02011R0142 — SL — 01.01.2021 — 021.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 142/2011

z dne 25. februarja 2011

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 054 26.2.2011, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 749/2011 z dne 29. julija 2011

  L 198

3

30.7.2011

►M2

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1063/2012 z dne 13. novembra 2012

  L 314

5

14.11.2012

►M3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1097/2012 z dne 23. novembra 2012

  L 326

3

24.11.2012

►M4

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 294/2013 z dne 14. marca 2013

  L 98

1

6.4.2013

►M5

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 555/2013 z dne 14. junija 2013

  L 164

11

18.6.2013

 M6

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 717/2013 z dne 25. julija 2013

  L 201

31

26.7.2013

 M7

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 185/2014 z dne 26. februarja 2014

  L 57

21

27.2.2014

►M8

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 592/2014 z dne 3. junija 2014

  L 165

33

4.6.2014

►M9

UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/9 z dne 6. januarja 2015

  L 3

10

7.1.2015

►M10

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/172 z dne 1. februarja 2017

  L 28

1

2.2.2017

►M11

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/786 z dne 8. maja 2017

  L 119

1

9.5.2017

►M12

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/893 z dne 24. maja 2017

  L 138

92

25.5.2017

►M13

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1261 z dne 12. julija 2017

  L 182

31

13.7.2017

►M14

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1262 z dne 12. julija 2017

  L 182

34

13.7.2017

►M15

UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/319 z dne 6. februarja 2019

  L 61

1

28.2.2019

►M16

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1084 z dne 25. junija 2019

  L 171

100

26.6.2019

►M17

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1177 z dne 10. julija 2019

  L 185

26

11.7.2019

►M18

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2122 z dne 10. oktobra 2019

  L 321

45

12.12.2019

►M19

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2124 z dne 10. oktobra 2019

  L 321

73

12.12.2019

 M20

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/207 z dne 14. februarja 2020

  L 43

69

17.2.2020

►M21

UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/735 z dne 2. junija 2020

  L 172

3

3.6.2020

►M22

UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/757 z dne 8. junija 2020

  L 179

5

9.6.2020

►M23

UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/762 z dne 9. junija 2020

  L 182

3

10.6.2020

►M24

UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/797 z dne 17. junija 2020

  L 194

1

18.6.2020

►M25

UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1720 z dne 17. novembra 2020

  L 386

6

18.11.2020

►M26

UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/899 z dne 3. junija 2021

  L 197

68

4.6.2021




▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 142/2011

z dne 25. februarja 2011

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo

(Besedilo velja za EGP)



POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa izvedbene ukrepe:

(a) 

za pravila o javnem zdravju in zdravju živali za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode iz Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) 

glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na mejnih kontrolnih točkah, kot je določeno v členu 16(1)(e) in (f) Direktive 97/78/ES.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge I.

Člen 3

Končna točka v proizvodni verigi za nekatere pridobljene proizvode

Naslednji pridobljeni proizvodi, razen uvoženih, se lahko dajejo na trg brez omejitev, kot je določeno v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a) 

biodizel, ki izpolnjuje zahteve za odstranjevanje in uporabo pridobljenih proizvodov iz točke 2(b) oddelka 3 poglavja IV Priloge IV;

(b) 

predelana hrana za hišne živali, ki izpolnjuje posebne pogoje za predelano hrano za hišne živali iz točke 7(a) poglavja II Priloge XIII;

(c) 

pasje žvečilke, ki izpolnjujejo posebne zahteve za pasje žvečilke iz točke 7(b) poglavja II Priloge XIII;

(d) 

kože kopitarjev, ki izpolnjujejo posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke C poglavja V Priloge XIII;

(e) 

volna in dlaka, ki izpolnjujeta posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke B poglavja VII Priloge XIII;

(f) 

perje in puh, ki izpolnjujeta posebne zahteve za končno točko za te proizvode iz točke C poglavja VII Priloge XIII;

▼M1

(g) 

krzno, ki izpolnjuje posebne pogoje za končno točko za navedeni proizvod iz poglavja VIII Priloge XIII;

(h) 

ribje olje za proizvodnjo zdravil, ki izpolnjuje posebne pogoje za končno točko za navedeni proizvod iz poglavja XIII Priloge XIII;

▼M4

(i) 

bencin in goriva, ki izpolnjujejo posebne pogoje za proizvode iz večstopenjskega postopka katalize za proizvodnjo obnovljivih goriv iz točke 2(c) oddelka 3 poglavja IV Priloge IV;

(j) 

oleokemijski proizvodi, ki so pridobljeni iz topljenih maščob in izpolnjujejo zahteve iz poglavja XI Priloge XIII;

▼M13

(k) 

obnovljivo dizelsko gorivo, obnovljivo reaktivno gorivo, obnovljiv propan in obnovljiv bencin, ki izpolnjujejo posebne zahteve za proizvode iz večstopenjske katalitske končne obdelave z vodikom za proizvodnjo obnovljivih goriv iz točke 2(f) oddelka 3 poglavja IV Priloge IV.

▼B

Člen 4

Nevarne prenosljive bolezni

Bolezni, ki jih je OIE navedla v členu 1.2.3 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali, izdaja iz leta 2010, in v poglavju 1.3 Zoosanitarnega kodeksa za vodne živali, izdaja iz leta 2010, se štejejo za nevarne prenosljive bolezni za namene splošnih omejitev glede zdravja živali, kot je to določeno v členu 6(1)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.



POGLAVJE II

ODSTRANJEVANJE IN UPORABA ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

Člen 5

Omejitve glede uporabe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov

1.  
Nosilci dejavnosti v državah članicah, navedenih v poglavju I Priloge II, morajo izpolnjevati pogoje za krmljenje kožuharjev z nekaterimi snovmi, pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste živalske vrste, navedenih v istem poglavju.
2.  
Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati omejitve glede krmljenja rejnih živali s krmnimi rastlinami z zemljišča, na katerem so bila uporabljena nekatera organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, kakor je navedeno v poglavju II Priloge II.

▼M8

Člen 6

Odstranjevanje s sežiganjem, odstranjevanje ali predelava s sosežiganjem in uporaba kot gorivo za zgorevanje

▼B

1.  

Pristojni organ zagotovi, da se sežiganje in sosežiganje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov izvajata le:

(a) 

v sežigalnicah in sosežigalnicah, ki imajo dovoljenje za obratovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES, ali

(b) 

za obrate, za katere se ne zahteva dovoljenje v skladu z Direktivo 2000/76/ES, v sežigalnicah in sosežigalnicah, ki jih je pristojni organ odobril za odstranjevanje s sežiganjem ali odstranjevanje ali predelavo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če so odpadki, s sosežiganjem, v skladu s členom 24(1)(b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2.  
Pristojni organ v skladu s členom 24(1)(b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1069/2009 odobri sežigalnice in sosežigalnice iz točke 1(b) le, če izpolnjujejo pogoje iz Priloge III k tej uredbi.
3.  
Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic morajo izpolnjevati splošne zahteve za sežiganje in sosežiganje iz poglavja I Priloge III.
4.  
Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic z veliko zmogljivostjo morajo izpolnjevati zahteve iz poglavja II Priloge III.
5.  
Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic z majhno zmogljivostjo morajo izpolnjevati zahteve iz poglavja III Priloge III.

▼M8

6.  
Upravljavci zagotovijo, da kurilne naprave pod njihovim nadzorom, razen tistih iz oddelka 2 poglavja IV Priloge IV, v katerih se kot gorivo uporabljajo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, izpolnjujejo splošne pogoje in posebne zahteve iz poglavja IV oziroma poglavja V Priloge III in da jih je v skladu s členom 24(1)(d) Uredbe (ES) št. 1069/2009 odobril pristojni organ.
7.  

Pristojni organ odobri kurilne naprave iz odstavka 6, ki uporabljajo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode kot gorivo za zgorevanje, samo če:

(a) 

kurilne naprave spadajo v področje uporabe poglavja V Priloge III k tej uredbi;

(b) 

so kurilne naprave v skladu z vsemi zadevnimi splošnimi pogoji in posebnimi zahtevami iz poglavij IV in V Priloge III k tej uredbi;

(c) 

so v veljavi upravni postopki, s katerimi se zagotovi, da se zahteve glede odobritve kurilnih naprav letno preverijo.

▼M21

8.  

Glede uporabe gnoja rejnih živali ali mesno-kostne moke kot goriva za zgorevanje iz poglavja V Priloge III se poleg navedenih pravil iz odstavka 7 tega člena uporabljajo še naslednja pravila:

(a) 

vloga za odobritev, ki jo upravljavec predloži ustreznemu pristojnemu organu v skladu s členom 24(1)(d) Uredbe (ES) št. 1069/2009, mora vključevati dokaze, ki jih je potrdil pristojni organ ali strokovno združenje, ki ga je odobril ustrezni pristojni organ države članice, da kurilna naprava, v kateri se gnoj rejnih živali ali mesno-kostna moka uporablja kot gorivo, ustreza zahtevam iz točk B(3) za gnoj in (D) za mesno-kostno moko ter zahtevam za obe gorivi iz točk B(4) in B(5) poglavja V Priloge III k tej uredbi, brez poseganja v možnost, ki jo imajo pristojni organi državne članice, da odobrijo odstopanje od skladnosti z nekaterimi določbami v skladu s točko C(4) poglavja V Priloge III;

(b) 

postopek za odobritev iz člena 44 Uredbe (ES) št. 1069/2009 se ne zaključi, dokler pristojni organ ali strokovno združenje, ki ga je odobril navedeni organ, v prvih šestih mesecih delovanja kurilne naprave ne izvede vsaj dveh zaporednih pregledov, od katerih je eden nenapovedan, vključno z izvedenimi potrebnimi merjenji temperature in emisij. Ko so rezultati navedenih pregledov skladni z zahtevami iz točk B(3), B(4) in B(5) za gnoj ter (D) za mesno-kostno moko in, kadar je to primerno, s točko C(4) ali točko D(5) poglavja V Priloge III k tej uredbi, se lahko izda popolna odobritev;

(c) 

zgorevanje mesno-kostne moke v kurilnih napravah iz točk A, B in C poglavja V Priloge III k tej uredbi se ne dovoli.

▼B

Člen 7

Odlaganje nekaterih snovi kategorij 1 in 3

Z odstopanjem od člena 12 in člena 14(c) Uredbe (ES) št. 1069/2009 lahko pristojni organ dovoli odstranjevanje naslednjih snovi kategorij 1 in 3 na pooblaščenem odlagališču:

(a) 

snovi kategorije 1 iz člena 8(c) Uredbe(ES) št. 1069/2009, kadar gre za uvoženo hrano za hišne živali ali hrano za hišne živali, proizvedeno iz uvoženih snovi;

(b) 

snovi kategorije 3 iz člena 10(f) in (g) Uredbe (ES) št. 1069/2009, če:

(i) 

te snovi niso bile v stiku s katerim koli živalskim stranskim proizvodom iz členov 8 in 9 ter člena 10(a) do (e) in (h) do (p) navedene uredbe;

(ii) 

so v času, ko so namenjene za odstranitev, snovi:

— 
iz člena 10(f) navedene uredbe predelane, kot je opredeljeno v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004, in
— 
iz člena 10(g) navedene uredbe predelane v skladu s poglavjem II Priloge X k tej uredbi ali v skladu s posebnimi zahtevami za hrano za hišne živali iz poglavja II Priloge XIII k tej uredbi ter
(iii) 

odstranjevanje takih snovi ne ogroža javnega zdravja in zdravja živali.

Člen 8

Zahteve za predelovalne obrate in druge obrate

1.  

Nosilci dejavnosti zagotovijo, da predelovalni obrati in drugi obrati, ki so pod njihovim nadzorom, izpolnjujejo naslednje zahteve iz poglavja I Priloge IV:

(a) 

splošne zahteve za predelavo iz oddelka 1;

(b) 

zahteve za obdelavo odpadne vode iz oddelka 2;

(c) 

posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 1 in 2 iz oddelka 3;

(d) 

posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 3 iz oddelka 4.

2.  
Pristojni organ odobri predelovalne obrate in druge obrate le, če izpolnjujejo pogoje iz poglavja I Priloge IV.

Člen 9

Higienske zahteve in zahteve glede predelave za predelovalne obrate in druge obrate

Nosilci dejavnosti zagotovijo, da obrati in objekti, ki so pod njihovim nadzorom, izpolnjujejo naslednje zahteve iz Priloge IV:

(a) 

higienske zahteve in zahteve glede predelave iz poglavja II;

(b) 

standardne metode predelave iz poglavja III, če se take metode uporabljajo v obratu ali objektu;

(c) 

alternativne metode predelave iz poglavja IV, če se take metode uporabljajo v obratu ali objektu.

Člen 10

Zahteve glede pretvorbe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov v bioplin in kompost

1.  

Nosilci dejavnosti zagotovijo, da obrati in objekti, ki so pod njihovim nadzorom, izpolnjujejo naslednje zahteve glede pretvorbe živalskih stranskih proizvodov v bioplin in kompost iz Priloge V:

(a) 

zahteve za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje iz poglavja I;

(b) 

higienske zahteve za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje iz poglavja II;

(c) 

standardne parametre pretvorbe iz oddelka 1 poglavja III;

(d) 

standarde za presnovne ostanke in kompost iz oddelka 3 poglavja III.

2.  
Pristojni organ odobri obrate za pridobivanje bioplinov in kompostiranje le, če izpolnjujejo zahteve iz Priloge V.
3.  
Pristojni organ lahko dovoli uporabo alternativnih parametrov pretvorbe za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje v skladu z zahtevami iz oddelka 2 poglavja III Priloge V.



POGLAVJE III

ODSTOPANJA OD NEKATERIH DOLOČB UREDBE (ES) št. 1069/2009

Člen 11

Posebna pravila za raziskovalne in diagnostične vzorce

1.  
Pristojni organ lahko dovoli prevoz, uporabo in odstranjevanje raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev pod pogoji, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Pristojni organ zlasti zagotovi, da nosilci dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz poglavja I Priloge VI.

2.  
Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati posebna pravila za raziskovalne in diagnostične vzorce iz poglavja I Priloge VI.
3.  

Nosilci dejavnosti lahko v drugo državo članico odpremijo raziskovalne in diagnostične vzorce, ki vsebujejo naslednje živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, brez obveščanja pristojnega organa države članice izvora v skladu s členom 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in brez obveščanja pristojnega organa namembne države članice prek sistema Traces ter njegove odobritve prejema pošiljke v skladu s členom 48(1) in (3) navedene uredbe:

(a) 

snovi kategorij 1 in 2 ter mesno-kostno moko ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorij 1 in 2;

(b) 

predelane živalske beljakovine.

Člen 12

Posebna pravila za trgovske vzorce in razstavne predmete

1.  
Pristojni organ lahko dovoli prevoz, uporabo in odstranjevanje trgovskih vzorcev in razstavnih predmetov pod pogoji, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Pristojni organ zlasti zagotovi, da nosilci dejavnosti izpolnjujejo zahteve iz točk 2, 3 in 4 oddelka 1 poglavja I Priloge VI.

2.  
Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati posebna pravila za trgovske vzorce in razstavne predmete iz oddelka 2 poglavja I Priloge VI.
3.  

Nosilci dejavnosti lahko v drugo državo članico odpremijo trgovske vzorce, ki vsebujejo naslednje živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, brez obveščanja pristojnega organa države članice izvora v skladu s členom 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in brez obveščanja pristojnega organa namembne države članice prek sistema Traces ter njegove odobritve prejema pošiljke v skladu s členom 48(1) in (3) navedene uredbe:

(a) 

snovi kategorij 1 in 2 ter mesno-kostno moko ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorij 1 in 2;

(b) 

predelane živalske beljakovine.

Člen 13

Posebna pravila za krmljenje

1.  

Nosilci dejavnosti lahko s snovmi kategorije 2, če te prihajajo iz živali, ki niso bile usmrčene ali niso poginile zaradi bolezni ali suma bolezni, prenosljive na ljudi ali živali, krmijo naslednje živali, če so izpolnjene splošne zahteve iz oddelka 1 poglavja II Priloge VI in vsi drugi pogoji, ki jih lahko določi pristojni organ:

(a) 

živali v živalskih vrtovih;

(b) 

kožuharje;

(c) 

pse iz priznanih vzrejnih legel ali tropov lovskih psov;

(d) 

pse in mačke v zavetiščih;

▼M4

(e) 

ličinke in črve za ribiške vabe;

(f) 

cirkuške živali.

▼B

2.  

Nosilci dejavnosti lahko s snovmi kategorije 3 krmijo naslednje živali, če so izpolnjene splošne zahteve iz oddelka 1 poglavja II Priloge VI in vsi drugi pogoji, ki jih lahko določi pristojni organ:

(a) 

živali v živalskih vrtovih;

(b) 

kožuharje;

(c) 

pse iz priznanih vzrejnih legel ali tropov lovskih psov;

(d) 

pse in mačke v zavetiščih;

▼M4

(e) 

ličinke in črve za ribiške vabe;

(f) 

cirkuške živali.

▼B

Člen 14

Krmljenje nekaterih živalskih vrst na postajah za krmljenje in zunaj njih ter v živalskih vrtovih

1.  

Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, za krmljenje:

(a) 

na postajah za krmljenje ogroženih ali zaščitenih vrst ptic mrhovinark in drugih živalskih vrst, ki živijo v svojem naravnem habitatu, zaradi spodbujanja biotske raznovrstnosti, v skladu s pogoji iz oddelka 2 poglavja II Priloge VI;

(b) 

zunaj postaj za krmljenje, če je to primerno brez predhodnega zbiranja mrtvih živali, za krmljenje prosto živečih živali iz točke 1(a) oddelka 2 poglavja II Priloge VI, v skladu s pogoji iz oddelka 3 navedenega poglavja.

2.  
Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1 iz celotnih trupov ali delov mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, in uporabo snovi, pridobljenih iz živali iz živalskih vrtov, za krmljenje živali v živalskih vrtovih v skladu s pogoji iz oddelka 4 poglavja II Priloge VI.

Člen 15

Posebna pravila za zbiranje in odstranjevanje

▼M4

Če pristojni organ dovoli odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov z odstopanjem iz člena 19(1)(a), (b), (c), (e) in (f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, mora tako odstranjevanje izpolnjevati naslednja posebna pravila iz poglavja III Priloge VI:

▼B

(a) 

posebna pravila za odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, določena v oddelku 1;

(b) 

pravila za sežiganje in zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na oddaljenih območjih, določena v oddelku 2;

(c) 

pravila za sežiganje in zakopavanje čebel in čebelarskih stranskih proizvodov, določena v oddelku 3.

▼M9

Z odstopanjem od člena 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009 lahko države članice dovolijo zbiranje, prevoz in odstranjevanje majhnih količin snovi kategorije 3 iz člena 10(f) navedene uredbe z načini iz člena 19(1)(d) navedene uredbe, če so izpolnjene zahteve za odstranjevanje z drugimi načini iz poglavja IV Priloge VI k tej uredbi.

▼B



POGLAVJE IV

IZDAJANJE DOVOLJENJ ZA ALTERNATIVNE METODE

Člen 16

Standardna oblika za vloge za izdajo dovoljenj za alternativne metode

1.  
Vloge za izdajanje dovoljenj za alternativne metode pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, kot je navedeno v členu 20(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, predložijo države članice ali zainteresirane strani v skladu z zahtevami glede standardne oblike za vloge za alternativne metode iz Priloge VII.
2.  
Države članice določijo nacionalne kontaktne točke, ki zagotavljajo informacije o pristojnem organu, odgovornem za ocenjevanje vlog za izdajanje dovoljenj za alternativne metode pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov.
3.  
Komisija na svoji spletni strani objavi seznam nacionalnih kontaktnih točk.



POGLAVJE V

ZBIRANJE, PREVOZ, IDENTIFIKACIJA IN SLEDLJIVOST

Člen 17

Zahteve glede komercialnih dokumentov in veterinarskih spričeval, identifikacije, zbiranja in prevoza živalskih stranskih proizvodov ter sledljivosti

1.  

Nosilci dejavnosti glede živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov zagotovijo, da:

(a) 

izpolnjujejo zahteve glede zbiranja, prevoza in identifikacije iz poglavij I in II Priloge VIII;

(b) 

jih med prevozom spremljajo komercialni dokumenti ali veterinarska spričevala v skladu z zahtevami iz poglavja III Priloge VIII.

2.  
Nosilci dejavnosti, ki pošiljajo, prevažajo ali prejemajo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, vodijo evidenco pošiljk in z njimi povezanih komercialnih dokumentov ali veterinarskih spričeval v skladu z zahtevami iz poglavja IV Priloge VIII.
3.  
Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve za označevanje nekaterih pridobljenih proizvodov, določene v poglavju V Priloge VIII.



POGLAVJE VI

REGISTRACIJA IN ODOBRITEV OBRATOV IN OBJEKTOV

Člen 18

Zahteve glede odobritve enega ali več obratov in objektov za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi na istem kraju

Pristojni organ lahko odobri več kot en obrat ali objekt za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi na istem kraju, če se prenašanje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali med obrati ali objekti prepreči z njihovo razporeditvijo in ravnanjem z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi v obratih ali objektih.

Člen 19

Zahteve za nekatere odobrene obrate in objekte za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi

Nosilci dejavnosti zagotovijo, da obrati in objekti pod njihovim nadzorom, ki jih je odobril pristojni organ, izpolnjujejo zahteve, določene v naslednjih poglavjih Priloge IX k tej uredbi, kadar izvajajo eno ali več naslednjih dejavnosti iz člena 24(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a) 

v poglavju I, kadar proizvajajo hrano za hišne živali, kot je navedeno v členu 24(1)(e) navedene uredbe;

(b) 

v poglavju II, kadar skladiščijo živalske stranske proizvode, kot je navedeno v členu 24(1)(i) navedene uredbe, in kadar ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi po njihovem zbiranju, in sicer z naslednjimi operacijami, navedenimi v členu 24(1)(h) navedene uredbe:

(i) 

sortiranje;

(ii) 

razsek;

(iii) 

hlajenje;

(iv) 

zamrzovanje;

(v) 

soljenje;

(vi) 

konzerviranje z drugimi postopki;

(vii) 

odstranjevanje kož ali odstranjevanje snovi s specifičnim tveganjem;

(viii) 

operacije, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranski proizvodi, ki se izvajajo v skladu z obveznostmi iz veterinarske zakonodaje Unije;

(ix) 

higienizacija/pasterizacija živalskih stranskih proizvodov, namenjenih pretvorbi v bioplin/kompost, pred tako pretvorbo v bioplin ali kompost v drugem obratu ali objektu v skladu s Prilogo V k tej uredbi;

(x) 

sejanje;

▼M23

(xi) 

postopki faznega prehoda snovi kategorije 3, kot so:

— 
termokoagulacija krvi,
— 
centrifugiranje krvi,
— 
zadrževanje iz poglavja V Priloge IX k tej uredbi,
— 
hidroliza kopit, prašičjih ščetin, perja in dlake,

namenjenih za predelavo z metodami predelave iz te uredbe;

▼M9

(c) 

v poglavju III, kadar skladiščijo pridobljene proizvode za nekatere namene iz člena 24(1)(j) navedene uredbe;

▼M23

(d) 

v poglavju V, kadar na kmetiji skladiščijo živalske stranske proizvode iz točke (h) ali (i) člena 24(1) navedene uredbe, pod pogojem, da se nepredelani živalski stranski proizvodi naknadno odstranijo v skladu s členom 4 navedene uredbe;

▼M23

(e) 

kadar operacije iz točk (i) do (vii) in (xi) točke (b) potekajo na lokaciji odobrenega obrata ali objekta iz člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki proizvaja navedene snovi, lahko pristojni organ dovoli operacijo brez registracije v skladu s členom 23 ali odobritve v skladu s členom 24(1)(h) navedene uredbe, če se živalski stranski proizvodi skladiščijo, prevažajo in odstranjujejo ali uporabljajo kot nepredelani živalski stranski proizvodi v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

▼B

Člen 20

Zahteve za nekatere registrirane obrate in objekte za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi

1.  
Upravljavci registriranih objektov ali obratov ali drugi registrirani nosilci dejavnosti ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi v skladu s pogoji iz poglavja IV Priloge IX.
2.  
Registrirani nosilci dejavnosti, ki prevažajo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, razen med prostori istega nosilca dejavnosti, morajo zlasti izpolnjevati pogoje iz točke 2 poglavja IV Priloge IX.
3.  

Odstavka 1 in 2 ne veljata za:

(a) 

odobrene nosilce dejavnosti, ki opravljajo prevoz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov kot pomožno dejavnost;

(b) 

nosilce dejavnosti, ki so registrirani za dejavnosti prevoza v skladu z Uredbo (ES) št. 183/2005.

