ali tehničnimi standardi za odobritev opravljanja storitve, ki ne diskriminirajo na podlagi spola. |
9. Ob priznavanju pomena dela, ki se na večstranski ravni opravlja na področju dela in spolov, pogodbenici sodelujeta v okviru mednarodnih in večstranskih forumov, tudi pri STO in OECD, da bi spodbudili obravnavanje vprašanj trgovine in enakosti spolov ter izboljšali njihovo razumevanje, po potrebi vključno s prostovoljnim poročanjem, v okviru nacionalnih poročil med pregledi trgovinske politike, ki jih izvaja STO.
Člen 19.5
Večstranski okoljski sporazumi in mednarodno okoljsko upravljanje
1. Pogodbenici priznavata pomen mednarodnega okoljskega upravljanja, zlasti vloge Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in njegovega najvišjega upravnega organa, tj. Skupščine Združenih narodov za okolje (UNEA), in večstranskih okoljskih sporazumov kot odziv mednarodne skupnosti na svetovne ali regionalne okoljske izzive ter poudarjata potrebo po krepitvi medsebojne podpore med trgovinskimi in okoljskimi politikami.
2. V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica učinkovito izvaja večstranske okoljske sporazume, njene protokole in spremembe, ki jih je ratificirala in ki so začeli veljati.
3. Pogodbenici redno in ustrezno izmenjujeta informacije o svojem položaju v zvezi s podpisom večstranskih okoljskih sporazumov z njihovimi protokoli in spremembami.
4. Pogodbenici potrjujeta pravico vsake pogodbenice, da sprejme ali ohrani ukrepe za spodbujanje ciljev večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je. Pogodbenici opozarjata, da so lahko ukrepi, ki so sprejeti ali izvršeni za namene izvajanja teh večstranskih okoljskih sporazumov, upravičeni v skladu s členom 25.1 (Splošne izjeme).
5. Pogodbenici si skupaj prizadevata okrepiti sodelovanje pri trgovinskih vidikih okoljskih politik in ukrepov na ustrezni dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih, med drugim tudi v okviru političnega foruma Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj, UNEP, UNEA, večstranskih okoljskih sporazumov, OECD, Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in STO. Tako sodelovanje lahko med drugim zajema:
|
(a) |
politike in ukrepe za spodbujanje vzajemne podpore trgovine in okolja, vključno z:
|
|
(b) |
pobude za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, vključno s pobudami, ki so namenjene spodbujanju okolju prijazne rasti in zmanjševanju onesnaževanja; |
|
(c) |
pobude za spodbujanje trgovine z okoljskim blagom in storitvami ter naložb vanje, vključno z obravnavanjem s tem povezanih tarifnih in netarifnih ovir; |
|
(d) |
vpliv okoljskega prava in standardov na trgovino in naložbe ali vpliv trgovinskega in naložbenega prava na okolje in |
|
(e) |
druge trgovinske vidike večstranskih okoljskih sporazumov, vključno z izvajanjem. |
Člen 19.6
Trgovina in podnebne spremembe
1. Pogodbenici priznavata pomen sprejetja nujnih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam ter vlogo trgovine pri uresničevanju tega cilja v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja, sprejeto 9. maja 1992 v New Yorku (UNFCCC), nameni in cilji Pariškega sporazuma ter drugimi večstranskimi okoljskimi sporazumi in večstranskimi instrumenti na področju podnebnih sprememb.
2. V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica učinkovito izvaja UNFCCC in Pariški sporazum, vključno z zavezami v zvezi z nacionalno določenimi prispevki.
3. Zaveza pogodbenice učinkovitemu izvajanju Pariškega sporazuma iz odstavka 2 vključuje obveznost, da se vzdrži kakršnega koli dejanja ali opustitve dejanja, ki bi bistveno ogrozila cilj in namen Pariškega sporazuma.
4. Glede na odstavek 1 vsaka pogodbenica:
|
(a) |
spodbuja vzajemno podporo trgovinskih in podnebnih politik in ukrepov ter tako prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, ki je gospodarno z viri, in k razvoju, odpornemu na podnebne spremembe; |
|
(b) |
olajšuje odpravo ovir za trgovino in naložbe v zvezi z blagom in storitvami, ki so še posebej pomembni za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, kot so energija iz obnovljivih virov ter energijsko učinkoviti izdelki in storitve, na primer z odpravljanjem tarifnih in netarifnih ovir ali sprejetjem okvirov politike, ki spodbujajo uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, in |
|
(c) |
spodbuja trgovanje z emisijami kot učinkovito orodje politike za uspešno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in okoljsko celovitost pri razvoju mednarodnih trgov ogljika. |
5. Pogodbenici si skupaj prizadevata okrepiti sodelovanje pri trgovinskih vidikih politik in ukrepov na področju podnebnih sprememb na ustrezni dvostranski in regionalni ravni, vključno s tretjimi državami in v mednarodnih forumih, med drugim tudi v okviru UNFCCC, Pariškega sporazuma, STO, Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, sklenjenega v Montrealu 16. septembra 1987 (v nadaljnjem besedilu: Montrealski protokol), Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in Mednarodne pomorske organizacije (IMO). Tako sodelovanje lahko med drugim zajema:
|
(a) |
politični dialog in sodelovanje v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma, tudi glede sredstev za spodbujanje odpornosti na podnebne spremembe, energije iz obnovljivih virov, nizkoogljičnih tehnologij, energijske učinkovitosti, trajnostnega prometa, trajnostnega razvoja infrastrukture, odporne na podnebne spremembe, spremljanja emisij in emisijskih ukrepov v zvezi s tretjimi državami, kot je ustrezno; |
|
(b) |
politične in tehnične izmenjave v zvezi z razvojem in izvajanjem notranjega in mednarodnega oblikovanja cen ogljika, vključno s trgovanjem z emisijami in spodbujanjem učinkovitih standardov okoljske celovitosti pri njihovem izvajanju; |
|
(c) |
podporo razvoju in sprejetju ambicioznih in učinkovitih ukrepov IMO za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki jih bodo izvajale ladje, vključene v mednarodno trgovino, in ki se bodo izvajali za te ladje, in |
|
(d) |
podporo ambicioznemu postopnemu opuščanju snovi, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in postopnemu zmanjšanju fluoriranih ogljikovodikov v okviru Montrealskega protokola, in sicer z ukrepi za nadzor njihove proizvodnje, porabe in trgovanja z njimi, uvedbo okolju prijaznih alternativ zanje, posodobitvijo varnostnih in drugih ustreznih standardov ter bojem proti nezakoniti trgovini s substancami, ki jih ureja Montrealski protokol. |
Člen 19.7
Trgovina in reforma subvencij za fosilna goriva
1. Pogodbenici opozarjata na cilj trajnostnega razvoja Združenih narodov 12.C za racionalizacijo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki spodbujajo razsipno porabo, vključno s postopnim opuščanjem subvencij za škodljiva fosilna goriva, ter Glasgowski podnebni pakt, sprejet 13. novembra 2021 v Glasgowu, in ministrsko izjavo STO o subvencijah za fosilna goriva, sprejeto 14. decembra 2021 v Ženevi, ki spodbujata prizadevanja za doseganje navedenega cilja.
2. Pogodbenici priznavata, da lahko subvencije za fosilna goriva izkrivljajo trge, prikrajšajo energijo iz obnovljivih virov in čisto energijo ter so lahko neskladne s cilji Pariškega sporazuma.
3. V skladu z odstavkoma 1 in 2 je cilj obeh pogodbenic reformirati in postopno zmanjšati subvencije za fosilna goriva, pri čemer ponovno potrjujeta svojo zavezanost delu za doseganje tega cilja v skladu z nacionalnimi okoliščinami ob popolnem upoštevanju posebnih potreb zadevnega prebivalstva.
4. Pogodbenici krepita dvostransko sodelovanje in sodelovanje v mednarodnih forumih v zvezi s trgovinskimi vidiki politik in ukrepov na področju subvencij za fosilna goriva. Ob priznavanju, da ima lahko STO osrednjo vlogo pri programu reforme fosilnih goriv, pogodbenici sodelujeta in spodbujata druge članice STO, naj pospešijo reformo in si prizadevajo za nova pravila STO o subvencioniranju fosilnih goriv, vključno prek okrepljene preglednosti in poročanja, s katerima se bo omogočilo vrednotenje vpliva programov subvencioniranja fosilnih goriv na trgovino, gospodarstvo in okolje.
Člen 19.8
Trgovina in biotska raznovrstnost
1. Pogodbenici priznavata pomen ohranjanja in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti ter vlogo trgovine pri uresničevanju teh ciljev, v skladu z ustreznimi večstranskimi okoljskimi sporazumi, katerih pogodbenici sta, vključno s Konvencijo o biološki raznovrstnosti, sklenjeno 5. junija 1992 v Riu de Janeiru (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o biološki raznovrstnosti) in njenimi protokoli, Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, sklenjeno 3. marca 1973 v Washingtonu (CITES) ter sklepi, sprejetimi na podlagi teh konvencij.
2. Glede na odstavek 1 vsaka pogodbenica:
|
(a) |
izvaja ukrepe za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, po potrebi tudi v zvezi s tretjimi državami; |
|
(b) |
spodbuja dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo vrst, navedenih na seznamu Konvencije CITES, in vključitev živalskih in rastlinskih vrst v dodatke k navedeni konvenciji, če izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam, ter izvaja redne preglede, na podlagi katerih lahko izda priporočilo za spremembo dodatkov h Konvenciji CITES za zagotovitev, da ustrezno izražajo ohranitvene potrebe vrst, vključenih v mednarodno trgovino; |
|
(c) |
spodbuja trgovino z izdelki, ki izhajajo iz trajnostne rabe bioloških virov, da bi prispevala k ohranjanju biotske raznovrstnosti, in |
|
(d) |
sprejema ustrezne ukrepe za ohranitev biotske raznovrstnosti, kadar je izpostavljena pritiskom, povezanim s trgovino in naložbami, zlasti za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst. |
3. Pogodbenici priznavata pomen spoštovanja, varovanja, ohranjanja in vzdrževanja znanja, inovacij in praks domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, ki poosebljajo tradicionalne načine življenja, ki prispevajo k ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti, ter vlogo mednarodne trgovine pri podpiranju tega.
4. Pogodbenici si skupaj prizadevata okrepiti sodelovanje pri trgovinskih vidikih politik in ukrepov na področju biotske raznovrstnosti na ustrezni dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih, med drugim tudi v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti in Konvencije CITES. Tako sodelovanje lahko med drugim zajema:
|
(a) |
pobude in dobre prakse v zvezi s trgovino z izdelki in storitvami, ki izhajajo iz trajnostne rabe bioloških virov, katerih cilj je ohranjanje biotske raznovrstnosti; |
|
(b) |
trgovino ter ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti, vključno z razvojem in uporabo računovodskih metod za naravni kapital in ekosisteme, ocenjevanjem ekosistemov in njihovih storitev ter povezanimi ekonomskimi instrumenti; |
|
(c) |
boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, tudi na podlagi pobud za zmanjšanje povpraševanja po nezakonitih izdelkih iz prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter pobud za okrepitev izmenjave informacij in sodelovanja; |
|
(d) |
dostop do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v skladu s cilji Konvencije o biološki raznovrstnosti in |
|
(e) |
izmenjavo informacij in vodstvenih izkušenj v zvezi s premiki, preprečevanjem, odkrivanjem, nadziranjem in izkoreninjenjem invazivnih tujerodnih vrst, da bi se povečala prizadevanja pri ocenjevanju in obravnavanju tveganj in škodljivih vplivov invazivnih tujerodnih vrst. |
Člen 19.9
Trgovina in gozdovi
1. Pogodbenici priznavata pomen ohranjanja gozdov in trajnostnega gospodarjenja z njimi za zagotavljanje okoljskih funkcij ter gospodarskih in družbenih priložnosti za sedanje in prihodnje generacije ter vlogo trgovine pri uresničevanju navedenega cilja.
2. Glede na odstavek 1 vsaka pogodbenica:
|
(a) |
se z zakonodajnimi ali drugimi ukrepi bori proti nezakoniti sečnji in s tem povezani trgovini, tudi v zvezi s tretjimi državami; |
|
(b) |
spodbuja ohranjanje gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi ter trgovino z gozdnimi proizvodi, pridobljenimi v skladu s pravom države sečnje in v gozdovih, s katerimi se trajnostno gospodari, in |
|
(c) |
si z drugo pogodbenico izmenjuje informacije o trgovinskih pobudah o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, ohranjanju gozdov in upravljanju gozdov, pobudah, zasnovanih za boj proti nezakoniti sečnji, in drugih zadevnih politikah skupnega interesa. |
3. Ob priznavanju, da je krčenje gozdov glavni dejavnik globalnega segrevanja in izgube biotske raznovrstnosti, si pogodbenici izmenjujeta znanje in izkušnje v zvezi s tem, kako spodbujati porabo izdelkov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in trgovino z njimi, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje dajanja na trg blaga, povezanega s krčenjem gozdov ali degradacijo gozdov.
4. Pogodbenici si skupaj prizadevata za okrepitev sodelovanja pri trgovinskih vidikih trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, zmanjševanja krčenja gozdov in degradacije gozdov, ohranjanja gozdov, nezakonite sečnje ter vloge gozdov in gozdnih proizvodov pri blažitvi podnebnih sprememb, krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu na ustrezni dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih.
Člen 19.10
Trgovina ter trajnostno upravljanje ribištva in akvakulture
1. Pogodbenici priznavata pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja morskih bioloških virov in morskih ekosistemov in spodbujanja odgovorne in trajnostne akvakulture ter vlogo trgovine pri uresničevanju teh ciljev.
2. Pogodbenici priznavata, da neprimerno upravljanje ribolova, oblike ribiških subvencij, ki prispevajo k presežnim zmogljivostim in prelovu, ter nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ogrožajo staleže rib, preživetje oseb, ki uporabljajo odgovorne ribolovne prakse, in trajnostnost trgovine z ribiškimi proizvodi, in potrjujeta, da je treba sprejeti ukrepe za odpravo takih praks.
3. Glede na odstavka 1 in 2 vsaka pogodbenica:
|
(a) |
izvaja dolgoročne ukrepe za ohranjanje in upravljanje za zagotovitev trajnostne uporabe živih morskih virov na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov, ter uporabe previdnostnega pristopa in mednarodno priznanih dobrih praks v skladu z ustreznimi sporazumi Združenih narodov in organizacije FAO (102), da bi:
|
|
(b) |
konstruktivno sodeluje pri delu regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih članica, opazovalka ali sodelujoča nepogodbenica je, da bi dosegla dobro upravljanje ribištva in trajnostno ribištvo, na primer s spodbujanjem znanstvenih raziskav in sprejetjem ukrepov za ohranjanje na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj, krepitvijo mehanizmov za zagotavljanje skladnosti, izvajanjem rednih pregledov uspešnosti ter sprejetjem učinkovitega nadziranja, spremljanja in izvrševanja upravljanja regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, in |
|
(c) |
uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva za zagotovitev, da bi se čim bolj zmanjšali negativni vplivi ribiških dejavnosti na morski ekosistem, ter spodbuja dolgoročno ohranjanje morskih želv, morskih ptic, morskih sesalcev in drugih vrst, ki so v ustreznih mednarodnih sporazumih, katerih pogodbenica je, priznani kot ogroženi. |
4. Pogodbenici priznavata, da nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ogroža ribje staleže in preživetje odgovornih ribičev, ter potrjujeta pomen usklajenega nacionalnega, regionalnega in mednarodnega ukrepanja pri obravnavanju navedenega ribolova v skladu z regionalnimi in mednarodnimi instrumenti (103) ter na podlagi ustreznih dvostranskih in mednarodnih okvirov.
5. V podporo prizadevanjem za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter v pomoč pri preprečevanju trgovine z izdelki iz vrst, ulovljenih v okviru takih praks, odvračanju od take trgovine in njeno odpravljanje, obe pogodbenici podpirata sisteme za spremljanje, nadzor, skladnost in izvrševanje, po potrebi vključno s sprejetjem, pregledom ali revizijo učinkovitih ukrepov za:
|
(a) |
odvračanje plovil, ki plujejo pod njunimi zastavami, in njunih državljanov od podpiranja ali izvajanja nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, ter odzivanje na tak ribolov, kadar se pojavi ali podpira, in |
|
(b) |
spodbujanje sledljivosti, olajšanje elektronske sledljivosti in certificiranja, da bi se izdelki iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova izključili iz trgovinskih tokov, ter spodbujanje sodelovanja in izmenjave informacij. |
6. Pogodbenici spodbujata razvoj trajnostne in odgovorne akvakulture ob upoštevanju njenih ekonomskih, socialnih, kulturnih in okoljskih vidikov, tudi v zvezi z izvajanjem ciljev in načel iz Kodeksa FAO za odgovorno ribištvo.
7. Pogodbenici si skupaj prizadevata okrepiti sodelovanje pri trgovinskih vidikih politik in ukrepov za ribištvo in akvakulturo na ustrezni dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih, med drugim tudi v okviru STO, FAO, OECD, Generalne skupščine Združenih narodov, regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in drugih večstranskih instrumentov na tem področju, da bi spodbudili trajnostne ribolovne prakse in trgovino z ribiškimi proizvodi iz trajnostno upravljanih dejavnosti ribištva.
Člen 19.11
Trgovina in naložbe za spodbujanje trajnostnega razvoja
1. Pogodbenici priznavata, da lahko naslednje pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju:
|
(a) |
trgovina z blagom in storitvami, ki so povezani z varstvom okolja ali ki prispevajo k izboljšanju socialnih pogojev, ter naložbe vanje in |
|
(b) |
uporaba preglednih, dejanskih in nezavajajočih sistemov zagotavljanja trajnostnosti ali drugih prostovoljnih pobud. |
2. V ta namen pogodbenici opozarjata na zavezo iz člena 2.5 (Odprava carin) za odpravo carin na okoljsko blago s poreklom iz druge pogodbenice. Tako okoljsko blago prispeva k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev, tako da preprečuje, omejuje, zmanjšuje ali sanira okoljsko škodo, povzročeno vodi, zraku in tlom, ter prispeva k razširjanju tehnologij, s katerimi se blažijo podnebne spremembe. Seznam s primeri takega okoljskega blaga (104) je vključen v seznam A k Prilogi 19 (Okoljsko blago in storitve).
3. Pogodbenici nadalje opozarjata na zaveze glede okoljskih storitev in dejavnosti proizvodnje iz Poglavja 10 (Trgovina s storitvami in naložbe), vključno s prilogami k navedenemu poglavju. Take okoljske storitve in dejavnosti proizvodnje prispevajo k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev, tako da preprečujejo, omejujejo, zmanjšujejo ali sanirajo okoljsko škodo, povzročeno vodi, zraku in tlom, ter pomagajo pri prehodu na krožno gospodarstvo. Seznam s primeri takih okoljskih storitev in dejavnosti proizvodnje (105) je vključen v seznam B k Prilogi 19 (Okoljsko blago in storitve).
4. V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica spodbuja in pospešuje trgovino in naložbe v zvezi z:
|
(a) |
okoljskim blagom in storitvami; |
|
(b) |
blagom, ki prispeva k boljšim socialnim pogojem, in |
|
(c) |
blagom, za katerega se uporabljajo pregledni, dejanski in nezavajajoči sistemi zagotavljanja trajnostnosti, kot so sistemi za pravično in etično trgovino ter znaki za okolje. |
5. Dejavnosti spodbujanja in pospeševanja trgovine in naložb iz odstavka 4 lahko vključujejo:
|
(a) |
ukrepe ozaveščanja ter kampanje za obveščanje in izobraževanje javnosti; |
|
(b) |
sprejetje okvirov politike, ki spodbujajo uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij; |
|
(c) |
spodbujanje uporabe preglednih, dejanskih in nezavajajočih sistemov zagotavljanja trajnostnosti, zlasti za MSP; |
|
(d) |
obravnavanje povezanih netarifnih ovir in |
|
(e) |
sklicevanje na ustrezne mednarodne standarde, kot so konvencije in smernice MOD ali večstranski okoljski sporazumi. |
6. Pogodbenici si skupaj prizadevata za okrepitev sodelovanja pri trgovinskih vidikih vprašanj iz tega člena na ustrezni dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih in večstranskih forumih, med drugim z izmenjavo informacij, dobrih praks in pobud za ozaveščanje.
Člen 19.12
Trgovina ter odgovorno ravnanje podjetij in upravljanje dobavnih verig
1. Pogodbenici priznavata pomen odgovornega ravnanja podjetij in praks družbene odgovornosti podjetij, vključno z odgovornim upravljanjem dobavnih verig, ter vlogo trgovine pri doseganju tega cilja.
2. V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
|
(a) |
spodbuja ustrezne mednarodne instrumente, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja, tristranska deklaracija MOD o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko, globalni dogovor Združenih narodov ter vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, vključno s podpiranjem njihovega razširjanja in uporabe, izvajanje „okvira Združenih narodov za „varovanje, spoštovanje in pomoč““, potrjenega s strani Sveta za človekove pravice v svoji Resoluciji A/HRC/RES/17/4 16. junija 2011 (v nadaljnjem besedilu: vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah); in |
|
(b) |
spodbuja družbeno odgovornost in odgovorno ravnanje podjetij, vključno z odgovornim upravljanjem dobavnih verig, tako da zagotavlja podporne okvire politike, ki spodbujajo podjetja k prevzemanju ustreznih praks. |
3. Pogodbenici priznavata koristnost mednarodnih sektorskih smernic na področjih družbene odgovornosti podjetij in odgovornega ravnanja podjetij ter spodbujata skupno delo v zvezi s tem. V zvezi s smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem ter njihovimi dopolnitvami vsaka pogodbenica izvaja ukrepe za spodbujanje uporabe navedenih smernic. Kot članici Odbora za svetovno prehransko varnost v okviru FAO pogodbenici spodbujata tudi ozaveščanje o načelih za odgovorne naložbe v kmetijstvo in prehranske sisteme (Principles for Responsible Investment in Agriculture and Food Systems) ter prostovoljnih smernicah o odgovornem upravljanju lastništva zemljišč, ribištva in gozdov v okviru nacionalne prehranske varnosti (Voluntary Guidelines on Responsible Governance of Tenure of Land, Fisheries and Forests in the Context of National Food Security).
4. Pogodbenici si skupaj prizadevata za okrepitev sodelovanja pri trgovinskih vidikih vprašanj iz tega člena na ustrezni dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih, med drugim z izmenjavo informacij, dobrih praks in pobud za ozaveščanje.
Člen 19.13
Znanstvene in tehnične informacije
1. Pri določanju ali izvajanju ukrepov za varovanje okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, vsaka pogodbenica upošteva razpoložljive znanstvene in tehnične informacije, ustrezne mednarodne standarde, smernice in priporočila.
2. V skladu s previdnostnim pristopom (106) v primeru nevarnosti resne ali nepopravljive škode za okolje ali varnost in zdravje pri delu odsotnost popolne znanstvene gotovosti ne more veljati za razlog, da pogodbenica ne bi mogla sprejeti ustreznih ukrepov za preprečitev te škode.
3. Ukrepi iz odstavka 2 se ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.
Člen 19.14
Preglednost
Da bi se olajšala oblikovanje in izvajanje teh ukrepov, vsaka pogodbenica, kolikor je mogoče in ustrezno, zainteresiranim osebam in deležnikom zagotovi razumno priložnost za predložitev pripomb o:
|
(a) |
ukrepih za varovanje okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, in |
|
(b) |
trgovinskih ali naložbenih ukrepih, ki bi lahko vplivali na varovanje okolja ali delovnih pogojev. |
Člen 19.15
Odbor za trgovino in trajnostni razvoj
1. Ta člen dopolnjuje in podrobneje opredeljuje člen 24.4 (Specializirani odbori).
2. Odbor za trgovino in trajnostni razvoj ima v zvezi s tem poglavjem naslednje naloge:
|
(a) |
izvaja naloge iz člena 26.13(3), (Ukrepi za izpolnitev obveznosti), točka (b); |
|
(b) |
prispeva k delu Odbora za trgovino v zvezi z vprašanji, zajetimi v tem poglavju, vključno s temami za razpravo z notranjima svetovalnima skupinama iz člena 24.6 (Notranji svetovalni skupini), in |
|
(c) |
proučuje vse druge zadeve v zvezi s tem poglavjem po dogovoru pogodbenic. |
3. Odbor za trgovino in trajnostni razvoj po vsakem srečanju objavi poročilo.
4. Vsaka pogodbenica ustrezno upošteva sporočila in mnenja javnosti o zadevah v zvezi s tem poglavjem. Kadar je ustrezno, lahko pogodbenica o teh sporočilih in mnenjih obvesti notranji svetovalni skupini, vzpostavljeni v skladu s členom 24.6 (Notranji svetovalni skupini), in kontaktno točko druge pogodbenice, določeno v skladu s členom 19.16 (Kontaktne točke).
Člen 19.16
Kontaktne točke
Ob začetku veljavnosti tega sporazuma vsaka pogodbenica določi kontaktno točko za olajšanje komunikacije in usklajevanja med pogodbenicama v zvezi z zadevami, ki jih zajema to poglavje, in drugo pogodbenico uradno obvesti o kontaktnih podatkih kontaktne točke. Vsaka pogodbenica nemudoma uradno obvesti drugo pogodbenico o vseh spremembah navedenih kontaktnih podatkov.
POGLAVJE 20
Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje z maori
Člen 20.1
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„Nova Zelandija Aotearoa“ pomeni Novo Zelandijo, pogodbenico k temu sporazumu. „Aotearoa“ je izraz Maorov za Novo Zelandijo; |
|
(b) |
„te ao Māori“ pomeni nazor Maorov, ki temelji na celostnem pristopu k življenju; |
|
(c) |
„mātauranga Māori“ pomeni tradicionalno znanje Maorov, povezano z nazorom te ao Māori; |
|
(d) |
„tikanga Māori“ pomeni protokole, navade in običajno prakso Maorov; |
|
(e) |
„kaupapa Māori“ pomeni pristop, zakoreninjen v nazoru te ao Māori; |
|
(f) |
„pristopi Maorov v odnosih“ se nanašajo na whakapapa ali družinske vezi in vzpostavljanje trdnih odnosov, ki so temeljne vrednote v jedru nazora te ao Māori in osrednjega pomena za sodelovanje med Maori; |
|
(g) |
„dobrobit“ z vidika nazora te ao Māori pomeni ravnovesje med številnimi dejavniki, ki so potrebni za to, da gre posameznikom in skupinam resnično dobro in da so uspešni, ter njihovo medsebojno povezanost; vključuje taha tinana (telo), taha hinengaro (um), taha wairua (duh), whenua (zemljo), whakapapa (rodoslovje) in kaitiakitanga (varovanje); izraz „dobrobit“ lahko vključuje tudi okoljske, gospodarske in kulturne vidike; |
|
(h) |
„taonga“ pomeni zelo dragocen ali cenjen predmet, element, naravni vir ali imetje in je lahko materialen ali nematerialen; |
|
(i) |
„Mānuka“ (manuka) je maorska beseda, ki se uporablja izključno za drevo Leptospermum scoparium, ki uspeva na Novi Zelandiji Aotearoa, ter izdelke, pridobljene iz tega drevesa, vključno z medom in oljem; drevo Mānuka (manukovo drevo) (druge oblike zapisa vključujejo „Manuka“ in „Maanuka“) je za Maore kulturno pomembno kot taonga in tradicionalno zdravilo in |
|
(j) |
„wāhine Māori“ pomeni domorodne prebivalke Nove Zelandije Aotearoa. |
Člen 20.2
Ozadje in namen
1. Pogodbenici priznavata, da je te Tiriti o Waitangi / Pogodba iz Waitangija temeljni dokument ustavnega pomena za Novo Zelandijo Aotearoa.
2. Pogodbenici priznavata pomen mednarodne trgovine pri omogočanju in spodbujanju dobrobiti Maorov ter izzive, s katerimi bi se Maori morda lahko spoprijemali pri dostopu do trgovinskih in naložbenih priložnosti, ki izhajajo iz mednarodne trgovine.
3. Namen tega poglavja je zagotoviti vzajemno sodelovanje, ki bi prispevalo k prizadevanjem Nove Zelandije Aotearoa za omogočanje in spodbujanje gospodarskih ciljev in dobrobiti Maorov.
4. Pogodbenici priznavata, da je pomembno, da se sodelovanje v skladu s tem poglavjem v primeru Nove Zelandije Aotearoa izvaja v skladu s te Tiriti o Waitangi / Pogodbo iz Waitangija ob upoštevanju, če je ustrezno, vidikov te ao Māori, mātauranga Māori, tikanga Māori in kaupapa Māori.
5. Pogodbenici priznavata vrednost, ki jo pristopi Maorov, ki temeljijo na te ao Māori, mātauranga Māori, tikanga Māori in kaupapa Māori, lahko prispevajo k oblikovanju in izvajanju politik in programov Nove Zelandije Aotearoa, ki varujejo in spodbujajo trgovinske in gospodarske cilje Maorov.
6. Pogodbenici priznavata vrednost večje udeležbe Maorov v mednarodni trgovini in pri naložbah, vključno z digitalno trgovino. To v primeru Nove Zelandije Aotearoa vključuje spodbujanje pristopov Maorov v odnosih, ki temeljijo na te ao Māori, mātauranga Māori, tikanga Māori in kaupapa Māori.
7. Pogodbenici priznavata vrednost krepitve medosebnih vezi, ki bi lahko bila rezultat priložnosti, ki jih to poglavje zagotavlja obema pogodbenicama.
Člen 20.3
Mednarodni instrumenti
1. Pogodbenici navajata:
|
(a) |
Deklaracijo Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, sprejeto 13. septembra 2007 v New Yorku, in svoji stališči o navedeni deklaraciji; |
|
(b) |
Konvencijo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, sprejeto 20. oktobra 2005 v Parizu; |
|
(c) |
agendo za trajnostni razvoj do leta 2030; |
|
(d) |
svoje pravice in odgovornosti v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti in |
|
(e) |
vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah. |
Člen 20.4
Določbe iz tega sporazuma v korist Maorom
Poleg tega poglavja druga poglavja tega sporazuma vsebujejo posebne določbe, katerih cilj je okrepiti sodelovanje Maorov v trgovinskih in naložbenih priložnostih, ki izhajajo iz tega sporazuma, ter ki v primeru Nove Zelandije Aotearoa dodatno prispevajo k zmožnosti Maorov, da uveljavljajo svoje pravice in interese v okviru te Tiriti o Waitangi / Pogodbe iz Waitangija. Te določbe vključujejo:
|
(a) |
poglavje 2 (Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago), vključno z drevesom Mānuka (manukovim drevesom), medom Mānuka (manukovim medom), oljem Mānuka (manukovim oljem) in drugim blagom v interesu Maorov; |
|
(b) |
poglavje 7 (Trajnostni prehranski sistemi), vključno s sodelovanjem v zvezi z znanjem domorodnih ljudstev, sodelovanjem z njimi in njihovo vodilno vlogo v prehranskih sistemih v skladu z nacionalnimi okoliščinami iz člena 7.4 (Sodelovanje za izboljšanje trajnostnosti prehranskih sistemov); |
|
(c) |
poglavje 10 (Trgovina s storitvami in naložbe); |
|
(d) |
poglavje 12 (Digitalna trgovina); |
|
(e) |
poglavje 14 (Javna naročila); |
|
(f) |
poglavje 18 (Intelektualna lastnina); |
|
(g) |
poglavje 19 (Trgovina in trajnostni razvoj), vključno z wāhine Māori iz člena 19.4 (Trgovina in enakost spolov); |
|
(h) |
poglavje 21 (Mala in srednja podjetja); |
|
(i) |
poglavje 24 (Institucionalne določbe), v primeru Nove Zelandije Aotearoa vključno z zastopanostjo Maorov v notranjih svetovalnih skupinah iz člena 24.6 (Notranji svetovalni skupini) in forumu civilne družbe iz člena 24.7 (Forum civilne družbe), in |
|
(j) |
poglavje 25 (Izjeme in splošne določbe), tudi o te Tiriti o Waitangi / Pogodbi iz Waitangija iz člena 25.6 (Tiriti o Waitangi / Pogodba iz Waitangija). |
Člen 20.5
Dejavnosti sodelovanja
1. Pogodbenici priznavata, da se dejavnosti sodelovanja iz tega poglavja izvajajo v skladu z obstoječim okvirom, določenim v Partnerskem sporazumu, in glede na vire, ki jih ima na voljo vsaka pogodbenica (107).
2. Da bi se dosegli cilji tega poglavja, lahko pogodbenici po potrebi usklajujeta dejavnosti sodelovanja z Maori v primeru Nove Zelandije Aotearoa in drugimi ustreznimi deležniki. Navedene dejavnosti sodelovanja lahko vključujejo:
|
(a) |
sodelovanje za povečanje sposobnosti podjetij v lasti Maorov, da pridobijo dostop do trgovinskih in naložbenih priložnosti, ki jih zagotavlja ta sporazum, ter jih izkoristijo; |
|
(b) |
sodelovanje za vzpostavitev povezav med podjetji v lasti Unije in podjetji v lasti Maorov, pri čemer se posebna pozornost nameni MSP, da bi se olajšal dostop do novih in obstoječih dobavnih verig, omogočile in povečale priložnosti za digitalno trgovino ter spodbudilo sodelovanje med podjetji v zvezi s trgovino z izdelki Maorov; |
|
(c) |
zagotavljanje podpore povezavam na področju znanosti, raziskav in inovacij, kot je ustrezno, med Unijo in skupnostmi Maorov v skladu s Sporazumom o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Nove Zelandije (108) in |
|
(d) |
sodelovanje ter izmenjavo informacij in izkušenj o geografskih označbah. |
3. Pri izvajanju dejavnosti sodelovanja iz odstavka 2 lahko vsaka pogodbenica povabi zadevne deležnike in v primeru Nove Zelandije Aotearoa Maore k predložitvi stališč in sodelovanju v skladu s te Tiriti o Waitangi / Pogodbo iz Waitangija.
4. Vsako sodelovanje se izvaja na zahtevo katere koli pogodbenice pod medsebojno dogovorjenimi pogoji za posamezno dejavnost sodelovanja.
Člen 20.6
Institucionalni mehanizem
1. V skladu s členom 24.2(1) (Naloge Odbora za trgovino), točka (b), Odbor za trgovino med drugim nadzira in olajšuje izvajanje in uporabo tega poglavja.
2. V skladu s členom 24.6 (Notranji svetovalni skupini) notranja svetovalna skupina posamezne pogodbenice (109) svetuje pogodbenici o vprašanjih, zajetih v tem sporazumu, vključno z vprašanji, zajetimi v tem poglavju, in lahko predloži priporočila o izvajanju tega poglavja.
3. V skladu s členom 24.7 (Forum civilne družbe) forum civilne družbe (110), ki združuje neodvisne organizacije civilne družbe, ustanovljene na ozemljih pogodbenic, vključno s člani notranjih svetovalnih skupin, vodi dialog o izvajanju tega sporazuma, vključno z izvajanjem tega poglavja.
4. Skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 53(1) Partnerskega sporazuma, spremlja razvoj celovitega odnosa med pogodbenicama ter izmenjuje mnenja in pripravlja predloge o kakršnih koli vprašanjih skupnega interesa, tudi vprašanjih, ki niso zajeta v tem sporazumu.
Člen 20.7
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 26 (Reševanje sporov) se ne uporablja za to poglavje.
POGLAVJE 21
Mala in srednja podjetja
Člen 21.1
Cilji
Pogodbenici priznavata pomen MSP v dvostranskih trgovinskih in naložbenih odnosih pogodbenic ter potrjujeta svojo zavezo povečanju zmožnosti MSP, da izkoristijo ugodnosti tega sporazuma.
Člen 21.2
Izmenjava informacij
1. Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani digitalni medij, kot je posebno spletišče za MSP, ki javnosti v Uniji in Novi Zelandiji omogoča enostaven dostop do informacij o tem sporazumu, vključno s:
|
(a) |
povzetkom tega sporazuma in |
|
(b) |
informacijami, namenjenimi MSP, ki vsebujejo:
|
2. Vsaka pogodbenica prek digitalnega medija iz odstavka 1 zagotovi dostop do:
|
(a) |
besedila tega sporazuma, vključno z njegovimi prilogami in dodatki, zlasti tarifnimi seznami in pravili o poreklu za določen izdelek; |
|
(b) |
enakovrednega digitalnega medija druge pogodbenice in |
|
(c) |
informacij svojih organov in drugih ustreznih subjektov, za katere pogodbenica meni, da bi koristile osebam, zainteresiranim za trgovino, naložbe ali poslovanje v tej pogodbenici. |
3. Informacije iz odstavka 2, točka (c), po potrebi vključujejo:
|
(a) |
carinske predpise in postopke za uvoz, izvoz in tranzit ter ustrezne obrazce, dokumente in druge povezane informacije; |
|
(b) |
sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so določeni v poglavju 6 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi); |
|
(c) |
tehnične predpise in druge zadeve, kot so določeni v poglavju 9 (Tehnične ovire v trgovini); |
|
(d) |
pravila o javnih naročilih, podatkovno zbirko z obvestili o javnih naročilih in druge pomembne informacije v skladu s poglavjem 14 (Javna naročila); |
|
(e) |
predpise in postopke v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, kot so določeni v poglavju 18 (Intelektualna lastnina); |
|
(f) |
postopke registracije podjetja in |
|
(g) |
druge informacije, za katere pogodbenica meni, da bi lahko pomagale MSP. |
4. Vsaka pogodbenica prek digitalnega medija iz odstavka 1, na primer prek internetne povezave na spletišču do podatkovne zbirke, ki omogoča iskanje, ali podobnega, zagotovi dostop do naslednjih informacij o določenem izdelku in splošnih informacij v zvezi s svojim trgom:
|
(a) |
stopnje carin in kvot, vključno s stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi, stopnje, ki zadevajo države, ki nimajo največjih ugodnosti, ter preferencialne stopnje in tarifne kvote; |
|
(b) |
trošarine; |
|
(c) |
davki (davek na dodano vrednost ali prometni davek); |
|
(d) |
carine ali druge pristojbine, vključno z drugimi pristojbinami za določene izdelke; |
|
(e) |
pravila o poreklu, kot so določena v poglavju 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla); |
|
(f) |
povračilo carine, odlog ali druge vrste olajšav, ki zmanjšujejo, vračajo ali oproščajo carino; |
|
(g) |
merila za določitev carinske vrednosti blaga; |
|
(h) |
drugi tarifni ukrepi; |
|
(i) |
informacije, potrebne za uvozne postopke, in |
|
(j) |
informacije, povezane z netarifnimi ukrepi ali predpisi. |
5. Vsaka pogodbenica redno ali na zahtevo druge pogodbenice posodobi informacije, ki so na voljo v skladu s tem členom, da zagotovi njihovo posodobljenost in točnost.
6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se informacije iz tega člena predstavijo v obliki, ki MSP omogoča enostavno uporabo. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da so te informacije na voljo v angleščini.
7. Pogodbenica osebi iz druge pogodbenice ne zaračuna pristojbine za dostop do informacij iz tega člena.
Člen 21.3
Kontaktni točki za MSP
1. Vsaka pogodbenica določi kontaktno točko za MSP, odgovorno za izvajanje nalog iz tega člena, in drugo pogodbenico uradno obvesti o kontaktnih podatkih kontaktne točke za MSP. Vsaka pogodbenica nemudoma uradno obvesti drugo pogodbenico o vseh spremembah navedenih kontaktnih podatkov.
2. Kontaktni točki za MSP:
|
(a) |
zagotovita, da se pri izvajanju tega sporazuma upoštevajo potrebe MSP, tako da lahko MSP iz obeh pogodbenic izkoristijo ta sporazum; |
|
(b) |
zagotovita, da so informacije iz člena 21.2 (Izmenjava informacij) posodobljene in upoštevne za MSP. Pogodbenica lahko prek kontaktne točke za MSP predlaga dodatne informacije, ki bi jih druga pogodbenica lahko vključila v informacije, ki jih mora predložiti v skladu s členom 21.2 (Izmenjava informacij); |
|
(c) |
proučita vsako zadevo, povezano z MSP, v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, med drugim:
|
|
(d) |
o svojih dejavnostih redno skupaj ali posamično poročata Odboru za trgovino v proučitev in |
|
(e) |
obravnavata vsa druga vprašanja, ki izhajajo iz tega sporazuma in so povezana z MSP, po dogovoru med pogodbenicama. |
3. Kontaktni točki za MSP se sestajata po potrebi in opravljata svoje delo osebno ali na druge ustrezne načine, ki lahko vključujejo elektronsko pošto, videokonference ali druga sredstva.
4. Kontaktni točki za MSP se lahko pri izvajanju svojih dejavnosti po potrebi poskušata povezati s strokovnjaki in zunanjimi organizacijami.
Člen 21.4
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 26 (Reševanje sporov) se ne uporablja za to poglavje.
POGLAVJE 22
Dobre regulativne prakse in regulativno sodelovanje
Člen 22.1
Splošna načela
1. Vsaka pogodbenica lahko svobodno določi svoj pristop k dobrim regulativnim praksam in regulativnemu sodelovanju na podlagi tega sporazuma, in sicer na način, ki je skladen z njenim pravnim okvirom, prakso in temeljnimi načeli (111), na katerih temelji njen regulativni sistem upravljanja.
2. Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, da:
|
(a) |
odstopi od notranjih postopkov za pripravo in sprejetje regulativnih ukrepov; |
|
(b) |
sprejme ukrepe, ki bi lahko ogrozili ali spodkopali cilj javne politike določenega regulativnega ukrepa; |
|
(c) |
sprejme ukrepe, ki bi ogrozili ali ovirali pravočasno sprejetje regulativnih ukrepov za doseganje ciljev njene javne politike, ali |
|
(d) |
doseže kakršen koli konkreten regulativni izid. |
3. Vsaka pogodbenica lahko sama opredeli svoje regulativne prednostne naloge ter pripravi in sprejme regulativne ukrepe za obravnavanje navedenih regulativnih prednostnih nalog, pri čemer zagotovi ravni varstva, ki jih šteje za ustrezne.
Člen 22.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„regulativni organ“ pomeni:
|
|
(b) |
„regulativni ukrepi“ pomeni, če ni v tem poglavju določeno drugače:
|
Člen 22.3
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za regulativne ukrepe, ki jih izda ali uvede regulativni organ pogodbenice v zvezi s katero koli zadevo, ki jo zajema ta sporazum.
2. Pojasniti je treba, da se to poglavje ne uporablja za regulativne organe in regulativne ukrepe, prakse ali pristope držav članic.
Člen 22.4
Preglednost postopkov in mehanizmov
1. Regulativni organ vsake pogodbenice brezplačno objavi opise splošnih postopkov in mehanizmov, na podlagi katerih regulativni organ pripravlja, razvija, ocenjuje ali pregleduje svoje regulativne ukrepe. Te opise objavi prek digitalnega medija.
2. Opisi splošnih postopkov in mehanizmov iz odstavka 1 se sklicujejo na katere koli zadevne smernice, pravila ali postopke, vključno s tistimi, ki se nanašajo na možnost javnosti za predložitev pripomb.
Člen 22.5
Notranje usklajevanje regulativnega razvoja (112)
V zvezi s členom 22.4 (Preglednost postopkov in mehanizmov) regulativni organ vsake pogodbenice za pripravo ali razvoj regulativnih ukrepov ohranja notranje postopke ali mehanizme za notranje usklajevanje, posvetovanje in pregledovanje. Namen takih postopkov ali mehanizmov je med drugim:
|
(a) |
spodbujanje dobrih regulativnih praks, kot so prakse iz tega poglavja; |
|
(b) |
ugotavljanje in preprečevanje nepotrebnega podvajanja ter neskladnih zahtev regulativnih ukrepov pogodbenice; |
|
(c) |
zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi trgovinskimi in naložbenimi obveznostmi in |
|
(d) |
spodbujanje upoštevanja učinkov regulativnih ukrepov, ki se pripravljajo ali razvijajo, ki lahko vključujejo učinke na MSP. |
Člen 22.6
Zgodnje obveščanje o načrtovanih regulativnih ukrepih (113)
1. Vsaka pogodbenica vsaj enkrat letno pripravi seznam načrtovanih večjih regulativnih ukrepov (114), za katere razumno pričakuje, da jih bo sprejela v enem letu, in ta seznam ali sezname objavi.
2. V zvezi z vsakim večjim regulativnim ukrepom iz odstavka 1 bi moral regulativni organ vsake pogodbenice čim prej objaviti:
|
(a) |
kratek opis področja uporabe in ciljev in |
|
(b) |
predvideni čas za njegovo sprejetje, vključno z možnostmi za javno posvetovanje. |
Člen 22.7
Javno posvetovanje
1. Regulativni organ vsake pogodbenice pri pripravi ali razvoju večjih regulativnih ukrepov, kolikor je mogoče in ustrezno:
|
(a) |
da na voljo javnosti, na primer z objavo osnutkov regulativnih ukrepov ali posvetovalnih dokumentov, dovolj podrobnosti o navedenih večjih regulativnih ukrepih, da lahko vsakdo oceni, ali in kako bi lahko znatno vplivali na njegove interese; |
|
(b) |
vsem osebam nediskriminatorno zagotovi razumne možnosti za predložitev pripomb in |
|
(c) |
prouči prejete pripombe. |
2. Za namen zagotavljanja informacij in prejemanja pripomb v zvezi z javnimi posvetovanji regulativni organ vsake pogodbenice omogoči javnosti dostop do informacij prek digitalnih sredstev, po možnosti prek namenskega elektronskega portala.
3. Regulativni organ vsake pogodbenice si prizadeva objaviti povzetek rezultatov posvetovanj in prejetih pripomb, razen kadar to onemogoča varstvo zaupnih informacij ali nerazkrivanje osebnih podatkov ali neobjavljanje neprimernih vsebin.
Člen 22.8
Ocena učinka
1. Regulativni organ vsake pogodbenice potrdi svojo namero o izvedbi ocene učinka pomembnejših regulativnih ukrepov, ki jih pripravlja, v skladu s svojimi zadevnimi pravili in postopki.
2. Za namene izvedbe ocene učinka regulativni organ vsake pogodbenice spodbuja opredelitev in proučitev:
|
(a) |
potrebe po regulativnem ukrepu, vključno z naravo in pomenom težave, ki jo ima regulativni ukrep namen obravnavati; |
|
(b) |
vseh izvedljivih in ustreznih regulativnih ali neregulativnih možnosti, ki bi dosegle cilje javne politike pogodbenice, vključno z možnostjo neregulacije; |
|
(c) |
kolikor je mogoče in ustrezno, potencialnih socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov možnosti, na primer morebitnih učinkov na mednarodno trgovino in naložbe ali učinkov na MSP, in |
|
(d) |
kako se obravnavane možnosti nanašajo na morebitne zadevne mednarodne standarde, vključno z razlogom za kakršno koli odstopanje, če je ustrezno. |
3. V zvezi s kakršno koli oceno učinka, ki jo je regulativni organ pogodbenice izvedel za regulativni ukrep, zadevni regulativni organ poroča o dejavnikih, ki jih je upošteval pri oceni, in povzame zadevne ugotovitve. Informacije se objavijo najpozneje na datum, ko je objavljen regulativni ukrep, na katerega se nanašajo.
Člen 22.9
Redni pregledi veljavnih regulativnih ukrepov
1. V zvezi s členom 22.4 (Preglednost postopkov in mehanizmov) regulativni organ vsake pogodbenice ohranja postopke ali mehanizme za spodbujanje rednih pregledov veljavnih regulativnih ukrepov.
2. Regulativni organ vsake pogodbenice si prizadeva zagotoviti, da se pri rednih pregledih, če je ustrezno, prouči:
|
(a) |
ali obstajajo priložnosti za učinkovitejše in uspešnejše doseganje njenih ciljev javne politike (115) in |
|
(b) |
ali je verjetno, da bodo regulativni ukrepi, ki se pregledujejo, še naprej ustrezali svojemu namenu. |
3. Regulativni organ vsake pogodbenice, kolikor je mogoče in ustrezno, javno objavi vse načrte in rezultate rednih pregledov regulativnih ukrepov.
Člen 22.10
Dostop do regulativnih ukrepov
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se veljavni regulativni ukrepi objavijo v namenskem registru ali prek enega digitalnega medija, ki je javno dostopen, omogoča iskanje, je brezplačen in se redno posodablja.
Člen 22.11
Regulativno sodelovanje
1. Pogodbenici priznavata vrednost vzpostavitve preprostega mehanizma za opredelitev morebitnih priložnosti za medsebojno regulativno sodelovanje.
2. Pogodbenica lahko drugi pogodbenici predlaga dejavnost regulativnega sodelovanja. Predlog predloži kontaktni točki druge pogodbenice, določeni v skladu s členom 22.12 (Kontaktni točki za regulativno sodelovanje).
3. Predlogi lahko vključujejo:
|
(a) |
dvostranske izmenjave informacij o pristopih k regulativnemu sodelovanju ali |
|
(b) |
neformalno sodelovanje med regulativnima organoma. |
4. Druga pogodbenica v razumnem roku odgovori na predlog.
5. Če je ustrezno in se s tem strinjata regulativna organa, lahko dejavnost regulativnega sodelovanja izvajajo zadevni sektorji, ministrstva ali agencije posamezne pogodbenice.
Člen 22.12
Kontaktni točki za regulativno sodelovanje
Takoj po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma vsaka pogodbenica določi kontaktno točko, odgovorno za usklajevanje dejavnosti regulativnega sodelovanja iz člena 22.11 (Regulativno sodelovanje), in drugo pogodbenico uradno obvesti o kontaktnih podatkih kontaktne točke. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o vseh spremembah navedenih kontaktnih podatkov.
Člen 22.13
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 26 (Reševanje sporov) se ne uporablja za to poglavje.
POGLAVJE 23
Preglednost
Člen 23.1
Cilji
1. Ob priznavanju vpliva, ki ga imata lahko njuni regulativni okolji na trgovino in naložbe med njima, si pogodbenici prizadevata za zagotavljanje predvidljivega regulativnega okolja in učinkovitih postopkov za gospodarske subjekte, zlasti MSP.
2. Pogodbenici potrjujeta svoje zaveze v zvezi s preglednostjo v okviru Sporazuma o STO in v tem poglavju izhajata iz navedenih zavez.
Člen 23.2
Opredelitev pojma
V tem poglavju izraz „upravna odločitev“ pomeni odločbo, sklep ali ukrep s pravnim učinkom, ki se v posameznem primeru nanaša na določeno osebo, blago ali storitev, zajema pa tudi nesprejetje upravne odločitve, kadar tako določa pravo pogodbenice.
Člen 23.3
Objava
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni zakoni, drugi predpisi, postopki in upravne odločbe za splošno uporabo v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu, takoj objavijo v uradno določenem mediju in, kadar je to izvedljivo, v elektronski obliki, ali so drugače razpoložljivi na način, ki vsakomur omogoča, da se z njimi seznani.
2. Vsaka pogodbenica, kolikor je mogoče in ustrezno, obrazloži cilj in utemeljitev zakonov, drugih predpisov, postopkov in upravnih odločb za splošno uporabo iz odstavka 1.
3. Vsaka pogodbenica, kolikor je mogoče in ustrezno, zagotovi razumen rok med objavo in začetkom veljavnosti zakonov in drugih predpisov v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu.
Člen 23.4
Poizvedbe
1. Vsaka pogodbenica ohrani ustrezne mehanizme za odzivanje na poizvedbe oseb glede katerih koli zakonov ali drugih predpisov v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu.
2. Druga pogodbenica na zahtevo pogodbenice nemudoma zagotovi informacije in odgovori na vprašanja v zvezi s katerim koli veljavnim ali načrtovanim zakonom ali drugim predpisom, povezanim s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu, razen če je v okviru drugega poglavja tega sporazuma vzpostavljen poseben mehanizem.
Člen 23.5
Upravni postopki
1. Vsaka pogodbenica objektivno, nepristransko in razumno izvršuje vse zakone, druge predpise, postopke in upravne odločbe za splošno uporabo v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu.
2. Kadar se upravni postopki v zvezi z določenimi osebami, blagom ali storitvami druge pogodbenice začnejo v zvezi z uporabo zakonov, drugih predpisov, postopkov ali upravnih odločb za splošno uporabo iz odstavka 1, vsaka pogodbenica:
|
(a) |
poizkuša osebe, ki jih upravni postopek neposredno zadeva, v razumnem roku in v skladu s svojim pravom, o tem obvestiti, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnih koli zadevnih vprašanj, in |
|
(b) |
takim osebam zagotovi razumno priložnost, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršno koli končno upravno odločitvijo, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes. |
Člen 23.6
Pritožba in preizkus
1. Vsaka pogodbenica ustanovi ali ohrani splošna, arbitražna ali upravna sodišča ali postopke za namene takojšnjega preizkusa in, če je to upravičeno, poprave upravnih odločitev v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njena splošna, arbitražna ali upravna sodišča nediskriminatorno in nepristransko izvajajo postopke za pritožbo ali preizkus. Ta sodišča so nepristranska in neodvisna od organa, pristojnega za upravno izvrševanje.
2. Kar zadeva sodišča ali postopke iz odstavka 1, vsaka pogodbenica zagotovi, da je strankam, ki nastopijo pred takimi sodišči ali so udeležene v takih postopkih, zagotovljena:
|
(a) |
razumna možnost, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča, in |
|
(b) |
odločba na podlagi dokazov in predložitve evidence ali, kadar to zahteva pravo pogodbenice, evidence, ki jo pripravi upravni organ. |
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da odločbo iz odstavka 2, točka (b), ob upoštevanju pritožbe ali nadaljnjega preizkusa v skladu s pravom pogodbenice izvaja organ, pristojen za upravno izvrševanje.
Člen 23.7
Razmerje do drugih poglavij
Določbe tega poglavja dopolnjujejo specifična pravila iz drugih poglavij tega sporazuma.
POGLAVJE 24
Institucionalne določbe
Člen 24.1
Odbor za trgovino
1. Pogodbenici ustanovita Odbor za trgovino, ki vključuje predstavnike obeh pogodbenic in nadzira doseganje ciljev tega sporazuma. Vsaka pogodbenica lahko Odboru za trgovino predloži kakršno koli vprašanje v zvezi z izvajanjem, uporabo in razlago tega sporazuma.
2. Odbor za trgovino se sestane najpozneje šest mesecev od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Nato se Odbor za trgovino sestaja enkrat letno, razen če se predstavniki pogodbenic dogovorijo drugače, ali nemudoma na zahtevo katere koli pogodbenice.
3. Sestanki Odbora za trgovino potekajo izmenično v Bruslju in Wellingtonu, razen če se predstavniki pogodbenic dogovorijo drugače. Odbor za trgovino se lahko sestane osebno ali prek drugega ustreznega komunikacijskega sredstva, kot se dogovorijo predstavniki pogodbenic.
4. Odboru za trgovino sopredsedujeta novozelandski minister za trgovino in evropski komisar za trgovino oziroma njuna namestnika.
Člen 24.2
Naloge Odbora za trgovino
1. Odbor za trgovino:
|
(a) |
proučuje nadaljnje načine za okrepitev trgovine in naložb med pogodbenicama; |
|
(b) |
nadzoruje in olajšuje izvajanje in uporabo tega sporazuma; |
|
(c) |
nadzoruje, usmerja in usklajuje delo specializiranih odborov in drugih organov, ustanovljenih v okviru tega sporazuma, ter tem specializiranim odborom in drugim organom priporoča kakršne koli potrebne ukrepe; |
|
(d) |
prouči vsak predlog za spremembo tega sporazuma; |
|
(e) |
si brez poseganja v poglavje 26 (Reševanje sporov) prizadeva najti ustrezne načine in metode za preprečevanje ali reševanje težav, ki bi lahko nastale na področjih, ki jih zajema ta sporazum, ali reševanje sporov, ki bi lahko nastali v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma; |
|
(f) |
v primeru pristopa tretje države k Uniji dovolj zgodaj pred datumom pristopa prouči morebitne učinke takega pristopa na ta sporazum in kakršno koli potrebno prilagoditev ali prehodne ukrepe ter |
|
(g) |
prouči in obravnava katero koli zadevo v interesu, razen zadev iz točk (a) do (f), v zvezi s področjem, zajetim v tem sporazumu. |
2. Odbor za trgovino lahko:
|
(a) |
sprejme odločitev o ustanovitvi specializiranih odborov ali drugih organov, razen tistih, ustanovljenih v skladu s členom 24.4 (Specializirani odbori), razpusti katere koli take specializirane odbore ali druge organe ter določi ali spremeni njihovo sestavo, funkcijo in naloge; |
|
(b) |
dodeli odgovornosti specializiranim odborom ali drugim organom, ustanovljenim na podlagi tega sporazuma; |
|
(c) |
prenese nekatera svoja pooblastila ali odgovornosti na specializiran odbor, razen pooblastil in odgovornosti iz točke (a) ali (d) tega odstavka; |
|
(d) |
priporoči pogodbenicama kakršne koli spremembe tega sporazuma; |
|
(e) |
sprejme sklepe za izdajo razlage določb tega sporazuma; |
|
(f) |
razen v zvezi s tem poglavjem, do konca četrtega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejema sklepe o spremembi tega sporazuma, če so take spremembe potrebne za odpravo napak ali za odpravo izpustitev ali drugih pomanjkljivosti; |
|
(g) |
sprejema sklepe, kot je predvideno v tem sporazumu, ali izdaja priporočila v skladu s členom 24.5 (Sklepi in priporočila); |
|
(h) |
o zadevah, povezanih s tem sporazumom, komunicira z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno z zasebnim sektorjem, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe; |
|
(i) |
v primerih iz člena 24.3 (Spremembe tega Sporazuma, ki jih sprejme Odbor za trgovino) sprejema sklepe o spremembi tega sporazuma v skladu s členom 27.1(3) (Spremembe) in |
|
(j) |
pri opravljanju nalog sprejme vse druge ukrepe, o katerih se dogovorita pogodbenici. |
3. Odbor za trgovino na rednih sestankih Skupnega odbora redno obvešča Skupni odbor, ustanovljen na podlagi člena 53(1) Partnerskega sporazuma, o svojih dejavnostih in dejavnostih njegovih specializiranih odborov ali drugih organov, če je ustrezno.
Člen 24.3
Spremembe k temu Sporazumu, ki jih sprejme Odbor za trgovino
Odbor za trgovino lahko sprejme sklepe o spremembi naslednjih delov tega sporazuma v skladu, če je ustrezno, z zadevnimi določbami poglavij, prilog ali dodatkov, navedenih v nadaljevanju, in v skladu s členom 27.1(3) (Spremembe) (116):
|
(a) |
Priloga 2-A (Seznami za odpravo tarif) ; |
|
(b) |
poglavje 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla) ter Priloga 3-A (Uvodne opombe k pravilom o poreklu za določen izdelek), Priloga 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), vključno z njenim Dodatkom 3-B-1 (Kvote po poreklu in alternativna pravila pravilom o poreklu za določen izdelek iz Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek)), Priloga 3-C (Besedilo navedbe o poreklu) in Priloga 3-D (Izjava dobavitelja iz člena 3.3(4) (Kumulacija porekla)); |
|
(c) |
Priloga 6-B (Regionalni pogoji za rastline in rastlinske proizvode), Priloga 6-C (Priznavanje enakovrednosti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov), Priloga 6-D (Smernice in postopki za revizijo ali preverjanje), Priloga 6-E (Certificiranje) in Priloga 6-F (Pregledi ob uvozu in pristojbine); |
|
(d) |
Priloga 9-A (Sprejemanje ugotavljanja skladnosti (dokumentov)), Priloga 9-B (Motorna vozila in oprema ali njihovi deli), Priloga 9-C (Ureditev iz člena 9.10(5), točka (b), za sistematično izmenjavo informacij v zvezi z varnostjo neživilskih izdelkov ter s tem povezanimi preventivnimi, omejevalnimi in korektivnimi ukrepi), Priloga 9-D (Ureditev iz člena 9.10(6) za redno izmenjavo informacij o ukrepih, sprejetih v zvezi z neskladnimi neživilskimi izdelki, razen tistih, ki so zajeti v členu 9.10(5), točka (b)) in Priloga 9-E; |
|
(e) |
instrument o vzajemnem priznavanju iz člena 10.39(5) (Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij) poglavja 10 (Trgovina s storitvami in naložbe) (117); |
|
(f) |
člen 10.9(1) (Operativne zahteve) ter Priloga 10-A (Obstoječi ukrepi) in Priloga 10-B (Prihodnji ukrepi), da bi se vključila pravila o operativnih zahtevah v zvezi z vzpostavitvijo ali delovanjem ponudnika finančnih storitev, dogovorjenih na podlagi pogajanj v skladu s členom 10.9(11) (Operativne zahteve), k poglavju 10 (Trgovina s storitvami in naložbe); |
|
(g) |
Priloga 13 (Seznami energetskega blaga, ogljikovodikov in surovin) k poglavju 13; |
|
(h) |
Priloga 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil); |
|
(i) |
Priloga 18-A (Skupine proizvodov) in Priloga 18-B (Seznami geografskih označb); |
|
(j) |
člen 19.3(3) in (4) (Večstranski standardi in sporazumi na področju dela) poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj); |
|
(k) |
Priloga 24 (Poslovnik Odbora za trgovino); |
|
(l) |
Priloga 26-A (Poslovnik za reševanje sporov) in Priloga 26-B (Kodeks ravnanja za člane sveta in mediatorje) ter |
|
(m) |
vsaka druga določba, priloga ali dodatek, za katero je možnost takega sklepa izrecno predvidena v tem sporazumu. |
Člen 24.4
Specializirani odbori
1. Ustanovijo se naslednji specializirani odbori:
|
(a) |
Odbor za trgovino z blagom, ki obravnava zadeve, zajete v poglavju 2 (Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago), poglavju 5 (Trgovinska pravna sredstva) in poglavju 9 (Tehnične ovire v trgovini); |
|
(b) |
Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ki obravnava zadeve, zajete v poglavju 6 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi) in poglavju 8 (Dobrobit živali); |
|
(c) |
Odbor za trajnostne prehranske sisteme, ki obravnava zadeve, zajete v poglavju 7 (Trajnostni prehranski sistemi); |
|
(d) |
Odbor za vino in žgane pijače, ki obravnava zadeve, zajete v Prilogi 9-E (Vino in žgane pijače); |
|
(e) |
Odbor za trgovino in trajnostni razvoj, ki obravnava zadeve, zajete v poglavju 19 (Trgovina in trajnostni razvoj), in |
|
(f) |
Odbor za naložbe, storitve, digitalno trgovino, javna naročila in intelektualno lastnino, vključno z geografskimi označbami, ki obravnava zadeve, zajete v poglavjih 10 (Trgovina s storitvami in naložbe), 11 (Pretok kapitala, plačila in nakazila), 12 (Digitalna trgovina), 14 (Javna naročila) in 18 (Intelektualna lastnina). |
2. Skupni odbor za carinsko sodelovanje deluje pod okriljem Odbora za trgovino kot specializirani odbor, ki obravnava zadeve, zajete v poglavjih 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla) in 4 (Olajševanje carine in trgovine) ter določbah o uveljavljanju pravic na mejah in carinskem sodelovanju iz poglavja 18 (Intelektualna lastnina) in kakršnih koli drugih s carino povezanih določbah tega sporazuma.
3. Če v tem sporazumu ni določeno drugače ali se predstavniki pogodbenic niso dogovorili drugače, se specializirani odbori sestanejo enkrat na leto ali nemudoma na zahtevo katere koli pogodbenice ali Odbora za trgovino. Sestajajo se izmenično v Uniji ali na Novi Zelandiji ali prek katerega koli drugega ustreznega komunikacijskega sredstva, o katerem se dogovorijo predstavniki pogodbenic. Specializirani odbori se dogovorijo o časovnem razporedu sestankov in določijo dnevni red.
4. Specializirani odbori so sestavljeni iz predstavnikov obeh pogodbenic in jim na ustrezni ravni sopredsedujejo predstavniki obeh pogodbenic.
5. Vsak specializirani odbor lahko sprejme svoj poslovnik, če pa takega poslovnika ni, se smiselno uporablja poslovnik Odbora za trgovino.
6. V zvezi z vprašanji, povezanimi z njihovim področjem pristojnosti, kot je navedeno v odstavku 1, so specializirani odbori pooblaščeni, da:
|
(a) |
spremljajo in pregledujejo izvajanje in delovanje tega sporazuma; |
|
(b) |
proučijo tehnična vprašanja, ki izhajajo iz izvajanja tega sporazuma, in razpravljajo o njih, brez poseganja v poglavje 26 (Reševanje sporov); |
|
(c) |
sprejmejo sklepe, kadar je tako določeno v tem sporazumu, ali pripravijo priporočila; |
|
(d) |
vodijo pripravljalno delo, potrebno za podpiranje nalog Odbora za trgovino, tudi kadar mora Odbor za trgovino sprejemati sklepe ali priporočila, in |
|
(e) |
zagotavljajo forum, v katerem si pogodbenici izmenjujeta informacije, razpravljata o dobrih praksah in izmenjujeta izkušnje z izvajanjem. |
7. V zvezi z vprašanji, povezanimi z njihovim področjem pristojnosti, kot je navedeno v odstavku1, specializirani odbori:
|
(a) |
dovolj zgodaj obvestijo Odbor za trgovino o časovnih razporedih in dnevnih redih svojih sestankov; |
|
(b) |
poročajo Odboru za trgovino o rezultatih in sklepih vsakega sestanka ter |
|
(c) |
opravijo vsako nalogo in izvedejo vsako odgovornost, ki jim jo dodeli Odbor za trgovino. |
8. Ustanovitev ali obstoj specializiranega odbora pogodbenicama ne preprečuje, da bi katero koli zadevo predložile neposredno Odboru za trgovino.
9. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so na sestankih specializiranih odborov zastopani vsi organi, pristojni za vsako zadevo na dnevnem redu, za katere pogodbenici presodita, da so ustrezni, in da je mogoče vsako zadevo obravnavati na ustrezni ravni strokovnega znanja.
Člen 24.5
Sklepi in priporočila
1. Sklepi, ki jih sprejme Odbor za trgovino ali, odvisno od primera, specializirani odbor, so zavezujoči za pogodbenici in vse organe, ustanovljene na podlagi tega sporazuma, vključno z odbori iz poglavja 26 (Reševanje sporov). Pogodbenici sprejmeta ukrepe, potrebne za izvedbo sklepov, ki jih sprejme Odbor za trgovino. Priporočila niso zavezujoča.
2. Odbor za trgovino ali, odvisno od primera, specializirani odbor sprejema sklepe in daje priporočila s soglasjem.
Člen 24.6
Notranji svetovalni skupini
1. Vsaka pogodbenica v enem letu od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma določi notranjo svetovalno skupino. Notranja svetovalna skupina svetuje zadevni pogodbenici o vprašanjih, zajetih v tem sporazumu. Vključuje uravnoteženo zastopanost neodvisnih organizacij civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, poslovnimi organizacijami in organizacijami delodajalcev ter sindikati, dejavnimi na področju gospodarstva, trajnostnega razvoja, socialnih zadev, človekovih pravic, okolja in drugih zadev. V primeru Nove Zelandije notranja svetovalna skupina vključuje predstavnike Maorov. Notranja svetovalna skupina se lahko skliče v različnih sestavah za razpravo o izvajanju različnih določb tega sporazuma.
2. Vsaka pogodbenica se s svojo notranjo svetovalno skupino sestane vsaj enkrat na leto. Vsaka pogodbenica prouči stališča ali priporočila, ki jih predloži njena notranja svetovalna skupina v zvezi z izvajanjem tega sporazuma.
3. Za spodbujanje ozaveščenosti javnosti o notranjih svetovalnih skupinah lahko vsaka pogodbenica objavi seznam organizacij, ki sodelujejo v njeni notranji svetovalni skupini, in kontaktno točko za navedeno notranjo svetovalno skupino.
4. Pogodbenici spodbujata sodelovanje med svojima notranjima svetovalnima skupinama.
Člen 24.7
Forum civilne družbe
1. Pogodbenici pomagata pri organizaciji foruma civilne družbe za dialog o izvajanju tega sporazuma in na prvem sestanku Odbora za trgovino določita operativne smernice o ravnanju foruma civilne družbe.
2. Forum civilne družbe si prizadeva organizirati sestanek skupaj s sestankom Odbora za trgovino. Pogodbenici lahko spodbujata tudi udeležbo v forumu civilne družbe z virtualnimi sredstvi.
3. Forum civilne družbe je odprt za sodelovanje neodvisnih organizacij civilne družbe s sedežem na ozemljih pogodbenic, vključno s člani notranjih svetovalnih skupin iz člena 24.6 (Notranji svetovalni skupini). Vsaka pogodbenica si prizadeva spodbujati uravnoteženo zastopanost, vključno z nevladnimi organizacijami, poslovnimi organizacijami in organizacijami delodajalcev ter sindikati, dejavnimi na področju gospodarstva, trajnostnega razvoja, socialnih zadev, človekovih pravic, okolja in drugih zadev. V primeru Nove Zelandije forum civilne družbe vključuje predstavnike Maorov.
4. Predstavniki pogodbenic, ki sodelujejo v odboru za trgovino, se, kot je ustrezno, udeležijo seje sestanka foruma civilne družbe, da bi predložili informacije o izvajanju tega sporazuma in začeli dialog s forumom civilne družbe. Taki seji sopredsedujejo sopredsedniki Odbora za trgovino ali njihovi pooblaščeni zastopniki, kot je ustrezno. Pogodbenici skupaj ali posamično objavita morebitne uradne izjave, predložene v okviru foruma civilne družbe.
POGLAVJE 25
Izjeme in splošne določbe
Člen 25.1
Splošne izjeme
1. Za namene poglavij 2 (Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago) in 4 (Carine in olajševanje trgovine), oddelka B (Liberalizacija naložb) poglavja 10 (Trgovina s storitvami in naložbe), ter poglavij 12 (Digitalna trgovina), 13 (Energija in surovine) in 17 (Podjetja v državni lasti) je člen XX GATT 1994 z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.
2. Ob upoštevanju zahteve, da se ti ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državama, kadar prevladujejo podobni pogoji, ali prikrito omejitev naložb ali trgovine s storitvami, nobena določba poglavij 10 (Trgovina s storitvami in naložbe), 11 (Pretok kapitala, plačila in nakazila), 12 (Digitalna trgovina), 13 (Energija in surovine) in 17 (Podjetja v državni lasti) pogodbenicama ne preprečuje, da sprejmeta ali uveljavita ukrepe, ki so:
|
(a) |
potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda (118); |
|
(b) |
potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin; |
|
(c) |
potrebni za zagotovitev skladnosti z zakoni ali predpisi, ki niso v neskladju z določbami tega sporazuma, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:
|
3. Pojasniti je treba, da se pogodbenici zavedata, da če taki ukrepi sicer niso združljivi s poglavjem ali oddelkom iz odstavkov 1 in 2 tega člena:
|
(a) |
ukrepi iz člena XX, točka (b), GATT 1994 in odstavka 2, točka (b), tega člena vključujejo okoljske ukrepe, potrebne za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin; |
|
(b) |
se člen XX, točka (g), GATT 1994 uporablja za ukrepe za ohranjanje živih in neživih neobnovljivih naravnih virov in |
|
(c) |
lahko ukrepi, sprejeti za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, spadajo pod člen XX, točka (b) ali (g), GATT 1994 ali pod odstavek 2, točka (b), tega člena. |
4. Preden ena pogodbenica sprejme kakršne koli ukrepe iz člena XX GATT 1994, točki (i) in (j), drugi pogodbenici zagotovi vse ustrezne informacije, da se najde rešitev, sprejemljiva za obe pogodbenici. Če pogodbenici v 30 dneh od predložitve informacij ne skleneta dogovora, lahko pogodbenica začne uporabljati zadevne ukrepe. Kadar izjemne in kritične okoliščine, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, preprečujejo predhodno obvestilo ali pregled, lahko pogodbenica, ki namerava sprejeti ukrepe, nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, potrebne za spoprijemanje z razmerami. Navedena pogodbenica o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.
Člen 25.2
Varnostne izjeme
Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da:
|
(a) |
se od pogodbenice zahteva, da zagotovi kakršne koli informacije, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi, ali dovoli dostop do takih informacij, ali |
|
(b) |
pogodbenici prepreči sprejetje kakršnega koli ukrepa, za katerega meni, da je potreben za zavarovanje njenih bistvenih varnostnih interesov:
|
|
(c) |
pogodbenici prepreči sprejetje ukrepov za izpolnjevanje obveznosti v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov za ohranjanje miru in mednarodne varnosti. |
Člen 25.3
Obdavčitev
1. V tem členu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„neposredni davki“ pomeni vse davke na dohodke ali kapital, vključno z davkom na razliko pri odtujitvi lastnine, davkom na nepremičnine, dediščine in darila ter davkom na znesek plač, ki jih plačajo podjetja, kot tudi davkom na povečanje vrednosti kapitala; |
|
(b) |
„rezidentstvo“ pomeni rezidentstvo za davčne namene in |
|
(c) |
„davčna konvencija“ pomeni konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali kateri koli drug mednarodni dogovor ali ureditev, ki se v celoti ali pretežno nanaša na obdavčitev, pri čemer so pogodbenice tega dogovora ali ureditve katera koli država članica Unije, Unija ali Nova Zelandija. |
2. Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na pravice in obveznosti Unije ali držav članic ali Nove Zelandije v okviru katere koli davčne konvencije. V primeru kakršne koli neskladnosti med tem sporazumom in katero koli davčno konvencijo prevlada davčna konvencija, kar zadeva take neskladnost. V zvezi z davčno konvencijo med Unijo ali državami članicami in Novo Zelandijo ustrezni pristojni organi iz tega sporazuma in davčne konvencije skupaj določijo, ali obstaja neskladnost med tem sporazumom in davčno konvencijo (119).
