02017R1151 — SL — 27.07.2017 — 001.003


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1151

z dne 1. junija 2017

o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 175 7.7.2017, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1154 z dne 7. junija 2017

  L 175

708

7.7.2017

►M2

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1347 z dne 13. julija 2017

  L 192

1

24.7.2017


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 256, 4.10.2017, str.  11 (2017/1154)

►C2

Popravek, UL L 056, 28.2.2018, str.  66 (2017/1151)




▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1151

z dne 1. junija 2017

o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, o spremembah Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008

(Besedilo velja za EGP)



Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2007.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „tip vozila glede na emisije ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomeni skupino vozil, ki:

(a) se ne razlikujejo glede na merila, ki sestavljajo „družino interpolacije“, kot je opredeljena v točki 5.6 Priloge XXI;

(b) sodijo v eno samo „območje interpolacije CO2“, kot je določeno v točki 1.2.3.2 Podpriloge 6 k Prilogi XXI;

(c) se ne razlikujejo glede na kakršne koli značilnosti, ki imajo pomemben vpliv na emisije iz izpušne cevi, kot so med drugim naslednje:

 tipi in zaporedje naprav za uravnavanje onesnaževanja (npr. tristezni katalizator, oksidacijski katalizator, redukcijski lovilnik NOx, selektivni redukcijski katalizator, redukcijski katalizator NOx, filter za delce ali kombinacija naštetih v eni enoti);

 vračanje izpušnih plinov v valj (z ali brez, notranje/zunanje, hlajeno/nehlajeno, nizki/visoki tlak);

2. „ES-homologacija vozila glede emisij in informacij o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomeni ES-homologacijo vozil, ki je del „tipa vozila glede emisij in informacij o popravilu in vzdrževanju vozila“ glede na emisije iz izpušne cevi, emisije iz bloka motorja, emisije zaradi izhlapevanja, porabo goriva in dostop do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila;

▼M2

3. „števec prevožene poti“ pomeni instrument, ki vozniku kaže skupno razdaljo, ki jo je vozilo prevozilo od izdelave;

▼B

4. „pomoč pri zagonu“ pomeni žarilne svečke, spremembe krmiljenja začetka vbrizgavanja goriva in druge naprave, ki pomagajo pri vžigu motorja brez obogatitve zmesi zraka in goriva v motorju;

5. „delovna prostornina motorja“ pomeni naslednje:

(a) pri batnih motorjih z linearnim gibanjem batov nazivno gibno prostornino motorja;

(b) pri motorjih z vrtljivimi bati (Wanklovi motorji) dvakratno nazivno gibno prostornino motorja;

6. „sistem z redno regeneracijo“ pomeni napravo za uravnavanje emisij izpušnih plinov (npr. katalizator, filter za delce), pri kateri je po manj kot 4 000 km običajnega delovanja vozila potreben postopek redne regeneracije;

7. „originalna nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja ali sestav naprav za uravnavanje onesnaževanja, katerih tipi so navedeni v Dodatku 4 k Prilogi I k tej uredbi, vendar jih nosilec homologacije vozila ponuja na trgu kot samostojne tehnične enote;

8. „tip naprave za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni katalizatorje in filtre za delce, ki se med seboj ne razlikujejo v nobenem od naslednjih bistvenih vidikov:

(a) število podlag, struktura in material;

(b) vrsta delovanja vsake podlage;

(c) prostornina, razmerje med čelno površino in dolžino podlage;

(d) vsebnost katalitičnega materiala;

(e) razmerje katalitičnega materiala;

(f) gostota celic;

(g) mere in oblika;

(h) toplotna zaščita;

9. „vozilo z enogorivnim motorjem“ pomeni vozilo, ki je zasnovano predvsem za eno vrsto goriva;

10. „vozilo z enogorivnim plinskim motorjem“ pomeni vozilo z enogorivnim motorjem, ki za gorivo uporablja predvsem UNP, ZP/biometan ali vodik, vendar ima lahko tudi bencinski sistem za zasilne primere ali samo za zagon, kadar posoda za bencin ne sprejme več kot 15 litrov bencina;

11. „vozilo z dvogorivnim motorjem“ pomeni vozilo, ki ima dva ločena sistema za hranjenje goriva in lahko za gorivo začasno uporablja dve različni vrsti goriva ter je zasnovano tako, da ga poganja le eno gorivo naenkrat;

12. „vozilo z dvogorivnim plinskim motorjem“ pomeni vozilo z dvogorivnim motorjem, ki lahko za gorivo uporablja bencin in tudi UNP, ZP/biometan ali vodik;

13. „vozilo s prilagodljivim tipom goriva“ pomeni vozilo z enim sistemom za hranjenje goriva, ki lahko za gorivo uporablja različne mešanice dveh ali več goriv;

14. „vozilo s prilagodljivim tipom goriva na etanol“ pomeni vozilo s prilagodljivim tipom goriva, ki lahko za gorivo uporablja bencin ali mešanico etanola in bencina z do 85 % deležem etanola (E85);

15. „vozilo s prilagodljivim tipom goriva na biodizel“ pomeni vozilo s prilagodljivim tipom goriva, ki lahko za gorivo uporablja mineralno dizelsko gorivo ali mešanico mineralnega dizelskega goriva in biodizla;

16. „hibridno električno vozilo (HEV)“ pomeni hibridno vozilo, pri katerem je eden od pretvornikov pogonske energije električna naprava;

17. „pravilno vzdrževano in uporabljano“ za preskusno vozilo pomeni, da takšno vozilo izpolnjuje merila za sprejetje izbranega vozila, ki so določena v oddelku 2 Dodatka 3 k Pravilniku št. 83 UN/ECE ( 1 );

18. „sistem za uravnavanje emisij“ glede sistema za diagnostiko na vozilu pomeni napravo za elektronski nadzor upravljanja motorja in druge sestavne dele v sistemu uravnavanja emisij v izpušnih plinih ali sistemu izhlapevanja, ki vnašajo informacije v to napravo ali jih sprejemajo iz njega;

19. „indikator za javljanje napak (MI)“ pomeni vidni ali slišni indikator, ki razločno opozori voznika vozila ob napaki na katerem koli delu v zvezi z emisijami, ki je povezan s sistemom za diagnostiko na vozilu, ali pa je v sistemu za diagnostiko na vozilu samem;

20. „napaka“ pomeni okvaro z emisijami povezanega dela ali sistema, zaradi katere bi emisije presegle mejne vrednosti iz oddelka 2.3 Priloge XI, ali če sistem za diagnostiko na vozilu ne more izpolniti osnovnih zahtev za nadzor, ki so navedene v Prilogi XI;

21. „sekundarni zrak“ pomeni zrak, ki prihaja v izpušni sistem prek črpalke ali sesalnega ventila ali kako drugače in je namenjen pospeševanju oksidacije HC in CO v toku izpušnih plinov;

22. „vozni ciklus“ je pri sistemu za diagnostiko na vozilu sestavljen iz zagona motorja, vožnje, pri kateri bi se odkrile morebitne napake, in zaustavitve motorja;

23. „dostop do informacij“ pomeni dosegljivost vseh informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, ki so potrebne za pregled, diagnozo, servisiranje ali popravilo vozila;

24. „pomanjkljivost“ pri vozilih s sistemom za diagnostiko na vozilu pomeni, da imata največ dva posamična sestavna dela ali sistema, ki ju nadzoruje sistem za diagnostiko na vozilu, začasne ali trajne delovne značilnosti, ki škodljivo vplivajo na sicer učinkovit nadzor teh sestavnih delov ali sistemov z diagnostiko na vozilu ali ne izpolnjujejo vseh drugih podrobnih zahtev za diagnostiko na vozilu;

25. „dotrajana nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja“ pomeni napravo za uravnavanje onesnaževanja, kot je opredeljeno v členu 3(11) Uredbe (ES) št. 715/2007, ki je zaradi starosti ali umetnih vplivov toliko dotrajana, da izpolnjuje zahteve iz oddelka 1 Dodatka 1 k Prilogi XI Pravilnika št. 83 UN/ECE;

26. „informacije o diagnostiki na vozilu“ pomenijo informacije, ki se nanašajo na sistem za diagnostiko katerega koli elektronskega sistema na vozilu;

27. „reagent“ pomeni kateri koli izdelek razen goriva, ki je shranjen v vozilu in se dovaja sistemu za naknadno obdelavo izpušnih plinov na zahtevo sistema za uravnavanje emisij;

28. „masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo“ pomeni maso vozila s posodami za gorivo, napolnjenimi do najmanj 90 odstotkov prostornine, vključno z maso voznika, goriva in tekočin ter opremljenega s standardno opremo v skladu s specifikacijami proizvajalca ter, če so vgrajeni, maso karoserije, kabine, naprave za vleko in rezervnimi kolesi ter orodji;

29. „neuspel vžig motorja“ pomeni odsotnost zgorevanja v posameznem valju motorja s prisilnim vžigom zaradi izpada iskre, premajhnega odmerjanja goriva, prenizke kompresije ali zaradi kakšnega drugega razloga;

30. „sistem ali naprava za hladni zagon“ pomeni sistem, ki začasno obogati zmes zraka/goriva v motorju in s tem pripomore k zagonu motorja;

31. „enota za odjem moči“ pomeni napravo, ki jo poganja motor in ki zagotavlja potrebno moč za pogon pomožne opreme, vgrajene na vozilo;

▼M1

32. „manjši proizvajalec“ pomeni proizvajalca, katerega letna svetovna proizvodnja v letu pred tistim, za katerega je podeljena homologacija, ne dosega 10 000 enot in ki:

(a) ni del skupine povezanih proizvajalcev ali

(b) je del skupine povezanih proizvajalcev, katerih letna svetovna proizvodnja v letu pred tistim, za katerega je podeljena homologacija, ne dosega 10 000 enot, ali

(c) je del skupine povezanih proizvajalcev, vendar upravlja lastne proizvodne zmogljivosti in konstrukcijski oddelek;

▼M1

32a. „lastna proizvodna zmogljivost“ pomeni obrat, v katerem se vozila proizvajajo ali sestavljajo in ki ga proizvajalec uporablja za proizvodnjo ali sestavljanje novih vozil za navedenega proizvajalca, vključno z vozili za izvoz, kjer je to ustrezno;

32b. „lasten konstrukcijski oddelek“ pomeni obrat, v katerem se konstruira in razvije celotno vozilo ter ki ga proizvajalec uporablja in nadzoruje;

32c. „zelo majhen proizvajalec“ pomeni manjšega proizvajalca, kot je opredeljen v točki 32, pri čemer je v letu pred letom podelitve homologacije v Skupnosti registriranih manj kot 1 000 njegovih vozil;

▼M2 —————

▼B

34. „povsem električno vozilo“ (PEV) pomeni vozilo, opremljeno s pogonskim sistemom, ki vključuje izključno električne naprave kot pretvornike pogonske energije in izključno sisteme za shranjevanje električne energije s ponovnim polnjenjem kot sisteme za shranjevanje pogonske energije;

35. „gorivna celica“ pomeni pretvornik energije, ki kemično energijo (vhod) pretvarja v električno energijo (izhod) ali obratno;

36. „vozilo s pogonom na gorivne celice“ (FCV) pomeni vozilo, opremljeno s pogonskim sistemom, ki vključuje izključno gorivne celice in električne naprave kot pretvornike pogonske energije;

37. „neto moč“ pomeni moč, izmerjeno na preskuševalni napravi na koncu ročične gredi, ali enakovredno moč, izmerjeno pri ustrezni vrtilni frekvenci motorja z dodatno opremo, preskušeno v skladu s Prilogo XX (Merjenje neto moči in največje 30-minutne moči električnega sistema za prenos moči) ter določeno pri referenčnih atmosferskih pogojih;

38. „nazivna moč motorja (Prated)“ pomeni največjo moč motorja v kW v skladu z določbami Priloge XX k tej uredbi;

39. „največja 30-minutna moč“ pomeni največjo neto moč električnega sistema za prenos moči pri enosmernem toku, kot je določeno v odstavku 5.3.2 Pravilnika št. 85 UN/ECE ( 2 );

40. „hladen zagon“ glede razmerja učinkovitosti med uporabo monitorjev OBD pomeni, da je temperatura hladilne tekočine motorja ali enakovredna temperatura ob zagonu motorja največ 35 °C in največ 7 °C višja od temperature okolice (če je na voljo);

41. „dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo“ pomeni emisije vozila, ki nastajajo pri normalni uporabi;

42. „prenosni sistem za merjenje emisij“ (PEMS) pomeni prenosni sistem za merjenje emisij, ki izpolnjuje zahteve, opredeljene v Dodatku 1 k Prilogi IIIA;

43. „osnovna strategija za uravnavanje emisij“ (BES) pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki je aktivna v celotnem obsegu vrtilne frekvence in bremena motorja med uporabo vozila, razen če se aktivira pomožna strategija za uravnavanje emisij;

44. „pomožna strategija za uravnavanje emisij“ (AES) pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki se aktivira in nadomesti ali spremeni osnovno strategijo za uravnavanje emisij za poseben namen ter kot odziv na poseben niz okoljskih pogojev ali pogojev delovanja, pri čemer se lahko izvaja le, dokler obstajajo ti pogoji;

45. „sistem za shranjevanje goriva“ pomeni naprave, ki omogočajo shranjevanje goriva, in jih sestavljajo posoda za gorivo, nastavek za polnjenje, pokrov posode za gorivo in črpalka za gorivo;

46. „faktor prepustnosti“ (PF) pomeni emisije ogljikovodikov, kot se izražajo v prepustnosti sistema za shranjevanje goriva;

▼M2

47. „enoplastna posoda za gorivo“ pomeni posodo za gorivo, narejeno iz ene plasti materiala, vključno s fluoriranimi/sulfoniranimi materiali, razen kovinskih posod za gorivo;

48. „večplastna posoda za gorivo“ pomeni posodo za gorivo, narejeno iz vsaj dveh različnih plasti materialov, od katerih je ena neprepustna za ogljikovodike;

▼M2

49. „kategorija vztrajnosti“ pomeni kategorijo preskusnih mas vozila, ki ustreza enakovredni vztrajnosti, kot je določena v tabeli A4a/3 Priloge 4a k Pravilniku št. 83 UN/ECE, kadar je preskusna masa določena tako, da je enaka referenčni masi

▼B

Člen 3

Zahteve za homologacijo

1.  Za pridobitev ES-homologacije glede emisij ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila proizvajalec dokaže, da so vozila skladna z zahtevami te uredbe, če se preskusijo s skladu s preskusnimi postopki, določenimi v prilogah IIIA do VIII, XI, XIV, XVI, XX in XXI. Proizvajalec hkrati tudi zagotovi, da so referenčna goriva skladna s specifikacijami iz Priloge IX.