▼M2

4.  

Pristojni organ lahko naslednje nosilce dejavnosti oprosti obveznosti obveščanja iz člena 23(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a) 

nosilce dejavnosti, ki ravnajo z lovskimi trofejami ali drugimi preparati iz poglavja VI Priloge XIII k tej uredbi ali jih ustvarjajo za zasebne ali nekomercialne namene;

(b) 

nosilce dejavnosti, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci za izobraževalne namene ali jih odstranjujejo;

▼M3

(c) 

nosilce dejavnosti, ki prevažajo suho neobdelano volno in dlako, če sta varno zaprti v pakiranju in neposredno odpremljeni v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi za uporabo zunaj krmne verige, ali obrat, ki izvaja vmesne operacije, pod pogoji, ki preprečujejo širjenje patogenov;

▼M9

(d) 

nosilce dejavnosti, ki uporabljajo majhne količine snovi kategorij 2 in 3 iz členov 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali proizvodov, pridobljenih iz navedenih snovi, za namene neposredne dobave proizvodov znotraj regije končnega uporabnika, na lokalni trg ali v lokalne maloprodajne trgovine, če pristojni organ meni, da take dejavnosti ne predstavljajo tveganja širitve kakršne koli nevarne bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali; ta točka se ne uporablja, kadar se navedene snovi uporabljajo kot krma za gojene živali, razen kožuharjev;

▼M9

(e) 

uporabnike organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, ki jih uporabljajo tam, kjer se rejne živali ne gojijo;

(f) 

nosilce dejavnosti, ki ravnajo z organskimi gnojili ali sredstvi za izboljšanje tal in jih izrecno distribuirajo v embalaži za prodajo na drobno, ki ne presega 50 kg teže, za uporabe izven krmne in prehranske verige.

▼M16

Člen 20a

Seznam obratov, objektov in nosilcev dejavnosti v državah članicah

Pristojni organ države članice zagotovi, da so posodobljeni seznami obratov, objektov in nosilcev dejavnosti iz prvega pododstavka člena 47(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a) 

sestavljeni v skladu s tehničnimi specifikacijami, objavljenimi na spletišču Komisije ( 1 );

(b) 

vneseni v sistem Traces ali dostopni prek njega najpozneje 31. oktobra 2021.

▼B



POGLAVJE VII

DAJANJE NA TRG

Člen 21

Predelava in dajanje na trg živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za krmljenje rejnih živali razen kožuharjev

1.  

Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje zahteve za dajanje na trg, razen uvoza, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, namenjenih za krmljenje rejnih živali razen kožuharjev, kot je določeno v členu 31(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v Prilogi X k tej uredbi:

(a) 

splošne zahteve za predelavo in dajanje na trg iz poglavja I;

(b) 

posebne zahteve za predelane živalske beljakovine in druge pridobljene proizvode iz poglavja II;

(c) 

zahteve za nekatero krmo za ribe in ribiške vabe iz poglavja III.

2.  
Pristojni organ lahko dovoli dajanje na trg, razen uvoza, mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki so opredeljeni kot snovi kategorije 3 v skladu s členom 10(e), (f) in (h) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in ki niso predelani v skladu s splošnimi zahtevami iz dela I oddelka 4 poglavja II Priloge X k tej uredbi, če navedene snovi izpolnjujejo zahteve za odstopanje za dajanje na trg mleka, predelanega v skladu z nacionalnimi standardi, določenimi v delu II navedenega oddelka.

▼M22

3.  
Prevoz ribjih olj in ribje moke iz snovi kategorije 3 za proizvodnjo posamičnih krmil, ki niso posamična krmila, uvožena iz tretje države, iz odobrenega predelovalnega obrata za proizvodnjo ribje moke in ribjega olja v tovarno krmil, registrirano ali odobreno v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in odobreno v skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 183/2005, v drugi državi članici za razstrupljanje v skladu s postopki iz Uredbe Komisije (EU) 2015/786 ( 2 ), se izvaja v skladu s pravili iz poglavja VII Priloge VIII.

▼B

Člen 22

Dajanje na trg in uporaba organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal

1.  
Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve za dajanje na trg, razen uvoza, organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal ter uporabo takih proizvodov, zlasti njihovo uporabo na zemljišču, kot je določeno v členu 15(1)(i) in členu 32(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v Prilogi XI k tej uredbi.

▼M9

2.  

Nobeni pogoji v zvezi z zdravjem živali ne veljajo za dajanje na trg naslednjih proizvodov:

(a) 

gvana prostoživečih morskih ptic, zbranega v Uniji ali uvoženega iz tretjih držav;

(b) 

za prodajo pripravljenih rastnih substratov, razen tistih, uvoženih z vsebnostjo manj kot:

(i) 

5 vol. % pridobljenih proizvodov iz snovi kategorije 3 ali snovi kategorije 2, razen predelanega gnoja;

(ii) 

50 vol. % predelanega gnoja.

▼B

3.  
Pristojni organ države članice, v kateri naj bi se organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal, proizvedeno iz mesno-kostne moke iz snovi kategorije 2 ali iz predelanih živalskih beljakovin, uporabljalo na zemljišču, odobri eno ali več sestavin, ki naj bi se mešala(-e) s temi snovmi, v skladu s členom 32(1)(d) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in na podlagi meril iz točke 3 oddelka 1 poglavja II Priloge XI k tej uredbi.
4.  
Z odstopanjem od člena 48(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 lahko pristojni organi države članice izvora in namembne države članice, ki imata skupno mejo, dovolijo odpremo gnoja, ki se prevaža med kmetijami v obmejnih regijah teh dveh držav, pod ustreznimi pogoji za nadzor nad vsemi možnimi tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, kot je obveznost zadevnih nosilcev dejavnosti, da vodijo ustrezne evidence, ki so določeni v dvostranskem sporazumu.
5.  
Kot je navedeno v členu 30(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pristojni organi držav članic po potrebi spodbujajo pripravo, razširjanje in uporabo nacionalnih smernic za dobro kemijsko prakso pri uporabi organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal.

Člen 23

Vmesni proizvodi

1.  
Vmesni proizvodi, ki se uvažajo v Unijo ali so v tranzitu skozi Unijo, morajo izpolnjevati pogoje, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali iz Priloge XII k tej uredbi.
2.  

Z vmesnimi proizvodi, ki so bili prepeljani v obrat ali objekt iz točke 3 Priloge XII k tej uredbi, se lahko ravna brez nadaljnjih omejitev iz uredbe (ES) št. 1069/2009 in te uredbe, če:

(a) 

ima obrat ali objekt ustrezne objekte in naprave za sprejetje vmesnih proizvodov, ki preprečujejo prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali;

(b) 

vmesni proizvodi ne povzročajo nobenih tveganj za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, zaradi prečiščevanja ali drugih načinov obdelave, po katerih so bili živalski stranski proizvodi v vmesnem proizvodu obdelani, zaradi koncentracije živalskih stranskih proizvodov v vmesnem proizvodu ali zaradi ustreznih bioloških varnostnih ukrepov za ravnanje z vmesnimi proizvodi;

(c) 

v obratu ali objektu vodijo evidence o količini prejetih snovi, njihovi kategoriji, če je to primerno, in obratu, objektu ali nosilcu dejavnosti, ki so mu dobavili proizvode, ter

(d) 

se neuporabljeni vmesni proizvodi ali druge odvečne snovi iz obrata ali objekta, kot so proizvodi, ki jim je potekel rok uporabe, odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

▼M9

3.  
Upravljavec ali lastnik obrata ali objekta, v katerega so namenjeni vmesni proizvodi, ali njegov predstavnik uporabi in/ali odpremi vmesne proizvode izključno za uporabo v proizvodnji v skladu z opredelitvijo vmesnih proizvodov iz točke 35 Priloge I.

▼B

Člen 24

Hrana za hišne živali in drugi pridobljeni proizvodi

1.  
Prepovedana je uporaba snovi kategorije 1 iz člena 8(a), (b), (d) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, namenjenih prehrani ali uporabi za ljudi ali živali, razen za pridobljene proizvode iz členov 33 in 36 navedene uredbe.
2.  
Kadar se lahko živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi uporabljajo za krmljenje rejnih živali ali za druge namene, navedene v členu 36(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se dajejo na trg, razen uvoza, v skladu s posebnimi zahtevami za predelane živalske beljakovine in druge pridobljene proizvode iz poglavja II Priloge X k tej uredbi, če v Prilogi XIII k tej uredbi niso navedene nobene posebne zahteve za take proizvode.
3.  
Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve glede dajanja na trg, razen uvoza, hrane za hišne živali, kot je določeno v členu 40 Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v poglavjih I in II Priloge XIII k tej uredbi.
4.  
Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati zahteve glede dajanja na trg, razen uvoza, pridobljenih proizvodov, kot je določeno v členu 40 Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v poglavju I in poglavjih od III do XII Priloge XIII k tej uredbi.



POGLAVJE VIII

UVOZ, TRANZIT IN IZVOZ

Člen 25

Uvoz, tranzit in izvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov

1.  

Prepovedana sta uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo naslednjih živalskih stranskih proizvodov:

(a) 

nepredelanega gnoja,

(b) 

neobdelanega perja in delov peres ter puha,

(c) 

čebeljega voska v obliki čebeljega satja.

▼M2

2.  

Za uvoz v Unijo in tranzit skozi Unijo naslednjega ne veljajo nobeni pogoji v zvezi z zdravstvenim varstvom živali:

(a) 

volne in dlake, ki je bila strojno prana ali obdelana z drugo metodo, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

(b) 

krzna, ki se je sušilo najmanj dva dni pri temperaturi okolja 18 °C in 55-odstotni vlažnosti;

(c) 

volne in dlake, ki sta proizvedeni iz drugih živali, razen prašičev, in sta bili obdelani s strojnim pranjem, kar vključuje namakanje volne in dlake v več kopelih z vodo, milom in natrijevim hidroksidom ali kalijevim hidroksidom;

(d) 

volne in dlake, ki sta proizvedeni iz drugih živali, razen prašičev, ki se neposredno odpremita v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz volne in dlake za tekstilno industrijo, ter ki sta bili obdelani vsaj po eni od naslednjih metod:

— 
kemična depilacija z gašenim apnom ali natrijevim sulfidom;
— 
fumigacija v formaldehidu v hermetično zaprti komori vsaj 24 ur;
— 
industrijsko čiščenje, kar vključuje namakanje volne in dlake v vodotopnem čistilnem sredstvu pri 60–70 °C;
— 
skladiščenje, ki lahko vključuje tudi čas prevoza, 8 dni pri 37 °C, 28 dni pri 18 °C ali 120 dni pri 4 °C;
(e) 

volne in dlake, ki sta suhi in varno zaprti v pakiranju, proizvedeni iz drugih živali, razen prašičev, namenjeni za odpremo v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz volne in dlake za tekstilno industrijo, ter izpolnjujeta vse naslednje zahteve:

(i) 

proizvedeni sta bili vsaj 21 dni pred datumom vstopa v Unijo v tretji državi ali njeni regiji, ki je

— 
navedena na seznamu v delu 1 Priloge II k Uredbi (EU) št. 206/2010 in odobrena za uvoz v Unijo svežega mesa prežvekovalcev, za katerega ne veljajo posebna jamstva A in F iz navedene uredbe;
— 
prosta slinavke in parkljevke ter v primeru volne in dlake ovac in koz prosta tudi osepnic ovac in koz v skladu z osnovnimi splošnimi merili iz Priloge II k Direktivi Sveta 2004/68/ES;
(ii) 

priložena jima je izjava uvoznika v skladu s poglavjem 21 Priloge XV;

(iii) 

nosilec dejavnosti je izjavo predložil na eni izmed odobrenih mejnih kontrolnih točk Unije s seznama v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES, kjer je bil z zadovoljivimi rezultati opravljen dokumentacijski pregled v skladu s členom 4(3) Direktive 97/78/ES.

▼B

3.  

Nosilci dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje posebne zahteve glede uvoza v Unijo in tranzita skozi Unijo nekaterih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, kot je določeno v členu 41(3) in členu 42 Uredbe (ES) št. 1069/2009, navedene v Prilogi XIV k tej uredbi:

(a) 

posebne zahteve za uvoz in tranzit snovi kategorije 3 in pridobljenih proizvodov za uporabo v krmni verigi, razen za hrano za hišne živali ali za krmo za kožuharje, iz poglavja I navedene priloge;

(b) 

posebne zahteve za uvoz in tranzit živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige za rejne živali iz poglavja II navedene priloge;

▼M24

(c) 

posebne zahteve za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki izvirajo iz Unije in se vanjo vrnejo, ker je tretja država zavrnila njihov vstop, iz poglavja VI navedene priloge.

▼M10

4.  
Pravila, določena v poglavju V Priloge XIV, se uporabljajo za izvoz pridobljenih proizvodov, opredeljenih v navedem poglavju, iz Unije.

▼B

Člen 26

Dajanje na trg, vključno z uvozom, in izvoz nekaterih snovi kategorije 1

Pristojni organ lahko dovoli dajanje na trg, vključno z uvozom, in izvoz kož, pridobljenih iz živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi, kot je opredeljeno v členu 1(2)(d) Direktive 96/22/ES ali členu 2(b) Direktive 96/23/ES, črevesja prežvekovalcev z njihovo vsebino ali brez nje ter kosti in kostnih proizvodov, ki vsebujejo hrbtenico in lobanjo, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a) 

navedene snovi ne smejo biti snovi kategorije 1, pridobljene iz katere koli od naslednjih živali:

(i) 

živali, za katere obstaja sum, da so okužene z eno od oblik TSE v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001;

(ii) 

živali, pri katerih je TSE uradno potrjena;

(iii) 

živali, ki so bile usmrčene v okviru ukrepov za izkoreninjenje TSE;

(b) 

navedene snovi ne smejo biti namenjene za nobeno od naslednjih uporab:

(i) 

krmljenje;

(ii) 

uporabo na zemljišču, na katerem se krmijo rejne živali;

(iii) 

proizvodnjo:

— 
kozmetičnih izdelkov, kakor so opredeljeni v členu 1(1) Direktive 76/768/EGS;
— 
aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(c) Direktive 90/385/EGS;
— 
medicinskih pripomočkov, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(a) Direktive 93/42/EGS;
— 
in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(b) Direktive 98/79/ES;
— 
zdravil za uporabo v veterinarski medicini, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive 2001/82/ES;
— 
zdravil, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive 2001/83/ES;
(c) 

snovi se morajo uvažati z nalepkami in izpolnjevati morajo posebne zahteve za nekatere premike živalskih stranskih proizvodov iz oddelka 1 poglavja IV Priloge XIV k tej uredbi;

(d) 

snovi se morajo uvažati v skladu z zahtevami izdajanja zdravstvenih spričeval, določenimi v nacionalni zakonodaji;

▼M24

(e) 

snovi, ki izvirajo iz države članice in se vrnejo v to državo članico, ker je tretja država zavrnila njihov vstop, morajo izpolnjevati posebne zahteve iz poglavja VI Priloge XIV.

▼B

Člen 27

Uvoz in tranzit raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev

1.  
Pristojni organ lahko dovoli uvoz in tranzit raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev, ki vključujejo pridobljene proizvode ali živalske stranske proizvode, vključno z živalskimi stranskimi proizvodi iz člena 25(1), pod pogoji, ki zagotavljajo nadzor nad tveganji v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Taki pogoji zajemajo vsaj naslednji zahtevi:

(a) 

pristojni organ namembne države članice je vnaprej dovolil vnos pošiljke in

(b) 

pošiljka mora biti poslana pooblaščenemu uporabniku neposredno iz vstopne točke v Unijo.

▼M18 —————

▼B

3.  
Nosilci dejavnosti, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, morajo izpolnjevati posebne pogoje glede odstranjevanja raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev iz oddelka 1 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

Člen 28

Uvoz in tranzit trgovskih vzorcev in razstavnih predmetov

1.  
Pristojni organ lahko dovoli uvoz in tranzit trgovskih vzorcev v skladu s posebnimi pravili iz točke 1 oddelka 2 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.
2.  
Nosilci dejavnosti, ki ravnajo s trgovskimi vzorci, morajo izpolnjevati posebna pravila glede ravnanja in odstranjevanja trgovskih vzorcev iz točk 2 in 3 oddelka 2 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.
3.  
Pristojni organ lahko dovoli uvoz in tranzit razstavnih predmetov v skladu s posebnimi pravili za razstavne predmete iz oddelka 3 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.
4.  
Nosilci dejavnosti, ki ravnajo z razstavnimi predmeti, morajo izpolnjevati pogoje glede pakiranja, ravnanja in odstranjevanja razstavnih predmetov iz oddelka 3 poglavja III Priloge XIV k tej uredbi.

Člen 29

Posebne zahteve za nekatere premike živalskih stranskih proizvodov med ozemlji Ruske federacije

1.  

Pristojni organ dovoli posebne premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov, ki prihajajo iz Ruske federacije in so vanjo namenjene neposredno ali prek druge tretje države po cesti ali železnici skozi Unijo, med odobrenimi mejnimi kontrolnimi točkami Unije s seznama v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

veterinarske službe pristojnega organa na mejni kontrolni točki vstopa v Unijo pošiljko zapečatijo z zalivko s serijsko številko.

▼M19 —————

▼M5

Člen 29a

Posebne zahteve za tranzit živalskih stranskih proizvodov, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine in so namenjeni v tretje države, skozi Hrvaško

1.  

Premiki pošiljk živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine in so namenjeni v tretje države skozi Unijo, po cesti, neposredno med mejno kontrolno točko Nova Sela in mejno kontrolno točko Ploče, se odobrijo pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa pošiljko zapečati z zalivko s serijsko številko.

▼M19 —————

▼B

Člen 30

Seznami obratov in objektov v tretjih državah

Seznami obratov in objektov v tretjih državah se vpišejo v sistem Traces v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki jih Komisija objavi na svoji spletni strani.

Vsi seznami se redno posodabljajo.

▼M16

Ta člen se ne uporablja za posebne premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov, ki prihajajo iz Ruske federacije in so vanjo namenjene, kot je navedeno v členu 29, in za premike pošiljk živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine in so namenjeni v tretje države, kot je navedeno v členu 29a.

▼B

Člen 31

Vzorci veterinarskih spričeval in izjav za uvoz in tranzit

Pošiljke živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za uvoz v Unijo ali tranzit skozi Unijo morajo do vstopne točke v Unijo, na kateri se izvajajo veterinarski pregledi, kot je navedeno v Direktivi 97/78/ES, spremljati veterinarska spričevala in izjave v skladu z vzorci iz Priloge XV k tej uredbi.

▼M24

Z odstopanjem od prvega odstavka morajo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, ki izvirajo iz Unije in se vanjo vrnejo, ker je tretja država zavrnila njihov vstop, izpolnjevati posebne zahteve iz poglavja VI Priloge XIV.

▼B



POGLAVJE IX

URADNI NADZOR

Člen 32

Uradni nadzor

1.  
Pristojni organ sprejme potrebne ukrepe za nadzor nad celotno verigo zbiranja, prevoza, uporabe in odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, kot je navedeno v členu 4(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Navedeni ukrepi se izvajajo v skladu z načeli uradnega nadzora, določenimi v členu 3 Uredbe (ES) št. 882/2004.

2.  
Uradni nadzor iz odstavka 1 vključuje preglede vodenja evidenc in drugih dokumentov, ki se zahtevajo v pravilih te uredbe.
3.  

Pristojni organ izvaja naslednji uradni nadzor, kot je navedeno v členu 45(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, v skladu z zahtevami iz Priloge XVI k tej uredbi:

(a) 

uradni nadzor v predelovalnih obratih, kot je določeno v poglavju I;

(b) 

uradni nadzor v zvezi z drugimi dejavnostmi, ki vključujejo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, kot je določeno v oddelkih od 1 do 9 poglavja III.

4.  
Pristojni organ izvaja preglede zalivk, ki se uporabljajo na pošiljkah živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov.

Če pristojni organ z zalivko zapečati tako pošiljko, ki se prevaža v namembni kraj, mora o tem obvestiti pristojni organ v namembnem kraju.

5.  
Pristojni organ sestavi sezname obratov, objektov in nosilcev dejavnosti iz člena 47(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 v skladu z obliko, določeno v poglavju II Priloge XVI k tej uredbi.
6.  
Pristojni organ namembne države članice sprejme odločitev o vlogi nosilca dejavnosti v zvezi s sprejetjem ali zavrnitvijo nekaterih snovi kategorije 1, snovi kategorije 2 in mesno-kostne moke ali živalske maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, v 20 koledarskih dneh od datuma prejema take vloge, če je ta predložena v enem od uradnih jezikov zadevne države članice.

▼M16

7.  
Nosilci dejavnosti prek sistema Traces predložijo vloge za odobritev iz odstavka 6 v skladu s standardno obliko, določeno v oddelku 10 poglavja III Priloge XVI k tej uredbi.

▼B

Člen 33

Ponovna odobritev objektov in obratov po izdaji začasne odobritve

1.  
Če se za objekt ali obrat, odobren za predelavo snovi kategorije 3, pozneje izda začasna odobritev za predelavo snovi kategorije 1 ali kategorije 2 v skladu s členom 24(2)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, objekt ali obrat ne sme ponovno začeti predelovati snovi kategorije 3, če pred tem ne pridobi odobritve pristojnega organa, da lahko ponovno začne predelovati snovi kategorije 3 v skladu s členom 44 navedene uredbe.
2.  
Če se za objekt ali obrat, odobren za predelavo snovi kategorije 2, pozneje izda začasna odobritev za predelavo snovi kategorije 1 v skladu s členom 24(2)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, objekt ali obrat ne sme ponovno začeti predelovati snovi kategorije 2, če pred tem ne pridobi odobritve pristojnega organa, da lahko ponovno začne predelovati snovi kategorije 2 v skladu s členom 44 navedene uredbe.



POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 34

Omejitve pri dajanju na trg nekaterih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov zaradi razlogov, povezanih z javnim zdravjem in zdravjem živali

Pristojni organ ne prepove ali omeji dajanja na trg naslednjih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov zaradi razlogov, povezanih z javnim zdravjem ali zdravjem živali, ki niso navedeni v zakonodaji Unije in zlasti v Uredbi (ES) št. 1069/2009 ter v tej uredbi:

(a) 

predelanih živalskih beljakovin in drugih pridobljenih proizvodov iz poglavja II Priloge X k tej uredbi;

(b) 

hrane za hišne živali in nekaterih drugih pridobljenih proizvodov iz Priloge XIII k tej uredbi;

(c) 

živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, uvoženih v Unijo ali v tranzitu skozi Unijo, navedenih v Prilogi XIV k tej uredbi.

Člen 35

Razveljavitev

1.  

Razveljavijo se naslednji pravni akti:

(a) 

Uredba (ES) št. 811/2003;

(b) 

Odločba 2003/322/ES;

(c) 

Odločba 2003/324/ES;

(d) 

Uredba (ES) št. 878/2004;

(e) 

Odločba 2004/407/ES;

(f) 

Uredba (ES) št. 79/2005;

(g) 

Uredba (ES) št. 92/2005;

(h) 

Uredba (ES) št. 181/2006;

(i) 

Uredba (ES) št. 197/2006;

(j) 

Uredba (ES) št. 1192/2006;

(k) 

Uredba (ES) št. 2007/2006.

2.  
Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 36

Prehodni ukrepi

1.  

Nosilci dejavnosti lahko v prehodnem obdobju do 31. decembra 2011 dajejo na trg organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, proizvedena pred 4. marcem 2011 v skladu z uredbama (ES) št. 1774/2002 in (ES) št. 181/2006:

(a) 

če so bila proizvedena iz:

(i) 

mesno-kostne moke, pridobljene iz snovi kategorije 2, ali

(ii) 

predelanih živalskih beljakovin;

(b) 

čeprav niso bila mešana s sestavino, da se prepreči poznejša uporaba mešanice za namene krmljenja.

2.  
V prehodnem obdobju do 31. januarja 2012 se pošiljkam živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo, izjava ali komercialni dokument, izpolnjen in podpisan v skladu z ustreznim vzorcem iz Priloge X k Uredbi (ES) št. 1774/2002, še naprej dovoli uvoz v Unijo, če so bili taka spričevala, izjave ali dokumenti izpolnjeni in podpisani pred 30. novembrom 2011.