3. Člena 10.7 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi) in 10.17 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi) se ne uporabljata za prednost, ki se pogodbenici dodeli v skladu z davčno konvencijo.
4. V skladu z zahtevo, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, v katerih prevladujejo podobne razmere, ali prikrito omejevanje trgovine in naložb, se nobena določba tega sporazuma ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje sprejetje, ohranjanje ali izvajanje katerega koli ukrepa, ki:
|
(a) |
ima za cilj zagotoviti pravično ali učinkovito (120) obdavčitev ali pobiranje neposrednih davkov ali |
|
(b) |
razlikuje med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju, zlasti glede na njihovo rezidentstvo ali kraj, kjer so vložili svoj kapital. |
Člen 25.4
Omejitve v primeru plačilnobilančnih in zunanjefinančnih težav
1. Kadar je pogodbenica v resnih plačilnobilančnih ali zunanjefinančnih težavah ali obstaja tveganje zanje, lahko sprejme ali ohrani začasne zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili (121).
2. Vsak začasni zaščitni ukrep, sprejet ali ohranjen v skladu z odstavkom 1:
|
(a) |
je v skladu s členi Sporazuma o Mednarodnem denarnem skladu; |
|
(b) |
ne presega tistega, kar je potrebno za reševanje okoliščin, opisanih v odstavku 1; |
|
(c) |
je začasen in se postopoma odpravi glede na izboljšanje okoliščin, opisanih v odstavku 1; |
|
(d) |
se izogiba nepotrebnemu oškodovanju poslovnih, gospodarskih in finančnih interesov druge pogodbenice in |
|
(e) |
je nediskriminatoren, tako da se druga pogodbenica obravnava enako ugodno kot katera koli nepogodbenica v podobnih okoliščinah. |
3. Kar zadeva trgovino z blagom, lahko pogodbenica sprejme začasne zaščitne ukrepe, da zaščiti svoj zunanjefinančni položaj ali plačilno bilanco. Vsak začasni zaščitni ukrep, sprejet ali ohranjen v skladu s tem odstavkom, je skladen z GATT 1994 in njegovim Dogovorom o plačilnobilančnih določbah.
4. Kar zadeva trgovino s storitvami, lahko pogodbenica sprejme začasne zaščitne ukrepe, da zaščiti svoj zunanjefinančni položaj ali plačilno bilanco. Vsak začasni zaščitni ukrep, sprejet ali ohranjen v skladu s tem odstavkom, je skladen s členom XII GATS.
Člen 25.5
Začasni zaščitni ukrepi
1. V izjemnih primerih resnih težav pri delovanju Unijine ekonomske in monetarne unije ali grožnje zanjo lahko Unija sprejme ali ohrani začasne zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili za obdobje, ki ne presega šest mesecev.
2. Kakršni koli začasni zaščitni ukrepi, sprejeti ali ohranjeni v skladu z odstavkom 1, so omejeni na to, kar je nujno potrebno, in ne smejo biti sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med Novo Zelandijo in tretjo državo v podobnem položaju.
Člen 25.6
Tiriti o Waitangi / Pogodba iz Waitangija
1. Če se taki ukrepi ne uporabljajo kot sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo oseb druge pogodbenice ali kot prikrito omejevanje trgovine z blagom, trgovine s storitvami in naložb, nobena določba tega sporazuma Novi Zelandiji ne preprečuje sprejetja ukrepov, za katere meni, da so potrebni za zagotovitev ugodnejše obravnave Maorov v zvezi z zadevami, zajetimi v tem sporazumu, tudi pri izpolnjevanju njenih obveznosti v okviru te Tiriti o Waitangi / Pogodbe iz Waitangija.
2. Pogodbenici se strinjata, da se za razlago te Tiriti o Waitangi / Pogodbe iz Waitangija, vključno z naravo pravic in obveznosti, ki izhajajo iz nje, ne uporabljajo določbe o reševanju sporov iz tega sporazuma. Poglavje 26 (Reševanje sporov) se sicer uporablja za ta člen. Unija lahko od sveta, ustanovljenega v skladu s členom 26.5 (Ustanovitev sveta), zahteva le, da ugotovi, ali je kateri koli ukrep iz odstavka 1 neskladen z njenimi pravicami v okviru tega sporazuma.
Člen 25.7
Razkrivanje informacij
1. Nobena določba tega sporazuma od pogodbenice ne zahteva, naj da na voljo zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi vplivalo na upravičene poslovne interese določenih javnih ali zasebnih podjetij, razen če svet potrebuje take zaupne informacije v postopku za reševanje sporov v skladu s poglavjem 26 (Reševanje sporov). V takih primerih svet zagotovi, da je zaupnost v celoti zagotovljena.
2. Vsaka pogodbenica vse informacije, ki jih druga pogodbenica predloži Odboru za trgovino ali specializiranim odborom in jih označi kot zaupne, obravnava kot zaupne.
Člen 25.8
Oprostitev obveznosti STO
Če pravica ali obveznost iz tega sporazuma podvaja pravico ali obveznost iz Sporazuma o STO, se šteje, da je vsak ukrep, sprejet na podlagi sklepa o oprostitvi obveznosti, sprejetim na podlagi člena IX Sporazuma o STO, skladen s podvojeno določbo tega sporazuma.
POGLAVJE 26
Reševanje sporov
Člen 26.1
Cilj
Cilj tega poglavja je vzpostavitev učinkovitega mehanizma za izogibanje in reševanje kakršnih koli sporov med pogodbenicama glede razlage in uporabe tega sporazuma in Sporazuma o sanitarnih ukrepih, da se, kadar je to mogoče, doseže sporazumna rešitev.
Člen 26.2
Področje uporabe
1. To poglavje se v skladu z odstavkom 2 uporablja za vse spore med pogodbenicama v zvezi z razlago in uporabo tega sporazuma in Sporazuma o sanitarnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: zajete določbe).
2. Zajete določbe vključujejo vse določbe tega sporazuma in Sporazuma o sanitarnih ukrepih razen:
|
(a) |
poglavja 5 (Trgovinska pravna sredstva), oddelka B (Protidampinške in izravnalne dajatve) in C (Globalni zaščitni ukrepi); |
|
(b) |
poglavja 15 (Politika konkurence); |
|
(c) |
člena 16.6 (Posvetovanja); |
|
(d) |
poglavja 20 (Trgovinsko in gospodarsko sodelovanje z Maori); |
|
(e) |
poglavja 21 (Mala in srednja podjetja); |
|
(f) |
poglavja 22 (Dobre regulativne prakse in regulativno sodelovanje) in |
|
(g) |
določb te Tiriti o Waitangi / Pogodbe iz Waitangija v zvezi z njeno razlago, vključno z naravo pravic in obveznosti, ki izhajajo iz nje. |
Člen 26.3
Posvetovanja
1. Pogodbenici si prizadevata za rešitev kakršnega koli spora iz člena 26.2 (Področje uporabe) z začetkom posvetovanj v dobri veri, da dosežeta sporazumno rešitev.
2. Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisnim zahtevkom, ki ga predloži drugi pogodbenici in v katerem opredeli sporni ukrep ter zajete določbe, ki se po njenem mnenju uporabljajo.
3. Pogodbenica, ki ji je bil predložen zahtevek za posvetovanja (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba), na zahtevek za posvetovanja odgovori nemudoma, vendar najpozneje v desetih dneh od datuma njegove predložitve. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se posvetovanja izvedejo v 30 dneh od datuma predložitve zahtevka za posvetovanja in potekajo na ozemlju pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba. Šteje se, da so posvetovanja končana v 30 dneh od datuma predložitve zahtevka za posvetovanje ali v 90 dneh od navedenega datuma v zvezi s spori iz poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj), razen če pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.
4. Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi v zvezi s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, ki hitro izgubijo svojo tržno vrednost, se opravijo v 15 dneh od datuma predložitve zahtevka za posvetovanja. Šteje se, da so posvetovanja končana v teh 15 dneh, razen če pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.
5. Med posvetovanji vsaka pogodbenica zagotovi zadostne informacije o dejstvih za popoln pregled, kako bi sporni ukrep lahko vplival na uporabo tega sporazuma ali Sporazuma o sanitarnih ukrepih. Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti sodelovanje osebja svojih pristojnih vladnih organov z ustreznim strokovnim znanjem o zadevi, ki je predmet posvetovanj.
6. V sporih, povezanih z določbami poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj), ki se nanašajo na večstranske sporazume ali instrumente iz poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj), pogodbenici upoštevata informacije, ki jih imajo na voljo MOD ali ustrezne organizacije ali organi, ustanovljene na podlagi večstranskih okoljskih sporazumov, da bi se spodbudila usklajenost med delom pogodbenic in navedenih ustreznih organizacij ali organov. Kadar je to ustrezno, se pogodbenici posvetujeta z navedenimi organizacijami ali njihovimi ustreznimi organi ali katerim koli drugim strokovnjakom ali ustreznim organom, ki se jima zdi ustrezen. Vsaka pogodbenica lahko po potrebi zaprosi za mnenje notranje svetovalne skupine iz člena 24.6 (Notranji svetovalni skupini) ali druge strokovne nasvete.
7. Posvetovanja ter zlasti vse informacije z oznako zaupnosti in stališča, ki jih pogodbenici izrazita med posvetovanji, so zaupni in ne posegajo v pravice katere koli pogodbenice v nadaljnjih postopkih.
8. Ukrep, ki ga predlaga pogodbenica, vendar se še ne izvaja, je lahko predmet posvetovanj v skladu s tem členom, ne sme pa biti predmet postopkov sveta iz oddelka C (Postopki sveta) ali mediacije iz oddelka D (Mediacija).
Člen 26.4
Uvedba postopkov sveta
1. Pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, lahko zahteva ustanovitev sveta, če:
|
(a) |
pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevek ne odgovori v 10 dneh od datuma njegove predložitve; |
|
(b) |
se posvetovanja ne opravijo v rokih iz člena 26.3(3) in (4) (Posvetovanja); |
|
(c) |
se pogodbenici dogovorita, da ne bo posvetovanj, ali |
|
(d) |
so bila posvetovanja zaključena, pri čemer ni bila dosežena sporazumna rešitev. |
2. Zahtevek za ustanovitev sveta se v pisni obliki predloži drugi pogodbenici in kakršnemu koli zunanjemu organu, pooblaščenemu v skladu z odstavkom 4, če je ustrezno. Pogodbenica pritožnica v svojem zahtevku za ustanovitev sveta opredeli zadevni ukrep in pojasni, kako ta ukrep pomeni kršitev zajetih določb na način, ki zadostuje za jasno predstavitev pravne podlage za pritožbo.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi takojšnjo objavo zahtevka za ustanovitev sveta.
4. Odbor za trgovino se lahko odloči, da bo zunanji organ pooblastil za pomoč svetom iz tega poglavja, vključno z zagotavljanjem upravne in pravne podpore. Odbor za trgovino v tem sklepu obravnava tudi stroške, povezane s pooblastilom.
Člen 26.5
Ustanovitev sveta
1. Svet sestavljajo trije člani.
2. Pogodbenici se v 15 dneh od datuma predložitve zahtevka za ustanovitev sveta posvetujeta v dobri veri, da bi dosegli dogovor o sestavi sveta.
3. Če se pogodbenici o sestavi sveta ne dogovorita v roku iz odstavka 2, vsaka pogodbenica v 10 dneh po izteku roka iz odstavka 2 imenuje člana:
|
(a) |
s podseznama te pogodbenice, sestavljenega v skladu s členom 26.6 (Seznami članov sveta), ali |
|
(b) |
v primeru sporov iz poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj) s podseznama te pogodbenice v okviru seznama iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, sestavljenega v skladu s členom 26.6(1) (Seznami članov sveta), točka (b). |
Če pogodbenica v roku iz odstavka 3 ne imenuje člana sveta s svojega podseznama, sopredsednik Odbora za trgovino pogodbenice pritožnice v 10 dneh po izteku roka iz odstavka 3 z žrebom izbere člana sveta s podseznama pogodbenice, ki ni imenovala člana. Sopredsednik Odbora za trgovino pogodbenice pritožnice lahko tak izbor z žrebom prenese naprej.
4. Če se pogodbenici o predsedniku sveta ne dogovorita v roku iz odstavka 2, sopredsednik Odbora za trgovino tožeče pogodbenice v 10 dneh po izteku navedenega roka z žrebom izbere predsednika sveta:
|
(a) |
s podseznama predsednikov, sestavljenega v skladu s členom 26.6(2) (Seznami članov sveta), ali |
|
(b) |
v primeru sporov iz poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj) s podseznama predsednikov v okviru seznama iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, sestavljenega v skladu s členom 26.6(1) (Seznami članov sveta), točka (b). |
Sopredsednik Odbora za trgovino tožeče pogodbenice lahko tak izbor z žrebom prenese naprej.
5. Šteje se, da je svet ustanovljen 15 dni po datumu, na katerega so trije izbrani člani sveta sprejeli imenovanje v skladu s pravilom 10 iz Priloge 26-A (Poslovnik za reševanje sporov), razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Vsaka pogodbenica takoj objavi datum ustanovitve sveta.
6. Če kateri koli seznam iz člena 26.6 (Seznami članov sveta) ni bil sestavljen ali ne vključuje dovolj imen ali vključuje le imena oseb, ki v času izbora člana sveta v skladu z odstavkom 3 ali 4 niso na voljo, se člani sveta z žrebom izberejo med posamezniki, ki jih je uradno predlagala ena pogodbenica ali obe pogodbenici v skladu s Prilogo 26-A (Poslovnik za reševanje sporov).
Člen 26.6
Seznami članov sveta
1. Odbor za trgovino na prvem sestanku od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma sestavi:
|
(a) |
seznam posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot člani sveta, in |
|
(b) |
ločen seznam posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot člani sveta v sporih iz poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj) (v nadaljnjem besedilu: seznam v okviru poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju). |
2. Vsak seznam iz odstavka 1, točki (a) in (b), je sestavljen iz naslednjih podseznamov:
|
(a) |
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov Unije; |
|
(b) |
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov Nove Zelandije, in |
|
(c) |
enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki opravljajo funkcijo predsednika sveta. |
3. Vsak podseznam iz odstavka 2, točke (a), (b) in (c), vključuje najmanj tri posameznike. Podseznam iz odstavka 2, točka (c), ne vključuje več kot šest posameznikov. Odbor za trgovino zagotavlja, da je na podseznamu ves čas tako število posameznikov.
4. Odbor za trgovino lahko pripravi dodatne sezname posameznikov s strokovnim znanjem in izkušnjami iz določenih sektorjev, zajetih v tem sporazumu. Ob soglasju pogodbenic se taki dodatni seznami uporabijo za sestavo sveta v skladu s postopkom iz člena 26.5 (Ustanovitev sveta).
Člen 26.7
Zahteve za člane sveta
1. Vsak član sveta:
|
(a) |
ima dokazano strokovno znanje in izkušnje na področju prava, mednarodne trgovine in drugih zadev, zajetih v tem sporazumu; |
|
(b) |
je neodvisen od obeh pogodbenic, ni povezan z njima in od njiju ne sprejema navodil; |
|
(c) |
deluje v svoji individualni pristojnosti in v zvezi s sporom ne sprejema navodil od nobene organizacije ali vlade in |
|
(d) |
izpolnjuje določbe Priloge 26-B (Kodeks ravnanja za člane sveta in mediatorje). |
2. Predsednik ima tudi izkušnje s postopki za reševanje sporov.
3. Brez poseganja v odstavek 1, točka (a), in odstavek 2, ima vsak član sveta s seznama v okviru poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju specializirano ali strokovno znanje s področja:
|
(a) |
delovnega ali okoljskega prava; |
|
(b) |
vprašanj, obravnavanih v poglavju 19 (Trgovina in trajnostni razvoj), ali |
|
(c) |
reševanja sporov, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov. |
4. Glede na predmet posameznega spora se lahko pogodbenici dogovorita o odstopanju od zahtev iz odstavka 1, točka (a).
Člen 26.8
Naloge sveta
Svet:
|
(a) |
objektivno presodi predloženo zadevo, vključno z objektivno presojo dejstev primera, in uporabnost ter skladnost z zajetimi določbami; |
|
(b) |
v svojih odločitvah in poročilih navede ugotovitve glede dejstev, uporabo ustreznih določb ter utemeljitev sprejetih ugotovitev in priporočil in |
|
(c) |
bi se moral redno posvetovati s pogodbenicama in zagotoviti ustrezne priložnosti za razvoj sporazumne rešitve. |
Člen 26.9
Pristojnosti sveta
1. Če se pogodbenici v petih dneh od datuma ustanovitve sveta ne dogovorita drugače, so pristojnosti sveta naslednje:
„ob upoštevanju zadevnih zajetih določb, na katere se sklicujeta pogodbenici, proučiti zadevo, na katero se nanaša zahtevek za ustanovitev sveta, sprejeti ugotovitve o uporabi zajetih določb in združljivosti zadevnega ukrepa z navedenimi določbami ter predložiti poročilo v skladu s členoma 26.11 (Vmesno poročilo) in 26.12 (Končno poročilo).“
2. Če se pogodbenici dogovorita o drugačnih pristojnostih sveta, kot so navedene v odstavku 1, o tem uradno obvestita svet v roku iz odstavka 1.
Člen 26.10
Odločitev o nujnosti
1. Če pogodbenica tako zahteva, svet v desetih dneh od svoje ustanovitve odloči, ali zadeva sodi med nujne zadeve.
2. Če svet odloči, da se spor nanaša na nujno zadevo, se veljavni roki iz oddelka C (Postopki sveta) tega poglavja skrajšajo za polovico, razen rokov iz členov 26.5 (Ustanovitev sveta) in 26.9 (Pristojnosti sveta).
Člen 26.11
Vmesno poročilo
1. Svet predloži pogodbenicama vmesno poročilo v 90 dneh od datuma ustanovitve sveta. Če svet meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik sveta o tem uradno pisno obvesti pogodbenici in pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava svet predložiti vmesno poročilo. Svet v nobenem primeru ne predloži vmesnega poročila pozneje kot 120 dni od datuma ustanovitve sveta.
2. Vsaka pogodbenica lahko svetu predloži pisni zahtevek za presojo vidikov vmesnega poročila v 10 dneh od njegove predložitve. Pogodbenica lahko predloži pripombe na pisni zahtevek druge pogodbenice v šestih dneh od predložitve takega zahtevka.
Člen 26.12
Končno poročilo
1. Svet predloži pogodbenicama končno poročilo v 120 dneh od datuma ustanovitve sveta. Če svet meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik sveta o tem uradno pisno obvesti pogodbenici in pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava svet predložiti končno poročilo. Svet v nobenem primeru ne predloži končnega poročila pozneje kot 150 dni od datuma ustanovitve sveta.
2. Končno poročilo vključuje razpravo o vseh pisnih zahtevkih pogodbenic glede vmesnega poročila iz člena 26.11(2) (Vmesno poročilo) in jasno obravnava pripombe pogodbenic.
Člen 26.13
Ukrepi za izpolnitev obveznosti
1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz ugotovitev in priporočil iz končnega poročila, zaradi uskladitve z zajetimi določbami.
2. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje 30 dni po predložitvi končnega poročila pošlje pogodbenici pritožnici uradno obvestilo o ukrepih, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za izpolnitev obveznosti.
3. Poleg tega, kar zadeva spore iz poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj):
|
(a) |
pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje 30 dni po predložitvi končnega poročila obvesti notranji svetovalni skupini iz člena 24.6 (Notranji svetovalni skupini), in kontaktno točko druge pogodbenice, ustanovljeno v skladu s členom 19.16 (Kontaktne točke), o ukrepih, ki jih je sprejela ali ki jih namerava sprejeti za izpolnitev obveznosti, in |
|
(b) |
Odbor za trgovino in trajnostni razvoj spremlja izvajanje ukrepov za izpolnitev obveznosti. Notranji svetovalni skupini iz člena 24.6 (Notranji svetovalni skupini) lahko opažanja v zvezi s tem predložita Odboru za trgovino in trajnostni razvoj. |
Člen 26.14
Razumni rok
1. Če takojšnja izpolnitev obveznosti ni mogoča, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje v 30 dneh po datumu predložitve končnega poročila uradno obvesti pogodbenico pritožnico o dolžini razumnega roka, ki ga bo potrebovala za izpolnitev obveznosti. Pogodbenici si prizadevata doseči dogovor o dolžini razumnega roka za izpolnitev obveznosti.
2. Če se pogodbenici ne dogovorita o dolžini razumnega roka, lahko pogodbenica pritožnica ne prej kot 20 dni po datumu predložitve uradnega obvestila iz odstavka 1 pisno zahteva od prvotnega sveta, da določi dolžino razumnega roka. Svet predloži svojo odločitev pogodbenicama v 20 dneh od datuma predložitve takega zahtevka.
3. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pogodbenici pritožnici predloži uradno pisno obvestilo o svojem napredku pri izpolnjevanju obveznosti iz končnega poročila najpozneje 30 dni pred iztekom razumnega roka.
4. Pogodbenici se lahko dogovorita za podaljšanje razumnega roka.
Člen 26.15
Pregled izpolnitve obveznosti
1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje na datum izteka razumnega roka pogodbenico pritožnico uradno obvesti o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev obveznosti iz končnega poročila.
2. Če se pogodbenici ne strinjata glede obstoja ali usklajenosti z zajetimi določbami katerega koli ukrepa, sprejetega za izpolnitev obveznosti, lahko pogodbenica pritožnica od prvotnega sveta pisno zahteva, da odloči o zadevi. V tem zahtevku izrecno opredeli zadevni ukrep in pojasni, kako ta ukrep pomeni kršitev zajetih določb na način, ki zadostuje za jasno predstavitev pravne podlage za pritožbo. Svet predloži svojo odločitev pogodbenicama v 54 dneh od datuma predložitve takega zahtevka.
Člen 26.16
Začasna pravna sredstva
1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice pritožnice začne posvetovanja s pogodbenico pritožnico, da bi se dogovorili o medsebojno sprejemljivem nadomestilu, če:
|
(a) |
pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pogodbenico pritožnico uradno obvesti, da ne more izpolniti obveznosti iz končnega poročila; |
|
(b) |
pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne predloži uradnega obvestila o ukrepih, sprejetih za izpolnitev obveznosti, v roku iz člena 26.13 (Ukrepi za izpolnitev obveznosti) ali tega ne stori pred iztekom razumnega roka; |
|
(c) |
svet ugotovi, da ni bil sprejet ukrep za izpolnitev obveznosti, ali |
|
(d) |
svet ugotovi, da ukrep, ki je bil sprejet za izpolnitev obveznosti, ni skladen z zajetimi določbami. |
2. V primeru sporov iz poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj) se ta člen uporablja, če:
|
(a) |
nastane položaj iz odstavka 1 tega člena, točka (a), (b) ali (c), končno poročilo na podlagi sveta iz člena 26.12 (Končno poročilo) pa vključuje ugotovitev kršitve:
|
|
(b) |
nastane položaj iz odstavka 1 tega člena, točka (d), in odločitev sveta glede izpolnitve obveznosti v skladu s členom 26.15 (Pregled izpolnitve obveznosti) vključuje ugotovitev kršitve:
|
3. Če se v okoliščinah iz odstavkov 1 in 2 pogodbenica pritožnica odloči, da ne bo zahtevala posvetovanj o nadomestilu, ali se pogodbenici ne dogovorita o nadomestilu v 20 dneh od začetka posvetovanj o nadomestilu, lahko pogodbenica pritožnica pogodbenico, proti kateri je vložena pritožba, uradno pisno obvesti, da namerava začasno opustiti uporabo obveznosti v okviru zajetih določb. V takem uradnem obvestilu je navedena raven nameravane začasne opustitve obveznosti.
4. Pogodbenica pritožnica lahko obveznosti začasno opusti 10 dni po datumu predložitve uradnega obvestila iz odstavka 3, razen če je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, predložila pisni zahtevek v skladu z odstavkom 6.
5. Začasna opustitev obveznosti ne sme presegati ravni, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve.
6. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da priglašena raven začasne opustitve obveznosti presega raven, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, ali da pogoji iz odstavka 2 niso izpolnjeni, lahko od prvotnega sveta pred iztekom desetdnevnega roka iz odstavka 4 zahteva, da odloči o zadevi. Svet predloži pogodbenicama svojo odločitev o ravni začasne opustitve obveznosti ali o tem, ali pogoji iz odstavka 2 niso izpolnjeni, v 30 dneh od datuma predložitve takega zahtevka. Obveznosti se začasno ne opustijo, dokler svet ne predloži svoje odločitve. Začasna opustitev obveznosti je skladna z navedeno odločitvijo.
7. Opustitev obveznosti in nadomestilo iz tega člena sta začasna in prenehata, ko:
|
(a) |
pogodbenici dosežeta sporazumno rešitev v skladu s členom 26.26 (Sporazumna rešitev); |
|
(b) |
se pogodbenici dogovorita, da ukrep, sprejet za izpolnitev obveznosti, prispeva k izpolnjevanju zajetih določb pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, ali |
|
(c) |
je kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev obveznosti, za katerega je svet ugotovil, da ni skladen z zajetimi določbami, umaknjen ali spremenjen, da bi se pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uskladila z navedenimi določbami. |
Člen 26.17
Pregled vseh ukrepov, sprejetih za izpolnitev obveznosti po sprejetju začasnih pravnih sredstev
1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uradno obvesti pogodbenico pritožnico o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev obveznosti po začasni opustitvi obveznosti oziroma uporabi začasnega nadomestila, odvisno od primera. Z izjemo primerov iz odstavka 2 pogodbenica pritožnica začasno opustitev obveznosti preneha v 30 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila. Kadar je bilo uporabljeno nadomestilo, z izjemo primerov iz odstavka 2, lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, tako nadomestilo preneha uporabljati v 30 dneh od predložitve uradnega obvestila, da je izpolnila obveznosti.
2. Če pogodbenici v 30 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila ne dosežeta dogovora o tem, ali s priglašenim ukrepom pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje zajete določbe, lahko katera koli pogodbenica od prvotnega sveta pisno zahteva, da odloči o zadevi, v nasprotnem primeru pa začasna opustitev obveznosti ali nadomestilo, odvisno od primera, preneha. Svet predloži svojo odločitev pogodbenicama v 46 dneh od datuma predložitve zahtevka. Če svet meni, da je ukrep, sprejet za izpolnitev obveznosti, skladen z zajetimi določbami, začasna opustitev obveznosti oziroma uporaba nadomestila preneha. Kadar je ustrezno, pogodbenica pritožnica prilagodi raven začasne opustitve obveznosti ali nadomestila na podlagi odločitve sveta.
3. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da raven začasne opustitve obveznosti, ki jo izvaja pogodbenica pritožnica, presega raven, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko od prvotnega sveta pisno zahteva, da odloči o zadevi.
Člen 26.18
Zamenjava članov sveta
Če določen član sveta med katerim koli postopkom reševanja sporov iz tega oddelka ne more sodelovati, odstopi ali ga je treba zamenjati, ker ne izpolnjuje določb Priloge 26-B (Kodeks ravnanja za člane sveta in mediatorje), se uporabi postopek iz člena 26.5 (Ustanovitev sveta), nadomestni član sveta pa ima vse pristojnosti in dolžnosti prvotnega člana sveta. Rok za predložitev poročila ali odločitev sveta se podaljša za toliko časa, kolikor je potrebno za imenovanje novega člana sveta.
Člen 26.19
Poslovnik za reševanje sporov
1. Postopke sveta urejata ta oddelek in Priloga 26-A (Poslovnik za reševanje sporov).
2. Vsa zasedanja sveta so odprta za javnost, razen če Priloga 26-A (Poslovnik za reševanje sporov) določa drugače.
Člen 26.20
Začasna prekinitev in prenehanje
1. Na skupno zahtevo pogodbenic svet kadar koli začasno prekine delo za obdobje, o katerem se dogovorita pogodbenici in ki ne presega 12 zaporednih mesecev.
2. Svet nadaljuje svoje delo pred koncem obdobja začasne prekinitve na pisno zahtevo obeh pogodbenic ali po izteku obdobja začasne prekinitve na pisno zahtevo ene od pogodbenic. Pogodbenica, ki to zahteva, o tem ustrezno uradno obvesti drugo pogodbenico. Če svet po izteku obdobja začasne prekinitve ne nadaljuje svojega dela v skladu s tem odstavkom, se pooblastilo sveta izteče in postopek se ustavi.
3. Če je delo sveta začasno prekinjeno, se ustrezna obdobja iz tega oddelka podaljšajo za enako obdobje, za katero se je delo sveta prekinilo.
Člen 26.21
Pravica zahtevati in prejemati informacije
1. Na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo lahko svet od pogodbenic zahteva zadevne informacije, ki jih šteje za potrebne in ustrezne. Pogodbenici se nemudoma in celovito odzoveta na kakršen koli zahtevek sveta za predložitev takih informacij.
2. Svet lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo od katerega koli vira zahteva kakršne koli informacije, za katere meni, da so primerne. Svet ima tudi pravico, da pridobi mnenje izvedencev, če meni, da je to primerno in ob upoštevanju pogojev, o katerih se dogovorita pogodbenici, kadar je ustrezno.
3. V zvezi z zadevami glede izpolnjevanja določb večstranskih sporazumov in instrumentov iz poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj) bi morala mnenja zunanjih strokovnjakov ali informacije, ki jih zahteva svet, vključevati informacije, ki jih imajo na voljo MOD ali ustrezni organizacije ali organi ustanovljeni na podlagi večstranskih okoljskih sporazumov.
4. Svet obravnava stališča amicus curiae, ki jih predložijo fizične osebe pogodbenice ali pravne osebe s sedežem v pogodbenici, v skladu s Prilogo 26-A (Poslovnik za reševanje sporov).
5. Vse informacije ali mnenja, ki jih svet pridobi v skladu s tem členom, se razkrijejo pogodbenicama, ki lahko v zvezi z njimi predložita pripombe.
Člen 26.22
Pravila razlage
1. Svet razlaga zajete določbe v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, podpisano 23. maja 1969 na Dunaju.
2. Svet tudi upošteva relevantne razlage iz poročil svetov STO in pritožbenega organa, ki jih sprejme Organ za reševanje sporov STO, ter v arbitražnih odločbah v okviru Dogovora o reševanju sporov.
3. Poročila in odločitve sveta ne povečajo ali zmanjšajo pravic in obveznosti pogodbenic, določenih na podlagi tega sporazuma.
Člen 26.23
Poročila in odločitve sveta
1. Posvetovanja sveta so zaupna. Svet si po najboljših močeh prizadeva za sprejemanje osnutkov poročil in odločitev s soglasjem. Če to ni mogoče, svet odloči z večino glasov. Ločena mnenja članov sveta se ne razkrijejo v nobenem primeru.
2. Pogodbenici brezpogojno sprejmeta poročila in odločitve sveta. Ta poročila in odločitve ne ustvarjajo nobenih pravic ali obveznosti v zvezi s fizičnimi ali pravnimi osebami.
3. Vsaka pogodbenica javno objavi poročila in odločitve ter stališča sveta ob upoštevanju varstva zaupnih informacij.
4. Svet in pogodbenici obravnavajo kot zaupno vsako informacijo, ki jo pogodbenica predloži svetu v skladu s pravili 34 do 36 iz Priloge 26-A (Poslovnik za reševanje sporov).
Člen 26.24
Izbira razsodišča
1. V primeru spora glede nekega ukrepa, ki domnevno krši zajete določbe in enakovredno obveznost iz katerega koli drugega mednarodnega trgovinskega sporazuma, katerih pogodbenici sta obe pogodbenici, vključno s Sporazumom o STO, razsodišče za rešitev spora izbere pogodbenica, ki želi kršitev odpraviti.
2. Ko pogodbenica izbere razsodišče in začne postopke za reševanje sporov v okviru tega oddelka ali katerega koli drugega mednarodnega trgovinskega sporazuma, v zvezi s posameznim ukrepom iz odstavka 1 tega člena ne začne postopkov za reševanje sporov v okviru nobenega drugega sporazuma, razen če prvo izbrano razsodišče iz postopkovnih ali jurisdikcijskih razlogov ne more odločiti o zadevi.
3. V tem členu:
|
(a) |
se šteje, da se postopki za reševanje sporov v okviru tega oddelka začnejo, ko ena od pogodbenic vloži zahtevek za ustanovitev sveta v skladu s členom 26.4 (Uvedba postopkov sveta); |
|
(b) |
se šteje, da se postopki za reševanje sporov na podlagi Sporazuma o STO začnejo, ko pogodbenica vloži zahtevek za ustanovitev sveta v skladu s členom 6 Dogovora o reševanju sporov, in |
|
(c) |
se šteje, da se postopki za reševanje sporov v okviru katerega koli drugega mednarodnega trgovinskega sporazuma začnejo v skladu z ustreznimi določbami navedenega sporazuma. |
4. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje začasne opustitve obveznosti z dovoljenjem Organa STO za reševanje sporov ali na podlagi postopkov za reševanje sporov iz katerega koli drugega mednarodnega trgovinskega sporazuma, katerega pogodbenici sta pogodbenici, ki sta udeleženi v sporu. Pogodbenica ne poskuša s sklicevanjem na Sporazum o STO ali kateri koli drug mednarodni trgovinski sporazum med pogodbenicama drugi pogodbenici preprečiti začasno opustitev obveznosti iz tega poglavja.
Člen 26.25
Mediacija
Pogodbenici lahko uporabita mediacijo v zvezi s katerim koli ukrepom, za katerega pogodbenica meni, da škodljivo vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama. Postopek mediacije je določen v Prilogi 26-C (Poslovnik za mediacijo).
Člen 26.26
Sporazumna rešitev
1. Pogodbenici lahko kadar koli sprejmeta sporazumno rešitev za kakršne koli spore iz člena 26.2 (Področje uporabe).
2. Če se v postopkih sveta ali mediacije sprejme sporazumna rešitev, pogodbenici o navedeni sporazumni rešitvi skupaj uradno obvestita predsednika sveta ali mediatorja, kakor je primerno. Po takem uradnem obvestilu se postopki sveta ali mediacije končajo.
3. Vsaka sporazumna rešitev, ki jo dosežeta pogodbenici, se objavi.
4. Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za izvedbo sporazumne rešitve v dogovorjenem roku.
5. Pogodbenica, ki izvaja rešitev, najpozneje do izteka dogovorjenega roka pisno obvesti drugo pogodbenico o kakršnem koli ukrepu, ki ga je sprejela za izvedbo sporazumne rešitve.
Člen 26.27
Roki
1. Vsi roki, določeni v tem poglavju, se štejejo v koledarskih dnevih od dneva po dejanju, na katerega se nanašajo, če ni določeno drugače.
2. Vsak rok iz tega poglavja lahko pogodbenici sporazumno spremenita.
3. Kar zadeva oddelek C (Postopki sveta), lahko svet pogodbenicama kadar koli predlaga, da spremenita kateri koli rok iz tega poglavja, pri čemer navede razloge za svoj predlog.
Člen 26.28
Stroški
1. Vsaka pogodbenica krije svoje stroške, ki nastanejo pri udeležbi v postopkih sveta ali mediacije.
2. Če v Prilogi 26-A (Poslovnik za reševanje sporov) ni določeno drugače, si pogodbenici skupaj v enaki meri delita organizacijske stroške, vključno s plačilom in stroški članov sveta in mediatorjev. Plačilo članom sveta in mediatorjem je v skladu s standardi STO.
3. Odbor za trgovino lahko sprejme sklep o določitvi parametrov ali drugih podrobnostih glede plačila in povračila stroškov članom sveta in mediatorjem, vključno s katerimi koli povezanimi stroški, ki bi lahko nastali pri postopkih. Do sprejetja takega sklepa se plačilo in povračilo stroškov članom sveta in mediatorjem ter katerih koli povezanih stroškov določi v skladu s pravilom 10 Priloge 26-A (Poslovnik za reševanje sporov).
Člen 26.29
Spremembe prilog
Odbor za trgovino lahko spremeni Prilogi 26-A (Poslovnik za reševanje sporov) in 26-B (Kodeks ravnanja za člane sveta in mediatorje).
POGLAVJE 27
Končne določbe
Člen 27.1
Spremembe
1. Pogodbenici se lahko pisno dogovorita, da bosta spremenili ta sporazum.
2. Spremembe tega sporazuma začnejo veljati prvi dan drugega meseca ali na poznejši dan, o katerem se dogovorita pogodbenici, ki sledi dnevu, na katerega si pogodbenici izmenjata uradni pisni obvestili, ki potrjujeta, da sta izpolnili svoje veljavne pravne zahteve in končali postopke za začetek veljavnosti takih sprememb.
3. Odbor za trgovino lahko s sklepom spremeni ta sporazum, kot je določeno v členu 24.3 (Spremembe tega sporazuma, ki jih sprejme Odbor za trgovino). V sklepu Odbora za trgovino je določen datum začetka veljavnosti sprememb ali pa je, če tako zahteva notranji sistem pogodbenice, navedeno, da začnejo take spremembe tega sporazuma veljati po prejetju uradnega pisnega obvestila o izpolnitvi kakršnih koli neizpolnjenih uradnih zahtev in dokončanju kakršnih koli nedokončanih postopkov pogodbenic.
Člen 27.2
Začetek veljavnosti
1. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, na katerega si pogodbenici izmenjata uradni pisni obvestili, ki potrjujeta, da sta izpolnili svoje veljavne pravne zahteve in končali postopke za začetek veljavnosti tega sporazuma. Pogodbenici se lahko dogovorita o drugem datumu začetka veljavnosti tega sporazuma.
2. Uradna obvestila iz odstavka 1 se pošljejo generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije in ministrstvu Nove Zelandije za zunanje zadeve in trgovino.
Člen 27.3
Odpoved sporazuma
1. Ta sporazum velja do odpovedi v skladu z odstavkom 2.
2. Pogodbenica lahko drugo pogodbenico uradno pisno obvesti, da namerava odpovedati ta sporazum. Uradno obvestilo Uniji se pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, uradno obvestilo Novi Zelandiji pa se pošlje ministrstvu Nove Zelandije za zunanje zadeve in trgovino. Odpoved tega sporazuma začne veljati šest mesecev po datumu predložitve uradnega obvestila, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
Člen 27.4
Izpolnjevanje obveznosti
1. Vsaka pogodbenica je v celoti odgovorna za upoštevanje vseh določb iz tega sporazuma.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za uveljavitev določb tega sporazuma, vključno z njihovim upoštevanjem na vseh ravneh upravljanja in s strani nosilcev javnih pooblastil. Vsaka pogodbenica v dobri veri izvaja obveznosti iz tega sporazuma.
3. Ta sporazum je del skupnega institucionalnega okvira iz člena 52(1) Partnerskega sporazuma. Pogodbenica lahko sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s tem sporazumom v primeru posebej resne in znatne kršitve katerih koli obveznosti, ki so v členu 2(1) ali členu 8(1) Partnerskega sporazuma opisane kot bistveni elementi, kar pomeni grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter zahteva takojšnje ukrepanje. Pogodbenica lahko te ustrezne ukrepe v zvezi s tem sporazumom sprejme tudi v primeru dejanja ali opustitve dejanja, ki bistveno ogroža cilj in namen Pariškega sporazuma. Taki ustrezni ukrepi se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 54 Partnerskega sporazuma.
Člen 27.5
Pooblaščeni organ
Če v tem sporazumu ni določeno drugače, vsaka pogodbenica zagotovi, da pravna oseba, vključno s podjetjem v državni lasti, podjetjem, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravnim monopolom, pri izvajanju katerih koli regulativnih, upravnih ali drugih vladnih pooblastil, ki jih je pogodbenica prenesla na tako osebo, ravna v skladu z obveznostmi pogodbenice iz tega sporazuma.
Člen 27.6
Brez neposrednega učinka
1. Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da osebam podeljuje pravice ali nalaga obveznosti, razen pravic ali obveznosti, ki so ustvarjene med pogodbenicama v skladu z mednarodnim javnim pravom.
2. Pogodbenica ne zagotavlja pravice do ukrepanja v skladu s svojim notranjim pravom proti drugi pogodbenici zato, ker ukrep druge pogodbenice ni skladen s tem sporazumom.
Člen 27.7
Zakoni in drugi predpisi ter njihove spremembe
Če ni določeno drugače, se sklici na zakone in druge predpise pogodbenice v tem sporazumu razumejo tako, da vključujejo tudi njihove spremembe.
Člen 27.8
Sestavni deli tega sporazuma
1. Priloge, dodatki, izjave, skupne izjave in opombe k temu sporazumu so njegov sestavni del.
2. Vse priloge k temu sporazumu, vključno z dodatki, so sestavni del poglavja, ki se sklicuje na zadevno prilogo ali na katerega se sklicuje zadevna priloga. Pojasniti je treba:
|
(a) |
Priloga 2-A (Seznami za odpravo tarif) in njeni dodatki so sestavni del poglavja 2 (Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago); |
|
(b) |
Priloga 3-A (Uvodne opombe k pravilom o poreklu za določen izdelek), Priloga 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) in njeni dodatki ter priloge 3-C (Besedilo navedbe o poreklu), 3-D (Izjava dobavitelja iz člena 3.3(4) (Kumulacija porekla)), 3-E (Skupna izjava v zvezi s Kneževino Andoro) in 3-F (Skupna izjava v zvezi z Republiko San Marino) so sestavni del poglavja 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla); |
|
(c) |
priloge 6-A (Pristojni organi), 6-B (Regionalni pogoji za rastline in rastlinske proizvode), 6-C (Priznavanje enakovrednosti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov), 6-D (Smernice in postopki za revizijo ali preverjanje), 6-E (Certificiranje) in 6-F (Pregledi ob uvozu in pristojbine) so sestavni del poglavja 6 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi); |
|
(d) |
Priloga 9-A (Sprejemanje ugotavljanja skladnosti (dokumentov)), Priloga 9-B (Motorna vozila in oprema ali njihovi deli) in njen Dodatek 9-C (Ureditev iz člena 9.10(5), točka (b), za redno sistematično izmenjavo informacij v zvezi z varnostjo neživilskih izdelkov ter s tem povezanimi preventivnimi, omejevalnimi in korektivnimi ukrepi), Priloga 9-D (Ureditev iz člena 9.10(6) za redno izmenjavo informacij o ukrepih, sprejetih v zvezi z neskladnimi neživilskimi izdelki, razen tistih, ki so zajeti v členu 9.10(5), točka (b),) ter Priloga 9-E (Vino in žgane pijače) in njeni dodatki so sestavni del poglavja 9 (Tehnične ovire v trgovini); |
|
(e) |
Priloga 10-A (Obstoječi ukrepi), Priloga 10-B (Prihodnji ukrepi), Priloga 10-C (Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote, osebe, premeščene znotraj podjetja, in kratkotrajni poslovni obiskovalci), Priloga 10-D (Seznam dejavnosti kratkotrajnih poslovnih obiskovalcev), Priloga 10-E (Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki) in Priloga 10-F (Gibanje fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) so sestavni del poglavja 10 (Trgovina s storitvami in naložbe); |
|
(f) |
Priloga 13 (Seznami energetskega blaga, ogljikovodikov in surovin) je sestavni del poglavja 13 (Energija in surovine); |
|
(g) |
Priloga 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil) je sestavni del poglavja 14 (Javna naročila); |
|
(h) |
Priloga 18-A (Skupine proizvodov) in Priloga 18-B (Seznam geografskih označb) sta sestavni del poglavja 18 (Intelektualna lastnina); |
|
(i) |
Priloga 19 (Okoljsko blago in storitve) je sestavni del poglavja 19 (Trgovina in trajnostni razvoj); |
|
(j) |
Priloga 24 (Poslovnik Odbora za trgovino) je sestavni del poglavja 24 (Institucionalne določbe); |
|
(k) |
priloge 26-A (Poslovnik za reševanje sporov), 26-B (Kodeks ravnanja za člane sveta in mediatorje) in 26-C (Poslovnik za mediacijo) so sestavni del poglavja 26 (Reševanje sporov) in |
|
(l) |
Priloga 27 (Skupna izjava o carinski uniji) je sestavni del poglavja 27 (Končne določbe). |
Člen 27.9
Verodostojna besedila
Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, irskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.
(1) UL L 101, 20.4.2018, str. 6.
(2) Pojasniti je treba, da izraz „ukrep“ vključuje izraz „opustitev“.
(3) Pojasniti je treba, da izraz „ukrepi pogodbenice“ vključuje ukrepe, ki se sprejmejo ali ohranijo z dajanjem navodil za ravnanje drugih subjektov, njihovim usmerjanjem ali nadzorovanjem.
(4) Izraz „fizična oseba pogodbenice“ vključuje tudi fizične osebe, ki dolgotrajno prebivajo v Republiki Latviji in niso državljani Republike Latvije ali katere koli druge države, vendar so v skladu s pravom Republike Latvije upravičeni do potnega lista za nedržavljane.
(5) Unija ponovno potrjuje svoje obveznosti v zvezi z osebami, ki dolgotrajno prebivajo v Novi Zelandiji na podlagi GATS. V ta namen izraz „fizična oseba pogodbenice“ vključuje tudi osebe, ki imajo pravico do stalnega prebivanja v Novi Zelandiji in niso državljani Nove Zelandije, če za take fizične osebe veljajo obveznosti Unije na podlagi GATS.
(6) UL L 57, 26.2.1997, str. 5.
(7) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.
(8) UL L 321, 29.11.2016, str. 3.
(9) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
(10) Pojasniti je treba, da namen te točke ni pogodbenici preprečiti, da se pri določanju carinske stopnje, ki se uporablja v skladu s tem sporazumom, opre na ceno uvoza.
(11) V okviru točke (a) se postopki za ohranitev, kot so hlajenje, zamrzovanje ali prezračevanje, štejejo za nezadostne, postopki, kot so vlaganje, sušenje ali prekajevanje, s katerimi naj bi izdelek dobil posebne ali drugačne značilnosti, pa se ne štejejo za nezadostne.
(12) Pojasniti je treba, da čeprav mora navedbo o poreklu sestaviti izvoznik, ki je tudi odgovoren za zagotovitev zadostnih podrobnosti za prepoznavnost izdelka s poreklom, ni zahteve glede navedbe identitete ali sedeža osebe, ki izdaja račun ali kateri koli drug dokument, če navedeni dokument omogoča jasno prepoznavnost izvoznika.
(13) UL L 302, 15.11.1985, str. 9.
(14) Na datum začetka veljavnosti tega sporazuma so najbolj oddaljene regije Unije Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik, Reunion, Mayotte, Saint-Martin, Azori, Madeira in Kanarski otoki. Ta člen se uporablja tudi za državo ali čezmorsko ozemlje, ki spremeni svoj status v najbolj oddaljeno regijo s sklepom Evropskega sveta v skladu s postopkom iz člena 355(6) PDEU, od datuma sprejetja navedenega sklepa. Če najbolj oddaljena regija Unije po istem postopku spremeni svoj status, se Člen 5.11 (Najbolj oddaljene regije) preneha uporabljati od datuma začetka veljavnosti zadevnega sklepa Evropskega sveta. Unija uradno obvesti Novo Zelandijo o vseh spremembah v zvezi s statusom ozemelj, ki se štejejo za najbolj oddaljene regije Unije.
(15) Pojasniti je treba, da tehnična posvetovanja na podlagi tega člena ne nadomeščajo posvetovanj na podlagi člena 26.3 (Posvetovanja), razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
(16) Za namene tega člena pojem „postopki izdaje dovoljenj“ pomeni vsa dovoljenja pred dajanjem na trg na področju prehranske verige, tj. gojenja gensko spremenjenih organizmov ali gensko spremenjenih živil in krme, krmnih dodatkov, aditivov, encimov, arom za živila, dimnih arom, fitofarmacevtskih sredstev, novih živil, materialov, namenjenih za stik z živili, zdravstvenih trditev ter dodajanja vitaminov, mineralov in drugih snovi živilom.
(17) Za namene tega člena pojem „znanstvena ustanova“ vključuje ustanove, ki izvajajo znanstvene študije za plačilo, na primer univerze, laboratorije in preskuševalne ali raziskovalne ustanove.
(18) Kot je opredeljeno v zakonih in drugih predpisih vsake pogodbenice na področju dobrobiti živali.
(19) V skladu s tehničnimi predpisi posamezne pogodbenice.
(20) UL L 229, 17.8.1998, str. 62.
(21) Pojasniti je treba, da se ta točka nanaša na pogodbenico izvoznico.
(22) Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vzpostavljeni zaščitni ukrepi za zagotovitev nepristranskosti in neobstoja nasprotja interesov, če se obe nalogi nadzora trga in ugotavljanja skladnosti dodelita istemu subjektu.
(23) Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).
(24) Pojasniti je treba, da lahko o ustanovitvi delovnih skupin kot takih odloča samo Odbor za trgovino v skladu s členom 24.2(2) (Naloge Odbora za trgovino), točka (a).
(25) Dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih držav zahteva vizum, za fizične osebe drugih držav pa ne, ne pomeni, da se ugodnosti na podlagi tega poglavja izničujejo ali omejujejo.
(26) Pojasniti je treba, da izraz „zračni prevoz ali povezane storitve v podporo zračnemu prevozu“ vključujejo naslednje storitve: zračni prevoz; storitve, ki se opravljajo z zrakoplovom, pri čemer glavni namen teh storitev ni prevoz blaga ali potnikov, kot so gašenje požarov iz zraka, usposabljanje za letenje, ogledi znamenitosti, škropljenje, geodetske meritve, kartiranje, fotografiranje, skoki s padalom, vleka jadralnih letal, helikopterske gradbene storitve in helikoptersko spravilo lesa ter druge letalske storitve na področju kmetijstva, industrije in nadzora; dajanje zrakoplovov s posadko v najem in obratovanje letališč.
(27) Pojasniti je treba, da izraz „ letalske pustolovske storitve storitve“, pomeni storitve, ki uporabljajo zrakoplov s posadko, pri katerih se uporabniki udeležijo zračnih operacij za namene športa ali rekreacije, kot so vožnje z nekdanjim vojaškim letalom, repliko ali zgodovinskim zrakoplovom, vožnje s toplozračnim balonom ali akrobatske vožnje.
(28) Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko štejejo za kabotažo v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, izraz „nacionalna pomorska kabotaža“ za namene tega poglavja:
|
(i) |
za Unijo zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v državi članici in drugim pristaniščem ali točko v isti državi članici, vključno z njenim epikontinentalnim pasom, kot je določeno v Konvenciji ZN o pomorskem mednarodnem pravu, podpisane v Montego Bayu, dne 10. decembra 1982 (v nadaljnjem besedilu: UNCLOS), ter promet, ki se začne in konča v istem pristanišču ali točki v državi članici, |
|
(ii) |
za Novo Zelandijo zajema prevoz potnikov ali tovora po morju med pristaniščem ali točko v Novi Zelandiji in drugim pristaniščem ali točko v Novi Zelandiji ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali točki v Novi Zelandiji. Pojasniti je treba, da se oskrbovalne storitve, kot so opredeljene v členu 10.70(2) (Področje uporabe in opredelitev pojmov), točka (d), in prerazporejanje praznih zabojnikov, ki se ne prevažajo kot tovor za plačilo, ne štejejo za nacionalno pomorsko kabotažo za namene tega poglavja. |
(29) Pojasniti je treba, da se ladjarske družbe iz te točke štejejo za pravne osebe pogodbenice le v zvezi z njihovimi dejavnostmi, povezanimi z opravljanjem storitev pomorskega prevoza.
(30) Unija v skladu s svojim uradnim obvestilom glede Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti STO (WT/REG39/1) razume, da je pojem „dejanske in stalne povezave“ z gospodarstvom države članice Unije iz člena 54 PDEU enakovreden pojmu „bistvenih poslovnih dejavnosti“.
(31) Točke (a)(i), (a)(ii) in (a)(iii) ne zajemajo ukrepov, sprejetih z namenom omejitve proizvodnje kmetijskega ali ribiškega proizvoda.
(32) Izraz „Licenčna pogodba“ pomeni katero koli pogodbo o licenciranju tehnologije, postopku proizvodnje ali drugem lastniškem znanju.
(33) Pojasniti je treba, da se točka (l) ne uporablja, kadar se licenčna pogodba sklene med podjetjem in pogodbenico.
(34) Pojasniti je treba, da pogoj prejemanja ali nadaljnjega prejemanja ugodnosti ne pomeni zahteve ali obveze za namene odstavka 1.
(35) Pojasniti je treba, da se ta člen ne razlaga tako, da se od pogodbenice zahteva, da dovoli čezmejno opravljanje določene storitve, če navedena pogodbenica sprejme ali ohrani omejitve ali prepovedi za opravljanje take storitve, ki so skladne s pridržki iz Priloge 10-A (Obstoječi ukrepi) ali Priloge 10-B (Prihodnji ukrepi).
(36) Nobena določba tega člena se ne razlaga tako, da od katere koli pogodbenice zahteva, da zagotovi nadomestilo za naravno podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.
(37) Pogodba za opravljanje storitev iz točke (b) izpolnjuje zahteve prava pogodbenice, v kateri se pogodba izvaja.
(38) Poklicne izkušnje, ki jih zahteva posamezna pogodbenica, so navedene v Prilogi 10-E (Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki).
(39) Stopnje izobrazbe ali kvalifikacija, ki jih zahteva posamezna pogodbenica, so navedene v Prilogi 10-E (Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki). Kadar diploma ali kvalifikacija ni bila pridobljena v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je taka diploma ali kvalifikacija enakovredna univerzitetni diplomi ali kvalifikaciji, ki se zahteva na njenem ozemlju.
(40) Pogodba za opravljanje storitev iz točke (c)(ii) izpolnjuje zahteve prava pogodbenice, v kateri se pogodba izvaja.
(41) Kadar diploma ali kvalifikacija ni bila pridobljena v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je taka diploma ali kvalifikacija enakovredna univerzitetni diplomi ali kvalifikaciji, ki se zahteva na njenem ozemlju.
(42) Pojasniti je treba, da se od direktorja ali strokovnjaka lahko zahteva, da dokaže svoje poklicne kvalifikacije in izkušnje, ki so potrebne za pravno osebo, v katero je premeščen.
(43) Kar zadeva ukrepe v zvezi s tehničnimi standardi, se ta pododdelek uporablja samo za ukrepe, ki vplivajo na čezmejno trgovino s storitvami. Izraz „tehnični standardi“ ne vključujejo regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov za finančne storitve.
(44) Pristojni organi lahko zahtevajo, da se vse informacije predložijo v določeni obliki, da se štejejo za „popolne za obdelavo“.
(45) Pristojni organi lahko to zahtevo izpolnijo tako, da vložnika vnaprej pisno obvestijo, tudi z objavo ukrepa, da nepošiljanje odgovora po določenem obdobju od datuma vložitve vloge pomeni, da je bila vloga sprejeta.
(46) Pojasniti je treba, da bi bilo treba „pisno“ razumeti, kot da vključuje elektronsko obliko.
(47) Taka „možnost“ ne pomeni, da mora pristojni organ zagotoviti podaljšanje rokov.
(48) Pristojbine za izdajo dovoljenja ne vključujejo pristojbin za uporabo naravnih virov, plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij ali obveznih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.
(49) V tem pododdelku „objava“ pomeni vključitev v uradno publikacijo, kot je uradni list, ali na uradno spletišče. Pogodbenici se spodbujata, naj elektronske publikacije objavljata na enotnem portalu.
(50) Taka merila lahko vključujejo pristojnost in sposobnost opravljanja storitve ali opravljanja katere koli druge gospodarske dejavnosti, vključno z zagotavljanjem tega na način, ki je skladen z regulativnimi zahtevami pogodbenice, kot so zdravstvene in okoljske zahteve. Pristojni organi lahko ocenijo, kakšno težo je treba pripisati vsakemu merilu.
(51) Pojasniti je treba, da taki instrumenti o vzajemnem priznavanju ne vodijo k samodejnemu priznanju kvalifikacij, temveč v obojestranskem interesu obeh pogodbenic določajo pogoje za pristojne organe, ki podeljujejo priznanje.
(52) Ta člen se ne uporablja za splošno veljavne davčne ukrepe ali upravne pristojbine.
(53) Vsaka pogodbenica zagotovi, da njen regulativni organ za telekomunikacije obravnava zahtevane informacije v skladu z zahtevami glede zaupnosti.
(54) Upravne pristojbine ne vključujejo plačil za pravice do uporabe redkih virov in obveznih prispevkov za opravljanje univerzalne storitve.
(55) V tem členu izraz „nediskriminatoren“ pomeni nacionalna obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi in nacionalno obravnavo, kot je opredeljena v členih 10.6 (Nacionalna obravnava), 10.7 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi), 10.16 (Nacionalna obravnava) in 10.17 (Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi), ter pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih kateremu koli drugemu uporabniku podobnih javnih telekomunikacijskih omrežij ali javnih telekomunikacijskih storitev v podobnih okoliščinah.
(56) Pojasniti je treba, da lahko pogodbenica to obveznost izpolni tako, da omogoči izvrševanje sporazumov o zaupnosti med ponudniki.
(57) Pojasniti je treba, da pravice, interesi, dolžnosti in odgovornosti Maorov vključujejo pravice, interese, dolžnosti in odgovornosti v zvezi z mātauranga Māori.
(58) Pojasniti je treba, da nobena določba te opredelitve pojma pogodbenici ne preprečuje, da elektronskemu podpisu dodeli večji pravni učinek, ki izpolnjuje nekatere zahteve, kot je navedba, da podatki niso bili spremenjeni, ali preverjanje identitete podpisnika.
(59) Ta člen pogodbenici ne preprečuje, da zahteva dostop do programske opreme, uporabljene za kritično infrastrukturo, kolikor je to potrebno za učinkovito delovanje kritične infrastrukture, ob upoštevanju zaščitnih ukrepov pred nepooblaščenim razkritjem.
(60) Pojasniti je treba, da izraz „energetsko blago“ ne vključuje kmetijskega, gozdarskega ali ribiškega blaga, razen bioplina ali biogoriv.
(61) Pojasniti je treba, da izraz „surovine“ ne vključuje kmetijskega, gozdarskega ali ribiškega blaga.
(62) Pojasniti je treba, da ta člen ne posega v poglavje 10 (Trgovina s storitvami in naložbe) in ne vključuje pravice, ki izhaja iz dodelitve pravice intelektualne lastnine.
(63) Pojasniti je treba, da izraz „finančni prispevek“ ali „prispevek v naravi“ iz tega odstavka ne vključuje vrednostnega papirja ali plačila, potrebnega za to, da subjekt izpolni obveznost financiranja in izvedbe razgradnje, ali vrednostnega papirja ali plačila, potrebnega za dejavnosti po razgradnji.
(64) Pravila Nove Zelandije o javnih naročilih so glavni instrument Nove Zelandije za urejanje javnih naročil. Smernice o celovitem upravljanju, objavljene 22. aprila 2014 v skladu z oddelkom 107 zakona o državnih subjektih iz leta 2004 (Crown Entities Act 2004), od nekaterih skupin subjektov zahtevajo, naj upoštevajo pravila o javnih naročilih.
(65) Pojasniti je treba, da se ta točka ne uporablja, če je eden ali več zadevnih subjektov zahtevo, naj upoštevajo pravila Nove Zelandije o javnih naročilih, prejelo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.
(66) Pojasniti je treba, da se v skladu s členom 42 PDEU pravila Unije o konkurenci uporabljajo za kmetijski sektor v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(67) Ta člen ne posega v izid morebitnih prihodnjih razprav v STO o opredelitvi subvencij za storitve. Glede na napredek pri navedenih razpravah v okviru STO lahko pogodbenici v zvezi s tem spremenita ta sporazum.
(68) Subjekti, ustvarjeni ali regulirani v skladu s predpisi Nove Zelandije o izvozu kivija iz leta 1999 (New Zealand Kiwifruit Export Regulations 1999) ali zakonom Nove Zelandije o prestrukturiranju industrije kivija iz leta 1999 (New Zealand Kiwifruit Industry Restructuring Act 1999), so izključeni iz uporabe tega poglavja, razen členov 17.3 (Razmerje do Sporazuma o STO) in 17.7 (Izmenjava informacij). V tem poglavju člen 17.7 (Izmenjava informacij) pojasnjuje uporabo člena 17.3 (Razmerje do Sporazuma o STO).
(69) Za naslednje se šteje, da ne spadajo na področje uporabe tega poglavja:
|
(a) |
lokalni sveti in subjekti, zajeti v poglavju 14 (Javna naročila) in njegovi Prilogi 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil), in |
|
(b) |
podjetja, ki so jim lokalni sveti iz točke (a) dodelili posebne pravice ali privilegije, in monopoli, ki so jih določili ti lokalni sveti. |
(70) To ne posega v zaveze pogodbenic iz poglavja 14 (Javna naročila), zlasti iz Priloge 14 (Zaveze glede dostopa do trga javnih naročil).
(71) Pojasniti je treba, da dejavnost, ki jo izvaja podjetje, ki posluje na nepridobitni podlagi ali na podlagi povračila stroškov, ni komercialna dejavnost.
(72) Pojasniti je treba, da podelitev kvote, licence ali dovoljenja v zvezi z redkimi viri ali distribucijo izvoznih izdelkov na trge, na katerih se uporabljajo tarifne kvote, preferenciali za posamezne države ali drugi ukrepi, sami po sebi ne pomenijo posebne pravice ali privilegija.
(73) Člen 17.7 (Izmenjava informacij) v zvezi s pogodbenicama in le za namene tega sporazuma pojasnjuje razlago pogodbenic v zvezi s tem, kako se izpolnijo obveznosti iz člena XVII:4 GATT 1994 za namene tega odstavka.
(74) Pojasniti je treba, da je treba nepristranskost, s katero regulativni organ ali kateri koli drug organ, ki opravlja regulativno nalogo, ki jo pogodbenica vzpostavi ali ohrani, izvaja regulativne naloge, oceniti glede na splošni vzorec ali prakso tega regulativnega organa.
(75) Pojasniti je treba, da za tiste sektorje, za katere sta se pogodbenici v drugih poglavjih dogovorili o posebnih obveznostih glede regulativnega organa ali katerega koli drugega organa, ki opravlja regulativno nalogo, ki jo pogodbenica vzpostavi ali ohrani, prevladajo ustrezne določbe navedenih drugih poglavij.
(76) V tem odstavku izraz „varstvo“ vključuje zadeve, ki vplivajo na razpoložljivost, pridobitev, obseg, ohranjanje in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, ter zadeve, ki vplivajo na uporabo pravic intelektualne lastnine, ki so posebej obravnavane v tem poglavju, vključno z ustreznim pravnim varstvom zoper izogibanje učinkovitim tehnološkim ukrepom iz člena 18.17 (Varstvo tehnoloških ukrepov) in ukrepi v zvezi s podatki za upravljanje s pravicami iz člena 18.18 (Obveznosti glede podatkov za upravljanje s pravicami).
(77) Pogodbenica lahko izvzame računalniške programe, kadar sam računalniški program ni bistven predmet najema.
(78) Izraz „posnetek“ pomeni vključitev zvokov ali njihovih zapisov na nosilec, s katerega se ti lahko zaznajo, reproducirajo ali priobčujejo s pomočjo naprave.
(79) Pogodbenica lahko izpolnjuje zahteve iz tega člena, tako da izvajalcem in proizvajalcem fonogramov podeli izključne pravice za radiodifuzno oddajanje in predvajanje v javnosti.
(80) Vsaka pogodbenica lahko izvajalcem in proizvajalcem fonogramov podeli večje pravice, kot so izključne pravice, v zvezi z radiodifuzijo in priobčitvijo fonogramov, objavljenih v komercialne namene, javnosti.
(81) Vsaka pogodbenica se lahko odloči, da izraz „priobčitev javnosti“ ne vključuje objave fonograma v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.
(82) Če na datum začetka veljavnosti tega sporazuma zakoni in drugi predpisi pogodbenice ne zagotavljajo trajanja varstva iz tega člena, se ta člen uporablja šele od datuma začetka veljavnosti takih zakonov in drugih predpisov v zadevni pogodbenici, v vsakem primeru pa najpozneje štiri leta od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Navedena pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o datumu začetka veljavnosti takih zakonov in drugih predpisov, če je navedeni datum prej kot štiri leta od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
(83) Če na datum začetka veljavnosti tega sporazuma zakoni in drugi predpisi pogodbenice ne zagotavljajo varstva iz tega člena, se ta člen uporablja šele od datuma začetka veljavnosti takih zakonov in drugih predpisov v navedeni pogodbenici, v vsakem primeru pa najpozneje dve leti od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Navedena pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o datumu začetka veljavnosti takih zakonov in drugih predpisov, če je navedeni datum prej kot dve leti od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
(84) Če na datum začetka veljavnosti tega sporazuma zakoni in drugi predpisi pogodbenice ne zagotavljajo varstva iz tega člena, se ta člen uporablja šele od datuma začetka veljavnosti takih zakonov in drugih predpisov v zadevni pogodbenici, v vsakem primeru pa najpozneje štiri leta od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Navedena pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o datumu začetka veljavnosti takih zakonov in drugih predpisov, če je navedeni datum prej kot štiri leta od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
(85) Pogodbenica lahko sprejme dodatne ustrezne ukrepe za zagotovitev nemotenega tranzita generičnih zdravil.
(86) V tem stavku obdobje, določeno v pravu vsake pogodbenice, traja najmanj tri leta.
(87) V tem stavku obdobje, določeno v pravu vsake pogodbenice, traja najmanj en mesec.
(88) Pogodbenica lahko izpolni določbe člena 18.27 (Varstvo registriranih modelov) glede „izvoza“ in „skladiščenja“, tako da imetniku registriranega modela podeli pravico, da tretjim osebam prepreči ponujanje za prodajo ali najem, ali prodajo ali najem kakršnega koli izdelka, ki nosi ali vsebuje registrirani model, na način, ki privede do izvoza ali skladiščenja tega izdelka.
(89) Pogodbenica lahko izpolni določbe člena 18.29 (Varstvo neregistriranih modelov) v zvezi z „izvozom“, tako da imetniku neregistriranega modela podeli pravico, da tretjim osebam prepreči prodajo, dajanje na trg ali uvoz izdelka, ki nosi ali vsebuje neregistrirani model, na način, ki privede do izvoza tega izdelka.
(90) V tem pododdelku izraz „podobno blago“ pomeni blago, ki spada v isto skupino proizvodov, kot je določena v Prilogi 18-A (Skupine proizvodov).
(91) Pojasniti je treba, da se predpostavlja, da se to ocenjuje za vsak primer posebej. Ta določba se ne uporablja, kadar je predložen dokaz, da ne obstaja nikakršna povezava med geografsko označbo in prevedenim izrazom.
(92) V tem pododdelku izraz „prečrkovanje“ pomeni preoblikovanje znakov na fonetični ravni iz izvirnega jezika ali jezikov zadevne geografske označbe.
(93) V tem členu je izraz „farmacevtski izdelek“ opredeljen v skladu s pravom vsake pogodbenice. Kar zadeva Unijo, izraz „farmacevtski izdelek“ pomeni „zdravilo“.
(94) V tem členu je izraz „kmetijski kemični izdelek“ opredeljen v skladu s pravom vsake pogodbenice. Kar zadeva Unijo, izraz „kmetijski kemični izdelek“ pomeni „fitofarmacevtsko sredstvo“.
(95) Pojasniti je treba, da se pogodbenici zavedata, da lahko ukrepi iz člena 25.6 (Tiriti o Waitangi / Pogodba iz Waitangija) vključujejo ukrepe v zvezi z zadevami iz tega pododdelka, ki jih Nova Zelandija šteje za potrebne za varstvo pravic, interesov, dolžnosti in odgovornosti Maorov pri izpolnjevanju svojih obveznosti v okviru te Tiriti o Waitangi / Pogodbe iz Waitangija, če so izpolnjeni pogoji iz člena 25.6 Tiriti o Waitangi / Pogodba iz Waitangija.
(96) Pojasniti je treba, da je sistem v tem pododdelku lahko sistem sui generis.
(97) V tem oddelku izraz „pravice intelektualne lastnine“ ne vključuje pravic iz oddelka B (Standardi glede pravic intelektualne lastnine), pododdelek 5 (Varstvo nerazkritih informacij).
(98) Pojasniti je treba, da izraz „drugi organi“ ne vključujejo sodnih organov.
(99) Pogodbenici potrjujeta pomen ratifikacije Protokola iz leta 2014 h Konvenciji o prisilnem delu iz leta 1930, ki jo je Mednarodna konferenca dela sprejela 11. junija 2014 v Ženevi na svojem 103. zasedanju.
(100) Pogodbenici ugotavljata, da so vse države članice ratificirale temeljne konvencije MOD.
(101) Izraz wāhine Māori se nanaša na domorodne prebivalke Nove Zelandije.
(102) Ustrezni sporazumi Združenih narodov in organizacije FAO vključujejo Konvencijo UNCLOS, Sporazum organizacije FAO o pospeševanju usklajevanja ribiških plovil na odprtem morju z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje, sprejetim v Rimu 24. novembra 1993,, Sporazum Združenih narodov o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi s Sporazumom o ohranjanju in upravljanju čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib, sprejetim 4. avgusta 1995, Sporazum organizacije FAO o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje sprejetim v Rimu 22. novembra 2009 in Kodeks organizacije FAO za odgovorno ribištvo, sprejet z Resolucijo 4/95 na konferenci FAO 31. oktobra 1995 (v nadaljnjem besedilu: Kodeks FAO za odgovorno ribištvo).
(103) Regionalni in mednarodni instrumenti, kakor se uporabljajo, vključujejo akcijski načrt za nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov iz leta 2001, Rimsko deklaracijo o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu iz leta 2005, sprejeto 12. marca 2005 v Rimu, Sporazum o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, sklenjeno 22. novembra 2009 v Rimu, svetovno evidenco ribiških plovil, plovil za prevoz zamrznjenih proizvodov in oskrbovalnih plovil, ki jo vodi organizacija FAO, ter instrumente ki vzpostavljajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, opredeljene kot medvladne organizacije ali ureditve za ribištvo, kot je ustrezno, pristojne za sprejemanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje, in instrumente, ki so jih te organizacije sprejele.
(104) Seznam okoljskega blaga iz Priloge 19 (Okoljsko blago in storitve) ni izčrpen in ne posega v pristop k vključevanju okoljskega blaga na seznam, ki bi ga Nova Zelandija ali Unija lahko uporabila pri pogajanjih.
(105) Seznam okoljskih storitev in dejavnosti proizvodnje ni izčrpen in ne posega v pristop k vključevanju okoljskih storitev in dejavnosti proizvodnje na seznam, ki bi ga Nova Zelandija ali Unija lahko uporabila pri drugih pogajanjih.
(106) Pojasniti je treba, da v zvezi z izvajanjem tega sporazuma na ozemlju Unije izraz „previdnostni pristop“ pomeni previdnostno načelo.
(107) Pojasniti je treba, da to poglavje ne uvaja nobenih pravnih ali finančnih obveznosti, v skladu s katerimi bi morali pogodbenici proučiti, začeti ali končati kakršno koli posamezno dejavnost sodelovanja.
(108) UL L 171, 1.7.2009, str. 28.
(109) V primeru Nove Zelandije Aotearoa notranja svetovalna skupina vključuje predstavnike Maorov.
(110) V primeru Nove Zelandije Aotearoa forum civilne družbe vključuje predstavnike Maorov.
(111) Kar zadeva Unijo, so ta načela tista, ki so vključena v PDEU in iz nje izhajajo.
(112) Pojasniti je treba, da lahko pogodbenica izpolnjuje določbe členov 22.5 (Notranje usklajevanje regulativnega razvoja) in 22.9(1) (Redni pregledi veljavnih regulativnih ukrepov) s kakršno koli kombinacijo ločenih ali kombiniranih postopkov ali mehanizmov.
(113) Kar zadeva Novo Zelandijo, se regulativni ukrepi v tem členu razlagajo kot uredbe, sprejete z ministrsko odredbo, kot je določeno v členu 22.2 (Opredelitev pojmov), točka (b)(ii)(B) .
(114) Regulativni organ vsake pogodbenice lahko za namene tega poglavja določi, kaj pomeni večji regulativni ukrep.
(115) Pojasniti je treba, da lahko to vključuje dejstvo, ali se lahko zmanjšajo nepotrebna regulativna bremena, vključno z bremeni za MSP.
(116) Pojasniti je treba, da je v primeru sklicevanja v tem členu na priloge Odbor za trgovino pristojen tudi za spremembo dodatkov k navedenim prilogam, tudi če ti dodatki niso izrecno navedeni v tem členu.
(117) Pojasniti je treba, da je Odbor za trgovino pristojen, da na podlagi sklepa sprejme tak instrument kot prilogo k temu sporazumu in da tak instrument po njegovem sprejetju spremeni ali prekliče.
(118) Izjemi o javni varnosti in javnem redu se lahko uporabita samo, kadar obstaja resnična in dovolj resna grožnja za enega od temeljnih interesov družbe.
(119) Pojasniti je treba, da to ne posega v poglavje 26 (Reševanje sporov).