2.  Vozila se preskušajo s preskusi, ki so določeni na sliki I.2.4 v Prilogi I.

3.  Manjši proizvajalci lahko zahtevajo dodelitev ES-homologacije za vozilo, za katero je homologacijo izdal organ tretje države, na podlagi zakonodajnih aktov iz oddelka 2.1 Priloge I, namesto na podlagi zahtev, določenih v Prilogah II, V do VIII, XI, XVI in XXI.

Preskusi emisij za tehnične preglede, določeni v Prilogi IV, preskusi porabe goriva in emisij CO2, določeni v Prilogi XXI, in zahteve za dostop do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, določene v Prilogi XIV, so še vedno potrebni za pridobitev ES-homologacije glede na emisije ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila na podlagi tega odstavka.

Homologacijski organ obvesti Komisijo o okoliščinah vsake homologacije, ki je podeljena v skladu s tem odstavkom.

4.  Posebne zahteve za dovodne odprtine posod za gorivo in varnost elektronskih sistemov so določene v oddelkih 2.2 in 2.3 Priloge I.

5.  Proizvajalec izvede tehnične ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v skladu s to uredbo učinkovito omejijo emisije iz izpušne cevi in emisije zaradi izhlapevanja v celotni običajni življenjski dobi vozila ter pri uporabi v normalnih razmerah.

Ti ukrepi vključujejo zagotavljanje varnosti cevi, spojev in priključkov, ki se uporabljajo v sistemih za uravnavanje emisij, tako da so skladni s prvotnim konstrukcijskim namenom.

6.  Proizvajalec zagotovi, da rezultati preskusov emisij ustrezajo ustreznim mejnim vrednostim na podlagi predpisanih preskusnih pogojev iz te uredbe.

7.  Za preskus tipa 1, ki je določen v Prilogi XXI, se vozila, ki uporabljajo UNP ali ZP/biometan, preskušajo s preskusom tipa 1, s katerim se ugotavlja, ali obstajajo razlike v sestavi UNP ali ZP/biometana, kot je določeno v Prilogi XII. Na vozilih, ki jih lahko poganja bodisi bencin bodisi UNP ali ZP/biometan, se opravi preskus z obema vrstama goriva, pri čemer se pri UNP ali ZP/biometanu ugotavlja, ali obstajajo razlike v sestavi UNP ali ZP/biometana, kot je določeno v Prilogi XII.

Ne glede na zahteve iz prejšnjega pododstavka, lahko vozila, ki uporabljajo bencin ali plinasto gorivo, vendar se, če je bencinski sistem vgrajen samo za uporabo v sili ali samo za zagon motorja in če posoda za gorivo lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, pri preskusu tipa 1 štejejo za vozila, ki jih poganja samo plinasto gorivo.

8.  Za preskus tipa 2, ki je določen v Dodatku 1 k Prilogi IV, je pri normalnem prostem teku najvišja dovoljena vsebnost ogljikovega monoksida v izpušnih plinih tista, ki jo navaja proizvajalec vozila. Kljub temu pa najvišja vsebnost ogljikovega monoksida ne sme presegati 0,3 vol. %.

Pri visokem prostem teku motorja vsebnost ogljikovega monoksida na prostornino izpušnih plinov ne sme presegati 0,2 %, pri tem pa je vrtilna frekvenca motorja vsaj 2 000 min-1 in vrednost lambda 1 ± 0,03 ali v skladu s tehničnimi podatki proizvajalca.

9.  Proizvajalec zagotovi, da za preskus tipa 3, ki je določen v Prilogi V, prezračevalni sistem bloka motorja ne dovoljuje emisije nobenega plina iz okrova ročične gredi v ozračje.

10.  Preskus tipa 6, s katerim se merijo emisije pri nizkih temperaturah in je določen v Prilogi VIII, se ne uporablja za dizelska vozila.

Kljub temu pa pri vlogi za homologacijo proizvajalci homologacijskemu organu predložijo informacije, ki kažejo, da naprava za naknadno obdelavo dušikovih oksidov doseže dovolj visoko temperaturo za učinkovito delovanje v 400 sekundah po hladnem zagonu pri –7 °C, kot je opisano v preskusu tipa 6.

Poleg tega proizvajalec predloži homologacijskemu organu informacije o strategiji delovanja sistema za vračanje izpušnih plinov v valj (EGR), vključno z informacijami o delovanju pri nizkih temperaturah.

Te informacije vključujejo tudi opis morebitnih učinkov na emisije.

Homologacijski organ ne podeli homologacije, če so predložene informacije nezadostne, da bi pokazale, da naprava za naknadno obdelavo dejansko doseže dovolj visoko temperaturo za učinkovito delovanje v navedenem časovnem obdobju.

Na zahtevo Komisije homologacijski organ predloži informacije o učinkovitosti naprav za naknadno obdelavo dušikovih oksidov in sistema za vračanje izpušnih plinov v valj pri nizkih temperaturah.

11.  Proizvajalec zagotovi, da v celotni običajni življenjski dobi vozila, ki je homologirano v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007, emisije iz vozila, določene v skladu z zahtevami iz Priloge IIIA in oddane med preskusom dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, opravljenim v skladu z navedeno prilogo, ne presežejo vrednosti iz navedene priloge.

Homologacija v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 se lahko podeli samo, če je vozilo del validirane družine preskusov PEMS v skladu z Dodatkom 7 k Prilogi IIIA.

▼M1

Zahteve iz Priloge IIIA se ne uporabljajo za homologacije glede na emisije, zelo majhnim proizvajalcem podeljene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007.

▼B

Člen 4

Zahteve za homologacijo glede sistema za diagnostiko na vozilu (OBD)

1.  Proizvajalec zagotovi, da so vsa vozila opremljena s sistemom za diagnostiko na vozilu (OBD).

2.  Sistem za diagnostiko na vozilu je zasnovan, sestavljen in nameščen na vozilu tako, da lahko prepoznava vrsto okvare ali napake skozi celotno življenjsko dobo vozila.

3.  Sistem za diagnostiko na vozilu je pod pogoji normalne uporabe skladen z zahtevami te uredbe.

4.  Pri preskusu z okvarjenim sestavnim delom v skladu z Dodatkom 1 k Prilogi XI se aktivira indikator za javljanje napak sistema za diagnostiko na vozilu.

Indikator nepravilnega delovanja sistema za diagnostiko na vozilu se lahko pri tem preskusu aktivira tudi, ko ravni emisij padejo pod mejne vrednosti sistema za diagnostiko na vozilu, ki so navedene v oddelku 2.3 Priloge XI.

5.  Proizvajalec zagotovi, da je sistem za diagnostiko na vozilu v skladu z zahtevami za učinkovitost med uporabo, ki so določene v oddelku 3 Dodatka 1 k Prilogi XI te uredbe, v vseh razumno predvidljivih voznih razmerah.

6.  Proizvajalec nacionalnim organom in neodvisnim izvajalcem omogoči preprost dostop do podatkov, ki se nanašajo na učinkovitost med uporabo in jih sistem za diagnostiko na vozilu shranjuje ter sporoča v skladu z določbami oddelka 7.6 Dodatka 1 k Prilogi XI Pravilnika št. 83 UN/ECE, brez kakršnega koli šifriranja.

Člen 5

Vloga za podelitev ES-homologacije za vozilo glede emisij in dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

1.  Proizvajalec predloži homologacijskemu organu vlogo za podelitev ES-homologacije za vozilo glede emisij in dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.

2.  Vloga iz odstavka 1 se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista, ki je določen v Dodatku 3 k Prilogi I.

3.  Poleg tega proizvajalec predloži naslednje informacije:

(a) pri vozilih, ki so opremljena z motorjem s prisilnim vžigom, izjavo proizvajalca o najmanjšem odstotku neuspelih vžigov na skupno število vžigov, ki bi bodisi povzročili, da emisije presežejo vrednosti iz oddelka 2.3 Priloge XI, če bi ta odstotek neuspelih vžigov obstajal od začetka preskusa tipa 1, kot je opisano v Prilogi XI k tej uredbi, bodisi bi lahko privedli do pregrevanja katalizatorja ali katalizatorjev izpušnih plinov, preden bi nastala nepopravljiva škoda;

(b) podrobne pisne informacije, ki v celoti opisujejo delovne značilnosti sistema za diagnostiko na vozilu, vključno s seznamom vseh pomembnih sestavnih delov sistema za uravnavanje emisij vozila, ki jih nadzoruje sistem za diagnostiko na vozilu;

(c) opis indikatorja za javljanje napak, ki ga uporablja sistem za diagnostiko na vozilu, da voznika vozila opozori na prisotnost napake;

(d) izjavo proizvajalca, da je sistem za diagnostiko na vozilu skladen z določbami oddelka 3 Dodatka 1 k Prilogi XI, ki se nanašajo na učinkovitost med uporabo v vseh razumno predvidljivih voznih razmerah;

(e) načrt, ki opisuje podrobna tehnična merila in utemeljitve za povečanje števca in imenovalca vsake nadzorne enote in izpolnjuje zahteve iz oddelkov 7.2 in 7.3 Dodatka 1 k Prilogi XI Pravilnika št. 83 UN/ECE, kot tudi tehnična merila za onemogočenje števcev, imenovalcev in splošnega imenovalca pod pogoji iz oddelka 7.7 Dodatka 1 k Prilogi XI Pravilnika št. 83 UN/ECE;

(f) opis uvedenih ukrepov za uravnavanje nedovoljenih posegov in sprememb na računalniku sistema za uravnavanje emisij ter števca prevožene poti, vključno z zabeleženimi vrednostmi prevoženih kilometrov za namene zahtev iz Prilog XI in XVI;

(g) če je primerno, podrobnosti o družini vozil, kot so navedene v Dodatku 2 k Prilogi 11 k Pravilniku št. 83 UN/ECE;

(h) kadar je to primerno, kopije drugih homologacij z ustreznimi podatki za razširitev homologacij in določitev faktorjev poslabšanja.

4.  Za namene točke (d) odstavka 3 proizvajalec uporabi vzorec proizvajalčevega potrdila o skladnosti z zahtevami za učinkovitost sistema za diagnostiko na vozilu med uporabo, kot je določen v Dodatku 7 k Prilogi I.

5.  Za namene točke (e) odstavka 3 homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, informacije iz navedene točke da na voljo homologacijskim organom ali Komisiji na njihovo zahtevo.

6.  Za namene iz točk (d) in (e) odstavka 3 homologacijski organi ne homologirajo vozila, če so predložene informacije neprimerne za izpolnitev zahtev iz oddelka 3 Dodatka 1 k Prilogi XI.

Odstavki 7.2, 7.3 in 7.7 Dodatka 1 k Prilogi XI Pravilnika št. 83 UN/ECE se uporabljajo v vseh razumno predvidljivih voznih razmerah.

Pri oceni izvajanja zahtev, določenih v teh odstavkih, homologacijski organi upoštevajo stopnjo tehnološkega razvoja.

7.  Za namene iz točke (f) odstavka 3 ukrepi, sprejeti za preprečevanje nedovoljenih posegov in sprememb v računalniku sistema za uravnavanje emisij, vključujejo pripomoček za posodabljanje s programom, ki ga je odobril proizvajalec, ali umerjanje.