▼M9 —————

▼B

Člen 37

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 4. marca 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

OPREDELITVE POJMOV, NAVEDENE V ČLENU 2

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. 

kožuharji“ pomenijo živali, ki se gojijo ali redijo za proizvodnjo krzna in niso namenjene prehrani ljudi;

2. 

kri“ pomeni svežo celokupno kri;

3. 

posamična krmila“ pomenijo snovi, ki sestavljajo hrano za živali, kakor so opredeljene v členu 3(2)(g) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so živalskega izvora in zajemajo predelane živalske beljakovine, proizvode iz krvi, topljene maščobe, jajčne izdelke, ribje olje, maščobne derivate, kolagen, želatino in hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat, trikalcijev fosfat, mleko, proizvode na osnovi mleka, proizvode, pridobljene iz mleka, kolostrum, izdelke s kolostrumom ter blato iz centrifug in separatorjev od predelave mleka;

4. 

proizvodi iz krvi“ pomenijo proizvode, pridobljene iz krvi ali delcev krvi, razen krvne moke; zajemajo suho/zamrznjeno/tekočo plazmo, suho celokupno kri, suhe/zamrznjene/tekoče rdeče krvničke ali njihove delce ter mešanice;

5. 

predelane živalske beljakovine“ pomenijo beljakovine živalskega izvora, v celoti pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile obdelane v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X (vključno s krvno moko in ribjo moko), da so primerne za neposredno uporabo kot posamična krmila ali za katere koli druge vrste uporabe v krmilih, vključno s hrano za hišne živali, ali za uporabo v organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal, vendar ne vsebujejo proizvodov iz krvi, mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma, izdelkov s kolostrumom, blata iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, želatine, hidroliziranih beljakovin, dikalcijevega fosfata, jajc in jajčnih izdelkov, vključno z jajčno lupino, trikalcijevega fosfata in kolagena;

6. 

krvna moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene s toplotno obdelavo krvi ali delcev krvi v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X;

▼M11

7. 

ribja moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene iz vodnih živali, razen morskih sesalcev, vključno z gojenimi vodnimi nevretenčarji, ki vključujejo tudi tiste, ki jih zajema člen 3(1)(e) Direktive Sveta 2006/88/ES ( 3 ), in morskimi zvezdami vrste Asterias rubens, ki se zajamejo na gojitvenem območju mehkužcev;

▼B

8. 

topljene maščobe“ pomenijo maščobe, pridobljene iz predelave:

(a) 

živalskih stranskih proizvodov ali

(b) 

proizvodov za prehrano ljudi, ki jih je nosilec dejavnosti namenil za druge namene, kot je prehrana ljudi;

▼M11

9. 

ribje olje“ pomeni olje, pridobljeno iz predelave vodnih živali, razen morskih sesalcev, vključno z gojenimi vodnimi nevretenčarji, ki vključujejo tudi tiste, ki jih zajema člen 3(1)(e) Direktive 2006/88/ES, in morskimi zvezdami vrste Asterias rubens, ki se zajamejo na gojitvenem območju mehkužcev, ali olje iz predelave rib za prehrano ljudi, ki jih je nosilec dejavnosti namenil za druge namene, kot je prehrana ljudi;

▼B

10. 

čebelarski stranski proizvodi“ pomenijo med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah, ki niso namenjeni prehrani ljudi;

11. 

kolagen“ pomeni beljakovinske proizvode, pridobljene iz živalskih kož, kosti in kit;

12. 

želatina“ pomeni naravne, topljive beljakovine, ki želatinirajo ali ne, pridobljene z delno hidrolizo kolagena, pridobljenega iz kosti, kož, kit in tetiv živali;

13. 

ocvirki“ pomenijo ostanke topljenja maščob, ki vsebujejo beljakovine, po delni izločitvi maščobe in vode;

14. 

hidrolizirane beljakovine“ pomenijo polipeptide, peptide in aminokisline ter njihove mešanice, pridobljene s hidrolizo živalskih stranskih proizvodov;

15. 

bela voda“ pomeni mešanico mleka, proizvodov na osnovi mleka ali proizvodov, pridobljenih iz mleka in vode, ki se zbere med izpiranjem mlekarske opreme, vključno s posodami za mlečne proizvode, preden se očistijo in razkužijo;

16. 

konzervirana hrana za hišne živali“ pomeni toplotno predelano hrano za hišne živali v hermetično zatesnjenih posodah;

17. 

pasje žvečilke“ pomenijo proizvode, namenjene hišnim živalim za žvečenje, pridobljene iz nestrojenih kož kopitarjev ali drugih snovi živalskega izvora;

18. 

aromatična drobovina“ pomeni tekoč ali dehidriran predelan izdelek živalskega izvora, ki se uporablja za izboljšanje okusnosti hrane za hišne živali;

▼M4

19. 

hrana za hišne živali“ pomeni krmo, ki ni snov iz člena 24(2), za uporabo kot hrana za hišne živali, in pasje žvečilke, ki vsebujejo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki

(a) 

vsebujejo snovi kategorije 3, razen snovi iz člena 10(n), (o) in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009, in

(b) 

lahko vsebujejo uvožene snovi kategorije 1, ki vsebujejo živalske stranske proizvode, pridobljene iz živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi, kakor je določeno v členu 1(2)(d) Direktive 96/22/ES ali členu 2(b) Direktive 96/23/ES;

▼B

20. 

predelana hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki ni surova hrana za hišne živali in je bila predelana v skladu s točko 3 poglavja II Priloge XIII;

21. 

surova hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki vsebuje nekatere snovi kategorije 3 in ni bila konzervirana drugače kot s procesi hlajenja ali zamrzovanja;

22. 

odpadki iz gostinskih dejavnosti“ pomenijo vso odpadno hrano, vključno z rabljenim kuhinjskim oljem iz restavracij, gostinskih obratov in kuhinj, vključno z osrednjimi javnimi kuhinjami in zasebnimi kuhinjami iz gospodinjstev;

▼M4

23. 

presnovni ostanki“ pomenijo ostanke, vključno s tekočim delom, ki nastanejo pri predelavi živalskih stranskih proizvodov v obratu za pridobivanje bioplinov;

▼B

24. 

vsebina prebavnega trakta“ pomeni vsebino prebavnega trakta sesalcev in ratitov;

25. 

maščobni derivati“ pomenijo pridobljene proizvode iz topljenih maščob, ki so, kar zadeva topljene maščobe iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, predelani v skladu s poglavjem XI Priloge XIII;

26. 

gvano“ pomeni nemineraliziran naravni proizvod, zbran iz izločkov netopirjev ali prosto živečih morskih ptic;

27. 

mesno-kostna moka“ pomeni živalske beljakovine, pridobljene iz predelave snovi kategorije 1 ali kategorije 2 v skladu z eno od metod predelave, določeno v poglavju III Priloge IV;

28. 

obdelane kože“ pomenijo pridobljene proizvode iz neobdelanih kož razen pasjih žvečilk, ki so:

(a) 

posušeni ali

(b) 

suho nasoljeni ali mokro nasoljeni najmanj 14 dni pred pošiljanjem;

(c) 

nasoljeni najmanj sedem dni v morski soli z dodatkom 2 % natrijevega karbonata;

(d) 

se sušili najmanj 42 dni pri temperaturi najmanj 20 °C ali

(e) 

obdelani po postopku konzerviranja, razen strojenja;

29. 

neobdelane kože“ pomenijo vsa kožna in podkožna tkiva, ki niso bila drugače obdelana kot z rezanjem, hlajenjem ali zamrzovanjem;

30. 

neobdelano perje in deli peres“ pomenijo perje in dele peres, ki niso:

(a) 

obdelani s paro ali

(b) 

obdelani po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

▼M2

31. 

neobdelana volna“ pomeni volno, ki ni:

(a) 

strojno prana;

(b) 

pridobljena s strojenjem;

(c) 

obdelana po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

(d) 

proizvedena iz drugih živali, razen prašičev, in obdelana s strojnim pranjem, kar vključuje namakanje volne v več kopelih z vodo, milom in natrijevim hidroksidom ali kalijevim hidroksidom, ali

(e) 

proizvedena iz drugih živali, razen prašičev, namenjena neposredni odpremi v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz volne za tekstilno industrijo, ter obdelana vsaj po eni od naslednjih metod:

(i) 

kemična depilacija z gašenim apnom ali natrijevim sulfidom;

(ii) 

fumigacija v formaldehidu v hermetično zaprti komori vsaj 24 ur;

(iii) 

industrijsko čiščenje, kar vključuje namakanje volne v vodotopnem čistilnem sredstvu pri 60–70 °C;

(iv) 

skladiščenje, ki lahko vključuje čas prevoza, 8 dni pri 37 °C, 28 dni pri 18 °C ali 120 dni pri 4 °C;

32. 

neobdelana dlaka“ pomeni dlako, ki ni:

(a) 

strojno prana;

(b) 

pridobljena s strojenjem;

(c) 

obdelana po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

(d) 

proizvedena iz drugih živali, razen prašičev, in obdelana s strojnim pranjem, kar vključuje namakanje dlake v več kopelih z vodo, milom in natrijevim hidroksidom ali kalijevim hidroksidom, ali

(e) 

proizvedena iz drugih živali, razen prašičev, namenjena neposredni odpremi v obrat, v katerem se proizvajajo pridobljeni proizvodi iz dlake za tekstilno industrijo, ter obdelana vsaj po eni od naslednjih metod:

(i) 

kemična depilacija z gašenim apnom ali natrijevim sulfidom;

(ii) 

fumigacija v formaldehidu v hermetično zaprti komori vsaj 24 ur;

(iii) 

industrijsko čiščenje, kar vključuje namakanje dlake v vodotopnem čistilnem sredstvu pri 60–70 °C;

(iv) 

skladiščenje, ki lahko vključuje čas prevoza, 8 dni pri 37 °C, 28 dni pri 18 °C ali 120 dni pri 4 °C;

▼B

33. 

neobdelane ščetine prašičev“ pomenijo ščetine prašičev, ki niso:

(a) 

strojno prane;

(b) 

pridobljene s strojenjem ali

(c) 

obdelane po drugi metodi, ki preprečuje kakršna koli nesprejemljiva tveganja;

34. 

razstavni predmet“ pomeni živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene za razstave ali umetniške dejavnosti;

▼M9

35. 

vmesni proizvod“ pomeni pridobljeni proizvod:

(a) 

ki je namenjen za uporabo v proizvodnji zdravil, zdravil za uporabo v veterinarski medicini, medicinskih pripomočkov za medicinske in veterinarske namene, aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev, in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za medicinske in veterinarske namene, laboratorijskih reagentov ali kozmetičnih izdelkov:

(i) 

kot material v proizvodnem postopku ali v končni fazi proizvodnje končnega proizvoda;

(ii) 

pri validaciji ali preverjanju med proizvodnim postopkom ali

(iii) 

pri nadzoru kakovosti končnega proizvoda;

(b) 

katerega stopnje oblikovanja, predelave in proizvodnje so bile ustrezno dokončane, da se proizvod šteje za pridobljenega in da neposredno ali kot sestavina proizvoda ustreza namenom iz točke (a);

(c) 

pri katerem je potrebna še nadaljnja proizvodnja ali predelava, kot so mešanje, premazovanje, sestavljanje ali pakiranje, da je primeren za dajanje na trg ali v uporabo, kakor je primerno, kot zdravilo, zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, medicinski pripomoček za medicinske in veterinarske namene, aktivni medicinski pripomoček za vsaditev, in vitro diagnostični medicinski pripomoček za medicinske in veterinarske namene, laboratorijski reagent ali kozmetični izdelek;

▼B

36. 

laboratorijski reagent“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode in je kot tak ali v povezavi s snovmi neživalskega izvora namenjen za posebno laboratorijsko uporabo kot reagent ali reagentski proizvod, kalibrator ali kontrolni material za odkrivanje, merjenje, preučevanje ali proizvajanje drugih snovi;

37. 

proizvod, uporabljen za diagnostiko in vitro“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje proizvod iz krvi ali drug živalski stranski proizvod in se uporablja kot reagent, reagentski proizvod, kalibrator, oprema ali kateri koli drug sistem, ne glede na to, ali se uporablja samostojno ali v povezavi z drugimi, namenjen uporabi in vitro za pregledovanje vzorcev humanega ali živalskega izvora, z edinim ali glavnim namenom diagnosticiranja fiziološkega stanja, zdravstvenega stanja, bolezni ali genetske abnormalnosti ali za določanje varnosti ter združljivosti z reagenti; ne vključuje darovanih organov ali krvi;

38. 

raziskovalni in diagnostični vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, namenjene za naslednje namene: preučevanje v okviru diagnostičnih dejavnosti ali analizo za spodbujanje napredka v znanosti in tehnologiji v okviru izobraževalnih ali raziskovalnih dejavnosti;

▼M9

39. 

trgovinski vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene posebnim študijam ali analizam, ki jih odobri pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za izvajanje proizvodnega procesa, vključno s predelavo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, razvoj krmil, hrane za hišne živali ali pridobljenih proizvodov, ali testiranje strojev ali opreme;

▼B

40. 

sosežig“ pomeni predelavo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če so odpadki, v sosežigalnici;

41. 

zgorevanje“ pomeni proces, ki vključuje oksidacijo goriv za izkoriščanje energijske vrednosti živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če niso odpadki;

42. 

sežig“ pomeni odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov kot odpadkov v sežigalnici, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

43. 

ostanki pri sežiganju in sosežiganju“ pomenijo katere koli ostanke, kot je opredeljeno v točki 13 člena 3 Direktive 2000/76/ES, ki nastanejo v sežigalnici ali sosežigalnici, v kateri se obdelujejo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi;

44. 

barvno označevanje“ pomeni sistematično uporabo barv, kakor je opredeljeno v točki 1(c) poglavja II Priloge VIII, za prikaz informacij iz te uredbe na površini ali delu površine pakiranja, kontejnerja ali prevoznega sredstva ali na nalepki ali simbolu, ki se pritrdi nanje;

45. 

vmesne operacije“ pomenijo operacije, razen skladiščenja, navedene v členu 19(b);

46. 

strojenje“ pomeni strojenje surovih kož ob uporabi rastlinskih strojilnih sredstev, kromovih soli ali drugih snovi, kot so aluminijeve soli, železove soli, silicijeve soli, aldehidi in kinoni, ali druga sintetična strojilna sredstva;

47. 

preparatorstvo“ pomeni umetnost prepariranja, polnjenja in namestitve kož živali, da bi se dosegel realistični učinek, pri čemer se preprečijo nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi nameščene kože;

48. 

trgovina“ pomeni blagovno menjavo med državami članicami, kot je navedeno v členu 28 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

49. 

metode predelave“ pomenijo metode iz poglavij III in IV Priloge IV;

50. 

serija“ pomeni proizvodno enoto, proizvedeno v enem samem obratu z uporabo enotnih proizvodnih parametrov, kot je izvor snovi, ali več takšnih enot, ki se proizvedejo v zaporednem vrstnem redu v enem samem obratu in skladiščijo skupaj kot enota pošiljke;

51. 

hermetično zatesnjena posoda“ pomeni posodo, oblikovano tako, da onemogoča vstop mikroorganizmov;

52. 

obrat za pridobivanje bioplinov“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

53. 

zbirni centri“ pomenijo objekte razen predelovalnih obratov, v katerih se zbirajo živalski stranski proizvodi iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, namenjeni uporabi za hranjenje živali, navedenih v istem členu;

54. 

obrat za kompostiranje“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

55. 

sosežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično napravo, katere glavni namen je proizvodnja energije ali izdelkov, kot je opredeljeno v točki 5 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

56. 

sežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

57. 

obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali“ pomeni prostor ali objekt za proizvodnjo hrane za hišne živali ali aromatične drobovine, kot je določeno v členu 24(1)(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

▼M9

58. 

predelovalni obrat“ pomeni prostor ali objekt za predelavo živalskih stranskih proizvodov, kot je določeno v členu 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, v katerih se živalski stranski proizvodi predelujejo v skladu s Prilogo IV in/ali Prilogo X;

▼M23

59. 

rastni substrati“ pomenijo snovi, vključno z zemljo za lončnice, razen zemlje in situ, v katerih se vzgajajo rastline ali gobe in ki se uporablja neodvisno od zemlje in situ;

▼M23

60. 

proizvodno higiensko merilo“ pomeni merilo, ki določa sprejemljivo delovanje proizvodnega postopka. Takšno merilo se ne uporablja za proizvode, dane na trg. Določa okvirno stopnjo kontaminacije, nad katero je treba izvesti korektivne ukrepe, da se ohrani higiena proizvodnega postopka v skladu s splošnimi zahtevami za varnost krme.

▼B




PRILOGA II

OMEJITVE GLEDE UPORABE ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV

POGLAVJE I

Recikliranje znotraj iste živalske vrste za kožuharje

1. V Estoniji, Latviji in na Finskem se lahko z mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu s poglavjem III Priloge IV in pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste vrste, krmi naslednje kožuharje:

▼M1

(a) 

lisice (Vulpes vulpes in Alopex lagopus);

▼B

(b) 

rakunaste pse (Nycteroites procynides).

2. V Estoniji in Latviji se lahko z mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu z metodami predelave, določenimi v poglavju III Priloge IV, in pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste vrste, krmi kožuharje vrste ameriška kuna zlatica (Mustela vison).

3. Krmljenje iz točk 1 in 2 se izvaja pod naslednjimi pogoji:

(a) 

Krmljenje se izvaja le na kmetijah:

(i) 

ki jih je registriral pristojni organ na podlagi vloge, ki so ji priložena dokazila, da ni razloga za sum povzročitelja TSE v populaciji vrste, zajete v vlogi;

(ii) 

na katerih je vzpostavljen ustrezen sistem za nadzor nad transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (TSE) pri kožuharjih, ki vključuje redno laboratorijsko testiranje vzorcev za TSE;

(iii) 

ki so predložile ustrezna jamstva, da noben živalski stranski proizvod ali mesno-kostna moka ali drugi proizvodi, predelani v skladu s poglavjem III Priloge IV in pridobljeni iz navedenih živali ali njihovih mladičev, ne morejo vstopiti v prehransko ali krmno verigo drugih živali razen kožuharjev;

(iv) 

ki niso imele nikakršnega znanega stika s katero koli kmetijo, na kateri je obstajal sum izbruha TSE ali je bil ta potrjen;

(v) 

če upravljavec registrirane kmetije zagotovi, da:

— 
se s trupi kožuharjev, namenjenih za krmljenje živali iste vrste, ravna in se jih predeluje ločeno od trupov, ki niso odobreni za ta namen;
— 
se kožuharji, ki se krmijo s mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu s poglavjem III Priloge IV in pridobljenimi iz živali iste vrste, gojijo ločeno od živali, ki se ne krmijo s proizvodi, pridobljenimi iz živali iste vrste;
— 
kmetija izpolnjuje zahteve iz točke 2 oddelka 1 poglavja II Priloge VI in točke (2)(b)(ii) poglavja II Priloge VIII.
(b) 

Upravljavec kmetije zagotovi, da so mesno-kostna moka ali drugi proizvodi, pridobljeni iz ene vrste in namenjeni za krmljenje iste vrste:

(i) 

predelani v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pri čemer se uporabljajo le metode predelave od 1 do 5 ali metoda predelave 7, določene v poglavju III Priloge IV k tej uredbi;

(ii) 

proizvedeni iz zdravih živali, usmrčenih za proizvodnjo krzna.

(c) 

Upravljavec kmetije mora v primeru znanega stika ali suma stika s katero koli kmetijo, na kateri je obstajal sum izbruha TSE ali je bil ta potrjen, nemudoma:

(i) 

obvestiti pristojni organ o takem stiku;

(ii) 

prenehati odpremljati kožuharje v kateri koli namembni kraj brez pisnega dovoljenja pristojnega organa.

POGLAVJE II

Krmljenje rejnih živali s krmnimi rastlinami

Za krmljenje rejnih živali s krmnimi rastlinami z zemljišča, bodisi z neposrednim dostopom živali do teh zemljišč bodisi z uporabo košenih krmnih rastlin, če so bila na teh zemljiščih uporabljena organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, veljajo naslednji pogoji:

(a) 

upoštevala se je čakalna doba najmanj 21 dni iz člena 11(1)(c) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) 

uporabljena so bila le organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki so skladna s členom 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in poglavjem II Priloge XI k tej uredbi.

Vendar navedeni pogoji ne veljajo, če so bila na zemljišču uporabljena naslednja organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal:

(a) 

gnoj in gvano;

(b) 

vsebina prebavnega trakta, mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in izdelki s kolostrumom, za katere pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni.




▼M8

PRILOGA III

ODLAGANJE, PREDELAVA IN UPORABA KOT GORIVO

▼B

POGLAVJE I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA SEŽIG IN SOSEŽIG

Oddelek 1

Splošni pogoji

1. Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic iz člena 6(1)(b) te uredbe zagotovijo, da se v obratih pod njihovim nadzorom izpolnjujejo naslednji higienski pogoji:

(a) 

Živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode je treba odstraniti čim prej po prihodu, v skladu s pogoji, ki jih določi pristojni organ. Do odstranitve se ustrezno skladiščijo v skladu s pogoji, ki jih določi pristojni organ.

(b) 

V obratih mora biti vzpostavljena ustrezna ureditev za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev in prevoznih sredstev, zlasti na posebej določenem območju, s katerega se odpadna voda odstranjuje v skladu z zakonodajo Unije, da se prepreči tveganja za kontaminacijo.

(c) 

Obrati morajo biti postavljeni na trdni podlagi z dobrim odvajanjem vode.

(d) 

Obrati morajo imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodalci in ptice. V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

(e) 

Osebje mora imeti dostop do primernih prostorov za osebno higieno, kot so stranišča, garderobe in umivalniki, če je to potrebno, da se prepreči tveganja za kontaminacijo.

(f) 

Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

(g) 

Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Preglednice kontrolnih pregledov ter rezultate pregledov je treba dokumentirati in hraniti najmanj dve leti.

2. Upravljavec sežigalnice ali sosežigalnice uvede vse potrebne zaščitne ukrepe v zvezi s sprejetjem živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, da prepreči ali v izvedljivem obsegu omeji neposredna tveganja za zdravje ljudi ali živali.

3. Živali ne smejo imeti dostopa do obratov, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki čakajo na sežig ali sosežig, ali do pepela, ki ostane po sežigu ali sosežigu živalskih stranskih proizvodov.

4. Če je sežigalnica ali sosežigalnica na živinorejskem gospodarstvu:

(a) 

mora biti med opremo sežigalnice ali sosežigalnice in živino ter njeno krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja;

(b) 

mora biti oprema v celoti namenjena delovanju sežigalnice in se ne sme uporabljati drugje na gospodarstvu ali pa jo je treba pred tako uporabo očistiti in razkužiti;

(c) 

mora osebje, ki dela v obratu, pred ravnanjem z živino ali krmo za živali zamenjati zunanja oblačila in obutev.

5. Živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki čakajo na sežig ali sosežig, ter pepel je treba skladiščiti v pokritih, pravilno označenih in, če je to primerno, neprepustnih kontejnerjih.

6. Nepopolno sežganih živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno odlagati na pooblaščenem odlagališču, ampak jih je treba ponovno sežgati ali drugače odstraniti v skladu s členi 12, 13 in 14, kakor je primerno, Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 2

Pogoji za obratovanje

Načrtovanje, opremljenost, gradnja in obratovanje sežigalnic ali sosežigalnic morajo biti taki, da se plini, ki nastajajo pri postopku, segrejejo nadzorovano in homogeno, tudi pri najbolj neugodnih pogojih, do temperature 850 °C v času najmanj dveh sekund ali do temperature 1 100 °C v času 0,2 sekunde, izmerjene ob notranji steni ali na drugi reprezentativni točki v komori, v kateri poteka sežiganje ali sosežiganje, ki jo odobrijo pristojni organi.

Oddelek 3

Ostanki pri sežiganju in sosežiganju

1. Ostanke pri sežiganju in sosežiganju je treba kar najbolj omejiti po količini in škodljivosti. Take ostanke je treba predelati, če je primerno, neposredno v obratu ali zunaj njega, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ali jih odlagati na pooblaščenem odlagališču.

2. Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov vključno s prahom morata potekati tako, da se prepreči razprševanje v okolje, na primer v zaprtih kontejnerjih.

Oddelek 4

Merjenje temperature in drugih parametrov

1. Uporabljati je treba tehnike za spremljanje parametrov in pogojev, pomembnih za postopke sežiga in sosežiga.

2. Odobritev, ki jo izdajo pristojni organi, ali k odobritvi priloženi pogoji morajo predpisovati zahteve v zvezi z merjenjem temperature.

3. Za delovanje vse avtomatizirane opreme za spremljanje morajo biti uvedeni redni kontrolni pregledi in letni nadzorni test.

4. Rezultate meritev temperature je treba evidentirati in prikazati na ustrezen način, da lahko pristojni organi preverjajo njihovo skladnost z dovoljenimi obratovalnimi pogoji, določenimi s to uredbo, v skladu s postopki, ki jih določijo navedeni organi.