(120) Ukrepi, namenjeni zagotavljanju pravične ali učinkovite uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov, vključujejo ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme v skladu s svojim sistemom obdavčevanja in ki:
|
(i) |
veljajo za nerezidenčne ponudnike storitev ob priznavanju dejstva, da se davčna obveznost nerezidentov ugotavlja glede na obdavčljive izdelke, ki izvirajo z ozemlja pogodbenice ali se tam nahajajo, ali |
|
(ii) |
veljajo za nerezidente, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov na ozemlju pogodbenice, ali |
|
(iii) |
veljajo za nerezidente ali rezidente, da se prepreči izogibanje ali utaja davkov, vključno z ukrepi za izpolnitev obveznosti, ali |
|
(iv) |
veljajo za uporabnike storitev, ki se opravljajo na ozemlju druge pogodbenice ali z njega, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov od takih uporabnikov, ki izhajajo iz virov na ozemlju pogodbenice, ali |
|
(v) |
ločijo ponudnike storitev, ki morajo plačati davek na po vsem svetu obdavčljivo blago, od drugih ponudnikov storitev, ob priznavanju razlike v naravi davčne osnove med njimi, ali |
|
(vi) |
določajo, dodelijo ali razdelijo prihodek, dobiček, zaslužek, izgubo, odbitek ali dobropis posameznikov rezidentov ali podružnic ali med povezanimi posamezniki ali podružnicami iste osebe, tako da se ohrani davčna osnova pogodbenice. |
(121) Pojasniti je treba, da so eden od dejavnikov, ki lahko povzročijo resne plačilnobilančne in zunanjefinančne težave oziroma tveganje zanje, resne težave, povezane z monetarno politiko ali politiko deviznega tečaja, ali tveganje zanje.
PRILOGA 2-A
SEZNAMI ZA ODPRAVO TARIF
|
1. |
V tej prilogi „leto 0“ pomeni časovno obdobje, ki se začne na datum začetka veljavnosti tega sporazuma in konča 31. decembra koledarskega leta, v katerem začne ta sporazum veljati. „Leto 1“ se začne 1. januarja po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma in konča 31. decembra istega koledarskega leta. Vsako poznejše tarifno znižanje začne veljati 1. januarja vsakega naslednjega leta. |
|
2. |
Če v tej prilogi ni določeno drugače, vsaka pogodbenica zniža ali odpravi vse carine na blago s poreklom iz druge pogodbenice na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. |
|
3. |
Za blago s poreklom iz pogodbenice, navedeno na tarifnih seznamih vsake pogodbenice, vključenih v dodatka 2-A-1 (Tarifni seznam Evropske unije) in 2-A-2 (Tarifni seznam Nove Zelandije) k tej prilogi, se v skladu s členom 2.5 (Odprava carin) za odpravo carin v vsaki pogodbenici uporabljajo naslednje kategorije:
|
|
4. |
Osnovna stopnja za določitev vmesne znižane stopnje carine za postavko je carinska stopnja po načelu države z največjimi ugodnosti, ki jo je vsaka pogodbenica uporabljala 1. julija 2018. |
|
5. |
Za namen odprave carin v skladu s členom 2.5 (Odprava carin) se vmesne znižane stopnje zaokrožijo navzdol najmanj na najbližjo desetinko odstotne točke, ali če je stopnja dajatve izražena v denarnih enotah, najmanj na najbližjo stotinko uradne denarne enote pogodbenice. |
|
6. |
Ta priloga temelji na harmoniziranem sistemu, kakor je bil spremenjen 1. januarja 2017. |
|
7. |
V tem oddelku so navedene tarifne kvote, določene na podlagi tega sporazuma, ki jih pogodbenica uvoznica uporablja od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma za navedeno blago s poreklom iz pogodbenice izvoznice. |
|
8. |
Vsaka pogodbenica pregledno, objektivno in nediskriminatorno upravlja tarifne kvote, določene v skladu s tem sporazumom. |
|
9. |
V oddelku C (Tarifne kvote Evropske Unije) naslov odstavka, v katerem je določena posamezna tarifna kvota, vsebuje generično identifikacijo blaga, zajetega z zadevno tarifno kvoto. Navedeni naslovi so navedeni zgolj za pomoč pri razumevanju te priloge ter ne spreminjajo ali nadomeščajo seznama blaga, določenega na podlagi identifikacije tarifnih postavk, navedenih v oddelku C (Tarifne kvote Evropske Unije) za posamezne tarifne kvote. |
|
10. |
Če datum začetka veljavnosti tega sporazuma ni 1. januar, se količina tarifnih kvot za tisto leto izračuna kot delež letne količine tarifnih kvot, enak številu preostalih dni v zadevnem letu, deljen s številom dni v zadevnem letu. Nato so v vseh naslednjih letih, ko se uporablja tarifna kvota, od 1. januarja na voljo celotne letne količine tarifnih kvot. |
|
11. |
Količina blaga s poreklom, uvoženega na podlagi tarifne kvote, določene v skladu s tem sporazumom, se ne upošteva pri količini v okviru kvote za tarifno kvoto, določeno za navedeno blago na podlagi tarifnega seznama STO za pogodbenico uvoznico ali katerega koli drugega trgovinskega sporazuma. |
|
12. |
Pogodbenica ne uporabi ali ohrani dvostranskega zaščitnega ukrepa za blago, uvoženo na podlagi tarifne kvote, določene v skladu s tem sporazumom. |
|
13. |
Uvoznik mora za dostop do tarifne kvote, določene v skladu s tem sporazumom, razen tarifnih kvot iz odstavka 14, točka (b), predložiti veljavno potrdilo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izda pogodbenica izvoznica ali pooblaščeni organ navedene pogodbenice in ki se uporablja za blago. Pogodbenica izvoznica zagotovi, da se potrdila o izpolnjevanju pogojev izdajo samo za količino, ki ni večja od ustrezne količine za posamezno tarifno kvoto. |
|
14. |
Uporabljajo se naslednje uvozne zahteve:
|
|
15. |
V zvezi z uvozom na podlagi tarifnih kvot, določenih v skladu s tem sporazumom, se razen zahtev, pogojev in omejitev iz odstavka 14 ne uporabljajo nobene dodatne zahteve, pogoji ali omejitve, če ni določeno drugače z vzajemnim dogovorom. |
|
16. |
Pogodbenica uvoznica pravočasno in pregledno zagotovi mehanizem za vračilo in ponovno izdajo neuporabljenih uvoznih dovoljenj do konca kvotnega leta, razen v zvezi s tarifnimi kvotami iz odstavka 14, točka (a). |
|
17. |
Pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico nemudoma obvesti o identiteti vsakega organa, pooblaščenega za izdajo potrdil o izpolnjevanju pogojev, in o obliki potrdila, ki se uporablja. |
|
18. |
Organi pogodbenice izvoznice za izdajo potrdil pogodbenici uvoznici brez odlašanja pošljejo kopijo vsakega overjenega potrdila o izpolnjevanju pogojev, vključno z opisom blaga, celotno količino zajetega blaga in obdobjem veljavnosti (do konca zadevnega kvotnega leta). Organi pogodbenice izvoznice za izdajo potrdil po potrebi uradno obvestijo pogodbenico uvoznico o vsakem preklicu potrdila o izpolnjevanju pogojev ali o morebitnih popravkih ali spremembah navedenega potrdila. |
|
19. |
Vsako potrdilo o izpolnjevanju pogojev:
Za morebitne dodatne zahteve za potrdilo o izpolnjevanju pogojev je potreben medsebojni dogovor. |
|
20. |
Če se v zvezi s tarifnimi kvotami ali kakršno koli povezano zadevo pojavi vprašanje, lahko pogodbenica drugi pogodbenici predloži pisno zahtevo za:
|
|
21. |
TRQ-1 – Tarifna kvota za goveje meso
|
|
22. |
TRQ-2 – Tarifna kvota za sveže/ohlajeno ovčje in kozje meso
|
|
23. |
TRQ-3 – Tarifna kvota za zamrznjeno ovčje in kozje meso
|
|
24. |
TRQ-4 – Tarifna kvota za mleko v prahu
|
|
25. |
TRQ-5 – Tarifna kvota za maslo
|
|
26. |
TRQ-6 – Tarifna kvota za sir
|
|
27. |
TRQ-7 – Tarifna kvota za mlečne predelane kmetijske proizvode in visokobeljakovinsko sirotko
|
|
28. |
TRQ-8 – Tarifna kvota za sladko koruzo
|
|
29. |
TRQ-9 – Tarifna kvota za etanol
|
|
30. |
V zvezi s tarifnimi kvotami TRQ-1 – Goveje meso, TRQ-2 – Sveže/ohlajeno ovčje in kozje meso ter TRQ-3 – Zamrznjeno ovčje in kozje meso se uporabljajo naslednji konverzijski faktorji za pretvorbo mase proizvoda v ekvivalent mase trupa:
|
(1) Priloga 2 k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/1925 z dne 12. oktobra 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL EU L 282, 31.10.2017, str. 1).
(2) Za tarifni postavki ex 1502.10.90 in ex 1502.90.90 tarifna stopnja v okviru kvote, ki se uporablja, znaša 3,2 %, kar je enako osnovni stopnji carine iz Dodatka 2-A-1 (Tarifni seznam Evropske unije).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/761 z dne 17. decembra 2019 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 510/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sistemom upravljanja tarifnih kvot z dovoljenji (UL EU L 185, 12.6.2020, str. 24).
(4) Ti kvoti se združita na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, obseg proizvodov pa se razširi na vse tarifne postavke 0406.
PRILOGA 3-A
UVODNE OPOMBE K PRAVILOM O POREKLU ZA DOLOČEN IZDELEK
OPOMBA 1
Splošna načela
|
1. |
V tej prilogi so določena splošna pravila za veljavne zahteve iz Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), kot so določene v členu 3.2(1), točka (a) (Splošne zahteve za izdelke s poreklom). |
|
2. |
V tej prilogi in Prilogi 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) so zahteve glede porekla izdelka v skladu s členom 3.2(1), točka (a) (Splošne zahteve za izdelke s poreklom), sprememba tarifne uvrstitve, postopek izdelave, največja vrednost ali teža materialov brez porekla ali katera koli druga zahteva iz te priloge in Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek). |
|
3. |
Sklicevanje na težo v pravilu o poreklu za določen izdelek pomeni neto težo, ki je teža materiala ali izdelka in ne vključuje teže kakršne koli embalaže. |
|
4. |
Ta priloga in Priloga 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) temeljita na harmoniziranem sistemu, kakor je bil spremenjen 1. januarja 2022. |
OPOMBA 2
Struktura seznama pravil o poreklu za določen izdelek
|
1. |
Opombe k oddelkom ali poglavjem se, kjer je primerno, berejo v povezavi s pravili o poreklu za določen izdelek za ustrezen oddelek, poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko. |
|
2. |
Vsako pravilo o poreklu za določen izdelek, navedeno v stolpcu 2 Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), se uporablja za ustrezen izdelek, naveden v stolpcu 1 Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek). |
|
3. |
Če za izdelek veljajo alternativna pravila o poreklu za določen izdelek, je izdelek izdelek s poreklom iz pogodbenice, če izpolnjuje eno od alternativnih pravil. V takih primerih so alternativna pravila za določen izdelek ločena s podpičjem („;“), pri čemer zadnjemu podpičju sledi veznik „ali“. |
|
4. |
Če za izdelek velja pravilo o poreklu za določen izdelek, ki vključuje več zahtev, je izdelek izdelek s poreklom iz pogodbenice samo, če izpolnjuje vse te zahteve. V takih primerih so kumulativna pravila za določen izdelek z več zahtevami ločena s podpičjem („;“), pri čemer zadnjemu podpičju sledi veznik „in“. |
|
5. |
V tej prilogi in Prilogi 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
|
6. |
V pravilih o poreklu za določen izdelek, ki temeljijo na spremembi tarifne uvrstitve (1), se uporabljajo naslednje kratice:
|
OPOMBA 3
Uporaba pravil o poreklu za določen izdelek
|
1. |
Člen 3.2(2) (Splošne zahteve za izdelke s poreklom) o izdelku, ki je pridobil status izdelka s poreklom in se uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se uporablja ne glede na to, ali je bil status izdelka s poreklom pridobljen v isti tovarni v pogodbenici, v kateri se izdelek uporablja. |
|
2. |
Če pravilo o poreklu za določen izdelek izrecno izključuje določene materiale brez porekla ali določa, da vrednost oziroma teža določenega materiala brez porekla ne sme presegati določenega praga, se ti pogoji ne uporabljajo za materiale brez porekla, uvrščene drugje v harmoniziranem sistemu.
Primer 1: Ko pravilo za buldožerje (tarifna podštevilka 8429.11) zahteva: „STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifne številke 84.31“, uporaba materialov brez porekla, uvrščenih drugje kot v 84.29 in 8431– kot so vijaki (tarifna številka 73.18), izolirane žice in električni vodniki (tarifna številka 85.44) ter razna elektronika (poglavje 85) – ni omejena. Primer 2: Če v skladu s pravilom za poglavje 19 „skupna teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifnih številk 10.06 in 11.01 do 11.08 ne presega 20 % teže izdelka“, uporaba žit brez porekla iz poglavja 10, razen riža iz tarifne številke 10.06, ni omejena. |
|
3. |
Če pravilo o poreklu za določen izdelek vsebuje izraz „Izdelava iz določenega/-ih materiala/-ov (brez porekla)“ (npr. pravilo za tarifno številko 71.06 – „izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin brez porekla“), je uporaba navedenih materialov brez porekla dovoljena. Uporaba takih materialov brez porekla v zgodnejši fazi obdelave (npr. rude) je dovoljena, medtem ko uporaba takih materialov brez porekla, ki so bili nadalje obdelani (npr. polizdelane plošče), ni dovoljena. Vendar to ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo izpolniti tega pravila. |
|
4. |
Če pravilo o poreklu za določen izdelek vsebuje izraz „izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke“, je uporaba materialov brez porekla, uvrščenih v isto tarifno številko, dovoljena, če izdelava presega nezadostno izdelavo iz člena 3.6 (Nezadostna obdelava ali predelava).
Primer: Pravilo za tarifno številko 09.01 (kava) je „izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke“ in pomeni, da se s postopki, kot je odstranjevanje kofeina ali praženje, ki se izvedejo sami ali v kombinaciji s kavnimi zrni, pridobi poreklo. Postopek, kot je preprosto mešanje, pa ne bi zadoščal za pridobitev porekla, saj velja za nezadostno izdelavo iz člena 3.6 (Nezadostna obdelava ali predelava). |
|
5. |
Za namene pravil za določen izdelek, ki se uporabljajo za izdelke iz poglavij 1 do 24, se lahko v skladu s členom 3.3 (Kumulacija porekla) materiali, v celoti pridobljeni v eni ali obeh pogodbenicah, združijo, da se izpolni pravilo, ki temelji na zahtevi za „v celoti pridobljene“ izdelke.
Primer: Paket suhega sadja in oreškov, uvrščenih v tarifno številko 08.13, vsebuje kombinacijo sadja in oreškov, pridelanih v Uniji in na Novi Zelandiji, ter tako izpolnjuje pravilo za določen izdelek o „izdelavi, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 8 v celoti pridobljeni“. |
|
6. |
Za namene pravil za določen izdelek, ki se uporabljajo za izdelke iz poglavij 1 do 24, se izdelek, ki izpolnjuje pravilo o „izdelavi, pri kateri so vsi materiali iz poglavja [X] v celoti pridobljeni“, šteje za v celoti pridobljen, kadar se uporablja kot material pri nadaljnji izdelavi.
Primer: Mleko v prahu vsebuje mlečni permeat brez porekla (0404.90), katerega vrednost znaša 9 %, in tako ob uporabi pravila o dovoljenih odstopanjih iz člena 3.5 (Dovoljena odstopanja) izpolnjuje pravilo za določen izdelek o „izdelavi iz v celoti pridobljenih materialov iz poglavja 4“. Kadar se to mleko v prahu uporablja kot material pri izdelavi hranilnega praška iz tarifne podštevilke 1901.10, se šteje za v celoti pridobljeno za namene pravila za določen izdelek iz tarifne številke 19.01. |
OPOMBA 4
Uporaba pravil na podlagi največje vrednosti materialov brez porekla
|
1. |
V pravilih o poreklu za določen izdelek se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
|
2. |
Izdelek izpolnjuje pravilo na podlagi MaxMBP, če je VMBP, izražena kot odstotek cene franko tovarna (cene EXW) izdelka, v skladu z naslednjo formulo enaka MaxMBP (%), navedeni za ta izdelek v Prilogi 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), ali manjša:
|
OPOMBA 5
Opredelitev postopkov iz oddelkov V do VII Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek)
V pravilih o poreklu za določen izdelek se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„biotehnološki postopek“ pomeni:
|
|
(b) |
„sprememba velikosti delcev“ pomeni namerno in nadzorovano spreminjanje velikosti delcev izdelka, ki ne nastane zgolj s stiskanjem ali iztiskanjem in katere rezultat je izdelek z določeno velikostjo delcev, določeno porazdelitvijo velikosti delcev ali določeno površino, kar je pomembno za namene nastalega izdelka, ter s fizikalnimi ali kemijskimi lastnostmi, ki se razlikujejo od fizikalnih ali kemijskih lastnosti vhodnih materialov; |
|
(c) |
„kemijska reakcija“ pomeni postopek (vključno z biokemično obdelavo), v katerem nastane molekula z novo strukturo, in sicer z razbitjem obstoječih in tvorjenjem novih medmolekulskih vezi ali spremembo prostorske razporeditve atomov v molekuli, razen naslednjih postopkov, ki se za namene te opredelitve ne štejejo za kemijske reakcije:
|
|
(d) |
„destilacija“ pomeni:
|
|
(e) |
„ločevanje izomerov“ pomeni izolacijo ali ločevanje izomerov iz mešanice izomerov; |
|
(f) |
„mešanje in združevanje“ pomeni namerno in sorazmerno nadzorovano mešanje ali združevanje (vključno z razprševanjem) materialov, razen dodajanja razredčil, zgolj zaradi skladnosti s predhodno določenimi specifikacijami, katerega rezultat je izdelava izdelka s fizikalnimi ali kemijskimi lastnostmi, ki so pomembne za namene ali uporabe izdelka ter so drugačne kot pri vhodnih materialih; |
|
(g) |
„izdelava standardnih materialov“ (vključno s standardnimi raztopinami) pomeni izdelavo pripravkov, primernih za analizo, umerjanje ali referenco, z natančnimi stopnjami čistoče ali razmerji, ki jih potrdi proizvajalec, ter |
|
(h) |
„prečiščevanje“ pomeni postopek, s katerim se izloči vsaj 80 % vsebnosti obstoječih nečistoč ali s katerim se zmanjšajo ali izločijo nečistoče, rezultat pa je izdelek, primeren za eno ali več naslednjih uporab:
|
OPOMBA 6
Opredelitev pojmov, uporabljenih v oddelku XI Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek)
V pravilih o poreklu za določen izdelek se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„umetna in sintetična rezana vlakna“ pomenijo pramene iz sintetičnih ali umetnih filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 55.01 do 55.07; |
|
(b) |
„naravna vlakna“ pomenijo vlakna, ki niso sintetična ali umetna, katerih uporaba je omejena na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, če ni drugače določeno, vključujejo vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, toda ne spredena; „naravna vlakna“ vključujejo konjsko žimo iz tarifne številke 05.11, svilo iz tarifnih številk 50.02 in 50.03, volnena vlakna in fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 51..01 do 51.05, bombažna vlakna iz tarifnih številk 52.01 do 52.03 ter druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 53.01 do 53.05; |
|
(c) |
„tiskanje“ pomeni tehniko, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo sit, valjev ali digitalnih ali prenosnih tehnik trajno doda objektivno ocenjena funkcija, kot je barva, vzorec ali tehnična učinkovitost, ter |
|
(d) |
„tiskanje (kot samostojen postopek)“ pomeni tehniko, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo sit, valjev ali digitalnih ali prenosnih tehnik trajno doda objektivno ocenjena funkcija, kot je barva, vzorec ali tehnična učinkovitost, skupaj z vsaj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma (kot so čiščenje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, svetljenje, kalandiranje, obdelava za obstojnost proti krčenju, trajna dodelava, dekatiranje, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov, striženje, smojenje, uporaba zračnega bobna, raztezanje, valjanje, parjenje in krčenje ter mokro dekatiranje), če vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene franko tovarna izdelka. |
OPOMBA 7
Dovoljena odstopanja, ki se uporabljajo za izdelke, ki vsebujejo dva ali več osnovnih tekstilnih materialov
|
1. |
V tej opombi so osnovni tekstilni materiali naslednji:
|
|
2. |
Sklic na to opombo v Prilogi 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) pomeni, da se zahteve iz stolpca 2 navedene priloge ne uporabljajo kot dovoljeno odstopanje za osnovne tekstilne materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka, če:
Primer: Za volneno tkanino iz tarifne številke 51.12, ki vsebuje volneno prejo iz tarifne številke 51.07, bombažno prejo iz tarifne številke 52.05, se lahko uporablja volnena preja brez porekla, ki ne izpolnjuje zahteve iz Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), ali bombažna preja brez porekla, ki ne izpolnjuje zahteve iz Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), ali kombinacija obeh, če njuna skupna teža ne presega 10 % teže vseh osnovnih tekstilnih materialov. Opomba: Tkanina mora vsebovati dva ali več osnovnih tekstilnih materialov, da se lahko uporablja to pravilo o dovoljenem odstopanju. |
|
3. |
Ne glede na točko (b) odstavka 2 je za izdelke, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti polietra, ovito ali ne,“ največje dovoljeno odstopanje 20 %. Vendar delež ostalih osnovnih tekstilnih materialov brez porekla ne sme presegati 10 %. |
|
4. |
Ne glede na točko (b) odstavka 2 je za izdelke, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali plastičnega sloja, prevlečenega z aluminijastim prahom ali ne, širine največ 5 mm, pri čemer je jedro vstavljeno med dva plastična sloja s prozornim ali barvnim lepilom,“ največje dovoljeno odstopanje 30 %. Vendar delež ostalih osnovnih tekstilnih materialov brez porekla ne sme presegati 10 %. |
OPOMBA 8
Druga dovoljena odstopanja, ki se uporabljajo za nekatere tekstilne izdelke
|
1. |
Sklic na to opombo v Prilogi 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) pomeni, da se tekstilni materiali brez porekla (razen podlog in medvlog), ki ne izpolnjujejo zahtev iz stolpca 2 navedene priloge za gotov tekstilni izdelek, lahko uporabljajo, če so uvrščeni v drugo tarifno številko kot izdelek in če njihova vrednost ne presega 8 % cene franko tovarna izdelka. |
|
2. |
Če je v skladu z zahtevo iz stolpca 2 Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) predviden določen postopek, se lahko materiali brez porekla, ki niso uvrščeni v poglavja 50 do 63, prosto uporabljajo pri proizvodnji tekstilnih izdelkov, uvrščenih v poglavja 50 do 63, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.
Primer: Če zahteva iz Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) določa, da se za neki tekstilni izdelek (kot so hlače) uporabi preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov brez porekla (kot so gumbi), ker kovinski predmeti niso uvrščeni v poglavja 50 do 63. Iz istih razlogov to ne preprečuje uporabe zadrg brez porekla, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil. |
|
3. |
Kadar zahteva iz Priloge 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) določa MaxMBP, se pri izračunu VMBP upošteva VMBP, ki niso uvrščeni v poglavja 50 do 63. |
OPOMBA 9
Kmetijski izdelki
Kmetijski izdelki, uvrščeni v poglavja 6, 7, 8, 9, 10 in 12 ter tarifno številko 24.01, ki se pridelujejo ali pobirajo na ozemlju pogodbenice, se obravnavajo kot izdelki s poreklom iz navedene pogodbenice, tudi če so pridobljeni iz semen, čebulic, korenik, podlag, potaknjencev, cepičev, cepljenk, poganjkov, brstov ali drugih živih delov rastlin, uvoženih iz tretje države.
(1) Pojasniti je treba, da če se posamezno pravilo o poreklu za določen izdelek uporablja za skupino tarifnih številk ali tarifnih podštevilk in določa spremembo tarifne številke ali tarifne podštevilke, se razume, da lahko sprememba tarifne številke ali tarifne podštevilke izhaja iz katere koli druge tarifne številke ali tarifne podštevilke, vključno s katero koli drugo tarifno številko ali tarifno podštevilko v skupini.
PRILOGA 3-B
PRAVILA O POREKLU ZA DOLOČEN IZDELEK
|
Stolpec 1 Uvrstitev v harmonizirani sistem (HS 2022), vključno s poimenovanjem |
Stolpec 2 Pravilo o poreklu za določen izdelek |
||||||||
|
ODDELEK I |
ŽIVE ŽIVALI; PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA |
||||||||
|
Poglavje 1 |
Žive živali |
||||||||
|
01.01–01.06 |
Vse živali iz poglavja 1 so v celoti pridobljene |
||||||||
|
Poglavje 2 |
Meso in užitni klavnični proizvodi |
||||||||
|
02.01–02.10 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 1 in 2 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
Poglavje 3 |
Ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji |
||||||||
|
03.01–03.09 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni (1) |
||||||||
|
Poglavje 4 |
Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti drugje |
||||||||
|
04.01–04.10 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
Poglavje 5 |
Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti drugje |
||||||||
|
05.01–05.11 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
ODDELEK II |
RASTLINSKI PROIZVODI |
||||||||
|
Poglavje 6 |
Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje |
||||||||
|
06.01–06.04 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 6 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
Poglavje 7 |
Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji |
||||||||
|
0701.10–0712.39 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
0712.90 |
STPŠ, če vrtnine brez porekla iz poglavja 7 ne presegajo 30 % teže izdelka |
||||||||
|
07.13–07.14 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
Poglavje 8 |
Užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon |
||||||||
|
08.01–08.14 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 8 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
Poglavje 9 |
Kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe |
||||||||
|
09.01–09.10 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
Poglavje 10 |
Žita |
||||||||
|
10.01–10.08 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
Poglavje 11 |
Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten |
||||||||
|
11.01–11.09 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali brez porekla iz poglavij 10 in 11, tarifnih številk 0701 in 0714 ter 2302 do 2303 ali tarifne podštevilke 0710 10 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
Poglavje 12 |
Oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma |
||||||||
|
12.01–12.14 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 13 |
Šelak; gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti |
||||||||
|
1301.20–1302.39 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
Poglavje 14 |
Rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti drugje |
||||||||
|
14.01–14.04 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
ODDELEK III |
MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA, RASTLINSKEGA ALI MIKROBNEGA IZVORA IN PROIZVODI NJIHOVE RAZGRADNJE; PRIPRAVLJENE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA |
||||||||
|
Poglavje 15 |
Masti in olja živalskega, rastlinskega ali mikrobnega izvora in proizvodi njihove razgradnje; pripravljene užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora |
||||||||
|
15.01–15.04 |
STŠ |
||||||||
|
15.05–15.06 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
15.07–15.08 |
STPŠ |
||||||||
|
15.09–15.10 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni |
||||||||
|
1511.10–1515.11 |
STPŠ |
||||||||
|
1515.19 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
1515.21–1515.50 |
STPŠ |
||||||||
|
1515.60–1515.90 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
15.16–15.17 |
STŠ |
||||||||
|
15.18–15.19 |
STPŠ |
||||||||
|
15.20 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
15.21–15.22 |
STPŠ |
||||||||
|
ODDELEK IV |
PROIZVODI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS; TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI; IZDELKI, KI VSEBUJEJO NIKOTIN ALI NE, NAMENJENI ZA VDIHAVANJE BREZ ZGOREVANJA; DRUGI IZDELKI, KI VSEBUJEJO NIKOTIN, NAMENJENI VNOSU NIKOTINA V ČLOVEŠKO TELO |
||||||||
|
Poglavje 16 |
Proizvodi iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali insektov |
||||||||
|
16.01–16.05 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2, 3 in 16 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
Poglavje 17 |
Sladkorji in sladkorni proizvodi |
||||||||
|
17.01 |
STŠ |
||||||||
|
17.02 |
STŠ, če skupna teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifnih številk 1101 do 1108, 1701 in 1703 ne presega 20 % teže izdelka |
||||||||
|
17.03 |
STŠ |
||||||||
|
17.04 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
Poglavje 18 |
Kakav in kakavovi proizvodi |
||||||||
|
18.01–18.05 |
STŠ |
||||||||
|
18.06 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
Poglavje 19 |
Proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski proizvodi |
||||||||
|
19.01 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
19.02–19.03 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
19.04–19.05 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
Poglavje 20 |
Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin |
||||||||
|
20.01 |
STŠ |
||||||||
|
20.02–20.03 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
20.04–20.05 |
STŠ |
||||||||
|
20.06–20.09 |
STŠ, če skupna teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifnih številk 17.01 in 17.02 ne presega 40 % teže izdelka |
||||||||
|
Poglavje 21 |
Razna živila |
||||||||
|
21.01 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
2102.10–2103.20 |
STŠ |
||||||||
|
2103.30 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
2103.90 |
STPŠ |
||||||||
|
21.04 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
2105.00–2106.10 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
2106.90 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
Poglavje 22 |
Pijače, alkoholne tekočine in kis |
||||||||
|
22.01 |
STŠ |
||||||||
|
22.02 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
22.03 |
STŠ |
||||||||
|
22.04–22.06 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifnih številk 22.07 in 22.08, če so vsi uporabljeni materiali iz tarifnih podštevilk 0806.10, 2009.61 in 2009.69 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
22.07 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifne številke 22.08, če so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 ter tarifnih podštevilk 0806.10, 2009.61 in 2009.69 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
22.08–22.09 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifnih številk 22.07 in 22.08, če so vsi uporabljeni materiali iz tarifnih podštevilk 0806.10, 2009.61 in 2009.69 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
Poglavje 23 |
Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali |
||||||||
|
23.01 |
STŠ |
||||||||
|
23.02.10–2303.10 |
STŠ, če teža uporabljenih materialov brez porekla iz poglavja 10 ne presega 20 % teže izdelka. |
||||||||
|
2303.20–23.08 |
STŠ |
||||||||
|
23.09 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
Poglavje 24 |
Tobak in izdelani tobačni nadomestki; izdelki, ki vsebujejo nikotin ali ne, namenjeni za vdihavanje brez zgorevanja; drugi izdelki, ki vsebujejo nikotin, namenjeni vnosu nikotina v človeško telo |
||||||||
|
24.01 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz tarifne številke 24.01 v celoti pridobljeni |
||||||||
|
2402.10–2402.20 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tobaka za kajenje iz tarifne podštevilke 2403.19, pri kateri je vsaj 10 mas. % vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 24.01 v celoti pridobljenih |
||||||||
|
2402.90 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke, če teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifne številke 24.01 ne presega 30 % teže uporabljenih materialov iz poglavja 24 |
||||||||
|
2403.11–2404.19 |
STŠ, pri kateri je vsaj 10 mas. % vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 24.01 v celoti pridobljenih |
||||||||
|
2404.91–2404.99 |
STŠ |
||||||||
|
ODDELEK V |
MINERALNI PROIZVODI |
||||||||
|
Poglavje 25 |
Sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement |
||||||||
|
25.01–25.30 |
STŠ ali MaxMBP 70 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 26 |
Rude, žlindre in pepeli |
||||||||
|
26.01–26.21 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 27 |
Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski Opomba k poglavju: za opredelitve horizontalnih pravil za obdelavo v poglavju 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla) glej opombo 5 Priloge 3-A (Uvodne opombe k pravilom o poreklu za določen izdelek) |
||||||||
|
27.01–27.09 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
27.10 |
STŠ, razen biodizla brez porekla iz tarifne podštevilke 3824.99 ali 3826.00, ali izvedeta se destilacija ali kemijska reakcija, če je uporabljeni biodizel (vključno z rastlinskim oljem, obdelanim z vodikom) iz tarifne številke 27.10 ter tarifnih podštevilk 3824.99 in 3826.00 pridobljen z esterifikacijo, transesterifikacijo ali obdelavo z vodikom |
||||||||
|
27.11–27.16 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
ODDELEK VI |
PROIZVODI KEMIJSKE INDUSTRIJE ALI PODOBNIH INDUSTRIJ Opomba k oddelku: Za opredelitve horizontalnih pravil za obdelavo v tem oddelku glej opombo 5 Priloge 3-A (Uvodne opombe k pravilom o poreklu za določen izdelek) |
||||||||
|
Poglavje 28 |
Anorganski kemijski proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin, radioaktivnih elementov ali izotopov |
||||||||
|
28.01–28.53 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 29 |
Organski kemijski proizvodi |
||||||||
|
2901.10–2905.42 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
2905.43–2905.44 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifne podštevilke 3824.60, ali MaxMBP 40 % (EXW). |
||||||||
|
2905.45 |
STPŠ; materiali brez porekla iz tarifne podštevilke izdelka pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene franko tovarna izdelka, ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
2905.49–2942.00 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
Poglavje 30 |
Farmacevtski izdelki |
||||||||
|
30.01–30.06 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
Poglavje 31 |
Gnojila |
||||||||
|
31.01–31.04 |
STŠ; materiali brez porekla iz tarifne številke izdelka pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene franko tovarna izdelka, ali MaxMBP 40 % (EXW) |
||||||||
|
31.05 |
|
||||||||
|
STŠ; materiali brez porekla iz tarifne številke izdelka pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene franko tovarna izdelka, ali MaxMBP 40 % (EXW) |
||||||||
|
STŠ; materiali brez porekla iz tarifne številke izdelka pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene franko tovarna izdelka in pri katerih vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene franko tovarna izdelka, ali MaxMBP 40 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 32 |
Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila |
||||||||
|
32.01–32.15 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 33 |
Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki |
||||||||
|
3301.12–3301.90 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
3302.10 |
STŠ; materiali brez porekla iz tarifne podštevilke 3302.10 pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene franko tovarna izdelka; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
3302.90 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
3303 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
3304 –33.07 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 34 |
Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi mavca |
||||||||
|
34.01–34.07 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 35 |
Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi |
||||||||
|
35.01 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz poglavja 4 |
||||||||
|
3502.11–3502.19 |
STŠ |
||||||||
|
3502.20 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz poglavja 4 |
||||||||
|
3502.90–3504.00 |
STŠ |
||||||||
|
35.05 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifne številke 11.08 |
||||||||
|
35.06–35.07 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 36 |
Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; nekateri vnetljivi preparati |
||||||||
|
36.01–36.06 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
Poglavje 37 |
Proizvodi za fotografske in kinematografske namene |
||||||||
|
37.01–37.07 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 38 |
Razni kemijski proizvodi |
||||||||
|
38.01–38.08 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
3809.10 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifnih številk 11.08 in 35.05 |
||||||||
|
3809.91–3822.00 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
38.23 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
3824.10–3824.50 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
3824.60 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifnih podštevilk 2905.43 in 2905.44 |
||||||||
|
3824.81–3825.90 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
38.26 |
Izdelava, pri kateri je biodizel pridobljen s transesterifikacijo, esterifikacijo ali obdelavo z vodikom |
||||||||
|
38.27 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK VII |
PLASTIČNE MASE IN PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS; KAVČUK IN PROIZVODI IZ KAVČUKA IN GUME Opomba k oddelku: Za opredelitve horizontalnih pravil za obdelavo v tem oddelku glej opombo 5 Priloge 3-A (Uvodne opombe k pravilom o poreklu za določen izdelek) |
||||||||
|
Poglavje 39 |
Plastične mase in izdelki iz plastičnih mas |
||||||||
|
39.01–39.15 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
39.16–39.26 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 40 |
Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume |
||||||||
|
40.01–40.11 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
4012.11–4012.19 |
STPŠ; ali protektiranje rabljenih pnevmatik |
||||||||
|
4012.20–4017.00 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK VIII |
SUROVE KOŽE Z DLAKO ALI BREZ DLAKE, USNJE, KRZNA IN KRZNENI IZDELKI; SEDLARSKI IN JERMENARSKI IZDELKI; PREDMETI ZA POTOVANJE, ROČNE TORBE IN PODOBNI IZDELKI; IZDELKI IZ ŽIVALSKIH ČREV (RAZEN IZ SVILENEGA KATGUTA) |
||||||||
|
Poglavje 41 |
Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje |
||||||||
|
41.01–4104.19 |
STŠ |
||||||||
|
4104.41–4104.49 |
STPŠ, razen materialov brez porekla iz tarifnih podštevilk 4104.41 in 4104.49 |
||||||||
|
4105.10 |
STŠ |
||||||||
|
4105.30 |
STPŠ |
||||||||
|
4106.21 |
STŠ |
||||||||
|
4106.22 |
STPŠ |
||||||||
|
4106.31 |
STŠ |
||||||||
|
4106.32–4106.40 |
STPŠ |
||||||||
|
4106.91 |
STŠ |
||||||||
|
4106.92 |
STPŠ |
||||||||
|
41.07–41.13 |
STŠ, če so uporabljeni materiali brez porekla iz tarifnih podštevilk 4104.41, 4104.49, 4105.30, 4106.22, 4106.32 in 4106.92 prej ponovno strojeni. |
||||||||
|
4114.10 |
STŠ |
||||||||
|
4114.20 |
STŠ, če so uporabljeni materiali brez porekla iz tarifnih podštevilk 4104.41, 4104.49, 4105.30, 4106.22, 4106.32, 4106.92 in tarifne številke 4107 prej ponovno strojeni |
||||||||
|
41.15 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 42 |
Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta) |
||||||||
|
42.01–42.06 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 43 |
Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki |
||||||||
|
43.01–4302.20 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
4302.30 |
STPŠ |
||||||||
|
43.03–43.04 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK IX |
LES IN LESNI IZDELKI; OGLJE; PLUTA IN PLUTASTI IZDELKI; IZDELKI IZ SLAME, ESPARTA ALI DRUGIH MATERIALOV ZA PLETARSTVO; KOŠARSKI IN PLETARSKI IZDELKI |
||||||||
|
Poglavje 44 |
Les in lesni izdelki; lesno oglje |
||||||||
|
44.01–44.21 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 45 |
Pluta in plutasti izdelki |
||||||||
|
45.01–45.04 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 46 |
Izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki |
||||||||
|
46.01–46.02 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK X |
CELULOZA, LESNA ALI IZ DRUGIH VLAKNASTIH CELULOZNIH MATERIALOV; PAPIR IN KARTON ZA RECIKLIRANJE (ODPADKI IN OSTANKI); PAPIR IN KARTON, PAPIRNI IZDELKI IN KARTONSKI IZDELKI |
||||||||
|
Poglavje 47 |
Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki) |
||||||||
|
47.01–47.07 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 48 |
Papir in karton; izdelki iz papirne pulpe, papirja ali kartona |
||||||||
|
48.01–48.23 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 49 |
Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti |
||||||||
|
49.01–49.11 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XI |
TEKSTIL IN TEKSTILNI IZDELKI Opomba k oddelku: Za opredelitve in pravila o dovoljenih odstopanjih, pomembna za ta oddelek, glej opombe 6–8 Priloge 3-A (Uvodne opombe k pravilom o poreklu za določen izdelek) |
||||||||
|
Poglavje 50 |
Svila |
||||||||
|
50.01–50.02 |
STŠ |
||||||||
|
50.03 |
|
||||||||
|
Mikanje ali česanje svilenih odpadkov |
||||||||
|
STŠ |
||||||||
|
50.04–50.05 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje brezkončnih sintetičnih ali umetnih filamentov v povezavi s predenjem; ekstrudiranje brezkončnih sintetičnih ali umetnih filamentov v povezavi s sukanjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom |
||||||||
|
50.06 |
|
||||||||
|
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje brezkončnih sintetičnih ali umetnih filamentov v povezavi s predenjem; ekstrudiranje brezkončnih sintetičnih ali umetnih filamentov v povezavi s sukanjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom |
||||||||
|
STŠ |
||||||||
|
50.07 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; sukanje ali kateri koli mehanski postopek v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi s tiskanjem; ali tiskanje (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
Poglavje 51 |
Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime |
||||||||
|
51.01–51.05 |
STŠ |
||||||||
|
51.06–51.10 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom |
||||||||
|
51.11–51.13 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi s tiskanjem; ali tiskanje (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
Poglavje 52 |
Bombaž |
||||||||
|
52.01–52.03 |
STŠ |
||||||||
|
52.04–52.07 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem; ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom |
||||||||
|
52.08–52.12 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; sukanje ali kateri koli mehanski postopek v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
Poglavje 53 |
Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje |
||||||||
|
53.01–53.05 |
STŠ |
||||||||
|
53.06–53.08 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom |
||||||||
|
53.09–53.11 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
Poglavje 54 |
Sintetični ali umetni filamenti; trakovi in podobno iz sintetičnih ali umetnih tekstilnih materialov |
||||||||
|
54.01–54.06 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom |
||||||||
|
54.07–54.08 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; sukanje ali kateri koli mehanski postopek v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
Poglavje 55 |
Umetna ali sintetična rezana vlakna |
||||||||
|
55.01–55.07 |
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken |
||||||||
|
55.08–55.11 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom |
||||||||
|
55.12–55.16 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; sukanje ali kateri koli mehanski postopek v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
Poglavje 56 |
Vata, klobučevina in netkan tekstil; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi |
||||||||
|
56.01 |
Oblikovanje vate ali vezava, premazanje, kosmičenje, laminiranje ali metaliziranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima postopkoma priprave ali zaključnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, termostabiliziranje in trajna zaključna obdelava), če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
56.02 |
|
||||||||
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji z oblikovanjem tekstila; lahko pa se uporabijo:
pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna manjša od 9 deciteksov, če njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka, ali zgolj oblikovanje netkanega tekstila v primeru klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken |
||||||||
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji z oblikovanjem tekstila; ali zgolj oblikovanje netkanega tekstila v primeru druge klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken. |
||||||||
|
5603.11–5603.14 |
Izdelava iz
v obeh primerih sledi vezava v netkan tekstil |
||||||||
|
5603.91–5603.94 |
Izdelava iz
v obeh primerih sledi vezava v netkan tekstil |
||||||||
|
5604.10 |
Izdelava iz gumijastih niti ali vrvi, ki niso prekrite s tekstilom |
||||||||
|
5604.90 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom |
||||||||
|
56.05 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken; ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom |
||||||||
|
56.06 |
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem; sukanje v povezavi z ovijanjem; Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken; ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem |
||||||||
|
56.07–56.09 |
Predenje naravnih vlaken; ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s predenjem |
||||||||
|
Poglavje 57 |
Preproge in druga tekstilna talna prekrivala Opomba k poglavju: za izdelke iz tega poglavja se za podlago lahko uporablja tkanina iz jute brez porekla |
||||||||
|
57.01–57.05 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem ali taftanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem ali taftanjem; izdelava iz preje iz kokosovega vlakna, preje iz sisala ali preje iz jute ali prstansko predene viskozne preje; taftanje ali tkanje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s premazanjem ali laminiranjem; taftanje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; ali ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tehnikami brez tkanja, vključno z vtiskovanjem z iglo |
||||||||
|
Poglavje 58 |
Specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine |
||||||||
|
58.01–58.04 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem ali taftanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem ali taftanjem; tkanje v povezavi z barvanjem, kosmičenjem, premazanjem, laminiranjem ali metalizacijo; taftanje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
58.05 |
STŠ |
||||||||
|
58.06–58.09 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem ali taftanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem ali taftanjem; tkanje v povezavi z barvanjem, kosmičenjem, premazanjem, laminiranjem ali metalizacijo; taftanje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi s tiskanjem; ali tiskanje (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
58.10 |
Vezenje, pri katerem vrednost uporabljenih materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke, razen tarifne številke izdelka, ne presega 50 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
58.11 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem ali taftanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem ali taftanjem; tkanje v povezavi z barvanjem, kosmičenjem, premazanjem, laminiranjem ali metalizacijo; taftanje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
Poglavje 59 |
Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani; tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene |
||||||||
|
59.01 |
tkanje v povezavi z barvanjem, kosmičenjem, premazanjem, laminiranjem ali metalizacijo; ali kosmičenje v kombinaciji z barvanjem ali tiskanjem |
||||||||
|
59.02 |
|
||||||||
|
Tkanje |
||||||||
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tkanjem |
||||||||
|
59.03 |
Tkanje, pletenje ali kvačkanje v kombinaciji z impregnacijo, barvanjem, premazanjem, prevlečenjem, laminiranjem ali metaliziranjem; tkanje, pletenje ali kvačkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek) (2) |
||||||||
|
59.04 |
Kalandiranje v kombinaciji z barvanjem, premazanjem, laminiranjem ali metaliziranjem. Kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute brez porekla; ali Tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem, laminiranjem ali metalizacijo. Kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute brez porekla |
||||||||
|
59.05 |
|
||||||||
|
Tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega materiala v kombinaciji z impregniranjem ali premazovanjem ali prevlečenjem ali laminiranjem ali metaliziranjem |
||||||||
|
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega tekstila v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; tkanje v povezavi s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
59.06 |
|
||||||||
|
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; pletenje ali kvačkanje v kombinaciji z gumiranjem; ali gumiranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima postopkoma priprave ali zaključnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, termostabiliziranje in trajna zaključna obdelava), če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji s tkanjem |
||||||||
|
Tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega tekstila v povezavi z barvanjem, premazanjem ali gumiranjem; barvanje preje v kombinaciji s tkanjem, pletenjem ali oblikovanjem netkanega tekstila; ali gumiranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima postopkoma priprave ali zaključnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, termostabiliziranje in trajna zaključna obdelava), če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
59.07 |
Tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega tekstila v povezavi z barvanjem, tiskanjem, premazanjem, impregnacijo ali prevlečenjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; ali tiskanje (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
59.08 |
|
||||||||
|
Izdelava iz cevasto pletenih ali kvačkanih plinskih mrežic |
||||||||
|
STŠ |
||||||||
|
59.09–59.11 |
Predenje naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem; ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; ali premazanje, kosmičenje, laminiranje ali metaliziranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima postopkoma priprave ali zaključnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, termostabiliziranje in trajna zaključna obdelava), če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Poglavje 60 |
Pleteni ali kvačkani materiali |
||||||||
|
60.01–60.06 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; pletenje ali kvačkanje v povezavi z barvanjem, kosmičenjem, premazanjem, laminiranjem ali tiskanjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; barvanje preje v kombinaciji s pletenjem ali kvačkanjem; ali sukanje ali teksturiranje v kombinaciji s pletenjem ali kvačkanjem, če vrednost uporabljenih nesukanih ali neteksturiranih prej brez porekla ne presega 50 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Poglavje 61 |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani (3) |
||||||||
|
61.01–61.17 |
|
||||||||
|
Pletenje ali kvačkanje v kombinaciji s sestavo, vključno z razrezovanjem tkanine |
||||||||
|
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; ali pletenje in izdelava v enem postopku |
||||||||
|
Poglavje 62 |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani (4) |
||||||||
|
62.01 |
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.02 |
|
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.03 |
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.04 |
|
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.05 |
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.06 |
|
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.07–62.08 |
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.09 |
|
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.10 |
|
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali premazanje ali laminiranje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, če vrednost uporabljene nepremazane ali nelaminirane tkanine brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.11 |
|
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.12 |
|
||||||||
|
Pletenje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine; ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.13–62.14 |
|
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine; izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.15 |
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.16 |
|
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali premazanje ali laminiranje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, če vrednost uporabljene nepremazane ali nelaminirane tkanine brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
62.17 |
|
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine; izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek) |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali premazanje ali laminiranje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, če vrednost uporabljene nepremazane ali nelaminirane tkanine brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
STŠ, če vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine |
||||||||
|
Poglavje 63 |
Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe |
||||||||
|
63.01–63.04 |
|
||||||||
|
Oblikovanje netkanega tekstila v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine |
||||||||
|
Tkanje, pletenje ali kvačkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine; ali izdelava iz nevezenih tkanin (razen pletenih ali kvačkanih), če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
Tkanje, pletenje ali kvačkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine |
||||||||
|
63.05 |
Ekstrudiranje umetnih in sintetičnih vlaken ali predenje naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem ali pletenjem in izdelavo, vključno z razrezom tkanine |
||||||||
|
63.06 |
|
||||||||
|
Oblikovanje netkanega tekstila v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine |
||||||||
|
Tkanje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine |
||||||||
|
63.07 |
MaxMBP 40 % (EXW). |
||||||||
|
63.08 |
Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri; izdelki brez porekla pa so lahko del garniture, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene franko tovarna garniture |
||||||||
|
63.09–63.10 |
STŠ |
||||||||
|
ODDELEK XII |
OBUTEV, POKRIVALA, DEŽNIKI, SONČNIKI, SPREHAJALNE PALICE, PALICE-STOLČKI, BIČI, KOROBAČI IN NJIHOVI DELI; PREPARIRANO PERJE IN IZDELKI IZ PERJA; UMETNO CVETJE; IZDELKI IZ ČLOVEŠKIH LAS |
||||||||
|
Poglavje 64 |
Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov |
||||||||
|
64.01–64.05 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke, razen spojenih gornjih delov brez porekla, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 64.06 |
||||||||
|
64.06 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 65 |
Pokrivala in njihovi deli |
||||||||
|
65.01–65.07 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 66 |
Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli |
||||||||
|
66.01–66.03 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 67 |
Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las |
||||||||
|
67.01–67.04 |
STŠ |
||||||||
|
ODDELEK XIII |
IZDELKI IZ KAMNA, SADRE, CEMENTA, AZBESTA, SLJUDE ALI PODOBNIH MATERIALOV; KERAMIČNI IZDELKI; STEKLO IN STEKLENI IZDELKI |
||||||||
|
Poglavje 68 |
Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov |
||||||||
|
68.01–68.15 |
STŠ ali MaxMBP 70 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 69 |
Keramični izdelki |
||||||||
|
69.01–69.14 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 70 |
Steklo in stekleni izdelki |
||||||||
|
70.01–70.09 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
70.10 |
STŠ |
||||||||
|
70.11 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
70.13 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifne številke 70.10 |
||||||||
|
70.14–70.20 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XIV |
NARAVNI ALI KULTIVIRANI BISERI, DRAGI ALI POLDRAGI KAMNI, PLEMENITE KOVINE, KOVINE, PLATIRANE S PLEMENITIMI KOVINAMI, IN IZ NJIH NAREJENI IZDELKI; IMITACIJE NAKITA; KOVANCI |
||||||||
|
Poglavje 71 |
Naravni ali kultivirani biseri, dragi ali poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci |
||||||||
|
71.01–71.05 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
71.06 |
|
||||||||
|
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifnih številk 71.06, 71.08 in 71.10; elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 71.06, 71.08 in 71.10; ali zlitje ali legiranje plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 71.06, 71.08 in 71.10 med seboj ali z navadnimi kovinami ali prečiščevanje |
||||||||
|
Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin brez porekla |
||||||||
|
71.07 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
71.08 |
|
||||||||
|
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifnih številk 71.06, 71.08 in 71.10; elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 71.06, 71.08 in 71.10; ali zlitje ali legiranje plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 7106, 7108 in 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami ali prečiščevanje |
||||||||
|
Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin brez porekla |
||||||||
|
71.09 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
71.10 |
|
||||||||
|
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifnih številk 71.06, 71.08 in 71.10; elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 71.06, 71.08 in 71..10; ali zlitje ali legiranje plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 71.06, 71.08 in 71.10 med seboj ali z navadnimi kovinami ali prečiščevanje |
||||||||
|
Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin brez porekla |
||||||||
|
71.11 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
71.12–71.18 |
STŠ |
||||||||
|
ODDELEK XV |
NAVADNE KOVINE IN IZDELKI IZ NAVADNIH KOVIN |
||||||||
|
Poglavje 72 |
Železo in jeklo |
||||||||
|
72.01–72.06 |
STŠ |
||||||||
|
72.07 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifne številke 72.06 |
||||||||
|
72.08–72.17 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifnih številk 72.08 do 72.17 |
||||||||
|
72.18 |
STŠ |
||||||||
|
72.19–72.23 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifnih številk 72.19 do 72.23 |
||||||||
|
72.24 |
STŠ |
||||||||
|
72.25–72.29 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifnih številk 72.25 do 72.29 |
||||||||
|
Poglavje 73 |
Izdelki iz železa in jekla |
||||||||
|
7301.10 |
SP, razen materialov brez porekla iz tarifnih številk 72.08 do 72.17 |
||||||||
|
7301.20 |
STŠ |
||||||||
|
73.02 |
SP, razen materialov brez porekla iz tarifnih številk 72.08 do 72.17 |
||||||||
|
73.03 |
STŠ |
||||||||
|
73.04–73.06 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifnih številk 72.13 do 72.17, 72.21 do 72.23 in 72.25 do 72.29 |
||||||||
|
73.07 |
|
||||||||
|
STŠ, razen iz kovanih polizdelkov brez porekla; kovani polizdelki brez porekla pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene franko tovarna izdelka |
||||||||
|
STŠ |
||||||||
|
73.08 |
STŠ, razen materialov brez porekla iz tarifne podštevilke 7301.20 |
||||||||
|
73.09–73.14 |
STŠ |
||||||||
|
73.15–73.26 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 74 |
Baker in bakreni izdelki |
||||||||
|
74.01–74.02 |
STŠ |
||||||||
|
74.03 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
74.04–74.07 |
STŠ |
||||||||
|
74.08 |
STŠ in MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
74.09–74.19 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 75 |
Nikelj in nikljevi izdelki |
||||||||
|
75.01 |
STŠ |
||||||||
|
75.02 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
75.03–75.08 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 76 |
Aluminij in aluminijasti izdelki |
||||||||
|
76.01 |
STŠ in MaxMBP 50 % (EXW); ali izdelava s toplotno ali elektrolitsko obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz aluminijastih odpadkov in ostankov |
||||||||
|
76.02–76.03 |
STŠ |
||||||||
|
76.04–76.16 |
STŠ in MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
Poglavje 78 |
Svinec in svinčeni izdelki |
||||||||
|
7801.10 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
7801.91–7806.00 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 79 |
Cink in cinkovi izdelki |
||||||||
|
79.01–79.07 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 80 |
Kositer in kositrni izdelki |
||||||||
|
80.01–80.07 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 81 |
Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki |
||||||||
|
81.01–81.13 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke |
||||||||
|
Poglavje 82 |
Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin |
||||||||
|
8201.10–8205.70 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
8205.90 |
STŠ; orodje brez porekla iz tarifne številke 82.05 pa je lahko del garniture, če njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene franko tovarna garniture |
||||||||
|
82.06 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifnih številk 82.02 do 82.05; orodje brez porekla iz tarifnih številk 82.02 do 82.05 pa je lahko del garniture, če njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene franko tovarna garniture |
||||||||
|
82.07–82.15 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 83 |
Razni izdelki iz navadnih kovin |
||||||||
|
83.01–83.11 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XVI |
STROJI IN MEHANSKE NAPRAVE; ELEKTROTEHNIŠKA OPREMA; NJIHOVI DELI; APARATI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO ZVOKA, APARATI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO TELEVIZIJSKE SLIKE IN ZVOKA, DELI IN PRIBOR ZA TE PROIZVODE |
||||||||
|
Poglavje 84 |
Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli |
||||||||
|
84.01–84.06 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
84.07–84.08 |
MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
8409.10–8411.11 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8411.12 |
STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8411.21–8412.21 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8412.29 |
STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8412.31–8413.70 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8413.81 |
STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8413.82–8422.20 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8422.30–8422.40 |
STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8422.90–8423.81 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8423.82–8423.89 |
STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8423.90–8424.82 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8424.89 |
STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8424.90 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
84.25–84.30 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 84.31; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
84.31–84.43 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8444.00–8446.21 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 84.48; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8446.29 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8446.30–8447.90 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 84.48; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
84.48–84.55 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8456.11–8462.19 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 84.66; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8462.22–8462.29 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8462.32–8462.39 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 84.66; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8462.42–8462.90 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
84.63–84.65 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 84.66; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
84.66–84.68 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
84.70–84.72 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 84.73; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8473.21–8481.40 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8481.80 |
STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8481.90–8487.90 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
Poglavje 85 |
Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode |
||||||||
|
85.01–85.02 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 85.03; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8503.00–8512.10 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8512.20 |
STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8512.30–8518.90 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
85.19–85.21 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 85.22; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
85.22–85.24 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
85.25–85.28 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 85.29; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
85.29–85.34 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8535.10–8535.40 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 85.38; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8535.90 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8536.10–8536.20 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 85.38; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8536.30 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8536.41–8536.49 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 85.38; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8536.50 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8536.61–8536.,70 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 85.38; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8536.90 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
85.37 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 85.38; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8538.10–8539.49 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
8539.51 |
STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
8539.52–85.43 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
85.44–85.48 |
MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
85.49 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
ODDELEK XVII |
VOZILA, ZRAKOPLOVI, PLOVILA IN SPREMLJAJOČA TRANSPORTNA OPREMA |
||||||||
|
Poglavje 86 |
Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst |
||||||||
|
86.01–86.09 |
STŠ, razen iz materialov brez porekla iz tarifne številke 86.07; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
Poglavje 87 |
Vozila, razen železniških in tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor |
||||||||
|
87.01–87.07 |
MaxMBP 45 % (EXW) |
||||||||
|
87.08–87.11 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
87 .12 |
MaxMBP 45 % (EXW). |
||||||||
|
87.13–87.16 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 88 |
Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli |
||||||||
|
88.01–88.07 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 89 |
Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije |
||||||||
|
89.01–89.08 |
SP; ali MaxMBP 40 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XVIII |
OPTIČNI, FOTOGRAFSKI, KINEMATOGRAFSKI, MERILNI, KONTROLNI, PRECIZNI, MEDICINSKI ALI KIRURŠKI INSTRUMENTI IN APARATI; URE; GLASBILA; NJIHOVI DELI IN PRIBOR |
||||||||
|
Poglavje 90 |
Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor |
||||||||
|
9001.10–9001.40 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
9001.50 |
STŠ; površinska obdelava polobdelane leče v dokončno obdelano oftalmično lečo z optično korekcijo za vstavitev v okvir za očala; prevleka leče glede na ustrezno obdelavo za izboljšanje vida in zagotovitev zaščite uporabnika; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
9001.90–9033.00 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 91 |
Ure in njihovi deli |
||||||||
|
91.01–91.14 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 92 |
Glasbila; njihovi deli in pribor |
||||||||
|
92.01–92.09 |
MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XIX |
OROŽJE IN STRELIVO; NJIHOVI DELI IN PRIBOR |
||||||||
|
Poglavje 93 |
Orožje in strelivo; njihovi deli in pribor |
||||||||
|
93.01–93.07 |
MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XX |
RAZNI IZDELKI |
||||||||
|
Poglavje 94 |
Pohištvo; medicinsko-kirurško pohištvo; posteljni vložki, posteljna dna, polnjena posteljnina in podobna posteljna oprema; svetilke in druga svetila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu; osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe |
||||||||
|
94.01–94.04 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
94.05 |
STPŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
94.06 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
Poglavje 95 |
Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor |
||||||||
|
95.03–95.08 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
Poglavje 96 |
Razni izdelki |
||||||||
|
96.01–96.04 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
96.05 |
Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri izpolnjuje pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Izdelki brez porekla pa so lahko del garniture, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene franko tovarna garniture |
||||||||
|
9606.10–9608.40 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
9608.50 |
Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri izpolnjuje pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Izdelki brez porekla pa so lahko del garniture, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene franko tovarna garniture |
||||||||
|
9608.60–96.20 |
STŠ ali MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
ODDELEK XXI |
UMETNIŠKI IZDELKI, ZBIRKE IN STARINE |
||||||||
|
Poglavje 97 |
Umetniški izdelki, zbirke in starine |
||||||||
|
97.01–97.06 |
STŠ |
Dodatek 3-B-1
KVOTE PO POREKLU IN ALTERNATIVNA PRAVILA PRAVILOM O POREKLU ZA DOLOČEN IZDELEK IZ PRILOGE 3-B (PRAVILA O POREKLU ZA DOLOČEN IZDELEK)
Splošne določbe
|
1. |
Za izdelke, navedene v preglednicah spodaj, so ustrezna pravila o poreklu alternativna pravilom, določenim v Prilogi 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek), in sicer v mejah veljavne letne kvote. |
|
2. |
Navedba o poreklu, sestavljena v skladu s preglednico 1 tega dodatka, vsebuje naslednjo navedbo: „Kvote po poreklu – izdelek s poreklom v skladu z Dodatkom 3-B-1“. |
|
3. |
Navedba o poreklu, sestavljena v skladu s preglednico 2 tega dodatka, vsebuje naslednjo navedbo: „Kvote po poreklu – izdelek s poreklom v skladu z Dodatkom 3-B-1, ki ga je v izključni ekonomski coni Nove Zelandije ujelo tuje zakupljeno plovilo [ime plovila] z dovoljenjem za ribolov številka [številka dovoljenja].“ |
|
4. |
Vse količine iz tega dodatka v Uniji upravlja Evropska komisija, pri čemer sprejme administrativne ukrepe, ki so po njenem mnenju ustrezni za učinkovito upravljanje glede na pravo, ki se uporablja v Uniji. |
|
5. |
Vse količine iz tega dodatka na Novi Zelandiji upravljajo ustrezni organi Nove Zelandije, pri čemer sprejmejo vse administrativne ukrepe, ki so po njihovem mnenju ustrezni za učinkovito upravljanje glede na pravo, ki se uporablja na Novi Zelandiji. |
|
6. |
Pogodbenica uvoznica kvote po poreklu upravlja po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ in na podlagi uvoza izračuna vrednost ali količino izdelkov, uvoženih v okviru teh kvot po poreklu. |
Preglednica 1
Dodelitev letne kvote za nekatere tekstilne izdelke in oblačila, ki se izvažajo iz Nove Zelandije v Unijo
|
Uvrstitev v harmonizirani sistem (HS 2022) |
Opis proizvoda |
Alternativno pravilo za določen izdelek |
Letna kvota (EUR) |
|
5903 |
Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tarifne številke 5902 |
STŠ |
562 000 |
|
Poglavje 61 |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani |
SP |
1 200 000 |
|
Poglavje 62 |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani |
SP |
1 000 000 |
Preglednica 2
Dodelitev letne kvote za ribe in morske sadeže, ki se izvažajo iz Nove Zelandije v Unijo ter jih v izključni ekonomski coni Nove Zelandije ulovijo tuja zakupljena plovila, ki so registrirana na Novi Zelandiji, imajo pravico pluti pod zastavo Nove Zelandije in plujejo pod njeno zastavo ter opravljajo dejavnosti na podlagi dovoljenja za ribolov Nove Zelandije
|
Uvrstitev v harmonizirani sistem (HS 2022) |
Opis proizvoda |
Alternativno pravilo za določen izdelek (5) |
Letna kvota (v metričnih tonah, neto teži) |
|
0303.54 0303.55 |
Skuše (Scomber scombrus, Scomber australasicus, Scomber japonicus) Šuri (Trachurus spp.) |
Ribolov in zamrzovanje |
500 |
|
0303.66 0303.68 0303.69 0303.89 |
Zamrznjeni oslič Zamrznjeni sinji mol Zamrznjene ribe iz družin Bregmacerotidae, Euclichthyidae, Gadidae, Macrouridae, Melanonidae, Merlucciidae, Moridae in Muraenolepididae (razen trske, vahnje, saja, osliča, aljaškega polaka in sinjega mola) Zamrznjene ribe, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu |
Ribolov in zamrzovanje |
5 500 |
|
0307.43 |
Sipe in lignji, zamrznjeni, z lupino ali brez |
Ribolov in zamrzovanje |
8 000 |
Določba v zvezi s povečanjem za preglednico 2
|
1. |
Za vsakega od izdelkov iz preglednice 2 velja, da če se v koledarskem letu porabi več kot 80 % kvote po poreklu, dodeljene izdelku, se dodelitev kvote po poreklu poveča za naslednje koledarsko leto. |
|
2. |
Povečanje znaša 10 % kvote po poreklu, dodeljene izdelku v prejšnjem koledarskem letu. |
|
3. |
Določba v zvezi s povečanjem se bo prvič uporabila po izteku prvega polnega koledarskega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, uporabljala pa se bo katera koli tri leta v obdobju prvih šestih polnih koledarskih let po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma. |
|
4. |
Morebitno povečanje obsega kvote po poreklu se izvede v prvem četrtletju naslednjega koledarskega leta. Pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico pisno obvesti, ko je pogoj iz odstavka 1 izpolnjen, in če je, o povečanju kvote po poreklu in datumu, na katerega začne povečanje veljati. Pogodbenici zagotovita, da se povečana kvota po poreklu in datum začetka njene uporabe objavita. |
Pregled kvot za tekstilne izdelke in oblačila iz preglednice 1 ter ribe in morske sadeže iz preglednice 2
|
1. |
Odbor za trgovino ne prej kot tri leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma na zahtevo katere koli pogodbenice ob podpori Skupnega odbora za carinsko sodelovanje pregleda kvote za tekstilne izdelke in oblačila iz preglednice 1 ter za ribe in morske sadeže iz preglednice 2. Takšna pregleda se lahko opravita neodvisno drug od drugega. |
|
2. |
Pregleda iz odstavka 1 se opravita na podlagi razpoložljivih informacij o tržnih razmerah v obeh pogodbenicah ter informacij o njunem uvozu in izvozu zadevnih izdelkov. |
|
3. |
Odbor za trgovino lahko na podlagi rezultata pregleda, opravljenega v skladu z odstavkom 1, sprejme sklep o povečanju ali ohranitvi količine, spremembi obsega ali porazdelitvi ali spremembi porazdelitve kvot za tekstilne izdelke in oblačila iz preglednice 1 ali za ribe in morske sadeže iz preglednice 2. |
(1) Izdelki, uvrščeni v tarifne podštevilke 0303.54, 0303.55, 0303.66, 0303.68, 0303.69, 0303.89 in 0307.43, lahko pridobijo status izdelka s poreklom na podlagi alternativnih pravil o poreklu za določen izdelek v okviru letnih kvot, kot so navedene v Dodatku 3-B-1 (Kvote po poreklu in alternativna pravila pravilom o poreklu za določen izdelek iz Priloge 3-B (pravila o poreklu za določen izdelek)).
(2) Izdelki, uvrščeni v tarifno številko 59.03, lahko pridobijo status izdelka s poreklom na podlagi alternativnih pravil o poreklu za določen izdelek v okviru letnih kvot, kot so navedene v Dodatku 3-B-1 (Kvote po poreklu in alternativna pravila pravilom o poreklu za določen izdelek iz Priloge 3-B (pravila o poreklu za določen izdelek)).
(3) Izdelki, uvrščeni v poglavje 61, lahko pridobijo status izdelka s poreklom na podlagi alternativnih pravil o poreklu za določen izdelek v okviru letnih kvot, kot so navedene v Dodatku 3-B-1 (Kvote po poreklu in alternativna pravila pravilom o poreklu za določen izdelek iz Priloge 3-B(pravila o poreklu za določen izdelek)).
(4) Izdelki, uvrščeni v poglavje 62, lahko pridobijo status izdelka s poreklom na podlagi alternativnih pravil o poreklu za določen izdelek v okviru letnih kvot, kot so navedene v Dodatku 3-B-1 (Kvote po poreklu in alternativna pravila pravilom o poreklu za določen izdelek iz Priloge 3-B(pravila o poreklu za določen izdelek)).
(5) Pojasniti je treba, da se v zvezi s pravilom o poreklu razume, da izdelava presega nezadostno izdelavo iz člena 3.6 (Nezadostna obdelava ali predelava).
PRILOGA 3-C
BESEDILO NAVEDBE O POREKLU
Navedba o poreklu, katere besedilo je navedeno v nadaljevanju, se sestavi na podlagi ene od naslednjih jezikovnih različic in v skladu s pravom pogodbenice izvoznice ali na podlagi katere koli druge jezikovne različice, o kateri Unija pošlje uradno obvestilo. Unija Novo Zelandijo uradno obvesti o morebitni drugi jezikovni različici navedbe o poreklu najpozneje ob pristopu tretje države k Uniji. Če je navedba o poreklu napisana ročno, je napisana s črnilom s tiskanimi črkami. Navedba o poreklu se sestavi v skladu z ustreznimi opombami. Vendar opomb ni treba navajati.
Besedilo navedbe o poreklu v bolgarščini
"[За няколко пратки]: Период от ___________ до __________ (1)
Износителят на продуктите, обхванати от настоящия документ (референтен номер на износителя … (2)), декларира, че, освен когато ясно е отбелязано друго, продуктите са с преференциален произход от … (3).
… (4)
(Място и дата)
…
(Наименование на износителя)
Besedilo navedbe o poreklu v hrvaščini
"[Za višestruke pošiljke]: Razdoblje: od___________ do __________ (5)
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (referentni broj izvoznika … (6)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi … (7) preferencijalnog podrijetla.
… (8)
(Mjesto i datum)
…
(Ime izvoznika)
Besedilo navedbe o poreklu v češčini
"[Pro více zásilek]: Období od ___________ do __________ (9)
Vývozce produktů, na které se vztahuje tento doklad (referenční č. vývozce … (10)) prohlašuje, že aniž je zřetelně uvedeno jinak, jsou tyto produkty preferenčního původu z/ze … (11).
… (12)
(Místo a datum)
…
(Jméno vývozce)
Besedilo navedbe o poreklu v danščini
"[For flere forsendelser]: Perioden fra ___________ til ___________ (13)
Eksportøren af de produkter, der er omfattet af dette dokument (eksportørens referencenummer … (14)), erklærer, at disse produkter, medmindre andet klart er angivet, har præferenceoprindelse i … (15).
… (16)
(Sted og dato)
…
(Eksportørens navn)
Besedilo navedbe o poreklu v nizozemščini
"[Voor meerdere zendingen]: Periode van ___________ tot __________ (17)
De exporteur van de producten waarop dit document van toepassing is (referentienr. exporteur … (18)), verklaart dat, tenzij indien uitdrukkelijk anders vermeld, de producten van preferentiële oorsprong uit … (19) zijn.
… (20)
(Plaats en datum)
…
(Naam van de exporteur)
Besedilo navedbe o poreklu v angleščini
"[For multiple shipments]: Period from ___________ to __________ (21)
The exporter of the products covered by this document (Exporter Reference No … (22)) declares that, except where otherwise clearly indicated, the products are of … (23) preferential origin.
… (24)
(Place and date)
…
(Name of the exporter)
Besedilo navedbe o poreklu v estonščini
"[Mitme kaubasaadetise puhul]: Ajavahemik ___ kuni ___ (25)
Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (eksportija viitenumber … (26)) kinnitab, et välja arvatud selgelt osutatud juhtudel on need tooted … (27) sooduspäritoluga.
… (28)
(Koht ja kuupäev)
…
(Eksportija nimi)
Besedilo navedbe o poreklu v finščini
"[Useiden lähetysten osalta]: ___________ ja __________ välinen aika (29)
Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (viejän viitenumero … (30)) ilmoittaa, että tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … (31) alkuperätuotteita.
… (32)
(Paikka ja päiväys)
…
(Viejän nimi)
Besedilo navedbe o poreklu v francoščini
"[Pour les expéditions multiples]: Période: du___________ au __________ (33)
L'exportateur des produits couverts par le présent document (référence de l'exportateur n° … (34)) déclare que, sauf indication claire du contraire, les produits ont l'origine préférentielle … (35).
… (36)
(Lieu et date)
…
(Nom de l'exportateur)
Besedilo navedbe o poreklu v nemščini
"[Bei Mehrfachsendungen]: Zeitraum von ___________ bis __________ (37)
Der Ausführer (Referenznummer des Ausführers … (38) ) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass die Waren, soweit nicht ausdrücklich anders angegeben, präferenzbegünstigte Ursprungswaren … (39) sind.
… (40)
(Ort und Datum)
…
(Name des Ausführers)
Besedilo navedbe o poreklu v grščini
"[Για πολλαπλές αποστολές]: Περίοδος: από___________ έως __________ (41)
Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτεται από το παρόν έγγραφο (Αριθμός αναφοράς εξαγωγέα … (42)) δηλώνει ότι, εκτός αν άλλως υποδεικνύεται σαφώς, τα εν λόγω προϊόντα είναι … (43) προτιμησιακής καταγωγής.
… (44)
(Τόπος και ημερομηνία)
…
(Όνομα εξαγωγέα)
Besedilo navedbe o poreklu v madžarščini
"[Több szállítmány esetén]: Időszak: ___________ -tól/től __________ -ig (45)
A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (az exportőr hivatkozási száma: … (46)) kijelenti, hogy egyértelmű eltérő jelzés hiányában az áruk preferenciális … (47) származásúak.
… (48)
(Hely és dátum)
…
(Az exportőr neve)
Besedilo navedbe o poreklu v irščini
"[I gcás il-lastais]: Tréimhse ó ___________ go __________ (49)
Onnmhaireoir na dtáirgí a chumhdaítear leis an doiciméad seo (Uimhir Thagartha an Onnmhaireora … (50)) dearbhaítear leis seo, mura sonraítear a mhalairt go soiléir, gur táirgí de thionscnamh … (51) tionscnamh fabhrach.
… (52)
(Áit agus dáta)
…
(Ainm an onnmhaireora)
Besedilo navedbe o poreklu v italijanščini
"[Per spedizioni multiple]: Periodo dal ___________ al __________ (53)
L'esportatore dei prodotti contemplati nel presente documento (n. di riferimento dell'esportatore … (54)) dichiara che, eccetto nei casi chiaramente indicati, i prodotti sono di origine preferenziale della … (55).
… (56)
(Luogo e data)
…
(Nome dell'esportatore)
Besedilo navedbe o poreklu v latvijščini
"[Vairākiem sūtījumiem]: Laikposms no ___________ līdz __________ (57)
To ražojumu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (eksportētāja atsauce Nr. … (58)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir skaidri noteikts citādi, šiem ražojumiem ir … (59) preferenciāla izcelsme.
… (60)
(Vieta un datums)
…
(Eksportētāja vārds, uzvārds/nosaukums)
Besedilo navedbe o poreklu v litvanščini
"[Kelioms siuntoms]: Laikotarpis nuo ___________ iki __________ (61)
Produktų, kuriems taikomas šis dokumentas, eksportuotojas (eksportuotojo registracijos Nr. … (62)) pareiškia, kad produktai turi … (63) lengvatinės kilmės statusą, išskyrus atvejus, kai aiškiai nurodyta kitaip.