8.  Za preskuse, ki so opredeljeni na sliki I.2.4 v Prilogi I, proizvajalec tehnični službi, ki je pristojna za homologacijske preskuse, predloži vozilo, reprezentativno za tip, ki se homologira.

9.  Vloga za podelitev homologacije za vozila z enogorivnim motorjem, dvogorivnim motorjem in prilagodljivim tipom goriva izpolnjuje dodatne zahteve iz oddelkov 1.1 in 1.2 Priloge I.

10.  Spremembe znamke sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, do katerih pride po homologaciji, homologacije ne razveljavijo samodejno, razen če se njihove izvirne značilnosti ali tehnični parametri spremenijo tako, da to vpliva na funkcionalnost motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja.

▼M1

11.  Da bi lahko homologacijski organi ob upoštevanju prepovedi odklopnih naprav iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007 ocenili pravilno uporabo pomožnih strategij za uravnavanje emisij, proizvajalec zagotovi tudi razširjen dokumentacijski paket iz Dodatka 3a k Prilogi I k tej uredbi.

Razširjeni dokumentacijski paket iz odstavka 11 ostane strogo zaupen. Homologacijski organ paket označi in datira ter ga hrani vsaj deset let po podelitvi homologacije. Razširjeni dokumentacijski paket se na zahtevo pošlje Komisiji.

▼M1 —————

▼B

Člen 6

Upravne določbe za ES-homologacijo vozila glede emisij in dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

1.  Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli ES-homologacijo in izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja, ki je določen v Prilogi VII k Direktivi 2007/46/ES.

Ne glede na določbe Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES, se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 6 k Prilogi I k tej uredbi.

Homologacijski organ ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se na zahtevo proizvajalca vozilo s sistemom za diagnostiko na vozilu lahko sprejme v homologacijo glede emisij in dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, čeprav ima sistem eno ali več pomanjkljivosti, zaradi katerih ne izpolnjuje v celoti posebnih zahtev iz Priloge XI, pod pogojem, da so izpolnjene posebne upravne določbe iz oddelka 3 navedene priloge.

Homologacijski organ o odločitvi za podelitev takšne homologacije obvesti vse homologacijske organe v drugih državah članicah v skladu z zahtevami iz člena 8 Direktive 2007/46/ES.

3.  Pri podeljevanju ES-homologacije v skladu z določili odstavka 1 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, ki se pripravi po vzorcu iz Dodatka 4 k Prilogi I.

Člen 7

Spremembe homologacij

Členi 13, 14 in 16 Direktive 2007/46/ES se uporabljajo za vse spremembe homologacij, odobrene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007.

Na zahtevo proizvajalca se določbe iz oddelka 3 Priloge I uporabljajo brez potrebe po dodatnih preskusih samo za vozila istega tipa.

Člen 8

Skladnost proizvodnje

1.  V skladu z določbami iz člena 12 Direktive 2007/46/ES se sprejmejo ukrepi za zagotovitev skladnosti proizvodnje.

Poleg tega se uporabljajo tudi določbe iz oddelka 4 Priloge I k tej uredbi in ustrezne statistične metode iz Dodatkov 1 in 2 k navedeni prilogi.

2.  Skladnost proizvodnje se preveri na osnovi opisa v certifikatu o homologaciji, ki je določen v Dodatku 4 k Prilogi I k tej uredbi.

Člen 9

Skladnost vozil med uporabo

1.  Ukrepi za zagotavljanje skladnosti med uporabo za vozila, homologirana po tej uredbi, se sprejmejo v skladu s Prilogo X k Direktivi 2007/46/ES in Prilogo II k tej uredbi.

2.  Ukrepi za skladnost med uporabo so primerni za potrjevanje funkcionalnosti naprav za uravnavanje onesnaževanja med običajno življenjsko dobo vozila pri normalnih pogojih uporabe, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi.

3.  Ukrepi za skladnost med uporabo se preverjajo v obdobju do 5 let starosti ali do 100 000 km, kar nastopi prej.

4.  Proizvajalec ni zavezan izvesti presoje skladnosti med uporabo, če število prodanih vozil onemogoča pridobitev zadostnega števila vzorcev za preskus. Presoja zato ni potrebna, če je letna prodaja tega tipa vozila manj kot 5 000 vozil v celotni Uniji.

Kljub temu proizvajalec takšnih maloserijskih vozil homologacijskemu organu predloži poročilo o morebitnih garancijskih zahtevkih in zahtevkih za popravilo, ki so povezani z emisijami, ter o morebitnih napakah pri diagnostiki na vozilu, kot je določeno v odstavku 9.2.3 Pravilnika št. 83 UN/ECE. Poleg tega lahko homologacijski organ zahteva preskušanje takšnih tipov vozil v skladu z Dodatkom 3 k Pravilniku št. 83 UN/ECE.

5.  Kadar homologacijski organ ni zadovoljen z rezultati preskusov v skladu z merili iz Dodatka 4 k Pravilniku št. 83 UN/ECE v zvezi z vozili, homologiranimi po tej uredbi, se popravni ukrepi, navedeni v členu 30(1) in v Prilogi X k Direktivi 2007/46/ES, razširijo na vozila med uporabo, ki pripadajo istemu tipu vozil in ki bodo verjetno imela enake pomanjkljivosti v skladu z oddelkom 6 Dodatka 3 k Pravilniku št. 83 UN/ECE.

Načrt popravnih ukrepov, ki ga predloži proizvajalec v skladu z oddelkom 6.1 Dodatka 3 k Pravilniku št. 83 UN/ECE, potrdi homologacijski organ. Za izvajanje potrjenega popravnega načrta je odgovoren proizvajalec.

Homologacijski organ sporoči svojo odločitev vsem državam članicam v 30 dneh. Države članice lahko zahtevajo, da se isti načrt popravnih ukrepov uporablja za vsa vozila enakega tipa, ki so registrirana na njihovem ozemlju.

6.  Če homologacijski organ ugotovi, da tip vozila ne izpolnjuje zahtevanih pogojev iz Dodatka 3 k Pravilniku št. 83 UN/ECE, o tem nemudoma obvesti državo članico, ki je podelila prvotno homologacijo v skladu z zahtevami člena 30(3) Direktive 2007/46/ES.

Po navedenem obvestilu in v skladu z določbo člena 30(6) Direktive 2007/46/ES homologacijski organ, ki je podelil prvotno homologacijo, sporoči proizvajalcu, da tip vozila ne izpolnjuje zahtev teh določb in da od proizvajalca pričakuje določene ukrepe. Proizvajalec navedenemu organu v dveh mesecih od tega uradnega obvestila predloži načrt ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, katerega vsebina bi morala ustrezati zahtevam iz oddelkov 6.1 do 6.8 Dodatka 3 k Pravilniku št. 83 UN/ECE. Pristojni organ, ki je izdal prvotno homologacijo, se v dveh mesecih posvetuje s proizvajalcem in se dogovori za načrt ukrepov in za izvedbo načrta. Če homologacijski organ, ki je izdal prvotno homologacijo, ugotovi, da sporazuma ni mogoče doseči, se začne postopek v skladu s členom 30(3) in (4) Direktive 2007/46/ES.

Člen 10

Naprave za uravnavanje onesnaževanja

1.  Proizvajalec zagotovi, da imajo nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, namenjene vgradnji v vozila z ES-homologacijo, zajeta na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007, ES-homologacijo kot samostojne tehnične enote v smislu člena 10(2) Direktive 2007/46/ES, v skladu s členom 12, členom 13 in Prilogo XIII k tej uredbi.

Za namene te uredbe se katalizatorji in filtri za delce obravnavajo kot naprave za uravnavanje onesnaževanja.

Zahteve se štejejo za izpolnjene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) izpolnjene so zahteve iz člena 13;

(b) nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja so bile odobrene v skladu s Pravilnikom št. 103 UN/ECE ( 3 ),

V primeru iz tretjega pododstavka se uporablja tudi člen 14.

2.  Za originalne nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki se uvrščajo v tip, obravnavan v točki 2.3 Dopolnila k Dodatku 4 k Prilogi I in so namenjene za namestitev na vozilo, na katerega se ustrezni dokument o homologaciji nanaša, ni potrebno, da so skladne s Prilogo XIII, pod pogojem da izpolnjujejo zahteve iz točk 2.1 in 2.2. navedene Priloge.

3.  Proizvajalec zagotovi, da originalna naprava za uravnavanje onesnaževanja nosi identifikacijske oznake.

4.  Identifikacijske oznake iz odstavka 3 sestavljajo naslednji podatki:

(a) ime ali blagovna znamka proizvajalca vozila ali motorja;

(b) znamka in številka dela originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja skladno z informacijami, navedenimi v točki 3.2.12.2 Dodatka 3 k Prilogi I.

Člen 11

Vloga za podelitev ES-homologacije za tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote

1.  Proizvajalec predloži homologacijskemu organu vlogo za podelitev ES-homologacije za tip nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote.

Vloga se sestavi v skladu z vzorcem opisnega lista, ki je določen v Dodatku 1 k Prilogi XIII.

2.  Poleg izpolnitve zahtev, določenih v odstavku 1, proizvajalec tehnični službi, ki je pristojna za homologacijski preskus, predloži naslednje:

(a) vozilo ali vozila tipov, homologiranih v skladu s to uredbo, ki imajo nameščene nove originalne naprave za uravnavanje onesnaževanja;

(b) en vzorec tipa nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja;

(c) če gre za nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja, ki je namenjena namestitvi na vozilo s sistemom za diagnostiko na vozilu, dodaten vzorec tipa nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja.

3.  Za namene točke (a) iz odstavka 2 preskusna vozila izbere vložnik ob soglasju tehnične službe.

Preskusna vozila so skladna z zahtevami iz oddelka 3.2 Priloge 4a k Pravilniku št. 83 UN/ECE.

Preskusna vozila izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) njihov sistem za uravnavanje emisij vozila nima pomanjkljivosti;

(b) vsak preveč obrabljen ali okvarjen originalni del, ki je povezan z emisijami, je popravljen ali zamenjan;

(c) pred preskusom emisij so vozila pravilno naravnana in nastavljena v skladu s specifikacijami proizvajalca.

4.  Za namene točk (b) in (c) iz odstavka 2 je vzorec jasno in neizbrisno označen z blagovnim imenom ali blagovno znamko vložnika in njegovo trgovsko oznako.

5.  Za namene točke (c) iz odstavka 2 bo vzorec poslabšan, kot je določeno v točki 25 člena 2.

Člen 12

Upravne določbe za ES-homologacijo nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja kot samostojne tehnične enote

1.  Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli ES-homologacijo za nadomestno napravo za uravnavanje onesnaževanja kot samostojno tehnično enoto in izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja, ki je določen v Prilogi VII k Direktivi 2007/46/ES.

Homologacijski organ ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja.

Ista homologacijska številka lahko obsega uporabo tega tipa nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja v več različnih tipih vozil.

2.  Za namene odstavka 1 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, ustvarjen v skladu z vzorcem iz Dodatka 2 k Prilogi XIII.

3.  Če vložnik vloge za homologacijo homologacijskemu organu ali tehnični službi lahko dokaže, da je nadomestna naprava za uravnavanje onesnaževanja enakega tipa, kot je navedeno v oddelku 2.3 Dopolnila k Dodatku 4 k Prilogi I, podelitev homologacije ni odvisna od preverjanja skladnosti z zahtevami iz oddelka 4 Priloge XIII.

Člen 13

Dostop do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

1.  Proizvajalci uvedejo potrebne ukrepe in postopke v skladu s členoma 6 in 7 Uredbe (ES) št. 715/2007 in Prilogo XIV te uredbe, s katerimi zagotovijo, da so informacije o diagnostiki na vozilu ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila lahko dostopne.

2.  Homologacijski organi podelijo homologacijo šele tedaj, ko proizvajalec predloži potrdilo o dostopu do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

3.  Potrdilo o dostopu do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila se šteje kot dokazilo o skladnosti s členom 6(7) Uredbe (ES) št. 715/2007.

4.  Potrdilo o dostopu do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila se sestavi v skladu z vzorcem iz Dodatka 1 k Prilogi XIV.

5.  Če informacije o diagnostiki na vozilu ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila niso na voljo, ali če niso skladne s členoma 6 in 7 Uredbe (ES) št. 715/2007 in Prilogo XIV te uredbe ob vložitvi vloge za homologacijo, proizvajalec zagotovi te informacije v roku šestih mesecev od datuma homologacije.

6.  Obveznost zagotovitve informacij v roku, določenem v odstavku 5, se uporablja samo, če je vozilo po homologaciji dano v promet.

Kadar je vozilo dano v promet več kot šest mesecev po homologaciji, se informacije zagotovijo na dan, ko je vozilo dano v promet.

7.  Homologacijski organ lahko na osnovi potrdila o dostopu do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila predvideva, da je proizvajalec uvedel zadovoljive ukrepe in postopke glede dostopa do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, če ni bila podana nobena pritožba in če je proizvajalec te informacije zagotovil v roku iz odstavka 5.