Oddelek 5

Nepravilno obratovanje

V primeru okvare ali nepravilnih obratovalnih pogojev sežigalnice ali sosežigalnice mora upravljavec zmanjšati ali ustaviti delovne operacije takoj, ko je to izvedljivo, dokler ni mogoče ponovno vzpostaviti pravilnega obratovanja.

POGLAVJE II

SEŽIGALNICE IN SOSEŽIGALNICE Z VELIKO ZMOGLJIVOSTJO

Oddelek 1

Posebni pogoji za obratovanje

Sežigalnice ali sosežigalnice, v katerih se obdelujejo samo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi z zmogljivostjo več kot 50 kg na uro (obrati z veliko zmogljivostjo) in za katere se ne zahteva dovoljenje za delovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) 

Vsaka linija obrata mora biti opremljena z najmanj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se mora avtomatično vklopiti, ko temperatura plinov pri sežigu po zadnjem vpihu zraka za sežiganje pade pod 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno. Uporabljati ga je treba tudi pri operacijah zagona in prekinitve obratovanja obrata za zagotovitev, da se temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, neprekinjeno ohranja med navedenimi operacijami in toliko časa, dokler so nezgorele snovi v komori, v kateri poteka sežiganje ali sosežiganje.

(b) 

Kadar se v komoro, v kateri poteka neprekinjen postopek sežiganja ali sosežiganja, dovajajo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi, mora imeti obrat avtomatski sistem za preprečevanje dovajanja stranskih živalskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, ki mora obratovati ob zagonu linije, dokler ni dosežena temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, in kadar se ta temperatura ne ohranja.

(c) 

Upravljavec sežigalnice mora zagotoviti, da sežigalnica obratuje tako, da se doseže stopnja sežiga, pri kateri je delež skupnega organskega ogljika (TOC) v žlindri in pepelu manj kot 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala. Če je potrebno, se uporabijo ustrezne metode predobdelave.

Oddelek 2

Odvodnjavanje

1. Območje, na katerem so obrati z veliko zmogljivostjo, vključno s povezanimi območji za skladiščenje stranskih živalskih proizvodov, mora biti načrtovano tako, da preprečuje nepooblaščeno in naključno razlitje katere koli onesnaževalne snovi v tla, površinsko vodo in podtalnico.

2. Na voljo morajo biti tudi rezervoarji z ustrezno kapaciteto za skladiščenje odvoda kontaminirane deževnice z območja obrata ali kontaminirane vode, nastale pri razlitju ali protipožarnih postopkih.

Upravljavec mora po potrebi zagotoviti, da je mogoče opraviti preskušanje in čiščenje take vode pred izpustom.

POGLAVJE III

SEŽIGALNICE IN SOSEŽIGALNICE Z MAJHNO ZMOGLJIVOSTJO

Sežigalnice ali sosežigalnice, v katerih se obdelujejo samo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi z največjo zmogljivostjo manj kot 50 kg živalskih stranskih proizvodov na uro ali na serijo (obrati z majhno zmogljivostjo) in za katere se ne zahteva dovoljenje za delovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES:

▼M9

(a) 

se smejo uporabljati samo za odstranjevanje:

(i) 

poginulih hišnih živali iz člena 8(a)(iii) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali

(ii) 

snovi kategorije 1 iz člena 8(b), (e) in (f), snovi kategorije 2 iz člena 9 ali snovi kategorije 3 iz člena 10 navedene uredbe in

(iii) 

mrtvih posamično identificiranih enoprstih kopitarjev z gospodarstev, za katere ne veljajo zdravstvene omejitve v skladu s členom 4(5) ali členom 5 Direktive 2009/156/ES, če to odobri država članica;

▼B

(b) 

morajo biti opremljene s pomožnim gorilnikom, kadar se v obrat z majhno zmogljivostjo dovajajo snovi kategorije 1 iz člena 8(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(c) 

morajo delovati tako, da od živalskih stranskih proizvodov ostane samo pepel.

▼M8

POGLAVJE IV

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA UPORABO ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV KOT GORIVO

Oddelek 1

Splošne zahteve glede uporabe živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov kot goriva za zgorevanje

1. Upravljavci kurilnih naprav iz člena 6(6) zagotovijo, da so pri kurilnih napravah pod njihovim nadzorom izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, namenjene za gorivo, je treba uporabiti čim prej ali pa jih do uporabe varno shraniti;

(b) 

kurilne naprave morajo imeti vzpostavljene ustrezne ukrepe za zagotavljanje, da se čiščenje in dezinfekcija zabojnikov in vozil izvajata v temu namenjenih prostorih obrata, od koder je mogoče zbrati odpadno vodo in jo odstraniti v skladu z zakonodajo Unije, da se preprečijo tveganja za okoljsko kontaminacijo.

Z odstopanjem od zahtev iz prvega pododstavka se zabojniki in vozila za prevoz topljenih maščob lahko očistijo in dezinficirajo v obratu, kjer se nalagajo, ali v katerem koli drugem obratu, odobrenem ali registriranem v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009;

(c) 

kurilne naprave morajo biti nameščene na trdni podlagi z dobrim odvajanjem vode;

(d) 

kurilne naprave morajo imeti vzpostavljene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci. V ta namen je treba uporabljati dokumentiran program zatiranja škodljivcev;

(e) 

osebje mora imeti dostop do ustreznih objektov za osebno higieno, kot so stranišča, garderobe in umivalniki po potrebi, da se preprečijo tveganja za kontaminacijo opreme za ravnanje z rejnimi živalmi ali z njihovo krmo;

(f) 

postopki čiščenja in dezinfekcije morajo biti določeni in dokumentirani za vse dele kurilne naprave. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistilna sredstva;

(g) 

nadzor higiene mora vključevati redne preglede okolja in opreme. Razporedi in rezultati inšpekcijskih pregledov se morajo dokumentirati in ohraniti za obdobje vsaj dveh let;

(h) 

če se topljene maščobe uporabljajo kot gorivo za zgorevanje v nepremičnih motorjih z notranjim zgorevanjem v odobrenih ali registriranih obratih za predelavo hrane ali krme, predelava hrane ali krme v tem obratu poteka pod strogimi pogoji razločevanja.

2. Upravljavci kurilnih naprav sprejmejo vse potrebne ukrepe glede prejema živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, da se preprečijo oziroma, če je izvedljivo, omejijo tveganja za zdravje ljudi in živali ter okolje.

3. Živali ne smejo imeti dostopa do kurilne naprave ali živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, ki so namenjeni uporabi kot gorivo za zgorevanje, ali do pepela, ki nastane pri zgorevanju.

4. Kadar je kurilna naprava nameščena na gospodarstvu z vrstami živali za proizvodnjo hrane:

(a) 

mora obstajati popolna fizična ločitev med opremo za zgorevanje in živalmi, vključno z njihovo krmo in steljo;

(b) 

mora biti oprema v celoti namenjena obratovanju kurilne naprave in se ne sme uporabljati drugje na gospodarstvu, dokler ni učinkovito očiščena in dizenficirana pred takšno uporabo;

(c) 

zaposleni v obratu kurilne naprave morajo zamenjati zunanja oblačila in obutev ter poskrbeti za osebno higieno, preden začnejo z delom z živalmi na tem ali katerem koli drugem gospodarstvu, njihovo krmo ali materialom za steljo.

5. Živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, ki so namenjeni uporabi kot gorivo za zgorevanje, ter ostanki pri zgorevanju morajo biti shranjeni v zaprtih in pokritih namenskih prostorih ali v pokritih in neprepustnih zabojnikih.

6. Zgorevanje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov mora potekati v skladu s pogoji, ki preprečujejo navzkrižno kontaminacijo krme za živali.

Oddelek 2

Obratovalni pogoji kurilnih naprav

1. Kurilne naprave so oblikovane, zgrajene, opremljene in obratujejo tako, da so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi tudi ob najbolj neugodnih pogojih obdelani vsaj 2 sekundi pri 850 °C ali vsaj 0,2 sekunde pri 1 100 °C.

2. Plini, ki nastajajo pri postopku, se segrejejo nadzorovano in homogeno do temperature 850 °C v času najmanj 2 sekund ali do temperature 1 100 °C v času 0,2 sekunde.

Temperatura je izmerjena ob notranji steni ali na drugi reprezentativni točki v zgorevalni komori, ki jo odobrijo pristojni organi.

3. Uporabljati je treba avtomatizirane tehnike za spremljanje parametrov in pogojev, pomembnih za postopek zgorevanja.

4. Rezultati merjenja temperature se zabeležijo samodejno in so predstavljeni tako, da pristojni organi lahko preverijo skladnost z dovoljenimi obratovalnimi pogoji iz točk 1 in 2 v skladu s postopki, ki jih določi ustrezni organ.

5. Upravljavec kurilne naprave zagotovi, da gorivo zgori tako, da je delež skupnega organskega ogljika v žlindri in pepelu manjši od 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala.

Oddelek 3

Ostanki zgorevanja

1. Ostanki zgorevanja so omejeni po količini in škodljivosti. Takšne ostanke je treba predelati oziroma, če to ni primerno, odlagati ali uporabiti v skladu z ustrezno zakonodajo Unije.

2. Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov, vključno s prahom, sta izvedena z zaprtimi zabojniki ali na drug način, ki prepreči razpršitev v okolje.

Oddelek 4

Okvara ali nepravilni obratovalni pogoji

1. Kurilna naprava je opremljena s pripomočki, ki v primeru okvare ali nepravilnih obratovalnih pogojev samodejno ustavijo delovne operacije do ponovne vzpostavitve pravilnega delovanja.

2. Nepopolno zgorele živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode ni dovoljeno odlagati na pooblaščenem odlagališču, temveč jih je treba ponovno uporabiti kot gorivo za zgorevanje ali jih odstraniti v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

POGLAVJE V

VRSTE NAPRAV IN GORIV, KI SE LAHKO UPORABIJO ZA ZGOREVANJE, IN POSEBNE ZAHTEVE ZA POSEBNE VRSTE NAPRAV

A.   Nepremični motorji z notranjim zgorevanjem

1. Vhodna snov:

Pri tem postopku se lahko uporabi maščobna frakcija, pridobljena iz živalskih stranskih proizvodov vseh kategorij, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

razen v primeru ribjega olja ali topljene maščobe, proizvedenih v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, je treba maščobno frakcijo, pridobljeno iz živalskih stranskih proizvodov, najprej obdelati po:

(i) 

v primeru maščobne frakcije iz snovi kategorij 1 in 2 kateri koli metodi predelave od 1 do 5 iz poglavja III Priloge IV.

Če se ta maščoba iz obrata za predelavo po zaprtem transportnem sistemu, ki ga ni mogoče obiti in ki ga je odobril pristojni organ, neposredno pošlje v takojšnje zgorevanje, se ne zahteva trajna oznaka z glicerol-triheptanoatom (GTH) iz točke 1 poglavja V Priloge VIII;

(ii) 

v primeru maščobne frakcije iz snovi kategorije 3 kateri koli metodi predelave od 1 do 5 ali metodi predelave 7 iz poglavja III Priloge IV;

(iii) 

v primeru snovi, pridobljenih iz rib, kateri koli od metod predelave od 1 do 7 iz poglavja III Priloge IV;

(b) 

maščobno frakcijo je treba ločiti od beljakovin, v primeru maščob iz prežvekovalcev, namenjenih zgorevanju v drugi napravi, pa je treba netopne nečistoče odstraniti do ravni 0,15 masnega %.

2. Metodologija:

Zgorevanje živalske maščobe kot goriva v nepremičnih motorjih z notranjim zgorevanjem poteka, kot sledi:

(a) 

maščobne frakcije iz točke 1(a) in (b) morajo zgorevati:

(i) 

pod pogoji iz oddelka 2(1) poglavja IV ali

(ii) 

z uporabo postopkovnih parametrov, s katerimi se doseže enak rezultat kot pod pogoji iz točke (i) in ki jih je odobril pristojni organ;

(b) 

zgorevanje snovi živalskega izvora, ki niso živalska maščoba, ni dovoljeno;

(c) 

živalske maščobe, pridobljene iz kategorije 1 ali kategorije 2, za zgorevanje v prostorih, ki so bili odobreni ali registrirani v skladu z uredbami (ES) št. 852/2004, (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 183/2005, ali na javnih mestih, je treba obdelati z metodo predelave 1 iz poglavja III Priloge IV;

(d) 

zgorevanje živalskih maščob mora potekati v skladu z zakonodajo Unije o varstvu okolja, zlasti ob upoštevanju standardov in zahtev navedene zakonodaje in zahtev o najboljših razpoložljivih tehnikah za nadzor in spremljanje emisij.

3. Obratovalni pogoji:

Z odstopanjem od zahtev iz prvega odstavka točke 2 oddelka 2 poglavja IV lahko zahteve, ki temeljijo na drugih postopkovnih parametrih, zagotavljajo enak okoljski rezultat, odobri organ, pristojen za okoljske zadeve.

B.   Kurilne naprave na kmetiji, v katerih se perutninski gnoj uporabi kot gorivo

1. Vrsta naprave:

Kurilna naprava s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki ni večja od 5 MW.

2. Vhodna snov in obseg:

Izključno nepredelan perutninski gnoj iz člena 9(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki se uporablja kot gorivo za zgorevanje v skladu z zahtevami iz točk 3 do 5.

Drugi živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi ter gnoj drugih vrst ali gnoj, ustvarjen zunaj gospodarstva, se ne smejo uporabljati kot gorivo za zgorevanje v kurilnih napravah na kmetiji iz točke 1.

3. Posebne zahteve za perutninski gnoj, uporabljen kot gorivo za zgorevanje:

(a) 

Gnoj je shranjen v zaprtem skladišču, da se zmanjša potreba po nadaljnjem rokovanju in prepreči navzkrižna kontaminacija z drugimi območji na gospodarstvu z vrstami živali za proizvodnjo hrane.

(b) 

Kurilna naprava na kmetiji mora biti opremljena s:

(i) 

samodejnim sistemom upravljanja porabe goriva, ki gorivo neposredno namesti v zgorevalno komoro brez nadaljnjega rokovanja;

(ii) 

pomožnim gorilnikom, ki ga je treba uporabiti pri operacijah zagona in prekinitve obratovanja, da se zagotovi upoštevanje zahtev glede temperature iz oddelka 2(2) poglavja IV med navedenim obratovanjem in dokler je v zgorevalni komori nesežgan material.

4. Mejne vrednosti emisij in zahteve glede spremljanja:

(a) 

Emisije žveplovega dioksida, dušikovi oksidi (predvsem seštevek dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, izražen kot dušikov dioksid) in trdni delci ne presežejo naslednjih mejnih vrednosti emisij, izraženih v mg/Nm3 pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in vsebnosti kisika 11 %, po korekciji za vsebnost vodnih hlapov:



Onesnaževalo

Mejna vrednost emisij v mg/Nm3

Žveplov dioksid

50

Dušikovi oksidi (kot NO2)

200

Trdni delci

10

(b) 

Upravljavec kurilne naprave na kmetiji izvede vsaj letne meritve žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in trdnih delcev.

Kot alternativa meritvam iz prvega pododstavka se lahko uporabijo drugi postopki, ki jih preverijo in odobrijo pristojni organi, da se določijo emisije žveplovega dioksida.

Spremljanje izvede upravljavec ali se izvede v njegovem imenu v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO, nacionalni ali drugi mednarodni standardi, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki.

(c) 

Vsi rezultati se zabeležijo, obdelajo in predstavijo tako, da pristojnim organom omogočijo preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij.

(d) 

Pri kurilnih napravah na kmetiji, ki uporabljajo sekundarno opremo za zmanjševanje emisij zaradi izpolnjevanja mejnih vrednosti emisij, se stalno spremlja učinkovito delovanje navedene opreme, rezultati tega spremljanja pa se zabeležijo.

(e) 

Če niso upoštevane mejne vrednosti emisij iz točke (a) ali kurilna naprava na kmetiji ne izpolnjuje zahtev iz točke 1 oddelka 2 poglavja IV, upravljavec nemudoma obvesti pristojni organ in sprejme potrebne ukrepe, da se skladnost v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi. Kjer skladnosti ni mogoče ponovno vzpostaviti, pristojni organ prekine obratovanje kurilne naprave in prekliče njeno odobritev.

5. Spremembe v delovanju in okvare:

(a) 

Upravljavec pristojne organe obvesti o vseh načrtovanih spremembah kurilne naprave na kmetiji, ki bi vplivale na njene emisije, vsaj en mesec pred uvedbo spremembe.

(b) 

Upravljavec sprejme potrebne ukrepe, da se zagotovi, da so obdobja zagona in prekinitve obratovanja kurilne naprave na kmetiji ter kakršnih koli okvar čim krajša. V primeru okvare sekundarne opreme za zmanjšanje emisij upravljavec nemudoma obvesti pristojne organe.

▼M14

C.    Kurilne naprave, v se katerih se gnoj rejnih živali, razen perutninskega gnoja iz točke B, uporablja kot gorivo za zgorevanje

1.   Vrsta naprave:

Kurilna naprava s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki ni večja od 50 MW.

2.   Vhodna snov:

Izključno gnoj rejnih živali, razen gnoja perutnine iz točke B,ki se uporablja kot gorivo za zgorevanje v skladu z zahtevami iz točke 3.

Drugi živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi se ne smejo uporabljati kot gorivo za zgorevanje v kurilnih napravah iz točke 1. Gnoj rejnih živali, razen perutninskega gnoja iz točke B, ustvarjen zunaj gospodarstva, ne bi smel priti v stik z rejenimi živalmi.

3.   Metodologija:

Kurilne naprave, v katerih se gnoj rejnih živali, razen perutninskega gnoja iz točke B, uporablja kot gorivo, ustrezajo zahtevam iz točk B(3), B(4) in B(5).

4.   Odstopanje in prehodno obdobje:

Pristojni organ države članice, odgovoren za okoljske zadeve lahko:

(a) 

z odstopanjem od točke B(3)(b)(ii) kurilnim napravam, ki obratujejo na dan 2. avgust 2017, odobri dodatno obdobje največ šestih let za uskladitev s prvim odstavkom točke 2 oddelka 2 poglavja IV Priloge III k tej uredbi;

(b) 

z odstopanjem od točke B(4) odobri emisije trdnih delcev, ki ne presegajo 50 mg/m3, pod pogojem, da skupna nazivna vhodna toplotna moč kurilnih naprav ne presega 5 MW;

(c) 

z odstopanjem od točke B(3)(b)(i) odobri ročno namestitev konjskega gnoja kot goriva v zgorevalno komoro, kadar skupna nazivna vhodna toplotna moč ne presega 0,5 MW.

▼M21

D.    Kurilne naprave, v katerih se kot gorivo za zgorevanje uporablja mesno-kostna moka

1. 

Vrsta naprave:

Kurilna naprava s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki ni večja od 50 MW.

2. 

Vhodna snov:

Mesno-kostna moka iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, ki se uporablja kot gorivo za zgorevanje v skladu z zahtevami iz točke 3 sama ali v mešanici mesno-kostne moke, topljenih maščob in gnoja.

3. 

Posebne zahteve za mesno-kostno moko, uporabljeno kot gorivo za zgorevanje:

(a) 

Mesno-kostna moka se v kurilni napravi shranjuje varno v zaprtem skladišču, zaščitenem pred dostopom živali, in se ne pošilja na drug namembni kraj, razen če to odobri pristojni organ v primeru prekinitve ali neobičajnih pogojev za obratovanje.

(b) 

Kurilna naprava mora biti opremljena s:

(i) 

samodejnim ali neprekinjenim sistemom upravljanja porabe goriva, ki gorivo neposredno namesti v zgorevalno komoro brez nadaljnjega rokovanja;

(ii) 

pomožnim gorilnikom, ki ga je treba uporabiti pri operacijah zagona in prekinitve obratovanja, da se zagotovi upoštevanje zahtev glede temperature iz oddelka 2(2) poglavja IV med navedenim obratovanjem in dokler je v zgorevalni komori nesežgan material.

4. 

Metodologija:

Kurilne naprave, v katerih se kot gorivo uporablja mesno-kostna moka iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, izpolnjujejo splošne zahteve iz poglavja IV in posebnim zahtevam iz točk B(4) in B(5) tega poglavja.

5. 

Odstopanje in prehodno obdobje:

Pristojni organ države članice, odgovoren za okoljske zadeve, lahko z odstopanjem od točke 3(b)(ii) kurilnim napravam, ki obratujejo na dan 3. junija 2020, odobri dodatno obdobje največ štirih let za uskladitev z drugim pododstavkom točke 2 oddelka 2 poglavja IV.

▼B




PRILOGA IV

PREDELAVA

POGLAVJE I

ZAHTEVE ZA PREDELOVALNE OBRATE TER NEKATERE DRUGE OBJEKTE IN OBRATE

Oddelek 1

Splošni pogoji

1. Predelovalni obrati morajo izpolnjevati naslednje zahteve za predelavo s sterilizacijo pod pritiskom ali v skladu z metodami predelave iz člena 15(1)(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

(a) 

Predelovalni obrati ne smejo biti na istem kraju kot klavnice ali drugi obrati, ki so bili odobreni ali registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 ali Uredbo (ES) št. 853/2004, razen če se tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi predelave živalskih stranskih proizvodov, ki izvirajo iz takih klavnic ali drugih obratov, zmanjšajo tako, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

(i) 

predelovalni obrat mora biti fizično ločen od klavnice ali drugega obrata, če je primerno tako, da se predelovalni obrat namesti v zgradbi, ki je popolnoma ločena od klavnice ali drugega obrata;

(ii) 

v predelovalnem obratu mora biti nameščeno in obratovati naslednje:

— 
transportni sistem, ki povezuje predelovalni obrat s klavnico ali drugim obratom in ki ga ni mogoče obiti,
— 
ločeni vhodi, sprejemni prostori, oprema in izhodi za predelovalni obrat in klavnico ali obrat;
(iii) 

izvajati je treba ukrepe za preprečitev širjenja tveganja zaradi dela osebja, zaposlenega v predelovalnem obratu in v klavnici ali drugem obratu;

(iv) 

nepooblaščene osebe in živali ne smejo imeti dostopa do predelovalnega obrata.

Z odstopanjem od točk od (i) do (iv) v primeru predelovalnih obratov, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, lahko pristojni organ odobri druge pogoje namesto tistih iz navedenih točk, da se zmanjšajo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, vključno s tveganji zaradi predelave snovi kategorije 3, ki izvirajo zunaj obratov, odobrenih ali registriranih v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 ali Uredbo (ES) št. 853/2004.

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice prek Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 52(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, da njihovi pristojni organi uporabljajo to odstopanje.

(b) 

Predelovalni obrat mora imeti čisti in nečisti del, ki sta primerno ločena. V nečistem delu mora biti pokrit prostor za sprejetje živalskih stranskih proizvodov, zgrajen tako, da ga je preprosto čistiti in razkuževati. Tla morajo biti narejena tako, da olajšujejo odvod tekočin.

(c) 

Predelovalni obrat mora imeti ustrezne prostore, vključno s stranišči, garderobami in umivalniki za osebje.

(d) 

Predelovalni obrat mora imeti ustrezno kapaciteto oskrbe z vročo vodo in paro za predelavo živalskih stranskih proizvodov.

(e) 

Če je primerno, mora biti v nečistem delu oprema za zmanjševanje velikosti živalskih stranskih proizvodov in oprema za nakladanje zdrobljenih živalskih stranskih proizvodov v predelovalno enoto.

(f) 

Kjer je potrebna toplotna obdelava, morajo biti vse naprave opremljene:

(i) 

z merilno opremo za spremljanje temperature v določenih časovnih obdobjih in, če je primerno za uporabljeno metodo predelave, tlaka na kritičnih točkah;

(ii) 

z registratorji, ki neprekinjeno zapisujejo rezultate navedenih meritev tako, da so ti dostopni za preglede in uradni nadzor;

(iii) 

s primernim varnostnim sistemom, ki preprečuje nezadostno segrevanje.

(g) 

Za preprečevanje ponovne kontaminacije pridobljenih proizvodov z vhodnimi živalskimi stranskimi proizvodi morajo biti območja obrata za razkladanje vhodnih snovi za predelavo popolnoma ločena od območij, namenjenih predelavi navedenih proizvodov, in od območij, namenjenih skladiščenju pridobljenih proizvodov.

2. Predelovalni obrat mora imeti primerne naprave za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev ali posod, v katerih se sprejemajo živalski stranski proizvodi, in prevoznih sredstev razen ladij, s katerimi se prevažajo.

3. Primerne naprave morajo biti na voljo za razkuževanje koles in drugih delov prevoznih sredstev, kakor je to primerno, ob izhodu iz nečistega dela predelovalnega obrata.