… (64)
(vieta ir data)
…
(eksportuotojo vardas ir pavardė (pavadinimas))
Besedilo navedbe o poreklu v malteščini
"[Għal vjeġġi multipli]: Perjodu minn ____________ sa __________ (65)
L-esportatur tal-prodotti koperti minn dan id-dokument (Nru ta’ Referenza tal-Esportatur … (66)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b’mod ċar mod ieħor, il-prodotti huma ta’ … (67) oriġini preferenzjali.
… (68)
(Post u data)
…
(Isem l-esportatur)
Besedilo navedbe o poreklu v poljščini
"[W przypadku wielokrotnych wysyłek]: Okres od ___ do ___ (69)
Eksporter produktów objętych tym dokumentem (eksporter nr … (70)) oświadcza, że z wyjątkiem przypadków, w których jest to wyraźnie inaczej wskazane, produkty te mają … (71) preferencyjne pochodzenie.
… (72)
(Miejscowość i data)
…
(Nazwa eksportera)
Besedilo navedbe o poreklu v portugalščini
"[Para remessas múltiplas]: Período de ___________ a __________ (73)
O exportador dos produtos que são objeto do presente documento (N.o de referência do exportador … (74)) declara que, salvo indicação clara em contrário, os produtos são de origem preferencial de … (75).
… (76)
(Local e data)
…
(Nome do exportador)
Besedilo navedbe o poreklu v romunščini
"[Pentru transporturi multiple]: Perioada de la ___________ până la __________ (77)
Exportatorul produselor care fac obiectul prezentului document [numărul de referință al exportatorului … (78)] declară că, exceptând cazul în care se indică altfel în mod expres, produsele sunt de origine preferențială din … (79).
… (80)
(Locul și data)
…
(Denumirea exportatorului)
Besedilo navedbe o poreklu v slovaščini
"[Pre viacnásobné zásielky]: Obdobie od ___________ do __________ (81)
Vývozca výrobkov, na ktoré sa vzťahuje tento doklad (referenčné číslo vývozcu … (82)), vyhlasuje, že pokiaľ nie je jasne uvedené inak, výrobky majú preferenčný pôvod v … (83).
… (84)
(Miesto a dátum)
…
(Názov vývozcu)
Besedilo navedbe o poreklu v slovenščini
"[za več odprem]: Obdobje od ___________ do __________ (85)
Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (referenčna št. izvoznika … (86)), izjavlja, da, razen kadar ni drugače jasno navedeno, ima blago preferencialno … (87) poreklo.
… (88)
(Kraj in datum)
…
(Ime izvoznika)
Besedilo navedbe o poreklu v španščini
"[Para varias expediciones]: Período de ___________ a __________ (89)
El exportador de los productos incluidos en el presente documento [número de referencia del exportador: … (90)] declara que, excepto donde se indique claramente lo contrario, los productos son de origen preferencial de … (91).
… (92)
(Lugar y fecha)
…
(Nombre del exportador)
Besedilo navedbe o poreklu v švedščini
"[För flera sändningar]: Period fr.o.m. ___________ t.o.m. __________ (93)
Exportören av de produkter som omfattas av detta dokument (Exportörens referensnummer … (94)) försäkrar att dessa produkter, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande ursprung i … (95).
… (96)
(Ort och datum)
…
(Exportörens namn)
(1) Когато изявлението за произход се прави за няколко пратки с идентични продукти по смисъла на член 3.18, параграф 4, буква б) (Изявление за произход), се посочва срокът, за който изявлението за произход ще се прилага. Този срок не може да надхвърля 12 месеца. Всички операции по внос на продукта трябва да се извършат в рамките на посочения срок. Когато такъв срок не е приложим, полето може да се остави празно.
(2) Посочва се номерът за идентифициране на износителя. За износителя от Съюза това е номерът, определен в съответствие с правото на Съюза. За новозеландския износител това е митническият код на клиента. Когато износителят няма такъв номер, полето може да се остави празно.
(3) Посочва се произходът на продукта: „Нова Зеландия“ или „Европейския съюз“.
(4) Мястото и датата могат да бъдат пропуснати, ако информацията се съдържа в документа, съдържащ текста на изявлението за произход.".
(5) Ako se tvrdnja o podrijetlu ispunjava za više pošiljki istovjetnih proizvoda kako je navedeno u članku 3.18. stavku 4. točki (b) (Tvrdnja o podrijetlu), treba navesti razdoblje važenja tvrdnje o podrijetlu. To razdoblje ne smije biti dulje od 12 mjeseci. Svi proizvodi moraju biti uvezeni u navedenom razdoblju. Ako to razdoblje nije primjenjivo, polje se može ostaviti praznim.
(6) Navesti referentni broj koji identificira izvoznika. Za izvoznika iz Unije to je broj dodijeljen u skladu s pravom Unije. Za izvoznika iz Novog Zelanda to će biti Customs Client Code (carinska šifra klijenta). Ako broj nije dodijeljen izvozniku, polje se može ostaviti praznim.
(7) Navesti podrijetlo proizvoda: „Novi Zeland” ili „Europska unija”.
(8) Mjesto i datum mogu se izostaviti ako su te informacije sadržane u samoj ispravi koja sadržava tekst tvrdnje o podrijetlu.".
(9) Je-li deklarace o původu vyhotovena k více zásilkám totožných produktů podle čl. 3.18 odst. 4 písm. b) (Deklarace o původu), uveďte období, na něž se deklarace o původu vztahuje. Toto období nesmí přesahovat 12 měsíců. Veškerý dovoz dotčeného produktu se musí uskutečnit během uvedeného období. Pokud se v daném případě neuplatní žádné období, lze pole nechat nevyplněné.
(10) Uveďte referenční číslo sloužící k identifikaci vývozce. U vývozců z Unie se jedná o číslo přiřazené v souladu s právem Unie. U vývozců z Nového Zélandu se jedná o celní kód klienta. Pokud vývozce nemá přiděleno žádné číslo, lze pole nechat nevyplněné.
(11) Uveďte původ produktu: „Nový Zéland“ nebo „Evropská unie“.
(12) Místo a datum se mohou vynechat, jsou-li tyto informace již uvedeny v dokladu obsahujícím znění deklarace o původu."
(13) Hvis oprindelseserklæringen udfærdiges for flere forsendelser af identiske produkter, jf. artikel 3.18, stk. 4, litra b) (Oprindelseserklæring), skal gyldighedsperioden for oprindelseserklæringen angives. Perioden må højst være på 12 måneder. Al import af produktet skal ske inden for den anførte periode. Hvis en sådan periode ikke er relevant, er det ikke nødvendigt at udfylde feltet.
(14) Angiv referencenummeret til identifikation af eksportøren. For EU-eksportøren vil det være det nummer, der er tildelt i henhold til Unionens lovgivning. For den newzealandske eksportør vil dette være toldregistreringsnummeret ("Customs Client Code"). Hvis eksportøren ikke har fået tildelt et nummer, er det ikke nødvendigt at udfylde feltet.
(15) Angiv produktets oprindelse: "New Zealand" eller "Den Europæiske Union".
(16) Sted og dato kan udelades, hvis de pågældende oplysninger findes i det dokument, der indeholder oprindelseserklæringen.".
(17) Indien het attest van oorsprong wordt opgesteld voor meerdere zendingen van dezelfde producten als bedoeld in artikel 3.18 (Attest van oorsprong), lid 4, punt b): de periode gedurende welke het attest van oorsprong van toepassing is. Die periode mag niet meer dan twaalf maanden bedragen. Alle producten moeten binnen de aangegeven periode worden ingevoerd. Dit veld mag leeg blijven indien een dergelijke periode niet van toepassing is.
(18) Vermeld het referentienummer aan de hand waarvan de exporteur kan worden geïdentificeerd. Voor de exporteurs van de Unie is dit het overeenkomstig de wetgeving van de Unie toegewezen nummer. Voor de exporteur in Nieuw-Zeeland is dit de klantcode van de douane. Wanneer de exporteur geen nummer heeft, mag het veld leeg blijven.
(19) Vermeld de oorsprong van het product: “Nieuw-Zeeland” of “de Europese Unie”.
(20) Plaats en datum kunnen achterwege blijven indien de informatie op het document met het attest van oorsprong is aangegeven.".
(21) When the statement on origin is completed for multiple shipments of identical products as referred to in point (b) of Article 3.18(4) (Statement on origin), indicate the period for which the statement on origin will apply. That period shall not exceed 12 months. All importations of the product must occur within the period indicated. Where such a period is not applicable, the field may be left blank.
(22) Indicate the reference number through which the exporter is identified. For the Union exporter, this will be the number assigned in accordance with the law of the Union. For the New Zealand exporter, this will be the Customs Client Code. Where the exporter has not been assigned a number, the field may be left blank.
(23) Indicate the origin of the product: "New Zealand" or "the European Union".
(24) Place and date may be omitted if the information is contained on the document containing the text of the statement on origin.".
(25) Kui päritolukinnitus täidetakse artikli 3.18 „Päritolukinnitus“ lõike 4 punktis b osutatud identsete toodete mitme saadetise kohta, tuleb märkida ajavahemik, mille kohta päritolukinnitus kehtib. See ajavahemik ei tohi olla pikem kui 12 kuud. Toote kogu import peab toimuma märgitud ajavahemiku jooksul. Kui selline ajavahemik ei ole kohaldatav, võib välja tühjaks jätta.
(26) Märkida viitenumber, mille järgi eksportija tuvastatakse. Liidu eksportija puhul on selleks number, mis on määratud kooskõlas liidu õigusega. Uus-Meremaa eksportija puhul on selleks tolli kliendinumber. Kui eksportijale ei ole numbrit määratud, võib välja tühjaks jätta.
(27) Märkida toote päritolu: „Uus-Meremaa“ või „Euroopa Liit“.
(28) Koha ja kuupäeva võib märkimata jätta, kui see teave sisaldub dokumendis, mis sisaldab päritolukinnituse teksti.".
(29) Jos alkuperävakuutus täytetään useille samanlaisten tuotteiden lähetyksille 3.18 artiklan (Alkuperävakuutus) 4 kohdan b alakohdan mukaisesti, on mainittava ajanjakso, jona alkuperävakuutusta sovelletaan. Ajanjakso ei saa olla pidempi kuin 12 kuukautta. Tuotteen kaiken tuonnin on tapahduttava mainitun ajanjakson puitteissa. Jos tällaista ajanjaksoa ei sovelleta, kohta voidaan jättää tyhjäksi.
(30) Mainitaan se viitenumero, jolla viejä tunnistetaan. Unionin viejän osalta kyseessä on unionin lakien mukaisesti osoitettu tunnus. Uusiseelantilaisen viejän osalta kyseessä on tullin asiakastunnus. Jos viejälle ei ole osoitettu tunnusta, kohta voidaan jättää tyhjäksi.
(31) Ilmoitetaan tuotteen alkuperä: ”Uusi-Seelanti” tai ”Euroopan unioni”.
(32) Paikka ja päiväys voidaan jättää pois, jos tiedot sisältyvät asiakirjaan, joka sisältää alkuperävakuutuksen tekstin.".
(33) En cas d'attestation d'origine remplie pour des expéditions multiples de produits identiques au sens de l'article 3.18 (Attestation d'origine), paragraphe 4, point b), indiquez la période visée par l'attestation d'origine. Cette période ne peut dépasser douze mois. Toutes les importations du produit doivent être effectuées au cours de la période indiquée. Si une telle période ne s'applique pas, le champ peut rester vierge.
(34) Indiquez le numéro de référence permettant l'identification de l'exportateur. Pour un exportateur de l'Union, il s'agira du numéro attribué conformément au droit de l'Union. Pour un exportateur néo-zélandais, il s'agira du code client des douanes. Dans les cas où l'exportateur n'a pas de numéro de référence, le champ peut rester vierge.
(35) Indiquez l'origine du produit: "Nouvelle-Zélande" ou "Union européenne".
(36) Le lieu et la date sont facultatifs si ces renseignements figurent déjà dans le document contenant le texte de l'attestation d'origine.".
(37) Wird die Erklärung zum Ursprung für Mehrfachsendungen identischer Erzeugnisse im Sinne des Artikels 3.18 (Erklärung zum Ursprung) Absatz 4 Buchstabe b ausgefüllt, ist die Geltungsdauer der Erklärung zum Ursprung anzugeben. Die Geltungsdauer darf 12 Monate nicht überschreiten. Alle Einfuhren des Erzeugnisses müssen innerhalb dieses Zeitraums erfolgen. Ist eine Angabe der Geltungsdauer nicht erforderlich, braucht dieses Feld nicht ausgefüllt werden.
(38) Bitte geben Sie die Referenznummer zur Identifizierung des Ausführers an. Für Ausführer aus der Union handelt es sich dabei um die Nummer, die dem betreffenden Ausführer im Einklang mit den Rechtsvorschriften der Union zugeteilt wurde. Für Ausführer aus Neuseeland handelt es sich dabei um den von der neuseeländischen Zollverwaltung vergebenen „client code“. Wenn dem Ausführer keine Nummer zugeteilt wurde, kann das Feld frei gelassen werden.
(39) Bitte geben Sie den Ursprung des Erzeugnisses (Neuseeland oder Europäische Union) an.
(40) Die Angaben zu Ort und Datum dürfen entfallen, wenn sie in dem Papier mit dem Wortlaut der Erklärung zum Ursprung enthalten sind.".
(41) Όταν η βεβαίωση καταγωγής συμπληρώνεται για πολλαπλές αποστολές πανομοιότυπων προϊόντων όπως προβλέπεται στο άρθρο 3.18 (Βεβαίωση καταγωγής) παράγραφος 4 στοιχείο β), να οριστεί η χρονική περίοδος για την οποία πρόκειται να εφαρμοστεί η βεβαίωση καταγωγής. Η χρονική αυτή περίοδος δεν πρέπει να υπερβαίνει τους 12 μήνες. Όλες οι εισαγωγές του προϊόντος πρέπει να πραγματοποιηθούν εντός της αναγραφόμενης περιόδου. Εάν δεν συντρέχει περίπτωση μιας τέτοιας χρονικής περιόδου, το πεδίο μπορεί να παραμείνει κενό.
(42) Να αναγραφεί ο αριθμός αναφοράς με τον οποίο εξακριβώνεται η ταυτότητα του εξαγωγέα. Για τον εξαγωγέα της Ένωσης, αυτός θα είναι ο αριθμός που αποδίδεται σύμφωνα με το δίκαιο της Ένωσης. Για τον εξαγωγέα της Νέας Ζηλανδίας, αυτός θα είναι ο τελωνειακός κώδικας πελατών. Σε περίπτωση που ο εξαγωγέας δεν έχει λάβει αριθμό, το πεδίο μπορεί να παραμείνει κενό.
(43) Να αναφερθεί η καταγωγή του προϊόντος: «Νέα Ζηλανδία» ή «Ευρωπαϊκή Ένωση».
(44) Ο τόπος και η ημερομηνία μπορούν να παραλειφθούν, εάν η πληροφορία περιέχεται στο ίδιο το έγγραφο που περιέχει το κείμενο της βεβαίωσης καταγωγής.".
(45) Amennyiben a származásmegjelölő nyilatkozatot a 3.18. cikk (Származásmegjelölő nyilatkozat) (4) bekezdésének b) pontjában foglaltaknak megfelelően azonos termékek több szállítmányára vonatkozóan töltik ki, tüntesse fel azt az időszakot, amelyre a származásmegjelölő nyilatkozat alkalmazandó. Ez az időszak nem lehet hosszabb 12 hónapnál. A termék valamennyi importjának a jelzett időszakon belül kell megtörténnie. Ha ilyen időszak nem alkalmazandó, a rovatot üresen kell hagyni.
(46) Tüntesse fel az exportőr azonosító számát. Uniós exportőr esetében ez a szám az uniós joggal összhangban kiadott szám. Új-zélandi exportőr esetében ez a vámügyfél-kód. Ha az exportőr nem kapott ilyen számot, a rovat üresen hagyható.
(47) Tüntesse fel a termék származását: „Új-Zéland” vagy „Európai Unió”.
(48) A hely és időpont feltüntetése elmaradhat, ha az információ már szerepel a származásmegjelölő nyilatkozat szövegét tartalmazó okmányon.".
(49) Nuair atá an ráiteas maidir le tionscnamh déanta le haghaidh il-lastais de tháirgí comhionanna dá dtagraítear i bpointe (b) d’Airteagal 3.18(4) (Ráiteas maidir le tionscnamh), sonraigh an tréimhse ama a mbeidh feidhm ag an ráiteas maidir le tionscnamh. Ní bheidh an tréimhse sin níos faide ná 12 mhí. Ní mór allmhairithe uile an táirge tarlú laistigh den tréimhse sonraithe. I gcás nach bhfuil tréimhse den sórt sin infheidhme, is féidir an réimse a fhágáil bán.
(50) Léirigh an uimhir thagartha lena shainaithnítear an t-onnmhaireoir. I gcás onnmhaireora de chuid an Aontais, is é sin an uimhir a shannfar i gcomhréir le dlí an Aontais. I gcás onnmhaireora de chuid na Nua-Shéalainne, is é sin an Cód Cliant Custaim. I gcás nár sannadh uimhir don onnmhaireoir, is féidir an réimse a fhágáil bán.
(51) Sonraigh tionscnamh an táirge: ‘an Nua-Shéalainn’ nó ‘an tAontas Eorpach’.
(52) Féadfar áit agus dáta a fhágáil ar lár má tá an fhaisnéis sin sa doiciméad ina bhfuil téacs an ráitis maidir le tionscnamh.".
(53) Se l'attestazione di origine è compilata per spedizioni multiple di prodotti identici di cui all'articolo 3.18 (Attestazione di origine), paragrafo 4, lettera b), indicare il periodo di applicazione di tale attestazione. Tale periodo non deve superare i 12 mesi. Tutte le importazioni del prodotto devono essere effettuate entro il periodo indicato. Qualora tale periodo non sia applicabile, il campo può essere lasciato in bianco.
(54) Indicare il numero di riferimento che identifica l'esportatore. Per l'esportatore dell'Unione tale numero è attribuito conformemente al diritto dell'Unione. Per l'esportatore della Nuova Zelanda, corrisponde al Customs Client Code. Se all'esportatore non è stato assegnato un numero, il campo può essere lasciato in bianco.
(55) Indicare l'origine del prodotto: "Nuova Zelanda" o "Unione europea".
(56) Luogo e data possono essere omessi se già presenti nel documento contenente il testo dell'attestazione di origine.".
(57) Ja paziņojums par izcelsmi tiek aizpildīts vairākiem sūtījumiem ar identiskiem noteiktas izcelsmes produktiem, kā minēts 3.18. panta (Paziņojums par izcelsmi) 4. punkta b) apakšpunktā, norāda laikposmu, uz kuru attiecas paziņojums par izcelsmi. Šis laikposms nepārsniedz 12 mēnešus. Visam ražojuma importam jānotiek norādītajā laikposmā. Ja šāds laikposms nav piemērojams, šo lauku var atstāt neaizpildītu.
(58) Norāda atsauces numuru, kurš identificē eksportētāju. Savienības eksportētājam norāda numuru, kas tam ir piešķirts saskaņā ar Savienības tiesību aktiem. Jaunzēlandes eksportētājam norāda muitas pakalpojumu klienta kodu (Customs Client Code). Ja eksportētājam numurs nav piešķirts, šo lauku var atstāt neaizpildītu.
(59) Norāda produkta izcelsmi – “Jaunzēlande” vai “Eiropas Savienība”.
(60) Vietu un datumu var izlaist, ja šī informācija jau ir sniegta dokumentā, kas ietver paziņojumu par izcelsmi.".
(61) Kai pareiškimas apie prekių kilmę surašomas 3.18 straipsnio (Pareiškimas apie prekių kilmę) 4 dalies b punkte nurodytoms kelioms vienodų produktų siuntoms, nurodomas laikotarpis, kuriuo pareiškimas apie prekių kilmę bus taikomas. Šis laikotarpis turi neviršyti 12 mėnesių. Visi produktai turi būti importuojami tik nurodytu laikotarpiu. Kai toks laikotarpis nenustatomas, šį laukelį galima palikti tuščią.
(62) Nurodomas registracijos numeris, pagal kurį nustatoma eksportuotojo tapatybė. Sąjungos eksportuotojo atveju tai bus numeris, suteiktas pagal Sąjungos teisę. Naujosios Zelandijos eksportuotojo atveju tai bus muitinės kliento kodas. Jei eksportuotojui numeris nesuteiktas, laukelį galima palikti tuščią.
(63) Nurodoma produkto kilmė – Naujoji Zelandija arba Europos Sąjunga.
(64) Vietos ir datos galima nenurodyti, jei ši informacija pateikiama dokumente, kuriame surašytas pareiškimas apie prekių kilmę.".
(65) Meta d-dikjarazzjoni dwar l-oriġini timtela għal vjeġġi multipli ta’ prodotti identiċi kif imsemmi fil-punt (b) tal-Artikolu 3.18(4) (Dikjarazzjoni dwar l-oriġini), indika l-perjodu li għalih se tapplika d-dikjarazzjoni dwar l-oriġini. Dak il-perjodu ma għandux jaqbeż it-12-il xahar. L-importazzjonijiet kollha tal-prodott iridu jseħħu fil-perjodu indikat. Fejn tali perjodu ma jkunx applikabbli, it-taqsima tista’ titħalla vojta.
(66) Indika n-numru ta’ referenza li permezz tiegħu jiġi identifikat l-esportatur. Għall-esportatur tal-Unjoni, dan se jkun in-numru assenjat f’konformità mal-liġi tal-Unjoni. Għall-esportatur ta’ New Zealand, dan se jkun il-Kodiċi tal-Klijent Doganali. Fejn l-esportatur ma jkunx ġie assenjat numru, it-taqsima tista’ titħalla vojta.
(67) Indika l-oriġini tal-prodott: “New Zealand” jew “l-Unjoni Ewropea”.
(68) Il-post u d-data jistgħu jitħallew barra jekk l-informazzjoni tkun inkluża fid-dokument li jkun fih it-test tad-dikjarazzjoni dwar l-oriġini.".
(69) Jeżeli oświadczenie o pochodzeniu wypełniono dla wielokrotnych wysyłek identycznych produktów, o czym mowa w art. 3.18 ust. 4 lit. b) (Oświadczenie o pochodzeniu), należy wskazać okres, dla którego oświadczenie o pochodzeniu będzie miało zastosowanie. Okres ten nie może przekraczać 12 miesięcy. Cały przywóz produktu musi odbywać się we wskazanym okresie. Jeżeli okres ten nie ma zastosowania, można zostawić puste miejsce.
(70) Należy podać numer referencyjny, za pomocą którego eksporter jest zidentyfikowany. W przypadku eksportera z Unii będzie to numer nadany zgodnie z prawem Unii. W przypadku eksportera z Nowej Zelandii będzie to Customs Client Code (kodeks klientów celnych). Jeżeli eksporterowi nie nadano numeru, pole może pozostać puste.
(71) Należy wskazać pochodzenie produktu: „Nowa Zelandia” lub „Unia Europejska”.
(72) Miejsce i datę można pominąć, jeżeli odpowiednie informacje są uwzględnione w dokumencie zawierającym tekst oświadczenia o pochodzeniu.".
(73) Se o atestado de origem for completado relativamente a remessas múltiplas de produtos idênticos conforme referido na alínea b) do artigo 3.18 (Atestado de origem), n.o 4, indicar o período durante o qual o atestado de origem é aplicável. Esse período não deve ser superior a 12 meses. Todas as importações do produto têm de ocorrer durante o período indicado. Quando tal período não é aplicável, o campo pode ser deixado em branco.
(74) Indicar o número de referência pelo qual o exportador é identificado. No caso dos exportadores da União, trata-se do número atribuído em conformidade com o direito da União. No caso dos exportadores neozelandeses, trata-se do código aduaneiro do cliente. Se não tiver sido atribuído um número ao exportador, o campo pode ser deixado em branco.
(75) Indicar a origem do produto: "Nova Zelândia" ou "União Europeia".
(76) Caso essa informação esteja contida no documento do qual consta o texto do atestado de origem, o local e a data podem ser omitidos.".
(77) Atunci când atestatul de origine este completat pentru mai multe transporturi de produse identice, astfel cum se menționează la articolul 3.18 (Atestatul de origine) alineatul (4) litera (b), a se indica perioada în care se va aplica atestatul de origine. Perioada respectivă nu trebuie să depășească 12 luni. Toate importurile produsului trebuie să aibă loc în perioada indicată. În cazul în care nu se aplică o astfel de perioadă, acest câmp poate rămâne necompletat.
(78) A se indica numărul de referință prin care este identificat exportatorul. Pentru un exportator din Uniune, acesta va fi numărul atribuit în conformitate cu dreptul Uniunii. Pentru un exportator din Noua Zeelandă, acesta va fi codul vamal de client. În cazul în care exportatorului nu i-a fost atribuit un număr, acest câmp poate rămâne necompletat.
(79) A se indica originea produsului: „Noua Zeelandă” sau „Uniunea Europeană”.
(80) Locul și data pot fi omise dacă informațiile există deja în documentul care conține textul atestatului de origine.".
(81) Ak je potvrdenie o pôvode vyplnené pre viacnásobné zásielky identických výrobkov, ako sa uvádza v článku 3.18 ods. 4 písm. b) (Potvrdenie o pôvode), uveďte obdobie, na ktoré sa potvrdenie o pôvode bude vzťahovať. Uvedené obdobie nesmie byť dlhšie ako 12 mesiacov. Každý dovoz výrobku sa musí uskutočniť v rámci uvedeného obdobia. Ak sa neuplatňuje žiadne takéto obdobie, políčko sa môže ponechať prázdne.
(82) Uveďte referenčné číslo, prostredníctvom ktorého sa vývozca identifikuje. V prípade vývozcu Únie bude týmto číslom číslo pridelené v súlade s právom Únie. V prípade vývozcu Nového Zélandu bude týmto číslom kód colného klienta. Ak vývozcovi nebolo pridelené číslo, toto políčko sa môže ponechať prázdne.
(83) Uveďte pôvod výrobku: „Nový Zéland“ alebo „Európska únia“.
(84) Miesto a dátum možno vynechať, ak sú tieto informácie uvedené v doklade, ktorý obsahuje text potvrdenia o pôvode."
(85) Kadar se navedba o poreklu izpolni za več odprem, ki zajemajo enake izdelke, kot je navedeno v točki (b) člena 3.18(4) (Navedba o poreklu), je treba navesti obdobje, za katero se uporablja navedba o poreklu. To obdobje ne sme presegati 12 mesecev. Ves uvoz izdelka se mora izvesti v navedenem obdobju. Kadar se to obdobje ne uporablja, lahko polje ostane prazno.
(86) Navedite referenčno številko, s katero je identificiran izvoznik. Za izvoznika iz Unije bo to številka, dodeljena v skladu s pravom Unije. Za izvoznika z Nove Zelandije bo to carinska oznaka stranke. Kadar izvozniku številka ni bila dodeljena, se polje pusti prazno.
(87) Navedite poreklo izdelka: „Nova Zelandija“ ali „Evropska unija“.
(88) Kraj in datum se lahko izpustita, če so informacije navedene v dokumentu z besedilom navedbe o poreklu.".
(89) Cuando se cumplimente una comunicación sobre el origen para varias expediciones de productos idénticos a que se refiere el artículo 3.18 (Comunicación sobre el origen), apartado 4, letra b), se indicará el período de tiempo al que se aplica la comunicación sobre el origen. Dicho plazo no excederá de doce meses. Todas las importaciones del producto deben tener lugar en el período indicado. Cuando dicho período no sea aplicable, podrá dejarse el campo en blanco.
(90) Indíquese el número de referencia a través del cual se identifica el exportador. Para el exportador de la Unión, este será el número asignado de conformidad con el Derecho de la Unión. Para el exportador neozelandés, este será el Código Aduanero del Cliente. Si no se ha asignado al exportador un número, se podrá dejar el campo en blanco.
(91) Indíquese el origen del producto: «Nueva Zelanda» o «la Unión Europea».
(92) El lugar y la fecha podrán omitirse si la información figura en el documento que contiene el texto de la comunicación sobre el origen.".
(93) Om ursprungsförsäkran fylls i för flera sändningar av identiska produkter i den mening som avses i artikel 3.18.4 led b (Ursprungsförsäkran), ange den period under vilken ursprungsförsäkran ska gälla. Perioden får inte överstiga tolv månader. All import av produkten måste ske inom den angivna perioden. När en sådan period inte är tillämplig får fältet lämnas tomt.
(94) Ange det referensnummer genom vilket exportören kan identifieras. För en exportör i unionen avses det nummer som tilldelats i enlighet med unionens lagstiftning. För en exportör i Nya Zeeland avses exportörens Customs Client Code. Om exportören inte har tilldelats något nummer kan fältet lämnas tomt.
(95) Ange produktens ursprung: ”Nya Zeeland” eller ”Europeiska unionen”.
(96) Ort och datum får utelämnas om informationen finns i dokumentet med texten till ursprungsförsäkran.".“
PRILOGA 3-D
IZJAVA DOBAVITELJA IZ ČLENA 3.3(4) (KUMULACIJA POREKLA)
Izjava dobavitelja iz člena 3.3(4) (Kumulacija porekla) je omejena na naslednje elemente:
|
(a) |
opis in številko tarifne uvrstitve dobavljenega izdelka v harmonizirani sistem ter opis in številko tarifne uvrstitve materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi navedenega izdelka, v harmonizirani sistem; |
|
(b) |
če se v skladu s Prilogo 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) uporabljajo metode vrednotenja, vrednost na enoto in skupno vrednost dobavljenega izdelka ter vrednost na enoto in skupno vrednost materialov brez porekla, uporabljenih za izdelavo navedenega izdelka; |
|
(c) |
če se v skladu s Prilogo 3-B (Pravila o poreklu za določen izdelek) zahtevajo specifični postopki izdelave, opis izdelave, opravljene v zvezi z uporabljenimi materiali brez porekla, ter |
|
(d) |
izjavo dobavitelja, da so informacije iz odstavkov (a) do (c) točne in popolne, datum predložitve navedbe ter natisnjeno ime in naslov dobavitelja. |
PRILOGA 3-E
SKUPNA IZJAVA V ZVEZI S KNEŽEVINO ANDORO
1.
Nova Zelandija sprejme izdelke s poreklom iz Kneževine Andora, ki spadajo v poglavja 25 do 97 harmoniziranega sistema, kot izdelke s poreklom iz Unije v smislu tega sporazuma, če je carinska unija, ustanovljena s Sklepom Sveta 90/680/EGS (1), še naprej veljavna.
2.
Odstavek 1 se uporablja le, če Kneževina Andora na podlagi carinske unije, ustanovljene s Sklepom Sveta 90/680/EGS, za izdelke s poreklom iz Nove Zelandije uporablja enako preferencialno tarifno obravnavo kot Unija.
3.
Poglavje 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla) se smiselno uporablja za ugotovitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1 te skupne izjave.
(1) Sklep Sveta 90/680/EGS z dne 26. novembra 1990 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kneževino Andoro (UL EU L 374, 31.12.1990, str. 13).
PRILOGA 3-F
SKUPNA IZJAVA V ZVEZI Z REPUBLIKO SAN MARINO
1.
Nova Zelandija sprejme izdelke s poreklom iz Republike San Marino kot izdelke s poreklom iz Unije v smislu tega sporazuma, če so navedeni izdelki zajeti s Sporazumom o sodelovanju in carinski uniji med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko San Marino (1), podpisanim 16. decembra 1991 v Bruslju, in je navedeni sporazum še naprej veljaven.
2.
Odstavek 1 se uporablja le, če Republika San Marino na podlagi Sporazuma o sodelovanju in carinski uniji med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko San Marino, za izdelke s poreklom iz Nove Zelandije uporablja enako preferencialno tarifno obravnavo kot Unija.
3.
Poglavje 3 (Pravila o poreklu in postopki glede porekla) se smiselno uporablja za ugotovitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1 te skupne izjave.
PRILOGA 6-A
PRISTOJNI ORGANI
A. Pristojni organi Unije
Dejavnosti nadzora si delijo nacionalni organi držav članic in Evropska komisija. V zvezi s tem velja naslednje:
|
(a) |
v zvezi z izvozom v Novo Zelandijo so nacionalni organi držav članic odgovorni za nadzor nad proizvodnimi pogoji in zahtevami, vključno z zakonsko predpisanimi inšpekcijskimi pregledi ali revizijami ter izdajo certifikatov v zvezi z dogovorjenimi sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi in zahtevami; |
|
(b) |
v zvezi z uvozom iz Nove Zelandije so nacionalni organi držav članic odgovorni za nadzor skladnosti uvoza z uvoznimi pogoji Unije ter |
|
(c) |
Evropska komisija je odgovorna za splošno usklajevanje, inšpekcijske preglede ali revizije nadzornih sistemov ter potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, s katerimi se zagotavlja enotna uporaba standardov in zahtev Poglavja 6 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi). |
B. Pristojni organi Nove Zelandije
Za potrebe Poglavja 6 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi) je ministrstvo za primarne dejavnosti pristojni organ, ki je odgovoren in tehnično usposobljen za razvoj sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, nadzor nad njihovim izvajanjem in delovanjem ter za izdajanje izvoznih spričeval.
PRILOGA 6-B
REGIONALNI POGOJI ZA RASTLINE IN RASTLINSKE PROIZVODE
PRILOGA 6-C
PRIZNAVANJE ENAKOVREDNOSTI SANITARNIH IN FITOSANITARNIH UKREPOV
|
|
Izvoz Unije v Novo Zelandijo |
Izvoz Nove Zelandije v Unijo |
||||
|
Blago |
Standard EU |
Posebni pogoji |
Enakovrednost |
Standard NZ |
Posebni pogoji |
Enakovrednost |
|
|
|
|
|
|
|
|
PRILOGA 6-D
SMERNICE IN POSTOPKI ZA REVIZIJO ALI PREVERJANJE
PRILOGA 6-E
CERTIFICIRANJE
ODDELEK 1
BLAGO Z ENAKOVREDNOSTJO IZ PRILOGE 6-C (PRIZNAVANJE ENAKOVREDNOSTI SANITARNIH IN FITOSANITARNIH UKREPOV) – IZJAVE
Za blago z enakovrednostjo iz Priloge 6-C (Priznavanje enakovrednosti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov) je treba uporabljati naslednje izjave:
|
(a) |
naslednji vzorec izjave (enakovrednost za zdravje rastlin): „Opisani izdelki izpolnjujejo ustrezne standarde in zahteve (Evropske unije/Nove Zelandije (*1)), ki se jim priznava enakovrednost standardom in zahtevam (Evropske unije/Nove Zelandije (*1)), predpisanim v Poglavju 6 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi) iz Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo.“ (*1) neustrezno črtajte." (*1) neustrezno črtajte." in |
|
(b) |
po potrebi dodatne izjave, opisane v Prilogi 6-C (Priznavanje enakovrednosti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov) in navedene kot „Posebni pogoji“ v Prilogi 6-C (Priznavanje enakovrednosti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov). |
ODDELEK 2
ELEKTRONSKI PRENOS PODATKOV
|
1. |
Izmenjava izvirnih certifikatov v zvezi s sanitarnimi ukrepi, če je potrebna in utemeljena na podlagi člena 6.8(3) (Certificiranje), ali fitosanitarnimi ukrepi ali drugih izvirnih dokumentov se lahko izvaja z varnimi metodami elektronskega prenosa podatkov, ki zagotavljajo ustrezna varnostna jamstva. |
|
2. |
Informacijski sistemi za elektronski prenos podatkov, priznani kot sistemi, ki zagotavljajo ustrezna varnostna jamstva:
|
|
3. |
Pogodbenica ne uporablja izključno elektronskega certificiranja, razen v naslednjih primerih:
|
|
4. |
Kadar se uporablja izključno elektronski prenos podatkov, se upošteva naslednji postopek v izrednih primerih:
|
ODDELEK 3
ODZIVANJE NA KRIZE
V kriznih razmerah se morajo pristojni organi dogovoriti o odstopanjih od oddelka 2.
(*1) neustrezno črtajte.“
(1) V primeru Unije izraz „pristojni organ“ v tej prilogi pomeni Evropsko komisijo, kot je navedeno v Prilogi 6-A (Pristojni organi), točka (c) .
PRILOGA 6-F
PREGLEDI OB UVOZU IN PRISTOJBINE
PRILOGA 9-A
SPREJEMANJE UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI (DOKUMENTOV)
1.
Dogovorjena področja:|
(a) |
varnostni vidiki električne in elektronske opreme, kot so opredeljeni v točki 2; |
|
(b) |
varnostni vidiki strojev, kot so opredeljeni v točki 3; |
|
(c) |
elektromagnetna združljivost opreme, kot je opredeljena v točki 4; |
|
(d) |
energijska učinkovitost, kot je opredeljena v točki 5, vključno z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ter |
|
(e) |
omejevanje uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. |
2.
V tej prilogi „varnostni vidiki električne in elektronske opreme“ pomenijo varnostne vidike opreme – razen strojev – ki je za svoje pravilno delovanje odvisna od električnega toka, ter opreme za proizvodnjo, prenos in merjenje toka, ki je oblikovana za uporabo za napetostni razred med 50 in 1 000 voltov za izmenični tok ter med 75 in 1 500 voltov za enosmerni tok, ter opreme, ki oddaja ali sprejema elektromagnetne valove s frekvencami, ki so nižje od 3 000 GHz, za namene radijske komunikacije in/ali radijske determinacije, razen na primer:|
(a) |
opreme za uporabo v eksplozivni atmosferi; |
|
(b) |
opreme za radiološke in medicinske namene; |
|
(c) |
električnih delov za potniška in tovorna dvigala; |
|
(d) |
radijske opreme, ki jo uporabljajo radioamaterji; |
|
(e) |
električnih merilnikov; |
|
(f) |
vtičev in vtičnic za domačo uporabo; |
|
(g) |
krmilnikov električnih ograj; |
|
(h) |
igrač; |
|
(i) |
po meri izdelanih kompletov za ocenjevanje za strokovnjake, ki se zgolj v ta namen uporabljajo v zmogljivostih za raziskave in razvoj, ter |
|
(j) |
gradbenih proizvodov za trajno vgradnjo v zgradbe ali objekte nizke gradnje, katerih delovanje vpliva na delovanje zgradbe ali objekta nizke gradnje, kot so kabli, požarni alarmi ali električna vrata. |
3.
V tej prilogi „varnostni vidiki strojev“ pomenijo varnostne vidike sklopa, ki vključuje vsaj en gibljivi del, ga poganja pogonski sistem, ki uporablja en ali več virov energije, kot so toplotna, električna, pnevmatska, hidravlična ali mehanska energija, ter je razmeščen in krmiljen tako, da deluje kot povezana celota, razen strojev z visokim tveganjem, kot jih opredeli vsaka pogodbenica.
4.
V tej prilogi „elektromagnetna združljivost opreme“ pomeni elektromagnetno združljivost (motnjo in odpornost) opreme, ki je za svoje pravilno delovanje odvisna od električnega toka ali elektromagnetnih polj, ter opreme za proizvodnjo, prenos in merjenje toka, razen:|
(a) |
opreme za uporabo v eksplozivni atmosferi; |
|
(b) |
opreme za radiološke in medicinske namene; |
|
(c) |
električnih delov za potniška in tovorna dvigala; |
|
(d) |
radijske opreme, ki jo uporabljajo radioamaterji; |
|
(e) |
merilnih instrumentov; |
|
(f) |
neavtomatskih tehtnic; |
|
(g) |
opreme, ki je sama po sebi neškodljiva, ter |
|
(h) |
po meri izdelanih kompletov za ocenjevanje za strokovnjake, ki se zgolj v ta namen uporabljajo v zmogljivostih za raziskave in razvoj. |
5.
V tej prilogi „energijska učinkovitost“ pomeni razmerje med doseženim učinkom, storitvijo, blagom ali energijo ter vloženo energijo za izdelek, ki med uporabo vpliva na porabo energije, ob upoštevanju učinkovitega razporejanja virov.
6.
Ta priloga ne zajema celotnih zrakoplovov, plovil, železnic, vozil (vključno z vozili z motorjem z notranjim zgorevanjem in električnimi vozili) ali specializirane opreme za pomorstvo, železnice, letalstvo in vozila (vključno z vozili z motorjem z notranjim zgorevanjem in električnimi vozili). Ta priloga vključuje opremo za polnjenje električnih vozil, razen vgrajenih polnilnikov.
7.
Odbor za trgovino z blagom na zahtevo katere koli od pogodbenic pregleda seznam področij v tej prilogi. Za potrebe tega pregleda odbor sestavljajo predstavniki vsake pogodbenice s strokovnim znanjem na področjih, zajetih s to prilogo. Odbor za trgovino lahko sprejme sklep o spremembi te priloge.
8.
Katera koli pogodbenica lahko na področjih iz točke 1 te priloge uvede zahteve za obvezno preskušanje, ki ga opravi tretja stran, ali certificiranje področij izdelkov iz te priloge, če so take zahteve utemeljene z legitimnimi cilji in sorazmerne z namenom, da se pogodbenici uvoznici zagotovi, da ustrezno zaupa, da so izdelki v skladu s tehničnimi predpisi ali standardi, ki se uporabljajo, ob upoštevanju tveganj, ki bi jih neskladnost povzročila.
9.
Pogodbenica, ki predlaga uvedbo postopkov za ugotavljanje skladnosti iz točke 8, o tem v zgodnji fazi uradno obvesti drugo pogodbenico in pri oblikovanju kakršnih koli takih postopkov ugotavljanja skladnosti upošteva pripombe druge pogodbenice.
PRILOGA 9-B
MOTORNA VOZILA IN OPREMA ALI NJIHOVI DELI
Člen 1
Opredelitve pojmov
1. V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„WP.29“ pomeni Svetovni forum Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo za harmonizacijo pravilnikov o vozilih (UN/ECE); |
|
(b) |
„Sporazum iz leta 1958“ pomeni Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov Združenih narodov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, ki so dodeljene na podlagi teh predpisov Združenih narodov, ki je bil podpisan 20. marca 1958 v Ženevi in ga upravlja WP.29; |
|
(c) |
„Sporazum iz leta 1998“ pomeni Sporazum o oblikovanju globalnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, ki je bil podpisan 25. junija 1998 v Ženevi in ga upravlja WP.29; |
|
(d) |
„pravilniki ZN“ pomeni pravilnike, sprejete v skladu s Sporazumom iz leta 1958; |
|
(e) |
„globalni tehnični predpisi“ pomenijo globalne tehnične predpise, vzpostavljene in vpisane v globalni register v skladu s Sporazumom iz leta 1998; |
|
(f) |
„HS 2017“ pomeni nomenklaturo harmoniziranega sistema iz leta 2017, ki jo je izdala Svetovna carinska organizacija, ter |
|
(g) |
„predelana oprema ali deli“ pomeni opremo ali dele, ki:
|
2. Izrazi, uporabljeni v tej prilogi, imajo enak pomen kot v Sporazumu iz leta 1958 ali v Prilogi 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.
Člen 2
Obseg izdelka
Ta priloga se uporablja za trgovino med pogodbenicama z vsemi kategorijami motornih vozil, opreme in njihovih delov, kot so opredeljeni v odstavku 1.1 Konsolidirane resolucije UN/ECE o konstrukciji vozil (R.E.3) (1), ki med drugim spadajo v poglavja 40, 84, 85, 87 in 94 HS 2017 (v nadaljnjem besedilu: zajeti izdelki), razen kategorij vozil, navedenih v Dodatku 9-B-1 (Izključene kategorije vozil).
Člen 3
Cilji
Cilji te priloge v zvezi z zajetimi izdelki so:
|
(a) |
odprava in preprečitev morebitnih nepotrebnih tehničnih ovir za dvostransko trgovino; |
|
(b) |
spodbujanje usklajevanja in poenotenja predpisov na podlagi mednarodnih standardov; |
|
(c) |
spodbujanje priznavanja homologacij, zlasti na podlagi shem odobritve, ki se uporabljajo v skladu s sporazumi, ki jih v okviru UN/ECE upravlja WP.29, in homologacij na podlagi homologacij EU; |
|
(d) |
utrjevanje konkurenčnih tržnih pogojev, ki temeljijo na načelih odprtosti, nediskriminacije in preglednosti; |
|
(e) |
spodbujanje vzajemne zavezanosti pogodbenic za zagotavljanje najvišjih ravni varovanja zdravja ljudi, varnosti in okolja ter prometne infrastrukture in |
|
(f) |
okrepitev sodelovanja za spodbujanje stalnega, obojestransko koristnega razvoja trgovine in regulativne ureditve, s katero se urejajo motorna vozila. |
Člen 4
Ustrezni mednarodni standardi
Pogodbenici priznavata, da je WP.29 glavni ustrezni mednarodni organ za standardizacijo ter da so pravilniki ZN in globalni tehnični predpisi na podlagi Sporazuma iz leta 1958 in Sporazuma iz leta 1998 ustrezni mednarodni standardi za zajete izdelke.
Člen 5
Regulativno zbliževanje
|
1. |
|
2. Če pogodbenica uvede ali ohrani tehnične predpise, oznake ali postopke ugotavljanja skladnosti, ki odstopajo od pravilnikov ZN ali globalnih tehničnih predpisov, kot je dovoljeno v skladu z odstavkom 1, si prizadeva po potrebi pregledati takšne tehnične predpise, oznake ali postopke ugotavljanja skladnosti, da se poveča njihova usklajenost z ustreznimi pravilniki ZN ali globalnimi tehničnimi predpisi. Vsaka pogodbenica pri pregledu svojih tehničnih predpisov, oznak ali postopkov ugotavljanja skladnosti med drugim upošteva morebitne spremembe pravilnikov ZN ali globalnih tehničnih predpisov ter morebitne spremembe okoliščin, zaradi katerih je prišlo do odstopanj od ustreznih pravilnikov ZN ali globalnih tehničnih predpisov. Pogodbenica, ki opravi pregled, drugo pogodbenico na zahtevo uradno obvesti o rezultatih pregleda, vključno z uporabljenimi znanstvenimi in tehničnimi informacijami.
3. Nobena pogodbenica ne uvaja ali ohranja tehničnih predpisov, oznak ali postopkov ugotavljanja skladnosti, katerih učinek je prepovedati, omejiti ali povečati breme uvoza in dajanja v uporabo na domačem trgu izdelkov, homologiranih v skladu s pravilniki ZN, za področja, ki jih zajemajo navedeni pravilniki ZN, razen če so taki tehnični predpisi, oznake ali postopki ugotavljanja skladnosti izrecno predvideni v navedenih pravilnikih ZN.
Člen 6
Dostop do trga
1. Vsaka pogodbenica na svojem trgu sprejme izdelke z veljavnim certifikatom o homologaciji ZN, ki ga izda Unija ali Nova Zelandija kot pogodbenica sporazuma iz leta 1958, ali veljavnim certifikatom o EU-homologaciji (2) kot skladne z njenimi nacionalnimi tehničnimi predpisi, oznakami ali postopki ugotavljanja skladnosti brez zahtev za dodatno preskušanje, dokumentacijo, certificiranje ali označevanje v zvezi s takimi certifikati o homologaciji. Kar zadeva homologacije vozil, se za veljavni štejeta EU-homologacija celotnega vozila (EUWVTA) in enotna mednarodna homologacija celotnega vozila ZN (v nadaljnjem besedilu: U-IWVTA). Za veljavne se lahko štejejo samo certifikati o homologaciji ZN, ki jih izda pogodbenica, ki je pristopila k ustreznim pravilnikom ZN in so bili potrjeni v skladu s Sporazumom iz leta 1958.
2. Pogodbenica mora sprejeti le veljavne certifikate o homologaciji ZN, izdane v skladu z najnovejšo različico pravilnikov ZN, če uporablja navedene pravilnike ZN. Pogodbenica lahko prouči tudi možnost sprejemanja veljavnih certifikatov o homologaciji ZN, če ne uporablja navedenih pravilnikov ZN, pod pogojem, da homologirani izdelki izpolnjujejo vse nacionalne zahteve, ki se uporabljajo.
3. Za namene odstavka 1 se kot zadosten dokaz o obstoju veljavne EU-homologacije ali homologacije ZN šteje naslednje:
|
(a) |
za celotna vozila veljaven certifikat ES o skladnosti (3) ali veljavna izjava ZN o skladnosti (4), ki potrjuje skladnost z U-IWVTA; |
|
(b) |
za opremo in dele veljavna oznaka EU-homologacije ali homologacijska oznaka ZN, nameščena na izdelek, ter |
|
(c) |
za opremo in dele, na katere ni mogoče namestiti homologacijske oznake (5), veljaven certifikat o EU-homologaciji ali homologaciji ZN. |
4. Pogodbenica lahko svojim pristojnim organom dovoli, da preverijo, ali so zajeti izdelki skladni z:
|
(a) |
vsemi nacionalnimi tehničnimi predpisi pogodbenice ali |
|
(b) |
s tehničnimi predpisi EU ali ZN, skladnost s katerimi je bila na podlagi tega člena za celotna vozila potrjena z veljavnim certifikatom EU o skladnosti ali izjavo ZN o skladnosti, ki potrjuje skladnost z U-IWVTA, za opremo in dele pa z veljavno oznako EU-homologacije ali homologacijsko oznako ZN, nameščeno na izdelek, ali z veljavnim certifikatom o EU-homologaciji ali homologaciji ZN. |
Taka preverjanja se izvedejo z naključnim vzorčenjem na trgu in v skladu s tehničnimi predpisi iz točke (a) ali (b), kakor je ustrezno.
5. Pogodbenica lahko od dobavitelja zahteva, da umakne s trga izdelek, ki ni skladen s tehničnimi predpisi iż točk (a) in (b) odstavka 4.
Člen 7
Izdelki z novimi tehnologijami ali novimi lastnostmi
1. Nobena pogodbenica ne prepreči ali omeji dostopa do svojega trga izdelku, ki je zajet s to prilogo in ga je odobrila pogodbenica izvoznica, ker izdelek vključuje novo tehnologijo ali novo lastnost, ki je pogodbenica uvoznica še ni zakonsko uredila.
2. Ne glede na odstavek 1 lahko pogodbenica uvoznica omeji dostop do svojega trga ali zahteva umik z njega za zakonsko neurejen izdelek, ki vključuje novo tehnologijo ali novo lastnost, če bi taka nova tehnologija ali nova lastnost:
|
(a) |
ustvarila tveganje za zdravje ljudi, varnost, okolje ali prometno infrastrukturo ali |
|
(b) |
ne bi bila skladna z obstoječimi nacionalnimi okoljskimi standardi ali infrastrukturo. |
3. Pogodbenica uvoznica, ki v skladu z odstavkom 2 omeji dostop do svojega trga ali zahteva umik z njega, o svoji odločitvi nemudoma uradno obvesti drugo pogodbenico. V uradno obvestilo vključi vse ustrezne znanstvene ali tehnične informacije, upoštevane pri odločitvi.
Člen 8
Predelana oprema ali deli
1. Nobena pogodbenica ne obravnava predelane opreme ali delov druge pogodbenice manj ugodno kot obravnava enakovredno novo opremo ali dele.
2. Pojasniti je treba, da se člen 2.11 (Uvozne in izvozne omejitve) uporablja za prepovedi ali omejitve uvoza ali izvoza predelane opreme ali delov. Če pogodbenica sprejme ali ohrani prepovedi ali omejitve uvoza ali izvoza rabljene opreme ali delov, teh ukrepov ne uporablja za predelano opremo ali dele.
3. Pogodbenica lahko zahteva, da se predelana oprema ali deli opredelijo kot taki za distribucijo ali prodajo na njenem ozemlju in da izpolnjuje operativne zahteve, podobne tistim, ki veljajo za enakovredno novo opremo ali dele.
Člen 9
Drugi ukrepi, ki omejujejo trgovino
Nobena pogodbenica ne izniči ali omeji ugodnosti, ki jih ima druga pogodbenica na podlagi te priloge, s specifičnimi regulativnimi ukrepi za zajete izdelke. To ne posega v pravico do sprejemanja ukrepov, potrebnih za varnost v cestnem prometu, varovanje zdravja, varstvo okolja in prometne infrastrukture ter preprečevanje zavajajočih praks.
Člen 10
Sodelovanje
1. Pogodbenici sodelujeta in si izmenjujeta informacije v zvezi s katero koli zadevo, pomembno za izvajanje te priloge, v okviru Odbora za trgovino z blagom.
2. Pogodbenici po potrebi sodelujeta v okviru ustreznih mednarodnih organov za standardizacijo za doseganje napredka na področjih skupnega interesa.
Dodatek 9-B-1
IZKLJUČENE KATEGORIJE VOZIL (6)
Priloga 9-B (Motorna vozila in oprema ter njihovi deli) se ne uporablja za naslednja vozila:
|
|
vozila kategorije L6, kot so opredeljena v odstavku 2.1.6 R.E.3; |
|
|
vozila kategorije L7, kot so opredeljena v odstavku 2.1.7 R.E.3; |
|
|
vozila kategorije M2, kot so opredeljena v odstavku 2.2.2 R.E.3; |
|
|
vozila kategorije M3, kot so opredeljena v odstavku 2.2.3 R.E.3; |
|
|
vozila kategorije N2, kot so opredeljena v odstavku 2.3.2 R.E.3; |
|
|
vozila kategorije N3, kot so opredeljena v odstavku 2.3.3 R.E.3; |
|
|
vozila kategorije O3, kot so opredeljena v odstavku 2.4.3 R.E.3; |
|
|
vozila kategorije O4, kot so opredeljena v odstavku 2.4.4 R.E.3. |
|
|
Vozila, proizvedena v majhnih količinah, ki so bila posamično homologirana. |
Rabljena vozila kategorij: L1, L2, L3, L4, L5, L6, L7, M1, N1, O1 in O2, vključno z vozili, uporabljenimi za predstavitev v zvezi s prodajo podobnih vozil, ki so kadar koli pred ponudbo ali predstavitvijo za prodajo izpolnjevala predpis za kopenski promet: skladnost s standardi za vozila iz leta 2002 (7).
(1) ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 z dne 11. julija 2017.
(2) Vključno s certifikati o EGS-, ES- in EU-homologaciji.
(3) Vključno s certifikati ES in EU o skladnosti.
(4) V primeru izjave o skladnosti se obveznost iz te določbe začne uporabljati ob začetku veljavnosti Pravilnika ZN št. 0 o mednarodni homologaciji celotnega vozila.
(5) Vključno z oznakami EGS-, ES- in EU-homologacije.
(6) Čeprav ta seznam izključenih vozil ni zajet s Prilogo 9-B (Motorna vozila in oprema ter njihovi deli), to ne pomeni, da vozil ni mogoče uvažati, če izpolnjujejo nacionalne zahteve.
(7) Takšna vozila so bila:
|
(a) |
registrirana na podlagi:
|
|
(b) |
uporabljena za namen, ki ni povezan z njihovo proizvodnjo ali prodajo. |
PRILOGA 9-C
UREDITEV IZ TOČKE (b) ČLENA 9.10(5) ZA SISTEMATIČNO IZMENJAVO INFORMACIJ V ZVEZI Z VARNOSTJO NEŽIVILSKIH PROIZVODOV TER S TEM POVEZANIMI PREVENTIVNIMI, OMEJEVALNIMI IN KOREKTIVNIMI UKREPI
Ta priloga vzpostavlja ureditev za sistematično izmenjavo informacij med Unijo in Novo Zelandijo v zvezi z varnostjo neživilskih potrošniških proizvodov ter povezanimi preventivnimi, omejevalnimi in korektivnimi ukrepi.
V skladu s členom 9.10(9) in (10) (Sodelovanje na področju nadzora trga, varnosti in skladnosti neživilskih proizvodov) ureditev iż prvega odstavka te priloge določa vrsto informacij, ki se izmenjajo, načine izmenjave ter uporabo pravil o zaupnosti in varstvu osebnih podatkov.
PRILOGA 9-D
UREDITEV IZ ČLENA 9.10(6) ZA REDNO IZMENJAVO INFORMACIJ O UKREPIH, SPREJETIH V ZVEZI Z NESKLADNIMI NEŽIVILSKIMI PROIZVODI, RAZEN TISTIH, KI SO ZAJETI V TOČKI (b) ČLENA 9.10(5)
Ta priloga vzpostavlja ureditev za redno izmenjavo informacij, vključno z izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi med Unijo in Novo Zelandijo, v zvezi z ukrepi, sprejetimi v zvezi z neskladnimi neživilskimi proizvodi, razen tistih iz člena 9.10(5), točka (b), (Sodelovanje na področju nadzora trga, varnosti in skladnosti neživilskih proizvodov).
V skladu s členom 9.10(9) in (10) (Sodelovanje na področju nadzora trga, varnosti in skladnosti neživilskih proizvodov) ureditev iż prvega odstavka te priloge določa vrsto informacij, ki se izmenjajo, načine izmenjave ter uporabo pravil o zaupnosti in varstvu osebnih podatkov.
PRILOGA 9-E
VINO IN ŽGANE PIJAČE
Člen 1
Cilj
Namen te priloge je olajšati trgovino z vinom in žganimi pijačami, proizvedenim na ozemlju pogodbenic, na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti.
Člen 2
Področje in obseg uporabe
Ta priloga se uporablja za vina, uvrščena v tarifno številko 22.04, in žgane pijače, uvrščene v tarifno številko 22.08 harmoniziranega sistema.
Člen 3
Splošna izjema
Nič v tej prilogi pogodbenicama ne preprečuje sprejemanja ali izvrševanja ukrepov, potrebnih za varovanje življenja ali zdravja ljudi ali rastlin, pod pogojem da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, v katerih prevladujejo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.
Člen 4
Opredelitve pojmov
V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(a) |
„označba“ pomeni vsako znamko, znak, slikovni znak ali drug opis v pisni, tiskani, odtisnjeni, označeni, vtisnjeni ali ožigosani obliki ali trdno nameščen na posodo vina; |
|
(b) |
„enološki postopki“ pomenijo vinarske procese, obdelave in tehnike, kot so aditivi za vina in pripomočki za predelavo, razen označevanja, polnjenja steklenic ali pakiranja za končno prodajo; |
|
(c) |
„posamezno vidno polje“ pomeni kakršen koli del površine posode, razen spodnjega dela in pokrovčka, ki ga je mogoče videti brez obračanja posode; |
|
(d) |
„sorta“ pomeni sorto vinske trte, iz katere je proizvedeno vino, kot je izražena v splošno razumljivih in sprejetih izrazih, dovoljenih za uporabo v pogodbenici izvoznici; |
|
(e) |
„letnik“ pomeni leto trgatve grozdja, uporabljenega za proizvodnjo vina, ter |
|
(f) |
„vino“ pomeni proizvod, pridobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali mošta (1). |
Člen 5
Splošno pravilo
Če v tej prilogi ni določeno drugače, se vino in žgane pijače uvažajo in tržijo (2) v skladu s pravom pogodbenice uvoznice.
Člen 6
Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave
1. Unija na svojem ozemlju za prehrano ljudi dovoli uvoz in trženje vina, proizvedenega na Novi Zelandiji v skladu z:
|
(a) |
opredelitvami proizvodov, odobrenimi na Novi Zelandiji v skladu s pravom iz Dodatka 9-E-1 (Pravo Nove Zelandije iz člena 6(1) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave), točka (a)) (3); |
|
(b) |
enološkimi postopki, dovoljenimi na Novi Zelandiji v skladu s pravom iz Dodatka 9-E-2 (Pravo Nove Zelandije iz člena 6(1) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave), točka (b)), če navedene enološke postopke priporoča in objavlja Mednarodna organizacija za trto in vino (v nadaljnjem besedilu: OIV) (4), ter |
|
(c) |
enološkimi postopki in omejitvami, ki jih pogodbenici drugače skupaj sprejmeta, kot je določeno v Dodatku 9-E-3 (Enološki postopki Nove Zelandije) (5). |
2. Nova Zelandija na svojem ozemlju za prehrano ljudi dovoli uvoz in trženje vina, proizvedenega v Uniji v skladu z:
|
(a) |
opredelitvami proizvodov, odobrenimi v Uniji v skladu s pravom iz Dodatka 9-E-4 (Pravo Unije iz točke (a) člena 6(2) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave)); |
|
(b) |
enološkimi postopki, dovoljenimi v Uniji v skladu s pravom iz Dodatka 9-E-5 (Pravo Unije iz točke (a) člena 6(2) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave)), če navedene enološke postopke priporoča in objavlja OIV (6) , (7), ter |
|
(c) |
enološkimi postopki in omejitvami, ki jih pogodbenici drugače skupaj sprejmeta, kot je določeno v Dodatku 9-E-6 (Enološki postopki Evropske Unije) (8). |
3. Pogodbenica (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki je predložila zahtevo) lahko drugi pogodbenici (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici, ki je prejela zahtevo) predlaga spremembo seznama enoloških postopkov pogodbenice, ki je predložila zahtevo, iz Dodatka 9-E-3 (Enološki postopki Nove Zelandije) oziroma 9-E-6 (Enološki postopki Evropske Unije), tako da pogodbenici, ki je prejela zahtevo, prek kontaktne točke za to prilogo pošlje pisno zahtevo, ki ji priloži tehnično dokumentacijo.
4. Pogodbenici o predlagani spremembi iz odstavka 3 tega člena razpravljata v okviru Odbora za vino in žgane pijače, Odbor za trgovino pa je pooblaščen za sprejetje sklepa o ustrezni spremembi Dodatka 9-E-3 (Enološki postopki Nove Zelandije) ali 9-E-6 (Enološki postopki Evropske Unije).
5. Če se zaradi razvoja dogodkov v mednarodni organizaciji, katere članice so države članice, Unija ali Nova Zelandija, pojavi kakršno koli vprašanje glede izvajanja ali uporabe člena 6 (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave), pogodbenici o vprašanju razpravljata v okviru Odbora za vino in žgane pijače, da poiščeta obojestransko zadovoljivo rešitev.
6. Odbor za vino in žgane pijače v petih letih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa vsaj vsakih pet let opravi splošen pregled izvajanja člena 6 (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave) in ustreznih dodatkov, razen če se sopredsednika Odbora za vino in žgane pijače dogovorita drugače.
Člen 7
Splošne zahteve glede označevanja
1. Pogodbenica uvoznica lahko zahteva, da so vse informacije na etiketi jasne, točne in resnične, jih je mogoče utemeljiti in potrošnika ne zavajajo.
2. Pogodbenica uvoznica lahko zahteva, da so vse informacije na etiketi navedene v enem od uradnih jezikov, ki se uporabljajo na njenem ozemlju v skladu z nacionalno zakonodajo.
3. Pogodbenica uvoznica lahko zahteva, da so obvezne informacije napisane ali navedene z neizbrisnimi, berljivimi in jasno vidnimi črkami, tako da se jasno razlikujejo od ozadja in sosednjega besedila ali slik.
4. Pogodbenica uvoznica dovoli, da se informacije z etikete ponovijo na posodi v enaki ali drugačni obliki.
5. Pogodbenica uvoznica lahko prepove uporabo nekaterih navedb na etiketi, kadar ima ta prepoved legitimen cilj v zvezi z zdravjem in varnostjo ljudi.
6. Vsaka pogodbenica dovoli, da se obvezne informacije navedejo na dodatni etiketi, nameščeni na posodo. Dodatne etikete se lahko namestijo na posodo po uvozu, vendar preden se izdelek ponudi za prodajo na ozemlju pogodbenice uvoznice, če so obvezne informacije, ki jih zahteva pogodbenica uvoznica, prikazane v celoti in točno.
Člen 8
Mesto obveznih informacij na etiketi
1. Nič v tej prilogi pogodbenici uvoznici ne preprečuje, da bi zahtevala navedbo obveznih informacij na etiketi na posodi.
2. Pogodbenica uvoznica ne naloži novih zahtev glede natančnega mesta obveznih informacij na etiketi na vinu, proizvedenem v drugi pogodbenici.
3. Ne glede na odstavek 2:
|
(a) |
pogodbenica uvoznica lahko zahteva, da se en ali več elementov obveznih ali neobveznih informacij na etiketi ali elementov obveznih in neobveznih informacij na etiketi navede v istem vidnem polju ali skupaj ali na določeni razdalji, ter |
|
(b) |
pogodbenica uvoznica lahko zahteva, da se obvezne informacije na etiketi ne navedejo na spodnjem delu, pokrovčku ali drugem delu posode, ki ga potrošnik ne vidi. |
Člen 9
Specifikacije za obvezne informacije na etiketi – ime proizvoda, dejanski volumenski delež alkohola, identifikacija serije
1. Unija dovoli uporabo izraza „vino“ kot imena proizvoda za vino, proizvedeno na Novi Zelandiji, ki se uvaža in trži v Uniji, če delež dejanskega alkohola vina znaša najmanj 7 vol. %, delež skupnega alkohola pa največ 20 vol. %.
2. Pogodbenica uvoznica dovoli, da se dejanska vsebnost alkohola glede na prostornino navede na etiketi v odstotkih na največ eno decimalno mesto natančno (na primer 12 %, 12,0 %, 12,1 %, 12,2 %).
3. Pogodbenica uvoznica dovoli, da se dejanska vsebnost alkohola glede na prostornino izrazi v alc/vol (na primer 12 % alc/vol, alc 12 % vol, 12 % vol).
4. Brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena za uporabljeno referenčno analitsko metodo, pogodbenica uvoznica dovoli, da na etiketi navedeni dejanski volumenski delež alkohola pri vinih, uvoženih iz pogodbenice izvoznice, odstopa od dejanskega volumenskega deleža alkohola, ugotovljenega pri analizi, za največ 0,8 vol. %, pri alkoholiziranih vinih pa za največ 0,5 vol. %.
5. Pogodbenica uvoznica lahko zahteva navedbo identifikacije serije na etiketah vin.
6. Pogodbenica uvoznica prepove poškodovanje (9) informacij za identifikacijo serije, razen če ustrezni organ pogodbenice uvoznice določi drugače.
7. Pogodbenica na svojem ozemlju ne dovoli dajanja pakiranih izdelkov na trg za prodajo, če ne izpolnjujejo zahteve določene z odstavkom 6.
Člen 10
Neobvezne informacije na etiketi
1. Pogodbenica uvoznica v skladu s členom 7 (Splošne zahteve glede označevanja) dovoli, da etikete poleg obveznih informacij v skladu z nacionalnim pravom vsebujejo tudi druge informacije.
2. Ne glede na člen 8(3), točka (a) (Mesto obveznih informacij na etiketi), pogodbenica uvoznica ne omeji mesta za navedbo neobveznih informacij.
Člen 11
Neobvezne informacije – letnik in sorta
1. Pogodbenica uvoznica dovoli uvoz in prodajo vina, označenega z letnikom, če:
|
(a) |
je vino skladno s pravom pogodbenice izvoznice glede letnika in |
|
(b) |
je vsaj 85 % vina pridobljenega iz grozdja zadevnega letnika. |
2. Pri vinih, proizvedenih v Uniji, ki se tradicionalno pridobivajo iz grozdja, potrganega v januarju ali februarju, se lahko za letnik na etiketi navede predhodno koledarsko leto.
3. Pogodbenica uvoznica dovoli uvoz in prodajo vina, označenega kot vino iz ene sorte vinske trte, če:
|
(a) |
je vino skladno s pravom pogodbenice izvoznice glede sortne sestave in |
|
(b) |
je vsaj 85 % tako označenega vina pridobljenega iz grozdja zadevne sorte. |
4. Pogodbenica uvoznica dovoli uvoz in prodajo vina, označenega kot vino iz več sort vinske trte, če:
|
(a) |
je vino skladno s pravom pogodbenice izvoznice glede sortne sestave; |
|
(b) |
je vsaj 85 % tako označenega vina pridobljenega iz grozdja zadevnih sort; |
|
(c) |
je delež vsake navedene sorte v vinu večji od vseh drugih sort, ki niso navedene, ter |
|
(d) |
so sorte navedene v padajočem vrstnem redu glede na njihov delež v vinu in s črkami iste velikosti, če to zahteva pogodbenica uvoznica. |
Člen 12
Certificiranje
1. Če to ni potrebno za varovanje zdravja in varnosti ljudi, pogodbenica v zvezi z uvozom vina, proizvedenega v drugi pogodbenici, ne uporablja bolj omejevalnega sistema certificiranja ali obsežnejših zahtev za certificiranje v primerjavi s sistemom oziroma zahtevami iz njene zakonodaje, veljavne na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.
2. Unija dovoli uvoz vina, proizvedenega na Novi Zelandiji, v skladu s poenostavljenim dokumentom VI-1, katerega oblika in povezane potrebne informacije so navedeni v Dodatku 9-E-7 (Poenostavljeni dokument VI-1), ali v skladu s poenostavljenim certifikatom iz Dodatka 9-E-8 (Poenostavljeni certifikat).
3. V primeru vprašanja v zvezi z rezultati preskušanja vsaka pogodbenica uporablja referenčne analitske metode, ki jih priporoča in objavi OIV, če te ne obstajajo, pa referenčno analitsko metodo, skladno s standardi, ki jih priporoča Mednarodna organizacija za standardizacijo, razen če se ustrezni pristojni organi obeh pogodbenic skupaj dogovorijo drugače.
Člen 13
Informacije o živilih
1. Pogodbenica ne zahteva, da se na posodi, etiketi ali embalaži vina navede kar koli od naslednjega:
|
(a) |
datum pakiranja; |
|
(b) |
datum polnjenja; |
|
(c) |
datum pridelave ali proizvodnje; |
|
(d) |
datum izteka roka uporabnosti; |
|
(e) |
minimalni rok trajanja ali |
|
(f) |
datum „prodati do“. |
2. Ne glede na točki (d) in (e) lahko pogodbenica zahteva, da se navede datum izteka roka uporabnosti ali minimalni rok trajanja na izdelkih, ki bi zaradi embalaže ali dodajanja pokvarljivih sestavin lahko imeli krajši rok uporabnosti ali minimalni rok trajanja, kot bi ga običajno pričakoval potrošnik.
3. Pogodbenica lahko zahteva tudi navedbo minimalnega roka trajanja na vino, v zvezi s katerim je bil opravljen postopek dealkoholizacije in katerega dejanski volumenski delež alkohola je manjši od 10 %.
Člen 14
Predstavitev in opis žganih pijač
Člen 7 (Splošne zahteve glede označevanja), člen 9(5), (6) in (7) (Specifikacije za obvezne informacije na etiketi – ime proizvoda, dejanski volumenski delež alkohola, identifikacija serije) ter člen 13(1) in (2) (Informacije o živilih) te priloge se smiselno uporabljajo za predstavitev in opis žganih pijač.
Člen 15
Obstoječe zaloge
Izdelki, ki so bili na datum začetka veljavnosti tega sporazuma proizvedeni ali označeni v skladu s pravom pogodbenice in medsebojnimi obveznostmi pogodbenic, vendar na način, ki ni skladen s to prilogo, se lahko dajo na trg druge pogodbenice za prodajo, dokler se zaloge ne porabijo.
Člen 16
Odbor za vino in žgane pijače
1. Ta člen dopolnjuje in podrobneje opredeljuje člen 24(4) (Specializirani odbori).
2. Odbor za vino in žgane pijače a se sestane v enem letu po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa na zahtevo katere koli pogodbenice. Sestane se na datum in ob uri, ki ju na podlagi dogovora določita sopredsednika Odbora za vino in žgane pijače, in najpozneje 90 dni po zahtevi.
3. Odbor za vino in žgane pijače ima v zvezi s to prilogo po potrebi naslednje naloge:
|
(a) |
deluje kot platforma za izmenjavo informacij med pogodbenicama za zagotovitev čim boljšega izvajanja te priloge; |
|
(b) |
deluje kot forum, v okviru katerega lahko pogodbenici razpravljata o zadevah iz člena 6(3) in (6) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave) ter vseh drugih zadevah v skupnem interesu v sektorju vina in žganih pijač, ter |
|
(c) |
opravi splošen pregled izvajanja člena 6 (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave) in ustreznih dodatkov v skladu s členom 6(7) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave). |
4. Odbor za vino in žgane pijače lahko odloča o posebnih podrobnostih, kot so postopki in merila za oceno morebitne predlagane spremembe Dodatka 9-E-3 (Enološki postopki Nove Zelandije) ali Dodatka 9-E-6 (Enološki postopki Evropske Unije).
Člen 17
Kontaktne točke
Vsaka pogodbenica v 60 dneh po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma imenuje kontaktno točko za olajšanje komunikacije med pogodbenicama o zadevah, ki jih zajema ta priloga, in drugo pogodbenico uradno obvesti o kontaktnih podatkih kontaktne točke. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o vseh spremembah teh kontaktnih podatkov.