8.  Poleg izpolnjevanja zahtev za dostop do informacij o sistemih za diagnostiko na vozilu, ki so določene v oddelku 4 Priloge XI, proizvajalec zainteresiranim strankam zagotovi naslednje informacije:

(a) pomembne informacije, ki omogočajo razvoj nadomestnih sestavnih delov, nujno potrebnih za pravilno delovanje sistema za diagnostiko na vozilu;

(b) informacije, ki omogočajo razvoj generičnih diagnostičnih orodij.

Za namene točke (a) razvoj nadomestnih sestavnih delov ni omejen z: nerazpoložljivostjo ustreznih informacij, tehničnimi zahtevami, ki se nanašajo na strategije za javljanje napak, če so presežene mejne vrednosti sistema za diagnostiko na vozilu ali če sistem za diagnostiko na vozilu ne more izpolniti osnovnih zahtev za nadzor diagnostike na vozilu iz te uredbe; posebnimi spremembami pri obravnavi informacij diagnostike na vozilu glede različne obravnave pogona vozila na bencin ali plin; homologacijo vozil s pogonom na plin, ki imajo omejeno število manjših pomanjkljivosti.

Za namene točke (b), kadar proizvajalci v franšiznih omrežjih uporabljajo diagnostična in preskusna orodja v skladu s standardom ISO 22900 Modular vehicle Communication Interface – MVCI (modularni komunikacijski vmesnik za vozila) in standardom ISO 22901 Open Diagnostic Data Exchange – ODX (odprta izmenjava diagnostičnih podatkov) so datoteke ODX dostopne neodvisnim izvajalcem na spletnem mestu proizvajalca.

9.  Forum o dostopu do informacij o vozilih (v nadaljevanju: Forum).

Forum preuči, ali dostop do informacij vpliva na napredek pri zmanjševanju kraj avtomobilov, in pripravi priporočila za izboljšanje zahtev v zvezi z dostopom do informacij. Forum zlasti svetuje Komisiji o uvedbi postopka za odobritve in pooblastitve neodvisnih izvajalcev, s katerim jim akreditirane organizacije zagotovijo dostop do informacij o varnosti vozil.

Komisija se lahko odloči, da razprave in odkritja Foruma ohrani kot zaupne.

Člen 14

Izpolnjevanje obveznosti glede dostopa do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

1.  Homologacijski organ lahko kadar koli na osnovi lastne pobude, pritožbe ali ocene tehnične službe preveri, ali proizvajalec izpolnjuje določbe Uredbe (ES) št. 715/2007 in te uredbe ter pogoje iz potrdila o dostopu do informacij o sistemu za diagnostiko na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

2.  Če homologacijski organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti glede dostopa do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, homologacijski organ, ki je podelil ustrezno homologacijo, sprejme vse ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja.

3.  Ukrepi iz odstavka 2 lahko vključujejo preklic ali začasni preklic homologacije, globo ali druge ukrepe, ki se sprejmejo v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2007.

4.  Homologacijski organ izvede presojo, s katero preveri, ali proizvajalec izpolnjuje svoje obveznosti glede dostopa do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, če neodvisni izvajalec ali poslovno združenje, ki zastopa neodvisne izvajalce, vloži pritožbo pri homologacijskem organu.

5.  Pri izvajanju presoje lahko homologacijski organ zaprosi tehnično službo ali katerega koli drugega neodvisnega strokovnjaka, da preveri, ali so te obveznosti izpolnjene.

Člen 15

Prehodne določbe

1.  Proizvajalci lahko zahtevajo podelitev homologacije v skladu s to uredbo do 31. avgusta 2017 za vozila kategorij M1 in M2 ter kategorije N1 razreda I in do 31. avgusta 2018 za vozila kategorije N1 razredov II in III ter kategorije N2. Če takšna zahteva ni podana, se uporablja Uredba (ES) št. 692/2008.

▼M2

2.  Iz razlogov, povezanih z emisijami ali porabo goriva, nacionalni organi od 1. septembra 2017 za vozila kategorij M1, M2 in kategorije N1 razreda I ter od 1. septembra 2018 za vozila kategorije N1 razredov II in III ter kategorije N2 zavrnejo podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil, ki niso skladna s to uredbo.

Za nove homologacije, za katere se zaprosi pred 1. septembrom 2019, se lahko na zahtevo proizvajalca namesto postopka iz Priloge VI k tej uredbi za določitev emisij iz vozila zaradi izhlapevanja uporabi preskusni postopek za emisije zaradi izhlapevanja iz Priloge 7 k Pravilniku št. 83 UN/ECE.

3.  Iz razlogov, povezanih z emisijami ali porabo goriva, nacionalni organi od 1. septembra 2018 za vozila kategorij M1, M2 in kategorije N1 razreda I ter od 1. septembra 2019 za vozila kategorije N1 razredov II in III ter kategorije N2 obravnavajo izjave o skladnosti za nova vozila, ki niso skladna s to uredbo, kot neveljavne za namen člena 26 Direktive 2007/46/ES in prepovedo registracijo takšnih vozil, njihovo prodajo ali dajanje v promet.

Za nova vozila, registrirana pred 1. septembrom 2019, se lahko na zahtevo proizvajalca namesto postopka iz Priloge VI k tej uredbi za določitev emisij iz vozila zaradi izhlapevanja uporabi preskusni postopek za emisije zaradi izhlapevanja iz Priloge 7 k Pravilniku št. 83 UN/ECE.

▼B

4.  Do treh let po datumih, določenih v členu 10(4) Uredbe (ES) št. 715/2007 v primeru novih tipov vozil in štirih let po datumih, določenih v členu 10(5) navedene uredbe v primeru novih vozil, se uporabljajo naslednje določbe:

▼M1

(a) razen zahtev za število delcev (PN) se zahteve iz točke 2.1 Priloge IIIA ne uporabljajo;

▼B

(b) zahteve iz Priloge IIIA, razen zahteve iz točke 2.1, vključno z zahtevami glede izvajanja preskusov RDE in podatkov, ki se jih zabeleži in da na voljo, se uporabljajo samo za nove homologacije, podeljene v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 od 27. julija 2017;

(c) zahteve iz Priloge IIIA se ne uporabljajo za homologacije, podeljene proizvajalcem malih serij;

(d) če so zahteve, določene v Dodatkih 5 in 6 k Prilogi IIIA, izpolnjene samo za eno od dveh metod vrednotenja podatkov, opisanih v navedenih dodatkih, se izvede dodaten preskus RDE;

če so navedene zahteve znova izpolnjene samo za eno metodo, se analiza popolnosti in normalnosti zabeleži za obe metodi in izračun, ki ga zahteva točka 9.3 Priloge IIIA, se omeji na metodo, za katero so izpolnjene zahteve za popolnost in normalnost; podatki obeh preskusov RDE in analiza popolnosti in normalnosti se zabeležijo in so na voljo za preverjanje razlike v rezultatih obeh metod za vrednotenje podatkov;

(e) moč na kolesih preskusnega vozila se določi z merjenjem navora na pestu kolesa ali z masnim pretokom CO2 z uporabo „Veline“ v skladu s točko 4 Dodatka 6 k Prilogi IIIA.

▼M1

Če je bilo vozilo v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 715/2007 in izvedbeno zakonodajo homologirano pred 1. septembrom 2017 za kategorijo vozil M in kategorijo vozil N1 razreda I ali pred 1. septembrom 2018 za kategorijo vozil N1 razredov II in III ter kategorijo vozil N2, se to vozilo za namene prvega pododstavka ne šteje za nov tip vozila. Enako velja tudi, če se iz izvirnega tipa ustvarijo novi tipi izključno zaradi uporabe opredelitve novega tipa v členu 2(1) te uredbe. V teh primerih se uporaba tega pododstavka omeni v oddelku II.5 „Pripombe“ certifikata o ES-homologaciji iz Dodatka 4 k Prilogi I k Uredbi (EU) 2017/1151, vključno s sklicem na prejšnjo homologacijo.

▼B

5.  Osem let po datumih, določenih v členu 10(4) Uredbe (ES) št. 715/2007:

▼M2

(a) homologacijski organ za namene predložitve poškodovanih ali pokvarjenih sestavnih delov za simuliranje okvar za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev iz Priloge XI k tej uredbi prizna preskuse tipa 1/I, izvedene v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 692/2008 v treh letih po datumih iz člena 10(4) Uredbe (ES) št. 715/2007;

▼B

(b) postopke, izvedene v skladu z oddelkom 3.13 Priloge III k Uredbi (ES) št. 692/2008 v treh letih po datumih, določenih v členu 10(4) Uredbe (ES) 715/2007, homologacijski organ sprejme za namene izpolnjevanja zahtev iz drugega odstavka točke 1.1 Dodatka 1 k Podprilogi 6 k Prilogi XXI k tej uredbi;

▼M2

(c) če je bil prvi preskus tipa 1/I izveden in zaključen v skladu s Prilogo VII k Uredbi (ES) št. 692/2008 v treh letih po datumih iz člena 10(4) Uredbe (ES) št. 715/2007, homologacijski organi priznajo prikaze trajnosti kot enakovredne za namene izpolnjevanja zahtev iz Priloge VII k tej uredbi.

▼B

6.  Za zagotavljanje pravične obravnave predhodnih homologacij Komisija pregleda posledice poglavja V Direktive 2007/46/ES za namene te uredbe.

▼M1

7.  Zahteve iz točke 2.1 Priloge IIIA se pet let in štiri mesece po datumih iz člena 10(4) in (5) Uredbe (ES) št. 715/2007 ne uporabljajo za homologacije za emisije, ki se v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 podelijo manjšim proizvajalcem, kot so opredeljeni v členu 2(32). Vendar manjši proizvajalci v obdobju, ki se začne tri leta po datumih iz člena 10(4) Uredbe (ES) št. 715/2007 in konča pet let in štiri mesece po teh datumih, ter v obdobju, ki se začne štiri leta po datumih iz člena 10(5) navedene uredbe in konča pet let in štiri mesece po teh datumih, spremljajo in sporočajo ravni dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo z njihovimi vozili.

▼B

Člen 16

Spremembe Direktive 2007/46/ES

Direktiva 2007/46/ES se spremeni v skladu s Prilogo XVIII k tej uredbi.

Člen 17

Spremembe Uredbe (ES) št. 692/2008

Uredba (ES) št. 692/2008 se spremeni:

(1) V členu 6 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

„1  Če so vse ustrezne zahteve izpolnjene, homologacijski organ podeli ES-homologacijo in izda homologacijsko številko v skladu s sistemom številčenja, ki je določen v Prilogi VII k Direktivi 2007/46/ES.

Ne glede na določbe Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES, se del 3 homologacijske številke sestavi v skladu z Dodatkom 6 k Prilogi I k tej uredbi.

Homologacijski organ ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

Šteje se, da so zahteve iz Uredbe (ES) št. 715/2007 izpolnjene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) izpolnjene so zahteve iz člena 3(10) te uredbe;

(b) izpolnjene so zahteve iz člena 13 te uredbe;

(c) vozilo je homologirano v skladu s Pravilniki UN/ECE št. 83, spremembe 07; št. 85 in njegovimi dopolnili, št. 101, revizijo 3 (ki jo sestavljajo spremembe 01 in njihova dopolnila) in v primeru vozil z motorjem s kompresijskim vžigom v skladu s pravilnikom št. 24, del III, spremembe 03;

(d) izpolnjene so zahteve iz člena 5(11) in (12) te uredbe.“

(2) doda se naslednji člen 16a:

„Člen 16a

Prehodne določbe

Od 1. septembra 2017 za kategorije vozil M1, M2 in kategorijo N1 razreda I ter od 1. septembra 2018 za kategorijo vozil N1 razredov II in III ter kategorijo N2 se ta uredba uporablja samo za namene ocenjevanja naslednjih zahtev za vozila, homologirana v skladu s to uredbo pred navedenima datumoma:

(a) skladnost proizvodnje v skladu s členom 8;

(b) skladnost med uporabo v skladu s členom 9;

(c) dostop do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila v skladu s členom 13.

Ta uredba se uporablja tudi za namene postopka korelacije, določenega v Izvedbenih uredbah 2017/1152 ( *1 ) in 2017/1153 ( *2 )

(3) Priloga I je spremenjena v skladu s Prilogo XVII k tej uredbi.

Člen 18

Spremembe Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012 ( 4 )

V Uredbi (EU) št. 1230/2012 se člen 2(5) zamenja z naslednjim:

„(5) ‚masa dodatne opreme‘ pomeni največjo maso kombinacije dodatne opreme, ki se lahko vgradi v vozilo poleg standardne opreme v skladu s specifikacijami proizvajalca;“

▼M1

Člen 18a

Hibridna in priključna hibridna vozila

Komisija si prizadeva pripraviti revidirano metodologijo, ki vključuje zanesljivo in popolno metodo ocenjevanja za hibridna in priključna hibridna vozila, da bi se zagotovila neposredna primerljivost njihovih ravni dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, in ravni pri konvencionalnih vozilih, da bi metodologijo predstavila v naslednji spremembi Uredbe.