4. Vsi predelovalni obrati morajo biti opremljeni s sistemom odvajanja odpadnih voda, ki izpolnjuje zahteve, ki jih določijo pristojni organi v skladu z zakonodajo Unije.

5. Predelovalni obrat mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati storitve zunanjega laboratorija. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in pridobiti odobritev pristojnih organov na podlagi ocene zmogljivosti laboratorija za izvajanje navedenih analiz, biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa, da se oceni zmogljivost laboratorija za izvajanje navedenih analiz.

6. Če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je zaradi velike količine obdelanih proizvodov potrebna redna ali stalna navzočnost pristojnih organov, mora imeti predelovalni obrat primerno opremljeno sobo, ki se zaklene, za izključno uporabo inšpekcijske službe.

Oddelek 2

Obdelava odpadne vode

1. Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1, in drugi obrati, v katerih se odstranjujejo snovi s specifičnim tveganjem, klavnice in predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 2, morajo imeti predhodni postopek zadrževanja in zbiranja snovi živalskega izvora kot začetno stopnjo pri obdelavi odpadne vode.

Oprema, uporabljena pri predhodnem postopku obdelave, je sestavljena iz lovilnih posod ali sit z odprtino z velikostjo por filtra ali mrežnega očesa največ 6 mm, ki so vključeni v proces odtekanja odpadne vode, ali enakovrednih sistemov, ki zagotavljajo, da trdni delci v odpadni vodi, ki gredo naprej, niso večji od 6 mm.

2. Odpadna voda iz obratov iz točke 1 mora vstopiti v predhodni postopek obdelave, ki zagotavlja, da se vsa odpadna voda prefiltrira v tem procesu, preden odteče iz obratov. Mletje, maceriranje ali katera koli druga obdelava ali uporaba pritiska, ki bi lahko olajšala prehod trdne živalske snovi skozi predhodni postopek obdelave, ni dovoljena.

3. Vse snovi živalskega izvora, ki se zadržijo v predhodnem postopku obdelave v obratih iz točke 1, se zberejo in prepeljejo kot snovi kategorije 1 ali kategorije 2, kakor je primerno, in odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

4. Odpadna voda, ki je šla skozi predhodni postopek obdelave v obratih iz točke 1, in odpadna voda iz drugih obratov, v katerih se ravna z živalskimi stranskim proizvodi ali se jih predeluje, se obdela v skladu z zakonodajo Unije, brez omejitev iz te uredbe.

5. Poleg zahtev iz točke 4 lahko pristojni organ od nosilcev dejavnosti zahteva, da odpadno vodo iz nečistega dela predelovalnega obrata in obrata ali objekta, v katerem se izvajajo vmesne operacije s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ali skladiščijo snovi kategorije 1 ali kategorije 2, obdelajo v skladu s pogoji, ki zagotavljajo zmanjšanje tveganj zaradi povzročiteljev bolezni.

6. Brez poseganja v točke od 1 do 5 je prepovedano odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, vključno s krvjo in mlekom, ali pridobljenih proizvodov, prek iztoka odpadne vode.

Vendar se snovi kategorije 3, ki vključujejo blato iz centrifug ali separatorjev, lahko odstranjujejo prek iztoka odpadne vode, če so bile obdelane z eno od metod obdelave blata iz centrifug ali separatorjev, določenih v delu III oddelka 4 poglavja II Priloge X k tej uredbi.

Oddelek 3

Posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 1 in kategorije 2

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1 in kategorije 2, morajo biti načrtovani in urejeni tako, da zagotavljajo popolno ločenost snovi kategorije 1 od snovi kategorije 2, od vstopa surovin do odpreme nastalega pridobljenega proizvoda, razen če se mešanica snovi kategorije 1 in snovi kategorije 2 predeluje kot snov kategorije 1.

Oddelek 4

Posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 3

Poleg splošnih pogojev, določenih v oddelku 1, se uporabijo naslednje zahteve:

1. 

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, ne smejo biti na istem kraju kot predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1 ali 2, razen če so v popolnoma ločeni zgradbi.

2. 

Vendar lahko pristojni organ dovoli predelavo snovi kategorije 3 na istem kraju, kjer se ravna s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ali se jih predeluje, če se navzkrižna kontaminacija prepreči z:

(a) 

načrtovanjem in ureditvijo obratov, zlasti ureditvijo za sprejetje, in z nadaljnjim ravnanjem s surovinami;

(b) 

načrtovanjem in upravljanjem opreme, ki se uporablja za predelavo, vključno z načrtovanjem in upravljanjem ločenih predelovalnih linij ali postopkov čiščenja, ki preprečujejo širjenje kakršnih koli možnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, in

(c) 

načrtovanjem in upravljanjem območij za začasno skladiščenje končnih proizvodov.

3. 

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, morajo imeti napravo za odkrivanje tujkov, kot so delci embalaže ali kovinski koščki, v živalskih stranskih proizvodih ali pridobljenih proizvodih, če predelujejo snovi, ki so namenjene za krmo. Taki tujki se odstranijo pred predelavo ali med njo.

POGLAVJE II

HIGIENSKE ZAHTEVE IN ZAHTEVE ZA PREDELAVO

Oddelek 1

Splošne higienske zahteve

Poleg splošnih higienskih zahtev iz člena 25 Uredbe (ES) št. 1069/2009 morajo predelovalni obrati uporabljati dokumentiran program zatiranja škodljivcev za izvajanje ukrepov za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodavci in ptice, določenimi v členu 25(1)(c) navedene uredbe.

Oddelek 2

Splošne zahteve za predelavo

1. Za neprekinjeno spremljanje pogojev predelave je treba uporabljati natančno umerjene merilne priprave/registratorje. Voditi je treba evidence kot dokazilo o datumih umerjanja merilnih priprav/registratorjev.

2. Snovi, ki morda uidejo iz podrobno opredeljene toplotne obdelave, kot so snovi, ki se izločijo ob zagonu ali uhajajo iz kuhalnih naprav, je treba vrniti v obtok toplotne obdelave ali pa jih zbrati in ponovno predelati oziroma jih odstraniti v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 3

Metode predelave za snovi kategorije 1 in kategorije 2

Če pristojni organ ne zahteva uporabe sterilizacije pod pritiskom (metoda 1), se snovi kategorije 1 in kategorije 2 predelajo v skladu z metodami predelave 2, 3, 4 ali 5, določenimi v poglavju III.

Oddelek 4

Predelava snovi kategorije 3

1. Za vsako metodo predelave, kakor je opredeljena v poglavju III, kritične kontrolne točke, ki določajo obseg toplotne obdelave, uporabljene v predelavi, zajemajo:

(a) 

velikost delcev surovin;

(b) 

temperaturo, doseženo v postopku toplotne obdelave;

(c) 

pritisk, če se ta izvaja na surovino;

(d) 

trajanje postopka toplotne obdelave ali stopnjo dovajanja v neprekinjenem sistemu. Za vsako zadevno kritično kontrolno točko je treba opredeliti minimalne standarde predelave.

2. V primeru kemičnih obdelav, ki jih pristojni organ ni odobril kot metodo predelave 7 v skladu s točko G poglavja III, kritične kontrolne točke, ki določajo obseg uporabljene kemične obdelave, zajemajo doseženo uravnavanje pH vrednosti.

3. Evidence je treba hraniti najmanj dve leti, kot dokazilo, da se uporabljajo minimalne procesne vrednosti za vsako kritično kontrolno točko.

4. Snovi kategorije 3 se predelajo v skladu s katero koli metodo predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7 ali v primeru snovi, ki izhajajo iz vodnih živali, s katero koli metodo predelave od 1 do 7, kot so določene v poglavju III.

POGLAVJE III

STANDARDNE METODE PREDELAVE

A.   Metoda predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom)

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 50 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 50 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 50 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Živalske stranske proizvode z velikostjo delcev ne več kot 50 milimetrov je treba segrevati na temperaturo v središču nad 133 °C najmanj 20 minut brez prekinitve, pri tlaku (absolutnem) najmanj 3 barov. Pritisk se doseže tako, da se iz sterilizacijske komore popolnoma odstrani zrak in nadomesti s paro („nasičena para“); toplotna obdelava se lahko uporabi kot samostojen proces ali kot faza sterilizacije pred procesom predelave ali po njem.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

B.   Metoda predelave 2

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 150 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 150 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 150 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 125 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 120 minut in temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 50 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava mora potekati v sistemu serij.

C.   Metoda predelave 3

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 95 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 55 minut in temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 13 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

D.   Metoda predelave 4

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode dati v posodo z dodatkom maščobe in segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 16 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 13 minut, temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 8 minut in temperaturo v središču nad 130 °C najmanj 3 minute.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

E.   Metoda predelave 5

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 20 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 20 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 20 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati toliko časa, da koagulirajo in jih nato stisniti, da se iz beljakovinskih snovi odstranita maščoba in voda. Beljakovinske snovi je treba nato segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 80 °C najmanj 120 minut in temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 60 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

F.   Metoda predelave 6 (za živalske stranske proizvode kategorije 3, pridobljene le iz vodnih živali ali vodnih nevretenčarjev)

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Delce živalskih stranskih proizvodov je treba zmanjšati na najmanj:

(a) 

50 mm v primeru toplotne obdelave v skladu s točko 2(a) ali

(b) 

30 mm v primeru toplotne obdelave v skladu s točko 2(b).

Nato jih je treba premešati z mravljično kislino, da se pH zmanjša in ohrani na 4,0 ali manj. Mešanico je treba shraniti za najmanj 24 ur, do nadaljnje obdelave.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba mešanico segreti na:

(a) 

temperaturo v središču najmanj 90 °C najmanj 60 minut ali

(b) 

temperaturo v središču najmanj 70 °C najmanj 60 minut.

Kadar se uporablja neprekinjen sistem pretoka, je treba potovanje proizvoda skozi toplotni izmenjevalec nadzorovati z mehanskimi ukazi za omejevanje njegovih odmikov, tako da po končanem postopku toplotne obdelave proizvod opravi ciklus, ki je zadovoljiv tako po času kot po temperaturi.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

G.   Metoda predelave 7

1. Katera koli metoda predelave, ki jo odobri pristojni organ in za katero navedeni organi od nosilca dejavnosti prejmejo naslednje dokaze:

(a) 

opredelitev zadevnih nevarnosti v vhodni snovi glede na izvor snovi in možnih tveganj glede na zdravstveni status živali v državi članici oziroma na območju ali v coni, kjer naj bi se metoda uporabila;

(b) 

da se z metodo predelave lahko te nevarnosti zmanjšajo na raven, ki ne povzroča znatnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(c) 

vzorčenje končnega proizvoda vsak dan v obdobju 30 proizvodnih dni v skladu z naslednjimi mikrobiološkimi standardi:

(i) 

vzorci snovi, odvzeti neposredno po obdelavi:

odsotnost Clostridium perfringens v 1 g proizvoda;

(ii) 

vzorci snovi, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja:

Salmonella: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0,
Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 v 1 g,

pri čemer je:

n

=

število vzorcev, ki se testirajo;

m

=

mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

M

=

najvišja vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v enem ali več vzorcih enako vrednosti M ali več, ter

c

=

število vzorcev, pri katerih je število bakterij lahko med vrednostma m in M, vzorec pa še vedno velja za ustreznega, če je število bakterij v drugih vzorcih m ali manj.

2. Podatke o kritičnih kontrolnih točkah, v skladu s katerimi vsak predelovalni obrat zadovoljivo izpolnjuje mikrobiološke standarde, je treba evidentirati in hraniti, da upravljavec in pristojni organ lahko spremljata obratovanje predelovalnega obrata. Podatki, ki jih je treba evidentirati in spremljati, morajo zajemati velikost delcev in, če je primerno, kritično temperaturo, absolutni čas, profil tlaka, stopnjo dovajanja surovin in stopnjo recikliranja maščob.

3. Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ dovoli uporabo metod predelave, ki so bile odobrene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, v skladu s poglavjem III Priloge V k Uredbi (ES) št. 1774/2002.

4. Pristojni organ trajno ali začasno ustavi uporabo metod predelave iz točk 1 in 3, če pridobi dokaze, da so se znatno spremenile katere koli izmed okoliščin iz točke 1(a) ali (b).

5. Pristojni organ na zahtevo obvesti pristojni organ druge države članice o informacijah, ki jih ima na voljo v skladu s točkama 1 in 2 v zvezi z odobreno metodo predelave.

POGLAVJE IV

ALTERNATIVNE METODE PREDELAVE

Oddelek 1

Splošne določbe

▼M1

1. Snovi, ki nastanejo pri predelavi snovi kategorij 1 in 2, se trajno označijo v skladu z zahtevami za označevanje nekaterih pridobljenih proizvodov iz poglavja V Priloge VIII.

Vendar takšno označevanje ni obvezno za naslednje snovi iz oddelka 2:

(a) 

biodizel, proizveden v skladu s točko D;

(b) 

hidrolizirane snovi iz točke H;

(c) 

mešanice prašičjega in perutninskega gnoja z živim apnom, proizvedene v skladu s točko I;

▼M13

(d) 

obnovljiva goriva, proizvedena iz topljenih maščob, ki so pridobljena iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, v skladu s točkama J in L.

▼B

2. Pristojni organ države članice pristojnemu organu druge države članice na njegovo zahtevo zagotovi rezultate uradnega nadzora, kadar se alternativna metoda prvič uporabi v zadevni državi članici, da se olajša uvedba nove alternativne metode.

Oddelek 2

Standardi predelave

A.   Postopek alkalne hidrolize

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo živalski stranski proizvodi vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Alkalna hidroliza se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) 

Raztopina natrijevega hidroksida (NaOH) ali kalijevega hidroksida (KOH) (ali kombinacija obeh) se uporablja v količini, ki zagotavlja približno molarno ekvivalenco teži, vrsti in sestavi živalskih stranskih proizvodov, ki so namenjeni predelavi.

V primeru visokega deleža maščob v živalskih stranskih proizvodih, ki nevtralizirajo baze, se dodatek baze prilagodi tako, da se doseže navedena molarna ekvivalenca.

(b) 

Živalski stranski proizvodi se shranijo v posodo iz legiranega jekla. Izmerjene količine luga se dodajo bodisi v trdni obliki bodisi kot raztopina, kot je navedeno v točki (a).

(c) 

Posoda se zapre, živalski stranski proizvodi in alkalna mešanica pa se segrejejo do temperature v središču najmanj 150 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 4 barov:

(i) 

neprekinjeno tri ure;

(ii) 

neprekinjeno šest ur v primeru obdelave živalskih stranskih proizvodov iz člena 8(a)(i) in (ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Vendar se lahko snovi, pridobljene iz snovi kategorije 1, ki vključujejo živali, usmrčene v okviru ukrepov za izkoreninjenje TSE, ki so bodisi prežvekovalci, za katere ni potreben test TSE, bodisi prežvekovalci, ki so bili testirani in so imeli negativen rezultat v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 999/2001, predelajo v skladu s točko 2(c)(i) tega oddelka ali

(iii) 

neprekinjeno eno uro v primeru živalskih stranskih proizvodov, ki jih sestavljajo snovi iz rib ali perutnine.

(d) 

Postopek poteka v sistemu serij, snov v posodi pa se stalno premešava, s čimer se pospešuje proces predelave, dokler tkivo ni raztopljeno, kosti in zobje pa zmehčani.

(e) 

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom, temperaturo in tlakom.

B.   Postopek visokotlačne visokotemperaturne hidrolize

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo snovi kategorije 2 in kategorije 3.

2.   Metoda predelave

Visokotlačna visokotemperaturna hidroliza se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) 

Živalski stranski proizvodi se najmanj 40 minut neprekinjeno segrevajo do temperature v središču najmanj 180 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 12 barov, pri čemer poteka segrevanje s posrednim uvajanjem pare v biolitični reaktor.

(b) 

Postopek poteka v serijah, snov v posodi pa se stalno premešava.

(c) 

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

C.   Postopek visokotlačne hidrolize v bioplin

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo živalski stranski proizvodi vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Postopek visokotlačne hidrolize v bioplin se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) 

Živalski stranski proizvodi se najprej predelajo ob uporabi metode predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom), določene v poglavju III, v odobrenem predelovalnem obratu.

(b) 

Postopku iz točke (a) sledi obdelava razmaščene snovi pri temperaturi najmanj 220 °C najmanj 20 minut pri (absolutnem) tlaku najmanj 25 barov, pri čemer poteka segrevanje v dveh korakih, najprej z neposrednim vbrizgavanjem pare, temu pa sledi posredno segrevanje v koaksialnem izmenjevalniku toplote.

(c) 

Postopek poteka v serijah ali neprekinjeno, snov pa se stalno premešava.

(d) 

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

(e) 

Pridobljeno snov se zmeša z vodo in se brez zraka fermentira v reaktorju za pridobivanje bioplinov (pretvorba v bioplin).

(f) 

Če se uporabi vhodna snov kategorije 1, poteka celoten postopek na istem mestu in v zaprtem sistemu, bioplin, ki nastaja med postopkom, pa se hitro sežge v istem obratu pri najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“).

D.   Postopek proizvodnje biodizla

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Proizvodnja biodizla se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) 

Razen če se uporabi ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov, najprej predelajo:

(i) 

z metodo predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom) iz poglavja III za snovi kategorije 1 ali 2 in

(ii) 

s katero koli od metod predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, v primeru snovi, pridobljenih iz rib, pa z metodami od 1 do 7 iz poglavja III za snovi kategorije 3.

(b) 

Predelana maščoba se nato predela še ob uporabi ene od naslednjih metod:

(i) 

postopka, pri katerem se predelana maščoba loči od beljakovin, v primeru maščobe, ki izvira iz prežvekovalcev, pa se odstranijo netopne nečistoče do ravni 0,15 masnega %, potem pa se zanjo izvedeta estrifikacija in transestrifikacija.

Za predelane maščobe iz snovi kategorije 3 se estrifikacija ne zahteva. Za postopek estrifikacije se pH z dodajanjem žveplene kisline (H2SO4) ali ekvivalentne kisline zniža pod 1, mešanica pa se najmanj dve uri med intenzivnim mešanjem segreva do 72 °C.

Transestrifikacija se izvaja z zviševanjem pH na okrog 14 z uporabo kalijevega hidroksida ali ekvivalentnega luga pri 35 °C do 50 °C najmanj 15 minut. Transesterifikacija se izvede pod zgoraj opisanimi pogoji dvakrat ob uporabi vedno sveže bazične raztopine. Temu sledi rafinacija proizvodov, ki vključuje vakuumsko destilacijo pri 150 °C, njen proizvod pa je biodizel;

(ii) 

postopka, pri katerem se uporabljajo ekvivalentni postopkovni parametri, ki jih odobri pristojni organ.

E.   Brookesov postopek uplinjanja

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabi snov kategorije 2 in kategorije 3.

2.   Metoda predelave

Brookesov postopek uplinjanja se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) 

Pozgorevalna komora je ogrevana z zemeljskim plinom.

(b) 

Primarna komora uplinjevalnika se napolni z živalskimi stranskimi proizvodi in vrata se zaprejo. Primarna komora nima gorilnikov in je namesto s toplotnim prenosom ogrevana s prevajanjem toplote iz pozgorevalne komore, ki je pod njo. Zrak prihaja v primarno komoro samo skozi tri vstopne ventile, ki so vgrajeni na glavnih vratih, da povečuje učinkovitost procesa.

(c) 

Živalski stranski proizvodi se uparijo v kompleksne ogljikovodike, nastali plini pa potujejo iz primarne komore skozi ozko odprtino na vrhu zadnje stene do mešalnih in drobilnih con, kjer se razbijejo na sestavne elemente. Na koncu plini potujejo v pozgorevalno komoro, v kateri se ob prebitku zraka sežgejo z naravnim plinom iz plinskega gorilnika.

▼M23

(d) 

Vsaka predelovalna enota ima za primer okvare gorilnika ali ventilatorja dva gorilnika in dva sekundarna zračna ventilatorja. Sekundarna komora je zasnovana tako, da omogoča minimalni zadrževalni čas dveh sekund pri temperaturi najmanj 850 °C pri vseh pogojih zgorevanja.

▼B

(e) 

Ko izstopni plini zapustijo drugo komoro, potujejo skozi barometrični dušilec na dnu ognjišča, ki jih ohlaja in redči z zrakom iz okolja, pri čemer ohranja stalen tlak v primarni in sekundarni komori.

(f) 

Postopek je končan po 24 urah in vključuje nalaganje, predelavo in ohlajanje snovi ter odstranjevanje pepela. Na koncu ciklusa se preostali pepel vakuumsko izsesa iz primarne komore v zaprte vreče, ki se pred odvozom iz obrata za njihovo odstranitev zapečatijo.

(g) 

Uplinjanje drugih snovi razen živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno.

F.   Sežiganje živalskih maščob v postopku termonaprave za segrevanje

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov vseh kategorij.

2.   Metoda predelave

Sežiganje živalskih maščob v postopku termonaprave za segrevanje se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) 

Razen če se uporabijo ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije živalskih stranskih proizvodov najprej predelajo ob uporabi:

(i) 

če je maščobna frakcija snovi kategorije 1 in 2 namenjena sežigu v drugem obratu,

— 
katere koli izmed metod predelave od 1 do 5 iz poglavja III te priloge za maščobne frakcije iz predelave prežvekovalcev, ki so bili testirani in so imeli negativen rezultat v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 999/2001, in iz predelave živali, razen prežvekovalcev, za katere je potreben test TSE;
— 
metode predelave 1 iz poglavja III za maščobne frakcije iz predelave drugih prežvekovalcev in
(ii) 

katere koli metode predelave od 1 do 5 ali metode predelave 7 ali, če so snovi proizvedene iz rib, predelovalne metode od 1 do 7, kot so določene v poglavju III, za snovi kategorij 1 in 2, namenjene sežigu v istem obratu, in za snovi kategorije 3.

(b) 

Maščobno frakcijo je treba ločiti od beljakovin, v primeru maščob iz prežvekovalcev, namenjenih sežigu v drugem obratu, pa je treba netopne nečistoče odstraniti do ravni 0,15 masnega %.

(c) 

Po postopku v skladu z (a) in (b) je treba maščobe:

(i) 

pariti v parilniku in žgati pri temperaturi najmanj 1 100 °C najmanj 0,2 sekunde ali

(ii) 

predelati ob uporabi ustreznih postopkovnih parametrov, ki jih je odobril pristojni organ.

(d) 

Sežiganje snovi živalskega izvora, ki niso živalske maščobe, ni dovoljeno.

(e) 

Sežiganje maščob, proizvedenih iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, se mora izvesti v istem obratu, v katerem je maščoba predelana s ciljem, da se proizvedena energija izkoristi za predelovalni postopek. Pristojni organ lahko dovoli prenos navedene maščobe v druge obrate za sežiganje, če:

(i) 

je namembni obrat pooblaščen za sežiganje;

(ii) 

predelava hrane ali krme v odobrenem obratu na isti posesti poteka pod strogimi pogoji razločevanja.

(f) 

Sežiganje se izvaja v skladu z zakonodajo Unije na področju varstva okolja, zlasti ob upoštevanju standardov navedene zakonodaje glede najboljših tehnik, ki so na voljo za nadzor in spremljanje izpustov.

G.   Postopek toplotno-mehanske obdelave za proizvodnjo biogoriva

1.   Vhodna snov

Za ta postopek se lahko uporabijo gnoj in vsebina prebavnega trakta ter snov kategorije 3.

2.   Metoda predelave

Toplotno-mehanska obdelava za proizvodnjo biogoriva se izvede v skladu z naslednjimi standardi predelave:

(a) 

Živalski stranski proizvodi se naložijo v pretvornik in nato osem ur obdelujejo pri temperaturi 80 °C. V tem času se velikost snovi stalno zmanjšuje z uporabo ustrezne opreme za mehansko abrazijo.

(b) 

Nato se snov vsaj dve uri obdeluje pri temperaturi 100 °C.

(c) 

Velikost delcev snovi, ki nastane, ne sme biti večja od 20 milimetrov.

(d) 

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da se zahteve glede časa, temperature in tlaka, določene v točkah (a) in (b), dosežejo sočasno.

(e) 

Med toplotno obdelavo snovi se voda, ki izpareva, stalno odvaja iz prostora za zrak nad biogorivom skozi kondenzator iz nerjavečega jekla. Kondenzat se vsaj eno uro, preden se izpusti kot odpadna voda, vzdržuje pri temperaturi vsaj 70 °C.

(f) 

Po toplotni obdelavi snovi se nato biogorivo, ki nastane, iz pretvornika odvede in avtomatično prenese s popolnoma pokritim in zaprtim transporterjem v sežig ali sosežig na isti lokaciji.

(g) 

Postopek se opravi na serijski način.