Dodatek 9-E-1
PRAVO NOVE ZELANDIJE IZ TOČKE (a) ČLENA 6(1) (OPREDELITEV PROIZVODOV, ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE)
Pravo Nove Zelandije iz člena 6(1), točka (a) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave):
|
(i) |
zakon o vinu iz leta 2003 in povezana sekundarna zakonodaja ter |
|
(ii) |
avstralsko-novozelandski zakonik o živilskih standardih, kot je bil sprejet na podlagi zakona o živilih iz leta 2014. |
Dodatek 9-E-2
PRAVO NOVE ZELANDIJE IZ TOČKE (b)ČLENA 6(1) (OPREDELITEV PROIZVODOV, ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE)
Pravo Nove Zelandije iz člena 6(1), točka (b), (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave):
|
(i) |
zakon o vinu iz leta 2003 in povezana sekundarna zakonodaja ter |
|
(ii) |
avstralsko-novozelandski zakonik o živilskih standardih, kot je bil sprejet na podlagi zakona o živilih iz leta 2014. |
Dodatek 9-E-3
ENOLOŠKI POSTOPKI NOVE ZELANDIJE
Enološki postopki Nove Zelandije iz člena 6(1), točka (c) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave) za vino, proizvedeno na Novi Zelandiji, ki se uvaža v Unijo:
uporaba v skladu s pravom Nove Zelandije:
|
— |
amonijev sulfat; |
|
— |
diamonijevi fosfati; |
|
— |
tiamin hidroklorid; |
|
— |
kalcijev karbonat; |
|
— |
kalijev karbonat; |
|
— |
kalcijev tartrat; |
|
— |
dodajanje grozdnega mošta, zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta za slajenje; |
|
— |
rastlinske beljakovine; |
|
— |
encimi, odobreni za proizvodnjo hrane; |
|
— |
lizocim; |
|
— |
arabski gumi; |
|
— |
oglje za enološko uporabo/aktivnega oglja; |
|
— |
bakrov citrat; |
|
— |
dodajanje saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta za povečanje deleža naravnega alkohola v grozdju, grozdnem moštu ali vinu; |
|
— |
celične stene kvasovk; |
|
— |
inaktivirane kvasovke z zagotovljeno vsebnostjo glutationa; |
|
— |
kalijev hidrogenkarbonat; |
|
— |
kalijev tartrat; |
|
— |
natrijeva karboksimetilceluloza; |
|
— |
fumarna kislina in |
|
— |
selektivne rastlinske vlaknine. |
Dodajanje vode pri proizvodnji vina je izključeno, razen kadar je to potrebno zaradi posebne tehnične potrebe.
Uporaba naslednjega za vse vrste penečega vina:
|
— |
sladilni liker, ki vsebuje samo saharozo, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, rektificirani zgoščeni grozdni mošt, vino in vinski destilat. |
Postopki, v zvezi s katerimi se uporablja pravo pogodbenice uvoznice:
|
— |
uporaba žveplovega dioksida in sulfitov v vinu; |
|
— |
uporaba vrelnega likerja in |
|
— |
uporaba svežih droži. |
Dogovorjeno s posebnimi mejnimi vrednostmi:
|
— |
uporaba največ 5 mg/kg vodikovega peroksida; in |
|
— |
uporaba L-askorbinske kisline ali eritorbinske kisline v vinu je dovoljena, pri čemer je lahko končni izdelek na trgu vsebuje največ 300 mg/l. |
Dodatek 9-E-4
PRAVO UNIJE IZ TOČKE (a) ČLENA 6(2) (OPREDELITEV PROIZVODOV, ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE)
Pravo Unije iz člena 6(2), točka (a) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave):
|
(i) |
Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10), zlasti pravila proizvodnje v vinskem sektorju v skladu s členi 75, 81 in 91, delom IV Priloge II in delom II Priloge VII k navedeni uredbi, in |
|
(ii) |
Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 (11), zlasti členi 47 in 52 do 54 ter priloge III, V in VI k navedeni uredbi. |
Dodatek 9-E-5
PRAVO UNIJE IZ TOČKE (b) ČLENA 6(2) (OPREDELITEV PROIZVODOV, ENOLOŠKI POSTOPKI IN OBDELAVE)
Pravo Unije iz člena 6(2), točka (b) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave):
|
(i) |
Uredba (EU) št. 1308/2013, zlasti enološki postopki in omejitve v skladu s členoma 80 in 83 ter Prilogo VIII k navedeni uredbi, in |
|
(ii) |
Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/934 (12). |
Dodatek 9-E-6
ENOLOŠKI POSTOPKI EVROPSKE UNIJE
Enološki postopki Unije iz člena 6(2), točka (c) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave) za vino, proizvedeno v Uniji, ki se uvaža v Novo Zelandijo:
|
— |
zgoščeni grozdni mošt, rektificirani zgoščeni grozdni mošt in saharoza se lahko uporabljajo za obogatitev in slajenje pod posebnimi in omejenimi pogoji iz dela I Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 in dela D Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/934, pri čemer je izključena uporaba takih izdelkov v razredčeni obliki v vinih, ki jih zajema ta sporazum; |
|
— |
dodajanje vode pri proizvodnji vina je izključeno, razen kadar je to potrebno zaradi posebne tehnične potrebe, ter |
|
— |
sveže droži se lahko uporabijo pod posebnimi in omejenimi pogoji, določenimi v vrstični postavki 11.2 preglednice 2 dela A Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/934. |
Postopki, v zvezi s katerimi se uporablja pravo pogodbenice uvoznice:
|
— |
uporaba žveplovega dioksida in sulfitov v vinu ter |
|
— |
uporaba vrelnega likerja. |
Dodatek 9-E-7
POENOSTAVLJENI DOKUMENT VI-1
Predloga potrdila, ki ga Ministrstvo za primarne dejavnosti izda za vino, proizvedeno na Novi Zelandiji, ki se uvaža v Unijo (13)
|
TRETJA DRŽAVA, KI JE IZDALA DOKUMENT: NOVA ZELANDIJA Poenostavljeni VI-1 Serijska št.: DOKUMENT ZA UVOZ VINA V EVROPSKO UNIJO |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|||||||||
|
|||||||||
|
Žig: |
Kraj in datum: Podpis, ime in naziv uradnika: |
||||||||
Polno ime in naslov imenovanega organa ali urada (laboratorij): |
|||||||||
|
Žig: |
Kraj in datum: Podpis, ime in naziv uradnika: |
||||||||
Pripis (sprostitev v prosti promet in izdaja izvlečkov)
|
Količina |
|
|
|
||||||
|
Na voljo |
|
|
|
||||||
|
Dodeljena |
|||||||||
|
Na voljo |
|
|
|
||||||
|
Dodeljena |
|||||||||
|
Na voljo |
|
|
|
||||||
|
Dodeljena |
|||||||||
|
Na voljo |
|
|
|
||||||
|
Dodeljena |
|||||||||
|
|||||||||
Dodatek 9-E-8
POENOSTAVLJENO POTRDILO
Predloga potrdila, ki ga ministrstvo za primarne dejavnosti izda za vino, proizvedeno na Novi Zelandiji, ki se uvaža v Unijo (16)
|
TRETJA DRŽAVA, KI JE IZDALA DOKUMENT: NOVA ZELANDIJA Serijska št. (17) DOKUMENT ZA UVOZ VINA V EVROPSKO UNIJO |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|||||
Opisani izdelek je namenjen za neposredno prehrano ljudi in je skladen z opredelitvami proizvodov in enološkimi postopki, odobrenimi v skladu s pogoji Priloge 9-E (Vino in žgane pijače) Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo.
|
|||||
|
Žig: |
Kraj in datum: Podpis, ime in naziv uradnika: |
||||
Pripis (sprostitev v prosti promet in izdaja izvlečkov)
|
Količina |
|
|
|
||||||
|
Na voljo |
|
|
|
||||||
|
Dodeljena |
|||||||||
|
Na voljo |
|
|
|
||||||
|
Dodeljena |
|||||||||
|
Na voljo |
|
|
|
||||||
|
Dodeljena |
|||||||||
|
Na voljo |
|
|
|
||||||
|
Dodeljena |
|||||||||
|
|||||||||
Dodatek 9-E-9
IZJAVE
Izjava o manoproteinih kvasovk in kalijevem ferocianidu
|
1. |
V skladu z opombo 1 točke (b) člena 6(2) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave) se pri vinu, proizvedenem v Uniji, ki se uvaža v Novo Zelandijo, upoštevajo omejitve, predpisane v pravu Nove Zelandije za uporabo manoproteinov kvasovk in kalijevega ferocianida, dokler se take omejitve razlikujejo od priporočenih omejitev iz objavljenih resolucij Mednarodne organizacije za trto in vino. Nova Zelandija si bo v skladu z odstavkom 2 te izjave prizadevala odpraviti predpisane omejitve za manoproteine kvasovk in kalijev ferocianid iz avstralsko-novozelandskega zakonika o živilskih standardih. |
|
2. |
Nova Zelandija ne more vplivati na rezultat ali časovne okvire postopka iz odstavka 1, saj so predpisane omejitve določene z živilskimi standardi za Avstralijo in Novo Zelandijo v okviru skupnega prehranskega sistema z Avstralijo. |
Skupna izjava v zvezi z označevanjem alergenov na vinu in žganih pijačah
|
1. |
Vsaka pogodbenica priznava pravico druge pogodbenice, da ureja informacije o alergenih na etiketah za vino in žgane pijače. |
|
2. |
Brez poseganja v člen 8 (Mesto obveznih informacij na etiketi) Priloge 9-E (vino in žgane pijače) pogodbenici priznavata naslednje:
|
|
3. |
Pogodbenici sodelujeta, da bi po potrebi dosegli obojestransko sprejemljiv rezultat v zvezi z zahtevami glede označevanja alergenov. |
Izjava v zvezi z uporabo izrazov „brut nature“ in „extra brut“ za peneča vina, proizvedena v Uniji
Peneča vina, proizvedena v Uniji, ki se uvažajo v Novo Zelandijo, se lahko na Novi Zelandiji opišejo z izrazoma „brut nature“ in „extra brut“, če uporaba teh izrazov ni napačna ali zavajajoča za potrošnike na Novi Zelandiji v skladu z zakonom o pošteni trgovini iz leta 1986 ter izpolnjuje zahteve na podlagi zakona o živilih iz leta 2014.
(1) Pojasniti je treba, da izraz „vino“ vključuje zgoščeni grozdni mošt in rektificirani zgoščeni grozdni mošt, ki se lahko uporabljata za obogatitev in slajenje, ter frakcije vina, ki lahko nastanejo pri uporabi dovoljenih postopkov ločevanja.
(2) Pojasniti je treba, da v tej prilogi „trženje“ pomeni „dajanje na trg za prodajo“.
(3) Ta določba ne vpliva na posebne zahteve glede izraza „vino“ kot imena proizvoda iz člena 9(1) (Specifikacije za obvezne informacije na etiketi – ime proizvoda, dejanski volumenski delež alkohola, identifikacija serije) te priloge.
(4) Ne glede na točko (b) Unija na svojem ozemlju dovoli uvoz in trženje vina, proizvedenega na Novi Zelandiji z uporabo fizikalnih enoloških postopkov v skladu s pravom Nove Zelandije iz Dodatka 9-E-2 (Pravo Nove Zelandije iz točke (b) člena 6(1) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave)).
(5) Pojasniti je treba, da se točki (b) in (c) člena 6(1) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave) uporabljata posamično ali kumulativno, odvisno od enoloških postopkov, uporabljenih za vino, proizvedeno na Novi Zelandiji.
(6) Z odstopanjem od točke (b) se lahko vino, proizvedeno v Uniji z uporabo manoproteinov kvasovk ali kalijevega ferocianida, uvaža in trži na ozemlju Nove Zelandije, če se pri takem vinu upoštevajo omejitve, predpisane za take snovi v avstralsko-novozelandskem zakoniku o živilskih standardih, dokler se navedene omejitve razlikujejo od priporočil, ki jih objavi OIV.
(7) Ne glede na točko (b) Nova Zelandija na svojem ozemlju dovoli uvoz in trženje vina, proizvedenega v Uniji v skladu s fizikalnimi enološkimi postopki ter pogoji in omejitvami za njihovo uporabo iz člena 3(1) ter preglednice 1 dela A Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/934.
(8) Pojasniti je treba, da se točki (b) in (c) člena 6(2) (Opredelitev proizvodov, enološki postopki in obdelave) uporabljata posamično ali kumulativno, odvisno od enoloških postopkov, uporabljenih za vino, proizvedeno v Uniji.
(9) Pojasniti je treba, da pojem „poškodovanje“ vključuje naslednja dejanja: spreminjanje; odstranjevanje; izbris; uničevanje in zakrivanje.
(10) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL EU L 347, 20.12.2013, str. 671).
(11) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo (UL EU L 9, 11.1.2019, str. 2).
(12) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/934 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede vinorodnih območij, na katerih je mogoče delež alkohola povečati, dovoljenih enoloških postopkov in omejitev, povezanih s pridelavo in konzerviranjem proizvodov vinske trte, najmanjšega odstotnega deleža alkohola za stranske proizvode in njihovega odstranjevanja ter objave spisov OIV (UL EU L 149, 7.6.2019, str. 1).
(13) V skladu s členom 12 (Certificiranje) Priloge 9-E (Vino in žgane pijače) Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo.
(14) Neustrezno črtajte.
(15) Posoda pomeni vsebnik za vino s prostornino, manjšo od 60 litrov. Število posod je lahko število steklenic.
(16) V skladu s členom 12 (Certificiranje) Priloge 9-E (Vino in žgane pijače) Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo.
(17) To je številka sledljivosti serije, ki jo dodeli pristojni organ Nove Zelandije.
(18) Navedite: prevoz, ki se uporablja za dostavo do vstopne točke v EU, navedite način prevoza (ladja, letalo itd.), navedite ime prevoznega sredstva (ime ladje, številko leta itd.).
(19) Navedite naslednje podatke:
|
— |
trgovsko oznako (kot je navedena na etiketi, na primer ime proizvajalca, vinorodno območje, blagovna znamka itd.); |
|
— |
ime države porekla: [navedite „Nova Zelandija“]; |
|
— |
ime geografske označbe, če vino izpolnjuje pogoje za tako označbo (npr. zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo); |
|
— |
dejanski volumenski delež alkohola; |
|
— |
barvo izdelka (navedite samo „rdeče“, „rosé“, „rožnato“ ali „belo“); |
|
— |
oznako kombinirane nomenklature (oznaka KN). |
(20) Neustrezno črtajte.
(21) Posoda pomeni vsebnik za vino s prostornino, manjšo od 60 litrov. Število posod je lahko število steklenic.
(22) Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).
PRILOGA 10-A
OBSTOJEČI UKREPI
Uvodne opombe
|
1. |
Na seznamih Nove Zelandije in Unije so v skladu s členom 10.10 (Neskladni ukrepi) ali 10.18 (Neskladni ukrepi) določeni obstoječi ukrepi Nove Zelandije in Unije, ki niso v skladu z obveznostmi, naloženimi s:
|
|
2. |
Pridržki pogodbenice ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi GATS. |
|
3. |
Vsak vnos vsebuje naslednje elemente:
|
|
4. |
Pri razlagi vnosa se upoštevajo vsi elementi vnosa. Vnos se razlaga ob upoštevanju ustreznih obveznosti iz oddelkov ali pododdelkov, za katere je opravljen vnos. V primeru neskladnosti med elementom „ukrepi“ in drugimi elementi vnosa prevlada element „ukrepi“. |
|
5. |
Za namene seznamov Nove Zelandije in Unije:
|
|
6. |
Za namene seznamov Nove Zelandije in Unije se vnos glede zahteve po lokalni prisotnosti na ozemlju Unije ali Nove Zelandije opravi proti členu 10.15 (Lokalna prisotnost) in ne proti členu 10.14 (Dostop do trga) ali 10.16 (Nacionalna obravnava). Poleg tega se taka zahteva ne predloži kot vnos proti členu 10.56 (Dostop do osnovne infrastrukture glavnih dobaviteljev). |
|
7. |
Vnos, opravljen na ravni Unije, velja za ukrep Unije, za ukrep države članice na centralni ravni ali za ukrep vlade znotraj države članice, razen če je država članica v okviru vnosa izključena. Vnos za državo članico, se nanaša na ukrep upravljanja na centralni, regionalni ali lokalni ravni znotraj te države članice. Za namene vnosov Belgije centralna raven upravljanja zajema zvezno vlado ter upravne organe regij in skupnosti, saj imajo vsi enakovredna zakonodajna pooblastila. Za namene vnosov Unije in držav članic regionalna raven upravljanja na Finskem pomeni Ålandske otoke. Vnos, opravljen na ravni Nove Zelandije, velja za ukrep upravljanja na centralni ali lokalni ravni države. |
|
8. |
Seznam vnosov v tej prilogi ne vključuje ukrepov v zvezi z zahtevami in postopki glede kvalifikacij, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za izdajo dovoljenj, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu člena 10.5 (Dostop do trga), 10.6 (Nacionalna obravnava), 10.14 (Dostop do trga), 10.15 (Lokalna prisotnost) ali 10.16 (Nacionalna obravnava). Taki ukrepi lahko vključujejo potrebo po pridobitvi dovoljenja, izpolnjevanju obveznosti izvajanja univerzalnih storitev, pridobitvi priznane kvalifikacije v reguliranem sektorju, uspešno opravljenem posebnem preverjanju, vključno z jezikovnim preverjanjem, izpolnjevanju zahteve glede članstva, ki se uporablja v določenem poklicu, kot je članstvo v poklicni organizaciji, lokalnem agentu za opravljanje storitve ali prijavljenem lokalnem naslovu in kakršne koli druge nediskriminatorne zahteve, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na zaščitenih območjih. Čeprav taki ukrepi niso navedeni na seznamu, se še naprej uporabljajo. |
|
9. |
Pojasniti je treba, da za Unijo obveznost odobritve nacionalne obravnave ne vključuje obveznosti, da osebam z Nove Zelandije odobri enako obravnavo, kot je v državi članici z uporabo PDEU ali katerega koli ukrepa, sprejetega na podlagi PDEU, vključno z njegovim izvajanjem, v državah članicah, odobrena:
|
|
10. |
Obravnava, priznana pravnim osebam, ki so jih ustanovili vlagatelji pogodbenice v skladu s pravom druge pogodbenice (v primeru Unije vključno s pravom države članice) in imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v tej drugi pogodbenici, ne vpliva na pogoje ali obveznosti v skladu z oddelkom B (Liberalizacija naložb) poglavja 10 (Trgovina s storitvami in naložbe), ki so bili tem pravnim osebam morda naloženi ob ustanovitvi v drugi pogodbenici in ki se uporabljajo še naprej. |
|
11. |
Seznama Nove zelandije in Unije se uporabljata samo za ozemlja Nove Zelandije in Unije v skladu s členom 1.4 (Ozemeljska uporaba) in sta relevantna le v okviru trgovinskih odnosov med Unijo, državami članicami in Novo Zelandijo. Na pravice in obveznosti držav članic v skladu s pravom Unije ne vplivata. |
|
12. |
Pojasniti je treba, da nediskriminatorni ukrepi ne pomenijo omejitve v smislu člena 10.5 (Dostop do trga) ali 10.14 (Dostop do trga) za kateri koli ukrep:
|
|
13. |
V zvezi z računalniškimi storitvami se za računalniške in sorodne storitve štejejo vse naslednje storitve ne glede na to, ali se zagotavljajo prek omrežja, vključno z internetom:
Pojasniti je treba, da se storitve, ki jih omogočajo računalniške in sorodne storitve, razen tistih iz točk (a) do (e), same po sebi ne štejejo za računalniške in sorodne storitve. |
|
14. |
Za finančne storitve velja, da v nasprotju s tujimi hčerinskimi družbami za podružnice, ki jih finančna institucija zunaj Unije ustanovi neposredno v državi članici, ne veljajo, razen nekaterih omejenih izjem, previdnostni ukrepi, usklajeni na ravni Unije, ki takšnim hčerinskim družbam omogočajo izkoristiti povečane možnosti za ustanavljanje novih podjetij in zagotavljanje čezmejnih storitev po vsej Uniji. Zato take podružnice prejmejo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače finančne institucije te države članice, in se lahko od njih zahteva, da izpolnjujejo nekaj posebnih previdnostnih zahtev, kot so, v primeru bančništva in vrednostnih papirjev, ločena kapitalizacija in druge zahteve glede solventnosti ter poročanje in objava zahtev v zvezi z računi, ali v primeru zavarovanj, zahteve v zvezi s posebnimi jamstvi in pologi, ločena kapitalizacija in lokalizacija sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve in najmanj eno tretjino minimalnega kapitala, v zadevni državi članici. |
|
15. |
V zvezi s členom 10.5 (Dostop do trga) se za pravne osebe, ki opravljajo finančne storitve in so ustanovljene v skladu s pravom Nove Zelandije ali pravom Unije ali vsaj ene od držav članic, uporabljajo nediskriminatorne omejitve glede pravne oblike (1). |
|
16. |
Na seznamu pridržkov v tej prilogi se uporabljajo naslednje kratice:
|
Seznam Unije
|
1. |
Pridržek št. 1 – Vsi sektorji |
|
2. |
Pridržek št. 2 – Strokovne storitve (razen zdravstvenih poklicev) |
|
3. |
Pridržek št. 3 – Strokovne storitve (zdravstvene storitve in maloprodaja farmacevtskih izdelkov) |
|
4. |
Pridržek št. 4 – Storitve na področju raziskav in razvoja |
|
5. |
Pridržek št. 5 – Nepremičninske storitve |
|
6. |
Pridržek št. 6 – Poslovne storitve |
|
7. |
Pridržek št. 7 – Komunikacijske storitve |
|
8. |
Pridržek št. 8 – Gradbene storitve |
|
9. |
Pridržek št. 9 – Distribucijske storitve |
|
10. |
Pridržek št. 10 – Izobraževalne storitve |
|
11. |
Pridržek št. 11 – Okoljske storitve |
|
12. |
Pridržek št. 12 – Finančne storitve |
|
13. |
Pridržek št. 13 – Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva |
|
14. |
Pridržek št. 14 – Turizem in storitve v zvezi s potovanji |
|
15. |
Pridržek št. 15 – Storitve s področja rekreacije, kulture in športa |
|
16. |
Pridržek št. 16 – Prevozne storitve in pomožne storitve v prevozu |
|
17. |
Pridržek št. 17 – Rudarstvo in dejavnosti, povezane z energetiko |
|
18. |
Pridržek št. 18 – Kmetijstvo, ribištvo in proizvodnja |
Pridržek št. 1 – Vsi sektorji
|
Sektor: |
Vsi sektorji |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Operativne zahteve Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU / država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Vrsta poslovnih oblik podjetij Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: EU: Obravnava, ki se na podlagi PDEU odobri pravnim osebam, ustanovljenim v skladu s pravom Unije ali države članice, ki imajo sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji, vključno s tistimi, ki so jih v Uniji ustanovili vlagatelji Nove Zelandije, se ne odobri pravnim osebam z registriranim sedežem zunaj Unije ter podružnicam in predstavništvom teh pravnih oseb, vključno s podružnicami ali predstavništvi pravnih oseb Nove Zelandije. Manj ugodna obravnava se lahko odobri pravnim osebam, ustanovljenim v skladu s pravom Unije ali države članice, ki imajo v Uniji samo registrirani sedež, razen če lahko dokažejo, da imajo dejansko in stalno povezavo z gospodarstvom ene od držav članic. Ukrepi: EU: PDEU Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: Ta pridržek velja le za zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva ali izobraževalne storitve: EU (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Vsaka država članica lahko v primeru prodaje ali odsvojitve svojih lastniških deležev ali sredstev v obstoječem državnem podjetju ali vladnem subjektu, ki izvaja zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva ali izobraževalne storitve (CPC 93, 92), za vlagatelje z Nove Zelandije ali njihova podjetja uvede prepoved ali omejitve v zvezi z lastništvom takih lastniških deležev ali sredstev ali omeji možnosti lastnikov takih lastniških deležev in sredstev, da nadzorujejo nastalo družbo. Kar zadeva tako prodajo ali drugo odsvojitev lahko katera koli država članica sprejme ali ohranja kakršne koli ukrepe v zvezi z državljanstvom oseb na višjih vodstvenih položajih ali članov upravnih odborov ter kakršne koli ukrepe, ki omejujejo število ponudnikov. Za namene tega pridržka:
Ukrepi: EU: Kakor so določeni v elementu Opis, kakor je navedeno zgoraj. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V AT: Za upravljanje podružnice morajo korporacije, ki niso iz Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), imenovati vsaj eno osebo, odgovorno za njeno zastopanje, ki ima stalno prebivališče v Avstriji. Vodstveni delavci (izvršni direktorji, fizične osebe), odgovorni za spoštovanje avstrijskega zakona o trgovini (Gewerbeordnung), morajo imeti domicil v Avstriji. V BG: Tuje pravne osebe, ki niso bile ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko poslujejo in izvajajo dejavnosti, če so bile ustanovljene v Republiki Bolgariji v obliki družbe, vpisane v poslovni register. Za ustanovitev podružnice je potrebno dovoljenje. Predstavništva tujih družb morajo biti registrirana pri gospodarski zbornici Bolgarije in ne morejo izvajati gospodarske dejavnosti, ampak lahko samo delujejo kot predstavniki ali agenti za svojega lastnika ter ne morejo opravljati storitev. V EE: Če vsaj polovica članov upravnega odbora družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali podružnice tuje družbe nima stalnega prebivališča v Estoniji, drugi državi članici EGP ali Švicarski konfederaciji, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba ali podružnica tuje družbe imenuje kontaktno točko, katere estonski naslov se lahko uporablja za dostavo procesnih dokumentov podjetja in izjav o nameri, naslovljenih na podjetje (tj. podružnica tuje družbe). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V FI: Vsaj eden od partnerjev v družbi z neomejeno odgovornostjo ali eden od komplementarjev v komanditni družbi mora imeti stalno prebivališče v EGP ali, če je partner pravna oseba, sedež (podružnice niso dovoljene) v EGP. Organ za registracijo lahko odobri izvzetja. Za izvajanje trgovinske dejavnosti kot zasebni podjetnik se zahteva rezidentstvo v EGP. Če namerava tuja organizacija iz države nečlanice EGP izvajati poslovno ali trgovinsko dejavnost z vzpostavitvijo podružnice na Finskem, mora pridobiti dovoljenje. Zahteva se stalno prebivališče v EGP za vsaj enega rednega člana in enega namestnika v upravnem odboru ter za izvršnega direktorja družbe. Organ za registracijo lahko odobri izvzetja za družbe. V SE: Tuja družba, ki na Švedskem ni ustanovila pravne osebe ali posluje s posredovanjem trgovskega zastopnika, izvaja svoje trgovinske posle prek podružnice, ki je registrirana na Švedskem in ima neodvisno vodstvo in ločeno knjigovodstvo. Generalni direktor podružnice in njegov namestnik, če je imenovan, morata imeti stalno prebivališče v EGP. Fizična oseba brez stalnega prebivališča v EGP, ki opravlja trgovinske posle na Švedskem, imenuje in vpiše v register predstavnika s stalnim prebivališčem, ki je pristojen za poslovanje na Švedskem. Za poslovanje na Švedskem se vodi ločeno knjigovodstvo. Pristojni organ lahko v posameznih primerih odobri izjemo od zahtev glede ustanovitve podružnice in glede rezidentstva. Za gradbene projekte, ki trajajo manj kot leto dni (ki jih izvaja družba ali fizična oseba s sedežem oziroma stalnim prebivališčem zunaj EGP), se ne zahteva ustanovitev podružnice ali imenovanje predstavnika s stalnim prebivališčem. V delniških družbah in zadružnih gospodarskih združenjih mora vsaj polovica članov upravnega odbora, vsaj polovica namestnikov članov odbora, generalni direktor, njegov namestnik in vsaj ena oseba, pooblaščena za podpis v imenu družbe, če je imenovana, imeti stalno prebivališče v EGP. Pristojni organ lahko odobri izjeme od te zahteve. Če nihče od predstavnikov družbe nima stalnega prebivališča na Švedskem, mora odbor imenovati in v register vpisati osebo s stalnim prebivališčem na Švedskem, ki je pooblaščena za sprejemanje uradnih dokumentov v imenu družbe. Ustrezni pogoji veljajo za ustanovitev vseh drugih vrst pravnih oseb. V SK: Tuja fizična oseba, ki se vnese v ustrezni register (komercialni, podjetniški ali drug register) kot oseba, ki je pooblaščena za delovanje v imenu podjetnika, mora predložiti dovoljenje za prebivanje na Slovaškem. Ukrepi:
Zakon o zadružnih gospodarskih združenjih (2018:672) in Zakon o evropskih gospodarskih interesnih združenjih (1994:1927). SK: Zakon 513/1991 o trgovinskem zakoniku (člen 21); Zakon 455/1991 o dovoljenju za poslovanje in Zakon št. 404/2011 o stalnem prebivališču tujcev (člena 22 in 32). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, operativne zahteve: V BG: Ustanovljena podjetja lahko državljane tretjih držav zaposlujejo le na delovnih mestih, za katera se ne zahteva bolgarsko državljanstvo. Skupno število državljanov tretjih držav, zaposlenih v podjetju v zadnjih 12 mesecih, ne sme presegati 20 % (35 % za MSP) povprečnega števila bolgarskih državljanov, državljanov drugih držav članic, držav podpisnic Sporazuma EGP ali Švicarske konfederacije, zaposlenih na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega mora delodajalec dokazati, da za zadevno delovno mesto ni na voljo ustreznega bolgarskega delavca, delavca iz EU, EGP ali Švice, in sicer tako, da opravi preskus trga dela, preden zaposli državljana tretje države. Za visokokvalificirane, sezonske in napotene delavce ter osebe, premeščene znotraj podjetja, raziskovalce in študente ni omejitev glede števila državljanov tretjih držav, ki delajo za eno samo podjetje. Za zaposlovanje državljanov tretjih držav v teh kategorijah preskus trga dela ni potreben. Ukrepi: BG: Zakon o delovni migraciji in mobilnosti delovne sile. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V PL: Dejavnosti predstavništva lahko obsegajo le oglaševanje in promocijo tujega matičnega podjetja, ki ga predstavništvo zastopa. V vseh sektorjih, razen v sektorju pravnih storitev, lahko vlagatelji in njihova podjetja, ki niso iz Unije, ustanavljajo samo komanditne družbe, komanditne delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe, domači vlagatelji in podjetja pa lahko ustanavljajo tudi družbe civilnega prava (družbe z neomejeno odgovornostjo). Ukrepi: PL: Zakon z dne 6. marca 2018 o pravilih v zvezi z gospodarsko dejavnostjo tujih podjetnikov in drugih tujcev na ozemlju Republike Poljske. |
|
(b) |
Pridobitev nepremičnin Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V AT (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Fizične osebe in družbe, ki niso iz Unije, potrebujejo za pridobitev, nakup, najem ali zakup nepremičnin dovoljenje pristojnih regionalnih organov (Länder). Dovoljenje se izda le, če je pridobitev v javnem interesu (zlasti z ekonomskega, družbenega in kulturnega stališča). V CY: Ciprčani ali osebe s poreklom s Cipra ter državljani držav članic lahko brez omejitev pridobivajo nepremičnine na Cipru. Razen v primeru smrti ne more noben tujec pridobiti nepremičnine brez dovoljenja sveta ministrov. Kadar pridobitev nepremičnin s strani tujcev presega obseg, potreben za postavitev hiše ali poslovnih prostorov ali sicer presega dva donuma (2 676 m2), je kakršno koli dovoljenje, ki ga odobri svet ministrov, pogojeno s takimi merili, omejitvami, pogoji in kriteriji, kot jih določajo uredbe sveta ministrov in potrdi predstavniški dom. Tujec je vsaka oseba, ki ni državljan Republike Ciper, vključno s tujo odvisno družbo. Za tujce ne veljajo tujci s poreklom s Cipra in zakonski partnerji državljanov Cipra, ki po poreklu niso Ciprčani. V CZ: Za kmetijska zemljišča v državni lasti veljajo posebna pravila. Državna kmetijska zemljišča lahko pridobijo le češki državljani, državljani druge države članice ter držav pogodbenic Sporazuma EGP ali Švicarske konfederacije. Pravne osebe lahko od države pridobijo državno kmetijsko zemljišče samo, če so kmetijski podjetniki na Češkem ali osebe s podobnim statusom v drugih državah članicah Evropske unije ali državah pogodbenicah Sporazuma EGP ali Švicarski konfederaciji. V DK: Fizične osebe, ki nimajo prebivališča na Danskem in ki prej niso prebivale na Danskem za skupno obdobje petih let, morajo v skladu z danskim zakonom o pridobitvi dobiti dovoljenje ministrstva za pravosodje za pridobitev pravice do nepremičnine na Danskem. To velja tudi za pravne osebe, ki niso registrirane na Danskem. Fizičnim osebam se bo pridobitev nepremičnine dovolila, če bo prosilec nepremičnino uporabljal kot svoje primarno prebivališče. Za pravne osebe, ki niso registrirane na Danskem, je pridobitev nepremičnine na splošno dovoljena, če je potrebna za poslovne dejavnosti kupca. Dovoljenje se zahteva tudi, če bo prosilec nepremičnino uporabljal kot sekundarno bivališče. To dovoljenje se izda samo, če se za prosilca na podlagi celovite in konkretne presoje šteje, da ima posebej močne vezi z Dansko. Dovoljenje se v skladu z zakonom o pridobitvi izda samo za pridobitev določene nepremičnine. Pridobitev kmetijskih zemljišč poleg tega ureja danski zakon o kmetijskih gospodarstvih, ki pri pridobitvi kmetijskih nepremičnih določa omejitve za vse osebe, danske državljane in tujce. V skladu s tem mora vsaka oseba, ki želi pridobiti kmetijsko nepremičnino, izpolnjevati pogoje, ki jih določa navedeni zakon. To na splošno pomeni, da za kmetijska gospodarstva velja omejena zahteva glede stalnega prebivališča. Zahteva glede stalnega prebivališča ni osebna. Pravni subjekti morajo biti v oblikah, ki so navedene v členih 20 in 21 zakona o kmetijskih gospodarstvih, in morajo biti registrirani v Uniji ali EGP. V EE: Pravna oseba iz države članice OECD ima pravico pridobiti nepremičnino, ki obsega:
Če pravna oseba ne izpolnjuje zahtev iz točk (ii) do (iv), lahko pridobi nepremičnino, ki vsebuje deset hektarov ali več kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč ali kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, samo z dovoljenjem lokalne uprave, na območju katere je bila nepremičnina pridobljena. Na nekaterih geografskih območjih veljajo omejitve pri pridobitvi nepremičnin za državljane tretjih držav. V EL: Nakup ali najem nepremičnin v obmejnih regijah je prepovedan osebam, katerih državljanstvo ali sedež sta zunaj držav članic in Evropskega združenja za prosto trgovino. Prepoved se lahko odpravi z diskrecijsko odločbo, ki jo sprejme odbor ustrezne decentralizirane uprave (ali minister za nacionalno obrambo, če nepremičnine, ki se bodo izkoriščale, pripadajo Skladu za izkoriščanje zasebne javne lastnine). V HR: Tuje družbe lahko pridobijo nepremičnine za opravljanje storitev le, če imajo na Hrvaškem glavni sedež in so tam ustanovljene kot pravne osebe. Za pridobitev nepremičnin, ki so potrebne za opravljanje storitev podružnic, je potrebno soglasje ministrstva za pravosodje. Tujci ne morejo pridobiti kmetijskih zemljišč. V MT: Osebe, ki niso državljani države članice, ne morejo pridobiti nepremičnin za komercialne namene. Družbe, ki so v (najmanj) 25-odstotni lasti oseb iz držav nečlanic Unije, morajo pred nakupom nepremičnine za komercialne ali poslovne namene pridobiti dovoljenje pristojnega organa (ministra za finance). Pristojni organ presodi, ali predlagani posel pomeni neto korist za malteško gospodarstvo. V PL: Tujci za neposredno ali posredno pridobitev nepremičnin potrebujejo dovoljenje. Minister za notranje zadeve s soglasjem ministra za nacionalno obrambo, v primeru kmetijske nepremičnine pa tudi s soglasjem ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja, izda dovoljenje z upravnim sklepom. Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V HU: Nerezidenti morajo za nakup nepremičnine pridobiti dovoljenje od ustreznega upravnega organa, pristojnega za geografsko območje, kjer se nepremičnina nahaja. Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V LV: Državljani Nove Zelandije lahko kupijo mestna zemljišča prek pravnih oseb, ki so registrirane v Latviji ali v drugih državah članicah:
Kadar Nova Zelandija latvijskim državljanom in podjetjem na svojem ozemlju omogoča nakup nepremičnin v mestih, bo tudi Latvija državljanom in podjetjem Nove Zelandije omogočila nakup nepremičnin v mestih v Latviji pod enakimi pogoji kot latvijskim državljanom. Ukrepi:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
Ukrepi:
|
Pridržek št. 2 – Strokovne storitve (razen zdravstvenih poklicev)
|
Sektor – podsektor: |
Strokovne storitve – pravne storitve; patentni zastopnik, zastopnik za industrijsko lastnino, odvetnik za intelektualno lastnino; računovodske in knjigovodske storitve; revizijske storitve; storitve davčnega svetovanja; arhitekturne storitve in storitve urbanističnega načrtovanja; storitve inženiringa in integriranega inženiringa. |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 861, 862, 863, 8671, 8672, 8673, 8674, del 879 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU / država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Pravne storitve (del CPC 861) (2) Pojasniti je treba, da v skladu z uvodnimi opombami, zlasti odstavkom 8, zahteve za registracijo pri odvetniški zbornici lahko vključujejo zahtevo po pridobitvi diplome iz prava v državi gostiteljici ali enakovredne izobrazbe ali zahtevo po usposabljanju, opravljenem pod nadzorom pooblaščenega odvetnika, ali zahtevo imeti pisarno ali poštni naslov v jurisdikciji določene odvetniške zbornice, da so izpolnjene zahteve za prošnjo za članstvo v tej zbornici. Nekatere države članice lahko zahtevajo, da imajo le fizične osebe z določenim položajem v odvetniški družbi ali podjetju ali delničarji pravico do opravljanja odvetniškega poklica v jurisdikciji gostiteljici. Liberalizacija naložb – dostop do trga: EU: V vsaki državi članici veljajo specifične nediskriminatorne zahteve glede pravne oblike. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: EU: Pravno zastopanje oseb pred Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) lahko izvajajo le delavci v pravni stroki, ki so kvalificirani v eni od držav članic EGP in imajo sedež v EGP, če imajo v navedeni državi članici pravico delovati kot zastopniki v zadevah v zvezi z blagovnimi znamkami ali industrijsko lastnino, in poklicni zastopniki, katerih imena so na seznamu, ki ga v ta namen vodi urad EUIPO. (del CPC 861). V AT: Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava (Unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter sedež (tržna prisotnost). Samo odvetniki z državljanstvom EGP ali Švicarske konfederacije lahko izvajajo pravne storitve s tržno prisotnostjo. Dovoljeno je samo čezmejno zagotavljanje pravnih storitev v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom domače države. Kapitalska udeležba in deleži tujih odvetnikov (ki morajo biti polno kvalificirani v svoji domači državi) v poslovnih rezultatih katere koli odvetniške pisarne so dovoljeni do višine 25 %; preostanek mora biti v rokah kvalificiranih odvetnikov iz EGP ali Švicarske konfederacije in samo slednji lahko odločujoče vplivajo na odločanje odvetniške pisarne. V BE (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za polno članstvo v odvetniški zbornici in opravljanje pravnih storitev na področju belgijskega notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva stalno prebivališče. Za pridobitev polnega članstva v odvetniški zbornici se za tujega odvetnika zahteva stalno prebivališče vsaj šest let od datuma vloge za registracijo oziroma tri leta pod določenimi pogoji. Zahteva se vzajemnost. Tuj odvetnik lahko opravlja poklic pravnega svetovalca. Odvetnik, ki je član tuje odvetniške zbornice (ne iz Unije) in želi odpreti pisarno v Belgiji, vendar ne izpolnjuje pogojev za registracijo na seznamu popolnoma usposobljenih odvetnikov, seznamu EU ali seznamu odvetniških pripravnikov, lahko zaprosi za registracijo na tako imenovanem „seznamu B“. Seznam B obstaja samo za bruseljsko odvetniško zbornico. Odvetnik s seznama B lahko opravlja storitve svetovanja. Za zastopanje pred „Cour de Cassation“ je potreben vpis na poseben seznam. V BG (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Pridržano za državljane države članice, druge države pogodbenice Sporazuma EGP ali Švicarske konfederacije, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v skladu z zakonodajo katere koli od navedenih držav. Tujec (razen zgoraj navedenega), ki mu je bilo izdano dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v skladu z zakonodajo njegove države, lahko nastopi pred sodnimi organi Republike Bolgarije kot svetovalec obrambe ali pooblaščenec državljana svoje države v konkretnem primeru, skupaj z bolgarskim odvetnikom, kadar je to predvideno v sporazumu med bolgarsko in zadevno tujo državo ali na podlagi vzajemnosti, če predhodno to zahteva pri predsedniku vrhovnega sveta odvetniške zbornice. Državo, s katero obstaja vzajemnost, opredeli minister za pravosodje na zahtevo predsednika vrhovnega sveta odvetniške zbornice. Za izvajanje pravne mediacije mora tujec imeti dovoljenje za dolgoročno ali stalno prebivanje v Republiki Bolgariji in biti vpisan v enotni register mediatorjev pri ministru za pravosodje. V Bolgariji se lahko popolna nacionalna obravnava v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem družb ter izvajanjem storitev odobri samo družbam s sedežem v državah, s katerimi je bil ali bo sklenjen dvostranski sporazum o medsebojni pravni pomoči, in njihovim državljanom. V CY: Zahtevata se državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter stalno prebivališče (tržna prisotnost). Partnerji ali delničarji ali člani upravnega odbora odvetniške pisarne na Cipru so lahko samo odvetniki, ki so včlanjeni v odvetniško zbornico. V CZ: Zahteva se polno članstvo v odvetniški zbornici. Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava (Unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije. Za vse pravne storitve se zahteva stalno prebivališče (tržna prisotnost). V DE: V odvetniško zbornico se lahko včlanijo le odvetniki s kvalifikacijo iz EGP in Švicarske konfederacije, ki lahko tako izvajajo pravne storitve na področju notranjega prava. Za polno članstvo v odvetniški zbornici se zahteva tržna prisotnost. Pristojna odvetniška zbornica lahko odobri izjeme. Za tuje odvetnike (ki nimajo kvalifikacij iz EGP in Švice) lahko veljajo omejitve glede lastništva delnic odvetniške družbe, ki izvaja pravne storitve v notranjem pravu. Tuji odvetniki ali odvetniške družbe lahko izvajajo pravne storitve na področju tujega prava in mednarodnega javnega prava, če dokažejo strokovno znanje. Družba lahko postane delničar v nemški odvetniški družbi samo, če je včlanjena v nemško odvetniško zbornico in ima eno od pravnih oblik iz člena 59b zveznega zakona o odvetništvu. Delničar mora dejavno sodelovati v odvetniški družbi. Podružnice tujih odvetniških družb lahko opravljajo pravne storitve, če so članice zbornice. Za članstvo v zbornici morajo imeti delničarji kvalifikacije za odvetnike ali patentne odvetnike v ustreznem pravnem poklicu, ki se mu glede na državo, v kateri so bile te kvalifikacije pridobljene, v skladu z predpisom nemškega ministrstva za pravosodje priznava primerljiv izobraževalni in poklicni status (člen 206 zveznega zakona o odvetništvu in člen 157 zveznega zakona o patentnih odvetnikih). Podružnica mora imeti ločeno vodstvo, pooblaščeno za zastopanje v Nemčiji, vsaj eden od vodstvenih delavcev podružnice s pooblastilom pa mora biti včlanjen v nemško zbornico. V DK: Pravne storitve, ki se izvajajo pod nazivom „advokat“ (odvetnik) ali katerim koli podobnim nazivom, ter zastopanje pred sodišči so rezervirani za odvetnike z dansko licenco za opravljanje poklica. Odvetniki iz EU, EGP in Švice lahko delujejo pod nazivom iz svoje države izvora. Brez poseganja v navedeni pridržek EU so delnice odvetniške družbe lahko samo v lasti: odvetnikov, ki dejavno opravljajo odvetniški poklic v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi; drugih zaposlenih v družbi ali druge odvetniške družbe, registrirane na Danskem. Drugi zaposleni v družbi imajo lahko skupaj v lasti le manj kot 10 % delnic in glasovalnih pravic, da lahko postanejo delničarji, pa morajo opraviti izpit o pravilih, ki so še posebej pomembna za izvajanje pravniških storitev. Člani upravnega odbora družbe so lahko samo odvetniki, ki dejavno opravljajo odvetniški poklic v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi, drugi delničarji in predstavniki zaposlenih. Večina članov upravnega odbora mora biti odvetnikov, ki dejavno opravljajo odvetniški poklic v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi. Direktorji odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki dejavno opravljajo odvetniški poklic v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi, in drugi delničarji, ki so opravili zgoraj navedeni izpit. V EE: Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava (Unije in države članice) ter sodelovanje pri zastopanju v kazenskih postopkih pred vrhovnim sodiščem se zahteva stalno prebivališče (tržna prisotnost). V EL: Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava (Unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter stalno prebivališče (tržna prisotnost). V ES: Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije. Pristojni organ lahko odobri nacionalno odstopanje. Za opravljanje pravnih storitev je potreben poslovni naslov. V FI: Za uporabo strokovnega naziva „odvetnik“ (v finščini „asianajaja“ ali v švedščini „advokat“) se zahtevata stalno prebivališče v EGP ali Švicarski konfederaciji in članstvo v odvetniški zbornici. Pravne storitve, tudi na področju notranjega prava Finske, lahko izvajajo tudi nečlani zbornice. V FR: Za polno članstvo v odvetniški zbornici, ki je potrebno za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva stalno prebivališče ali sedež v EGP. Za zastopanje pred „Cour de Cassation“ in „Conseil d'Etat“ veljajo kvote in je rezervirano za državljane Francije in EU. Člani odvetniške zbornice na Novi Zelandiji se lahko v Franciji registrirajo kot pravni svetovalci, da začasno ali stalno opravljajo nekatere pravne storitve na področju prava Nove Zelandije in mednarodnega javnega prava. Za stalno opravljanje storitev se zahteva poslovni naslov v jurisdikciji francoske odvetniške zbornice ali registracija ali sedež v EGP. V HR: Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava (Unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva državljanstvo Unije. V postopkih, ki vključujejo mednarodno javno pravo, lahko stranke pred arbitražnimi sodišči in ad hoc sodišči zastopa tuji odvetnik, ki je član odvetniške zbornice svoje matične države. Odvetniško družbo lahko ustanovi samo odvetnik s hrvaškim nazivom odvetnika (družbe z Nove Zelandije lahko ustanovijo podružnico, ki ne sme zaposliti hrvaških odvetnikov). V HU: Za polno članstvo v odvetniški zbornici za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije in stalno prebivališče (tržna prisotnost). Tuji odvetniki lahko opravljajo pravno svetovanje na področju prava matične države in mednarodnega javnega prava v partnerstvu z madžarskim odvetnikom ali odvetniško pisarno. Zahteva se pogodba o sodelovanju, sklenjena z madžarskim odvetnikom (ügyvéd) ali odvetniško pisarno (ügyvédi iroda). Tuji pravni svetovalec ne more biti član madžarske odvetniške pisarne. Tuji odvetnik ni pooblaščen za pripravo dokumentov za predložitev arbitru, konciliatorju ali mediatorju ali za pravno zastopanje stranke pred njimi v katerem koli sporu. V LT (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava (Unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter stalno prebivališče (tržna prisotnost). Odvetniki iz tujih držav lahko nastopajo kot odvetniki pred sodiščem samo v skladu z mednarodnimi sporazumi, vključno s posebnimi določbami v zvezi z zastopanjem pred sodišči. V LU (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter stalno prebivališče (tržna prisotnost). Svet odvetniške zbornice lahko za tujega državljana na podlagi vzajemnosti opusti zahtevo glede državljanstva. V LV (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za opravljanje storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije. Odvetniki iz tujih držav lahko nastopajo kot odvetniki pred sodiščem samo v skladu z dvostranskim sporazumom o medsebojni pravni pomoči. Za odvetnike iz Unije ali tuje odvetnike veljajo posebne zahteve. Zastopanje v sodnih postopkih v kazenskih zadevah je na primer dovoljeno samo v povezavi z odvetnikom latvijskega kolegija zapriseženih odvetnikov. V MT: Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter stalno prebivališče (tržna prisotnost). Na NL: Naziv „odvetnik“ lahko uporabljajo le odvetniki z lokalno pridobljenim dovoljenjem, vpisani v nizozemski register. Tuji odvetniki, ki niso vpisani v register in želijo opravljati svoje dejavnosti na Nizozemskem, morajo namesto naziva „odvetnik“ navesti poklicno združenje v svoji matični državi. V PT (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za opravljanje pravniškega poklica v okviru notranjega prava na Portugalskem se zahteva rezidentstvo (tržna prisotnost). Za zastopanje pred sodišči se zahteva polno članstvo v odvetniški zbornici. Tujci, ki so diplomirali na kateri koli pravni fakulteti na Portugalskem, se lahko registrirajo pri portugalski odvetniški zbornici (Ordem dos Advogados) pod istimi pogoji kot portugalski državljani, če njihova zadevna država zagotavlja vzajemno obravnavo portugalskim državljanom. Drugi tujci, ki imajo diplomo iz prava, ki jo pravna fakulteta na Portugalskem priznava, se lahko registrirajo kot člani odvetniške zbornice, če opravijo zahtevano usposabljanje ter uspešno opravijo končno ocenjevanje in sprejemni izpit. Na Portugalskem lahko svojo dejavnost opravljajo le odvetniške družbe, v katerih imajo delež izključno odvetniki, ki so člani portugalske odvetniške zbornice. Pravno svetovanje na katerem koli področju tujega prava in mednarodnega javnega prava lahko opravljajo priznani pravniki ter magistri in doktorji prava (tudi če niso odvetniki ali univerzitetni profesorji), če imajo svoj poslovni sedež („domiciliação“) na Portugalskem, uspešno opravijo sprejemni izpit in so registrirani pri odvetniški zbornici. V RO: Tuj odvetnik ne sme sprejemati ustnih ali pisnih sklepov pred sodišči in drugimi sodnimi organi, razen v primeru mednarodne arbitraže. V SE (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za članstvo v odvetniški zbornici in uporabo naziva „advokat“ se zahteva stalno prebivališče v EGP ali Švicarski konfederaciji. Upravni odbor švedske odvetniške zbornice lahko odobri izjeme. Brez poseganja v zgoraj navedeni pridržek EU članstvo v odvetniški zbornici ni potrebno za opravljanje storitev na področju notranjega prava Švedske. Član švedske odvetniške zbornice se lahko zaposli le pri članu odvetniške zbornice ali družbi, ki opravlja posle člana odvetniške zbornice. Vendar se član odvetniške zbornice lahko zaposli pri tuji družbi, ki opravlja odvetniško dejavnost, če ima zadevna družba domicil v državi Unije ali EGP ali v Švici. Z izvzetjem, ki ga odobri upravni odbor švedske odvetniške zbornice, se član švedske odvetniške zbornice lahko zaposli tudi v odvetniški pisarni zunaj Unije. Člani odvetniške zbornice, ki opravljajo svojo dejavnost v obliki družbe ali partnerstva, ne smejo imeti nobenega drugega cilja in razen odvetniške dejavnosti ne smejo izvajati drugih dejavnosti. Sodelovanje z drugimi odvetniškimi družbami je dovoljeno, za sodelovanje s tujimi podjetji pa je treba pridobiti dovoljenje upravnega odbora švedske odvetniške zbornice. Samo član odvetniške zbornice lahko neposredno ali posredno ali prek družbe izvaja odvetniško dejavnost ali ima v lasti delež v družbi ali je družbenik. Samo član zbornice je lahko član ali namestnik člana odbora ali namestnik izvršnega direktorja, pooblaščeni podpisnik ali sekretar družbe ali partnerstva. V SI (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za plačano zastopanje strank pred sodiščem je potrebna tržna prisotnost v Republiki Sloveniji. Tuji odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v tuji državi, lahko opravlja pravne storitve ali odvetniški poklic pod pogoji iz člena 34a zakona o odvetništvu, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti. Brez poseganja v pridržek EU glede nediskriminatornih zahtev glede pravne oblike je tržna prisotnost odvetnikov, vpisanih v imenik Odvetniške zbornice Slovenije, omejena na samostojno odvetniško pisarno, odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo (partnerstvo) ali odvetniške družbe z neomejeno odgovornostjo (partnerstvo). Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica. Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki. V SK (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP in stalno prebivališče v Slovaški republiki (tržna prisotnost). Za odvetnike iz tretjih držav se zahteva dejanska vzajemnost. Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V PL: Tuji odvetniki lahko ustanovijo podjetje le v obliki registriranega partnerstva, komanditne družbe ali komanditne delniške družbe. Ukrepi: PL: Zakon z dne 5. julija 2002 o pravni pomoči, ki jo v Republiki Poljski zagotavljajo tuji odvetniki, člen 19; zakon o davčnem svetovanju. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V IE, IT: Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava (Unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva stalno prebivališče (tržna prisotnost). Ukrepi:
|
|
(b) |
Patentni zastopniki, zastopniki za industrijsko lastnino, odvetniki za intelektualno lastnino (del CPC 879, 861, 8613) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V DE: V odvetniško zbornico se lahko včlanijo le patentni odvetniki s kvalifikacijo iz EGP ali Švicarske konfederacije, ki lahko tako izvajajo storitve patentnega zastopanja v Nemčiji na področju notranjega prava. Za polno članstvo v odvetniški zbornici se zahteva tržna prisotnost. Odvetniška zbornica lahko odobri izjeme. Tuji patentni odvetniki lahko nudijo pravne storitve v tujem pravu, ko dokažejo strokovno znanje. Za opravljanje pravnih storitev v Nemčiji pa je potrebna registracija. Tuji patentni odvetniki (razen s kvalifikacijo iz EGP in Švicarske konfederacije) ne smejo ustanoviti pisarne skupaj z nacionalnimi patentnimi odvetniki. Tuji patentni odvetniki (razen s kvalifikacijo iz EGP in Švicarske konfederacije) imajo lahko tržno prisotnost samo v obliki „Patentanwalts-GmbH“ ali „Patentanwalt-AG“ s pridobitvijo manjšinskega deleža. Od 1. avgusta 2022 lahko družba postane delničar v nemški odvetniški družbi za patentno pravo samo, če je včlanjena v nemško zbornico patentnih odvetnikov in ima eno od pravnih oblik iz člena 52b zakona o patentnih odvetnikih. Tuje odvetniške družbe za patentno pravo lahko opravljajo storitve, če so včlanjene v nemško zbornico patentnih odvetnikov. Za članstvo mora imeti delničar kvalifikacije za odvetnika, davčnega računovodjo, revizorja ali patentnega odvetnika, podružnice pa vodstvenega delavca s pooblastilom za zastopanje v Nemčiji. V FR: Za vpis na seznam storitev zastopnikov za industrijsko lastnino se zahteva sedež ali stalno prebivališče v EGP. Za fizične osebe se zahteva državljanstvo EGP. Za zastopanje strank pred nacionalnim uradom za intelektualno lastnino se zahteva sedež v EGP. Storitve se lahko izvajajo samo prek "société civile professionnelle" (SCP), "société d'exercice liberal" (SEL) ali katere koli druge pravne oblike, pod določenimi pogoji. Ne glede na pravno obliko mora biti več kot polovica delnic in glasovalnih pravic v lasti strokovnjakov iz EGP. Odvetniške pisarne so lahko upravičene do izvajanja storitev zastopanja industrijske lastnine (glej pridržek za pravne storitve). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V AT: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahteva državljanstvo EGP ali Švice in stalno prebivališče. V BG in CY: Za opravljanje storitev patentnega zastopanja se zahteva državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije. V CY se zahteva stalno prebivališče. V EE: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahteva estonsko državljanstvo ali državljanstvo Unije in stalno prebivališče. V ES: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahtevajo sedež v državi članici, tržna prisotnost in stalno prebivališče. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V PT: Za opravljanje storitev zastopnika za industrijsko lastnino se zahteva državljanstvo EGP. V LV: Za patentne odvetnike se zahteva državljanstvo Unije. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V FI in HU: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahteva stalno prebivališče v EGP. V SI: Za imetnika/vlagatelja za registrirane pravice (patenti, blagovne znamke, varstvo modelov) se zahteva stalno prebivališče v Sloveniji. Namesto tega se lahko za glavni namen opravljanja storitev, kot sta izvajanje postopka in obveščanje, zahteva patentni zastopnik ali zastopnik za znamke in modele, registriran v Sloveniji. Ukrepi:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V IE: Za ustanovitev družbe mora biti vsaj eden od direktorjev, partnerjev ali zaposlenih v družbi registriran kot patentni odvetnik ali odvetnik za intelektualno lastnino na Irskem. Za čezmejno opravljanje storitev se zahtevajo državljanstvo EGP in tržna prisotnost v EGP, glavna poslovna enota v državi članici EGP, kvalifikacije v skladu s pravom države članice EGP. Ukrepi:
|
|
(c) |
Računovodske in knjigovodske storitve (CPC 8621, razen revizijskih storitev, 86213, 86219 in 86220) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V AT: Kapitalski deleži in glasovalne pravice tujih računovodij in knjigovodij, ki so kvalificirani v skladu s pravom svoje države, v avstrijski družbi ne smejo presegati 25 %. Ponudnik storitev mora imeti pisarno ali sedež družbe v EGP (CPC 862). V FR: Zahteva se sedež ali stalno prebivališče. Storitve se lahko izvajajo prek kakršne koli družbe, razen "société en nom collectif" (SNC) in "société en commandite simple" (SCS). Za "société d'exercice liberal" (SEL), "association de gestion et comptabilité" (AGC) in "société pluri-professionnelle d'exercice" (SPE) (CPC 86213, 86219, 86220) veljajo posebni pogoji. V IT: Za vpis v poslovni register, ki je potreben za izvajanje računovodskih in knjigovodskih storitev, se zahteva stalno prebivališče ali sedež podjetja (CPC 86213, 86219, 86220). V PT (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za vpis v poslovni register pri zbornici pooblaščenih računovodij (Ordem dos Contabilistas Certificados) se zahteva stalno prebivališče ali sedež podjetja, kar je potrebno za izvajanje računovodskih storitev, če obstaja vzajemna obravnava portugalskih državljanov. Ukrepi:
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SI: Za izvajanje računovodskih in knjigovodskih storitev (CPC 86213, 86219, 86220) se zahteva sedež v Evropski uniji. Ukrepi:
|
|
(d) |
Revizijske storitve (CPC 86211 in 86212, razen računovodskih in knjigovodskih storitev) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: EU: Za izvajanje obveznih revizijskih storitev je potrebno dovoljenje pristojnega organa države članice, ki lahko prizna enakovrednost kvalifikacij revizorja, ki je državljan Nove Zelandije ali katere koli tretje države, ob upoštevanju vzajemnosti (CPC 8621). Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga:
Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V AT: Kapitalski deleži in glasovalne pravice tujih revizorjev, ki so kvalificirani v skladu s pravom svoje države, v avstrijski družbi ne smejo presegati 25 %. Ponudnik storitev mora imeti pisarno ali sedež družbe v EGP. Ukrepi: AT: Wirtschaftstreuhandberufsgesetz (Zakon o davčnih svetovalcih, revizorjih in računovodjih, BGBl. I Nr. 58/1999), § 12, § 65, § 67, § 68 (1) 4. Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V DK: Obvezne revizijske storitve lahko opravljajo revizorji, pooblaščeni na Danskem. Za pooblastitev je potrebno stalno prebivališče v državi članici EGP. Glasovalne pravice revizorjev v pooblaščenih revizijskih podjetjih in revizijskih podjetjih, ki niso bila pooblaščena v skladu z uredbami o izvajanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), na podlagi člena 54(3)(g) pogodbe o obvezni reviziji, ne smejo presegati 10 % glasovalnih pravic. V FR (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za obvezne revizije se zahteva sedež ali stalno prebivališče. Državljani Nove Zelandije lahko izvajajo obvezne revizijske storitve v Franciji pod pogojem vzajemnosti. Storitev se lahko izvajajo prek družb v kakršni koli obliki, razen tistih, v katerih se družbeniki štejejo za trgovce („commerçants“), kot sta "société en nom collectif" (SNC) in "société en commandite simple" (SCS). V PL: Za izvajanje revizijskih storitev se zahteva sedež v Uniji. Uporabljajo se zahteve glede pravne oblike. Ukrepi: DK: Revisorloven (danski zakon o pooblaščenih revizorjih in revizijskih podjetjih), Zakon št. 1287 z dne 20. novembra 2018. FR: Code de commerce. PL: Zakon z dne 11. maja 2017 o zakonitih revizorjih, revizijskih podjetjih in javnem nadzoru, Uradni list iz leta 2017, točka 1089. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V CY: Zahteva se dovoljenje, za katero se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavno merilo: stanje zaposlenosti v podsektorju. Poklicna združenja (osebne družbe), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena. V SK: Na Slovaškem lahko dovoljenje za izvajanje revizij pridobijo samo podjetja, v katerih je najmanj 60 % kapitala ali glasovalnih pravic pridržanih za slovaške državljane ali državljane drugih držav članic. Ukrepi: CY: Zakon o revizorjih iz leta 2017 (Zakon št. 53(I)/2017). SK: Zakon št. 423/2015 o obvezni reviziji. Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V DE: Revizijske družbe („Wirtschaftsprüfungsgesellschaften“) imajo lahko samo pravne oblike, ki so sprejemljive v EGP. Družbe z neomejeno odgovornostjo in komanditne družbe lahko štejejo za „Wirtschaftsprüfungsgesellschaften“, če so v registru gospodarskih družb vpisane kot trgovske družbe na podlagi njihovih fiduciarnih dejavnosti, člen 27 (Wirtschaftsprüferordnung, WPO). Vendar lahko revizorji iz tretjih držav, registrirani v skladu s členom 134 (Wirtschaftsprüferordnung, WPO), izvajajo obvezne revizije letnih davčnih izjav ali pripravijo konsolidirane računovodske izkaze družbe s sedežem zunaj Unije, katere prenosljivi vrednostni papirji so na voljo za trgovanje na reguliranem trgu. Ukrepi: DE: Handelsgesetzbuch, (HGB; trgovinski zakonik); Gesetz über eine Berufsordnung der Wirtschaftsprüfer (Wirtschaftsprüferordnung – WPO; Zakon o revizorjih). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V ES: Zakoniti revizorji morajo biti državljani države članice. Ta pridržek ne velja za revidiranje družb iz držav nečlanic Unije, ki kotirajo na španskem reguliranem trgu. Ukrepi: ES: Ley 22/2015, de 20 de julio, de Auditoría de Cuentas (novi zakon o revidiranju: Zakon 22/2015 o revizijskih storitvah). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V EE: Uporabljajo se zahteve glede pravne oblike. Večina glasov, ki jih predstavljajo delnice revizijskega podjetja, pripada zapriseženim revizorjem pod nadzorom pristojnega organa države članice EGP, ki so pridobili kvalifikacije v državi članici EGP, ali revizijskim podjetjem. Vsaj tri četrtine oseb, ki predstavljajo revizijsko podjetje na podlagi zakona, morajo imeti kvalifikacije iz države članice EGP. Ukrepi: EE: Zakon o dejavnosti revizorjev (Audiitortegevuse seadus) § 76-77. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SI: Zahteva se tržna prisotnost. Revizijski subjekt iz tretje države je lahko delničar ali družbenik v slovenski revizijski družbi, če so lahko slovenske revizijske družbe v skladu s pravom države, v kateri je revizijski subjekt iz tretje države ustanovljen, delničarji ali družbeniki v revizijskem subjektu v navedeni državi (zahteva glede vzajemnosti). Ukrepi: SI: Zakon o revidiranju (ZRev-2), Uradni list RS, št. 65/2008 (kakor je bil nazadnje spremenjen, št. 115/21), in Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (kakor je bil nazadnje spremenjen, št. 18/21). Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BE: Zahteva se poslovna enota v Belgiji, kjer se bo izvajala poklicna dejavnost in kjer se bodo hranili akti, dokumenti in korespondenca v zvezi z njo. Vsaj en uslužbenec ali upravitelj poslovne enote mora biti pooblaščen revizor. V FI: Zahteva se stalno prebivališče v EGP za vsaj enega od revizorjev finske družbe z omejeno odgovornostjo in družb, ki so dolžne izvesti revizijo. Revizor mora biti revizor z lokalno izdanim dovoljenjem ali revizijska družba z lokalno izdanim dovoljenjem. V HR: Revizijske storitve lahko izvajajo samo pravne osebe s sedežem na Hrvaškem ali fizične osebe s stalnim prebivališčem na Hrvaškem. V IT: Za opravljanje revizijskih storitev s strani fizičnih oseb se zahteva rezidentstvo. V LT: Za izvajanje revizijskih storitev se zahteva sedež v EGP. V SE: Samo revizorji, pooblaščeni na Švedskem, in na Švedskem registrirana revizijska podjetja lahko izvajajo obvezne revizijske storitve. Zahteva se stalno prebivališče v EGP. Naziv „pooblaščeni revizor“ lahko uporabljajo le revizorji, ki so pooblaščeni na Švedskem. Revizorji zadružnih gospodarskih združenj in nekaterih drugih podjetij, ki niso certificirana ali pooblaščena računovodska podjetja, morajo imeti stalno prebivališče v EGP, razen če vlada ali vladni organ v določenem primeru dopusti izjemo. Ukrepi:
|
|
(e) |
Storitve davčnega svetovanja (CPC 863, ne zajema pravnega svetovanja in pravnega zastopanja v davčnih zadevah, ki sta uvrščena med pravne storitve) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V AT: Kapitalski deleži in glasovalne pravice tujih davčnih svetovalcev, ki so kvalificirani v skladu s pravom svoje države, v avstrijski družbi ne smejo presegati 25 %. Ponudnik storitev mora imeti pisarno ali sedež družbe v EGP. Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga:
Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
Ukrepi:
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
Ukrepi:
|
|
(f) |
Arhitekturne storitve in storitve urbanističnega načrtovanja, storitve inženiringa in integriranega inženiringa (CPC 8671, 8672, 8673, 8674) Liberalizacija naložb – dostop do trga: V FR: Arhitekt lahko v Franciji za izvajanje arhitekturnih storitev ustanovi samo eno od naslednjih pravnih oblik (na nediskriminatorni osnovi): "société anonyme" (SA), "société à responsabilité limitée" (SARL) (sociétés anonymes, à responsabilité limitée), "entreprise unipersonnelle à responsabilité limitée" (EURL), "société civile professionnelle" (SCP) (en commandite par actions), "société coopérative et participative" (SCOP), "société d'exercice libéral à responsabilité limitée" (SELARL), "société d'exercice libéral à forme anonyme" (SELAFA), "société d'exercice libéral par actions simplifiée" (SELAS) ali "société par actions simplifiée" (SAS),ali deluje kot posameznik ali partner v arhitekturnem biroju (CPC 8671). Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V BG: Za svetovalce, ki ocenjujejo skladnost naložb ali izvajajo gradbeni nadzor, se zahteva sedež v Bolgariji v skladu z bolgarskim zakonom o gospodarski dejavnosti ali vpis v poslovni register države članice EU ali EGP. Ukrepi:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava:
Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
Ukrepi:
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
Ukrepi:
Odlok predsednika republike 328/2001.
Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:
Ukrepi:
|
Pridržek št. 3 – Strokovne storitve (zdravstvene storitve in maloprodaja farmacevtskih izdelkov)
|
Sektor – podsektor: |
Strokovne storitve – zdravstvene (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvene storitve; storitve babic, medicinskih sester, fizioterapevtov in pomožnega medicinskega osebja; veterinarske storitve; prodaja farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov na drobnoter druge storitve farmacevtovter druge storitve farmacevtovter druge storitve farmacevtovter druge storitve farmacevtov ter druge storitve farmacevtov. |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 9312, 93191, 932, 63211. |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU / država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Zdravstvene, zobozdravstvene, babiške, negovalne, fizioterapevtske in pomožne medicinske storitve (CPC 852, 9312, 93191) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V IT: Za zagotavljanje storitev psihologov se zahteva državljanstvo Evropske unije. Tuji strokovnjaki lahko opravljajo poklic na podlagi vzajemnosti (del CPC 9312). Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, lokalna prisotnost:
Zdravniki (vključno s psihologi, psihoterapevti in zobozdravniki) se morajo registrirati pri regionalnih združenjih zdravnikov in zobozdravnikov bolniških blagajn (kassenärztliche / kassenzahnärztliche Vereinigungen), če želijo zdraviti bolnike, ki so zavarovani prek sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za registracijo lahko veljajo količinske omejitve glede na regionalno porazdelitev zdravnikov. Za zobozdravnike take omejitve ne veljajo. Registracija je potrebna samo za zdravnike, ki delujejo v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja. Uporabljajo se lahko nediskriminatorne omejitve glede pravne oblike, potrebne za izvajanje teh storitev (§ 95 SGB V). Za babiške storitve je dostop omejen samo na fizične osebe. Zdravstvene in zobozdravstvene storitve lahko izvajajo fizične osebe, zdravstveni domovi z licenco in pooblaščeni organi. Lahko veljajo zahteve glede sedeža. Kar zadeva telemedicino, je lahko število izvajalcev storitev informacijske in komunikacijske tehnologije omejeno, da se zagotovijo interoperabilnost, združljivost in potrebni varnostni standardi. Ta omejitev se izvaja nediskriminatorno (CPC 9312, 93191). Ukrepi:
Regionalna raven:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, lokalna prisotnost:
Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga:
Ukrepi:
|
|
(b) |
Veterinarske storitve (CPC 932) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V AT: Veterinarske storitve lahko opravljajo samo državljani držav članic EGP. Zahteva glede državljanstva se za državljane države nečlanice EGP opusti, če obstaja sporazum med Unijo in to državo, ki za naložbe in čezmejno trgovino z veterinarskimi storitvami določa nacionalno obravnavo. V ES: Za opravljanje poklica se zahteva članstvo v poklicnem združenju, pogoj zanj pa je državljanstvo Unije. Ta zahteva se lahko opusti na podlagi dvostranskega poklicnega sporazuma. Opravljanje veterinarskih storitev je omejeno na fizične osebe. V FR: Za opravljanje veterinarskih storitev se zahteva državljanstvo EGP, vendar se lahko zahteva glede državljanstva opusti na podlagi vzajemnosti. Pravne oblike družb, ki so na voljo za izvajanje veterinarskih storitev, so omejene na société civile professionnelle" (SCP) in "société d'exercice liberal" (SEL). Pod določenimi pogoji se lahko dovolijo druge pravne oblike družb, ki jih določa francosko notranje pravo ali pravo druge države članice EGP in imajo sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v tej državi. Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
Ukrepi:
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, lokalna prisotnost:
Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:
Ukrepi:
Regionalna raven:
|
|
(c) |
Prodaja farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov na drobno ter druge storitve farmacevtov (CPC 63211) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V AT: Farmacevtski izdelki in določeno medicinsko blago se lahko prodajajo samo v lekarnah. Za upravljanje lekarne se zahteva državljanstvo države članice EGP ali Švicarske konfederacije. Za zakupnike in osebe, ki vodijo lekarne, se zahteva državljanstvo države članice EGP ali Švicarske konfederacije. Ukrepi: AT: Apothekengesetz (zakon o lekarniški dejavnosti), RGBl. Nr. 5/1907, kakor je bil spremenjen, §§ 3, 4, 12; Arzneimittelgesetz (Zakon o zdravilih), BGBl. Nr. 185/1983, kakor je bil spremenjen, §§ 57, 59, 59a, in Medizinproduktegesetz (Zakon o medicinskih proizvodih), BGBl. Nr. 657/1996, kakor je bil spremenjen, § 99. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V DE: Lekarno lahko upravljajo samo fizične osebe (farmacevti). Državljani drugih držav ali osebe, ki niso opravile nemškega lekarniškega izpita, lahko pridobijo samo dovoljenje za prevzem lekarne, ki je že obratovala v predhodnih treh letih. Skupno število lekarn na osebo je omejeno na eno lekarno in največ tri podružnice. V FR: Za upravljanje lekarne se zahteva državljanstvo EGP ali Švice. Tujim farmacevtom se lahko dovoli ustanovitev družbe v okviru letno določenih kvot. Za odprtje lekarne je potrebno dovoljenje. Tržna prisotnost, vključno s prodajo zdravil javnosti na daljavo prek storitev informacijske družbe, mora imeti eno od pravnih oblik, ki so dovoljene v skladu z nacionalnim pravom na nediskriminatorni osnovi: samo "société d’exercice libéral" (SEL) anonyme, par actions simplifiée, à responsabilité limitée unipersonnelle ali pluripersonnelle, en commandite par actions, société en noms collectifs (SNC) ali société à responsabilité limitée (SARL) unipersonnelle ali pluripersonnelle. Ukrepi:
Verordnung zur Regelung der Abgabe von Medizinprodukten (MPAV).