▼B

Člen 19

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 692/2008 se razveljavi s 1. januarjem 2022.

Člen 20

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




SEZNAM PRILOG



PRILOGA I

Upravne določbe za ES-homologacijo

Dodatek 1

Potrditev skladnosti proizvodnje za preskus tipa 1 – statistična metoda

Dodatek 2

Izračuni za potrditev skladnosti proizvodnje za EV

Dodatek 3

Vzorec opisnega lista

Dodatek 3a

Razširjeni dokumentacijski paket

Dodatek 4

Vzorec certifikata o ES-homologaciji

Dodatek 5

Informacije o sistemu za diagnostiko na vozilu

Dodatek 6

Sistem številčenja certifikatov o ES-homologaciji

Dodatek 7

Potrdilo proizvajalca o skladnosti z zahtevami za učinkovitost sistema za diagnostiko na vozilu med uporabo

Dodatek 8a

Predloga za poročilo o preskusu tipa 1 (vključno z ATCT) z najmanjšimi zahtevami za poročanje

Priloga za poročanje o Co2mpass

Dodatek 8b

Predloga za poročilo o preskusu cestne obremenitve z najmanjšimi zahtevami za poročanje

Dodatek 8c

Predloga preskusnega obrazca

PRILOGA II

Skladnost vozil v prometu

Dodatek 1

Preverjanje skladnosti vozil v prometu

Dodatek 2

Statistični postopek za preskušanje skladnosti v prometu za emisije iz izpušne cevi

Dodatek 3

Odgovornosti za skladnost vozil v prometu

PRILOGA IIIA

Dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo (RDE)

Dodatek 1

Preskusni postopek za preskušanje emisij iz vozil s prenosnim sistemom za merjenje emisij (PEMS)

Dodatek 2

Specifikacije in umerjanje sestavnih delov prenosnega sistema za merjenje emisij in signalov

Dodatek 3

Validacija prenosnega sistema za merjenje emisij in nesledljivega masnega pretoka izpušnih plinov

Dodatek 4

Določanje emisij

Dodatek 5

Preverjanje dinamičnih pogojev vožnje in izračun končnih rezultatov emisij RDE z metodo 1 (okno drsečega povprečenja)

Dodatek 6

Preverjanje dinamičnih pogojev vožnje in izračun končnih emisij RDE z metodo 2 (diskretizacija glede na moč)

Dodatek 7

Izbira vozil za preskušanje PEMS pri prvotni homologaciji

Dodatek 7a

Preverjanje splošne dinamike vožnje

Dodatek 7b

Postopek za določanje skupnega pozitivnega povečanja nadmorske višine vožnje PEMS

Dodatek 7c

Preverjanje pogojev vožnje in izračun končnih rezultatov emisij RDE za vozila OVC-HEV

Dodatek 8

Zahteve za izmenjavo podatkov in poročanje

Dodatek 9

Proizvajalčeva izjava o skladnosti

PRILOGA IV

Podatki o emisijah, ki so potrebni pri homologaciji zaradi tehničnega pregleda

Dodatek 1

Merjenje emisij ogljikovega monoksida pri prostem teku motorja (preskus tipa 2)

Dodatek 2

Merjenje motnosti dima

PRILOGA V

Preverjanje emisij plinov iz okrova ročične gredi (preskus tipa 3)

PRILOGA VI

Določanje emisij zaradi izhlapevanja (preskus tipa 4)

PRILOGA VII

Preverjanje vzdržljivosti naprav proti onesnaževanju (preskus tipa 5)

Dodatek 1

Standardni ciklus na preskuševalni napravi (SBC)

Dodatek 2

Standardni ciklus na preskuševalni napravi za dizelske motorje (SDBC)

Dodatek 3

Standardni cestni ciklus (SRC)

PRILOGA VIII

Preverjanje povprečnih izpušnih emisij pri nizki temperaturi okolice (preskus tipa 6)

PRILOGA IX

Specifikacije referenčnih goriv

PRILOGA X

Rezervirano

PRILOGA XI

Diagnostika na vozilu (OBD) za motorna vozila

Dodatek 1

Funkcionalni vidiki sistemov za diagnostiko na vozilu

Dodatek 2

Osnovne značilnosti družine vozil

PRILOGA XII

Homologacija vozil z ekološkimi inovacijami ter določanje emisij CO2 in porabe goriva pri vozilih kategorije N1 v postopku večstopenjske homologacije

PRILOGA XIII

ES-homologacija nadomestnih naprav za uravnavanje onesnaževanja kot samostojnih tehničnih enot

Dodatek 1

Vzorec opisnega lista

Dodatek 2

Vzorec certifikata o ES-homologaciji

Dodatek 3

Vzorec oznake ES-homologacije

PRILOGA XIV

Dostop do informacij o diagnostiki na vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

Dodatek 1

Potrdilo o skladnosti

PRILOGA XV

Rezervirano

PRILOGA XVI

Zahteve za vozila, ki uporabljajo reagent v sistemih za naknadno obdelavo izpušnih plinov

PRILOGA XVII

Spremembe Uredbe (ES) št. 692/2008

PRILOGA XVIII

Spremembe Direktive 2007/46/ES

PRILOGA XIX

Spremembe Uredbe (EU) št. 1230/2012

PRILOGA XX

Merjenje neto moči motorja

PRILOGA XXI

Preskusni postopki za emisije tipa 1




PRILOGA I

UPRAVNE DOLOČBE ZA ES-HOMOLOGACIJO

1.   DODATNE ZAHTEVE ZA PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE

1.1    Dodatne zahteve za vozila z enogorivnim plinskim motorjem in vozila z dvogorivnim plinskim motorjem

1.1.1 Dodatne zahteve za podelitev homologacije za vozila z enogorivnim plinskim motorjem in dvogorivnim plinskim motorjem so določene v oddelkih 1, 2 in 3 in Dodatkih 1 in 2 k Prilogi 12 k Pravilniku št. 83 UN/ECE z izjemami, navedenimi v nadaljevanju.

1.1.2 Sklicevanje v odstavkih 3.1.2 in 3.1.4 Priloge 12 k Pravilniku št. 83 UN/ECE na referenčna goriva iz Priloge 10a se razume kot sklicevanje na ustrezne specifikacije referenčnih goriv v oddelku A Priloge IX k tej uredbi.

1.2    Dodatne zahteve za vozila s prilagodljivim tipom goriva

Dodatne zahteve za podelitev homologacije za vozila s prilagodljivim tipom goriva so določene v odstavku 4.9 Pravilnika št. 83 UN/ECE.

2.   DODATNE TEHNIČNE ZAHTEVE IN PRESKUSI

2.1    Proizvajalci majhnih serij

2.1.1 Seznam zakonodajnih aktov iz člena 3(3):



Zakonodajni akt

Zahteve

California Code of Regulations, naslov 13, oddelka 1961(a) in 1961(b)1(C)(1) za vozila iz modelnih let od vključno 2001 ter 1968.1, 1968.2, 1968.5, 1976 in 1975, ki jih je objavila založba Barclay's Publishing

Homologacija se podeli na podlagi predpisa California Code of Regulations, ki se uporablja za najnovejše modele lahkih vozil.

2.2    Dovodne odprtine posod za gorivo

2.2.1 Zahteve za dovodne odprtine posod za gorivo so enake določenim v odstavkih 5.4.1 in 5.4.2 Priloge XXI in točki 2.2.2.

2.2.2 Izvedejo se ukrepi, s katerimi se preprečijo čezmerne emisije zaradi izhlapevanja in prekomerno razlitje goriva zaradi manjkajočega pokrova na posodi za gorivo. To je mogoče doseči na enega od naslednjih načinov:

(a) s pokrovom posode za gorivo, ki ga ni mogoče odstraniti in ki se samodejno odpira in zapira;

(b) z zasnovo, ki preprečuje čezmerne emisije zaradi izhlapevanja, če manjka pokrov posode za gorivo;

(c) na kakršen koli drug način, ki ima enak učinek. Primeri lahko med drugim vključujejo pokrov posode za gorivo, pritrjen z vrvico ali verižico oziroma pokrov, ki se odklepa s ključem za vžig vozila. V takšnem primeru se ključ lahko odstrani iz pokrova posode le, ko je pokrov zaklenjen.

2.3    Določbe za varnost elektronskega sistema

2.3.1 Določbe za varnost elektronskega sistema so enake določenim v odstavku 5.5 Priloge XXI ter točkah 2.3.2 in 2.3.3.

2.3.2 Kadar so v motorje s kompresijskim vžigom vgrajene mehanske črpalke za vbrizg goriva, proizvajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, da nastavitve največje količine dovoda goriva ni mogoče prirejati, ko je vozilo v prometu.

2.3.3 Proizvajalci učinkovito preprečijo preprogramiranje vrednosti na števcu prevožene poti v omrežju, regulatorju pogonskega sistema ter oddajni enoti za izmenjavo podatkov na daljavo, če je primerno. Proizvajalci vključijo sistematične strategije za zaščito pred prirejanjem in zaščito pred zapisovanjem za zaščito integritete vrednosti na števcu prevožene poti. Homologacijski organ odobri metode, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo zaščite pred prirejanjem.

2.4    Uporaba preskusov

2.4.1 Slika I.2.4 prikazuje uporabo preskusov za homologacijo vozila. Posebni preskusni postopki so opisani v prilogah II, 111A, IV, V, VI, VII, VIII, XI, XVI1, XX in XXI.

▼M2



Slika I.2.4

Uporaba preskusnih zahtev za homologacijo in podaljševanje

Kategorija vozila

Vozila z motorji s prisilnim vžigom, vključno s hibridnimi vozili (1)

Vozila z motorji s kompresijskim vžigom, vključno s hibridnimi vozili

Povsem električna vozila

Vozila na vodikove gorivne celice

 

enogorivno

dvogorivno (3)

prilagodljiv tip goriva (3)

 

 

 

Referenčno gorivo

bencin

(E10)

UNP

ZP/biometan

vodik (ICE)

bencin (E10)

bencin (E10)

bencin (E10)

bencin (E10)

dizelsko gorivo

(B7) (5)

vodik (gorivne celice)

UNP

ZP/biometan

vodik (ICE) (4)

etanol

(E85)

Plinasta onesnaževala

(preskus tipa 1)

da

da

da

da (4)

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

PM

(preskus tipa 1)

da (2)

da (2)

(samo bencin)

da (2)

(samo bencin)

da (2)

(samo bencin)

da (2)

(obe gorivi)

da

PN

da (2)

da (2)

(samo bencin)

da (2)

(samo bencin)

da (2)

(samo bencin)

da (2)

(obe gorivi)

da

Plinasta onesnaževala, RDE (preskus tipa 1A)

da

da

da

da (4)

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

PN, RDE (preskus tipa 1A)

da (2)

da

(obe gorivi) (2)

da

(obe gorivi) (2)

da

(obe gorivi) (2)

da

(obe gorivi) (2)

da

Emisije pri prostem teku

(preskus tipa 2)

da

da

da

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

(samo bencin)

da

(obe gorivi)

Emisije plinov iz okrova ročične gredi

(preskus tipa 3)

da

da

da

da

(samo bencin)

da

(samo bencin)

da

(samo bencin)

da

(samo bencin)

Emisije zaradi izhlapevanja

(preskus tipa 4)

da

da

(samo bencin)

da

(samo bencin)

da

(samo bencin)

da

(samo bencin)

Trajnost

(preskus tipa 5)

da

da

da

da

da

(samo bencin)

da

(samo bencin)

da

(samo bencin)

da

(samo bencin)

da

Emisije pri nizkih temperaturah

(preskus tipa 6)

da

da

(samo bencin)

da

(samo bencin)

da

(samo bencin)

da

(obe gorivi)

Skladnost vozil v prometu

da

da

da

da

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

Diagnostika na vozilu

da

da

da

da

da

da

da

da

da

Emisije CO2, poraba goriva, poraba električne energije in električni doseg

da

da

da

da

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

(obe gorivi)

da

da

da

Motnost dima

da

Moč motorja

da

da

da

da

da

da

da

da

da

da

da

(1)   Posebni preskusni postopki za vozila na vodik in vozila s prilagodljivim tipom goriva na biodizel bodo določeni pozneje.

(2)   Omejitve za maso delcev in število delcev ter ustrezni postopki merjenja se uporabljajo samo za vozila z motorji z neposrednim vbrizgavanjem goriva.

(3)   Kadar je vozilo z dvogorivnim motorjem združeno z vozilom s prilagodljivim tipom goriva, se uporabijo zahteve za oba preskusa.

(4)   Pri vozilu s pogonom na vodik se določijo samo emisije NOx.

(5)   Dodatne zahteve za biodizel bodo opredeljene pozneje.

3.   RAZŠIRITVE HOMOLOGACIJ

3.1    Razširitve glede emisij iz izpušne cevi (preskusa tipa 1 in 2)

3.1.1

Homologacija se lahko razširi samo na vozila, če ustrezajo merilom iz člena 2(1).