▼M9 —————

▼M1

I.   Tretiranje prašičjega in perutninskega gnoja z apnom

1.   Vhodne snovi

V tem postopku se lahko uporabi gnoj prašičjega ali perutninskega izvora, kot je določen v členu 9(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2.   Metoda predelave

(a) Vsebnost suhe snovi v gnoju je treba določiti z uporabo metode CEN EN 12880:2000 ( 4 )„ Opredelitev blata. Določanje suhega ostanka in vsebnosti vode.“

V tem postopku mora biti vsebnost suhe snovi med 15 in 70 %.

(b) Količino apna, ki se mora dodati, je treba določiti tako, da je dosežena ena od kombinacij časa in temperature iz točke (f).

(c) Velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, ki se predelajo, ne sme biti večja od 12 mm.

Delce gnoja je treba po potrebi zmanjšati, tako da dosežejo največjo dovoljeno velikost delcev.

(d) Gnoj mora biti pomešan z živim apnom (CaO), ki je zmerno do visoko reaktivno v manj kot šestih minutah, da se doseže dvig temperature za 40 °C, ki je eno od meril v testu reaktivnosti 5.10 iz metode CEN EN 459-2:2002 ( 5 ).

Mešanje je treba izvesti z dvema mešalnikoma, ki delujeta en za drugim in imata po dva vijaka.

Oba mešalnika morata:

(i) 

imeti vijaka premera 0,55 m in dolžine 3,5 m;

(ii) 

delovati z močjo 30 kW in hitrostjo vrtenja vijaka 156 obr/min;

(iii) 

imeti zmogljivost obdelave 10 ton na uro.

Povprečen čas mešanja mora biti približno dve minuti.

(e) Mešanico je treba mešati vsaj šest ur, dokler končna mešanica ne doseže najmanj dveh ton.

(f) Na nadzornih točkah, ki jih je treba vzpostaviti v končni mešanici, se opravljajo trajne meritve vrednosti pH, ki mora doseči najmanj vrednost 12 v enem od naslednjih časovnih obdobij, v katerih mora biti dosežena tudi ustrezna temperatura:

(i) 

60 °C za 60 minut ali

(ii) 

70 °C za 30 minut.

(g) Postopek se opravi na serijski način.

(h) Vzpostavljen mora biti trajen pisni postopek na podlagi načel HACCP.

(i) Upravljavci morajo pristojnemu organu s postopkom validacije v skladu z naslednjimi zahtevami dokazati, da je postopek, pri katerem se uporablja mešalna naprava, ki se razlikuje od mešalne naprave iz točke (d), ali pri katerem se uporablja dolomit (CaOMgO) namesto živega apna, vsaj toliko učinkovit kot postopek iz točk (a) do (h):

Navedeni postopek validacije mora:

— 
dokazati, da se pri uporabi mešalne naprave, ki se razlikuje od tiste iz točke (d), ali dolomita, kakor je primerno, lahko proizvede mešanica gnoja, pri katere se dosežejo vrednosti pH, časa in temperature iz točke (f);
— 
temeljiti na spremljanju časa in temperature na dnu, v sredini in na vrhu končne mešanice z reprezentativnim številom nadzornih točk (vsaj štiri nadzorne točke v območju dna, ki je največ 10 cm od dna in največ 10 cm od vrha, ena nadzorna točka na sredini med dnom in vrhom končne mešanice, štiri nadzorne točke v skrajnem območju na vrhu končne mešanice, ki je največ 10 cm pod površino in največ 10 cm pod vrhom končne mešanice);
— 
biti izvedena v dveh najmanj 30-dnevnih obdobjih, od katerih mora eno biti v hladnem obdobju leta, in na geografski lokaciji, kjer se bo mešalna naprava uporabljala.

J.   Večstopenjski postopek katalize za proizvodnjo obnovljivih goriv

1.   Vhodne snovi

(a) V tem postopku se lahko uporabijo naslednje snovi:

(i) 

topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 2, ki so bile predelane z metodo predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom);

(ii) 

ribje olje ali topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile predelane s:

— 
katero koli od metod predelave 1 do 5 ali z metodo predelave 7 ali
— 
katero koli od metod predelave 1 do 7 v primeru snovi, pridobljenih iz ribjega olja;
(iii) 

ribje olje ali topljene maščobe, ki so bile proizvedene v skladu z oddelkom VIII (ribje olje) ali oddelkom XII (topljene maščobe) Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(b) Uporaba topljenih maščob, pridobljenih iz snovi kategorije 1, je v tem postopku prepovedana.

2.   Metoda predelave

(a) Topljene maščobe morajo biti pred predelavo obdelane z:

(i) 

beljenjem centrifugiranih snovi preko glinenega filterja;

(ii) 

odstranitvijo preostalih netopnih nečistoč s filtracijo.

(b) Z obdelanimi snovi se opravi večstopenjski postopek katalize, ki zajema hidrodeoksigenacijo, ki ji sledi izomerizacija.

Snovi morajo biti izpostavljene tlaku najmanj 20 barov pri temperaturi najmanj 250 °C najmanj 20 minut.

▼M9

K.   Siliranje ribjih snovi

1.   Vhodne snovi

V tem postopku se lahko uporabijo samo naslednji stranski proizvodi, pridobljeni iz vodnih živali:

(a) 

snovi kategorije 2 iz člena 9(f)(i) in (iii) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b) 

snovi kategorije 3.

2.   Metoda predelave

2.1 Snovi, ki bodo obdelane, se dnevno in brez nepotrebnega odlašanja zbirajo v objektih akvakulture in obratih za predelavo hrane, zmeljejo ali sesekljajo in nato silirajo pri pH 4 ali manj z mravljično kislino ali drugo organsko kislino, odobreno v skladu z zakonodajo o krmi. Tako nastala ribja silaža mora biti suspenzija delcev vodnih živali, utekočinjenih z delovanjem endogenih encimov v prisotnosti dodane kisline. Beljakovine vodnih živali je treba z encimi in kislino zmanjšati na manjše topne enote, da se prepreči mikrobiološka kontaminacija. Silirane snovi se prepeljejo v predelovalni obrat.

2.2 V predelovalnem obratu se morajo silirane snovi pretočiti v zaprte skladiščne cisterne. Inkubacija mora trajati vsaj 24 ur pri pH 4 ali manj pred toplotno obdelavo. Pred toplotno obdelavo mora biti pH silaže vodnih živali 4 ali manj, delci pa morajo biti manjši od 10 mm po filtraciji ali maceraciji v obratu. Med predelavo je treba silažo predhodno segreti na temperaturo nad 85 °C, čemur sledi inkubacija v izolirani posodi, da se v 25 minutah doseže temperatura 85 °C po celotni ribji snovi. Postopek mora potekati v zaprti proizvodni liniji s cisternami in cevmi.

2.3 Pred izdajo dovoljenja mora pristojni organ oceniti stalni pisni postopek nosilca dejavnosti iz člena 29(1) do (3) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

▼M13

L.   Večstopenjska katalitska končna obdelava z vodikom za proizvodnjo obnovljivih goriv

1.   Vhodne snovi

V tem postopku se lahko uporabijo naslednje snovi:

(a) 

topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 1, ki so bile predelane z metodo predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom);

(b) 

topljene maščobe in ribje olje, ki so skladni s točko J(1)(a) tega oddelka.

2.   Metoda predelave

(a) 

Topljena maščoba mora biti pred predelavo obdelana vsaj z beljenjem vhodnih snovi, vključno s topljenimi maščobami, s kislino v prisotnosti belilne gline, nato pa se uporabljena belilna glina in netopne nečistoče odstranijo s filtracijo.

Pred to predelavo se lahko topljena maščoba degumira s kislino in/ali kavstično raztopino, da se odstranijo nečistoče iz topljene maščobe z oblikovanjem gume, nato pa se ta guma loči s centrifugiranjem.

(b) 

Z obdelanimi snovi se opravi postopek končne obdelave z vodikom, ki zajema katalitsko končno obdelavo z vodikom, nato odstranjevanje, temu pa sledi izomerizacija.

Snovi morajo biti izpostavljene tlaku najmanj 30 barov pri temperaturi najmanj 265 °C najmanj 20 minut.

▼B

Oddelek 3

Odstranjevanje in uporaba pridobljenih proizvodov

1. Proizvodi, pridobljeni iz predelave:

(a) 

snovi kategorije 1, se:

(i) 

odstranijo v skladu s členom 12(a) ali (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(ii) 

odstranijo z zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču;

▼M4

(iii) 

pretvorijo v bioplin. V takem primeru je treba presnovne ostanke odstraniti v skladu s točko (i) ali (ii), razen kadar snovi nastanejo pri predelavi v skladu s točko 2(a) ali (b), kadar se lahko ostanki uporabljajo v skladu s pogoji iz točke 2(a) ali točke 2(b)(iii), kot je primerno; ali

▼B

(iv) 

nadalje predelajo v maščobne derivate, ki niso namenjeni za krmo;

(b) 

snovi kategorije 2 ali 3, se:

▼M4

(i) 

odstranijo v skladu s točko 1(a)(i) ali (ii), s predhodno predelavo, kot je določena v členu 13(a) in (b) ter členu 14(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ali brez nje;

▼B

(ii) 

nadalje predelajo v maščobne derivate, ki niso namenjeni za krmo;

(iii) 

uporabijo kot organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal ali

(iv) 

kompostirajo ali pretvorijo v bioplin.

2. Snovi, ki nastanejo pri predelavi v skladu s:

(a) 

postopkom alkalne hidrolize, opredeljenim v točki A oddelka 2, se lahko predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov in nato hitro sežgejo pri temperaturi najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“); če se kot vhodna snov uporabi snov iz člena 8(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pretvorba v bioplin poteka na istem mestu kot predelava in v zaprtem sistemu;

(b) 

postopkom proizvodnje biodizla, se lahko:

(i) 

v primeru biodizla in ostankov iz destilacije biodizla uporabijo kot gorivo brez omejitev iz te uredbe (končna točka);

▼M4

(ii) 

v primeru kalijevega sulfata uporabijo neposredno na zemljišču ali za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo na zemljišču;

(iii) 

v primeru glicerina, pridobljenega iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, predelanega v skladu z metodo predelave 1 iz poglavja III:

— 
uporabijo za tehnične namene,
— 
pretvorijo v bioplin, pri čemer se lahko presnovni ostanki v skladu z odločitvijo pristojnega organa uporabijo na zemljišču na nacionalnem ozemlju države članice proizvajalke, ali
— 
uporabijo za denitrifikacijo v čistilni napravi odpadne vode, v tem primeru se ostanki denitrifikacije lahko uporabijo na zemljišču v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS ( 6 );
(iv) 

v primeru glicerina, pridobljenega iz snovi kategorije 3:

— 
uporabijo za tehnične namene,
— 
pretvorijo v bioplin, v tem primeru se lahko presnovni ostanki uporabijo na zemljišču, ali
— 
uporabijo za krmljenje, če glicerin ni pridobljen iz snovi kategorije 3 iz člena 10(n), (o), in (p) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

▼M1

(c) 

večstopenjskim postopkom katalize za proizvodnjo obnovljivih goriv:

(i) 

bencin in druga goriva, ki nastanejo med postopkom, se lahko uporabijo kot gorivo brez omejitev iz te uredbe (končna točka);

(ii) 

glina, uporabljena pri beljenju, in blato iz postopka obdelave pred predelavo iz točke J(2)(a) oddelka 2 se lahko:

— 
odstranijo s sežiganjem ali sosežiganjem,
— 
pretvorijo v bioplin,
— 
kompostirajo ali uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz člena 36(a)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

▼M9

(d) 

mešanica prašičjega in perutninskega gnoja, obdelana z apnom, se lahko nanaša na tla kot predelan gnoj;

▼M9

(e) 

končni proizvod, pridobljen s silažo ribje snovi, se lahko:

(i) 

za snovi kategorije 2 uporabi za namene iz člena 13(a) do (d) in člena 13(g) do (i) Uredbe (ES) št. 1069/2009 brez nadaljnje predelave ali kot krma za živali iz člena 18 ali člena 36(a)(ii) navedene uredbe ali

(ii) 

za snovi kategorije 3 uporabi za namene iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009;

▼M13

(f) 

večstopenjsko katalitsko končno obdelavo z vodikom za proizvodnjo obnovljivih goriv:

(i) 

obnovljivo dizelsko gorivo, obnovljivo reaktivno gorivo, obnovljiv propan in obnovljiv bencin, ki nastanejo med postopkom, se lahko uporabijo kot gorivo brez omejitev iz te uredbe (končna točka);

(ii) 

blato iz postopka odstranjevanja gume in uporabljena belilna glina iz postopka obdelave pred predelavo iz točke L(2)(a) oddelka 2 se lahko:

— 
odstranijo v skladu s členom 12(a) ali (b) Uredbe (ES) št. 1069/2009;
— 
odstranijo z zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču;
— 
pretvorijo v bioplin, če se presnovni ostanki iz pretvorbe bioplina odstranijo s sežiganjem, sosežiganjem ali zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču;
— 
uporabijo za tehnične namene v skladu s členom 36(a)(i) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

▼M4

3. Vsi odpadki – razen živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov iz točke 2 – ki nastanejo pri predelavi živalskih stranskih proizvodov v skladu s tem oddelkom, kot so gošča, vsebina filtrov, pepel in presnovni ostanki, se odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.

▼B




PRILOGA V

PRETVORBA ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV IN PRIDOBLJENIH PROIZVODOV V BIOPLIN ALI KOMPOST

POGLAVJE I

ZAHTEVE ZA OBRATE

Oddelek 1

Obrati za pridobivanje bioplinov

1. Obrat za bioplin mora biti opremljen z enoto za pasterizacijo/higienizacijo, ki je ni mogoče obiti, za živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki se dovajajo z velikostjo delcev snovi pred vstopom v enoto največ 12 mm, in imeti:

(a) 

naprave za spremljanje temperature, ki mora doseči 70 °C v eni uri;

(b) 

registratorje za neprekinjeno zapisovanje rezultatov meritev iz točke (a) ter

(c) 

primeren varnostni sistem, ki preprečuje nezadostno segrevanje.

2. Z odstopanjem od točke 1 enota za pasterizacijo/higienizacijo ni obvezna za obrate za pridobivanje bioplinov, ki predelujejo samo:

(a) 

snovi kategorije 2, ki so bile predelane v skladu z metodo predelave 1, določeno v poglavju III Priloge IV;

(b) 

snovi kategorije 3, ki so bile predelane v skladu z metodami predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7, ali v primeru snovi, ki izhajajo iz vodnih živali, s katero koli od metod predelave od 1 do 7, kot so določene v poglavju III Priloge IV;

(c) 

snovi kategorije 3, ki so bile pasterizirane/higienizirane v drugem odobrenem obratu;

▼M4

(d) 

živalske stranske proizvode, ki se lahko uporabijo na zemljišču brez predelave v skladu s členom 13(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in s to uredbo, če pristojni organ meni, da ne predstavljajo tveganja za širjenje katere koli resne prenosljive bolezni na ljudi ali živali;

▼B

(e) 

živalske stranske proizvode, ki so bili obdelani s postopkom alkalne hidrolize, določenim v točki A oddelka 2 poglavja IV Priloge IV;

(f) 

naslednje živalske stranske proizvode, če to odobri pristojni organ:

(i) 

živalske stranske proizvode iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so bili v času, ko so bili namenjeni uporabi, ki ni prehrana ljudi, predelani v skladu s členom 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(ii) 

živalske stranske proizvode iz člena 10(g) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali

(iii) 

živalske stranske proizvode, ki so pretvorjeni v bioplin, če so presnovni ostanki pozneje pretvorjeni v kompost ali predelani oziroma odstranjeni v skladu s to uredbo.

3. Če je obrat za pridobivanje bioplina na posesti ali poleg nje, kjer so rejne živali, in ne uporablja le gnoja, mleka ali kolostruma teh živali, mora biti obrat oddaljen od območja, na katerem se zadržujejo te živali.

Razdalja se določi tako, da se preprečijo kakršna koli nesprejemljiva tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, iz obrata za pridobivanje bioplinov.

V vsakem primeru pa mora biti med obratom za pridobivanje bioplinov in živalmi ter njihovo krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja.

4. Vsak obrat za pridobivanje bioplinov mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati zunanji laboratorij. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in ga mora odobriti pristojni organ, mora biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa.

Oddelek 2

Obrati za kompostiranje

1. Obrat za kompostiranje mora biti opremljen z zaprtim reaktorjem ali zaprtim območjem za kompostiranje, ki ga ni mogoče obiti, za živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki se dovajajo v obrat, in imeti naslednje:

(a) 

naprave za spremljanje temperature v razmerju s časom;

(b) 

registratorje za po potrebi neprekinjeno zapisovanje rezultatov meritev iz točke (a);

(c) 

primeren varnostni sistem, ki preprečuje nezadostno segrevanje.

2. Z odstopanjem od točke 1 se lahko dovolijo drugačni sistemi kompostiranja pod pogojem, da:

(a) 

so upravljani tako, da vse snovi v sistemu dosežejo zahtevane časovne in temperaturne parametre, vključno s stalnim spremljanjem navedenih parametrov, kjer je to primerno, ali

(b) 

predelujejo le snovi iz točke 2 oddelka 1 in

(c) 

izpolnjujejo vse druge ustrezne zahteve te uredbe.

3. Če je obrat za kompostiranje na posesti ali poleg nje, kjer so rejne živali, in ne uporablja le gnoja, mleka ali kolostruma teh živali, mora biti obrat za kompostiranje oddaljen od območja, na katerem se zadržujejo te živali.

Razdalja se določi tako, da se preprečijo kakršna koli nesprejemljiva tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, iz obrata za kompostiranje.

V vsakem primeru pa mora biti med obratom za kompostiranje in živalmi ter njihovo krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja.

4. Vsak obrat za kompostiranje mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati zunanji laboratorij. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in ga mora odobriti pristojni organ, mora biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa.

POGLAVJE II

HIGIENSKE ZAHTEVE ZA OBRATE ZA PRIDOBIVANJE BIOPLINOV IN OBRATE ZA KOMPOSTIRANJE

1. Stranske živalske proizvode je treba predelati kar najhitreje po prispetju v obrat za pridobivanje bioplinov ali obrat za kompostiranje. Do obdelave morajo biti pravilno uskladiščeni.

2. Kontejnerje, posode in prevozna sredstva, uporabljene za prevoz neobdelanih snovi, je treba očistiti in razkužiti na posebej določenem območju.

Navedeno območje mora biti na takem mestu ali biti oblikovano tako, da se prepreči tveganje kontaminacije obdelanih proizvodov.

3. Sistematično je treba izvajati preventivne ukrepe za zaščito pred pticami, glodavci, mrčesom in drugimi škodljivci.

V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

4. Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

5. Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Razporede kontrolnih pregledov in rezultate pregledov je treba dokumentirati.

6. Naprave in opremo je treba ohranjati v dobrem operativnem stanju in v rednih razdobjih umerjati merilno opremo.

7. Ravnanje s presnovnimi ostanki in kompostom ter njihovo skladiščenje v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje morata potekati tako, da se prepreči ponovna kontaminacija.

POGLAVJE III

PARAMETRI PRETVORBE

Oddelek 1

Standardni parametri pretvorbe

1. Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov, opremljenem z enoto za pasterizacijo/higienizacijo, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

(a) 

največja velikost delcev pred vstopom v enoto: 12 mm;

(b) 

najnižja temperatura po vsej snovi v enoti: 70 °C in

(c) 

najkrajši čas v enoti, brez prekinitve: 60 minut.

Vendar se lahko mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in izdelki s kolostrumom kategorije 3 uporabljajo brez pasterizacije/higienizacije kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov, če pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali.

Minimalne zahteve, določene v točkah (b) in (c), veljajo tudi za snovi kategorije 2, ki se dovajajo v obrat za pridobivanje bioplinov brez predhodne predelave v skladu s členom 13(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2. Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovina v obratu za kompostiranje, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

(a) 

največja velikost delcev pred vstopom v reaktor za kompostiranje: 12 mm;

(b) 

najnižja temperatura po vsej snovi v reaktorju: 70 °C in

(c) 

najkrajši čas brez prekinitve: 60 minut.

Minimalne zahteve, določene v točkah (b) in (c), veljajo tudi za snovi kategorije 2, ki se kompostirajo brez predhodne predelave v skladu s členom 13(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Oddelek 2

Alternativni parametri pretvorbe za obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje

1. Pristojni organ lahko dovoli uporabo parametrov, ki niso določeni v točki 1 oddelka 1 poglavja I in ki niso standardizirani parametri pretvorbe, če prosilec za tako uporabo dokaže, da se s temi parametri zagotovi ustrezno zmanjšanje bioloških tveganj. Prikaz vsebuje odobritev, ki se izvede v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a) 

določitev in analiza možnih nevarnosti, skupaj z vplivom vhodne snovi, na podlagi popolnega opisa pogojev in parametrov predelave;

(b) 

ocena tveganja, s katero se presodi, kako so posebni pogoji predelave iz točke (a) doseženi v praksi v običajnih in neobičajnih okoliščinah;

(c) 

potrjevanje načrtovanega postopka z merjenjem zmanjšanja sposobnosti preživetja/infektivnosti:

(i) 

endogenih indikatorskih organizmov med postopkom, v katerem je indikator:

— 
stalno prisoten v surovini v velikem številu,
— 
nič manj toplotno odporen proti smrtonosnim vidikom postopka predelave, hkrati pa ni občutno bolj odporen od povzročiteljev bolezni, ki jih nadzoruje,
— 
razmeroma preprosto je določiti njegovo število ter ga ugotoviti in potrditi, ali
(ii) 

dobro opredeljenega preskusnega organizma ali virusa med izpostavljenostjo, ki je v primernem preskusnem telesu vnesen v vhodno snov;

(d) 

pri potrjevanju nameravanega postopka iz točke (c) je treba dokazati, da postopek doseže naslednjo splošno zmanjšanje tveganja:

(i) 

pri termičnih in kemičnih postopkih:

— 
zmanjšanje Enterococcus faecalis ali Salmonelle Senftenberg za 5 log10 (775 W, H2S negativno),
— 
zmanjšanje titra infektivnosti toplotno odpornih virusov, kakršen je parvovirus, za vsaj 3 log10, kadar so opredeljeni kot pomembna nevarnost, in
(ii) 

pri kemičnih postopkih tudi:

— 
zmanjšanje odpornih zajedavcev, kot so jajčeca Ascaris spp., za najmanj 99,9 % (3 log10) oblik, sposobnih preživetja;
(e) 

zasnova popolnega programa nadzora, ki vključuje postopke za spremljanje delovanja postopka iz točke (c);

(f) 

ukrepi, ki zagotavljajo neprekinjeno spremljanje in nadziranje pomembnih postopkovnih parametrov, določenih v programu nadzora pri delovanju obrata.

Podrobnosti o pomembnih postopkovnih parametrih, ki se uporabljajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, in drugih kritičnih kontrolnih točkah se evidentirajo in shranijo, da lahko lastnik, upravljavec ali njun predstavnik ter pristojni organi spremljajo potek delovanja obrata.

Nosilec dejavnosti mora evidence na zahtevo predložiti pristojnemu organu. Informacije o postopku, odobrenem v tej točki, je treba na zahtevo predložiti Komisiji.

2. Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ do sprejetja pravil, navedenih v členu 15(2)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, dovoli uporabo posebnih zahtev, ki niso določene v tem poglavju, pod pogojem, da zagotavljajo enak učinek glede zmanjšanja povzročiteljev bolezni, za:

(a) 

odpadke iz gostinskih dejavnosti, ki se uporabljajo kot edini živalski stranski proizvod v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, in

(b) 

mešanice odpadkov iz gostinskih dejavnosti z naslednjimi snovmi:

(i) 

gnojem;

(ii) 

vsebino prebavnega trakta, ločeno od prebavnega trakta;

(iii) 

mlekom;

(iv) 

proizvodi na osnovi mleka;

(v) 

proizvodi, pridobljenimi iz mleka;

(vi) 

kolostrumom;

(vii) 

izdelki s kolostrumom;

(viii) 

jajci;

(ix) 

jajčnimi izdelki;

▼M9

(x) 

živalskimi stranskimi proizvodi iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so bili predelani, kot je opredeljeno v členu 2(1)(m) Uredbe (ES) št. 852/2004;

▼M9

(xi) 

mešanicami živalskih stranskih proizvodov iz točke 2(b) in neživalskih stranskih snovi.

▼B

3. Če so snovi iz točke 2(b) ali pridobljeni proizvodi iz člena 10(g) Uredbe (ES) št. 1069/2009 edina vhodna snov živalskega izvora, ki se obdeluje v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, lahko pristojni organ dovoli uporabo posebnih zahtev, ki niso določene v tem poglavju, če:

(a) 

meni, da te snovi ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli resne prenosljive bolezni na ljudi ali živali;

▼M9

(b) 

meni, da so presnovni ostanki ali kompost nepredelane snovi, in nosilcem dejavnosti naloži, naj z njimi ravnajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009, s to uredbo ali, v primeru komposta in presnovnih ostankov, pridobljenih iz odpadkov iz gostinskih dejavnosti, da jih predelajo ali odstranijo v skladu z okoljsko zakonodajo.