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga: V BG: Upravitelji lekarn morajo biti diplomirani farmacevti, upravljajo pa lahko samo eno lekarno, v kateri tudi delajo. Za število lekarn, ki so lahko v Bolgariji v lasti enega subjekta, obstaja kvota (največ štiri). V DK: Z maloprodajo farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga javnosti se lahko ukvarjajo samo fizične osebe, ki jim je danska uprava za zdravje in zdravila izdala dovoljenje za izvajanje lekarniške dejavnosti. V ES, HR, HU in PT: Pred izdajo dovoljenja za ustanovitev se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavni merili: gostota prebivalstva in naseljenosti na območju. V IE: Prodaja farmacevtskih izdelkov po pošti je prepovedana, razen zdravil brez recepta. V MT: Za izdajo dovoljenja za opravljanje lekarniške dejavnosti veljajo nekatere omejitve. Na ime ene osebe se ne sme izdati več kot eno dovoljenje v katerem koli kraju ali vasi (predpis 5(1) predpisov o dovoljenju za izvajanje lekarniške dejavnosti (LN279/07)), razen če v zadevnem kraju ali vasi ni bila vložena nobena druga vloga (predpis 5(2) predpisov o dovoljenju za izvajanje lekarniške dejavnosti (LN279/07)). V PT: V gospodarskih družbah, kjer je kapital razdeljen na delnice, se morajo te glasiti na ime fizičnih oseb. Nihče ne more neposredno ali posredno hkrati imeti v lasti ali upravljati več kot štiri lekarne. V SI: Mrežo lekarn v Sloveniji sestavljajo javne lekarne v lasti občin in zasebne lekarne s koncesijo, v katerih mora biti večinski lastnik po poklicu farmacevt. Prodaja farmacevtskih izdelkov, ki se lahko izdajo samo na recept, po pošti je prepovedana. Za prodajo zdravil, ki se izdajajo brez recepta, je potrebno dovoljenje države. Ukrepi:
Real Decreto Legislativo 1/2015, de 24 de julio por el que se aprueba el Texto refundido de la Ley de garantías y uso racional de los medicamentos y productos sanitarios (Ley 29/2006). HR: Zakon o zdravstvenem varstvu (OG 100/18, 125/19). HU: Zakon XCVIII iz leta 2006 o splošnih določbah v zvezi z zanesljivo in ekonomsko izvedljivo dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov ter o distribuciji zdravil. IE: Zakona o irskem odboru za zdravila iz let 1995 in 2006 (št. 29 iz leta 1995 in št. 3 iz leta 2006); Predpisi o zdravilih (recepti in nadzor ponudbe) iz leta 2003, kakor so bili spremenjeni (S.I. 540 iz leta 2003); Predpisi o zdravilih (nadzor dajanja na trg) iz leta 2007, kakor so bili spremenjeni (S.I. 540 iz leta 2007); Zakon o lekarnah iz leta 2007 (št. 20 iz leta 2007); Predpisi za lekarniške dejavnosti iz leta 2008, kakor so bili spremenjeni (S.I. št. 488 iz leta 2008) MT: Predpisi o dovoljenju za opravljanje lekarniške dejavnosti (LN279/07), sprejeti v skladu z zakonom o zdravilih (poglavje 458). PT: Uredba-zakon 307/2007, členi 9, 14 in 15 Alterado p/ Lei 26/2011, 16 jun., alterada:
SI: Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/2016, 77/2017, 73/2019) in Zakon o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/2014, 66/2019). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V IT: Poklic lahko opravljajo samo fizične osebe, vpisane v register, in pravne osebe v obliki osebnih družb, pri čemer mora biti vsak družbenik v družbi vpisan v register farmacevtov. Za vpis v poklicni register farmacevtov se zahteva državljanstvo države članice ali stalno prebivališče in opravljanje tega poklica v Italiji. Tuji državljani, ki imajo potrebne kvalifikacije, se lahko vpišejo v register, če so državljani ene od držav, s katerimi je Italija podpisala poseben sporazum, ki jim omogoča opravljanje poklica pod pogojem vzajemnosti (D. Lgsl. CPS 233/1946, členi 7–9, in Odlok predsednika republike 221/1950, odstavka 3 in 7). Odprtje novih ali prevzem obstoječih lekarn sta mogoča na podlagi javnega natečaja. Na javnem natečaju lahko sodelujejo samo državljani države članice, vpisani v register farmacevtov („albo“). Pred izdajo dovoljenja za ustanovitev se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavni merili: gostota prebivalstva in naseljenosti na območju. Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V CY: Za prodajo farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov na drobno ter druge storitve farmacevtov se zahteva državljanstvo (CPC 63211). Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V BG: Farmacevtski izdelki in določeno medicinsko blago se lahko prodajajo samo v lekarnah. Prodaja farmacevtskih izdelkov po pošti je prepovedana, razen zdravil brez recepta. V EE: Farmacevtski izdelki in določeno medicinsko blago se lahko prodajajo samo v lekarnah. Prodaja zdravil po pošti ter dostava zdravil, naročenih prek interneta, po pošti ali hitri pošti sta prepovedani. Pred izdajo dovoljenja za ustanovitev se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavno merilo: gostota naseljenosti na območju. V EL: Z maloprodajo farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga javnosti se lahko ukvarjajo samo fizične osebe z dovoljenjem za izvajanje lekarniške dejavnosti in družbe, ki jih ustanovijo farmacevti s takim dovoljenjem. V ES: Samo fizične osebe z dovoljenjem za izvajanje lekarniške dejavnosti lahko javnosti na drobno prodajajo farmacevtske izdelke in določeno medicinsko blago. Posamezni farmacevt lahko pridobi samo eno dovoljenje. V LU: Samo fizične osebe lahko javnosti na drobno prodajajo farmacevtske izdelke in določeno medicinsko blago. Na NL: Za prodajo zdravil po pošti veljajo zahteve. V PL: Poklic lahko opravljajo samo fizične osebe, vpisane v register, in pravne osebe v obliki osebnih družb, pri čemer mora biti vsak družbenik v družbi vpisan v register farmacevtov. Ukrepi:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
Ukrepi:
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
Ukrepi:
Verordnung zur Regelung der Abgabe von Medizinprodukten (MPAV)
|
Pridržek št. 4 – Storitve na področju raziskav in razvoja
|
Sektor – podsektor: |
Storitve na področju raziskav in razvoja (R in R) |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 851, 853 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU / država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
EU: Za javno financirane storitve na področju raziskav in razvoja, ki se financirajo s sredstvi Unije na ravni Unije, se lahko izključne pravice ali dovoljenja podelijo le državljanom držav članic in pravnim osebam Unije, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji (CPC 851, 853).
Za javno financirane storitve na področju raziskav in razvoja, ki se financirajo s sredstvi države članice, se lahko izključne pravice ali dovoljenja podelijo le državljanom zadevne države članice in pravnim osebam zadevne države članice s sedežem v navedeni državi članici (CPC 851, 853).
Ukrepi:
EU: Vsi obstoječi in prihodnji okvirni programi Unije za raziskave ali inovacije, vključno s pravili za sodelovanje v okvirnem programu Obzorje 2020 ter predpisi v zvezi s skupnimi tehnološkimi pobudami in Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT), pa tudi obstoječi in prihodnji nacionalni, regionalni ali lokalni programi raziskav.
Pridržek št. 5 – Nepremičninske storitve
|
Sektor – podsektor: |
Nepremičninske storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 821, 822 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU / država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V CY: Za izvajanje nepremičninskih storitev veljata pogoja glede državljanstva in stalnega prebivališča.
Ukrepi:
CY: Zakon o nepremičninskih posrednikih 71(1)/2010, kakor je bil spremenjen
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
V CZ: Za pridobitev dovoljenja, potrebnega za izvajanje nepremičninskih storitev, se za fizične osebe zahteva stalno prebivališče, za pravne osebe pa sedež na Češkem.
V HR: Za izvajanje nepremičninskih storitev v EGP se zahteva tržna prisotnost.
V PT: Za fizične osebe se zahteva rezidentstvo v EGP. Za pravne osebe se zahteva sedež v EGP.
Ukrepi:
CZ: zakon o izdaji dovoljenj za opravljanje trgovinske dejavnosti
HR: Zakon o posredovanju v prometu z nepremičninami (OG 107/07 in 144/12), člen 2.
PT: Uredba-zakon 211/2004 (člena 3 in 25), kakor je bila spremenjena in ponovno objavljena z Uredbo-zakonom 69/2011.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
V DK: Kar zadeva izvajanje nepremičninskih storitev s strani fizične osebe, ki je prisotna na ozemlju Danske, lahko naziv „nepremičninski posrednik“ uporabljajo samo licencirani nepremičninski posredniki, ki so fizične osebe, vpisane v register nepremičninskih posrednikov danskega organa za poslovanje. V skladu z zakonom morajo imeti te osebe stalno prebivališče na Danskem ali v Uniji, EGP ali Švicarski konfederaciji.
Zakon o prodaji nepremičnin se uporablja le pri izvajanju nepremičninskih storitev za potrošnike. Zakon o prodaji nepremičnin se ne uporablja za zakup nepremičnin (CPC 822).
Ukrepi:
DK: Lov om formidling af fast ejendom m.v. lov. nr. 526 af 28.05.2014 (Zakon o prodaji nepremičnin)
Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
V SI: Če Nova Zelandija slovenskim državljanom in podjetjem dovoli izvajanje storitev nepremičninskega posredovanja, bo tudi Slovenija državljanom in podjetjem z Nove Zelandije dovolila izvajanje storitev nepremičninskega posredovanja pod enakimi pogoji, pri čemer morajo biti izpolnjene tudi naslednje zahteve: licenca za opravljanje poslov posredovanja na Novi Zelandiji, predložitev ustrezne dokumentacije o nekaznovanosti v kazenskih postopkih ter vpis v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu v Sloveniji.
Ukrepi:
SI: Zakon o nepremičninskem posredovanju.
Pridržek št. 6 – Poslovne storitve
|
Sektor – podsektor: |
Poslovne storitve – storitve najema ali zakupa brez upravljavcev; storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju; tehnični preizkusi in analize; sorodne znanstvene in tehnične posvetovalne storitve; storitve, povezane s kmetijstvom; varnostne storitve; storitve posredovanja zaposlitve; storitve prevajanja in tolmačenja ter druge poslovne storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 37, del CPC 612, del 621, del 625, 831, del 85990, 86602, 8675, 8676, 87201, 87202, 87203, 87204, 87205, 87206, 87209, 87901, 87902, 87909, 88, del 893 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU / država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Storitve najema ali zakupa brez upravljavcev (CPC 83103, CPC 831) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V SE: V primeru tujih lastniških deležev je treba za plovbo pod švedsko zastavo dokazati prevladujoči švedski delež v upravljanju ladje. Prevladujoči švedski delež v upravljanju pomeni, da upravljanje ladje poteka na Švedskem in da je ladja v več kot polovični švedski lasti ali lasti oseb iz druge države EGP. Drugim ladjam v tuji lasti se lahko pod nekaterimi pogoji odobri izjema od tega pravila, kadar jih s sklenitvijo pogodbe o zakupu ladijskega prostora najamejo ali zakupijo švedske pravne osebe (CPC 83103). Ukrepi: SE: Sjölagen (zakon o pomorstvu) (1994:1009), poglavje 1, člen 1. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SE: Ponudniki storitev dajanja osebnih avtomobilov in nekaterih terenskih vozil (terrängmotorfordon) brez voznika v najem ali zakup za manj kot eno leto morajo imenovati osebo, ki je med drugim odgovorna za zagotavljanje skladnosti poslovanja z veljavnimi pravili in predpisi ter za upoštevanje pravil o varnosti v cestnem prometu. Odgovorna oseba mora prebivati v EGP (CPC 831). Ukrepi: SE: Lag (1998: 492) om biluthyrning (zakon o najemu in zakupu osebnih avtomobilov). |
|
(b) |
Storitve dajanja v najem ali zakup in druge poslovne storitve, povezane z letalstvom Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: EU: Kar zadeva najem ali zakup zrakoplovov brez posadke, veljajo za zrakoplove, ki jih uporablja letalski prevoznik iz Unije, zadevne zahteve glede registracije zrakoplova. Pogodba o zakupu brez posadke, katere podpisnik je letalski prevoznik iz Unije, mora izpolnjevati zahteve iz prava Unije ali nacionalnega prava o varnosti v letalstvu, kot so predhodna odobritev in drugi pogoji, ki veljajo za uporabo registriranega zrakoplova iz tretjih držav. Za registracijo zrakoplova se lahko zahteva, da je v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali družb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora (CPC 83104). Kadar ponudniki storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS), ki delujejo zunaj Unije, letalskim prevoznikom iz Unije ne zagotovijo obravnave, ki bi bila enakovredna (tj. nediskriminatorna) obravnavi, ki jo ponudniki CRS iz Unije zagotavljajo letalskim prevoznikom iz tretjih držav v Uniji, ali kadar letalski prevozniki, ki niso iz Evropske unije, ponudnikom storitev CRS iz Unije ne zagotovijo obravnave, ki bi bila enakovredna obravnavi, ki jo letalski prevozniki zagotavljajo v Uniji ponudnikom storitev CRS iz tretje države, se lahko sprejmejo ukrepi za zagotovitev enakovredne diskriminatorne obravnave letalskim prevoznikom, ki niso iz Unije, s strani ponudnikov storitev CRS, ki delujejo v Uniji, oziroma ponudnikom storitev CRS, ki niso iz Unije, s strani letalskih prevoznikov iz Unije. Ukrepi: EU: Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter Uredba (ES) št. 80/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V BE: Zasebni (civilni) zrakoplovi, ki so v lasti fizičnih oseb, ki niso državljani države članice EGP, se lahko vpišejo v register le, če ima lastnik stalno prebivališče oziroma prebiva v Belgiji neprekinjeno vsaj eno leto. Zasebni (civilni) zrakoplovi, ki so v lasti tujih pravnih oseb, ki niso bile ustanovljene v skladu s pravom države članice EGP, se lahko vpišejo v register le, če ima lastnik glavni sedež, zastopstvo ali pisarno v Belgiji neprekinjeno vsaj eno leto (CPC 83104). Ukrepi: BE: Arrêté Royal du 15 mars 1954 réglementant la navigation aérienne. |
|
(c) |
Storitve svetovanja pri upravljanju – storitve na področju arbitraže in sprave (CPC 86602) Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BG: Za storitve mediacije se za državljane držav, ki niso države članice EGP ali Švicarske konfederacije, zahteva stalno ali dolgotrajno prebivanje v Republiki Bolgariji. V HU: Za vpis v register za izvajanje dejavnosti mediacije (kot je sprava) je treba uradno obvestiti ministra, pristojnega za pravosodje. Ukrepi: BG: Zakon o mediaciji, člen 8 HU: Zakon LV o mediaciji iz leta 2002. |
|
(d) |
Storitve tehničnega preizkušanja in analiz (CPC 8676) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V CY: Za opravljanje storitev kemikov in biologov se zahteva državljanstvo države članice. V FR: Poklic biologa je pridržan za fizične osebe, zahteva se državljanstvo EGP. Ukrepi: CY: Zakon o registraciji kemikov iz leta 1988 (Zakon 157/1988), kakor je bil spremenjen FR: Code de la Santé Publique Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V BG: Za izvajanje storitev tehničnega preskušanja in analiz se zahtevata sedež v Bolgariji v skladu z bolgarskim zakonom o gospodarski dejavnosti in vpis v register gospodarskih družb. Za izvajanje periodičnih tehničnih pregledov vozil v cestnem prometu mora biti subjekt registriran v skladu z bolgarskim zakonom o gospodarski dejavnosti ali zakonom o neprofitnih pravnih osebah ali sicer registriran v drugi državi članici EGP. Preizkuse in analize sestave in čistosti zraka in vode lahko izvaja samo bolgarsko ministrstvo za okolje in vodo ali njegove agencije. Ukrepi: BG: Zakon o tehničnih zahtevah za izdelke; Zakon o merjenju; Zakon o merjenju; Zakon o cestnem prometu, člen 148, odstavek 2; Zakon o vodi; in Odlok N-32 o periodičnih tehničnih pregledih vozil v cestnem prometu. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: V IT: Biologi, kemijski analitiki, agronomi in „periti agrari“ morajo imeti za opravljanje poklica stalno prebivališče v Italiji in biti vpisani v poklicni register. Državljani tretjih držav se lahko vpišejo v register pod pogojem vzajemnosti. Ukrepi: IT: Biologi in kemijski analitiki: Zakon 396/1967 o poklicu biologa in Kraljevi odlok 842/1928 o poklicu kemijskega analitika. |
|
(e) |
Sorodne storitve na področju znanstvenega in tehničnega svetovanja (CPC 8675) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: V IT: Za vpis v register geologov, ki je potreben za opravljanje poklica geodeta ali geologa za izvajanje storitev v zvezi z iskanjem mineralov in delovanjem rudnikov itd., se zahteva stalno prebivališče ali poslovni sedež v Italiji. Zahteva se državljanstvo države članice, vendar se tujci lahko vpišejo pod pogojem vzajemnosti. Ukrepi: IT: Geologi: Zakon 112/1963, člena 2 in 5; Odlok predsednika republike 1403/1965, člen 1. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BG: Za fizične osebe se za izvajanje storitev na področju geodezije, kartografije in katastrskih izmer zahtevata državljanstvo in stalno prebivališče v državi članici EGP ali Švicarski konfederaciji. Za pravne osebe se zahteva registracija v skladu z zakonodajo države članice EGP ali Švicarske konfederacije. Ukrepi: BG: Zakon o katastru in zemljiški knjigi, člena 16 in 17, Zakon o geodeziji in kartografiji, člen 24, odstavek 1. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V CY: Za izvajanje zadevnih storitev se zahteva državljanstvo. Ukrepi: CY: Zakon 224/1990, kakor je bil spremenjen. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V FR: Za geodetske meritve se zahtevajo zgolj "société d'exercice liberal" (SEL) (anonyme, à responsabilité limitée ou en commandite par actions), "société civile professionnelle" (SCP), "société anonyme" (SA) in "société à responsabilité limitée" (SARL). Za storitve iskanja in raziskovanja se zahteva ustanovitev. Ta zahteva se lahko opusti za znanstvene raziskovalce na podlagi sklepa ministra za znanstvene raziskave v dogovoru z ministrom za zunanje zadeve. Ukrepi: FR: Loi 46-942 du 7 mai 1946 and décret n°71-360 du 6 mai 1971 Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V HR: Osnovne geološke, geodetske in rudarske svetovalne storitve ter povezane svetovalne storitve na področju varstva okolja na ozemlju Hrvaške se lahko izvajajo samo skupaj z domačimi pravnimi osebami ali prek njih. Ukrepi: HR: Pravilnik o zahtevah za izdajo soglasja pravnim osebam za izvajanje strokovnih dejavnosti varstva okolja (OG št. 57/10), členi 32–35. |
|
(f) |
Storitve, povezane s kmetijstvom (del CPC 88) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: V IT: Biologi, kemijski analitiki, agronomi in „periti agrari“ morajo imeti za opravljanje poklica stalno prebivališče v Italiji in biti vpisani v poklicni register. Državljani tretjih držav se lahko vpišejo v register pod pogojem vzajemnosti. Ukrepi: IT: Biologi in kemijski analitiki: Zakon 396/1967 o poklicu biologa in Kraljevi odlok 842/1928 o poklicu kemijskega analitika. Liberalizacija naložb – dostop do trga, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V PT: Poklice biologa, kemijskega analitika in agronoma lahko opravljajo samo fizične osebe. Za inženirje in tehnične inženirje, ki so državljani tretjih držav, velja režim vzajemnosti (in ne zahteva glede državljanstva). Za biologe ni zahteve glede državljanstva ali vzajemnosti. Ukrepi: PT: Uredba-zakon št. 119/92 alterado p/Lei 123/2015, 2. set. (Ordem dos Engenheiros); Zakon 47/2011 alterado p/Lei 157/2015, 17. set. (Ordem dos Engenheiros Técnicos) in Uredba-zakon št. 183/98 alterado p/Lei 159/2015, 18. set. (Ordem dos Biólogos) |
|
(g) |
Varnostne storitve (CPC 87302, 87303, 87304, 87305, 87309) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V IT: Za pridobitev potrebnega dovoljenja za opravljanje storitev varovanja in prevoza vrednostnih predmetov se zahtevata državljanstvo države članice in rezidentstvo. V PT: Čezmejno opravljanje varnostnih storitev s strani tujega ponudnika ni dovoljeno. Za specializirano osebje se zahteva državljanstvo. Ukrepi: IT: Zakon o javni varnosti (TULPS) 773/1931, členi 133–141; Kraljevi odlok 635/1940, člen 257. PT: Zakon 34/2013 alterada p/ Lei 46/2019, 16 maio, in Odlok 273/2013 alterada p/ Portaria 106/2015, 13 abril. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V DK: Za posameznike, ki zaprosijo za dovoljenje za izvajanje varnostnih storitev, se zahteva stalno prebivališče. Zahteva glede stalnega prebivališča velja tudi za vodstvene delavce in večino članov odbora pravne osebe, ki vloži zahtevo za dovoljenje za izvajanje storitev varovanja. Vendar za vodstvo in upravni odbor stalno prebivališče ni potrebno, če je to v skladu z mednarodnimi sporazumi ali odredbami ministra za pravosodje. Ukrepi: DK: Lovbekendtgørelse 2016-01-11 nr. 112 om vagtvirksomhed. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V EE: Za varnostnike se zahteva stalno prebivališče. Ukrepi: EE: Turvaseadus (Zakon o varnosti), § 21, § 22. |
|
(h) |
Storitve posredovanja zaposlitve (CPC 87201, 87202, 87203, 87204, 87205, 87206, 87209) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava (uporablja se na regionalni ravni upravljanja): V BE: V vseh belgijskih regijah morajo družbe z glavnim sedežem zunaj EGP dokazati, da v matični državi izvajajo storitve posredovanja zaposlitve. V valonski regiji se za storitve posredovanja zaposlitve zahteva posebna vrsta pravne osebe (régulièrement constituée sous la forme d'une personne morale ayant une forme commerciale, soit au sens du droit belge, soit en vertu du droit d'un Etat membre ou régie spar celui-ci, quelle que soit sa forme juridique). Družba z glavnim sedežem zunaj EGP mora dokazati, da izpolnjuje pogoje iz uredbe (na primer v zvezi z vrsto pravne osebe). V nemško govoreči skupnosti mora družba z glavnim sedežem zunaj EGP izpolnjevati pogoje iz navedene uredbe (CPC 87202). Ukrepi: BE: Flamska regija: Besluit van de Vlaamse Regering van 10 december 2010 tot uitvoering van het decreet betreffende de private arbeidsbemiddeling, člen 8, § 3. Valonska regija: Décret du 3 avril 2009 relatif à l'enregistrement ou à l'agrément des agences de placement (uredba z dne 3. aprila 2009 o registraciji kadrovskih agencij), člen 7, in Arrêté du Gouvernement wallon du 10 décembre 2009 portant exécution du décret du 3 avril 2009 relatif à l'enregistrement ou à l'agrément des agences de placement (odlok valonske vlade z dne 10. decembra 2009 o izvajanju Uredbe z dne 3. aprila 2009 o registraciji kadrovskih agencij), člen 4. Nemško govoreča skupnost: Dekret über die Zulassung der Leiharbeitsvermittler und die Überwachung der privaten Arbeitsvermittler / Décret du 11 mai 2009 relatif à l'agrément des agences de travail intérimaire et à la surveillance des agences de placement privées, člen 6. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V DE: Za pridobitev dovoljenja za izvajanje dejavnosti kot agencija za začasno zaposlovanje se (v skladu z odstavki 3 do 5 oddelka 3 tega zakona o napotitvi delavcev na začasno delo (Arbeitnehmerüberlassungsgesetz)) zahteva državljanstvo države članice EGP ali tržna prisotnost v Uniji. Zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve lahko za določene poklice, na primer za poklice v zvezi z zdravstvom in oskrbo, izda uredbo o posredovanju zaposlitve in zaposlovanju nedržavljanov EGP. Dovoljenje oziroma njegovo podaljšanje se zavrneta, če naj bi začasno zaposlovanje izvajale agencije, deli agencij ali pomožne agencije, ki se ne nahajajo v EGP v skladu z odstavkom 2 oddelka 3 zakona o napotitvi delavcev na začasno delo (Arbeitnehmerüberlassungsgesetz). V ES: Kadrovske agencije morajo pred začetkom dejavnosti predložiti izjavo pod prisego, ki potrjuje izpolnjevanje zahtev, ki jih določa veljavna zakonodaja (CPC 87201, 87202). Ukrepi: DE: Gesetz zur Regelung der Arbeitnehmerüberlassung (AÜG); Sozialgesetzbuch Drittes Buch (SGB III; socialni zakonik, tretja knjiga) – spodbujanje zaposlovanja; in Verordnung über die Beschäftigung von Ausländerinnen und Ausländern (BeschV; odlok o zaposlovanju tujcev). ES: Real Decreto-ley 8/2014, de 4 de julio, de aprobación de medidas urgentes para el crecimiento, la competitividad y la eficiencia (tramitado como Ley 18/2014, de 15 de octubre). |
|
(i) |
Storitve prevajanja in tolmačenja (CPC 87905) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V BG: Tuje fizične osebe morajo imeti za izvajanje uradnih prevajalskih dejavnosti dovoljenje za dolgotrajno, podaljšano ali stalno prebivanje v Republiki Bolgariji. Ukrepi: BG: Ureditev legalizacije, overitve in prevajanja dokumentov ter Odlok ministra za zunanje zadeve za vzpostavitev začasne ureditve za certificiranje na podlagi člena 21(a), odstavek 2, navedene uredbe. Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V HU: Uradne prevode, uradne overitve prevodov in overjene kopije uradnih listin v tujih jezikih lahko zagotavlja le madžarski urad za prevajanje in overjanje prevodov (OFFI). V PL: Zapriseženi prevajalci so lahko le fizične osebe. Ukrepi: HU: Uredba Sveta ministrov št. 24/1986 o uradnem prevajanju in tolmačenju. PL: Zakon z dne 25. novembra 2004 o poklicu zapriseženega prevajalca ali tolmača (Uradni list št. 2019, točka 1326). Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V FI: Za akreditirane prevajalce se zahteva stalno prebivališče v EGP. Ukrepi: FI: Laki auktorisoiduista kääntäjistä (zakon o akreditiranih prevajalcih) (1231/2007), oddelek 2(1). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V CY: Za zagotavljanje uradnih in overjenih prevodov se morajo zapriseženi prevajalci na podlagi soglasja sveta za registracijo zapriseženih prevajalcev registrirati in vpisati v register zapriseženih prevajalcev. Uporabljata se zahtevi glede državljanstva in stalnega prebivališča. V HR: Za pooblaščene prevajalce se zahteva državljanstvo EGP. Ukrepi: CY: Zakon o registraciji in urejanju storitev zapriseženih prevajalcev iz leta 2019 (45(I)/2019), kakor je bil spremenjen. HR: Odlok o stalnih sodnih tolmačih (OG 88/2008), člen 2. |
|
(j) |
Druge poslovne storitve (del CPC 612, del 621, del 625, 87901, 87902, 88493, del 893, del 85990, 87909, ISIC 37) Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SE: Zastavljalnice morajo biti ustanovljene kot družbe z omejeno odgovornostjo ali kot podružnice (del CPC 87909). Ukrepi: SE: Zakon o zastavljalnicah (1995:1000). Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V CZ: Storitve v zvezi z zbiranjem in predelavo uporabljene embalaže lahko izvajajo samo pooblaščena družba za embalažo, ki mora biti pravna oseba, ustanovljena kot delniška družba (CPC 88493, ISIC 37). Ukrepi: CZ: CZ: 477/2001 zb. (zakon o pakiranju), odstavek 16. Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: Na NL: Za opravljanje storitev žigosanja se zahteva tržna prisotnost na Nizozemskem. Trenutno imata izključno pravico za žigosanje plemenitih kovin dva nizozemska javna monopola (del CPC 893). Ukrepi: NL: Waarborgwet 1986. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V PT: Za izvajanje storitev agencij za izterjavo in storitev poročanja o kreditni spodobnosti se zahteva državljanstvo države članice (CPC 87901, 87902). Ukrepi: PT: Zakon 49/2004. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V CZ: Za izvajanje dražbenih storitev se zahteva licenca. Za pridobitev licence (za izvajanje prostovoljnih javnih dražb) mora biti družba ustanovljena na Češkem, fizična oseba pa mora pridobiti dovoljenje za prebivanje, tako družba kot tudi fizična oseba pa morata biti vpisani v češki poslovni register (del CPC 612, del 621, del 625, del 85990). Ukrepi: CZ: Zakon št. 455/1991 zb.; Zakon o dovoljenju za poslovanje in Zakon št. 26/2000 zb. o javnih dražbah. Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V SE: Gospodarski načrt stanovanjske zadruge morata potrditi dve osebi. Ti osebi morajo javno potrditi organi v EGP (CPC 87909). Ukrepi: SE: Zakon o stanovanjskih zadrugah (1991:614). |
Pridržek št. 7 – Komunikacijske storitve
|
Sektor – podsektor: |
Komunikacijske storitve – poštne in kurirske storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
Del CPC 71235, 73210, del 751 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:
EU: Namestitev poštnih nabiralnikov na javnih cestah, izdaja poštnih znamk in zagotavljanje storitev priporočenih pošiljk, ki se uporabljajo v sodnih ali upravnih postopkih, se lahko omejijo v skladu z nacionalno zakonodajo. Za tiste storitve, za katere velja splošna obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, se lahko uvede sistem izdajanja dovoljenj. Ta dovoljenja so lahko pogojena z določeno obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve ali finančnim prispevkom v kompenzacijski sklad.
Ukrepi:
EU: Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10).
Pridržek št. 8 – Gradbene storitve
|
Sektor – podsektor: |
Gradbene in z njimi povezane inženirske storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 51 |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU/država članica (če ni navedeno drugače) |
Opis:
V CY: Zahteva se državljanstvo.
Ukrep:
Zakon o registraciji in nadzoru izvajalcev gradbenih in tehničnih del iz leta 2001 (29(I)/2001–2013), člena 15 in 52.
Pridržek št. 9 – Distribucijske storitve
|
Sektor – podsektor: |
Distribucijske storitve – splošne, distribucija tobačnih izdelkov |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 3546, del 621, 6222, 631, del 632 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU / država članica (če ni navedeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Distribucijske storitve (CPC 3546, 631, 632 razen 63211, 63297, 62276, del 621) Liberalizacija naložb – dostop do trga: V PT: Za odprtje nekaterih maloprodajnih mest in nakupovalnih središč obstaja shema posebnih dovoljenj. To se nanaša na nakupovalna središča, katerih bruto zakupna površina znaša 8 000 m2 ali več, ter maloprodajna mesta, katerih prodajna površina znaša 2 000 m2 ali več, kadar se nahajajo izven nakupovalnih središč. Glavna merila: prispevek k raznovrstnosti trgovske ponudbe; ocena storitev za potrošnike; kakovost delovnih mest in družbena odgovornost podjetja; vključevanje v mestno okolje in prispevek k ekološki učinkovitosti (CPC 631, 632, razen 63211, 63297). Ukrepi: PT: Uredba-zakon št. 10/2015 z dne 16. januarja. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V CY: Za distribucijske storitve farmacevtskih zastopnikov velja zahteva glede državljanstva (CPC 62117). Ukrepi: CY: Zakon 74(I) 2002, kakor je bil spremenjen. Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V LT: Za distribucijo pirotehničnih izdelkov je treba pridobiti dovoljenje. Dovoljenje lahko pridobijo samo pravne osebe iz Unije (CPC 3546). Ukrepi: LT: Zakon o nadzoru nad prometom s pirotehničnimi izdelki za civilno uporabo (23. marec 2004, št. IX-2074). |
|
(b) |
Distribucija tobačnih izdelkov (del CPC 6222, 62228, del 6310, 63108) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V ES: Država ima monopol nad prodajo tobačnih izdelkov na drobno. Za ustanovitev velja zahteva glede državljanstva države članice. Prodajalci tobačnih izdelkov so lahko samo fizične osebe. Posamezni prodajalec tobačnih izdelkov lahko pridobi samo eno dovoljenje (CPC 63108). V FR: Država ima monopol nad prodajo tobačnih izdelkov na debelo in drobno. Za prodajalce tobačnih izdelkov („buraliste“) velja zahteva glede državljanstva (del CPC 6222, del 6310). Ukrepi: ES: Zakon 14/2013 z dne 27. septembra 2014. FR: Code général des impôts. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V AT: Za dovoljenje za prodajalca tobačnih izdelkov lahko zaprosijo le fizične osebe. Prednost imajo državljani držav članic EGP (CPC 63108). Ukrepi: AT: Zakon o monopolu na področju tobačnih izdelkov 1996, § 5 in § 27. Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V IT: Za distribucijo in prodajo tobačnih izdelkov je potrebno dovoljenje. Dovoljenja se izdajo v okviru postopkov javnega naročanja. V zvezi s podelitvijo dovoljenj se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavni merili: število prebivalcev in geografska gostota obstoječih prodajnih mest (del CPC 6222, del 6310). Ukrepi:
|
Pridržek št. 10 – Izobraževalne storitve
|
Sektor – podsektor: |
Izobraževalne storitve (zasebno financirane) |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 921, 922, 923, 924. |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU / država članica (če ni navedeno drugače) |
Opis:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:
V CY: Za lastnike in večinske delničarje zasebno financiranih izobraževalnih ustanov se zahteva državljanstvo države članice. Državljani Nove Zelandije lahko pridobijo dovoljenje ministra za izobraževanje v skladu z določenimi oblikami in pogoji.
Ukrepi:
CY: Zakon o zasebnih šolah iz leta 2019 (N. 147(I)/2019), kakor je bil spremenjen; Zakon o visokošolskih ustanovah iz leta 1996 (N. 67(I)/1996), kakor je bil spremenjen; Zakon o zasebnih univerzah (ustanavljanje, delovanje in nadzor) iz leta 2005 (N. 109(I)/2005), kakor je bil spremenjen, ter Zakon o zagotavljanju kakovosti in akreditaciji v terciarnem izobraževanju ter o ustanovitvi in delovanju agencije za povezane zadeve iz leta 2015 (Ν. 136(Ι)/2015), kakor je bil spremenjen.
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V BG: Zasebno financirano osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje lahko izvajajo le pravni subjekti, pooblaščeni v skladu s pravom Bolgarije ali zakoni države članice. Vrtci in šole v tuji lasti se lahko ustanovijo ali preoblikujejo na zahtevo tujih pravnih oseb v skladu z mednarodnimi sporazumi in konvencijami in na podlagi zgornjih določb. Tuji visokošolski zavodi ne morejo ustanavljati hčerinskih družb na ozemlju Bolgarije. Tuji visokošolski zavodi lahko v Bolgariji odprejo fakultete, oddelke, inštitute in kolegije le v sklopu bolgarskih visokošolskih ustanov in v sodelovanju z njimi (CPC 921, 922).
Ukrepi:
|
|
BG: Zakon o predšolskem in šolskem izobraževanju ter |
|
|
Zakon o visokošolskem izobraževanju, odstavek 4 dodatnih določb. |
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V SI: Zasebno financirane osnovne šole lahko ustanovijo samo slovenske osebe. Ponudnik storitev mora imeti registrirani sedež ali podružnico v Sloveniji (CPC 921).
Ukrepi:
SI: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 12/1996) in njegove revizije, člen 40.
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
V CZ in SK: Pred vložitvijo vloge za akreditacijo s strani države za delovanje kot zasebno financirana visokošolska ustanova se zahteva ustanovitev v državi članici. Ta pridržek ne velja za posekundarno strokovno in poklicno izobraževanje (CPC 923, razen CPC 92310).
Ukrepi:
|
|
CZ: Zakon št. 111/1998 zb. (Zakon o visokošolskem izobraževanju), § 39, ter |
|
|
Zakon št. 561/2004 zb. o predšolskem, osnovnošolskem, srednješolskem, terciarnem poklicnem in drugem izobraževanju (Zakon o izobraževanju). |
|
|
SK: Zakon št. 131/2002 o univerzah. |
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami: Dostop do trga:
V ES in IT: Za odprtje zasebno financirane univerze, ki podeljuje uradno priznane diplome, se zahteva akreditacija. Zahteva se ocena gospodarskih potreb. Glavni merili: število prebivalcev in gostota obstoječih ustanov.
V ES: Postopek vključuje pridobitev mnenja parlamenta.
V IT: To temelji na triletnem programu in le italijanske pravne osebe lahko podeljujejo uradno priznane diplome (CPC 923).
Ukrepi:
|
|
ES: Ley Orgánica 6/2001, de 21 de Diciembre, de Universidades (Zakon 6/2001 z dne 21. decembra o univerzah), člen 4. |
|
|
IT: Kraljevi odlok 1592/1933 (zakon o srednješolskem izobraževanju); |
|
|
Zakon 243/1991 (občasni javni prispevek za zasebne univerze); |
|
|
Resolucija 20/2003 CNVSU (Comitato nazionale per la valutazione del sistema universitario) ter |
|
|
Odlok predsednika republike 25/1998. |
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:
V EL: Za lastnike zasebno financiranih osnovnih in srednjih šol, večino članov svetov takih šol ter za učitelje v takih šolah se zahteva državljanstvo države članice (CPC 921, 922). Izobraževanje na univerzitetni stopnji lahko zagotavljajo samo ustanove, pri katerih gre za povsem avtonomne pravne osebe javnega prava. Vendar Zakon št. 3696/2008 rezidentom Unije (fizičnim ali pravnim osebam) omogoča, da ustanovijo zasebne ustanove terciarnega izobraževanja, ki podeljujejo strokovne naslove, ki ne veljajo za enakovredne univerzitetnim strokovnim naslovom (CPC 923).
Ukrepi:
|
|
EL: Zakoni 682/1977, 284/1968, 2545/1940; |
|
|
Predsedniški odlok 211/1994, kakor je bil spremenjen s Predsedniškim odlokom 394/1997; |
|
|
Ustava Grčije, člen 16, odstavek 5; |
|
|
Zakon 3549/2007; ter |
|
|
Zakon 3696/2008 o ustanovitvi in delovanju visokošolskih ustanov ter drugih določbah (Uradni list 177/izdaja A/25.8.2008). |
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:
V AT: Za izvajanje zasebno financiranih univerzitetnih izobraževalnih storitev na področju uporabnih znanosti je potrebno dovoljenje pristojnega organa, tj. AQ Austria (agencija za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo). Vlagatelj, ki želi nuditi take storitve, mora imeti za osnovno dejavnost izvajanje takih storitev ter mora predložiti oceno potreb in tržno raziskavo za sprejemljivost predlaganega študijskega programa. Pristojno ministrstvo lahko zavrne odobritev, če odločitev akreditacijskega organa ni skladna z nacionalnimi interesi na področju izobraževanja. Za odprtje zasebne univerze se zahteva dovoljenje organa AQ Austria. Pristojno ministrstvo lahko zavrne izdajo dovoljenja, če odločitev organa za akreditacijo ni skladna z nacionalnimi interesi na področju izobraževanja (CPC 923).
Ukrepi:
AT: Zakon o univerzi za uporabno znanost, BGBl I Nr. 340/1993, kakor je bil spremenjen, § 2, 8; Zakon o zasebnem visokošolskem izobraževanju, BGBl. I Nr. 77/2020, § 2, in
Zakon o zagotavljanju kakovosti v visokošolskem izobraževanju, BGBl. Nr. 74/2011, kakor je bil spremenjen, § 25 (3).
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V FR: Za poučevanje v zasebno financiranih izobraževalnih ustanovah se zahteva državljanstvo države članice (CPC 921, 922, 923). Vendar lahko državljani Nove Zelandije pri ustreznih pristojnih organih pridobijo dovoljenje za poučevanje v osnovnih in srednjih šolah ter visokošolskih ustanovah. Državljani Nove Zelandije lahko pri ustreznih pristojnih organih prav tako pridobijo dovoljenje za ustanovitev in upravljanje osnovnih in srednjih šol ter visokošolskih institucij. Tako dovoljenje se izda na podlagi diskrecijske odločitve.
Ukrepi:
FR: Code de l'éducation
Naložbe – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V MT: Ponudniki storitev, ki želijo opravljati storitve zasebno financiranega visokošolskega izobraževanja ali izobraževanja odraslih, morajo pridobiti dovoljenje ministrstva za izobraževanje in zaposlovanje. Odločitev o izdaji dovoljenja lahko temelji na prostem preudarku (CPC 923, 924).
Ukrepi:
MT: Pravno obvestilo 296 iz leta 2012.
Pridržek št. 11 – Okoljske storitve
|
Sektor – podsektor: |
Okoljske storitve – predelava in recikliranje rabljenih baterij in akumulatorjev, starih avtomobilov ter odpadne električne in elektronske opreme; varstvo zunanjega zraka in podnebja, čiščenje izpušnih plinov |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
Del CPC 9402, 9404 |
|
Zadevne obveznosti: |
Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU / država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
V SE: Samo subjekti, ustanovljeni na Švedskem ali z glavnim sedežem na Švedskem, lahko pridobijo akreditacijo za izvajanje storitev nadzora izpušnih plinov (CPC 9404).
V SK: Za opravljanje storitev predelave in recikliranja rabljenih baterij in akumulatorjev, odpadnih olj, starih avtomobilov ter odpadne električne in elektronske opreme se zahteva ustanovitev v EGP (zahteva glede stalnega prebivališča) (del CPC 9402).
Ukrepi:
SE: Zakon o vozilih (2002:574).
SK: Zakon 79/2015 o odpadkih.
Pridržek št. 12 – Finančne storitve
|
Sektor – podsektor: |
Finančne storitve – zavarovanje in bančništvo |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
Ni relevantno |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V IT: Dostop do poklica aktuarja lahko imajo samo fizične osebe. Poklicna združenja (neregistrirana), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena. Za opravljanje poklica aktuarja se zahteva državljanstvo Unije, razen za tuje strokovnjake, ki se jim lahko dovoli opravljanje poklica na podlagi vzajemnosti. Ukrepi: IT: Člen 29 zakonika o zasebnem zavarovanju (Zakonodajni odlok št. 209 z dne 7. septembra 2005),in Zakon 194/1942, člen 4, in Zakon 4/1999 o registru. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BG: Pokojninsko zavarovanje lahko izvaja samo delniška družba, ki se ji izda dovoljenje v skladu z zakonikom o socialnem zavarovanju in je registrirana v skladu z zakonom o trgovini ali zakonodajo druge države članice (podružnica ne zadošča). V BG, ES, PL in PT: Neposredno širjenje poslovne mreže ni dovoljeno za zavarovalno posredništvo, ki je pridržano za družbe, ustanovljene v skladu s pravom države članice (zahteva se lokalna ustanovitev družbe). Za PL: Za zavarovalne posrednike se uporablja zahteva glede stalnega prebivališča. Ukrepi:
PT: Člen 7 Uredbe-zakona 94-B/98, razveljavljene z Uredbo-zakonom št. 2/2009, 5. januar; poglavje I, oddelek VI Uredbe-zakona 94-B/98, člen 34, št. 6, 7, in člen 7 Uredbe-zakona 144/2006, razveljavljene z Zakonom 7/2019, 16. januar; člen 8 pravne ureditve, ki ureja distribucijo zavarovalnih in pozavarovalnih produktov, odobrene z Zakonom 7/2019 z dne 16. januarja. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V AT: Vodstvo podružnice morata sestavljati vsaj dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji. V BG: Za člane upravnih in nadzornih organov (po)zavarovalnic in vse osebe, ki so pooblaščene za upravljanje ali zastopanje (po)zavarovalnic, se zahteva stalno prebivališče. Vsaj ena oseba, ki upravlja in zastopa družbo za pokojninsko zavarovanje, mora tekoče govoriti bolgarščino. Ukrepi: AT: Zakon o nadzoru nad zavarovalništvom 2016, člen 14, odstavek 1, št. 3, Zvezni uradni list I št. 34/2015 (Versicherungsaufsichtsgesetz 2016, § 14 Abs. 1 Z 3, BGBl. I Nr. 34/2015). BG: Zakonik o zavarovanju, členi 12, 56–63, 65, 66 in 80, odstavek 4; in Zakonik o socialnem zavarovanju, členi 120a–162, členi 209–253, členi 260–310 Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V BG: Pred ustanovitvijo podružnice ali agencije za zagotavljanje zavarovanj mora imeti tuji zavarovatelj ali pozavarovatelj dovoljenje za poslovanje v svoji matični državi za iste razrede zavarovanja, kot jih želi zagotavljati v Bolgariji. Dohodki skladov dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in podobni dohodki, neposredno povezani s prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem, ki ga izvajajo subjekti, ki so registrirani v skladu z zakonodajo druge države članice in ki lahko v skladu z zadevno zakonodajo izvajajo transakcije prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, se ne obdavčijo po postopku iz zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. V ES: Za ustanovitev podružnice ali agencije za zagotavljanje nekaterih razredov zavarovanja v Španiji mora imeti tuj zavarovatelj že najmanj pet let dovoljenje za poslovanje z istimi razredi zavarovanja v svoji matični državi. V PT: Za ustanovitev podružnice ali agencije morajo tuje zavarovalnice vsaj pet let imeti dovoljenje za opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih dejavnosti v skladu z ustreznim nacionalnim pravom. Ukrepi: BG: Zakonik o zavarovanju, členi 12, 56–63, 65, 66 in 80, odstavek 4; in Zakonik o socialnem zavarovanju, členi 120a–162, členi 209–253, členi 260–310 ES: Reglamento de Ordenación, Supervisión y Solvencia de Entidades Aseguradoras y Reaseguradoras (RD 1060/2015, de 20 de noviembre de 2015), člen 36 PT: Člen 7 Uredbe-zakona94-B/98 in poglavje I, oddelek VI Zakona-uredbe 94-B/98, člen 34, št. 6, 7, in člen 7 Zakona-uredbe 144/2006; člen 215 pravne ureditve, ki ureja začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja, odobrene z Zakonom 147/2005 z dne 9. septembra. Liberalizacija naložb – dostop do trga: V AT: Za pridobitev dovoljenja za odprtje podružnice morajo imeti tuji zavarovatelji pravno obliko, ki v njihovi državi ustreza ali je skladna z delniško družbo ali združenjem za vzajemno zavarovanje. Ukrepi: AT: Zakon o nadzoru nad zavarovalništvom 2016, člen 14, odstavek 1, št. 1, Zvezni uradni list I št. 34/2015 (Versicherungsaufsichtsgesetz 2016, § 14 Abs. 1 Z 1, BGBl. I Nr. 34/2015). Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EL: Zavarovalnice in pozavarovalnice z glavnim sedežem v tretjih državah lahko v Grčiji poslujejo prek hčerinske družbe ali podružnice. V tem primeru „podružnica“ ne potrebuje posebne pravne oblike, saj pomeni stalno prisotnost podjetja z glavnim sedežem zunaj Unije, ki pridobi dovoljenje v državi članici (Grčiji) in izvaja zavarovalniško dejavnost, na ozemlju države članice (Grčije). Ukrepi: EL: Člen 130 Zakona 4364/ 2016 (Uradni list 13/ A/, 5.2.2016) Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V AT: Promocijska dejavnost in posredovanje v imenu hčerinske družbe, ki nima sedeža v Uniji, ali podružnice, ki ni ustanovljena v Avstriji (razen pozavarovanja in retrocesije), sta prepovedana. V DK: Razen zavarovalnic z licenco, izdano na podlagi danskega prava ali s strani pristojnih danskih organov, ne sme noben posameznik ali družba (vključno z zavarovalnicami) za poslovne namene pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja oseb s stalnim prebivališčem na Danskem, danskih ladij ali premoženja na Danskem. V SE: Zagotavljanje neposrednega zavarovanja s strani tuje zavarovalnice je dovoljeno samo prek posredništva ponudnika zavarovalnih storitev, pooblaščenega na Švedskem, če tuja in švedska zavarovalnica pripadata isti skupini družb ali imata sklenjen dogovor o sodelovanju. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V DE, HU in LT: Za izvajanje storitev neposrednega zavarovanja s strani zavarovalnic, ki nimajo sedeža v Uniji, je treba vzpostaviti podružnico in zanjo pridobiti dovoljenje. V SE: Za izvajanje storitev posredovanja zavarovanja s strani podjetij, ki nimajo sedeža v EGP, je treba vzpostaviti tržno prisotnost (zahteva glede lokalne prisotnosti). V SK: Zavarovanje zračnega in pomorskega prevoza, ki zajema zrakoplov ali plovilo in odgovornost, lahko nudijo samo zavarovalnice s sedežem v Uniji ali podružnice zavarovalnic, ki nimajo sedeža v Uniji in se jim izda dovoljenje v Slovaški republiki. Ukrepi: AT: Zakon o nadzoru nad zavarovalništvom 2016, člen 13, odstavka 1 in 2, Zvezni uradni list I št. 34/2015 (Versicherungsaufsichtsgesetz 2016, § 13 Abs. 1 und 2, BGBl. I Nr. 34/2015). DE: Versicherungsaufsichtsgesetz (VAG) za vse zavarovalniške storitve v povezavi z Luftverkehrs-Zulassungs-Ordnung (LuftVZO) samo za obvezno zavarovanje odgovornosti za letalski prevoz. DK: Lov om finansiel virksomhed jf. lovbekendtgørelse 182 af 18. februar 2015. HU: zakon LX iz leta 2003 LT: Zakon o zavarovalništvu z dne 18. septembra 2003, št. IX-1737, kakor je bil nazadnje spremenjen 13. junija 2019 z Zakonom št. XIII-2232. SE: Lag om försäkringsförmedling (zakon o posredovanju pri distribuciji zavarovalnih produktov) (poglavje 3, oddelek 3, 2018:12192005:405) in Zakon o tujih zavarovalnicah na Švedskem (poglavje 4, oddelka 1 in 10, 1998:293). SK: Zakon 39/2015 o zavarovanju |
|
(b) |
Bančne in druge finančne storitve Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BG: Za izvajanje dejavnosti posojanja s sredstvi, ki se ne zbirajo s sprejemanjem depozitov ali drugih vračljivih sredstev, pridobivanjem deležev v kreditni instituciji ali drugi finančni instituciji, finančnim zakupom, jamstvenimi posli, pridobivanjem terjatev za posojila in druge oblike financiranja (kot je faktoring ali forfetiranje), za nebančne finančne institucije velja sistem registracije pri bolgarski nacionalni banki. Finančna institucija mora imeti svojo glavno poslovno dejavnost na ozemlju Bolgarije. V BG: Banke, ki niso iz EGP, lahko izvajajo bančne dejavnosti v Bolgariji, potem ko od bolgarske nacionalne banke pridobijo dovoljenje za začetek in izvajanje poslovnih dejavnosti v Republiki Bolgariji prek podružnice. V IT: Za pridobitev dovoljenja za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev ali izvajanje storitev centralnega registra vrednostnih papirjev v Italiji je treba ustanoviti družbo po italijanskem pravu (podružnica ne zadošča). Pri kolektivnih naložbenih podjemih, razen kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), za katere veljajo harmonizirani predpisi Unije, mora imeti skrbnik ali depozitar sedež v Italiji ali drugi državi članici in podružnico v Italiji. Družbe za upravljanje investicijskih skladov, ki niso usklajene z zakonodajo Unije, morajo biti prav tako ustanovljene v Italiji (podružnica ne zadošča). Sredstva pokojninskih skladov lahko upravljajo samo banke, zavarovalnice, investicijske družbe in družbe za upravljanje KNPVP, za katere veljajo harmonizirani predpisi Unije, ki imajo glavni sedež v Uniji, in KNPVP, ustanovljeni v Italiji. Za akvizitersko prodajo morajo posredniki uporabljati pooblaščene prodajalce finančnih storitev s stalnim prebivališčem na ozemlju države članice. Predstavništva posrednikov, ki niso registrirani v Uniji, ne smejo izvajati dejavnosti s ciljem zagotavljanja investicijskih storitev, vključno s trgovanjem za lastni račun ali za račun strank ter vlaganjem in prodajo primarne izdaje finančnih instrumentov (potrebna je podružnica). V PT: Pokojninske sklade lahko upravljajo le specializirane družbe, v ta namen registrirane na Portugalskem, ter zavarovalnice, ustanovljene na Portugalskem in pooblaščene za izvajanje dejavnosti življenjskega zavarovanja, ali entitete, pooblaščene za upravljanje pokojninskega sklada v drugih državah članicah. Neposredno širjenje poslovne mreže iz držav zunaj Unije ni dovoljeno. Ukrepi:
naslov V, poglavje VII, oddelek II Uredbe Consob 16190 z dne 29. oktobra 2007, členi 17–21, 78–81 in 91–111, in ob upoštevanju: Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11). PT: Uredba-zakon 12/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo-zakonom 180/2007, Uredba-zakon 357-A/2007, Uredba 7/2007-R, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2/2008-R, Uredba 19/2008-R, Uredba 8/2009. Člen 3 pravne ureditve, ki ureja ustanovitev in delovanje pokojninskih skladov in njihovih upravljavskih subjektov, odobrene z zakonom 27/2020 z dne 23. julija. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V HU: Podružnice družb za upravljanje investicijskih skladov, ki nimajo sedeža v EGP, ne smejo sodelovati pri upravljanju evropskih investicijskih skladov ali opravljati storitev upravljanja premoženja za zasebne pokojninske sklade. Ukrepi: HU: Zakon CCXXXVII iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih; Zakon CXX iz leta 2001 o kapitalskem trgu. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V BG: Banko morata skupaj upravljati in zastopati vsaj dve osebi. Osebe, ki upravljajo in zastopajo banko, so osebno prisotne na njenem upravnem naslovu. Pravne osebe ne morejo biti izvoljene za člane upravnega odbora ali upravnega odbora banke. V SE: Ustanovitelj hranilnice mora biti fizična oseba. Ukrepi: BG: Zakon o kreditnih institucijah, člen 10; Zakonik o socialnem zavarovanju, členi 121, 121b in 121f, ter Zakon o valuti, člen 3. SE: Sparbankslagen (zakon o hranilnicah) (1987:619), poglavje 2, § 1. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V HU: Vsaj dva člana upravnega odbora kreditne institucije morata biti rezidenta v skladu s predpisi o deviznih zadevah ter že vsaj eno leto imeti stalno prebivališče na Madžarskem. Ukrepi: HU: Zakon CCXXXVII iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih; Zakon CCXXXVII iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih; ter Zakon CXX iz leta 2001 o kapitalskem trgu. Liberalizacija naložb – dostop do trga: V RO: V skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah so upravljavci trga pravne osebe, ustanovljene kot delniške družbe. Alternativne sisteme trgovanja (večstranski sistem trgovanja v skladu z direktivo MiFID II) lahko upravlja upravljavec sistema, ustanovljen pod zgoraj opisanimi pogoji, ali investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje ASF (Autoritatea de Supraveghere Financiară – Organ za finančni nadzor). V SI: Pokojninski načrt lahko izvajajo vzajemni pokojninski sklad (ki ni pravna oseba, zato ga upravlja zavarovalnica, banka ali pokojninska družba), pokojninska družba ali zavarovalnica. Pokojninski načrt lahko izvajajo tudi izvajalci pokojninskega načrta, ustanovljeni po predpisih ene od držav članic. Ukrepi: RO: Zakon št. 126 z dne 11. junija 2018 o finančnih instrumentih in Uredba št. 1/2017 za spremembo in dopolnitev Uredbe št. 2/2006 o reguliranih trgih in alternativnih sistemih trgovanja, odobrenih z Odlokom NSC št. 15/2006 – ASF – Autoritatea de Supraveghere Financiară – Organ za finančni nadzor. SI: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 102/2015), kakor je bil nazadnje spremenjen s št. 28/19. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V HU: Podjetja, ki nimajo sedeža v EGP, lahko zagotavljajo finančne storitve ali opravljajo z njimi povezane pomožne dejavnosti izključno prek podružnice na Madžarskem. Ukrepi: HU: Zakon CCXXXVII iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih; Zakon CXX iz leta 2001 o kapitalskem trgu. |
Pridržek št. 13 – Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva
|
Sektor – podsektor: |
Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 931, 933 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
Liberalizacija naložb – dostop do trga:
V DE (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Reševalne službe in „storitve prevoza z reševalnimi vozili“ organizirajo in zakonsko urejajo zvezne dežele. V večini zveznih dežel so pristojnosti na področju reševalnih služb prenesene na občine. Občine lahko dajo prednost neprofitnim izvajalcem. To velja tako za tuje kot tudi za domače ponudnike storitev (CPC 931, 933). Pri storitvah prevoza z reševalnimi vozili se zahtevajo priprava načrtov, pridobitev dovoljenja in akreditacija. Kar zadeva telemedicino, je število ponudnikov na področju IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije) lahko omejeno, da se zagotovijo interoperabilnost, združljivost in potrebni varnostni standardi. To se izvaja na nediskriminatoren način.
V HR: Za ustanavljanje nekaterih zasebno financiranih ustanov socialnega varstva lahko na nekaterih geografskih območjih veljajo omejitve na podlagi potreb (CPC 9311, 93192, 93193, 933).
V SI: Država ima monopol nad naslednjimi storitvami: preskrba s krvjo in krvnimi pripravki, odvzem in shranjevanje človeških organov za presaditev, socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost, obdukcijske dejavnosti ter oploditev z biomedicinsko pomočjo (CPC 931).
Ukrepi:
DE: Bundesärzteordnung (BÄO; Zvezni zakon o zdravnikih);
|
|
Gesetz über die Ausübung der Zahnheilkunde (ZHG); |
|
|
Gesetz über den Beruf der Psychotherapeutin und des Psychotherapeuten (PsychThG; Zakon o storitvah psihoterapevtov); |
|
|
Gesetz über die berufsmäßige Ausübung der Heilkunde ohne Bestallung (Heilpraktikergesetz); |
|
|
Gesetz über das Studium und den Beruf der Hebammen (HebG); |
|
|
Gesetz über den Beruf der Notfallsanitäterin und des Notfallsanitäters (NotSanG); |
|
|
Gesetz über die Pflegeberufe (PflBG); |
|
|
Gesetz über die Berufe in der Physiotherapie (MPhG); |
|
|
Gesetz über den Beruf des Logopäden (LogopG); |
|
|
Gesetz über den Beruf des Orthoptisten und der Orthoptistin (OrthoptG); |
|
|
Gesetz über den Beruf der Podologin und des Podologen (PodG); |
|
|
Gesetz über den Beruf der Diätassistentin und des Diätassistenten (DiätAssG); |
|
|
Gesetz über den Beruf der Ergotherapeutin und des Ergotherapeuten (ErgThg); Bundesapothekerordnung (BapO); |
|
|
Gesetz über den Beruf des pharmazeutisch-technischen Assistenten (PTAG); |
|
|
Gesetz über technische Assistenten in der Medizin (MTAG); |
|
|
Gesetz zur wirtschaftlichen Sicherung der Krankenhäuser und zur Regelung der Krankenhauspflegesätze (Krankenhausfinanzierungsgesetz – KHG); |
|
|
Gewerbeordnung (nemški zakon o regulaciji trgovine, gospodarske dejavnosti in industrije); |
|
|
Sozialgesetzbuch Fünftes Buch (SGB V; zakonik o socialnem varstvu, peta knjiga) – obvezno zdravstveno zavarovanje; |
|
|
Sozialgesetzbuch Sechstes Buch (SGB VI; zakonik o socialnem varstvu, šesta knjiga) – obvezno pokojninsko zavarovanje; |
|
|
Sozialgesetzbuch Siebtes Buch (SGB VII; zakonik o socialnem varstvu, sedma knjiga) – obvezno nezgodno zavarovanje; |
|
|
Sozialgesetzbuch Neuntes Buch (SGB IX; zakonik o socialnem varstvu, deveta knjiga) – rehabilitacija in udeležba invalidov; |
|
|
Sozialgesetzbuch Elftes Buch (SGB XI; zakonik o socialnem varstvu, enajsta knjiga) – zavarovanje za dolgotrajno oskrbo; |
|
|
Personenbeförderungsgesetz (PBefG; Zakon o javnem prevozu). |
Regionalna raven:
|
|
Gesetz über den Rettungsdienst (Rettungsdienstgesetz – RDG) in Baden-Württemberg; |
|
|
Bayerisches Rettungsdienstgesetz (BayRDG); |
|
|
Gesetz über den Rettungsdienst für das Land Berlin (Rettungsdienstgesetz); |
|
|
Gesetz über den Rettungsdienst im Land Brandenburg (BbgRettG); |
|
|
Bremisches Hilfeleistungsgesetz (BremHilfeG); |
|
|
Hamburgisches Rettungsdienstgesetz (HmbRDG); |
|
|
Gesetz über den Rettungsdienst für das Land Mecklenburg-Vorpommern (RDGM-V); |
|
|
Niedersächsisches Rettungsdienstgesetz (NRettDG); |
|
|
Gesetz über den Rettungsdienst sowie die Notfallrettung und den Krankentransport durch Unternehmer (RettG NRW); |
|
|
Landesgesetz über den Rettungsdienst sowie den Notfall- und Krankentransport (RettDG); |
|
|
Saarländisches Rettungsdienstgesetz (SRettG); |
|
|
Sächsisches Gesetz über den Brandschutz, Rettungsdienst und Katastrophenschutz (SächsBRKG); |
|
|
Rettungsdienstgesetz des Landes Sachsen-Anhalt (RettDG LSA); |
|
|
Schleswig-Holsteinisches Rettungsdienstgesetz (SHRDG); |
|
|
Thüringer Rettungsdienstgesetz (ThüRettG). |
Landespflegegesetze:
|
|
Gesetz zur Umsetzung der Pflegeversicherung in Baden-Württemberg (Landespflegegesetz – LPflG); |
|
|
Gesetz zur Ausführung der Sozialgesetze (AGSG); |
|
|
Gesetz zur Planung und Finanzierung von Pflegeeinrichtungen (Landespflegeeinrichtungsgesetz – LPflegEG); |
|
|
Gesetz über die pflegerische Versorgung im Land Brandenburg (Landespflegegesetz – LPflegeG); |
|
|
Gesetz zur Ausführung des Pflege-Versicherungsgesetzes im Lande Bremen und zur Änderung des Bremischen Ausführungsgesetzes zum Bundessozialhilfegesetz (BremAGPflegeVG); |
|
|
Hamburgisches Landespflegegesetz (HmbLPG); |
|
|
Hessisches Ausführungsgesetz zum Pflege-Versicherungsgesetz; |
|
|
Landespflegegesetz (LPflegeG M-V); |
|
|
Gesetz zur Planung und Förderung von Pflegeeinrichtungen nach dem Elften Buch Sozialgesetzbuch (Niedersächsisches Pflegegesetz – NPflegeG); |
|
|
Gesetz zur Weiterentwicklung des Landespflegerechts und Sicherung einer unterstützenden Infrastruktur für ältere Menschen, pflegebedürftige Menschen und deren Angehörige (Alten- und Pflegegesetz Nordrhein-Westfalen – APG NRW); |
|
|
Landesgesetz zur Sicherstellung und Weiterentwicklung der pflegerischen Angebotsstruktur (LPflegeASG) (Rheinland-Pfalz); |
|
|
Gesetz Nr. 1694 zur Planung und Förderung von Angeboten für hilfe-, betreuungs- oder pflegebedürftige Menschen im Saarland (Saarländisches Pflegegesetz); |
|
|
Sächsisches Pflegegesetz (SächsPflegeG); |
|
|
Schleswig-Holstein: Ausführungsgesetz zum Pflege-Versicherungsgesetz (Landespflegegesetz – LPflegeG); |
|
|
Thüringer Gesetz zur Ausführung des Pflege-Versicherungsgesetzes (ThürAGPflegeVG); |
|
|
Landeskrankenhausgesetz Baden-Württemberg; |
|
|
Bayerisches Krankenhausgesetz (BayKrG); |
|
|
Berliner Gesetz zur Neuregelung des Krankenhausrechts; |
|
|
Krankenhausentwicklungsgesetz Brandenburg (BbgKHEG); |
|
|
Bremisches Krankenhausgesetz (BrmKrHG); |
|
|
Hamburgisches Krankenhausgesetz (HmbKHG); |
|
|
Hessisches Krankenhausgesetz 2011 (HKHG 2011); |
|
|
Krankenhausgesetz für das Land Mecklenburg-Vorpommern (LKHG M-V); |
|
|
Niedersächsisches Krankenhausgesetz (NKHG); |
|
|
Krankenhausgestaltungsgesetz des Landes Nordrhein-Westfalen (KHGG NRW); |
|
|
Landeskrankenhausgesetz Rheinland-Pfalz (LKG Rh-Pf); |
|
|
Saarländisches Krankenhausgesetz (SKHG); |
|
|
Gesetz zur Neuordnung des Krankenhauswesens (Sächsisches Krankenhausgesetz – SächsKHG); |
|
|
Krankenhausgesetz Sachsen-Anhalt (KHG LSA); |
|
|
Gesetz zur Ausführung des Krankenhausfinanzierungsgesetzes (AG-KHG) in Schleswig-Holstein; |
|
|
Thüringisches Krankenhausgesetz (Thür KHG) |
HR: Zakon o zdravstvenem varstvu (OG 150/08, 71/10, 139/10, 22/11, 84/11, 12/12, 70/12, 144/12).
SI: Zakon o zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS, št. 23/2005, členi 1, 3 in 62–64; Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, Uradni list RS, št. 70/00, člena 15 in 16, ter Zakon o preskrbi s krvjo (ZPKrv-1), Uradni list RS, št. 104/06, člena 5 in 8.
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V FR: Pri bolnišničnih storitvah in prevozu z reševalnimi vozili, storitvah zdravstvenih nastanitvenih ustanov (razen bolnišnic) in socialnih storitvah se za vodstvene funkcije zahteva dovoljenje. Pri izdaji dovoljenja se upošteva razpoložljivost domačih vodstvenih delavcev.
Podjetja imajo lahko kakršno koli pravno obliko, razen tistih, ki so rezervirane za svobodne poklice.
Ukrepi:
|
|
FR: Loi 90-1258 relative à l'exercice sous forme de société des professions libérales; |
|
|
Loi n°2011-940 du 10 août 2011 modifiant certaines dipositions de la loi n°2009-879 dite HPST, |
|
|
Loi n°47-1775 portant statut de la coopération; in |
|
|
Code de la santé publique. |
Pridržek št. 14 – Turizem in storitve v zvezi s potovanji
|
Sektor – podsektor: |
Turizem in storitve v zvezi s potovanji – hoteli, restavracije ter priprava in dostava hrane; storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj (vključno z vodji potovanj); storitve turističnih vodnikov |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 641, 642, 643, 7471, 7472 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V BG: Zahteva se ustanovitev družbe (podružnica ne zadošča). Organizacijo potovanj ali storitve potovalnih agencij lahko izvajajo subjekti s sedežem v EGP, če po ustanovitvi na ozemlju Bolgarije subjekt predloži kopijo dokumenta, ki potrjuje njegovo pravico do izvajanja navedene dejavnosti, in potrdilo ali drug dokument, ki ga je izdala kreditna institucija ali zavarovatelj in ki potrjuje obstoj zavarovanja odgovornosti subjekta za škodo, ki lahko nastane zaradi krivdnega neizvajanja poklicnih nalog. Število tujih vodstvenih delavcev ne sme preseči števila vodstvenih delavcev, ki so bolgarski državljani, v primerih, ko javni (državni ali občinski) delež lastniškega kapitala v bolgarski družbi presega 50 %. Za turistične vodnike se zahteva državljanstvo EGP (CPC 641, 642, 643, 7471, 7472).
Ukrepi:
BG: Zakon o turizmu, členi 61, 113 in 146.
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V CY: Izdaja dovoljenja za ustanovitev in delovanje turistične in potovalne družbe ali agencije ter podaljšanje dovoljenja za delovanje obstoječi družbi ali agenciji se lahko odobrita samo osebam iz Unije. Nobena družba brez sedeža na Cipru, razen družb, ki so bile ustanovljene v drugi državi članici, v Republiki Ciper ne sme organizirano ali na stalni osnovi izvajati dejavnosti iz člena 3 navedenega zakona, razen če jo zastopa družba s sedežem na Cipru. Za izvajanje storitev turističnih vodnikov ter storitev turističnih agencij in organizatorjev potovanj se zahteva državljanstvo države članice (CPC 7471, 7472).
Ukrepi:
CY: Zakon o turizmu, potovalnih agencijah in turističnih vodnikih, 1995 (Zakon 41(I)/1995), kakor je bil spremenjen.
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
V EL: Državljani tretjih držav morajo pridobiti diplomo šol za turistične vodnike grškega ministrstva za turizem, da bi pridobili pravico do opravljanja poklica. Pravica do opravljanja poklica se lahko izjemoma začasno (do enega leta) in pod nekaterimi izrecno določenimi pogoji dodeli državljanom tretjih držav, z odstopanjem od zgoraj navedenih določb, in sicer v primeru potrjene odsotnosti turističnega vodnika za določen jezik.
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V ES (za ES se uporablja tudi na regionalni ravni upravljanja): Za izvajanje storitev turističnih vodnikov se zahteva državljanstvo države članice (CPC 7472).
V HR: Za izvajanje storitev gostinstva ter priprave in dostave hrane v gospodinjstvih in na podeželskih kmetijah se zahteva državljanstvo EGP ali Švice (CPC 641, 642, 643, 7471, 7472).
Ukrepi:
|
|
EL: Predsedniški odlok 38/2010; |
|
|
ministrska odločba 165261/IA/2010 (uradni list 2157/B); |
|
|
člen 50 Zakona 4403/2016 in |
|
|
člen 47 Zakona 4582/2018 (uradni list 208/A). |
|
|
ES: Andalucía: Decreto 8/2015, de 20 de enero, Regulador de guías de turismo de Andalucía; |
|
|
Aragón: Decreto 21/2015, de 24 de febrero, Reglamento de Guías de turismo de Aragón; |
|
|
Cantabria: Decreto 51/2001, de 24 de julio, Article 4, por el que se modifica el Decreto 32/1997, de 25 de abril, por el que se aprueba el reglamento para el ejercicio de actividades turísticoinformativas privadas; |
|
|
Castilla y León: Decreto 25/2000, de 10 de febrero, por el que se modifica el Decreto 101/1995, de 25 de mayo, por el que se regula la profesión de guía de turismo de la Comunidad Autónoma de Castilla y León; |
|
|
Castilla la Mancha: Decreto 86/2006, de 17 de julio, de Ordenación de las Profesiones Turísticas; |
|
|
Cataluña: Decreto Legislativo 3/2010, de 5 de octubre, para la adecuación de normas con rango de ley a la Directiva 2006/123/CE, del Parlamento y del Consejo, de 12 de diciembre de 2006, relativa a los servicios en el mercado interior, člen 88; |
|
|
Comunidad de Madrid: Decreto 84/2006, de 26 de octubre del Consejo de Gobierno, por el que se modifica el Decreto 47/1996, de 28 de marzo; |
|
|
Comunidad Valenciana: Decreto 90/2010, de 21 de mayo, del Consell, por el que se modifica el reglamento regulador de la profesión de guía de turismo en el ámbito territorial de la Comunitat Valenciana, aprobado por el Decreto 62/1996, de 25 de marzo, del Consell; |
|
|
Extremadura: Decreto 37/2015, de 17 de marzo; |
|
|
Galicia: Decreto 42/2001, de 1 de febrero, de Refundición en materia de agencias de viajes, guias de turismo y turismo activo; |
|
|
Illes Balears: Decreto 136/2000, de 22 de septiembre, por el cual se modifica el Decreto 112/1996, de 21 de junio, por el que se regula la habilitación de guía turístico en las Islas Baleares; Islas Canarias: Decreto 13/2010, de 11 de febrero, por el que se regula el acceso y ejercicio de la profesión de guía de turismo en la Comunidad Autónoma de Canarias, člen 5; |
|
|
La Rioja: Decreto 14/2001, de 4 de marzo, Reglamento de desarrollo de la Ley de Turismo de La Rioja; |
|
|
Navarra: Decreto Foral 288/2004, de 23 de agosto. Reglamento para actividad de empresas de turismo activo y cultural de Navarra; |
|
|
Principado de Asturias: Decreto 59/2007, de 24 de mayo, por el que se aprueba el Reglamento regulador de la profesión de Guía de Turismo en el Principado de Asturias in |
|
|
Región de Murcia: Decreto n.o 37/2011, de 8 de abril, por el que se modifican diversos decretos en materia de turismo para su adaptación a la ley 11/1997, de 12 de diciembre, de turismo de la Región de Murcia tras su modificación por la ley 12/2009, de 11 de diciembre, por la que se modifican diversas leyes para su adaptación a la directiva 2006/123/CE, del Parlamento Europeo y del Consejo de 12 de diciembre de 2006, relativa a los servicios en el mercado interior. |
HR: Zakon o gostinstvu ter pripravi in dostavi hrane (OG 85/15, 121/16, 99/18, 25/19, 98/19, 32/20 in 42/20) ter Zakon o izvajanju turističnih storitev (OG št. 130/17, 25/19, 98/19 in 42/20).
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V HU: Za čezmejno izvajanje storitev potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in turističnih vodnikov se zahteva dovoljenje, ki ga izda madžarski urad za izdajo trgovinskih dovoljenj. Dovoljenja so pridržana za državljane EGP in pravne osebe s sedežem v državah članicah EGP (CPC 7471, 7472).
V IT (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Turistični vodniki iz držav nečlanic Unije morajo za opravljanje poklica turističnega vodnika pridobiti posebno dovoljenje regije. Turistični vodniki iz držav članic Evropske unije lahko svoj poklic opravljajo brez omejitev in jim ni treba pridobiti takega dovoljenja. Za pridobitev dovoljenja morajo turistični vodniki izkazati ustrezno usposobljenost in znanje (CPC 7472).
Ukrepi:
HU: Zakon CLXIV iz leta 2005 o trgovini, Vladni odlok št. 213/1996 (XII.23.) o organizaciji potovanj in dejavnostih agencij.
IT: Zakon 135/2001, člena 7.5 in 6, in Zakon 40/2007 (DL 7/2007).
Pridržek št. 15 – Storitve s področja rekreacije, kulture in športa
|
Sektor – podsektor: |
Storitve s področja rekreacije; storitve tiskovnih agencij, druge storitve s področja športa |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 962, del 96419 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Storitve tiskovnih agencij (CPC 962) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V CY: Tiskovne agencije ali podagencije lahko v republiki ustanovijo in upravljajo samo državljani republike Ciper ali Unije ali pravni subjekti, ki jih upravljajo državljani republike Ciper ali Unije. Ukrepi: CY: Zakon o tisku (N.145/89), kakor je bil spremenjen. |
|
(b) |
Druge storitve s področja športa (CPC 96419) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V AT (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Delovanje šol smučanja in gorsko vodništvo urejajo zakoni zveznih dežel (Bundesländer). Za opravljanje teh storitev se lahko zahteva državljanstvo države članice EGP. Od družb se lahko zahteva, da imenujejo izvršnega direktorja, ki je državljan države članice EGP. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V CY: Za ustanovitev plesne šole velja zahteva glede državljanstva, kot tudi za športne trenerje. Ukrepi:
|
Pridržek št. 16 – Prevozne storitve in pomožne storitve v prevozu
|
Sektor – podsektor: |
Prevozne storitve – ribištvo in promet po plovnih poteh – vse druge trgovske dejavnosti, ki se opravljajo z ladje; promet po plovnih poteh in pomožne storitve v prometu po plovnih poteh; železniški prevoz in pomožne storitve v železniškem prevozu; cestni promet in pomožne storitve v cestnem prometu; pomožne storitve v zračnem prevozu; zagotavljanje storitev kombiniranega prevoza |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 3.1 0501, 0502; CPC 5133, 5223, 711, 712, 721, 741, 742, 743, 744, 745, 748, 749, 7461, 7469, 83103, 86751, 86754, 8730, 882 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
Pomorski promet in pomožne storitve v pomorskem prometu. Vse druge trgovske dejavnosti, ki se opravljajo z ladje (ISIC Rev. 3.1 0501, 0502; CPC 5133, 5223, 721, del 742, 745, 74540, 74520, 74590, 882)
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:
EU: Upravni organ pristanišča ali pristojni organ lahko za določeno pristaniško storitev omeji število ponudnikov pristaniških storitev.