3.1.2

Vozila s sistemi z redno regeneracijo

Za preskuse Ki, izvedene v skladu z Dodatkom 1 k Podprilogi VI Priloge XXI (WLTP), se homologacija razširi na vozila, če ustrezajo merilom iz odstavka 5.9 Priloge XXI.

Za preskuse Ki, izvedene v skladu s Prilogo 13 Pravilnika št. 83 UN/ECE (NEDC), se homologacija razširi na vozila v skladu z zahtevami oddelka 3.1.4 Priloge I k Uredbi št. 692/2008.

3.2    Razširitve za emisije zaradi izhlapevanja (preskus tipa 4)

3.2.1 Homologacija se razširi na vozila, ki so opremljena s sistemi za uravnavanje emisij zaradi izhlapevanja in izpolnjujejo naslednje pogoje:

3.2.1.1 Osnovni princip merjenja goriva/zraka (npr. enotočkovno vbrizgavanje) je enak.

3.2.1.2 Oblika posode za gorivo in material, iz katerega so posoda za gorivo in cevi za tekoče gorivo, sta enaka.

3.2.1.3 Preskusi se vozilo, ki ima najbolj neugoden presek in približno dolžino cevi. Tehnična služba, ki je odgovorna za homologacijske preskuse, se odloči, ali so neidentični ločevalniki hlapov/tekočine sprejemljivi.

3.2.1.4 Prostornina posode za gorivo je v območju ± 10 %.

3.2.1.5 Nastavitev varnostnega ventila posode za gorivo je enaka.

3.2.1.6 Način shranjevanja hlapov goriva je enak, tj. oblika in prostornina lovilnika, shranjevalni medij, filter za zrak (če se uporablja za uravnavanje emisij zaradi izhlapevanja) itd.

3.2.1.7 Način odvajanja shranjenih hlapov je enak (npr. zračni tok, začetna točka ali prostornina odvoda skozi ciklus predkondicioniranja).

3.2.1.8 Način zatesnitve in zračenja sistema za odmerjanje goriva je enak.

3.2.2 Homologacija se razširi na vozila, ki imajo:

3.2.2.1 drugačne velikosti motorja,

3.2.2.2 drugačne moči motorja,

3.2.2.3 avtomatske in ročne menjalnike,

3.2.2.4 pogon na dve kolesi in štiri kolesa,

3.2.2.5 različne oblike karoserij in

3.2.2.6 različne velikosti platišč in pnevmatik.

3.3    Razširitve glede trajnosti naprav za uravnavanje onesnaževanja (preskus tipa 5)

3.3.1

Homologacija se razširi na druge tipe vozil pod pogojem, da so navedeni parametri vozila, motorja ali sistema za uravnavanje onesnaževanja enaki, ali ostanejo v predpisanih mejah:

3.3.1.1

Vozilo:

Kategorija vztrajnosti: dve višji kategoriji vztrajnosti ali katera koli nižja kategorija vztrajnosti.

Skupna obremenitev vozila pri vožnji s hitrostjo 80 km/h: + 5 % več in katera koli nižja vrednost.

3.3.1.2

Motor

(a) prostornina valjev motorja (± 15 %),

(b) število in krmiljenje ventilov,

(c) sistem za dovod goriva,

(d) tip hladilnega sistema,

(e) proces zgorevanja.

3.3.1.3

Parametri sistema za uravnavanje onesnaževanja:

(a) Katalizatorji in filtri za delce:

število katalizatorjev, filtrov in elementov,

velikost katalizatorjev in filtrov za delce (prostornina monolita ± 10 %),

vrsta katalitičnega procesa (oksidacijski, tristezni, redukcijski lovilnik NOx, selektivni redukcijski katalizator, redukcijski katalizator NOx ali drugo),

delež plemenite kovine (enak ali višji),

vrsta in razmerje plemenite kovine (± 15 %),

podlaga (sestava in material),

gostota celic,

spremembe temperature na vhodu katalizatorja ali filtra, ki ne presegajo 50 K. Te spremembe temperature se preveri pri stabiliziranih pogojih pri hitrosti 120 km/h in pri nastavitvi obremenitve za preskus tipa 1.

(b) Vpihavanje zraka:

z ali brez

tip (pulziranje zraka, zračne črpalke, drugo)

(c) Vračanje izpušnih plinov v valj (EGR):

z ali brez

tip (hlajeno ali nehlajeno, aktivni ali pasivni nadzor, visokotlačno ali nizkotlačno).

3.3.1.4

Preskus trajnosti se lahko izvede na vozilu, ki ima drugačno karoserijo, menjalnik (avtomatski ali ročni) in velikost platišč ali pnevmatik kot tip vozila, za katerega se pridobiva homologacija.

3.4    Razširitve za diagnostiko na vozilu

3.4.1 Homologacija se razširi na drugačna vozila z enakimi motorji in sistemi za uravnavanje emisij v skladu s Prilogo XI Dodatka 2. Homologacija se razširi ne glede na naslednje tehnične značilnosti vozila:

(a) oprema motorja;

(b) pnevmatike;

(c) enakovredna vztrajnost;

(d) hladilni sistem;

(e) skupno prestavno razmerje;

(f) vrsta menjalnika in

(g) vrsta karoserije.

3.5    Razširitve za preskus pri nizkih temperaturah (preskus tipa 6)

3.5.1   Vozila z drugačnimi referenčnimi masami

3.5.1.1 Homologacija se lahko razširi samo na vozila, katerih referenčna masa zahteva uporabo naslednjih dveh višjih ali katere koli nižje enakovredne vztrajnosti.

3.5.1.2 Za vozila kategorije N se homologacija razširi samo na vozila z nižjo referenčno maso, če so emisije že homologiranega vozila v mejnih vrednostih, določenih za vozila, za katera se zahteva razširitev homologacije.

3.5.2   Vozila z drugačnimi skupnimi prestavnimi razmerji

3.5.2.1 Homologacija se razširi na vozila z drugačnimi prestavnimi razmerji samo pod določenimi pogoji.

3.5.2.2 Pri ugotavljanju, ali je mogoče razširiti homologacijo, se za vsako prestavno razmerje, ki se uporablja v preskusu tipa 6, ugotovi razmerje

image

pri čemer je pri vrtilni frekvenci motorja 1 000 min–1 V1 hitrost homologiranega vozila in V2 hitrost vozila, za katero se zahteva razširitev homologacije.

3.5.2.3 Če je za vsako prestavno razmerje E ≤ 8 %, se razširitev homologacije podeli brez ponovitve preskusa tipa 6.

3.5.2.4 Če je vsaj za eno prestavno razmerje E > 8 % in če je za vsako prestavno razmerje E ≤ 13 %, se preskus tipa 6 ponovi. Preskus se lahko izvede v laboratoriju, ki ga izbere proizvajalec, pod pogojem, da ga odobri tehnična služba. Poročilo o preskusih se pošlje tehnični službi, ki je odgovorna za homologacijske preskuse.

3.5.3   Vozila z različnimi referenčnimi masami in prestavnimi razmerji

Homologacija se razširi na vozila z različnimi referenčnimi masami in prestavnimi razmerji, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni v oddelkih 3.5.1 in 3.5.2.

4.   SKLADNOST PROIZVODNJE

4.1    Uvod

4.1.1 Vsako vozilo, izdelano na podlagi homologacije v skladu s to uredbo, se izdela tako, da ustreza zahtevam za homologacijo iz te uredbe. Proizvajalec izvede primerne ukrepe in pisno določene načrte kontrole, po katerih je mogoče v določenih časovnih presledkih, določenih v tej uredbi, opraviti potrebne preskuse glede emisij in diagnostike na vozilu za zagotovitev stalne skladnosti s homologiranim tipom. Homologacijski organ države članice preveri in se strinja s temi ukrepi in načrti kontrole proizvajalca ter izvaja presoje in preskuse emisij in diagnostike na vozilu v določenih časovnih presledkih, določenih v tej uredbi, na lokaciji proizvajalca, vključno s proizvodnimi in preskusnimi lokacijami, kot del ugotavljanja skladnosti proizvodnje in stalnega preverjanja, kot je opisano v Prilogi X Direktive 2007/46/ES.

4.1.2 Proizvajalec preveri skladnost proizvodnje s preskušanjem emisij onesnaževal (iz tabele 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007), emisij CO2 (skupaj z meritvami porabe električne energije, EC), emisij plinov iz okrova ročične gredi, emisij zaradi izhlapevanja in diagnostike na vozilu. Preverjanje vključuje preskuse tipov 1, 3, 4 in preskuse za diagnostiko na vozilu, kot je opisano v oddelku 2.4 te priloge ter v prilogah, navedenih v njej. Določeni postopki za ugotavljanje skladnosti proizvodnje so navedeni v oddelkih 4.2 do 4.7 ter v Dodatkih 1 in 2.

4.1.3 Za namene preverjanja skladnosti proizvodnje proizvajalca pomeni družina družino interpolacije CO2 za preskuse tipov 1 in 3, za preskus tipa 4 vključuje razširitev, opisano v odstavku 3.2 te priloge, in družino OBD z razširitvami, opisanimi v odstavku 3.3 te priloge za preskuse OBD.

4.1.4 Pogostost preverjanja izdelkov, ki ga opravi proizvajalec, temelji na metodologiji ocene tveganja v skladu z mednarodnim standardom ISO 31000:2009 – Upravljanje tveganj – Načela in smernice, in vsaj za tip 1 je najmanjša pogostost enega preverjanja na 5 000 proizvedenih vozil na družino ali enkrat na leto, kar koli nastopi prej.

4.1.5 Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode za nadzor skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu.

Za namen te uredbe homologacijski organ izvaja presoje za preverjanje ukrepov in pisno določenih načrtov kontrole proizvajalca na njegovi lokaciji z metodologijo za upravljanje tveganj, skladno z mednarodnim standardom ISO 31000:2009 – Upravljanje tveganj – Načela in smernice, in v vseh primerih z najmanjšo pogostostjo ene presoje na leto.

Če homologacijski organ ni zadovoljen s proizvajalčevim postopkom presoje, na proizvedenem vozilu neposredno izvede fizični preskus, kot je opisan v oddelkih 4.2 do 4.9.

4.1.6 Normalna pogostost preverjanj homologacijskega organa s fizičnim preskusom temelji na rezultatih proizvajalčevega postopka presoje po metodologiji ocene tveganj in v vseh primerih z najmanjšo pogostostjo enega preskusa preverjanja na tri leta. Homologacijski organ izvaja fizične preskuse emisij in preskuse diagnostike na vozilu iz proizvodnje, kot je opisano v oddelkih 4.2 do 4.9.

Če fizične preskuse izvaja proizvajalec, je homologacijski organ med njihovim izvajanjem prisoten na lokaciji proizvajalca.

4.1.7 Homologacijski organ poroča o rezultatih vseh presoj in fizičnih preskusov, izvedenih za potrjevanje skladnosti proizvajalcev, in jih hrani za obdobje najmanj deset let. Ta poročila so na zahtevo na voljo drugim homologacijskim organom in Evropski komisiji.

4.1.8 V primeru neskladnosti velja člen 30 Direktive 2007/46/ES.

4.2    Preverjanje skladnosti vozila pri preskusu tipa 1

4.2.1

Preskus tipa 1 se izvede na vozilih iz proizvodnje veljavnega člana družine interpolacije CO2, kot je opisano v certifikatu o homologaciji. Mejne vrednosti, uporabljene za preverjanje skladnosti za onesnaževala, so določene v tabeli 2 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 715/2007. Pri emisijah CO2 je mejna vrednost takšna, kot jo določi proizvajalec za izbrano vozilo v skladu z metodologijo interpolacije iz Podpriloge 7 Priloge XXI. Izračun interpolacije potrdi homologacijski organ.

4.2.2

Iz družine se naključno izbere vzorec treh vozil. Po izbiri, ki jo opravi homologacijski organ, proizvajalec ne sme opraviti nobenih prilagoditev izbranih vozil.

4.2.2.1

Izbrana so lahko samo dokončana vozila iz proizvodnje, s prevoženimi največ 80 kilometri; takšna vozila bodo za namene preverjanja skladnosti s preskusom tipa 1 obravnavana kot vozila brez prevoženih kilometrov. Vozila se preskusijo za ustrezen ciklus WLTP, kot je opisano v Prilogi XXI k tej uredbi, ne glede na zahteve za ponavljanje preskušanj ali prevožene kilometre vozila. Rezultati preskusov so vrednosti po že vnesenih popravkih v skladu s to uredbo.

4.2.3

Statistična metoda za izračun preskusnih meril je opisana v Dodatku 1.

Šteje se, da proizvodnja družine ni skladna, ko je za enega ali več onesnaževal in vrednosti CO2 sprejeta odločitev o neustreznosti v skladu s preskusnimi merili iz Dodatka 1.