▼B

4. Nosilci dejavnosti lahko dajejo na trg presnovne ostanke in kompost, ki so bili predelani v skladu s parametri, ki jih je odobril pristojni organ:

(a) 

v skladu s točko 1;

(b) 

v skladu s točkama 2 in 3 samo v državi članici, v kateri so bili navedeni parametri odobreni.

Oddelek 3

Standardi za presnovne ostanke in kompost

1.

 
(a) 

Reprezentativni vzorci presnovnih ostankov ali komposta, odvzeti med pretvorbo ali takoj po njej v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje z namenom spremljanja postopka, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

Escherichia coli: n = 5, c = 1, m = 1 000 , M = 5 000 v 1 g
ali
Enterococaceae: n = 5, c = 1, m = 1 000 , M = 5 000 v 1 g

ter

(b) 

reprezentativni vzorci presnovnih ostankov ali komposta, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

Salmonella: odsotnost v 25 g: n = 5; c = 0; m = 0; M = 0,

Pri tem je v primeru točke (a) ali (b):

n

=

število vzorcev, ki se testirajo;

m

=

mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh vzorcih ne presega vrednosti m;

M

=

najvišja vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v enem ali več vzorcih enako vrednosti M ali več, ter

c

=

število vzorcev, pri katerih je število bakterij lahko med vrednostma m in M, vzorec pa še vedno velja za ustreznega, če je število bakterij v drugih vzorcih m ali manj.

▼M10

2. Presnovni ostanki ali kompost, razen tistih iz točke 3(b) oddelka 2, ki niso skladni z zahtevami iz tega oddelka, se ponovno predelajo v bioplin ali kompost, pri salmoneli pa se z njimi ravna in jih odstrani v skladu z navodili pristojnega organa.

▼M1

3. Ko se živalski stranski proizvodi pretvorijo v bioplin ali kompostirajo skupaj s snovmi, ki niso živalskega izvora, lahko pristojni organ odobri, da upravljavci odvzamejo reprezentativne vzorce po pasterizaciji iz točke 1(a) oddelka 1 poglavja I ali po kompostiranju iz točke 1 oddelka 2, kakor je ustrezno, in pred mešanjem s snovmi, ki niso živalskega izvora, da se spremlja učinkovitost pretvorbe ali kompostiranja živalskih stranskih proizvodov, kakor je ustrezno.

▼B




PRILOGA VI

POSEBNA PRAVILA ZA RAZISKAVE, KRMLJENJE TER ZBIRANJE IN ODSTRANJEVANJE

POGLAVJE I

POSEBNA PRAVILA ZA VZORCE ZA RAZISKAVE IN DRUGE NAMENE

Oddelek 1

Raziskovalni in diagnostični vzorci

1. Nosilci dejavnosti zagotovijo, da pošiljke raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev spremlja komercialni dokument, v katerem mora biti navedeno naslednje:

(a) 

opis snovi in živalske vrste izvora;

(b) 

kategorija snovi;

(c) 

količina snovi;

(d) 

kraj izvora in kraj odpreme snovi;

(e) 

ime in naslov pošiljatelja;

(f) 

ime in naslov prejemnika in/ali uporabnika.

2. Uporabniki, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo širjenje bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, med ravnanjem s snovmi pod njihovim nadzorom, zlasti z uporabo dobre laboratorijske prakse.

3. Prepovedana je kakršna koli nadaljnja uporaba raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev za namene, ki niso navedeni v točki 38 Priloge I.

4. Raziskovalne in diagnostične vzorce ter vse proizvode, pridobljene z uporabo teh vzorcev, ki se ne hranijo za referenčne namene, je treba odstraniti:

(a) 

kot odpadke s sežiganjem ali sosežiganjem;

(b) 

v primeru živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz člena 8(a)(iv), člena 8(c) in (d), člena 9 in člena 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so del celičnih kultur, laboratorijske opreme ali laboratorijskih vzorcev, z obdelavo pod pogoji, ki so vsaj enakovredni potrjeni metodi za parne avtoklave ( 7 ), in poznejšim odstranjevanjem kot odpadkov ali odpadne vode v skladu z ustrezno zakonodajo Unije;

(c) 

s sterilizacijo pod pritiskom in poznejšim odstranjevanjem ali uporabo v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

5. Uporabniki, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, vodijo evidenco pošiljk takih vzorcev.

V evidenci morajo biti navedeni informacije iz točke 1 ter datum in način odstranjevanja vzorcev ter kakršnih koli pridobljenih proizvodov.

6. Z odstopanjem od točk 1, 4 in 5 lahko pristojni organ sprejme ravnanje in odstranjevanje raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev za izobraževalne namene pod drugimi pogoji, ki preprečujejo kakršna koli nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

Oddelek 2

Trgovski vzorci in razstavni predmeti

1. Trgovski vzorci in razstavni predmeti se lahko prevažajo, uporabljajo in odstranjujejo le v skladu s točkami od 1 do 4 in 6 oddelka 1.

2. Trgovski vzorci, ki se ne hranijo za referenčne namene, se po opravljenih posebnih študijah ali analizah:

(a) 

ponovno odpremijo v državo članico izvora;

(b) 

odpremijo v drugo državo članico ali tretjo državo, če tako odpremo vnaprej odobri pristojni organ namembne države članice ali tretje države, ali

(c) 

odstranijo ali uporabijo v skladu s členi 12, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009.

3. Razstavni predmeti se po opravljeni razstavi ali umetniški dejavnosti ponovno odpremijo v državo članico izvora oziroma odpremijo ali odstranijo v skladu s točko 2.

POGLAVJE II

POSEBNA PRAVILA ZA KRMLJENJE

Oddelek 1

Splošne zahteve

▼M4

S snovmi kategorij 2 in 3, navedenimi v členu 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se lahko krmijo živali iz odstavka (1)(a), (b), (d), (f), (g) in (h) navedenega člena, če so poleg pogojev, ki jih pristojni organ določi v skladu s členom 18(1) navedene uredbe, izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

▼B

1. 

Živalske stranske proizvode je treba prevažati do uporabnikov ali v zbirne centre v skladu z oddelkoma 1 in 3 poglavja I Priloge VIII.

2. 

Zbirne centre mora registrirati pristojni organ, če:

(a) 

izpolnjujejo zahteve za obrate, ki izvajajo vmesne operacije, določene v poglavju II Priloge IX, in

(b) 

imajo primerne objekte in naprave za uničevanje neuporabljenih snovi, ali jih pošiljajo v odobreni predelovalni obrat ali v odobreno sežigalnico ali sosežigalnico v skladu s to uredbo.

3. 

Države članice lahko dovolijo uporabo predelovalnega obrata za snovi kategorije 2 kot zbirnega centra.

4. 

Upravljavci zbirnih centrov, ki oskrbujejo končne uporabnike s snovmi, razen z živalskimi stranskimi proizvodi, ki izhajajo iz vodnih živali in vodnih nevretenčarjev, morajo zagotoviti, da so obdelane po enem od naslednjih postopkov:

(a) 

denaturirane z raztopino barvila; raztopina mora biti tako močna, da je obarvanje uničene snovi jasno vidno in ne izgine, ko so obarvane snovi obdelane z zamrzovanjem ali hlajenjem, ter da je celotna površina vseh delov snovi prekrita s tako raztopino bodisi s pomakanjem snovi v raztopino bodisi z razprševanjem raztopine po snovi ali z drugo vrsto nanosa;

(b) 

sterilizirane s prekuhavanjem ali obdelavo s paro pod tlakom, dokler vsak del snovi ni popolnoma prekuhan, ali

(c) 

obdelane po drugem postopku ravnanja ali obdelave, ki ga odobri pristojni organ, odgovoren za upravljavca.

Oddelek 2

Krmljenje nekaterih živalskih vrst na postajah za krmljenje

1. Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1 iz člena 18(2)(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za krmljenje naslednjih ogroženih in zaščitenih živalskih vrst na postajah za krmljenje pod naslednjimi pogoji:

(a) 

S snovmi se krmi:

▼M9

(i) 

ena od naslednjih vrst ptic mrhovinark v naslednjih državah članicah:



Oznaka države

Država članica

Živalska vrsta

Lokalno ime

Latinsko ime

BG

Bolgarija

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

kraljevi orel

belorepec

črni škarnik

rjavi škarnik

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

Aquila helíaca

Haliaeetus albicilla

Milvus migrans

Milvus milvus

EL

Grčija

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

kraljevi orel

belorepec

črni škarnik

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

Aquila heliaca

Haliaeetus albicilla

Milvus migrans

ES

Španija

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

španski kraljevi orel

črni škarnik

rjavi škarnik

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

Aquila adalberti

Milvus migrans

Milvus milvus

FR

Francija

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

belorepec

črni škarnik

rjavi škarnik

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

Haliaeetus albicilla

Milvus migrans

Milvus milvus

HR

Hrvaška

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

IT

Italija

brkati ser

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

črni škarnik

rjavi škarnik

Gypaetus barbatus

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

Milvus migrans

Milvus milvus

CY

Ciper

rjavi jastreb

beloglavi jastreb

Aegypius monachus

Gyps fulvus

PT

Portugalska

rjavi jastreb

egiptovski jastreb

beloglavi jastreb

planinski orel

Aegypius monachus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aquila chrysaetos

SK

Slovaška

planinski orel

kraljevi orel

belorepec

črni škarnik

rjavi škarnik

Aquila chrysaetos

Aquila heliaca

Haliaeetus albicilla

Milvus migrans

Milvus milvus

▼B

(ii) 

ena od vrst iz reda zveri (Carnivora), naštetih v Prilogi II k Direktivi 92/43/EGS, v posebnih ohranitvenih območjih, določenih v navedeni direktivi, ali

(iii) 

ena od vrst iz reda ujed (Falconiformes) ali sov (Strigiformes), naštetih v Prilogi I k Direktivi 2009/147/ES, v posebnih območjih varstva, določenih v navedeni direktivi.

(b) 

Pristojni organ je izdal dovoljenje nosilcu dejavnosti, odgovornemu za postajo za krmljenje.

Pristojni organ tako dovoljenje izda, če:

(i) 

se krmljenje ne uporablja kot alternativni način odstranjevanja snovi s specifičnim tveganjem ali poginulih prežvekovalcev, ki vsebujejo take snovi, ki pomenijo tveganje TSE,

(ii) 

je vzpostavljen ustrezen sistem za nadzor TSE, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 999/2001, ki vključuje redno laboratorijsko testiranje vzorcev za TSE.

(c) 

Pristojni organ zagotovi uskladitev z vsemi drugimi pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor zahtev, določenih v dovoljenju.

(d) 

Pristojni organ se mora na podlagi ocene posebnih razmer zadevne živalske vrste in njenega habitata prepričati, da se bo izboljšalo stanje ohranjenosti živalske vrste.

(e) 

Dovoljenje, ki ga izda pristojni organ:

(i) 

se nanaša na živalske vrste, ki jih to dejansko zadeva, in jih imenuje;

(ii) 

vsebuje podroben opis lokacije postaje za krmljenje na geografskem območju, na katerem se bo izvajalo krmljenje, in

(iii) 

takoj preneha veljati v primeru:

— 
suma ali potrditve povezave s širjenjem TSE, dokler se tveganje ne izključi, ali
— 
neskladnosti s katerim koli pravilom iz te uredbe.
(f) 

Nosilec dejavnosti, odgovoren za krmljenje:

(i) 

krmljenju nameni območje, ki mora biti zaprto in na katero je dostop omejen na živalsko vrsto, ki naj bi se ohranila, če je to primerno, z ograjo ali kako drugače, kot je primerno glede na naravne vzorce hranjenja teh živalskih vrst;

(ii) 

zagotovi, da se primerni trupi govedi in vsaj 4 % primernih trupov ovc in koz, ki naj bi se uporabili za krmljenje, pred tako uporabo testirajo v okviru programa spremljanja TSE, ki se izvede v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 999/2001 in, če je to primerno, v skladu z odločitvijo, ki se sprejme na podlagi drugega pododstavka člena 6(1b) navedene uredbe, pri čemer morajo biti rezultati testiranja negativni, in

(iii) 

vodi evidenco vsaj o številu, naravi, ocenjeni teži in izvoru trupov živali, uporabljenih za krmljenje, datumu krmljenja, lokaciji, kjer se je krmljenje izvedlo, in, če je to primerno, rezultatih testov TSE.

2. Kadar država članica zaprosi Komisijo za vključitev v seznam iz točke 1(a), mora predložiti:

(a) 

podrobno utemeljitev razširitve seznama na nekatere vrste ptic mrhovinark v tej državi članici, vključno z obrazložitvijo, zakaj je treba take ptice hraniti s snovmi kategorije 1 namesto s snovmi kategorije 2 ali 3;

(b) 

predstavitev ukrepov, ki bodo sprejeti, da se zagotovi skladnost s točko 1.

Oddelek 3

Krmljenje prosto živečih živali zunaj postaj za krmljenje

Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, če je to primerno brez predhodnega zbiranja mrtvih živali, za krmljenje prosto živečih živali iz točke 1(a) oddelka 2 zunaj postaj za krmljenje pod naslednjimi pogoji:

1. 

Pristojni organ se mora na podlagi ocene posebnih razmer zadevne živalske vrste in njenega habitata prepričati, da se bo izboljšalo stanje ohranjenosti živalske vrste.

2. 

Pristojni organ mora v dovoljenju določiti gospodarstva ali črede na geografsko opredeljenem območju krmljenja pod naslednjimi pogoji:

(a) 

Območje krmljenja ne sme segati na območje intenzivne reje živali.

(b) 

Rejne živali na gospodarstvih ali v čredah na območjih krmljenja morajo biti pod rednim nadzorom uradnega veterinarja glede prevalence TSE in bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali.

(c) 

Krmljenje je treba nemudoma prekiniti v primeru:

(i) 

suma ali potrditve povezave s širjenjem TSE na gospodarstvu ali v čredi, dokler se tveganje ne izključi;

(ii) 

suma ali potrditve izbruha resne bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali na gospodarstvu ali v čredi, dokler se tveganje ne izključi, ali

(iii) 

neskladnosti s katerim koli pravilom iz te uredbe.

(d) 

Pristojni organ mora v dovoljenju določiti:

(i) 

ustrezne ukrepe za preprečevanje prenosa TSE in bolezni, ki se prenašajo z mrtvih živali na ljudi ali druge živali, kot so ukrepi, usmerjeni v vzorce hranjenja vrst, ki naj bi se ohranile, sezonske omejitve hranjenja, omejitve gibanja rejnih živali in drugi ukrepi, namenjeni nadzoru nad možnimi tveganji za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, kot so ukrepi, povezani z vrstami, ki so prisotne na območju krmljenja, za krmljenje katerih se ne uporabljajo živalski stranski proizvodi;

(ii) 

odgovornosti oseb ali subjektov na območju krmljenja, ki pomagajo pri krmljenju ali so odgovorni za rejne živali, v povezavi z ukrepi iz točke (i);

(iii) 

pogoje za izrek kazni, navedenih v členu 53 Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki se naložijo osebam ali subjektom iz točke (ii) te točke (d) za kršitve ukrepov iz točke (i).

(e) 

Če se krmljenje izvaja brez predhodnega zbiranja mrtvih živali, je treba opraviti oceno verjetne stopnje umrljivosti rejnih živali na območju krmljenja in verjetnih potreb prosto živečih živali po krmljenju kot podlago za oceno možnih tveganj za prenos bolezni.

Oddelek 4

Krmljenje živali v živalskih vrtovih s snovmi kategorije 1

Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih živali, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, in uporabo snovi, pridobljenih iz živali iz živalskih vrtov, za krmljenje živali v živalskih vrtovih pod naslednjimi pogoji:

(a) 

Pristojni organ je izdal dovoljenje nosilcu dejavnosti, odgovornemu za krmljenje. Pristojni organ tako dovoljenje izda, če:

(i) 

se krmljenje ne uporablja kot alternativni način odstranjevanja snovi s specifičnim tveganjem ali poginulih prežvekovalcev, ki vsebujejo take snovi, ki pomenijo tveganje TSE,

(ii) 

kadar se uporabljajo snovi kategorije 1, ki zajemajo celotne trupe ali dele mrtvih govedi, ki vsebujejo snovi s specifičnim tveganjem, je vzpostavljen ustrezen sistem za nadzor TSE, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 999/2001, ki vključuje redno laboratorijsko testiranje vzorcev za TSE.

(b) 

Dovoljenje, ki ga izda pristojni organ, se nemudoma prekliče v primeru:

(i) 

suma ali potrditve povezave s širjenjem TSE, dokler se tveganje ne izključi, ali

(ii) 

neskladnosti s katerim koli pravilom iz te uredbe.

(c) 

Nosilec dejavnosti, odgovoren za krmljenje:

(i) 

snovi, ki naj bi se uporabile za krmljenje, skladišči in krmljenje izvaja v zaprtem in ograjenem območju, da se zagotovi, da do snovi za krmljenje nimajo dostopa mesojede živali, razen živali v živalskih vrtovih, za katere je bilo izdano dovoljenje;

(ii) 

zagotovi, da se prežvekovalci, ki naj bi se uporabili za krmljenje, vključijo v program spremljanja TSE, ki se izvaja v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 999/2001 in, če je to primerno, v skladu z odločitvijo, ki se sprejme na podlagi drugega pododstavka člena 6(1b) navedene uredbe;

(iii) 

vodi evidenco vsaj o številu, naravi, ocenjeni teži in izvoru trupov živali, uporabljenih za krmljenje, rezultatih testov TSE in datumu krmljenja.

POGLAVJE III

POSEBNA PRAVILA ZA ZBIRANJE IN ODSTRANJEVANJE

Oddelek 1

Posebna pravila za odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov

1. Če pristojni organ dovoli odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na kraju samem v skladu s členom 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se tako odstranjevanje lahko izvede:

(a) 

s sežiganjem ali zakopavanjem v obratu, iz katerega izvirajo živalski stranski proizvodi;

(b) 

na pooblaščenem odlagališču ali

(c) 

s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju, kjer je tveganje za zdravje živali in ljudi ter za okolje najmanjše, pod pogojem, da kraj leži na razdalji, ki omogoča pristojnemu organu preprečevanje tveganja za zdravje živali in javno zdravje ter za okolje.

2. Sežiganje živalskih stranskih proizvodov na krajih, navedenih v členu 19(1)(b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se mora opraviti tako, da se zagotovi sežig:

(a) 

na pravilno sestavljeni grmadi tako, da od živalskih stranskih proizvodov ostane samo pepel;

(b) 

brez ogrožanja zdravja ljudi;

(c) 

brez uporabe postopkov ali metod, ki bi škodovali okolju, zlasti če bi lahko povzročili tveganja za vodo, zrak, prst in rastline ter živali ali zaradi hrupa ali smrada;

(d) 

pod pogoji, ki zagotavljajo, da se ves pepel, ki ostane, odstrani z zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču.

3. Zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na krajih, navedenih v členu 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009, se mora opraviti tako, da se zagotovi zakopavanje:

(a) 

na način, da do njih ne morejo priti mesojede ali vsejede živali, in

(b) 

na pooblaščenem odlagališču ali drugem kraju brez ogrožanja zdravja ljudi in z uporabo postopkov ali metod, ki ne škodujejo okolju, zlasti če bi lahko povzročili tveganja za vodo, zrak, prst in rastline ter živali ali zaradi hrupa ali smrada.

4. V primeru odstranjevanja v skladu s členom 19(1)(a), (b), (c) in (e) Uredbe (ES) št. 1069/2009 je treba živalske stranske proizvode premakniti s kraja izvora na kraj odstranitve pod naslednjimi pogoji:

(a) 

se živalski stranski proizvodi prepeljejo v varnih, neprepustnih kontejnerjih ali prevoznih sredstvih;

(b) 

nakladanje in razkladanje živalskih stranskih proizvodov nadzoruje pristojni organ, če je to primerno;

(c) 

se kolesa prevoznega sredstva ob odhodu z izvornega kraja razkužijo;

(d) 

se kontejnerji in prevozna sredstva za prevoz živalskih stranskih proizvodov po razkladanju živalskih stranskih proizvodov temeljito očistijo in razkužijo ter

(e) 

se za prevozna sredstva preskrbijo primerno spremstvo, preverjanje neprepustnosti in dvojna zaščita, če je to primerno.

Oddelek 2

Sežiganje in zakopavanje živalskih stranskih proizvodov na oddaljenih območjih

Največji odstotni delež, naveden v členu 19(2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, ne presega naslednjega:

(a) 

10 % populacije goveda zadevne države članice;

(b) 

25 % populacije ovc in koz zadevne države članice;

(c) 

10 % populacije prašičev zadevne države članice in

(d) 

odstotnega deleža populacije druge živalske vrste, ki ga določi pristojni organ na podlagi ocene možnih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi odstranjevanja teh živalskih vrst s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem.

Oddelek 3

Sežiganje in zakopavanje čebel in čebelarskih stranskih proizvodov

Glede čebel in čebelarskih stranskih proizvodov lahko pristojni organ odobri odstranjevanje s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem, kot je navedeno v členu 19(1)(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pod pogojem, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za zagotovitev, da sežiganje ali zakopavanje ne ogroža zdravja živali ali ljudi oziroma okolja.

POGLAVJE IV

ODSTRANJEVANJE Z DRUGIMI NAČINI

Z odstopanjem od člena 14 Uredbe (ES) št. 1069/2009 lahko države članice dovolijo zbiranje, prevoz in odstranjevanje snovi kategorije 3 iz člena 10(f) navedene uredbe z načini, ki niso sežiganje ali zakopavanje na kraju samem, če:

(a) 

snovi ne presegajo količine 20 kg na teden iz obrata ali objekta, v katerem so snovi zbrane, ne glede na živalsko vrsto izvora snovi;

(b) 

se snovi zbirajo, prevažajo in odstranjujejo na način, ki preprečuje prenašanje nesprejemljivih tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(c) 

pristojni organ izvaja redne preglede, vključno s pregledi evidenc, ki jih vodijo nosilci dejavnosti, v obratih ali objektih, v katerih se snovi zbirajo, da se zagotovi skladnost z določbami tega oddelka.

▼M9 —————

▼B




PRILOGA VII

STANDARDNA OBLIKA ZA VLOGE ZA ALTERNATIVNE METODE

POGLAVJE I

Jezikovna ureditev

1. Vloge za izdajanje dovoljenj za alternativne metode pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, navedene v členu 20 Uredbe (ES) št. 1069/2009 („vloge“), se predložijo v enem od uradnih jezikov Evropske unije, kot je določeno v členu 1 Uredbe št. 1 iz leta 1958.

2. Zainteresirane strani, ki take vloge predložijo v jeziku, ki ni angleški, pred ocenjevanjem potrdijo uradni prevod vloge, ki ga zagotovi EFSA.

Rok iz člena 20(5) Uredbe (ES) št. 1069/2009 začne teči šele, ko je zainteresirana stran potrdila uradni prevod vloge.

POGLAVJE II

Vsebina vlog

▼M1

1. Da lahko EFSA oceni varnost predlaganih alternativnih metod, morajo vloge vsebovati vse potrebne informacije in zlasti naslednje:

— 
seznam kategorij živalskih stranskih proizvodov, ki se nameravajo predelati po metodi,
— 
opis celotnega postopka,
— 
biološke nevarnosti za zdravje ljudi in živali ter
— 
stopnjo zmanjšanja tveganja, ki se lahko doseže s postopkom.

2. Vloga iz odstavka 1 poleg tega:

(a) 

vključuje zahtevane informacije iz členov 8, 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009, vključno s fizikalnim stanjem navedenih snovi in po potrebi kakršnimi koli postopki obdelave navedenih snovi pred predelavo in navedbo vseh snovi, razen živalskih stranskih proizvodov, ki se bodo uporabile v postopku;

(b) 

vsebuje protokol HACCP in diagram, ki jasno prikazuje posamezne korake postopka, opredeljuje ključne parametre za inaktivacijo relevantnih patogenov, kot so temperatura, tlak, čas izpostavljenosti, prilagoditev vrednosti pH in velikost delcev ter mu je priložen tehnični varnostni list opreme, ki se uporablja pri postopku;

(c) 

opredeljuje in označuje biološke nevarnosti za zdravje ljudi in živali, ki jih predstavljajo kategorije živalskih stranskih proizvodov, ki bodo predelane po metodi;

(d) 

kaže, da so najbolj trdovratne biološke nevarnosti, povezane s kategorijo snovi, ki se predela, zmanjšane v vseh proizvodih, ki nastanejo pri postopku, vključno z odpadnimi vodami, najmanj do stopnje, ki se doseže s standardi predelave iz te uredbe za isto kategorijo živalskih stranskih proizvodov. Stopnja zmanjšanja tveganja mora biti določena z validiranimi neposrednimi meritvami, razen če so modeli ali primerjave z drugimi postopki sprejemljive.