Ukrepi:
EU: Člen 6 Uredbe (EU) 2017/352 Evropskega parlamenta in Sveta (12).
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V BG: Prevoz in kakršne koli dejavnosti v zvezi s hidrotehniko in podvodnimi tehničnimi deli, iskanjem in pridobivanjem mineralnih in drugih neživih virov, pilotažo, oskrbo z gorivom, prevzemom odpadkov, mešanicami vode in olja in podobnimi mešanicami, ki jih izvajajo plovila na celinskih vodah in teritorialnem morju v Bolgariji, lahko izvajajo le plovila, ki plujejo pod bolgarsko zastavo, ali plovila, ki plujejo pod zastavo druge države članice.
Število ponudnikov storitev v pristaniščih je lahko omejeno glede na objektivno zmogljivosti pristanišča, o čemer odloči strokovna komisija, ki jo ustanovi minister za promet, informacijsko tehnologijo in komunikacije.
Za podporne storitve se zahteva državljanstvo. Kapitan in strojni upravitelj plovila morata biti državljana države članice EGP ali Švicarske konfederacije (ISIC Rev. 3.1 0501, 0502, CPC 5133, 5223, 721, 74520, 74540, 74590, 882).
Ukrepi:
|
|
BG: Zakonik o trgovskem ladijskem prometu; |
|
|
Zakon Republike Bolgarije o morskem prostoru, celinskih plovnih poteh in pristaniščih; |
|
|
zakon Republike Bolgarije o morskem prostoru, celinskih plovnih poteh in pristaniščih; odlok o pogojih in vrstnem redu izbire bolgarskih prevoznikov za prevoz potnikov in tovora v skladu z mednarodnimi pogodbami; in |
|
|
Odlok 3 o servisiranju plovil brez posadke. |
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:
V BG: Pravica do opravljanja podpornih storitev za javni prevoz, ki se izvajajo v bolgarskih pristaniščih nacionalnega pomena, se podeli s koncesijsko pogodbo. V pristaniščih regionalnega pomena se ta pravica podeli s pogodbo z lastnikom pristanišča (CPC 74520, 74540, 74590).
Ukrepi:
BG: Zakonik o trgovskem ladijskem prometu; in
Zakon Republike Bolgarije o morskem prostoru, celinskih plovnih poteh in pristaniščih.
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
V DK: Ponudniki pomorske pilotaže lahko opravljajo pomorsko pilotažo na Danskem samo, če imajo stalno prebivališče v državi EGP ter so registrirani in pooblaščeni s strani danskih organov v skladu z danskim zakonom o pilotaži (CPC 74520).
Ukrepi:
DK: Danski zakon o pomorski pilotaži, §18.
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
V DE (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Plovilo, ki ni v lasti državljana države članice, se lahko giblje po nemških zveznih plovnih poteh za dejavnosti, ki niso storitve prevoza in pomožne storitve, le po pridobitvi posebnega dovoljenja. Izjeme za plovila držav nečlanic Evropske unije se lahko odobrijo le, če plovila Evropske unije niso na voljo ali če so na voljo pod zelo neugodnimi pogoji, ali na podlagi vzajemnosti. Izjeme za plovila, ki plujejo pod zastavo Nove Zelandije, se lahko odobrijo na podlagi vzajemnosti (§ 2, odstavek 3 Verordnung über die Küstenschifffahrt, KüSchV). Vse dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe prava o pilotaži, so zakonsko urejene, pridobitev dovoljenja za pilotažo pa je omejena na državljane EGP ali Švicarske konfederacije. Zagotavljanje in upravljanje objektov za pilotažo je omejeno na javne organe ali podjetja, ki jih določijo javni organi.
Kar zadeva najem ali zakup morskih plovil z upravljavci ali brez njih ter najem ali zakup plovil za celinske vode brez upravljavcev, je sklepanje pogodb o prevozu tovora z ladjami, ki plujejo pod tujo zastavo, ali časovnem zakupu teh plovil lahko omejeno, odvisno od razpoložljivosti ladij, ki plujejo pod nemško zastavo ali zastavo druge države članice.
Transakcije med rezidenti in nerezidenti v gospodarskem prostoru so lahko omejene (promet po plovnih poteh, podporne storitve za promet po plovnih poteh, najem ladij, storitve zakupa ladij brez upravljavcev (CPC 721, 745, 83103, 86751, 86754, 8730)), kadar se nanašajo na:
|
(i) |
najem plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh, ki niso registrirana v gospodarskem prostoru; |
|
(ii) |
prevoz tovora s takšnimi plovili za plovbo po celinskih plovnih poteh ali |
|
(iii) |
storitve vleke s takšnimi plovili za plovbo po celinskih plovnih poteh. |
Ukrepi:
|
|
DE: Gesetz über das Flaggenrecht der Seeschiffe und die Flaggenführung der Binnenschiffe (Flaggenrechtsgesetz; Zakon o izobešanju zastave na plovilih); |
|
|
Verordnung über die Küstenschifffahrt (KüSchV); |
|
|
Gesetz über die Aufgaben des Bundes auf dem Gebiet der Binnenschiffahrt (Binnenschiffahrtsaufgabengesetz – BinSchAufgG); |
|
|
Verordnung über Befähigungszeugnisse in der Binnenschiffahrt (Binnenschifferpatentverordnung – BinSchPatentV); |
|
|
Gesetz über das Seelotswesen (Seelotsgesetz – SeeLG); |
|
|
Gesetz über die Aufgaben des Bundes auf dem Gebiet der Seeschiffahrt (Seeaufgabengesetz – SeeAufgG) in |
|
|
Verordnung zur Eigensicherung von Seeschiffen zur Abwehr äußerer Gefahren (See-Eigensicherungsverordnung – SeeEigensichV). |
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V FI: Podporne storitve v pomorskem prevozu, ki se izvajajo v finskih morskih vodah, so pridržane za flote, ki plujejo pod nacionalno ali norveško zastavo ali zastavo Unije (CPC 745).
Ukrepi:
|
|
FI: Merilaki (zakon o pomorstvu) (674/1994) in |
|
|
Laki elinkeinon harjoittamisen oikeudesta (zakon o pravici do izvajanja trgovinske dejavnosti) (122/1919), oddelek 4. |
Liberalizacija naložb – dostop do trga:
V EL: Na pristaniških območjih velja javni monopol za storitve pretovarjanja (CPC 741).
V IT: Za storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje; gostota prebivalstva; geografska razpršenost in ustvarjanje novih delovnih mest (CPC 741).
Ukrepi:
|
|
EL: Zakonik o javnem pomorskem pravu (zakonodajna uredba 187/1973). |
|
|
IT: Zakonik o ladijskem prometu; |
|
|
Zakon 84/1994; |
|
|
Ministrski odlok 585/1995; in |
|
|
Železniški prevoz in pomožne storitve v železniškem prevozu (CPC 711, 743). |
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V BG: V Bolgariji lahko železniški prevoz ali podporne storitve v železniškem prevozu izvajajo samo državljani države članice Unije. Dovoljenje za železniški prevoz potnikov in tovora izda minister za prevoz prevoznikom v železniškem prevozu, ki so registrirani kot izvajalci dejavnosti (CPC 711, 743).
Ukrepi:
BG: BG: 37 in 48.
Liberalizacija naložb – dostop do trga:
V LT: Izključne pravice za opravljanje storitev prevoza imajo prevozniki v železniškem prometu, ki so oziroma katerih delnice so v 100-odstotni lasti države (CPC 711).
Ukrepi:
|
|
LT: Zakonik Republike Litve št. IX-2152 o železniškem prometu z dne 22. aprila 2004, kakor je bil spremenjen z Zakonom št. X-653 z dne 8. junija 2006; in |
|
|
Cestni promet in pomožne storitve v cestnem prometu (CPC 712, 7121, 7122, 71222, 7123). |
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V AT: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za prevoz potnikov in tovora se lahko izključne pravice ali dovoljenje podelijo samo državljanom pogodbenic Sporazuma EGP in pravnim osebam iz Unije s sedežem v Avstriji. Dovoljenja se odobrijo na nediskriminatorni osnovi in pod pogojem vzajemnosti (CPC 712).
Ukrepi:
|
|
AT: Güterbeförderungsgesetz (zakon o prevozu blaga), BGBl. Nr. 593/1995; § 5; |
|
|
Gelegenheitsverkehrsgesetz (zakon o priložnostnem prevozu), BGBl. Nr. 112/1996; § 6, ter |
|
|
Kraftfahrliniengesetz (Zakon o rednem prevozu), BGBl. I Nr. 203/1999, kakor je bil spremenjen, §§ 7 in 8. |
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
V EL: Cestni prevozniki v tovornem prometu: Za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu je potrebno grško dovoljenje. Dovoljenja se odobrijo na nediskriminatorni osnovi in pod pogojem vzajemnosti (CPC 7123).
Ukrepi:
EL: Licenciranje cestnih prevoznikov v tovornem prometu: Grški zakon 3887/2010 (Uradni list A' 174), kakor je bil spremenjen s členom 5 Zakona 4038/2012 (Uradni list A' 14).
Liberalizacija naložb – dostop do trga:
V IE: Ocena gospodarskih potreb za storitve rednega medkrajevnega avtobusnega prometa. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje; gostota prebivalstva; geografska razpršenost; vpliv na prometne razmere in ustvarjanje novih delovnih mest (CPC 7121, CPC 7122).
V MT: Avtotaksiji: velja omejitev števila licenc.
Karrozzini (kočije s konjsko vprego): velja omejitev števila licenc (CPC 712).
V PT: Ocena gospodarskih potreb po storitvah limuzin. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje; gostota prebivalstva; geografska razpršenost; vpliv na prometne razmere in ustvarjanje novih delovnih mest (CPC 71222).
Ukrepi:
IE: Public Transport Regulation Act 2009.
MT: Predpisi o opravljanju avtotaksi prevozov (SL499.59).
PT: Uredba-zakon 41/80 z dne 21. avgusta.
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
V CZ: Za izvajanje storitev cestnega prevoza se zahteva registracija na Češkem (ne podružnice).
Ukrepi:
CZ: Zakon št. 111/1994 zb. o cestnem prometu.
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
V SE: Za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika je potrebna švedska licenca. Eno od meril za pridobitev licence za opravljanje avtotaksi prevozov je, da družba imenuje fizično osebo, ki deluje kot upravljavec prevoza (de facto zahteva glede rezidentstva – glej švedski pridržek glede vrste poslovnih oblik podjetij).
V skladu z merili za pridobitev licence za druge cestne prevoznike mora biti družba ustanovljena v Uniji, imeti poslovno enoto na Švedskem in za upravljavca prevoza imenovati fizično osebo, ki ima stalno prebivališče v Uniji.
Ukrepi:
|
|
SE: Yrkestrafiklag (2012:210) (zakon o komercialnem prevozu); |
|
|
Yrkestrafikförordning (2012:237) (vladna uredba o komercialnem prevozu); |
|
|
Taxitrafiklag (2012:211) (zakon o avtotaksi prevozih) in |
|
|
Taxitrafikförordning (2012:238) (vladna uredba o avtotaksi prevozih). |
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
V SK: Za izvajanje storitev cestnega prevoza se zahteva ustanovitev ali stalno prebivališče v državi članici Unije.
Ukrepi:
|
|
SK: Zakon 56/2012 zb. o cestnem prometu; in |
|
|
Pomožne storitve v zračnem prevozu. |
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V PL: Kar zadeva skladiščenje zamrznjenega ali hlajenega blaga in skladiščenje nepakiranih tekočin ali plinov na letališčih, je možnost nekaterih kategorij storitev odvisna od velikosti letališča. Število ponudnikov na posameznem letališču je lahko omejeno zaradi razpoložljivega prostora, iz drugih razlogov pa ne sme biti omejeno na manj kot dva ponudnika.
Ukrepi:
PL: Poljski zakon o letalstvu z dne 3. julija 2002, člena 174.2 in 174.3.
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
EU: Za storitve zemeljske oskrbe se lahko zahteva sedež na ozemlju Unije. Raven odprtosti storitev zemeljske oskrbe je odvisna od velikosti letališča. Število izvajalcev storitev na vsakem letališču je lahko omejeno. Za „velika letališča“ ta omejitev ne more znašati manj kot dva ponudnika. Zahteva se vzajemnost.
Ukrepi:
EU: Direktiva Sveta 96/67/ES (13).
V BE (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Za storitve zemeljske oskrbe se zahteva vzajemnost.
Ukrepi:
|
|
BE: Arrêté Royal du 6 novembre 2010 réglementant l'accès au marché de l'assistance en escale à l'aéroport de Bruxelles-National (člen 18); |
|
|
Besluit van de Vlaamse Regering betreffende de toegang tot de grondafhandelingsmarkt op de Vlaamse regionale luchthavens (člen 14); |
|
|
Arrêté du Gouvernement wallon réglementant l'accès au marché de l'assistance en escale aux aéroports relevant de la Région wallonne (člen 14); in |
|
|
Podporne storitve za vse načine prevoza (del CPC 748). |
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
EU (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Storitve carinjenja lahko opravljajo le rezidenti Unije ali pravne osebe s sedežem v Uniji.
Ukrepi:
EU: Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14); in
Izvajanje storitev kombiniranega prevoza (CPC 711, 712, 7212, 741, 742, 743, 744, 745, 748, 749).
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
EU (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Razen FI: Cestni prevoz na prvem ali zadnjem odseku, ki je del kombiniranega prevoza in lahko vključuje prehod meje, v okviru kombiniranega prevoza med državami članicami lahko izvajajo samo prevozniki, ustanovljeni v državi članici, ki izpolnjujejo pogoje glede dostopa do opravljanja dejavnosti in trga za prevoz blaga med državami članicami. Uporabljajo se omejitve, ki vplivajo na vse oblike prevoza.
Sprejmejo se lahko ukrepi, potrebni za zagotovitev znižanja ali povračila davkov na motorna vozila, ki se uporabljajo za cestna vozila v kombiniranem prevozu.
Ukrepi:
EU: Direktiva Sveta 92/106/EGS (15) o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami.
Pridržek št. 17 – Rudarstvo in dejavnosti, povezane z energetiko
|
Sektor – podsektor: |
Rudarstvo in kamnolomstvo – energetske surovine; rudarstvo in kamnolomstvo – kovinske rude in drugo rudarstvo; dejavnosti, povezane z energetiko – proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, plina, pare in tople vode za lastne potrebe; cevovodni transport goriv; shranjevanje in skladiščenje goriv, ki se prenašajo po cevovodih; ter storitve, povezane z distribucijo energije |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 3.1 10, 11, 12, 13, 14, 40, CPC 5115, 63297, 713, del 742, 8675, 883, 887 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU / država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Rudarstvo in kamnolomstvo (ISIC Rev. 3.1 10, 11, 12, pridobivanje energetskih surovin; 13, 14: Pridobivanje kovinskih rud in drugo rudarstvo; CPC 5115, 7131, 8675, 883) Liberalizacija naložb – dostop do trga: Na NL: Raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov na Nizozemskem vedno skupaj izvajata zasebna družba in delniška družba, ki jo imenuje minister za gospodarstvo. Člena 81 in 82 zakona o rudarstvu določata, da morajo biti vse delnice v imenovani družbi neposredno ali posredno v lasti nizozemske države (ISIC Rev. 3.1 10, 3.1 11, 3.1 12, 3.1 13, 3.1 14). V BE: Za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih in drugih neživih virov v teritorialnih vodah in epikontinentalnem pasu je potrebna koncesija. Koncesionar mora imeti naslov za vročanje v Belgiji (ISIC Rev. 3.1:14). V IT (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja za raziskovanje): Za rudnike, ki pripadajo državi, veljajo posebna pravila za raziskovanje in rudarjenje. Pred začetkom izkoriščanja je treba pridobiti dovoljenje za raziskovanje („permesso di ricerca“, člen 4 Kraljevega odloka 1447/1927). To dovoljenje se izda za določeno obdobje in natančno opredeljuje meje zemljišča, na katerem se izvaja raziskovanje. Za isto območje se lahko izda več kot eno dovoljenje za raziskovanje, torej različnim osebam ali družbam (tovrstno dovoljenje ne daje nujno izključne pravice za raziskovanje). Za izkoriščanje mineralov je treba pridobiti dovoljenje („concessione“, člen 14) od regionalnega organa (ISIC Rev. 3.1 10, 3.1 11, 3.1 12, 3.1 13, 3.1 14, CPC 8675, 883). Ukrepi: BE: Arrêté Royal du 1er septembre 2004 relatif aux conditions, à la délimitation géographique et à la procédure d'octroi des concessions d'exploration et d'exploitation des ressources minérales et autres ressources non vivantes de la mer territoriale et du plateau continental. IT: Storitve raziskovanja: Kraljevi odlok 1447/1927 in Zakonodajni odlok 112/1998, člen 34. NL: Mijnbouwwet (zakon o rudarstvu). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu največjih ugodnosti: V BG: Za iskanje ali raziskovanje podzemnih naravnih virov na ozemlju Republike Bolgarije, v epikontinentalnem pasu in v izključni ekonomski coni v Črnem morju je potrebno dovoljenje, za pridobivanje in izkoriščanje pa je potrebna koncesija, ki se podeli v skladu z zakonom o podzemnih naravnih virih. Družbe, ki so registrirane v davčnih jurisdikcijah z ugodnejšo davčno obravnavo (tj. eksteritorialnih območjih) ali neposredno ali posredno povezane s takimi družbami, ne smejo sodelovati v odprtih postopkih za podelitev dovoljenj ali koncesij za iskanje, raziskovanje ali pridobivanje naravnih virov, vključno z uranovo in torijevo rudo, prav tako pa tudi ne smejo opravljati dejavnosti na podlagi obstoječega dovoljenja ali koncesije, ker so take dejavnosti izključene, vključno z možnostjo registracije geološkega ali komercialnega odkritja depozita na podlagi raziskovanja. Pridobivanje uranove rude je ustavljeno z Uredbo Sveta ministrov št. 163 z dne 20. avgusta 1992. Za raziskovanje in pridobivanje torijeve rude se uporablja splošni režim dovoljenj in koncesij. Odločitve o tem, ali se raziskovanje in pridobivanje torija dovoli, se sprejemajo na nediskriminatorni osnovi za vsak primer posebej. V skladu s sklepom narodne skupščine Republike Bolgarije z dne 18. januarja 2012 (spremenjen 14. junija 2012) je prepovedana kakršna koli uporaba tehnologije hidravličnega lomljenja (fracking) v povezavi z iskanjem, raziskovanjem ali pridobivanjem nafte ali plina. Raziskovanje in pridobivanje plina iz skrilavca je prepovedano (ISIC Rev. 3.1 10, 3.1 11, 3.112, 3.1 13, 3.1 14). Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu največjih ugodnosti: V CY: Svet ministrov lahko zavrne izdajo dovoljenja za dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov, ki jih izvaja kateri koli subjekt, ki je pod dejanskim nadzorom Nove Zelandije ali državljanov Nove Zelandije. Po izdaji dovoljenja noben subjekt ne sme biti pod neposrednim ali posrednim nadzorom Nove Zelandije ali državljana Nove Zelandije brez predhodne odobritve Sveta ministrov. Svet ministrov lahko subjektu, ki je pod dejanskim nadzorom Nove Zelandije ali državljana Nove Zelandije, zavrne izdajo dovoljenja, če Nova Zelandija subjektom iz Republike Ciper ali iz držav članic v zvezi z dostopom do dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov ter njihovim izvajanjem, ne zagotovi obravnave, primerljive z obravnavo, ki jo Republika Ciper ali država članica zagotovi subjektom z Nove Zelandije (ISIC Rev 3.1 1110). Ukrepi: CY: Zakon o ogljikovodikih (zakon o iskanju, raziskovanju in izkoriščanju) iz leta 2007 (Zakon 4(I)/2007), kakor je bil spremenjen. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SK: Za izvajanje rudarske ali geološke dejavnosti se zahteva pridobitev pravne osebnosti v EGP (podružnica ne zadošča). Rudarske dejavnosti in dejavnosti iskanja, ki jih zajema Zakon Slovaške republike 44/1988 o varstvu in izkoriščanju naravnih virov, so regulirane na nediskriminatorni osnovi, vključno z ukrepi javne politike, katerih namen je zagotoviti ohranitev in zaščito naravnih virov in okolja, kot sta odobritev ali prepoved nekaterih tehnologij rudarjenja. Pojasniti je treba, da taki ukrepi vključujejo prepoved uporabe luženja s cianidom pri obdelavi ali rafiniranju mineralov, zahtevo po posebnem dovoljenju v primeru obsežnega hidravličnega lomljenja za dejavnosti iskanja, raziskovanja ali izkoriščanja nafte in plina ter predhodno odobritev na podlagi lokalnega referenduma v primeru jedrskih ali radioaktivnih mineralnih surovin. To ne povečuje neskladnih vidikov obstoječega ukrepa, za katere je sprejet pridržek. (ISIC 10, 11, 12, 13, 14, CPC 5115, 7131, 8675 in 883). Ukrepi: SK: zakon št. 51/1988 o rudarstvu, eksplozivih in državni rudarski upravi, Zakon 569/2007 o geološki dejavnosti ter Zakon 44/1988 o varstvu in izkoriščanju naravnih virov. Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V FI: Za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih virov je potrebno dovoljenje, ki ga odobri vlada v zvezi z rudarjenjem jedrskih snovi. Potrebno je dovoljenje vlade za odkup za rudarska območja. Dovoljenje se lahko izda fizični osebi s stalnim prebivališčem v EGP ali pravni osebi s sedežem v EGP. Lahko se zahteva ocena gospodarskih potreb (ISIC Rev. 3.1 120, CPC 5115, 883, 8675). V IE: Za raziskovalna in rudarska podjetja, ki poslujejo na Irskem, se zahteva poslovna prisotnost. V primeru raziskovanja mineralov se od podjetij (irskih in tujih) zahteva, da med izvajanjem del najamejo agenta ali nadzornika raziskovalnih del s stalnim prebivališčem na Irskem. V primeru rudarstva mora imeti družba s sedežem na Irskem zakupno pogodbo z državo ali dovoljenje. Glede lastništva take družbe ni omejitev (ISIC Rev. 3.1 10, 3.1 13, 3.1 14, CPC 883). V LT: Vsi podzemni mineralni viri (viri energije, kovine, industrijske in gradbene mineralne surovine) v Litvi so izključno v lasti države. Dovoljenja za geološko raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih virov se lahko izdajo fizični osebi s stalnim prebivališčem v Uniji in EGP ali pravni osebi s sedežem v Uniji in EGP. Ukrepi: FI: Kaivoslaki (zakon o rudarstvu) (621/2011) in Ydinenergialaki (zakon o jedrski energiji) (990/1987). IE: Zakoni o razvoju mineralov iz obdobja 1940 – 2017 ter zakoni o prostorskem načrtovanju in okoljski predpisi. LT: Ustava Republike Litve iz leta 1992. Zadnja sprememba 21. marca 2019 z Zakonom št. XIII-2004; in Zakon o podzemnih virih št. I-1034 iz leta 1995, novo redigiranje z dne 10. aprila 2001 št. IX-243, kakor je bil nazadnje spremenjen 14. aprila 2016 z Zakonom št. XII-2308. Naložbe – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SI: Za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih virov, vključno z reguliranimi storitvami rudarjenja, veljata pogoja sedeža ali državljanstva v EGP, Švicarski konfederaciji ali državo članici OECD ali tretji državi, pod pogojem materialne vzajemnosti. Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri izpolnjevanje pogoja vzajemnosti (ISIC Rev. 3.1 10, ISIC Rev. 3.1 11, ISIC Rev. 3.1 12, ISIC Rev. 3.1 13, ISIC Rev. 3.1 14, CPC 883, CPC 8675). Ukrepi: SI: Zakon o rudarstvu iz leta 2014. |
|
(b) |
Proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, plina, pare in tople vode za lastne potrebe; cevovodni transport goriv; shranjevanje in skladiščenje goriv, ki se prenašajo po cevovodih; storitve, povezane z distribucijo energije (ISIC Rev. 3.1 40, 3.1 401, CPC 63297, 713, del 742, 74220, 887) Liberalizacija naložb – dostop do trga: V DK: Lastnik ali uporabnik, ki namerava postaviti plinsko infrastrukturo ali cevovod za transport surove ali rafinirane nafte, naftnih proizvodov ali zemeljskega plina, mora pred začetkom del pridobiti dovoljenje lokalnih organov. Število izdanih dovoljenj je lahko omejeno (CPC 7131). V MT: EneMalta plc ima monopol nad oskrbo z električno energijo (ISIC Rev. 3.1 401; CPC 887). Na NL: Električno in plinsko omrežje sta v izključni lasti nizozemske vlade (prenosni sistemi) in drugih javnih organov (distribucijski sistemi) (ISIC Rev. 3.1 040, CPC 71310). Ukrepi: DK: Lov om naturgasforsyning, LBK 1127 05/09/2018, lov om varmeforsyning, LBK 64 21/01/2019, lov om Energinet, LBK 997 27/06/2018. Bekendtgørelse nr. 1257 af 27. november 2019 om indretning, etablering og drift af olietanke, rørsystemer og pipelines (Odlok št. 1257 z dne 27. novembra 2019 o ureditvi, postavitvi in delovanju rezervoarjev za gorivo, cevovodnih sistemov in cevovodov). MT: Zakon EneMalta, poglavje 272, in zakon EneMalta (prenos sredstev, pravic, obveznosti in obvez), poglavje 536. NL: Elektriciteitswet 1998; Gaswet. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V AT: Kar zadeva prevoz plina, se dovoljenje izda samo državljanom države članice EGP z domicilom v EGP. Družbe in osebne družbe morajo imeti sedež v EGP. Operater omrežja mora imenovati izvršnega direktorja in tehničnega direktorja, ki je odgovoren za tehnični nadzor delovanja omrežja, oba pa morata biti državljana držav članic EGP. Kar zadeva dejavnosti bilančno odgovornega akterja (udeleženca na trgu ali njegovega izbranega predstavnika, ki je odgovoren za njegova odstopanja), se dovoljenje izda samo državljanom Avstrije ali druge države članice ali EGP. Pristojni organ lahko opusti zahtevi glede državljanstva in domicila, če se šteje, da je delovanje omrežja za prenos plina v javnem interesu. Za transport blaga, ki ni plin ali voda, velja naslednje:
Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost (uporablja se samo na regionalni ravni upravljanja): V AT: Kar zadeva prenos in distribucijo električne energije, se dovoljenje izda samo državljanom držav članic EGP z domicilom v EGP. Če operater imenuje izvršnega direktorja ali zakupnika, se zahteva glede domicila opusti. Pravne osebe (družbe) in osebne družbe morajo imeti sedež v EGP. Imenovati morajo izvršnega direktorja ali zakupnika, oba pa morata biti državljana države članice EGP in imeti domicil v EGP. Pristojni organ lahko opusti zahtevi glede domicila in državljanstva, če se šteje, da je delovanje omrežja v javnem interesu (ISIC Rev. 3.1 40, CPC 887). Ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V CZ: Dovoljenje je potrebno za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, trgovanje z njo in druge dejavnosti operaterja trga električne energije, za pridobivanje, prenos, distribucijo in skladiščenje plina ter trgovanje z njim, kot tudi za proizvodnjo in distribucijo toplote. Tako dovoljenje se lahko izda samo fizični osebi z dovoljenjem za prebivanje ali pravni osebi s sedežem v Evropski uniji. Za prenos električne energije in plina ter dovoljenja za operaterje trga obstajajo izključne pravice (ISIC Rev. 3.1 40, CPC 7131, 63297, 742, 887). V LT: Dovoljenje za prenos, distribucijo in dobavo električne energije ter za organizacijo trgovine z električno energijo se lahko izda le pravnim osebam s sedežem v Republiki Litvi ali podružnicam tujih pravnih oseb ali drugih organizacij iz druge države članice s sedežem v Republiki Litvi. Dovoljenja za proizvodnjo električne energije, razvoj zmogljivosti za proizvodnjo električne energije in izgradnjo neposrednega daljnovoda se lahko izdajo posameznikom s stalnim prebivališčem v Republiki Litvi ali pravnim osebam s sedežem v Republiki Litvi ali podružnicam pravnih oseb ali drugih organizacij iz drugih držav članic s sedežem v Republiki Litvi. Ta pridržek se ne uporablja za svetovalne storitve v zvezi s prenosom in distribucijo električne energije na podlagi honorarja ali pogodbe (ISIC Rev. 3.1 401, CPC 887). V primeru goriv se zahteva sedež. Dovoljenja za prenos in distribucijo ter shranjevanje goriv in utekočinjanje zemeljskega plina se lahko izdajo le pravnim osebam s sedežem v Republiki Litvi ali podružnicam pravnih oseb ali drugih organizacij (hčerinskim družbam) iz druge države članice s sedežem v Republiki Litvi. Ta pridržek se ne uporablja za svetovalne storitve v zvezi s prenosom in distribucijo goriv na podlagi honorarja ali pogodbe (CPC 713, CPC 887). V PL: V skladu z zakonom o energiji je treba pridobiti dovoljenje za naslednje dejavnosti:
Pristojni organ lahko izda dovoljenje le prosilcu, ki je registriral svojo glavno poslovno enoto ali stalno prebivališče na ozemlju države članice EGP ali v Švicarski konfederaciji (ISIC Rev. 3.1 040, CPC 63297, 74220, CPC 887). Ukrepi: CZ: Zakon št. 458/2000 zb. o poslovnih pogojih in javni upravi v energetskih sektorjih (energetski zakon). LT: Zakon Republike Litve št. VIII-1973 o zemeljskem plinu z dne 10. oktobra 2000, novo redigiranje z dne 1. avgusta 2011 št. XI-1564, kakor je bil nazadnje spremenjen 25. junija 2020 z Zakonom št. XIII-3140; Zakon Republike Litve št. VIII-1881 o električni energiji z dne 20. julija 2000, novo redigiranje z dne 7. februarja 2012, kakor je bil nazadnje spremenjen 20. oktobra 2020 z Zakonom št. XIII-3336; Zakon Republike Litve št. XIII-306 z dne 20. aprila 2017 o ukrepih, potrebnih za zaščito pred grožnjami zaradi nevarnih jedrskih elektrarn v tretjih državah, kakor je bil nazadnje spremenjen 19. decembra 2019 z Zakonom št. XIII-2705; in Zakon Republike Litve št. XI-1375 z dne 12. maja 2011 o obnovljivih virih energije. PL: Zakon o električni energiji z dne 10. aprila 1997, člena 32 in 33. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SI: Za proizvodnjo, trgovanje in dobavo končnim odjemalcem ter prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina se zahteva sedež v Uniji (ISIC Rev. 3.1 4010, 4020, CPC 7131, CPC 887). Ukrepi:
|
Pridržek št. 18 – Kmetijstvo, ribištvo in proizvodnja
|
Sektor – podsektor: |
Kmetijstvo, lov, gozdarstvo; živinoreja in reja severih jelenov, ribolov in akvakultura; objava, tiskanje in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 3.1 011 , 012, 013, 014, 015, 1531, 050, 0501, 0502, 221, 222, 323, 324, CPC 881, 882, 88442 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Operativne zahteve Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
|
Raven upravljanja: |
EU / država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Kmetijstvo, lov in gozdarstvo (ISIC Rev. 3.1 011, 012, 013, 014, 015, 1531, CPC 881) Liberalizacija naložb – operativne zahteve: EU: Intervencijske agencije, ki jih določijo države članice, morajo kupovati žita, pridelana v Uniji. Za riž, ki se uvozi iz katere koli tretje države in ponovno izvozi v katero koli tretjo državo, se ne odobri nobeno izvozno nadomestilo. Kompenzacijsko plačilo lahko zahtevajo samo proizvajalci riža iz Evropske unije. Ukrepi: EU: Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) (uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V IE: Tuji rezidenti potrebujejo dovoljenje za opravljanje dejavnosti mletja žit (ISIC Rev. 3.1 1531). Ukrepi: IE: Agriculture Produce (Cereals) Act, 1933. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V FI: Severne jelene imajo lahko v lasti in vzrejajo samo državljani držav članic EGP, ki imajo stalno prebivališče na območju reje severnih jelenov. Lahko se podelijo izključne pravice. V FR: Za včlanitev v kmetijsko zadrugo ali opravljanje vloge direktorja kmetijske zadruge je potrebno predhodno dovoljenje (ISIC Rev. 3.1 011, 012, 013, 014, 015). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V SE: Samo ljudstvo Sami ima lahko v lasti in vzreja severne jelene. Ukrepi: FI: Poronhoitolaki (Zakon o reji severnih jelenov) (848/1990), poglavje 1, oddelek 4, Protokol 3 k pogodbi o pristopu Finske. FR: Code rural et de la pêche maritime. SE: Zakon o reji severnih jelenov (1971:437), oddelek 1. |
|
(b) |
Ribolov in akvakultura (ISIC Rev. 3.1 050, 0501, 0502, CPC 882) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V BG: Morske in rečne biološke vire v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju v Bolgariji lahko lovijo samo plovila, ki plujejo pod zastavo Bolgarije. Za tuje ladje (plovila tretjih držav) je komercialni ribolov v izključni ekonomski coni Bolgarije prepovedan, razen na podlagi sporazuma med Bolgarijo in državo zastave. Pri prehodu skozi izključno ekonomsko cono ribiška oprema na tujih ribiških ladjah ne sme biti v načinu delovanja. V FR: Francoskemu plovilu, ki pluje pod francosko zastavo, se lahko izda dovoljenje za ribolov ali se mu dovoli ribolov na podlagi nacionalnih kvot samo, če je vzpostavljena resnična gospodarska povezava s francoskim ozemljem, plovilo pa upravlja in obvladuje stalna poslovna enota, ki se nahaja na ozemlju Francije (ISIC Rev. 3.1 050, CPC 882). Ukrepi: BG: Zakon Republike Bolgarije o pomorskih prostorih, celinskih plovnih poteh in pristaniščih, člen 49. FR: Code rural et de la pêche maritime. |
|
(c) |
Proizvodnja – objava, tiskanje in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (ISIC Rev. 3.1 221, 222, 323, 324, CPC 88442) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V LV: Samo pravne osebe, ustanovljene v Latviji, in latvijske fizične osebe lahko ustanavljajo množične medije in delujejo na tem področju. Podružnice niso dovoljene (CPC 88442). Ukrepi: LV: Zakon o tisku in drugih množičnih medijih, oddelek 8. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: V DE (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Vsi dnevniki, časopisi in revije, ki se javno distribuirajo ali tiskajo, morajo imeti jasno navedenega odgovornega urednika (polno ime in naslov fizične osebe). Lahko se zahteva, da je odgovorni urednik stalni rezident Nemčije, Evropske unije ali države članice EGP. Pristojni organ na regionalni ravni upravljanja lahko odobri izjeme (ISIC Rev. 3.1 22). Ukrepi: DE: Regionalna raven:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V IT: Če Nova Zelandija italijanskim vlagateljem dovoli lastništvo več kot 49 % kapitala in glasovalnih pravic v založbi Nove Zelandije, bo tudi Italija vlagateljem z Nove Zelandije dovolila lastništvo več kot 49 % kapitala in glasovalnih pravic v italijanski založbi pod enakimi pogoji (ISIC Rev. 3.1 221, 222). Ukrepi: IT: Zakon 416/1981, člen 1 (in poznejše spremembe). Liberalizacija naložb – višji vodstveni položaji in upravni odbori: V PL: Za glavne urednike časopisov in dnevnikov se zahteva poljsko državljanstvo (ISIC Rev. 3.1 221, 222). Ukrepi: PL: Zakon o tisku z dne 26. januarja 1984, Uradni list št. 5, točka 24, z naknadnimi spremembami. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V SE: Če so lastniki revij, ki se tiskajo in objavljajo na Švedskem, fizične osebe, morajo imeti stalno prebivališče na Švedskem ali biti državljani države članice EGP. Lastniki takšnih revij, ki so pravne osebe, morajo imeti sedež v EGP. Revije, ki se tiskajo in objavljajo na Švedskem, in tehnični posnetki morajo imeti odgovornega urednika, ki mora imeti domicil na Švedskem (ISIC Rev. 3.1 22, CPC 88442). Ukrepi: SE: Zakon o svobodi tiska (1949:105); Temeljni zakon o svobodi izražanja (1991:1469) ter Zakon o odlokih za zakon o svobodi tiska in temeljni zakon o svobodi izražanja (1991:1559). |
Seznam Nove Zelandije
Pojasnjevalne opombe
Pojasniti je treba, da ukrepi, ki jih lahko Nova Zelandija sprejme v skladu s členom 10.64 (Previdnostna izjema) in morajo izpolnjevati zahteve iz navedenega člena, vključujejo ukrepe, s katerimi se urejajo:
|
(a) |
izdajanje dovoljenj, registracija ali odobritev finančne institucije ali ponudnika čezmejnih finančnih storitev ter ustrezne zahteve; |
|
(b) |
pravna oblika, vključno z zahtevami glede pravne ustanovitve sistemsko pomembnih finančnih institucij in omejitvami dejavnosti sprejemanja depozitov v podružnicah tujih bank, ter ustrezne zahteve; zahteve v zvezi z direktorji in višjim vodstvom finančne institucije ali ponudnika čezmejnih finančnih storitev; |
|
(c) |
zahteve glede kapitala, izpostavljenosti povezanih strank, likvidnosti in razkritja ter druge zahteve glede obvladovanja tveganj; |
|
(d) |
plačilni sistemi, klirinški sistemi in sistemi za poravnavo (vključno s sistemi za vrednostne papirje); |
|
(e) |
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter |
|
(f) |
težave ali propad finančne institucije ali ponudnika čezmejnih finančnih storitev.
|
(1) Na primer, partnerstva in družbe z enim družbenikom na splošno niso sprejemljive pravne oblike za finančne institucije na Novi Zelandiji in v Uniji. Ta uvodna opomba sama po sebi ni namenjena vplivanju na izbiro finančne institucije druge pogodbenice med podružnicami ali hčerinskimi družbami ali drugačnem omejevanju te izbire.
(2) Za namene tega pridržka:
|
(a) |
„notranje pravo“ pomeni pravo določene države članice in pravo Unije; |
|
(b) |
„mednarodno javno pravo“ vključuje pravo, vzpostavljeno z mednarodnimi pogodbami in konvencijami, ter mednarodno običajno pravo, razen prava Evropske unije; |
|
(c) |
„pravno svetovanje“ vključuje svetovanje strankam in posvetovanje z njimi v zadevah, ki vključujejo uporabo ali razlago prava, vključno s posli, odnosi in spori; sodelovanje s strankami ali v njihovem imenu v pogajanjih in drugih poslih s tretjimi osebami v takih zadevah; pripravo dokumentov, ki jih v celoti ali delno ureja zakon, ter preverjanje vseh vrst dokumentov za namene zakonskih zahtev in v skladu z njimi; |
|
(d) |
„pravno zastopanje“ vključuje pripravo dokumentov, ki se predložijo upravnim agencijam, sodiščem ali drugim ustrezno ustanovljenim uradnim razsodiščem, in navzočnost pred upravnimi agencijami, sodišči ali drugimi ustrezno ustanovljenimi uradnimi razsodišči ter |
|
(e) |
„pravna arbitraža, sprava in mediacija“ pomenijo pripravo dokumentov za predložitev arbitru, konciliatorju ali mediatorju ter pripravo na nastop in nastop pred njimi v vseh sporih v zvezi z uporabo in razlago prava. Ne vključujejo storitev arbitraže, sprave in mediacije v sporih, ki ne vključujejo uporabe in razlage prava in ki spadajo med storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju. Prav tako ne vključujejo delovanja kot arbiter, konciliator ali mediator. Kot podkategorija se storitve mednarodne pravne arbitraže, sprave ali mediacije nanašajo na iste storitve, kadar spor vključuje stranke iz dveh ali več držav. |
(3) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL EU L 154, 16.6.2017, str. 1).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL EU L 3, 5.1.2002, str. 1).
(5) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL EU L 182, 29.6.2013, str. 19).
(6) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL EU L 157, 9.6.2006, str. 87).
(7) Directive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL EU L 157, 9.6.2006, str. 87).
(8) Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3).
(9) Uredba (ES) št. 80/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2299/89 (UL L 35, 4.2.2009, str. 47).
(10) Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL EU L 15, 21.1.1998, str. 14).
(11) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL EU L 257, 28.8.2014, str. 1)
(12) Uredba (EU) 2017/352 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2017 o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč (UL L 57, 3.3.2017, str. 1).
(13) Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L 272, 25.10.1996, str. 36).
(14) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL EU L 269, 10.10.2013, str. 1).
(15) Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL EU L 368, 17.12.1992, str. 38).
(16) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL EU L 347, 20.12.2013, str. 671
(17) Tuja družba ali hčerinska družba tuje družbe je „velika“ v zvezi z obračunskim obdobjem, če velja vsaj eno od naslednjega:
|
(i) |
skupna sredstva subjekta in njegovih hčerinskih družb (če obstajajo) na zadnji dan prejšnjih dveh obračunskih obdobij presegajo 20 milijonov NZ$ ali |
|
(ii) |
skupni prihodki subjekta in njegovih hčerinskih družb (če obstajajo) v prejšnjih dveh obračunskih obdobjih presegajo 10 milijonov NZ$. Zahteva se revizijsko poročilo, razen če poslovna dejavnost navedene tuje družbe na Novi Zelandiji ni „velika“, zakonodaja jurisdikcije, v kateri je družba ustanovljena, pa ne zahteva revizije. |
(*1) Družba z Nove Zelandije je „velika“ v zvezi z obračunskim obdobjem, če velja vsaj eden od naslednjih odstavkov:
|
(i) |
skupna sredstva subjekta in njegovih hčerinskih družb (če obstajajo) na zadnji dan prejšnjih dveh obračunskih obdobij presegajo 60 milijonov NZ$ ali |
|
(ii) |
skupni prihodki subjekta in njegovih hčerinskih družb (če obstajajo) v prejšnjih dveh obračunskih obdobjih presegajo 30 milijonov NZ$. |
(18) Delež novozelandskega kronskega delničarja v družbi Air New Zealand je enak zamenljivi prednostni delnici s posebnimi pravicami v vrednosti 1 NZ$, ki se izda Kroni. Novozelandski kronski delničar je njegovo veličanstvo kralj s pravico do Nove Zelandije.
(19) Pojasniti je treba, da pojem „delnice“ vključuje delnice in druge vrste vrednostnih papirjev.
(20) Pojasniti je treba, da pojem „glasovalne pravice“ vključuje pravico do nadzora nad sestavo najmanj 25 % organa upravljanja subjekta Nove Zelandije.
(21) Pojasniti je treba, da pojem „delnice“ vključuje delnice in druge vrste vrednostnih papirjev.
(22) Pojasniti je treba, da pojem „glasovalne pravice“ vključuje pravico do nadzora nad sestavo najmanj 25 % organa upravljanja subjekta Nove Zelandije.
PRILOGA 10-B
PRIHODNJI UKREPI
Uvodne opombe
|
1. |
Na seznamih Nove Zelandije in Unije so v skladu s členom 10.10 (Neskladni ukrepi) ali 10.18 (Neskladni ukrepi) določeni vnosi Nove Zelandije in Unije v zvezi z obstoječimi ali strožjimi ali novimi ukrepi, ki niso v skladu z obveznostmi, naloženimi s:
|
|
2. |
Pridržki pogodbenice ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi GATS. |
|
3. |
Vsak vnos vsebuje naslednje elemente:
|
|
4. |
Pri razlagi vnosa se upoštevajo vsi elementi vnosa. V primeru neskladnosti v zvezi z razlago vnosa prevlada element vnosa „opis“. |
|
5. |
Za namene seznamov Nove Zelandije in Unije:
|
|
6. |
Za namene seznamov Nove Zelandije in Unije se vnos glede zahteve po lokalni prisotnosti na ozemlju Unije ali Nove Zelandije opravi proti členu 10.15 (Lokalna prisotnost) in ne proti členu 10.14 (Dostop do trga) ali 10.16 (Nacionalna obravnava). Poleg tega se taka zahteva ne predloži kot pridržek proti členu 10.6 (Nacionalna obravnava). |
|
7. |
Vnos, opravljen na ravni Unije, velja za ukrep Unije, za ukrep države članice na centralni ravni ali za ukrep vlade znotraj države članice, razen če je država članica v okviru vnosa izključena. Vnos za državo članico, se nanaša na ukrep upravljanja na centralni, regionalni ali lokalni ravni znotraj te države članice. Za namene vnosov Belgije centralna raven upravljanja zajema zvezno vlado ter upravne organe regij in skupnosti, saj imajo vsi enakovredna zakonodajna pooblastila. Za namene vnosov Unije in držav članic regionalna raven upravljanja na Finskem pomeni Ålandske otoke. Vnos, opravljen na ravni Nove Zelandije, velja za ukrep upravljanja na centralni ali lokalni ravni države. |
|
8. |
Seznam vnosov v tej prilogi ne vključuje ukrepov v zvezi z zahtevami in postopki glede kvalifikacij, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za izdajo dovoljenj, če ti ne pomenijo omejitve v smislu člena 10.5 (Dostop do trga), 10.6 (Nacionalna obravnava), 10.14 (Dostop do trga), člena 10.15 (Lokalna prisotnost ali, 10.16 (Nacionalna obravnava). Taki ukrepi lahko vključujejo potrebo po pridobitvi dovoljenja, izpolnjevanju obveznosti izvajanja univerzalnih storitev, pridobitvi priznane kvalifikacije v reguliranih sektorjih, uspešno opravljenem posebnem preverjanju, vključno z jezikovnim preverjanjem, izpolnjevanju zahteve glede članstva, ki se uporablja v določenem poklicu, kot je članstvo v poklicni organizaciji, lokalnem agentu za opravljanje storitve ali prijavljenem lokalnem naslovu in kakršne koli druge nediskriminatorne zahteve, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na zaščitenih območjih. Čeprav taki ukrepi niso navedeni na seznamu, se še naprej uporabljajo. |
|
9. |
Pojasniti je treba, da za Unijo obveznost odobritve nacionalne obravnave ne vključuje obveznosti, da osebam z Nove Zelandije odobri enako obravnavo, kot je v državi članici z uporabo PDEU ali katerim koli ukrepom, sprejetim na podlagi PDEU, vključno z njegovim izvajanjem v državah članicah, odobrena:
|
|
10. |
Obravnava, priznana pravnim osebam, ki so jih ustanovili vlagatelji pogodbenice v skladu s pravom druge pogodbenice (v primeru Unije vključno s pravom države članice) in imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v tej drugi pogodbenici, ne vpliva na pogoje ali obveznosti v skladu z oddelkom B (Liberalizacija naložb) poglavja 10 (Trgovina s storitvami in naložbe), ki so bili tem pravnim osebam morda naloženi ob ustanovitvi v drugi pogodbenici in ki se uporabljajo še naprej. |
|
11. |
Seznama Nove Zelandije in Unije se uporabljata samo za ozemlja Nove Zelandije in Unije v skladu s členom 1.4 (Ozemeljska uporaba) in sta relevantna le v okviru trgovinskih odnosov med Unijo, državami članicami in Novo Zelandijo. Na pravice in obveznosti držav članic v skladu s pravom Unije ne vplivata. |
|
12. |
Pojasniti je treba, da nediskriminatorni ukrepi ne pomenijo omejitve v smislu člena 10.5 (Dostop do trga) ali 10.14 (Dostop do trga) za kateri koli ukrep:
|
|
13. |
V zvezi z računalniškimi storitvami se za računalniške in sorodne storitve štejejo vse naslednje storitve ne glede na to, ali se zagotavljajo prek omrežja, vključno z internetom:
Pojasniti je treba, da se storitve, ki jih omogočajo računalniške in sorodne storitve, razen tistih iz točk (a) do (e), same po sebi ne štejejo za računalniške in sorodne storitve. |
|
14. |
Za finančne storitve velja, da v nasprotju s tujimi hčerinskimi družbami za podružnice, ki jih finančna institucija zunaj Unije ustanovi neposredno v državi članici, ne veljajo, razen nekaterih omejenih izjem, previdnostni ukrepi, usklajeni na ravni Unije, ki takšnim hčerinskim družbam omogočajo izkoristiti povečane možnosti za ustanavljanje novih podjetij in zagotavljanje čezmejnih storitev po vsej Uniji. Zato take podružnice prejmejo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače finančne institucije te države članice, in se lahko od njih zahteva, da izpolnjujejo nekaj posebnih previdnostnih zahtev, kot so, v primeru bančništva in vrednostnih papirjev, ločena kapitalizacija in druge zahteve glede solventnosti ter poročanje in objava zahtev v zvezi z računi, ali v primeru zavarovanj, zahteve v zvezi s posebnimi jamstvi in pologi, ločena kapitalizacija in lokalizacija sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve in najmanj eno tretjino minimalnega kapitala, v zadevni državi članici. |
|
15. |
V zvezi s členom 10.5 (Dostop do trga) se za pravne osebe, ki opravljajo finančne storitve in so ustanovljene v skladu s pravom Nove Zelandije ali pravom Unije ali vsaj ene od držav članic, uporabljajo nediskriminatorne omejitve glede pravne oblike (1). |
|
16. |
Na spodnjem seznamu pridržkov se uporabljajo naslednje kratice:
|
Seznam Unije
Pridržek št. 1 – Vsi sektorji
Pridržek št. 2 – Strokovne storitve – razen zdravstvenih storitev
Pridržek št. 3 – Strokovne storitve – zdravstvene storitve in maloprodaja farmacevtskih izdelkov
Pridržek št. 4 – Poslovne storitve – storitve na področju raziskav in razvoja
Pridržek št. 5 – Poslovne storitve – nepremičninske storitve
Pridržek št. 6 – Poslovne storitve – storitve najema ali zakupa
Pridržek št. 7 – Poslovne storitve – storitve agencij za izterjavo in storitve poročanja o kreditni spodobnosti
Pridržek št. 8 – Poslovne storitve – storitve posredovanja zaposlitve
Pridržek št. 9 – Poslovne storitve – varnostne in preiskovalne storitve
Pridržek št. 10 – Poslovne storitve – druge poslovne storitve
Pridržek št. 11 – Telekomunikacije
Pridržek št. 12 – Gradbeništvo
Pridržek št. 13 – Distribucijske storitve
Pridržek št. 14 – Izobraževalne storitve
Pridržek št. 15 – Okoljske storitve
Pridržek št. 16 – Finančne storitve
Pridržek št. 17 – Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva
Pridržek št. 18 – Turizem in storitve v zvezi s potovanji
Pridržek št. 19 – Storitve s področja rekreacije, kulture in športa
Pridržek št. 20 – Prevozne storitve in pomožne storitve v prevozu
Pridržek št. 21 – Kmetijstvo, ribištvo in voda
Pridržek št. 22 – Rudarstvo in dejavnosti, povezane z energetiko
Pridržek št. 23 – Druge storitve, ki niso zajete drugje
Pridržek št. 1 – Vsi sektorji
|
Sektor: |
Vsi sektorji |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
Unija si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Ustanavljanje Liberalizacija naložb – dostop do trga: EU: Storitve, ki se obravnavajo kot javne službe na nacionalni ali lokalni ravni, so lahko predmet javnih monopolov ali izključnih pravic, ki se podelijo zasebnim izvajalcem. Javne službe obstajajo v sektorjih, kot so storitve znanstvenega in tehničnega svetovanja, raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved, tehnično preizkušanje in analize, okoljske storitve, zdravstvene storitve, prevozne storitve in pomožne storitve za vse vrste prevoza. Izključne pravice v zvezi s takšnimi storitvami se pogosto dodelijo zasebnim subjektom, na primer subjektom, ki jim javni organi podelijo koncesije, pogojene s posebnimi storitvenimi obveznostmi. Ker javne službe pogosto obstajajo tudi na podcentralni ravni, ni mogoče pripraviti podrobnih in izčrpnih seznamov po posameznih sektorjih. Ta pridržek ne velja za telekomunikacije ter računalniške in sorodne storitve. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V FI: Omejitve pravice fizičnih oseb brez regionalnega državljanstva na Ålandskih otokih in pravice pravnih oseb do pridobitve in lastništva nepremičnin na Ålandskih otokih brez dovoljenja pristojnih organov Ålandskih otokov. Omejitve pravice do ustanavljanja in pravice do izvajanja gospodarskih dejavnosti za fizične osebe, ki nimajo regionalnega državljanstva na Ålandskih otokih, in podjetja brez dovoljenja pristojnih organov Ålandskih otokov. Obstoječi ukrepi: FI: Ahvenanmaan maanhankintalaki (zakon o pridobitvi zemljišč v Ålandu) (3/1975), oddelek 2, in Ahvenanmaan itsehallintolaki (zakon o avtonomiji Ålanda) (1144/1991), oddelek 11. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V FR: V skladu s členoma L151-1 in 153-1 ter nadaljnjih členov finančnega in monetarnega zakonika se za tuje naložbe v Franciji v sektorje iz člena R.151-3 finančnega in monetarnega zakonika zahteva predhodno dovoljenje ministra za gospodarstvo. Obstoječi ukrepi: FR: Kakor so določeni v elementu Opis, kakor je navedeno zgoraj. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V FR: Omejitev tuje udeležbe v na novo privatiziranih družbah na različne zneske javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer te zneske določi francoska vlada za vsak primer posebej. V nekaterih komercialnih, industrijskih ali obrtnih dejavnostih je za ustanovitev potrebno posebno dovoljenje, če generalni direktor nima dovoljenja za stalno prebivanje. Liberalizacija naložb – dostop do trga: V HU: Ustanovljeni subjekt mora biti v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali predstavništva. Vstop na trg v obliki podružnice je dovoljen samo za finančne storitve. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V BG: Za nekatere gospodarske dejavnosti, povezane z izkoriščanjem ali uporabo državne ali javne lastnine, je potrebna koncesija, ki se podeli v skladu z določbami zakona o koncesijah. Gospodarske družbe, v katerih imata država ali občina več kot 50-odstotni delež kapitala, potrebujejo za vse transakcije za odsvojitev osnovnih sredstev družbe ter sklepanje kakršnih koli pogodb o pridobitvi udeležbe v kapitalu, zakupu, skupnih dejavnostih, kreditih, zavarovanju terjatev ter prevzemu kakršnih koli obveznosti na podlagi menic dovoljenje pristojnega organa, torej agencije za javna podjetja in nadzor ali drugega državnega ali regionalnega organa. Ta pridržek se ne uporablja za rudarstvo in kamnolomstvo, za katera velja ločen pridržek s seznama Unije v Prilogi 10-A (Obstoječi ukrepi). V IT: Vlada lahko izvaja nekatera posebna pooblastila v podjetjih, ki delujejo na področju obrambe in nacionalne varnosti, ter v nekaterih dejavnostih strateškega pomena na področju energetike, prometa in komunikacij. To se nanaša na vse pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti, za katere se šteje, da so strateškega pomena na področju obrambe in nacionalne varnosti, ne samo v privatiziranih podjetjih. Če obstaja nevarnost znatne škode za bistvene interese obrambe in nacionalne varnosti, ima vlada posebna pooblastila:
Zadevna družba mora urad predsednika vlade obvestiti o vseh odločitvah, dejanjih in transakcijah (na primer prenosih, združitvah, razdružitvah, spremembah dejavnosti, prenehanju poslovanja) v zvezi s strateškimi sredstvi na področjih energetike, prometa in komunikacij. Še zlasti ga mora obvestiti o nakupu, ki ga opravi oseba iz države nečlanice Unije in ki tej osebi daje nadzor nad družbo. Predsednik vlade lahko uporabi naslednja posebna pooblastila:
Merila za presojo, ali gre za dejansko ali izjemno nevarnost, ter pogoji in postopki za uporabo posebnih pooblastil so določeni v zakonu. Obstoječi ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V LT: Družbe, sektorji, območja, sredstva in zmogljivosti strateškega pomena za nacionalno varnost. Obstoječi ukrepi: LT: Zakon Republike Litve št. IX-1132 z dne 10. oktobra 2002 o zaščiti objektov, pomembnih za zagotavljanje nacionalne varnosti (kakor je bil nazadnje spremenjen 17. septembra 2020, št. XIII-3284). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V SE: Diskriminacijske zahteve za ustanovitelje, višje vodstvene položaje in upravne odbore, ko se v švedsko pravo vključijo nove pravne oblike podjetij. |
|
(b) |
Pridobitev nepremičnin Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V HU: Pridobitev državne lastnine. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V HU: Pridobitev ornega zemljišča s strani tujih pravnih oseb in fizičnih oseb brez statusa rezidenta. Obstoječi ukrepi:
V LV: Pridobitev podeželskih zemljišč s strani državljanov Nove Zelandije ali tretje države. Obstoječi ukrepi: LV: Zakon o privatizaciji zemljišč na podeželju, ss. 28, 29 in 30. V SK: Tuje družbe ali fizične osebe ne morejo pridobiti kmetijskih in gozdnih zemljišč zunaj meja strnjenega naselja občine in nekaterih drugih zemljišč (naravnih virov, jezer, rek, javnih cest, idr.). Obstoječi ukrepi:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BG: Fizične ali pravne osebe, ki imajo več kot pet let stalno prebivališče oziroma sedež v Bolgariji, lahko pridobijo lastništvo kmetijskih zemljišč. Pravne osebe, ki imajo sedež manj kot pet let, lahko pridobijo lastništvo kmetijskih zemljišč, če partnerji v družbi, člani združenja ali ustanovitelji delniške družbe izpolnjujejo zahteve glede petletnega obdobja stalnega prebivališča. Tuji državljani in tuje pravne osebe, ustanovljene v skladu z zakonodajo tretje države, lahko v skladu s členom 22 ustave Republike Bolgarije pridobijo pravico do lastništva zemljišč na podlagi mednarodnega sporazuma, pa tudi z dedovanjem na podlagi zakonodaje. Tuji državljani in tuje pravne osebe, ustanovljene v skladu z zakonodajo tretje države, lahko v skladu z s členom 22, odstavek 2, ustave Republike Bolgarije pridobijo pravico do lastništva gozdnih zemljišč na podlagi mednarodnega sporazuma, pa tudi z dedovanjem na podlagi zakonodaje (zakon o gozdovih, člen 23, odstavek 5). Obstoječi ukrepi: BG: Ustava Republike Bolgarije, člen 22, odstavek 2, in člen 23, odstavek 5; in zakon o gozdovih, člen 10. V EE: Osebe, ki niso iz EGP ali države članice OECD, lahko pridobijo nepremičnino, ki vsebuje kmetijsko ali gozdno zemljišče, samo z dovoljenjem okrajnega guvernerja in občinskega sveta ter morajo v skladu z zakonom dokazati, da se bo nepremičnina v skladu s svojim namenom uporabljala učinkovito, trajnostno in namensko. Obstoječi ukrepi: EE: Kinnisasja omandamise kitsendamise seadus (zakon o omejitvah pri pridobitvi nepremičnin), poglavji 2 in 3 Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V LT: Vsi ukrepi, ki so skladni z obvezami, ki jih je sprejela Unija in ki se uporabljajo v Litvi v GATS v zvezi s pridobitvijo zemljišč. Postopek za pridobitev parcel, pogoje in omejitve določajo ustavni zakon, zakon o zemljiščih in zakon o pridobitvi kmetijskih zemljišč. Vendar lahko organi lokalne samouprave (občine) ter druge nacionalne entitete držav članic OECD in Severnoatlantskega zavezništva, ki izvajajo gospodarske dejavnosti v Litvi, določene z ustavnim pravom v skladu z merili Unije in drugega povezovanja, pri katerem sodeluje Litva, pridobijo nekmetijske parcele za izgradnjo ter upravljanje stavb in objektov, ki jih potrebujejo za svoje neposredne dejavnosti. Obstoječi ukrepi:
|
|
(c) |
Priznanje Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: EU: Direktive Unije o medsebojnem priznavanju diplom in drugih poklicnih kvalifikacij veljajo samo za državljane Unije. Pravica do opravljanja zakonsko urejenih strokovnih storitev v eni državi članici ne zagotavlja pravice do njihovega opravljanja v drugi državi članici. |
|
(d) |
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: EU: Določitev drugačne obravnave za tretjo državo v skladu z mednarodnimi pogodbami o naložbah ali drugimi trgovinskimi sporazumi v veljavi ali podpisanimi pred začetkom veljavnosti tega sporazuma. EU: Določitev drugačne obravnave za tretjo državo v skladu z obstoječim ali prihodnjim dvostranskim ali večstranskim sporazumom, ki:
Notranji trg za storitve in naložbe pomeni območje brez notranjih mej, na katerem je zagotovljen prosti pretok storitev, kapitala in oseb. Pravica do ustanavljanja pomeni obveznost odprave vseh omejitev za ustanavljanje med pogodbenicami dvostranskega ali večstranskega sporazuma z začetkom veljavnosti navedenega sporazuma. Pravica do ustanavljanja vključuje pravico državljanov pogodbenic dvostranskega ali večstranskega sporazuma, da ustanavljajo in upravljajo družbe pod enakimi pogoji, kot jih za državljane določa pravo pogodbenice, v kateri se družba ustanovi. Približevanje zakonodaje pomeni:
Taka prilagoditev ali vključitev se izvede in se zanjo šteje, da se je izvedla, šele ko se prenese v pravo pogodbenice ali pogodbenic dvostranskega ali večstranskega sporazuma. Obstoječi ukrepi:
EU: Določitev drugačne obravnave za državljane ali družbe v zvezi s pravico do ustanavljanja v okviru obstoječih ali prihodnjih dvostranskih sporazumov med naslednjimi državami članicami: BE, DE, DK, EL, ES, FR, IE, IT, LU, NL, PT in katero koli izmed naslednjih držav ali kneževin: Andora, Monako, San Marino in Vatikanska mestna država. DK, FI, SE: Ukrepi Danske, Švedske in Finske, katerih cilj je spodbujati nordijsko sodelovanje, na primer:
V PL: Ugodnejši pogoji za ustanavljanje ali čezmejno opravljanje storitev, ki lahko vključujejo odpravo ali spremembo nekaterih omejitev s seznama pridržkov, ki veljajo na Poljskem, se lahko določijo s trgovinskimi sporazumi in sporazumi o plovbi. V PT: Opustitev zahteve glede državljanstva za opravljanje nekaterih dejavnosti in poklicev s strani fizičnih oseb, ki izvajajo storitve za države, v katerih je portugalščina uradni jezik (Angola, Brazilija, Zelenortski otoki, Gvineja Bissau, Ekvatorialna Gvineja, Mozambik, São Tomé in Principe ter Vzhodni Timor). |
|
(e) |
Orožje, strelivo in vojaški material Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: EU: Proizvodnja ali distribucija orožja ali trgovina z orožjem, strelivom in vojaškim materialom. Vojaški material je omejen na izdelke, ki so namenjeni in izdelani izključno za vojaške namene v zvezi z vojaškimi ali obrambnimi dejavnostmi. |
Pridržek št. 2 – Strokovne storitve – razen zdravstvenih storitev
|
Sektor: |
Strokovne storitve – pravne storitve: storitve notarjev in sodnih izvršiteljev; računovodske in knjigovodske storitve; revizijske storitve, storitve davčnega svetovanja; arhitekturne storitve in storitve urbanističnega načrtovanja; storitve inženiringa in integriranega inženiringa |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
Del CPC 861, del 87902, 862, 863, 8671, 8672, 8673, 8674, del 879 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Pravne storitve Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: EU, z izjemo SE: Storitve pravnega svetovanja, overjanja in potrjevanja dokumentov, ki jih izvajajo pravni strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“, ter v zvezi s storitvami sodnih izvršiteljev, ki so imenovani z uradnim aktom vlade (del CPC 861, del 87902). Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V BG: Popolna nacionalna obravnava v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem družb ter izvajanjem storitev se lahko odobri samo za družbe, ustanovljene v državah, s katerimi so bili ali bodo sklenjeni preferencialni sporazumi, in njihove državljane (del CPC 861). V LT: Odvetniki iz tujih držav lahko kot odvetniki sodelujejo na sodišču le v skladu z mednarodnimi sporazumi (del CPC 861), vključno s posebnimi določbami o zastopanju pred sodišči. |
|
(b) |
Računovodske in knjigovodske storitve (CPC 8621, razen revizijskih storitev, 86213, 86219 in 86220) Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V HU: Čezmejno izvajanje računovodskih in knjigovodskih storitev. Obstoječi ukrepi: HU: Zakon C iz leta 2000 in Zakon LXXV iz leta 2007. |
|
(c) |
Revizijske storitve (CPC 86211 in 86212, razen računovodskih in knjigovodskih storitev) Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V BG: Revizor (posameznik ali revizijska družba) mora biti vpisan v register, ki ga upravlja komisija za javni nadzor registriranih revizorjev (CPOSA), da lahko izvaja neodvisne finančne revizije. Revizor, ki je pridobil pravno in poslovno sposobnost v tretji državi, se lahko registrira pod naslednjimi pogoji in pod pogojem vzajemnosti:
Obstoječi ukrepi: BG: Zakon o neodvisni finančni reviziji. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V CZ: Na Češkem lahko revizije izvajajo samo pravne osebe, v katerih je vsaj 60 % kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic pridržanih za državljane Češke ali držav članic. Obstoječi ukrepi: CZ: Zakon št. 93/2009 zb. z dne 14. aprila 2009 o revizorjih, kakor je bil spremenjen. Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V HU: Čezmejno izvajanje revizijskih storitev. Obstoječi ukrepi: Zakon C iz leta 2000 in Zakon LXXV iz leta 2007. V PT: Čezmejno izvajanje revizijskih storitev. |
|
(d) |
Arhitekturne storitve in storitve urbanističnega načrtovanja (CPC 8674) Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V HR: Čezmejno izvajanje storitev urbanističnega načrtovanja. |
Pridržek št. 3 – Strokovne storitve – zdravstvene storitve in maloprodaja farmacevtskih izdelkov
|
Sektor: |
Strokovne zdravstvene storitve, maloprodaja farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov ter druge storitve farmacevtov |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 63211, 85201, 9312, 9319, 93121 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Operativne zahteve Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
zdravstvene in zobozdravstvene storitve; storitve babic, medicinskih sester, fizioterapevtov, psihologov in pomožnega medicinskega osebja (CPC 63211, 85201, 9312, 9319, 932) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V FI: Izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami zdravnikov, zobozdravnikov, babic, fizioterapevtov, pomožnega medicinskega osebja in psihologov, razen storitev medicinskih sester (CPC 9312, 93191). Obstoječi ukrepi: FI: Laki yksityisestä terveydenhuollosta (zakon o zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev) (152/1990) V BG: Izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami zdravnikov, zobozdravnikov, babic, fizioterapevtov, pomožnega medicinskega osebja in psihologov (CPC 9312, del 9319). Obstoječi ukrepi: BG: zakon o zdravstvenih ustanovah ter zakon o poklicnih organizacijah medicinskih sester, babic in zdravnikov specialistov Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: CZ, MT: Izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami, ki jih izvaja strokovno osebje, na primer zdravniki, zobozdravniki, babice, medicinske sestre, fizioterapevti, pomožno medicinsko osebje in psihologi, ter drugih povezanih storitev (CPC 9312, del 9319). Obstoječi ukrepi:
Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU, z izjemo NL in SE: Za izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami, ki jih izvaja strokovno osebje, na primer zdravniki, zobozdravniki, babice, medicinske sestre, fizioterapevti, pomožno medicinsko osebje in psihologi, se zahteva stalno prebivališče. Te storitve lahko izvajajo samo fizične osebe, ki so fizično prisotne na ozemlju Unije. (CPC 9312, del 93191). V BE: Čezmejno izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih strokovnih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami zdravnikov, zobozdravnikov, babic, medicinskih sester, fizioterapevtov, psihologov in pomožnega medicinskega osebja. (del CPC 85201, 9312, del 93191). V PT (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): V zvezi s poklici fizioterapevtov, pomožnega medicinskega osebja in podiatrov se lahko tujim strokovnjakom dovoli opravljanje poklica na podlagi vzajemnosti. |
|
(b) |
Veterinarske storitve (CPC 932) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BG: Veterinarsko ustanovo lahko ustanovi fizična ali pravna oseba. Izvajanje veterinarske dejavnosti se dovoli samo državljanom EGP in osebam s stalnim prebivališčem (potrebna je fizična prisotnost). Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: BE, LV: Čezmejno izvajanje veterinarskih storitev. |
|
(c) |
Maloprodaja farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov na ter druge storitve farmacevtov (CPC 63211) Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V EU, z izjemo EL, IE, LU, LT in NL: Število ponudnikov, ki lahko izvajajo določeno storitev na specifičnem lokalnem območju, se lahko omeji na nediskriminatorni osnovi. Zato je lahko potrebna ocena gospodarskih potreb ob upoštevanju dejavnikov, kot so število obstoječih družb in učinek nanje, prometna infrastruktura, gostota prebivalstva ali geografska razpršenost. V EU, z izjemo BE, BG, EE, ES, IE in IT: Prodaja po pošti je mogoča le iz držav članic EGP, zato je za maloprodajo farmacevtskih izdelkov in določenega medicinskega blaga splošni javnosti v Uniji potreben sedež v eni od teh držav. V BE: Maloprodaja farmacevtskih izdelkov in posebnih medicinskih izdelkov je mogoča le v lekarni s sedežem v Belgiji. V BG, EE, ES, IT in LT: Čezmejna maloprodaja farmacevtskih izdelkov. V CZ: Maloprodaja je mogoča le iz držav članic. IE in LT: Čezmejna maloprodaja farmacevtskih izdelkov, za katere je potreben recept. V PL: Posredniki v trgovini z zdravili morajo biti registrirani in imeti prebivališče ali registrirani sedež na ozemlju Republike Poljske. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V FI: Maloprodaja farmacevtskih izdelkov ter medicinskih in ortopedskih izdelkov. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V SE: Maloprodaja farmacevtskih izdelkov in oskrba širše javnosti s farmacevtskimi izdelki. Obstoječi ukrepi:
|
Pridržek št. 4 – Poslovne storitve – storitve na področju raziskav in razvoja
|
Sektor: |
Raziskovalne in razvojne storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 851, 852, 853 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V RO: Čezmejno izvajanje storitev na področju raziskav in razvoja.
Obstoječi ukrepi:
RO: Vladni odlok št. 6/2011; in
Odlok ministra za šolstvo in raziskave št. 3548/2006 in Sklep vlade št. 134/2011.
Pridržek št. 5 – Poslovne storitve – nepremičninske storitve
|
Sektor: |
Nepremičninske storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 821, 822 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V CZ in HU: Čezmejno izvajanje nepremičninskih storitev.
Pridržek št. 6 – Poslovne storitve – storitve najema ali zakupa
|
Sektor: |
Storitve najema ali zakupa brez upravljavcev |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 832 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V BE in FR: Čezmejno izvajanje storitev najema ali zakupa brez upravljavcev v zvezi z osebnimi in gospodinjskimi predmeti.
Pridržek št. 7 – Poslovne storitve – storitve agencij za izterjavo in storitve poročanja o kreditni spodobnosti
|
Sektor: |
Storitve agencij za izterjavo, storitve poročanja o kreditni spodobnosti |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 87901, 87902 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V EU, z izjemo ES, LV in SE, v zvezi s storitvami agencij za izterjavo in storitvami poročanja o kreditni sposobnosti.
Pridržek št. 8 – Poslovne storitve – storitve posredovanja zaposlitve
|
Sektor: |
Poslovne storitve – storitve posredovanja zaposlitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 87201, 87202, 87203, 87204, 87205, 87206, 87209 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V EU, z izjemo HU in SE: Posredovanje osebja za pomoč na domu, drugih trgovskih ali industrijskih delavcev, medicinskih sester in drugega osebja (CPC 87204, 87205, 87206, 87209).
V BG, CY, CZ, DE, EE, FI, LT, LV, MT, PL, PT, RO, SI in SK: Storitve iskanja vodilnih kadrov (CPC 87201).
V AT, BG, CY, CZ, EE, FI, LT, LV MT, PL, PT, RO, SI in SK: Vzpostavljanje storitev posredovanja zaposlitve za administrativno in drugo osebje (CPC 87202).
V AT, BG, CY, CZ, DE, EE, FI, LT, LV, MT, PL, PT, RO, SI in SK: Posredovanje delovne sile na področju pisarniških del (CPC 87203).
Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V EU, z izjemo BE, HU in SE: Čezmejno izvajanje storitev posredovanja zaposlitve za administrativno in drugo osebje (CPC 87202).
V IE: Čezmejno izvajanje storitev iskanja vodilnih kadrov (CPC 87201).
FR, IE, IT in NL: Čezmejno izvajanje storitev zagotavljanja pisarniškega osebja (CPC 87203).
Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:
V DE: Omejitev števila ponudnikov posredovanja zaposlitve.
V ES: Omejitev števila ponudnikov storitev iskanja vodilnih kadrov in storitev posredovanja zaposlitve (CPC 87201, 87202).