Šteje se, da je proizvodnja družine skladna, ko je za enega ali več onesnaževal in vrednosti CO2 sprejeta odločitev o ustreznosti v skladu s preskusnimi merili iz Dodatka 1.

Ko se za onesnaževalo sprejme odločitev o ustreznosti, je ni mogoče spremeniti z dodatnimi preskusi, izvedenimi za odločitve za druga onesnaževala in vrednosti CO2.

Če za onesnaževala ali vrednosti CO2 ni sprejeta odločitev o ustreznosti, se preskus izvede na drugem vozilu, do največ 16 vozil, in postopek za odločitev o ustreznosti ali neustreznosti, opisan v Dodatku 1, se ponovi (glej sliko I.4.2).

Slika I.4.2

image

4.2.4

Na zahtevo proizvajalca in ob soglasju homologacijskega organa so lahko preskusi izvedeni na vozilih družine z največ 15 000 prevoženimi kilometri, da bi določili izmerjene koeficiente naraščanja emisij EvC za onesnaževala/CO2 za vsako družino. Postopek utekanja opravi proizvajalec, ki teh vozil ne sme spreminjati.

4.2.4.1

Za določitev izmerjenih koeficientov naraščanja emisij z utečenim vozilom je postopek naslednji:

(a) onesnaževala/CO2 se merijo pri največ 80 kilometrih in pri „x“ kilometrih prvega preskusnega vozila;

(b) koeficient naraščanja emisij (EvC) za onesnaževala/CO2 med 80 kilometri in „x“ kilometri se izračuna kot:

image

(c) druga vozila v družini interpolacije se ne utekajo, ampak se njihove emisije/EC/CO2 pri nič kilometrih pomnožijo s koeficientom naraščanja emisij prvega utečenega vozila. V tem primeru se uporabijo vrednosti za preskušanje v skladu z Dodatkom 1:

(i) vrednosti pri „x“ kilometrih za prvo vozilo;

(ii) vrednosti pri nič kilometrih, pomnožene z ustreznim koeficientom naraščanja emisij za druga vozila.

4.2.4.2

Vsi ti preskusi se izvedejo s komercialnim gorivom. Na zahtevo proizvajalca pa se lahko uporabijo referenčna goriva iz Priloge IX.

4.2.4.3

Pri preverjanju skladnosti proizvodnje za CO2 lahko kot drugo možnost namesto postopka, omenjenega v oddelku 4.2.4.1, proizvajalec vozila uporabi fiksni koeficient naraščanja emisij EvC 0,98 ter vse vrednosti izmerjenega CO2 pri nič kilometrih pomnoži s tem faktorjem.

4.2.5

Preskusi skladnosti proizvodnje vozil, ki jih poganja UNP ali ZP/biometan se lahko izvedejo s komercialnim gorivom, katerega razmerje C3/C4 leži med vrednostmi tega razmerja za referenčna goriva v primeru UNP ali med vrednostma visoko ali nizko kaloričnega goriva v primeru ZP/biometana. V vseh primerih je treba homologacijskemu organu predložiti analizo goriva.

4.2.6

Vozila z vgrajenimi ekološkimi inovacijami

4.2.6.1 V primeru tipa vozila z vgrajeno eno ali več ekološkimi inovacijami v smislu člena 12 Uredbe (ES) št. 443/2009 za vozila kategorije M1 ali člena 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 za vozila kategorije N1 se skladnost proizvodnje izkaže ob upoštevanju ekoloških inovacij s preverjanjem prisotnosti pravilnih zadevnih ekoloških inovacij.

4.3    PEV

4.3.1

Ukrepi za zagotavljanje skladnosti proizvodnje glede porabe električne energije (EC) se preverjajo na osnovi certifikata o homologaciji iz Dodatka 4 k tej Prilogi.

4.3.2

Preverjanje porabe električne energije pri ugotavljanju skladnosti proizvodnje

4.3.2.1 Med postopkom ugotavljanja skladnosti proizvodnje se merilo prekinitve za preskusni postopek tipa 1 v skladu z odstavkom 3.4.4.1.3 Podpriloge 8 k Prilogi XXI te uredbe (postopek zaporednega cikla) in odstavkom 3.4.4.2.3 Podpriloge 8 k Prilogi XXI te uredbe (skrajšani preskusni postopek) nadomesti z naslednjim:

Merilo prekinitve postopka za ugotavljanje skladnosti proizvodnje je doseženo ob zaključku prvega zadevnega preskusnega cikla WLTP.

4.3.2.2 Med tem prvim zadevnim preskusnim ciklom WLTP se energija DC iz REESS izmeri v skladu z metodo, opisano v Dodatku 3 Podpriloge 8 k Prilogi XXI te uredbe in deli s prevoženo razdaljo v tem zadevnem preskusnem ciklu WLTP.

4.3.2.3 Vrednost, določena v skladu z odstavkom 4.3.2.2, se primerja z vrednostjo, določeno glede na odstavek 1.2 iz Dodatka 2.

4.3.2.4 Skladnost za EC se preverja z uporabo statističnih postopkov, opisanih v oddelku 4.2 in Dodatku 1. Za namene tega preverjanja skladnosti se izraza onesnaževala/CO2 zamenjata z EC.

4.4    OVC-HEV

4.4.1

Ukrepi za zagotavljanje skladnosti proizvodnje glede masnih emisij CO2 in porabe električne energije OVC-HEV se preverjajo na osnovi opisa v certifikatu o homologaciji iz Dodatka 4 k tej Prilogi.

4.4.2

Preverjanje masnih emisij CO2 pri ugotavljanju skladnosti proizvodnje

4.4.2.1 Vozilo se preskusi glede na preskus tipa 1 pri ohranjanju naboja, kot je opisano v odstavku 3.2.5 Podpriloge 8 k Prilogi XXI te uredbe.

4.4.2.2 Med tem preizkusom se masne emisije CO2 pri ohranjanju naboja določijo v skladu s tabelo A8/5 Podpriloge 8 Priloge XXI te uredbe in primerjajo z masnimi emisijami CO2 pri ohranjanju naboja v skladu z odstavkom 2.3 Dodatka 2.

4.4.2.3 Skladnost emisij CO2 se preverja z uporabo statističnih postopkov, opisanih v oddelku 4.2 in Dodatku 1.

4.4.3

Preverjanje porabe električne energije pri ugotavljanju skladnosti proizvodnje

4.4.3.1 Med postopkom ugotavljanja skladnosti proizvodnje se konec preskusnega postopka tipa 1 pri praznjenju naboja v skladu z odstavkom 3.2.4.4 Podpriloge 8 k Prilogi XXI te uredbe nadomesti z naslednjim:

Konec preskusnega postopka tipa 1 pri praznjenju naboja za postopek ugotavljanja skladnosti proizvodnje je dosežen ob zaključku prvega zadevnega preskusnega cikla WLTP.

4.4.3.2 Med tem prvim zadevnim preskusnim ciklom WLTP se energija DC iz REESS izmeri v skladu z metodo, opisano v Dodatku 3 Podpriloge 8 k Prilogi XXI te uredbe in deli s prevoženo razdaljo v tem zadevnem preskusnem ciklu WLTP.

4.4.3.3 Vrednost, določena v skladu z odstavkom 4.5.3.2 te uredbe, se primerja z vrednostjo, določeno glede na odstavek 2.4 iz Dodatka 2.

4.4.1.4 Skladnost za EC se preverja z uporabo statističnih postopkov, opisanih v oddelku 4.2 in Dodatku 1. Za namene tega preverjanja skladnosti se izraza onesnaževala/CO2 zamenjata z EC.

4.5    Preverjanje skladnosti vozila pri preskusu tipa 3

4.5.1 Če bo izvedeno preverjanje s preskusom tipa 3, se izvede v skladu z naslednjimi zahtevami:

4.5.1.1 Če homologacijski organ ugotovi, da kakovost proizvodnje ni zadovoljiva, se iz družine naključno izbere vozilo, na katerem se izvedejo preskusi, opisani v Prilogi V.

4.5.1.2 Proizvodnja se šteje za skladno, če to vozilo izpolnjuje zahteve preskusov, opisanih v Prilogi V.

4.5.1.3 Če preskušano vozilo ne izpolnjuje zahtev iz oddelka 4.5.1.1, se iz iste družine izbere dodatni naključni vzorec štirih vozil, na katerih se opravijo preskusi, opisani v Prilogi V. Preskusi se lahko opravijo na vozilih, ki so opravila največ 15 000 km in niso bila spremenjena.

4.5.1.4 Proizvodnja se šteje za skladno, če vsaj tri vozila izpolnjujejo pogoje preskusov, opisanih v Prilogi V.

4.6    Preverjanje skladnosti vozila pri preskusu tipa 4

4.6.1 Če je treba izvesti preskus tipa 4, se ta izvede v skladu z naslednjimi zahtevami:

4.6.1.1 Če homologacijski organ ugotovi, da kakovost proizvodnje ni zadovoljiva, se iz družine naključno izbere vozilo, na katerem se izvedejo preskusi, opisani v Prilogi VI ali vsaj kot v odstavku 7 Priloge 7 Pravilnika št. 83 UN/ECE.

4.6.1.2 Proizvodnja se šteje za skladno, če to vozilo izpolnjujejo zahteve preskusov, opisanih v Prilogi VI ali odstavku 7 Priloge 7 Pravilnika št. 83 UN/ECE, odvisno od izvedenega preskusa.

4.6.1.3 Če preskušano vozilo ne izpolnjuje zahtev iz oddelka 4.6.1.1, se iz iste družine izbere dodatni naključni vzorec štirih vozil, na katerih se opravijo preskusi, opisani v Prilogi VI ali vsaj kot v odstavku 7 Priloge 7 Pravilnika št. 83 UN/ECE. Preskusi se lahko opravijo na vozilih, ki so opravila največ 15 000 km in niso bila spremenjena.

4.6.1.4 Proizvodnja se šteje za skladno, če vsaj tri vozila izpolnjujejo zahteve preskusov, opisanih v Prilogi VI ali odstavku 7 Priloge 7 Pravilnika št. 83 UN/ECE, odvisno od izvedenega preskusa.

4.7    Preverjanje skladnosti diagnostike na vozilu (OBD)

4.7.1 Če se izvede preverjanje delovanja sistema za diagnostiko na vozilu, to poteka v skladu z naslednjimi zahtevami:

4.7.1.1 Če homologacijski organ ugotovi, da kakovost proizvodnje ni zadovoljiva, se iz družine naključno izbere vozilo, na katerem se izvedejo preskusi, opisani v Dodatku 1 Priloge XI.

4.7.1.2 Proizvodnja se šteje za skladno, če to vozilo izpolnjujejo zahteve preskusov, opisanih v Dodatku 1 Priloge XI.

4.7.1.3 Če preskusno vozilo ne izpolnjuje zahtev iz oddelka 4.7.1.1, se iz iste družine izbere dodatni naključni vzorec štirih vozil, na katerih se opravijo preskusi, opisani v Dodatku 1 Priloge XI. Preskusi se lahko opravijo na vozilih, ki so opravila največ 15 000 km in niso bila spremenjena.

4.7.1.4 Proizvodnja se šteje za skladno, če vsaj tri vozila izpolnjujejo zahteve preskusov, opisanih v Dodatku 1 Priloge XI.




Dodatek 1

Potrditev skladnosti proizvodnje za preskus tipa 1 – statistična metoda

1. V tem dodatku je opisan postopek, ki se uporabi za potrditev zahtev skladnosti proizvodnje za preskus tipa 1 za onesnaževala/CO2, vključno z zahtevami za skladnost za PEV in OVC-HEV.

2. Merjenje onesnaževal, navedenih v tabeli 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2007, in emisij CO2 se izvede na najmanj treh vozilih, in se zaporedoma povečuje, dokler ni sprejeta odločitev o ustreznosti ali neustreznosti.

Za število N preskusov: x1, x2, … xN, povprečje Xtests in varianca VAR se določita na podlagi vseh N meritev:

image

in

image

3. Za vsako število preskusov se lahko sprejme ena od treh naslednjih odločitev (glej (i) do (iii)) za onesnaževala na podlagi mejne vrednosti L za vsako onesnaževalo, povprečje vseh N preskusov: Xtests , varianca rezultatov preskusa VAR in število preskusov N:

(i) ustrezna družina, če je
image

(ii) neustrezna družina, če je
image

(iii) opravi drugo meritev, če je:

image

Za merjenje onesnaževal je faktor A enak 1,05, da so upoštevane netočnosti pri meritvah.

4. Za CO2 in EC se uporabijo normalizirane vrednosti za CO2 in EC:

image

image

V primeru CO2 in EC je faktor A enak 1,01, vrednost L pa je enaka 1. V primeru CO2 in EC so merila torej poenostavljena tako:

(i) ustrezna družina, če je
image

(ii) neustrezna družina, če je
image

(iii) opravi drugo meritev, če je:

image

Vrednosti A za onesnaževala, EC in CO2 se pregledajo in se lahko spremenijo v skladu z razpoložljivimi dokazi. Zato homologacijski organi Komisiji predložijo vse ustrezne podatke vsaj v začetnem obdobju petih let.