3. Validirane neposredne meritve iz odstavka 2(d) pomenijo:

(a) 

merjenje zmanjšanja sposobnosti preživetja/kužnosti: endogenih indikatorskih organizmov med postopkom, v katerem je indikator:

— 
stalno prisoten v surovini v velikem številu,
— 
nič manj odporen proti smrtonosnim vidikom postopka obdelave, hkrati pa ni občutno bolj odporen od patogenov, ki jih nadzoruje,
— 
razmeroma preprosto je določiti njegovo število ter ga ugotoviti in potrditi; ali
(b) 

uporabo dobro opredeljenega preskusnega organizma ali virusa, ki je v primernem preskusnem telesu vnesen v vhodno snov.

Če je vključenih več postopkov obdelave, je treba opraviti oceno o stopnji doseženega zmanjšanja individualnega titra ali če zgodnji koraki v postopku lahko vplivajo na učinkovitost naslednjih korakov;

(c) 

poročanje celotnih rezultatov z:

(i) 

natančnim opisom uporabljene metodologije;

(ii) 

opisom narave vzorca, ki je bil analiziran;

(iii) 

prikazom, da je število analiziranih vzorcev reprezentativno;

(iv) 

utemeljitvijo števila opravljenih preskusov in izbire točk merjenja;

(v) 

navedbo občutljivosti in specifičnosti uporabljenih metod odkrivanja;

(vi) 

posredovanjem podatkov o ponovljivosti in statistični razpršenosti rezultatov meritev, opravljenih med poskusi;

(vii) 

utemeljitvijo pomena prionskih nadomestkov, če so bili uporabljeni;

(viii) 

prikazom z modeli ali primerjavami z drugimi uporabljenimi postopki v primeru odsotnosti neposrednih meritev, da so dejavniki, ki povzročajo zmanjšanje tveganja, dobro znani in da je model zmanjšanja tveganja dobro vzpostavljen;

(ix) 

predložitvijo podatkov neposrednih meritev vseh dejavnikov v celotnem postopku, ki povzročajo zmanjšanje tveganja, da se ti dejavniki homogeno uporabljajo po celotni tretirani seriji.

4. Načrt HACCP iz odstavka 2(b) mora temeljiti na ključnih parametrih, ki se uporabljajo za zmanjšanje tveganja, zlasti na:

— 
temperaturi,
— 
tlaku,
— 
času in
— 
mikrobioloških kriterijih.

Na podlagi rezultatov preskusne validacije in/ali predloženega modela je treba določiti kritične meje v načrtu HACCP.

Če je mogoče uspešno delovanje postopka prikazati le s sklicem na tehnične parametre, ki so specifični za opremo, uporabljeno v postopku, mora načrt HACCP vključevati tudi tehnične meje, ki morajo biti upoštevane, zlasti glede porabe energije, števila obratov črpalke ali odmerkov kemikalij.

Predložiti je treba informacije o ključnih in tehničnih parametrih, ki jih je treba spremljati in beležiti trajno ali po določenih časovnih obdobjih, ter o metodah, ki se uporabljajo za merjenje in spremljanje.

Upoštevati je treba spremenljivost parametrov pri značilnih proizvodnih pogojih.

Načrt HACCP mora odražati običajne in neobičajne/izredne proizvodne pogoje, vključno s prekinitvijo postopka, ter mora navajati morebitne popravljalne ukrepe, ki jih je treba uporabiti v primeru neobičajnih/izrednih proizvodnih pogojev.

5. Vloge vsebujejo tudi zadostne informacije o:

(a) 

tveganjih zaradi medsebojno odvisnih postopkov, zlasti oceni možnih posrednih učinkov, ki lahko:

(i) 

vplivajo na stopnjo zmanjšanja tveganja v zadevnem postopku;

(ii) 

nastanejo zaradi prevoza ali shranjevanja kakršnih koli proizvodov, ki nastanejo pri postopku, ali zaradi varnega odstranjevanja takšnih proizvodov, vključno z odpadnimi vodami;

(b) 

tveganjih zaradi nameravane končne uporabe proizvodov, zlasti:

(i) 

nameravane končne uporabe kakršnih koli proizvodov, ki nastanejo pri postopku;

(ii) 

oceno verjetnih tveganj za zdravje ljudi in živali ter možnih vplivov na okolje na podlagi ocene zmanjšanja tveganja v skladu s točko 2(d).

6. Vlogam se priložijo dokazne listine, zlasti:

(a) 

diagram s prikazom delovanja postopka;

(b) 

dokaze iz točke 2(d) ter druge dokaze v podporo informacijam, predloženim v okviru vloge iz točke 2.

7. V vlogi se navede kontaktni naslov zainteresirane strani, ki vsebuje ime in celoten naslov, telefonsko številko in/ali številko telefaksa in/ali elektronski naslov osebe, ki deluje po pooblastilu ali v imenu zainteresirane strani.

▼B




PRILOGA VIII

ZBIRANJE, PREVOZ IN SLEDLJIVOST

POGLAVJE I

ZBIRANJE IN PREVOZ

Oddelek 1

Prevozna sredstva in kontejnerji

1. Od začetne točke v proizvodni verigi iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 je treba živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode zbirati in prevažati v zatesnjenem novem pakiranju ali v pokritih neprepustnih kontejnerjih ali prevoznih sredstvih.

2. Prevozna sredstva in kontejnerje za večkratno uporabo ter vso opremo ali naprave za večkratno uporabo, ki prihajajo v stik z živalskimi stranskimi proizvodi ali pridobljenimi proizvodi, razen s pridobljenimi proizvodi, ki se dajejo na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2009 in ki se skladiščijo in prevažajo v skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 183/2005, je treba ohranjati v čistem stanju.

Če niso namenjeni prevozu le posameznih vrst živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov na način, ki preprečuje navzkrižno kontaminacijo, jih je treba zlasti:

(a) 

očistiti in osušiti pred uporabo in

(b) 

očistiti, oprati in/ali razkužiti po vsakokratni uporabi v obsegu, potrebnem za preprečitev navzkrižne kontaminacije.

3. Kontejnerji za večkratno uporabo morajo biti namenjeni prevozu le posamezne vrste živalskega stranskega proizvoda ali pridobljenega proizvoda v obsegu, potrebnem za preprečitev navzkrižne kontaminacije.

Če je pristojni organ odobril tako uporabo, se lahko kontejnerji za večkratno uporabo uporabijo tudi:

(a) 

za prevoz različnih živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če se očistijo in razkužijo med različnimi uporabami na način, ki preprečuje navzkrižno kontaminacijo;

(b) 

za prevoz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz člena 10(f) Uredbe (ES) št. 1069/2009, po njihovi uporabi za prevoz proizvodov, namenjenih prehrani ljudi, pod pogoji, ki preprečujejo navzkrižno kontaminacijo.

4. Embalažni material je treba odstraniti s sežiganjem ali kako drugače v skladu z zakonodajo Unije.

Oddelek 2

Temperaturni pogoji

1. Da se preprečijo tveganja za zdravje živali ali ljudi, mora prevoz živalskih stranskih proizvodov, namenjenih proizvodnji posamičnih krmil ali hrane za hišne živali, potekati pri ustrezni temperaturi, in sicer v primeru živalskih stranskih proizvodov iz mesa in mesnih proizvodov, namenjenih uporabi, ki ni prehrana ljudi, pri temperaturi največ 7 °C, razen če se uporabijo za namene krmljenja v skladu s poglavjem I Priloge II.

2. Nepredelane snovi kategorije 3, namenjene proizvodnji posamičnih krmil ali hrane za hišne živali, je treba skladiščiti in prevažati ohlajene, zamrznjene ali silirane, razen:

(a) 

če so bile predelane v 24 urah po zbiranju ali po koncu skladiščenja v ohlajeni ali zamrznjeni obliki, če se pozneje prevažajo v prevoznih sredstvih, v katerih se ohranja temperatura skladiščenja;

(b) 

mleka, proizvodov na osnovi mleka ali proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki niso obdelani po enem od načinov obdelave iz dela I oddelka 4 poglavja II Priloge X, ki jih je treba zaradi lastnosti snovi prevažati ohlajene in v izoliranih kontejnerjih, razen če se lahko tveganja zmanjšajo z drugimi ukrepi.

3. Oblika prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz pod posebnim temperaturnim režimom hlajenja, mora zagotavljati ohranjanje ustrezne temperature med celotnim prevozom in omogočati spremljanje temperature.

Oddelek 3

Odstopanje za zbiranje in prevoz snovi kategorije 3, ki vključujejo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka

Oddelek 1 se ne uporablja za zbiranje in prevoz snovi kategorije 3, ki vključujejo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka, ki ju izvajajo upravljavci obratov za predelavo mleka, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, če prejemajo proizvode, ki so jih prej dostavili in ki so jim bili vrnjeni zlasti od njihovih strank.

Oddelek 4

Odstopanje za zbiranje in prevoz gnoja

Z odstopanjem od oddelka 1 lahko pristojni organ odobri zbiranje in prevoz gnoja med dvema točkama, ki sta na isti kmetiji, ali med kmetijami in uporabniki v isti državi članici, pod drugimi pogoji, ki preprečujejo nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

POGLAVJE II

IDENTIFIKACIJA

1. Izvesti je treba vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a) 

je mogoče ugotoviti identiteto pošiljk živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov in da se med zbiranjem na lokaciji, s katere živalski stranski proizvodi izvirajo, in prevozom hranijo ločeno ter da so ustrezno označeni;

(b) 

se za ugotavljanje identitete živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov posebne kategorije uporabi označevalec le za kategorijo, za katero se uporaba označevalca zahteva s to uredbo ali je določena v skladu s točko 4;

(c) 

so pošiljke živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov odpremljene iz ene države članice v drugo v pakiranjih, kontejnerjih ali prevoznih sredstvih, ki so vidno in vsaj med prevozom neizbrisno barvno označeni za prikaz informacij iz te uredbe na površini ali delu površine pakiranja, kontejnerja ali prevoznega sredstva ali na nalepki ali simbolu, ki se pritrdi nanje:

(i) 

v primeru snovi kategorije 1 s črno barvo;

(ii) 

v primeru snovi kategorije 2 (razen gnoja in vsebine prebavnega trakta) z rumeno barvo;

(iii) 

v primeru snovi kategorije 3 z zeleno barvo z visoko vsebnostjo modre barve, da se zagotovi jasna ločitev od drugih barv;

(iv) 

v primeru uvoženih pošiljk z barvo, navedeno za zadevno snov v točkah (i), (ii) in (iii), od trenutka, ko je pošiljka prešla mejno kontrolno točko prvega vstopa v Unijo.

2. Med prevozom in skladiščenjem morajo biti pakiranja, kontejnerji ali prevozna sredstva opremljeni z nalepkami z:

(a) 

jasno navedbo kategorije živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov ter

(b) 

naslednjimi besedami, ki so jasno in čitljivo prikazane na pakiranju, kontejnerju ali prevoznem sredstvu, kakor je ustrezno:

(i) 

v primeru snovi kategorije 3: „ni namenjeno prehrani ljudi“;

(ii) 

v primeru snovi kategorije 2 (razen gnoja in vsebine prebavnega trakta) in pridobljenih proizvodov iz snovi kategorije 2: „ni namenjeno prehrani živali“; če pa so snovi kategorije 2 namenjene krmljenju živali iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009 pod pogoji iz navedenega člena, mora biti na nalepki napis: „za krmljenje […]“, dopolnjen z imenom vrste živali, za katere krmljenje so snovi namenjene;

(iii) 

v primeru snovi kategorije 1 in pridobljenih proizvodov iz snovi kategorije 1, ki so namenjene:

— 
za odstranitev: „samo za odstranitev“;
— 
za proizvodnjo hrane za hišne živali: „samo za proizvodnjo hrane za hišne živali“;
— 
za proizvodnjo pridobljenega proizvoda iz člena 36 Uredbe (ES) št. 1069/2009: „samo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov; ni namenjeno prehrani ljudi ali živali ali za uporabo na zemljišču“;
(iv) 

v primeru mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma in izdelkov s kolostrumom: „ni namenjeno prehrani ljudi“;

(v) 

v primeru želatine, proizvedene iz snovi kategorije 3: „želatina, ustrezna za prehrano živali“;

(vi) 

v primeru kolagena, proizvedenega iz snovi kategorije 3: „kolagen, ustrezen za prehrano živali“;

▼M23

(vii) 

v primeru surove hrane za hišne živali: „Samo za uporabo kot hrana za hišne živali. Hraniti ločeno od živil. Po ravnanju s tem proizvodom umiti roke ter očistiti orodje, pripomočke in površine“;

▼B

(viii) 

v primeru rib in pridobljenih proizvodov iz rib, namenjenih krmi za ribe, ki so obdelani in zapakirani pred razpošiljanjem, jasno in čitljivo označena ime in naslov proizvodnega obrata izvora ter

— 
v primeru ribje moke iz prosto živečih rib, z besedami: „vsebuje samo ribjo moko iz prosto živečih rib – lahko se uporablja za krmljenje vseh vrst gojenih rib“;
— 
v primeru ribje moke iz gojenih rib, z besedami: „vsebuje samo ribjo moko iz gojenih rib vrste […] – lahko se uporablja za krmljenje samo drugih vrst gojenih rib“;
— 
v primeru ribje moke iz prosto živečih in gojenih rib, z besedami: „vsebuje ribjo moko iz prosto živečih in gojenih rib vrste […] – lahko se uporablja za krmljenje gojenih rib drugih vrst“;
(ix) 

v primeru proizvodov iz krvi enoprstih kopitarjev, namenjenih uporabi, ki ni krma: „kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev; ni namenjeno prehrani ljudi ali živali“;

(x) 

v primeru rogov, kopit in drugih snovi za proizvodnjo organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal iz oddelka 12 poglavja II Priloge XIV: „ni namenjeno prehrani ljudi ali živali“;

(xi) 

v primeru organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal: „organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal/najmanj 21 dni po uporabi na zemljišču prepovedana paša rejnih živali ali uporaba pridelka kot krmnih rastlin“;

(xii) 

v primeru snovi, ki se uporablja za krmljenje v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge VI, ime in naslov zbirnega centra ter navedba: „ni namenjeno prehrani ljudi“;

(xiii) 

v primeru gnoja in vsebine prebavnega trakta: „gnoj“;

(xiv) 

v primeru vmesnih proizvodov mora biti na zunanji embalaži napis: „samo za zdravila/zdravila za uporabo v veterinarski medicini/medicinske pripomočke/aktivne medicinske pripomočke za vsaditev/in vitro diagnostične medicinske pripomočke/laboratorijske reagente“;

(xv) 

v primeru raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev: „za raziskovalne in diagnostične namene“ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

(xvi) 

v primeru trgovskih vzorcev: „trgovski vzorec – ni namenjeno prehrani ljudi“ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

▼M1

(xvii) 

v primeru razstavnih predmetov: „razstavni predmet – ni namenjeno prehrani ljudi“ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

(xviii) 

v primeru ribjega olja za proizvodnjo zdravil iz poglavja XIII Priloge XIII: „ribje olje za proizvodnjo zdravil“ namesto besedila na nalepki iz točke (a);

▼M4

(xix) 

v primeru gnoja, ki je bil tretiran z apnom v skladu s točko I oddelka 2 poglavja IV Priloge IV: „mešanica gnoja in apna“;

(xx) 

v primeru predelanega gnoja, ki je bil tretiran v skladu s točkama (b) in (c) oddelka 2 poglavja I Priloge XI: „predelani gnoj“;

▼M23

(xxi) 

v primeru snovi za razstrupljanje iz poglavja VII Priloge VIII: „Snovi, namenjene za razstrupljanje. Ni primerno za dajanje na trg“;

▼B

(c) 

Vendar pa se nalepka iz točke (b)(xi) ne zahteva za naslednja organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal:

(i) 

v pakiranjih, pripravljenih za prodajo, ki niso težja od 50 kg in so namenjena končnemu potrošniku, ali

(ii) 

v velikih vrečah, ki niso težje od 1 000 kg, če:

— 
jih odobri pristojni organ države članice, v kateri naj bi se organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal uporabilo na zemljišču;
— 
je na vrečah navedeno, da niso namenjene za uporabo na zemljišču, do katerega imajo dostop rejne živali.

3. Države članice lahko vzpostavijo sisteme ali določijo pravila za barvno označevanje pakiranj, kontejnerjev ali prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki izvirajo z njihovega ozemlja in na njem tudi ostanejo, če navedeni sistemi ali pravila ne posegajo v sistem barvnega označevanja iz točke 1(c).

4. Države članice lahko vzpostavijo sisteme ali določijo pravila za označevanje živalskih stranskih proizvodov, ki izvirajo z njihovega ozemlja in na njem tudi ostanejo, če navedeni sistemi ali pravila ne posegajo v zahteve za označevanje pridobljenih proizvodov iz poglavja V te priloge.

5. Z odstopanjem od točk 3 in 4 lahko države članice uporabijo sisteme ali pravila iz navedenih točk za živalske stranske proizvode, ki izvirajo z njihovega ozemlja, vendar na njem ne bodo ostali, če je namembna država članica ali tretja država sporočila svoje strinjanje.

6. Vendar:

(a) 

se točki 1 in 2 tega poglavja ne uporabljata za identifikacijo snovi kategorije 3, ki vključujejo mleko, proizvode na osnovi mleka in proizvode, pridobljene iz mleka, ki jo izvajajo upravljavci obratov za predelavo mleka, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, če prejemajo proizvode, ki so jih prej dostavili in ki so jim bili vrnjeni zlasti od njihovih strank;

(b) 

z odstopanjem od točk 1 in 2 lahko pristojni organ odobri identifikacijo gnoja, ki se prevaža med dvema točkama, ki sta na isti kmetiji, ali med kmetijami in uporabniki v isti državi članici z drugimi sredstvi;

(c) 

krmnih mešanic, kot so določene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so bile proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov ter zapakirane in dane na trg kot krma v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 767/2009, ni treba označiti v skladu s točko 1 niti jih opremiti z nalepkami v skladu s točko 2.

POGLAVJE III

KOMERCIALNI DOKUMENTI IN VETERINARSKA SPRIČEVALA

1. Med prevozom mora živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode spremljati komercialni dokument v skladu z vzorcem iz tega poglavja ali, če tako zahteva ta uredba, veterinarsko spričevalo.

Vendar pa tak dokument ali spričevalo ni potrebno, če:

(a) 

pridobljene proizvode iz snovi kategorije 3 ter organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal v okviru iste države članice trgovci na drobno dobavijo končnim uporabnikom, ki niso nosilci dejavnosti;

(b) 

se mleko, proizvodi na osnovi mleka in proizvodi, pridobljeni iz mleka, ki so snovi kategorije 3, zbirajo in vrnejo upravljavcem obratov za predelavo mleka, odobrenih v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004, če navedeni upravljavci prejemajo proizvode, ki so jih prej dostavili in ki so jim bili vrnjeni zlasti od njihovih strank;

(c) 

se krmne mešanice, kot so določene v členu 3(2)(h) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so proizvedene iz živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, dajo na trg zapakirane in označene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 767/2009.

2. Komercialni dokument mora biti izdelan najmanj v treh izvodih (en original in dve kopiji). Original mora spremljati pošiljko v njen končni namembni kraj. Zadrži in shrani ga prejemnik. Proizvajalec zadrži eno kopijo, prevoznik pa drugo.

Države članice lahko zahtevajo, da se za dokaz o prispetju pošiljke uporabi sistem Traces ali četrta kopija komercialnega dokumenta, ki jo prejemnik vrne proizvajalcu.

3. Veterinarska spričevala izdajo in podpišejo pristojni organi.

4. Komercialni dokument, ki je skladen z vzorcem iz točke 6, mora spremljati živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode med prevozom v Uniji od začetne točke v proizvodni verigi iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

Poleg dovoljenja za prenos informacij z alternativnim sistemom, kot je določeno v drugem pododstavku člena 21(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, lahko pristojni organ dovoli, da živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki se prevažajo na njegovem ozemlju, spremlja:

(a) 

drugačen komercialni dokument v pisni ali elektronski obliki, če takšen komercialni dokument vsebuje podatke iz točke (f) v opombah pod točko 6 tega poglavja;

(b) 

komercialni dokument, v katerem je količina snovi izražena v teži ali količini snovi ali v številu pakiranj.

5. Evidence in povezane komercialne dokumente ali veterinarska spričevala je treba hraniti najmanj dve leti za namene predložitve pristojnemu organu.

6. Vzorčni komercialni dokument

Opombe

(a) Komercialni dokument se izdela v skladu z vzorčnim dokumentom v tem poglavju.

V oštevilčenem vrstnem redu, kakor je naveden v vzorčnem dokumentu, se navedejo potrdila, ki se zahtevajo za prevoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov.

(b) Sestavi se v enem od uradnih jezikov države članice izvora in namembne države članice, kakor je ustrezno.

Vendar se lahko sestavi tudi v drugih uradnih jezikih Unije, če mu je priložen uraden prevod ali če je predhodno tako dogovorjeno s pristojnim organom namembne države članice.

(c) Izvirnik vsakega komercialnega dokumenta obsega en list papirja z dvostranskim tiskom ali, kadar se zahteva več besedila, je komercialni dokument v taki obliki, da so vsi potrebni listi dokazljivo del povezane celote in nedeljivi.

(d) Če so zaradi identifikacije kosov pošiljke komercialnemu dokumentu priloženi dodatni listi, se tudi ti dodatni listi štejejo kot del izvirnika s podpisom osebe, odgovorne za pošiljko, na vsaki strani.

(e) Če komercialni dokument, vključno z dodatnimi listi iz točke (d), obsega več kot eno stran, se vsaka stran oštevilči – (številka strani) od (skupnega števila strani) – spodaj, zgoraj pa se navede številčna oznaka dokumenta, ki jo je določila odgovorna oseba.

(f) Izvirnik komercialnega dokumenta mora izpolniti in podpisati odgovorna oseba.

V komercialnem dokumentu je treba navesti:

(i) 

datum odpreme snovi iz obrata;

(ii) 

opis snovi, vključno z:

— 
identifikacijo snovi v skladu z eno od kategorij iz členov 8, 9 in 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009,
— 
živalsko vrsto in natančno navedbo veljavne točke v členu 10 Uredbe (ES) št. 1069/2009 za snovi kategorije 3 ter proizvode, pridobljene iz njih, namenjene za uporabo kot krma, in
— 
če je primerno, številko ušesne znamke živali;
(iii) 

količino snovi po obsegu, teži ali številu pakiranj;

▼M16

(iv) 

ime in naslov obrata ali objekta izvora snovi in njegovo številko odobritve ali registracije, ki je bila izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 ali z uredbami (ES) št. 852/2004 ( 8 ), (ES) št. 853/2004 ( 9 ) ali (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), kadar je to ustrezno, ter vrsto in metode obdelave, kakor je primerno;

(v) 

ime, naslov in številko registracije prevoznika snovi;

(vi) 

ime in naslov namembnega obrata ali objekta in njegovo številko odobritve ali registracije, ki je bila izdana v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 oziroma z uredbama (ES) št. 852/2004 ali (ES) št. 183/2005, kadar je to ustrezno;

(vii) 

v primeru prevoza v zabojnikih celotno identifikacijsko številko zabojnika (v nadaljnjem besedilu: oznaka BIC), izdano v skladu z zahtevami Mednarodnega urada za zabojnike in intermodalni prevoz (Bureau International des Containers et du Transport Intermodal) ( 11 );

(viii) 

v primeru izvoza predelanih živalskih beljakovin in proizvodov, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine, kot je navedeno v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 999/2001, državo članico izstopa in mejno kontrolno točko iz Odločbe Komisije 2009/821/ES ( 12 ).

▼B

(g) Barva podpisa odgovorne osebe se mora razlikovati od barve tiska.

(h) Referenčna številka dokumenta in lokalna referenčna številka se izdata samo enkrat za isto pošiljko.

▼M16

(i) Pristojni organ, odgovoren za namembni kraj, iz drugega pododstavka člena 48(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009 prek sistema Traces v 15 delovnih dneh po prejemu informacij iz prvega pododstavka člena 48(3) navedene uredbe obvesti pristojni organ države članice izvora o prispetju pošiljke.

▼M16

Komercialni dokument

Za prevoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, v Evropski uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009