V FR: Za te storitve lahko velja državni monopol (CPC 87202).
V IT: Omejitev števila ponudnikov posredovanja zaposlitve za pisarniško osebje (CPC 87203).
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava:
V DE: Zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve lahko za določene poklice izda uredbe o posredovanju zaposlitve in zaposlovanju nedržavljanov Unije oziroma EGP (CPC 87201, 87202, 87203, 87204, 87205, 87206, 87209).
Obstoječi ukrepi:
|
|
AT: §§ 97 in 135 avstrijskega zakona o trgovini (Gewerbeordnung), Zvezni uradni list št. 194/1994, kakor je bil spremenjen, in |
|
|
zakon o začasnih zaposlitvah (Arbeitskräfteüberlassungsgesetz/AÜG), Zvezni uradni list št. 196/1988, kakor je bil spremenjen. |
|
|
BG: Zakon o spodbujanju zaposlovanja, členi 26, 27, 27a in 28. |
|
|
CY: Zakon o zasebnih agencijah za zaposlovanje št. 126(I)/2012, kakor je bil spremenjen, Zakon N. 174(I)/2012. |
|
|
CZ: Zakon o zaposlovanju (435/2004) |
|
|
DE: Gesetz zur Regelung der Arbeitnehmerüberlassung (AÜG); |
|
|
Sozialgesetzbuch Drittes Buch (SGB III; socialni zakonik, tretja knjiga) – spodbujanje zaposlovanja; in |
|
|
Verordnung über die Beschäftigung von Ausländerinnen und Ausländern (BeschV; odlok o zaposlovanju tujcev). |
|
|
DK: §§ 8a–8f Uredbe-zakona št. 73 z dne 17. januarja 2014 in Uredba-zakon št. 228 z dne 7. marca 2013 (zaposlovanje pomorščakov) ter zakon o delovnih dovoljenjih iz leta 2006, oddelek 1(2) in (3). |
|
|
EL: zakon 4052/2012 (uradni list 41 Α), kakor je bil v nekaterih določbah spremenjen z zakonom št. 4093/2012 (uradni list 222 Α) |
|
|
ES: Real Decreto-ley 8/2014, de 4 de julio, de aprobación de medidas urgentes para el crecimiento, la competitividad y la eficiencia, artículo 117 (tramitado como Ley 18/2014, de 15 de octubre) |
|
|
FI: Lakijulkisesta työvoima- ja yrityspalvelusta (zakon o javnih storitvah na področju zaposlovanja in zagona podjetij) (916/2012) |
|
|
HR: Zakon o trgu dela (OG 118/18, 32/20); |
|
|
zakon o delu (OG 93/14, 127/17, 98/19); in |
|
|
zakon o tujcih (OG 130/11m 74/13, 67/17, 46/18, 53/20). |
|
|
IE: Zakon o delovnih dovoljenjih iz leta 2006, oddelka 1(2) in (3). |
|
|
IT: zakonodajni odlok 276/2003, člena 4 in 5 |
|
|
LT: Delovni zakonik Republike Litve, odobren z Zakonom Republike Litve št. XII-2603 z dne 14. septembra 2016, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. oktobra 2020 z Zakonom št. XIII-3334; in |
Zakon Republike Litve št. IX-2206 z dne 29. aprila 2004 o pravnem položaju tujcev, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. novembra 2020 z Zakonom št. XIII-3412.
|
|
LU: Loi du 18 janvier 2012 portant création de l'Agence pour le développement de l'emploi (zakon z dne 18. januarja 2012 o ustanovitvi agencije za zaposlovanje – ADEM). |
|
|
MT: Zakon o zavodih za zaposlovanje in usposabljanje (Cap 343) (členi 23–25) in uredbe o agencijah za zaposlovanje (S.L. 343.24). |
|
|
PL: Člen 18 zakona z dne 20. aprila 2004 o spodbujanju zaposlovanja in institucijah trga dela (Uradni list 2015, točka 149, kakor je bil spremenjen). |
|
|
PT: Uredba-zakon št. 260/2009 z dne 25. septembra, kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 5/2014 z dne 12. februarja; |
|
|
Zakon št. 28/2016 z dne 23. avgusta in |
|
|
Zakon št. 146/2015 z dne 9. septembra (dostopnost in izvajanje storitev agencij za zaposlovanje). |
|
|
RO: Zakon št. 156/2000 o zaščiti romunskih državljanov, ki delajo v tujini, ponovno objavljen, |
|
|
Sklep vlade št. 384/2001 o odobritvi metodoloških norm za izvajanje Zakona št. 156/2000, z naknadnimi spremembami; |
|
|
Odlok vlade št. 277/2002, kakor je bil spremenjen z Odlokom vlade št. 790/2004 in Odlokom vlade št. 1122/2010, ter |
|
|
Zakon št. 53/2003 – zakonik o delovnih razmerjih, ponovno objavljen, z naknadnimi spremembami in dodatkom ter Sklep vlade št. 1256/2011 o pogojih poslovanja in postopku odobritve za agencije za posredovanje začasne zaposlitve. |
|
|
SI: Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010, 21/2013, 63/2013, 55/2017) ; ter |
|
|
Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev – ZZSDT (Uradni list RS, št. 47/2015), ZZSDT-UPB2 (Uradni list RS, št. 1/2018). |
|
|
SK: Zakon št. 5/2004 o službah za zaposlovanje in |
|
|
Zakon št. 455/1991 o trgovinskih dovoljenjih. |
Pridržek št. 9 – Poslovne storitve – varnostne in preiskovalne storitve
|
Sektor: |
Poslovne storitve – varnostne in preiskovalne storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 87301, 87302, 87303, 87304, 87305, 87309 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Operativne zahteve Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Varnostne storitve (CPC 87302, 87303, 87304, 87305, 87309) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: BG, CY, CZ, EE, LT, LV, MT, PL, RO, SI in SK: Izvajanje varnostnih storitev. DK, HR in HU: Izvajanje storitev v naslednjih podsektorjih: storitve varovanja (87305) za HR in HU, svetovalne storitve na področju varnosti (87302) za HR, storitve varovanja na letališčih (del 87305) za DK in storitve oklepnih vozil (87304) za HU. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Za člane upravnih odborov pravnih oseb, ki izvajajo storitve varovanja in varnostne storitve (87305) ter posvetovanje in usposabljanje v zvezi z varnostnimi storitvami (87302), se zahteva državljanstvo države članice. Višji vodstveni delavci družb, ki zagotavljajo svetovalne storitve na področju varovanja in varnosti, morajo biti državljani rezidenti države članice. V ES: Čezmejno izvajanje varnostnih storitev. Za zasebno varnostno osebje veljajo zahteve glede državljanstva. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V FI: Dovoljenja za izvajanje varnostnih storitev se lahko podelijo samo fizičnim osebam s stalnim prebivališčem v EGP ali pravnim osebam s sedežem v EGP. V FR in PT: V PT se zahteva državljanstvo za specializirano osebje, v FR pa za izvršne in neizvršne direktorje. Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE, FI, FR in PT: Čezmejno izvajanje varnostnih storitev s strani tujega izvajalca ni dovoljeno. Obstoječi ukrepi: BE: Loi réglementant la sécurité privée et particulière, 2 Octobre 2017. BG: zakon o zasebnih podjetjih za varnostne storitve CZ: zakon o izdaji dovoljenj za opravljanje trgovinske dejavnosti DK: uredba o varnosti v letalstvu FI: Laki yksityisistä turvallisuuspalveluista 282/2002 (zakon o zasebnih varnostnih storitvah) LT: Zakon št. IX-2327 z dne 8. julija 2004 o varnosti oseb in premoženja. LV: zakon o storitvah varovanja (oddelki 6, 7 in 14) PL: Zakon z dne 22. avgusta 1997 o zaščiti oseb in premoženja (Uradni list 2016, točka 1432, kakor je bil spremenjen). PT: Zakon 34/2013 alterada p/ Lei 46/2019, 16 maio, in Odlok 273/2013 alterada p/ Portaria 106/2015, 13 abril. SI: zakon o zasebnem varovanju |
|
(b) |
Preiskovalne storitve (CPC 87301) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU, z izjemo AT in SE: Izvajanje preiskovalnih storitev. |
Pridržek št. 10 – Poslovne storitve – druge poslovne storitve
|
Sektor, podsektor: |
Poslovne storitve – druge poslovne storitve (prevajanje in tolmačenje, fotokopiranje in podobno razmnoževanje gradiv, storitve, povezane z distribucijo energije, in storitve, povezane s proizvodnjo) |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 87905, 87904, 884, 887 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Operativne zahteve Lokalna prisotnost Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Storitve prevajanja in tolmačenja (CPC 87905) Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V HR: Čezmejno izvajanje storitev prevajanja in tolmačenja uradnih dokumentov. |
|
(b) |
Fotokopiranje in podobno razmnoževanje gradiv (CPC 87904) Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V HU: Čezmejno izvajanje storitev fotokopiranja in podobnega razmnoževanja gradiv. |
|
(c) |
Storitve, povezane z distribucijo energije, in storitve, povezane s proizvodnjo (del CPC 884, 887, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V HU: Storitve, povezane z distribucijo energije, in čezmejno izvajanje storitev, povezanih s proizvodnjo, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev na področju teh sektorjev. |
|
(d) |
Vzdrževanje in popravila plovil, opreme za železniški prevoz ter zrakoplovov in njihovih delov (del CPC 86764, CPC 86769, CPC 8868) Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU, z izjemo DE, EE in HU: Čezmejno zagotavljanje storitev vzdrževanja in popravil opreme za železniški prevoz. V EU, z izjemo CZ, EE, HU, LU in SK: Čezmejno zagotavljanje storitev vzdrževanja in popravil plovil za prevoz po celinskih plovnih poteh. V EU, z izjemo EE, HU in LV: Čezmejno izvajanje storitev vzdrževanja in popravil pomorskih plovil. V EU, z izjemo AT, EE, HU, LV in PL: Čezmejno izvajanje storitev vzdrževanja in popravil plovil, zrakoplovov in njihovih delov (del CPC 86764, CPC 86769, CPC 8868). EU: Čezmejno izvajanje predpisanih pregledov in izdajanje spričeval za ladje. Obstoječi ukrepi: EU: Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
|
(e) |
Druge poslovne storitve, povezane z letalstvom Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: EU: Določitev drugačne obravnave za tretjo državo v skladu z obstoječim ali prihodnjim dvostranskim sporazumom v zvezi s:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V DE, FR: Gašenje požarov iz zraka, usposabljanje za letenje, škropljenje z letali, letalske geodetske meritve, letalsko kartiranje, fotografiranje iz zraka in druge kmetijske, industrijske in inšpekcijske storitve iz zraka. V FI, SE: Gašenje požarov iz zraka. |
Pridržek št. 11 – Telekomunikacije
|
Sektor: |
Oddajanje programov prek satelitov |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V BE: Oddajanje programov prek satelitov.
Pridržek št. 12 – Gradbeništvo
|
Sektor: |
Gradbene storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 51 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V LT: Pravica priprave projektne dokumentacije za gradnjo objektov izrednega pomena se podeli le projektivnim podjetjem, registriranim v Litvi, ali tujim projektivnim podjetjem, ki jih je odobrila institucija s pooblastilom vlade za te dejavnosti. Pravica izvajanja tehničnih dejavnosti na glavnih področjih gradbeništva se lahko podeli nelitovskim osebam, ki jih je odobrila institucija s pooblastilom vlade Republike Litve.
Pridržek št. 13 – Distribucijske storitve
|
Sektor: |
Distribucijske storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 62117, 62251, 8929, del 62112, 62226, del 631 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Operativne zahteve |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Distribucija zdravil Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BG: Čezmejna prodaja zdravil na debelo (CPC 62251). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V FI: Distribucija farmacevtskih izdelkov (CPC 62117, 62251, 8929). Obstoječi ukrepi: BG: zakon o zdravilih v humani medicini, Zakon o medicinskih pripomočkih. FI: Lääkelaki (zakon o zdravstvu) (395/1987) |
|
(b) |
Distribucija alkoholnih pijač V FI: Distribucija alkoholnih pijač (del CPC 62112, 62226, 63107, 8929). Obstoječi ukrepi: FI: Alkoholilaki (zakon o alkoholu) (1102/2017) Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V SE: Določitev monopola nad maloprodajo žganih pijač, vina in piva (razen brezalkoholnega piva). Trenutno ima Systembolaget AB tak monopol nad maloprodajo žganih pijač, vina in piva (razen brezalkoholnega piva). Alkoholne pijače so pijače z vsebnostjo alkohola nad 2,25 volumskega odstotka. Pri pivu je meja vsebnost alkohola nad 3,5 volumskega odstotka (del CPC 631). Obstoječi ukrepi: SE: Zakon o alkoholu (2010:1622). |
|
(c) |
Druga distribucija (del CPC 621, CPC 62228, CPC 62251, CPC 62271, del CPC 62272, CPC 62276, CPC 63108, del CPC 6329) Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BG: Distribucija kemičnih izdelkov, plemenitih kovin in dragih kamnov, zdravil, predmetov za medicinsko uporabo, tobaka in tobačnih izdelkov ter alkoholnih pijač na debelo. Bolgarija si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi storitvami borznih posrednikov. Obstoječi ukrepi:
|
Pridržek št. 14 – Izobraževalne storitve
|
Sektor: |
Izobraževanje |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 92 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V EU: Izobraževalne storitve, ki prejemajo javna sredstva ali državno podporo v kakršni koli obliki. Kadar lahko tuji izvajalci izvajajo zasebno financirane izobraževalne storitve, je lahko pogoj za udeležbo zasebnih izvajalcev v izobraževalnem sistemu koncesija, ki se podeli na nediskriminatorni osnovi.
V AT, BE, BG, CY, EL, ES in SI: Izvajanje zasebno financiranih drugih izobraževalnih storitev, tj. tistih, ki niso klasificirane kot storitve osnovnošolskega, srednješolskega in visokošolskega izobraževanja ali izobraževanja odraslih (CPC 929).
CY, FI, MT in RO: Izvajanje zasebno financiranih storitev osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih (CPC 921, 922).
AT, BG, CY, FI, MT in RO: Izvajanje zasebno financiranih storitev visokošolskega izobraževanja (CPC 923).
V CY: Izvajanje storitev izobraževanja odraslih (CPC 924).
V FI: Izvajanje storitev izobraževanja odraslih in drugih izobraževalnih storitev, razen zasebno financiranih storitev poučevanja angleščine (del CPC 924 in 929).
V CZ in SK: Večina članov upravnega odbora ustanove, ki izvaja zasebno financirane izobraževalne storitve, mora imeti državljanstvo zadevne države (CPC 921, 922, 923 za SK, razen 92310, 924).
V SI: Zasebno financirane osnovne šole lahko ustanovijo samo slovenske osebe. Izvajalec storitev mora ustanoviti registrirani sedež ali podružnico. Večina članov upravnega odbora ustanove, ki izvaja zasebno financirane storitve srednješolskega ali visokošolskega izobraževanja, mora imeti slovensko državljanstvo (CPC 922, 923).
V SE: Izvajalci izobraževalnih storitev, ki so jih za zagotavljanje izobraževanja odobrili javni organi. Ta pridržek se uporablja za zasebno financirane izvajalce izobraževalnih storitev, ki v neki obliki prejemajo državno podporo, vključno z izvajalci izobraževalnih storitev, ki jih priznava država ali so pod državnim nadzorom, ali za izobraževanje, ki je upravičeno do študijske podpore (CPC 92).
V SK: Za izvajalce vsakršnega zasebno financiranega izobraževanja, razen posekundarnega strokovnega in poklicnega izobraževanja, se zahteva stalno prebivališče v EGP. Lahko se preverijo gospodarske potrebe in lokalni organi lahko omejijo število ustanovljenih šol (CPC 921, 922, 923, razen 92310, 924).
Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
BG, IT in SI: Omejitev čezmejnega izvajanja zasebno financiranih storitev osnovnošolskega izobraževanja (CPC 921).
V BG in IT: Omejitev čezmejnega izvajanja zasebno financiranih storitev srednješolskega izobraževanja (CPC 922).
V AT: Omejitev čezmejnega izvajanja zasebno financiranih storitev izobraževanja odraslih prek radia in televizije (CPC 924).
Obstoječi ukrepi:
|
|
BG: Zakon o predšolskem in šolskem izobraževanju; |
|
|
Zakon o visokošolskem izobraževanju, odstavek 4 dodatnih določb, ter |
|
|
Zakon o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, člen 22. |
|
|
FI: Perusopetuslaki (zakon o osnovnošolskem izobraževanju) (628/1998), |
|
|
Lukiolaki (zakon o splošnem srednješolskem izobraževanju) (629/1998), |
|
|
Laki ammatillisesta koulutuksesta (zakon o poklicnem usposabljanju in izobraževanju) (630/1998), |
|
|
Laki ammatillisesta aikuiskoulutuksesta (zakon o poklicnem izobraževanju odraslih) (631/1998), in |
|
|
Ammattikorkeakoululaki (zakon o politehnikah) (351/2003) in Yliopistolaki (zakon o univerzah) (558/2009). |
|
|
IT: Kraljevi odlok 1592/1933 (zakon o srednješolskem izobraževanju); |
|
|
Zakon 243/1991 (občasni javni prispevek za zasebne univerze); |
|
|
Resolucija 20/2003 CNVSU (Comitato nazionale per la valutazione del sistema universitario) in |
|
|
Odlok predsednika republike 25/1998. |
|
|
SK: zakon 245/2008 o izobraževanju, |
|
|
Zakon 131/2002 o univerzah ter |
|
|
Zakon 596/2003 o državni upravi v izobraževanju in samoupravljanju šole. |
Pridržek št. 15 – Okoljske storitve
|
Sektor: |
Okoljske storitve: ravnanje z odpadki in gospodarjenje s tlemi |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 9401, 9402, 9403, 94060 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V DE: Izvajanje storitev ravnanja z odpadki, razen svetovalnih storitev, ter storitve v zvezi z varstvom tal in gospodarjenjem s kontaminiranimi tlemi, razen svetovalnih storitev.
Pridržek št. 16 – Finančne storitve
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
Ni relevantno |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Vse finančne storitve Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU: Pravica, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi s čezmejnim izvajanjem vseh finančnih storitev, razen: V EU (z izjemo BE, CY, EE, LT, LV, MT, PL, RO in SI):
V BE:
V CY:
V EE:
V LT:
V LV:
V MT:
V PL:
V RO:
V SI:
|
|
(b) |
Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve: Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V BG: Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema zavarovanje blaga, samih vozil in odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Bolgariji. V DE: Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v zvezi z mednarodnim prevozom v Nemčiji samo prek podružnice s sedežem v Nemčiji. Obstoječi ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V ES: Za opravljanje poklica aktuarja se zahteva stalno prebivališče ali najmanj dve leti izkušenj. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V FI: Za zagotavljanje storitev zavarovalnih posrednikov je treba imeti stalno mesto poslovanja v Uniji. Storitve neposrednega zavarovanja, vključno s sozavarovanjem, lahko izvajajo le zavarovatelji s sedežem v Uniji ali s podružnico na Finskem. Obstoječi ukrepi:
V FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko prevzamejo samo zavarovalnice s sedežem v Uniji. Obstoječi ukrepi: FR: Code des assurances. V HU: Storitve neposrednega zavarovanja lahko izvajajo samo pravne osebe Unije in podružnice, registrirane na Madžarskem. Obstoječi ukrepi: HU: zakon LX iz leta 2003 V IT: Zavarovanje prevoza blaga, zavarovanje vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Evropski uniji, razen pri mednarodnem prevozu, ki vključuje uvoz v Italijo. Čezmejno izvajanje aktuarskih storitev. Obstoječi ukrepi: IT: Člen 29 zakonika o zasebnem zavarovanju (Zakonodajni odlok št. 209 z dne 7. septembra 2005), Zakon 194/1942 o poklicu aktuarja. V PT: Zavarovanje zračnega in pomorskega prevoza, ki zajema blago, zrakoplove, ladje brez tovora in odgovornost, lahko sklepajo samo družbe iz Unije. Na Portugalskem lahko kot posredniki za take zavarovalne posle delujejo samo fizične osebe iz Unije ali družbe s sedežem v Uniji. Obstoječi ukrepi: PT: Člen 3 zakona št. 147/2015, člen 8 zakona št. 7/2019. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V SK: Tuji državljani lahko ustanovijo zavarovalnico samo v obliki delniške družbe ali izvajajo zavarovalniške storitve prek podružnic z registriranim sedežem na Slovaškem. Pridobitev dovoljenja je v obeh primerih odvisna od ocene nadzornega organa. Obstoječi ukrepi: SK: zakon 39/2015 o zavarovanju Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V FI: Najmanj polovica članov upravnega odbora in nadzornega sveta ter izvršni direktor zavarovalnice, ki izvaja obvezno pokojninsko zavarovanje, morajo imeti stalno prebivališče v EGP, razen če pristojni organi odobrijo izjemo. Tuji zavarovatelji s podružnico na Finskem ne morejo pridobiti dovoljenja za izvajanje obveznega pokojninskega zavarovanja. Vsaj en revizor mora imeti stalno prebivališče v EGP. Pri drugih zavarovalnicah velja zahteva glede stalnega prebivališča v EGP za najmanj enega člana upravnega odbora in nadzornega sveta ter za izvršnega direktorja. Vsaj en revizor mora imeti stalno prebivališče v EGP. Generalni zastopnik zavarovalnice Nove Zelandije mora imeti stalno prebivališče na Finskem, razen če je sedež družbe v Uniji. Obstoječi ukrepi:
|
|
(c) |
Bančne in druge finančne storitve Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V EU: Samo pravne osebe z registriranim sedežem v Uniji so lahko depozitarji premoženja investicijskih skladov. Za izvajanje dejavnosti upravljanja splošnih skladov, vključno s fiduciarnimi skladi in investicijskimi družbami, če so te dovoljene z nacionalnim pravom, se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, ki ima glavni in registrirani sedež v isti državi članici. Obstoječi ukrepi: EU:
V EE: Za sprejemanje depozitov mora imeti družba dovoljenje estonskega finančnega nadzornega organa in biti registrirana v skladu z estonsko zakonodajo kot delniška družba, hčerinska družba ali podružnica. Obstoječi ukrepi: EE: Krediidiasutuste seadus (zakon o kreditnih institucijah), § 206 in § 21. V SK: Investicijske storitve lahko izvajajo samo družbe za upravljanje, ki imajo pravno obliko delniške družbe z zakonsko določenim lastniškim kapitalom. Obstoječi ukrepi:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V FI: Najmanj eden od ustanoviteljev, članov upravnega odbora, nadzornega sveta in izvršni direktor izvajalca bančnih storitev ter oseba, pooblaščena za podpis v imenu kreditne institucije, morajo imeti stalno prebivališče v EGP. Vsaj en revizor mora imeti stalno prebivališče v EGP. Obstoječi ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V IT: Storitve, ki jih izvajajo „consulenti finanziari“ (finančni svetovalci). Za akvizitersko prodajo morajo posredniki uporabljati pooblaščene prodajalce finančnih storitev s stalnim prebivališčem na ozemlju države članice. Obstoječi ukrepi: IT: Členi 91–111 uredbe Consob o posrednikih (št. 16190 z dne 29. oktobra 2007). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V LT: Kot depozitarji premoženja pokojninskih skladov lahko delujejo samo banke z registriranim sedežem ali podružnico v Litvi, ki so pooblaščene za izvajanje investicijskih storitev v EGP. Vsaj en član uprave banke mora govoriti litovsko. Obstoječi ukrepi:
Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V FI: Za izvajanje plačilnih storitev se lahko zahteva stalno prebivališče ali domicil na Finskem. |
Pridržek št. 17 – Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva
|
Sektor: |
Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 93, 931, razen 9312, del 93191, 9311, 93192, 93193, 93199 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Zdravstvene storitve – storitve bolnišnic, storitve prevoza z reševalnimi vozili, storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov (CPC 93, 931, razen 9312, del 93191, 9311, 93192, 93193, 93199) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori: EU: Za izvajanje vseh zdravstvenih storitev, ki prejemajo javna sredstva ali državno podporo v kakršni koli obliki. EU: Vse zasebno financirane zdravstvene storitve, razen zasebno financiranih storitev bolnišnic, storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic. Udeležba zasebnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah, ki se financirajo iz zasebnih sredstev, je lahko pogojena s koncesijo, ki se podeli na nediskriminatorni osnovi. Lahko se zahteva ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih ustanov in vpliv nanje, prometna infrastruktura, gostota prebivalstva, geografska razpršenost in ustvarjanje novih delovnih mest. Ta pridržek se ne nanaša na izvajanje vseh strokovnih storitev v zdravstvu, vključno s storitvami, ki jih izvaja strokovno osebje, na primer zdravniki, zobozdravniki, babice, medicinske sestre, fizioterapevti, pomožno medicinsko osebje in psihologi, ki so zajete v drugih pridržkih (CPC 931, razen 9312, del 93191). AT, PL in SI: Izvajanje zasebno financiranih storitev prevoza z reševalnimi vozili (CPC 93192). V BE: Vzpostavljanje zasebno financiranih storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic (CPC 93192, 93193). BG, CY, CZ, FI, MT in SK: Izvajanje zasebno financiranih storitev bolnišnic, storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic (CPC 9311, 93192, 93193). V FI: Izvajanje drugih zdravstvenih storitev (CPC 93199). Obstoječi ukrepi: CZ: Zakon št. 372/2011 zb. o zdravstvenih storitvah in pogojih za njihovo izvajanje. FI: Laki yksityisestä terveydenhuollosta (zakon o zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev) (152/1990) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve: V DE: Izvajanje sistema socialne varnosti v Nemčiji, v okviru katerega lahko storitve izvajajo različna podjetja ali subjekti in ki lahko vključuje elemente konkurenčnosti, zaradi česar ne gre za „storitve, ki se izvajajo izključno v okviru vladnega pooblastila“. Določitev boljše obravnave v okviru dvostranskega trgovinskega sporazuma v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenih storitev in storitev socialnega varstva (CPC 93). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V DE: Lastništvo bolnišnic, ki jih upravljajo nemške oborožene sile. Nacionalizacija drugih ključnih zasebno financiranih bolnišnic (CPC 93110). V FR: Izvajanje zasebno financiranih storitev laboratorijske analize in testiranja. Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V FR: Izvajanje zasebno financiranih storitev laboratorijske analize in testiranja (del CPC 9311). Obstoječi ukrepi: FR: Code de la Santé Publique. |
|
(b) |
Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva, vključno s pokojninskim zavarovanjem Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU, z izjemo HU: Čezmejno izvajanje zdravstvenih storitev, storitev socialnega varstva in dejavnosti ali storitev, ki so del javnega pokojninskega načrta ali zakonsko predpisanega sistema socialne varnosti. Ta pridržek se ne nanaša na izvajanje vseh strokovnih storitev v zdravstvu, vključno s storitvami, ki jih izvaja strokovno osebje, na primer zdravniki, zobozdravniki, babice, medicinske sestre, fizioterapevti, pomožno medicinsko osebje in psihologi, ki so zajete v drugih pridržkih (CPC 931, razen 9312, del 93191). V HU: Čezmejno izvajanje vseh storitev bolnišnic, storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic, ki se financirajo iz javnih sredstev (CPC 9311, 93192, 93193). |
|
(c) |
Storitve socialnega varstva, vključno s pokojninskim zavarovanjem Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve: V EU: Izvajanje vseh storitev socialnega varstva, ki se financirajo iz javnih sredstev ali so deležne državne podpore v kakršni koli obliki, ter dejavnosti ali storitve v okviru javnega pokojninskega načrta ali zakonsko predpisanega sistema socialne varnosti. Udeležba zasebnih izvajalcev pri storitvah socialnega varstva, ki se financirajo iz zasebnih sredstev, je lahko pogojena s koncesijo, ki se podeli na nediskriminatorni osnovi. Lahko se zahteva ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih ustanov in vpliv nanje, prometna infrastruktura, gostota prebivalstva, geografska razpršenost in ustvarjanje novih delovnih mest. V BE, CY, DE, DK, EL, ES, FR, IE, IT in PT: Izvajanje zasebno financiranih storitev socialnega varstva, razen storitev rehabilitacijskih centrov in domov za ostarele. V CZ, FI, HU, MT, PL, RO, SK in SI: Izvajanje zasebno financiranih storitev socialnega varstva. V DE: Sistem socialne varnosti v Nemčiji, v okviru katerega storitve zagotavljajo različna podjetja ali subjekti in ki lahko vključuje elemente konkurenčnosti, zaradi česar te storitve ne spadajo v opredelitev „storitev, ki se izvajajo izključno v okviru vladnega pooblastila“. Obstoječi ukrepi:
|
Pridržek št. 18 – Turizem in storitve v zvezi s potovanji
|
Sektor: |
Storitve turističnih vodnikov, zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 7472 |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava:
V FR: Zahteva po državljanstvu države članice za izvajanje storitev turističnih vodnikov.
Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
V LT: Če Nova Zelandija litovskim državljanom dovoli izvajanje storitev turističnih vodnikov, bo tudi Litva državljanom Nove Zelandije dovolila izvajanje teh storitev pod enakimi pogoji.
Pridržek št. 19 – Storitve s področja rekreacije, kulture in športa
|
Sektor: |
Storitve s področja rekreacije, kulture in športa |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 962, 963, 9619, 964 Zadevne obveznosti: Dostop do trga Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve (CPC 963) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU, z izjemo AT in, za liberalizacijo naložb, LT: Izvajanje storitev knjižnic, arhivov, muzejev in drugih kulturnih storitev. AT in LT: Za ustanovitev družbe je lahko potrebno dovoljenje ali koncesija. Razvedrilne storitve, storitve gledališč, glasbenih skupin, ki nastopajo v živo, in cirkusov (CPC 9619, 964, razen 96492) |
|
(b) |
Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V EU, z izjemo AT in SE: Čezmejno izvajanje razvedrilnih storitev, vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki nastopajo v živo, cirkusov in diskotek. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: CY, CZ, FI, MT, PL, RO, SI in SK: Izvajanje razvedrilnih storitev, vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki nastopajo v živo, cirkusov in diskotek. V BG: Izvajanje naslednjih razvedrilnih storitev: cirkusi, zabaviščni parki in podobne storitve, plesne dvorane, diskoteke in poučevanje plesa ter druge razvedrilne storitve. V EE: Izvajanje drugih razvedrilnih storitev, razen storitev kinematografov. V LT in LV: Izvajanje vseh razvedrilnih storitev, razen storitev kinematografov. CY, CZ, LV, PL, RO in SK: Čezmejno izvajanje športnih storitev in drugih storitev s področja rekreacije. |
|
(c) |
Storitve tiskovnih agencij (CPC 962) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu največjih ugodnosti: V FR: Tuja udeležba v obstoječih družbah, ki izdajajo publikacije v francoskem jeziku, ne sme presegati 20 % kapitala ali glasovalnih pravic družbe. Za ustanavljanje tiskovnih agencij Nove Zelandije veljajo pogoji, določeni v nacionalni zakonodaji. Za ustanavljanje tiskovnih agencij s strani tujih vlagateljev velja vzajemnost. Obstoječi ukrepi: FR: Ordonnance n° 45-2646 du 2 novembre 1945 portant règlementation provisoire des agences de presse in Loi n° 86-897 du 1 août 1986 portant réforme du régime juridique de la presse. Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V HU: Izvajanje storitev tiskovnih agencij. |
|
(d) |
Igre na srečo in stave (CPC 96492) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: EU: Izvajanje igralniških dejavnosti, ki vključujejo denarni vložek pri igrah na srečo, kot so na primer loterije, hitre srečke, igralniške storitve igralnic, arkadne igre in lokali z licenco, stave, tombole in igralniške storitve, ki jih upravljajo dobrodelne ustanove ali neprofitne organizacije oziroma se upravljajo v njihovem imenu. |
Pridržek št. 20 – Prevozne storitve in pomožne storitve v prevozu
|
Sektor: |
Prevozne storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trg Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Operativne zahteve Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Pomorski prevoz – kakršne koli druge komercialne dejavnosti, ki se opravljajo z ladje Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: EU: Za posadke morskih plovil in plovil za celinske vode se zahteva državljanstvo. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V EU, z izjemo LV in MT: Samo fizične ali pravne osebe iz EU lahko registrirajo plovilo in upravljajo floto pod nacionalno zastavo države ustanovitve (velja za vse komercialne pomorske dejavnosti, ki se izvajajo na pomorskih plovilih, vključno z ribolovom, akvakulturo in z ribolovom povezanimi storitvami, storitve mednarodnega prevoza potnikov in tovora (CPC 721) ter pomožne storitve v pomorskem prevozu). EU: Za oskrbovalne storitve za del teh storitev, ki ni zajet z izključitvijo nacionalne pomorske kabotaže. Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V MT: Za pomorsko povezavo Malte s celinskim delom Evrope preko Italije veljajo izključne pravice (CPC 7213, 7214, del 742, 745, del 749). Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V SK: Tuji vlagatelji morajo imeti svoj sedež na Slovaškem, če želijo pridobiti dovoljenje za izvajanje storitev (CPC 722). |
|
(b) |
Pomožne storitve v pomorskem prevozu Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: EU: Izvajanje storitev pilotaže in sidranja. Pojasniti je treba, da si Unija ne glede na merila, ki lahko veljajo za registracijo ladij v državi članici, pridržuje pravico, da določi, da lahko storitve pilotaže in sidranja izvajajo samo ladje, ki so vpisane v nacionalne registre držav članic (CPC 7452). V EU, z izjemo LT in LV: Storitve potiskanja in vlečenja lahko izvajajo samo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice (CPC 7214). Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V LT: Storitve pilotaže, sidranja, potiskanja in vlečenja lahko izvajajo le pravne osebe iz Litve ali pravne osebe iz države članice s podružnicami v Litvi, ki imajo dovoljenje litovske uprave za pomorsko varnost (CPC 7214, 7452). Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Storitve pretovarjanja lahko izvajajo le akreditirani delavci, ki lahko delajo v pristaniških območjih, določenih s kraljevim odlokom (CPC 741). Obstoječi ukrepi:
|
|
(c) |
Prevoz po celinskih plovnih poteh in pomožne storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: EU: Prevoz potnikov in tovora po celinskih plovnih poteh (CPC 722) ; ter pomožne storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh. Pojasniti je treba, da ta pridržek velja tudi za izvajanje kabotaže v prevozu po celinskih plovnih poteh (CPC 722). |
|
(d) |
Železniški prevoz in pomožne storitve v železniškem prevozu Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: EU: Železniški prevoz potnikov in tovora (CPC 711). V LT: Država ima monopol nad storitvami vzdrževanja in popravil opreme za železniški prevoz (CPC 86764, 86769, del 8868). V SE (samo v zvezi z dostopom do trga): Na področju vzdrževanja in popravil opreme za železniški prevoz je treba preveriti gospodarske potrebe, če namerava vlagatelj vzpostaviti lastno terminalsko infrastrukturo. Glavni merili: prostorske in zmogljivostne omejitve (CPC 86764, 86769, del 8868). Obstoječi ukrepi: SE: zakon o prostorskem načrtovanju in gradbeništvu (2010:900) |
|
(e) |
Cestni prevoz (prevoz potnikov, prevoz tovora, mednarodni prevoz s tovornjaki) in pomožne storitve v cestnem prevozu Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: EU:
Obstoječi ukrepi:
Liberalizacija naložb – dostop do trga: V BE: Največje število dovoljenj je lahko določeno z zakonom (CPC 71221). V IT: Za storitve limuzin se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razpršenost, vpliv na prometne razmere in ustvarjanje novih delovnih mest. Za storitve rednega medkrajevnega avtobusnega prometa se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razpršenost, vpliv na prometne razmere in ustvarjanje novih delovnih mest. Za izvajanje storitev prevoza tovora se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavno merilo: lokalno povpraševanje (CPC 712). V PT: Za izvajanje storitev prevoza potnikov se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razpršenost, vpliv na prometne razmere in ustvarjanje novih delovnih mest (CPC 712). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BG, DE: Za prevoz potnikov in tovora se lahko izključne pravice ali dovoljenja podelijo le fizičnim osebam iz Unije in pravnim osebam iz Unije s sedežem v Uniji. Zahteva se ustanovitev družbe. Za fizične osebe se uporablja pogoj glede državljanstva države članice (CPC 712). V MT: Javni avtobusni prevoz: V celotnem omrežju se opravlja na podlagi koncesije, ki vključuje sklenitev sporazuma o obveznosti javne službe zaradi zagotavljanja storitev za nekatere družbene skupine (kot so dijaki/študenti in starejši) (CPC 712). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V FI: Za izvajanje storitev cestnega prevoza se zahteva dovoljenje, ki se ne izda za vozila, registrirana v tujini (CPC 712). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V FR: Izvajanje storitev rednega medkrajevnega avtobusnega prometa (CPC 712). Liberalizacija naložb – dostop do trga: V ES: Za izvajanje storitev prevoza potnikov v skladu s CPC 7122 se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavno merilo: lokalno povpraševanje. Za storitve rednega medkrajevnega avtobusnega prometa se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razpršenost, vpliv na prometne razmere in ustvarjanje novih delovnih mest. V SE: Na področju vzdrževanja in popravil opreme za cestni prevoz je treba preveriti gospodarske potrebe, če namerava ponudnik vzpostaviti lastno terminalsko infrastrukturo. Glavno merilo: prostorske in zmogljivostne omejitve (CPC 6112, 6122, 86764, 86769, del 8867). V SK: Za prevoz tovora se izvede ocena gospodarskih potreb. Glavno merilo: lokalno povpraševanje (CPC 712). Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V BG: Za pomožne storitve v cestnem prevozu se zahteva sedež (CPC 744). Obstoječi ukrepi:
Uredba (ES) št. 1073/2009.
|
|
(f) |
Vesoljski prevoz in najem vesoljskih plovil Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: EU: Izvajanje storitev vesoljskega prevoza in najema vesoljskih plovil (CPC 733, del 734). |
|
(g) |
Izjeme po načelu države z največjimi ugodnostmi Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
Obstoječi ukrepi: ES: Ley 16/1987, de 30 de julio, de Ordenación de los Transportes Terrestres V HR: Ukrepi, ki se sprejmejo na podlagi obstoječega ali prihodnjega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu ter s katerimi se pridrži ali omeji opravljanje prevoznih storitev in določijo pogoji delovanja, vključno z dovoljenji za tranzit ali ugodnejšimi cestnimi taksami za prevozne storitve v Hrvaško, po njej in iz nje v zadevni pogodbenici (CPC 7121, 7122, 7123). V LT: Ukrepi, ki se sprejmejo na podlagi dvostranskega sporazuma ter s katerimi se opredelijo določbe za storitve prevoza in pogoji poslovanja, vključno z dovoljenji za dvostranski tranzit in drugimi dovoljenji za storitve prevoza na ozemlje Litve, čez njega in z njega do zadevnih pogodbenic ter cestne takse in dajatve (CPC 7121, 7122, 7123). V SK: Ukrepi, ki se sprejmejo na podlagi obstoječega ali prihodnjega sporazuma ter s katerimi se pridrži ali omeji izvajanje prevoznih storitev in določijo pogoji delovanja, vključno z dovoljenji za tranzit in ugodnejšimi cestnimi davki na prevozne storitve v Slovaško Republiko, po njej in iz nje v zadevne pogodbenice (CPC 7121, 7122, 7123).
|
Pridržek št. 21 – Kmetijstvo, ribištvo in voda
|
Sektor: |
Kmetijstvo, lov, gozdarstvo; ribolov, akvakultura, z ribolovom povezane storitve; zbiranje, čiščenje in distribucija vode |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 3.1011, ISIC Rev. 3.1012, ISIC Rev. 3.1013, ISIC Rev. 3.1014, ISIC Rev. 3.1015, CPC 8811, 8812, 8813, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev; ISIC Rev. 3.1 0501, 0502, CPC 882 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Operativne zahteve Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Kmetijstvo, lov in gozdarstvo Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V BG: Poslovne dejavnosti, povezane s skrbništvom gozdnih območij, sečnjo lesa, popisovanjem gozdnih območij, pripravo načrtov in programov za upravljanje in prostorski razvoj gozdnih območij, ter izdajanje ustreznih dokumentov izvajajo trgovski subjekti, ki so vpisani v javnem registru izvajalske agencije za gozdove in imajo potrdilo o registraciji. Obstoječi ukrepi:
V HR: Kmetijstvo in lov. V HU: Kmetijstvo (ISIC Rev. 3.1 011, 3.1 012, 3.1 013, 3.1 014, 3.1 015, CPC 8811, 8812, 8813, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). Obstoječi ukrepi: HR: Zakon o kmetijskih zemljiščih (OG 20/18, 115/18, 98/19). |
|
(b) |
Ribolov, akvakultura in z ribolovom povezane storitve (ISIC Rev. 3.1 0501, 0502, CPC 882) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: EU:
Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V BG: Morske in rečne biološke vire v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju v Bolgariji lahko lovijo samo plovila, ki plujejo pod zastavo Bolgarije. Za tuje ladje (plovila tretjih držav) je komercialni ribolov v izključni ekonomski coni Bolgarije prepovedan, razen na podlagi sporazuma med Bolgarijo in državo zastave. Pri prehodu skozi izključno ekonomsko cono ribiška oprema na tujih ribiških ladjah ne sme biti v načinu delovanja. Obstoječi ukrepi: BG: Zakon Republike Bolgarije o pomorskih prostorih, celinskih plovnih poteh in pristaniščih, člen 49. V FR: Državljani držav nečlanic Unije ne smejo gojiti rib, lupinarjev ali alg na francoskih obalnih območjih v državni lasti. |
|
(c) |
Zbiranje, čiščenje in distribucija vode Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: EU: Dejavnosti, vključno s storitvami, povezane z zbiranjem, čiščenjem in distribucijo vode gospodinjstvom ter industrijskim, komercialnim ali drugim uporabnikom, vključno z oskrbo s pitno vodo in gospodarjenjem z vodami. |
Pridržek št. 22 – Rudarstvo in dejavnosti, povezane z energetiko
|
Sektor: |
Rudarstvo in kamnolomstvo – energetske surovine; rudarstvo in kamnolomstvo – kovinske rude in drugo rudarstvo; dejavnosti, povezane z energetiko – proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, plina, pare in tople vode za lastne potrebe; cevovodni transport goriv; shranjevanje in skladiščenje goriv, ki se prenašajo po cevovodih; ter storitve, povezane z distribucijo energije |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 3.1 10, 1110, 12, 120, 1200, 13, 14, 232, 233, 2330, 40, 401, 4010, 402, 4020, del 4030, CPC 613, 62271, 63297, 7131, 71310, 742, 7422, del 88, 887 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Operativne zahteve Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Rudarstvo in dejavnosti, povezane z energetiko – splošno (ISIC Rev. 3.1 10, 1110, 13, 14, 232, 40, 401, 402, del 403, 41; CPC 613, 62271, 63297, 7131, 742, 7422, 887 (razen svetovalnih in posvetovalnih storitev)) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: EU: Če država članica dovoljuje tuje lastništvo prenosnega omrežja plina ali električne energije ali sistema za cevovodni transport nafte in plina, za družbe z Nove Zelandije, ki jih obvladujejo osebe iz tretje države, iz katere se uvaža nafta, zemeljski plin ali električna energija v obsegu, večjem od 5 % celotnega uvoza nafte, zemeljskega plina ali električne energije v Unijo, da se zagotovi zanesljiva oskrba z energijo v Uniji kot celoti ali v posamezni državi članici. Ta pridržek ne velja za svetovalne in posvetovalne storitve, ki se izvajajo v zvezi z distribucijo energije. Ta pridržek ne velja za HR, HU in LT (za LT samo CPC 7131) za cevovodni transport goriv, za LV za storitve, ki se izvajajo v zvezi z distribucijo energije, ter za SI za storitve, ki se izvajajo v zvezi z distribucijo plina (ISIC Rev. 3.1401, 402, CPC 7131, 887, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V CY: Za proizvodnjo rafiniranih naftnih proizvodov, če je vlagatelj pod nadzorom osebe iz tretje države, ki predstavlja več kot 5 % uvoza nafte ali zemeljskega plina v Uniji, ter proizvodnjo plina, distribucijo plinastih goriv prek cevovoda za lasten račun, proizvodnjo, prenosom in distribucijo električne energije, cevovodnim transportom goriv, storitve v povezavi z distribucijo električne energije in zemeljskega plina, razen svetovalnih storitev, veleprodajo električne energije, maloprodajo motornega goriva, električne energije in plina, ki ni v jeklenkah (ISIC Rev. 3.1232, 4010, 4020, CPC 613, 62271, 63297, 7131 in 887 razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V FI: Prenosna in distribucijska omrežja za energijo ter paro in toplo vodo. Količinske omejitve v obliki monopolov ali izključnih pravic za uvoz zemeljskega plina ter proizvodnjo in distribucijo pare in tople vode. Trenutno obstajajo naravni monopoli in izključne pravice (ISIC Rev. 3.1 40, CPC 7131, CPC 887 razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V FR: Prenosna omrežja za električno energijo in plin ter cevovodni transport nafte in plina (CPC 7131). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Storitve distribucije energije in storitve, povezane z distribucijo energije (CPC 887, razen posvetovalnih storitev). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Storitve prenosa energije glede na vrste pravnih oseb in obravnavo javnih ali zasebnih izvajalcev, ki jim je Belgija podelila izključne pravice. Zahteva se sedež v Uniji (ISIC Rev. 3.1 4010, CPC 71310). V BG: Storitve, povezane z distribucijo energije (del CPC 88). V PT: Proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, proizvodnja plina, cevovodni transport goriv, veleprodaja električne energije, maloprodaja električne energije in plina (ne v jeklenkah) ter storitve, povezane z distribucijo električne energije in zemeljskega plina. Koncesije v sektorjih električne energije in plina se podelijo le družbam z omejeno odgovornostjo s sedežem in dejansko upravo na Portugalskem (ISIC Rev. 3.1232, 4010, 4020, CPC 7131, 7422, 887, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V SK: Pridobitev dovoljenja se zahteva za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, proizvodnjo plina in distribucijo plinastih goriv, proizvodnjo in distribucijo pare in tople vode, cevovodni transport goriv, veleprodajo in maloprodajo električne energije, pare in tople vode ter storitve, povezane z distribucijo energije, vključno s storitvami na področju energijske učinkovitosti, prihranka energije in energijskega pregleda. Opravi se ocena gospodarskih potreb, vloga pa se lahko zavrne le, če je trg zasičen. Za vse te dejavnosti se dovoljenje lahko izda le fizični osebi s stalnim prebivališčem v državi članici ali EGP ali pravni osebi iz EGP. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Z izjemo pridobivanja kovinskih rud ter drugega rudarstva in kamnolomstva se lahko družbam, ki so pod nadzorom fizičnih oseb ali pravnih oseb iz tretje države, ki predstavlja več kot 5 % uvoza nafte, zemeljskega plina ali električne energije v Unijo, prepove nadzor nad dejavnostjo. Zahteva se ustanovitev družbe (podružnica ne zadošča) (ISIC Rev. 3.1 10, 1110, 13, 14, 232, del 4010, del 4020, del 4030). Obstoječi ukrepi:
|
|
(b) |
Električna energija (ISIC Rev. 3.1 40, 401; CPC 62271, 887 (razen svetovalnih in posvetovalnih storitev)) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V CY: Proizvodnja, prenos, distribucija električne energije in oskrba z njo: prošnjo za dovoljenje lahko pri ciprskem regulativnem organu za energetiko (CERA) vloži (a) fizična oseba, ki je državljan in rezident Unije, ali (b) pravna oseba, ki ima sedež v državi članici, je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice in ima registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji. V FI: Uvoz električne energije. Čezmejna trgovina, veleprodaja in maloprodaja električne energije. V FR: Omrežja za prenos ali distribucijo električne energije imajo lahko v lasti ali upravljajo le družbe, ki so v 100-odstotni lasti države, druge organizacije javnega sektorja ali Electricité de France (EDF). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V BG: Proizvodnja električne energije in proizvodnja toplote. V LT: Storitve veleprodaje in maloprodaje ter trgovina z električno energijo, pridobljeno iz nevarnih jedrskih virov. V PT: Prenos in distribucija električne energije se izvajata v okviru izključnih koncesij za opravljanje javne službe. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BE: Za individualno dovoljenje za proizvodnjo električne energije z močjo 25 MW ali več se zahteva sedež v Uniji ali drugi državi, ki ima podoben režim, kot ga določa Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), in kjer ima družba dejansko in stalno povezavo z gospodarstvom. Za proizvodnjo električne energije na priobalnem območju Belgije se zahtevata pridobitev koncesije in skupno podjetje s pravno osebo iz Unije ali države s podobnim režimom, kot ga določa Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), zlasti kar zadeva pogoje v zvezi z odobritvijo in izbiro. Poleg tega mora imeti pravna oseba glavno upravo ali glavni sedež v državi članici ali državi, ki izpolnjuje navedena merila, kjer ima dejansko in stalno povezavo z gospodarstvom. Za izgradnjo elektrovodov, ki povezujejo priobalna območja za proizvodnjo s prenosnim omrežjem Elie, je potrebno dovoljenje, družba pa mora izpolnjevati vnaprej določene pogoje, razen pogoja glede skupnega podjetja. Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Posrednik, ki želi dobavljati električno energijo strankam, ustanovljenim v Belgiji, ki so priključene na nacionalno omrežje ali neposredni vod z nazivno napetostjo, ki je višja od 70 000 voltov, mora pridobiti dovoljenje. Tako dovoljenje se lahko izda samo osebi iz EGP. Liberalizacija naložb – dostop do trga: V FR: Proizvodnja električne energije. Obstoječi ukrepi:
|
|
(c) |
Goriva, plin, surova nafta ali naftni proizvodi (ISIC Rev. 3.1 232, 40, 402; CPC 613, 62271, 63297, 7131, 71310, 742, 7422, del 88, 887 (razen svetovalnih in posvetovalnih storitev)) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V CY: Za proizvodnjo rafiniranih naftnih proizvodov, če je vlagatelj pod nadzorom fizične ali pravne osebe iz tretje države, ki predstavlja več kot 5 % uvoza nafte ali zemeljskega plina v Uniji, ter proizvodnjo plina, distribucijo plinastih goriv prek cevovoda za lasten račun, cevovodni transport goriv, storitve, povezane z distribucijo zemeljskega plina, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev, veleprodajo ali maloprodajo motornega goriva in plina, ki ni v jeklenkah. V FI: Preprečevanje nadzora nad terminali za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) in lastništva takih terminalov (vključno s tistimi deli terminalov, ki se uporabljajo za skladiščenje ali ponovno uplinjanje UZP) s strani tujih fizičnih ali pravnih oseb zaradi energetske varnosti. V FR: Zaradi nacionalne energetske varnosti lahko imajo samo družbe, ki so v 100-odstotni lasti države, druge organizacije javnega sektorja ali ENGIE, v lasti in upravljajo omrežja za prenos ali distribucijo plina. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V BE: Storitve skladiščenja plina glede na vrste pravnih oseb in obravnavo javnih ali zasebnih izvajalcev, ki jim je Belgija podelila izključne pravice. Za storitve skladiščenja plina se zahteva sedež v Uniji (del CPC 742). V BG: Cevovodni transport, shranjevanje in skladiščenje nafte in zemeljskega plina, vključno s tranzitom (CPC 71310, del CPC 742). V PT: Čezmejno izvajanje storitev hrambe in skladiščenja goriv, ki se prenašajo po cevovodih (zemeljski plin). Koncesije za prenos, distribucijo in podzemno skladiščenje zemeljskega plina ter za terminal za sprejem, skladiščenje in ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina se podelijo s koncesijskimi pogodbami na podlagi javnih razpisov (CPC 7131, CPC 7422). Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Za cevovodni transport zemeljskega plina in drugih goriv se zahteva dovoljenje. Dovoljenje se lahko izda samo osebam, ustanovljenim v državi članici (v skladu s členom 3 kraljevega odloka z dne 14. maja 2002). Če za dovoljenje zaprosi družba:
V BE: Na splošno je za dobavo zemeljskega plina odjemalcem (tako družbam za distribucijo kot tudi odjemalcem, katerih skupna poraba plina z vseh dobavnih mest dosega vsaj milijon kubičnih metrov na leto), ustanovljenim v Belgiji, potrebno individualno dovoljenje, ki ga izda minister, razen če je ponudnik družba za distribucijo, ki uporablja svoje lastno distribucijsko omrežje. Tako dovoljenje se lahko izda samo osebam iz Unije. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V CY: Čezmejno izvajanje storitev hrambe in skladiščenja goriv, ki se prenašajo po cevovodih, ter maloprodaja kurilnega olja in plina v jeklenkah, razen po pošti (CPC 613, CPC 62271, CPC 63297, CPC 7131, CPC 742). Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V HU: Za izvajanje storitev cevovodnega transporta se zahteva sedež. Storitve se lahko izvajajo samo s koncesijsko pogodbo, ki jo sklene država ali lokalni organ. Izvajanje teh storitev ureja madžarsko koncesijsko pravo (CPC 7131). Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V LT: Cevovodni transport goriv in pomožne storitve pri cevovodnem transportu blaga, ki ni gorivo. Obstoječi ukrepi:
|
|
(d) |
Jedrska energija (ISIC Rev. 3.1 12, 3.1 23, 120, 1200, 233, 2330, 40, del 4010, CPC 887)) Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V DE: Proizvodnja, predelava ali prevoz jedrskih materialov ter proizvodnja ali distribucija jedrske energije. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava: V AT in FI: Proizvodnja, predelava, distribucija ali prevoz jedrskih materialov ter proizvodnja ali distribucija jedrske energije. V BE: Proizvodnja, predelava ali prevoz jedrskih materialov ter proizvodnja ali distribucija jedrske energije. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve: V HU in SE: Predelava jedrskega goriva in proizvodnja jedrske energije. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V BG: Predelava fisijskih in fuzijskih materialov ali materialov, iz katerih se ti pridobivajo, trgovanje z njimi, vzdrževanje in popravilo opreme in sistemov v obratih za proizvodnjo jedrske energije, prevoz teh materialov in odpadnih snovi iz njihove predelave, uporaba ionizirajočega sevanja in vse druge storitve v zvezi z uporabo jedrske energije v miroljubne namene (vključno z inženirskimi in svetovalnimi storitvami ter storitvami v zvezi s programsko opremo, itd.). Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava: V FR: Pri proizvodnji, predelavi, distribuciji ali prevozu jedrskih materialov je treba spoštovati obveznosti iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Obstoječi ukrepi:
|
Pridržek št. 23 – Druge storitve, ki niso zajete drugje
|
Sektor: |
Druge storitve, ki niso zajete drugje |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 9703, del CPC 612, del CPC 621, del CPC 625, del 85990 |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Nacionalna obravnava Operativne zahteve Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Trgovina s storitvami in naložbe |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Pogrebne storitve, storitve upepelitve in storitve pokopa (CPC 9703) Liberalizacija naložb – dostop do trga: V FI: Storitve upepelitve in upravljanja ali vzdrževanja pokopališč lahko izvajajo samo država, občine, župnije, verske skupnosti ter neprofitne fundacije ali društva. Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V DE: Pokopališča lahko upravljajo samo pravne osebe javnega prava. Ustanovitev in delovanje pokopališč ter pogrebne storitve. V PT: Za izvajanje pogrebnih storitev in storitev pokopa se zahteva tržna prisotnost. Za tehnične direktorje subjektov, ki izvajajo pogrebne storitve in storitve pokopa, se zahteva državljanstvo EGS. SE: V SE: Monopol nad storitvami upepelitve in pokopa imajo švedska cerkev ali lokalni organi. V CY, SI: Pogrebne storitve, storitve upepelitve in storitve pokopa. Obstoječi ukrepi: FI: Hautaustoimilaki (zakon o pogrebnih storitvah) (457/2003) PT: Uredba-zakon 10/2015 z dne 16. januarja, alterado p/ Lei 15/2018, 27 março. SE: Begravningslag (1990:1144) (zakon o pokopu); in Begravningsförordningen (1990:1147) (Odlok o pokopu). |
|
(b) |
Druge poslovne storitve Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga: V FI: Zahteva po sedežu na Finskem ali drugje v EGP za izvajanje storitev elektronske identifikacije. Obstoječi ukrepi: FI: Laki vahvasta sähköisestä tunnistamisesta ja sähköisistä luottamuspalveluista 617/2009 (zakon o močni elektronski identifikaciji in elektronskih storitvah zaupanja 617/2009) |
|
(c) |
Nove storitve Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: EU: Izvajanje novih storitev, ki niso uvrščene v začasno osrednjo klasifikacijo CPC. |
Seznam Nove Zelandije
Pojasnjevalne opombe
Pojasniti je treba, da ukrepi, ki jih lahko Nova Zelandija sprejme v skladu s členom 10.64 (Previdnostna izjema) in morajo izpolnjevati zahteve iz navedenega člena, vključujejo ukrepe, s katerimi se urejajo:
|
(a) |
izdajanje dovoljenj, registracija ali odobritev finančne institucije ali ponudnika čezmejnih finančnih storitev ter ustrezne zahteve; |
|
(b) |
pravna oblika, vključno z zahtevami glede pravne ustanovitve sistemsko pomembnih finančnih institucij in omejitvami dejavnosti sprejemanja depozitov v podružnicah tujih bank, ter ustrezne zahteve in zahteve v zvezi z direktorji in višjim vodstvom finančne institucije ali ponudnika čezmejnih finančnih storitev; |
|
(c) |
zahteve glede kapitala, izpostavljenosti povezanih strank, likvidnosti in razkritja ter druge zahteve glede obvladovanja tveganj; |
|
(d) |
plačilni sistemi, klirinški sistemi in sistemi za poravnavo (vključno s sistemi za vrednostne papirje); |
|
(e) |
preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter |
|
(f) |
težave ali propad finančne institucije ali ponudnika čezmejnih finančnih storitev.
|
(1) Na primer, partnerstva in družbe z enim družbenikom na splošno niso sprejemljive pravne oblike za finančne institucije na Novi Zelandiji in v Uniji. Ta uvodna opomba sama po sebi ni namenjena vplivanju na izbiro finančne institucije druge pogodbenice med podružnicami ali hčerinskimi družbami ali drugačnem omejevanju te izbire.
(2) Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL EU L 131 28.5.2009, str. 11).
(3) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL EU L 302, 17.11.2009, str. 32).
(4) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL EU L 174, 1.7.2011, str. 1).
(5) Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL EU L 300, 14.11.2009, str.51).
(6) Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL EU L 300, 14.11.2009, str. 72).
(7) Uredba (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL EU L 300, 14.11.2009, str. 88).
(8) Za Avstrijo del izvzetja v skladu z obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi nanaša na prometne pravice, velja za vse države, s katerimi so bili ali bi lahko bili v prihodnje sklenjeni dvostranski sporazumi o cestnem prevozu ali druge ureditve v zvezi s cestnim prevozom.
(9) Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL EU L 158, 14.6.2019, str. 125).
(10) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL EU L 211, 14.8.2009, str. 94).
(11) Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (UL EU L 27, 30.1.1997, str. 20).
(12) Direktiva 2003/54/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (UL L 176, 15.7.2003, str. 37).
(13) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/30/ES z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (UL EU L 204, 21.7.1998, str. 1).
(14) Pojasniti je treba, da pojem „delnice“ vključuje delnice in druge vrste vrednostnih papirjev.
(15) Pojasniti je treba, da pojem „glasovalne pravice“ vključuje pravico do nadzora nad sestavo najmanj 25 % organa upravljanja subjekta Nove Zelandije.
(16) Izdajanje znamk z besedama „Nova Zelandija“ izvajalcem, ki jih določi Svetovna poštna zveza, razen kadar sta besedi „Nova Zelandija“ del imena izvajalca, ki izdaja znamke.
(17) Storitve pretovarjanja zabojnikov v pomorstvu pomenijo dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če so ti delavci organizirani neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov. Dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:
|
(a) |
natovarjanja zabojnikov na ladjo in raztovarjanja zabojnikov z ladje; |
|
(b) |
priveza in razveza zabojnikov ter |
|
(c) |
sprejema, dostave in hrambe zabojnikov pred odpremo ali po raztovarjanju. |
(18) „Ustvarjalne umetnosti“ vključujejo ngā toi Māori (māorske umetnosti), uprizoritvene umetnosti – vključno z gledališčem, plesom, glasbo, tradicionalnim māorskim plesom haka, waiata (pesem ali skandiranje) – vizualne umetnosti – kot so slikarstvo, kiparstvo, whakairo (rezbarjenje), raranga (tkanje) in tā moko (tradicionalne māorske tetovaže) – književnost, jezikovne umetnosti, ustvarjalne spletne vsebine, tradicionalne prakse domorodcev in sodobno kulturo, digitalne interaktivne medije in hibridno umetnost, vključno z umetniškimi deli, ki se ustvarjajo z novimi tehnologijami za preseganje jasnih umetniških ločnic. Pojem vključuje dejavnosti, vključene v predstavitev, izvedbo in interpretacijo umetnosti, ter proučevanje in tehnični razvoj navedenih umetniških oblik in dejavnosti.
PRILOGA 10-C
POSLOVNI OBISKOVALCI, PRISTOJNI ZA USTANOVITEV POSLOVNE ENOTE, OSEBE, PREMEŠČENE ZNOTRAJ PODJETJA, IN KRATKOTRAJNI POSLOVNI OBISKOVALCI
1.
Člena 10.21 (Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote in osebe, premeščene znotraj podjetja) in 10.22 (Kratkotrajni poslovni obiskovalci) se ne uporabljata za nobenega od obstoječih neskladnih ukrepov iz te priloge v obsegu neskladnosti.
2.
Pogodbenica lahko ohrani, nadaljuje, hitro podaljša ali spremeni ukrep iz te priloge, če se zaradi spremembe ne zmanjša skladnost ukrepa s členom 10.21 (Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote in osebe, premeščene znotraj podjetja), kakršna je bila neposredno pred spremembo.
3.
Vsaka pogodbenica lahko poleg seznama zavez iz te priloge sprejme ali ohrani ukrep, povezan z zahtevami in postopki glede kvalifikacij, tehničnimi standardi ter zahtevami ali postopki za izdajo dovoljenj, ki ne pomeni omejitve v smislu člena 10.21 (Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote in osebe, premeščene znotraj podjetja) ali 10.22 (Kratkotrajni poslovni obiskovalci). Tak ukrep lahko vključuje potrebo po pridobitvi dovoljenja, pridobitvi priznanih kvalifikacij v reguliranem sektorju, uspešno opravljenem posebnem preverjanju, kot je jezikovno preverjanje, izpolnjevanju zahteve glede članstva, ki se uporablja v določenem poklicu, kot je članstvo v poklicni organizaciji, ali kakršne koli druge nediskriminatorne zahteve, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na zaščitenih območjih. Čeprav taki ukrepi niso navedeni v tej prilogi, se še naprej uporabljajo.
4.
Seznama Nove Zelandije in Unije iz odstavkov 9 in 10 se uporabljata samo za ozemlja Nove Zelandije in Unije v skladu s členom 1.4 (Ozemeljska uporaba) in sta relevantna le v okviru trgovinskih odnosov med Unijo, državami članicami in Novo Zelandijo. Na pravice in obveznosti držav članic v skladu s pravom Unije ne vplivata.
5.
Pojasniti je treba, da za Unijo obveznost odobritve nacionalne obravnave ne vključuje obveznosti, da osebam z Nove Zelandije odobri enako obravnavo, kot je v državi članici z uporabo PDEU ali katerim koli ukrepom, sprejetim na podlagi PDEU, vključno z njegovim izvajanjem v državah članicah, odobrena:|
(a) |
fizičnim osebam ali osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici ali |
|
(b) |
pravnim osebam, ustanovljenim ali organiziranim v skladu s pravom druge države članice ali Unije, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji. |
6.
Zaveze za poslovne obiskovalce, pristojne za ustanovitev poslovne enote, osebe, premeščene znotraj podjetja in kratkotrajne poslovne obiskovalce se ne uporabljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti posegati v kakršen koli spor ali pogajanja glede dela ali upravljanja ali drugače vplivati na izid navedenega spora ali pogajanj.
7.
Vse druge zahteve v skladu z zakoni in drugimi predpisi Unije in držav članic v zvezi z vstopom, bivanjem, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi v zvezi z obdobjem bivanja, minimalnimi plačami in kolektivnimi pogodbami o plačah, četudi niso navedene v tej prilogi.
8.
V seznamu zavez v odstavku 10 se uporabljajo naslednje kratice:|
AT |
Avstrija |
|
BE |
Belgija |
|
BG |
Bolgarija |
|
CY |
Ciper |
|
CZ |
Češka |
|
DE |
Nemčija |
|
DK |
Danska |
|
EE |
Estonija |
|
EL |
Grčija |
|
ES |
Španija |
|
EU |
Unija, vključno z državami članicami |
|
FI |
Finska |
|
FR |
Francija |
|
HR |
Hrvaška |
|
HU |
Madžarska |
|
IE |
Irska |
|
IT |
Italija |
|
LT |
Litva |
|
LU |
Luksemburg |
|
LV |
Latvija |
|
MT |
Malta |
|
NL |
Nizozemska |
|
PL |
Poljska |
|
PT |
Portugalska |
|
RO |
Romunija |
|
SE |
Švedska |
|
SI |
Slovenija |
|
SK |
Slovaška |
9.
Zaveze Nove Zelandije so (1):|
|
Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote
|
|
|
Osebe, premeščene znotraj podjetja
|
|
|
Kratkotrajni poslovni obiskovalci
|
10.
Zaveze Unije so:|
|
Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote
|
|
|
Osebe, premeščene znotraj podjetja
|
|
|
Kratkotrajni poslovni obiskovalci
|
(1) Ne glede na zaveze iz tega odstavka si Nova Zelandija pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z ladijskimi posadkami.
PRILOGA 10-D
SEZNAM DEJAVNOSTI KRATKOTRAJNIH POSLOVNIH OBISKOVALCEV
Za namene poglavja 10 (Trgovina s storitvami in naložbe) so dejavnosti kratkotrajnih poslovnih obiskovalcev naslednje:
|
(a) |
sestanki in posvetovanja: fizične osebe, ki se udeležujejo sestankov ali konferenc oziroma sodelujejo pri posvetovanjih s poslovnimi partnerji; |
|
(b) |
seminarji za usposabljanje: zaposleni podjetja, ki vstopijo na ozemlje pogodbenice zaradi neformalnega usposabljanja na področju tehnik in delovnih praks, pomembnih za poslovanje podjetja, če je usposabljanje omejeno na teoretični pouk, opazovanje in seznanjanje ter ne vodi do pridobitve formalnih kvalifikacij; |
|
(c) |
trgovinski sejmi in razstave: osebje, ki se udeleži trgovinskega sejma z namenom promoviranja svoje družbe ali njenih proizvodov ali storitev; |
|
(d) |
prodaja: predstavniki ponudnika storitev ali blaga, ki sprejemajo naročila ali se pogajajo o prodaji storitev ali blaga oziroma sklepajo pogodbe o prodaji storitev ali blaga za zadevnega ponudnika, vendar sami ne dobavljajo blaga ali opravljajo storitev. Kratkotrajni poslovni obiskovalci ne izvajajo neposredne prodaje splošni javnosti; |
|
(e) |
nabava: kupci, ki kupujejo blago ali storitve za podjetje, ali vodstveno in nadzorno osebje, ki se ukvarja s trgovskim poslom, opravljenim na ozemlju druge pogodbenice; |
|
(f) |
storitve po prodaji ali zakupu: monterji, servisno in vzdrževalno osebje ter nadzorniki, ki imajo specializirano znanje, bistveno za pogodbeno obveznost prodajalca ali najemodajalca pogodbenice, in opravljajo storitve ali usposabljajo delavce za izvajanje storitev, v skladu z garancijo ali drugo pogodbo o izvajanju storitev, povezano s prodajo ali zakupom komercialne ali industrijske opreme ali strojev, vključno z računalniškimi in povezanimi storitvami, kupljenimi ali zakupljenimi od podjetja zunaj ozemlja druge pogodbenice, ves čas trajanja garancije ali pogodbe o izvajanju storitev; |
|
(g) |
trgovski posli: vodstveno in nadzorno osebje ter osebje za finančne storitve (vključno z zavarovatelji, bankirji in naložbenimi posredniki), ki se ukvarja s trgovskim poslom za podjetje na ozemlju druge pogodbenice, ter |
|
(h) |
turistično osebje: turistični in potovalni agenti, turistični vodniki ali organizatorji potovanj, ki se udeležujejo konvencij ali sodelujejo na njih. |
PRILOGA 10-E
PONUDNIKI POGODBENIH STORITEV IN NEODVISNI STROKOVNJAKI
1.
Vsaka pogodbenica za sektorje iz te priloge in ob upoštevanju ustreznih omejitev dovoli, da ponudniki pogodbenih storitev ali neodvisni strokovnjaki druge pogodbenice v skladu s členom 10.23 (Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki) izvajajo storitve na njenem ozemlju z navzočnostjo fizičnih oseb.
2.
Na spodnjem seznamu so naslednji elementi:|
(a) |
v prvem stolpcu so navedeni sektorji ali podsektorji, za katere so kategorije ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov liberalizirane, |
|
(b) |
v drugem stolpcu pa so opisane veljavne omejitve. |
3.
Vsaka pogodbenica lahko poleg seznama zavez iz te priloge sprejme ali ohrani ukrep, povezan z zahtevami in postopki glede kvalifikacij, tehničnimi standardi ter zahtevami ali postopki za izdajo dovoljenj, ki ne pomeni omejitve v smislu člena 10.23 (Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki). Tak ukrep lahko vključuje potrebo po pridobitvi dovoljenja, pridobitvi priznanih kvalifikacij v reguliranem sektorju, uspešno opravljenem posebnem preverjanju, kot je jezikovno preverjanje, izpolnjevanju zahteve glede članstva, ki se uporablja v določenem poklicu, kot je članstvo v poklicni organizaciji, ali kakršne koli druge nediskriminatorne zahteve, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na zaščitenih območjih. Čeprav taki ukrepi niso navedeni v tej prilogi, se še naprej uporabljajo.
4.
Pogodbenici ne sprejemata zavez za ponudnike pogodbenih storitev in neodvisne strokovnjake v sektorjih, ki niso navedeni.
5.
Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev "CPC" pomeni začasno osrednjo klasifikacijo proizvodov (Statistična listina, serija M, št. 77, Oddelek za mednarodne ekonomske in socialne zadeve, Statistični urad Združenih narodov, New York, 1991).
6.
V sektorjih, v katerih se uporabljajo preverjanja gospodarskih potreb, bodo glavna merila za ta preverjanja:|
(a) |
za Novo Zelandijo ocena ustreznih tržnih razmer na Novi Zelandiji ter |
|
(b) |
za Unijo ocena ustreznih tržnih razmer v državi članici ali regiji, v kateri se bo storitev opravljala, tudi v zvezi s številom ponudnikov storitev, ki že opravljajo storitev, ko se opravi ocena, in vplivom nanje. |
7.
Seznama Nove Zelandije in Unije iz odstavkov 14 in 15 se uporabljata samo za ozemlja Nove Zelandije in Unije v skladu s členom 1.4 (Ozemeljska uporaba) in sta relevantna le v okviru trgovinskih odnosov med Unijo, državami članicami in Novo Zelandijo. Na pravice in obveznosti držav članic v skladu s pravom Unije ne vplivata.
8.
Pojasniti je treba, da za Unijo obveznost odobritve nacionalne obravnave ne vključuje obveznosti, da osebam z Nove Zelandije odobri enako obravnavo, kot je v državi članici z uporabo PDEU ali katerim koli ukrepom, sprejetim na podlagi PDEU, vključno z njegovim izvajanjem v državah članicah, odobrena:|
(a) |
fizičnim osebam ali osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici ali |
|
(b) |
pravnim osebam, ustanovljenim ali organiziranim v skladu s pravom druge države članice ali Unije, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji. |
9.
Zaveze za ponudnike pogodbenih storitev in neodvisne strokovnjake se ne uporabljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti posegati v kakršen koli spor ali pogajanja glede dela ali upravljanja ali drugače vplivati na izid navedenega spora ali pogajanj.
10.
Vse druge zahteve v skladu z zakoni in drugimi predpisi Unije in držav članic v zvezi z vstopom, bivanjem, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi v zvezi z obdobjem bivanja, minimalnimi plačami in kolektivnimi pogodbami o plačah, tudi če niso navedene v tej prilogi.
11.
V seznamu zavez v odstavku 15 se uporabljajo naslednje kratice:|
AT |
Avstrija |
|
BE |
Belgija |
|
BG |
Bolgarija |
|
CY |
Ciper |
|
CZ |
Češka |
|
DE |
Nemčija |
|
DK |
Danska |
|
EE |
Estonija |
|
EL |
Grčija |
|
ES |
Španija |
|
EU |
Unija, vključno z državami članicami |
|
FI |
Finska |
|
FR |
Francija |
|
HR |
Hrvaška |
|
HU |
Madžarska |
|
IE |
Irska |
|
IT |
Italija |
|
LT |
Litva |
|
LU |
Luksemburg |
|
LV |
Latvija |
|
MT |
Malta |
|
NL |
Nizozemska |
|
PL |
Poljska |
|
PT |
Portugalska |
|
RO |
Romunija |
|
SE |
Švedska |
|
SI |
Slovenija |
|
SK |
Slovaška |
|
PPS |
Ponudniki pogodbenih storitev |
|
NS |
Neodvisni strokovnjaki |
12.
Ob upoštevanju seznama zavez iz odstavkov 14 in 15 pogodbenici sprejmeta zaveze v skladu s členom 10.23 (Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki) v zvezi s kategorijo ponudnikov pogodbenih storitev v naslednjih sektorjih in podsektorjih:|
|
Nova Zelandija
|