Dodatek 2

Izračun skladnosti proizvodnje za EV

1.   Izračun skladnosti proizvodnje za PEV

1.1   Interpoliranje posamezne porabe električne energije PEV

image

pri čemer je:

ECDC–ind,COP

poraba električne energije posameznega vozila za skladnost proizvodnje, Wh/km;

ECDC–L,COP

poraba električne energije vozila L za skladnost proizvodnje, Wh/km;

ECDC–H,COP

poraba električne energije vozila H za skladnost proizvodnje, Wh/km;

Kind

interpolacijski koeficient za obravnavano posamezno vozilo za zadevni preskusni ciklus WLTP.

1.2   Poraba električne energije za PEV

Naslednje vrednosti so navedene in uporabljene za preverjanje skladnosti proizvodnje glede porabe električne energije:

image

pri čemer je:

ECDC,COP

poraba električne energije na podlagi praznjenja REESS prvega zadevnega preskusnega cikla WLTC, namenjenega preverjanju med preskusnim postopkom ugotavljanja skladnosti proizvodnje;

ECDC,CD,first WLTC

poraba električne energije na podlagi praznjenja REESS prvega zadevnega preskusnega cikla WLTC v skladu z odstavkom 4.3 Podpriloge 8 k Prilogi XXI, v Wh/km;

AFEC

faktor prilagoditve, ki nadomesti razliko med porabo električne energije pri praznjenju naboja, navedeno po izvedbi postopka preskusa tipa 1 med homologacijo in izmerjenimi preskusnimi rezultati, določenimi med postopkom ugotavljanja skladnosti proizvodnje;

in

image

pri čemer je:

ECWLTC,declared

navedena poraba električne energije za PEV v skladu z odstavkom 1.1.2.3 Podpriloge 6 Priloge XXI;

ECWLTC

izmerjena poraba električne energije v skladu z odstavkom 4.3.4.2 Podpriloge 8 k Prilogi XXI.

2.   Izračun vrednosti skladnosti proizvodnje za OVC-HEV

2.1   Posamezne masne emisije CO2 pri ohranjanju naboja OVC-HEV za ugotavljanje skladnosti proizvodnje

image

pri čemer je:

MCO2–ind,CS,COP

masna emisija CO2 pri ohranjanju naboja posameznega vozila za ugotavljanje skladnosti proizvodnje, g/km;

MCO2–L,CS,COP

masna emisija CO2 pri ohranjanju naboja vozila L za ugotavljanje skladnosti proizvodnje, g/km;

MCO2–H,CS,COP

masna emisija CO2 pri ohranjanju naboja vozila H za ugotavljanje skladnosti proizvodnje, g/km;

Kind

interpolacijski koeficient za obravnavano posamezno vozilo za zadevni preskusni ciklus WLTP.

2.2   Posamezna poraba električne energije pri praznjenju naboja OVC-HEV za ugotavljanje skladnosti proizvodnje

image

pri čemer je:

ECDC–ind,CD,COP

poraba električne energije pri praznjenju naboja posameznega vozila za skladnost proizvodnje, Wh/km;

ECDC–L,CD,COP

poraba električne energije pri praznjenju naboja vozila L za skladnost proizvodnje, Wh/km;

ECDC–H,CD,COP

poraba električne energije pri praznjenju naboja vozila H za skladnost proizvodnje, Wh/km;

Kind

interpolacijski koeficient za obravnavano posamezno vozilo za zadevni preskusni ciklus WLTP.

2.3   Vrednost masnih emisij CO2 pri ohranjanju naboja za ugotavljanje skladnosti proizvodnje

Naslednje vrednosti so navedene in uporabljene za preverjanje skladnosti proizvodnje glede masnih emisij CO2 pri ohranjanju naboja:

image

pri čemer je:

MCO2,CS,COP

vrednost masnih emisij CO2 pri ohranjanju naboja preskusa ohranjanja naboja tipa 1, namenjenega preverjanju med preskusnim postopkom ugotavljanja skladnosti proizvodnje;

MCO2,CS

masna emisija CO2 pri ohranjanju naboja preskusa ohranjanja naboja tipa 1 v skladu z odstavkom 4.1.1 Priloge XXI, g/km;

AFCO2,CS

faktor prilagoditve, ki nadomesti razliko med vrednostjo po izvedbi postopka preskusa tipa 1 med homologacijo in izmerjenimi preskusnimi rezultati, določenimi med postopkom ugotavljanja skladnosti proizvodnje;

in

image

pri čemer je:

MCO2,CS,c,declared

navedena masna emisija CO2 pri ohranjanju naboja preskusa tipa 1 pri ohranjanju naboja v skladu s korakom 7 iz tabele A8/5 Podpriloge 8 k Prilogi XXI;

MCO2,CS,c,6

izmerjena masna emisija CO2 pri ohranjanju naboja preskusa tipa 1 pri ohranjanju naboja v skladu s korakom 6 iz tabele A8/5 Podpriloge 8 k Prilogi XXI.

2.4   Poraba električne energije pri praznjenju naboja za ugotavljanje skladnosti proizvodnje

Naslednje vrednosti so navedene in uporabljene za preverjanje skladnosti proizvodnje glede porabe električne energije pri praznjenju naboja

image

pri čemer je:

ECDC,CD,COP

poraba električne energije pri praznjenju naboja na podlagi praznjenja REESS prvega zadevnega preskusnega cikla WLTC preskusa tipa 1 pri praznjenju naboja, namenjenega potrditvi med preskusnim postopkom ugotavljanja skladnosti proizvodnje;

ECDC,CD,first WLTC

poraba električne energije pri praznjenju naboja na podlagi praznjenja REESS prvega zadevnega preskusnega cikla WLTC preskusa tipa 1 pri praznjenju naboja v skladu z odstavkom 4.3 Podpriloge 8 k Prilogi XXI, v Wh/km;

AFEC,AC,CD

faktor prilagoditve za porabo električne energije pri praznjenju naboja, ki nadomesti razliko med vrednostjo po izvedbi postopka preskusa tipa 1 med homologacijo in izmerjenimi preskusnimi rezultati, določenimi med postopkom ugotavljanja skladnosti proizvodnje;

in

image

pri čemer je:

ECAC,CD,declared

navedena poraba električne energije pri praznjenju naboja preskusa tipa 1 pri praznjenju naboja v skladu z odstavkom 1.1.2.3 Podpriloge 6 k Prilogi XXI;

ECAC,CD

izmerjena poraba električne energije pri praznjenju naboja preskusa tipa 1 pri praznjenju naboja v skladu z odstavkom 4.3.1 Podpriloge 8 k Prilogi XXI.




Dodatek 3

VZOREC

OPISNEGA LISTA št. …

ZA PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE ZA VOZILO GLEDE EMISIJ IN DOSTOPA DO INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZIL

Naslednje podatke, če je primerno, se predloži v treh izvodih in ti vsebujejo seznam priloženih dokumentov. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Če so priložene fotografije, morajo biti dovolj podrobne.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljani elektronsko, je treba dodati informacije o njihovem delovanju.



0.

SPLOŠNO

0.1

Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

0.2

Tip: …

0.2.1

Trgovska imena (če obstajajo): …

0.4

Kategorija vozila (c): …

0.8

Nazivi in naslovi proizvodnih obratov: …

0.9

Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja): …

1.

SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI

1.1

Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila/sestavnega dela/samostojne tehnične enote (1):

1.3.3

Pogonske osi (število, lega, medsebojna povezava): …

2.

MASE IN MERE (f) (g) (7)

(v kg in mm) (navedite povezavo z risbo, če je primerno)

2.6

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo (h)

(a)  največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b)  masa vsake izvedenke (priskrbeti je treba matriko): …

2.8

Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila po podatkih proizvajalca (i) (3): …

3.

PRETVORNIK POGONSKE ENERGIJE (k)

3.1

Proizvajalec pretvornikov pogonske energije: …

3.1.1

Proizvajalčeva oznaka (kot je označena na pretvorniku pogonske energije ali drugi načini identifikacije): …

3.2

Motor z notranjim zgorevanjem

3.2.1.1

Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig/kombinirano gorivo (1)

Ciklus: štiritaktni/dvotaktni/rotacijski (1)

3.2.1.2

Število in razpored valjev: …

3.2.1.2.1

Vrtina (1): … mm

3.2.1.2.2

Gib (1): … mm

3.2.1.2.3

Zaporedje vžiga: …

3.2.1.3

Delovna prostornina motorja (m): … cm3

3.2.1.4

Kompresijsko razmerje (2): …

3.2.1.5

Risbe zgorevalnega prostora, čela bata in, pri motorjih s prisilnim vžigom, risbe batnih obročkov: …

3.2.1.6

Običajna vrtilna frekvenca prostega teka (2): … min–1

3.2.1.6.1

Visoka vrtilna frekvenca prostega teka (2): … min–1

3.2.1.8

Nazivna moč motorja (n): … kW pri … min–1 (po navedbi proizvajalca)

3.2.1.9

Največja dovoljena vrtilna frekvenca motorja po podatkih proizvajalca: … min–1

3.2.1.10

Največji neto navor (n): … Nm pri … min–1 (po navedbi proizvajalca)

3.2.2

Gorivo

3.2.2.1

Lahka vozila: dizelsko gorivo/bencin/UNP/ZP ali biometan/etanol (E85)/biodizel/vodik/H2ZP (1) (6)

3.2.2.1.1

RON (raziskovalno oktansko število), neosvinčeni: …

3.2.2.4

Vozilo glede na tip goriva: enogorivno, dvogorivno, vozilo s prilagodljivim tipom goriva (1)

3.2.2.5

Največja sprejemljiva količina biogoriva v gorivu (po navedbi proizvajalca): … % na prostornino

3.2.4

Dovod goriva

3.2.4.1

Z uplinjači: da/ne (1)

3.2.4.2

Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s kompresijskim vžigom ali dvogorivne motorje): da/ne (1)

3.2.4.2.1

Opis sistema (skupni vod/sistem tlačilka-šoba/razdelilna tlačilka za gorivo itd.): …

3.2.4.2.2

Način delovanja: neposredni vbrizg/predkomora/vrtinčna komora (1)

3.2.4.2.3

Tlačilka za vbrizgavanje/dovod goriva

3.2.4.2.3.1

Znamke: …

3.2.4.2.3.2

Tipi: …

3.2.4.2.3.3

Največja količina dovoda goriva (1) (2): … mm3/gib ali takt pri vrtilni frekvenci motorja:… min–1 ali, namesto tega, karakteristika vbrizga: … (Če ima motor samodejno krmiljenje vbrizgane količine goriva v odvisnosti od tlaka, navedite značilno količino vbrizga in tlak glede na vrtilno frekvenco motorja)

3.2.4.2.4

Krmiljenje omejitve vrtilne frekvence motorja

3.2.4.2.4.2.1

Vrtilna frekvenca, pri kateri se pri polni obremenitvi začne zapiranje dovoda goriva: … min–1

3.2.4.2.4.2.2

Največja vrtilna frekvenca brez obremenitve: … min–1

3.2.4.2.6

Vbrizgalne šobe

3.2.4.2.6.1

Znamke: …

3.2.4.2.6.2

Tipi: …

3.2.4.2.8

Pomožna naprava za pomoč pri zagonu

3.2.4.2.8.1

Znamke: …

3.2.4.2.8.2

Tipi: …

3.2.4.2.8.3

Opis sistema: …

3.2.4.2.9

Elektronsko nadzorovano vbrizgavanje: da/ne (1)

3.2.4.2.9.1

Znamke: …

3.2.4.2.9.2

Tipi:

3.2.4.2.9.3

Opis sistema …

3.2.4.2.9.3.1

Znamka in tip krmilne enote (ECU): …

3.2.4.2.9.3.1.1

Različica programske opreme krmilne enote: …

3.2.4.2.9.3.2

Znamka in tip regulatorja goriva: …

3.2.4.2.9.3.3

Znamka in tip tipala pretoka zraka: …

3.2.4.2.9.3.4

Znamka in tip naprave za distribucijo goriva: …

3.2.4.2.9.3.5

Znamka in tip ohišja lopute za zrak: …

3.2.4.2.9.3.6

Znamka in tip ali način delovanja tipala temperature vode: …

3.2.4.2.9.3.7

Znamka in tip ali način delovanja tipala temperature zraka: …

3.2.4.2.9.3.8

Znamka in tip ali način delovanja tipala zračnega tlaka: …

3.2.4.3

Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s prisilnim vžigom): da/ne (1)

3.2.4.3.1

Način delovanja: vbrizgavanje v sesalno cev (eno-/večtočkovno/neposredno vbrizgavanje (1)/drugo (navedite): …

3.2.4.3.2

Znamke: …

3.2.4.3.3

Tipi: …

3.2.4.3.4

Opis sistema (pri sistemih, ki nimajo neprekinjenega vbrizgavanja, navedite enakovredne podrobnosti): …

3.2.4.3.4.1

Znamka in tip krmilne enote (ECU): …

3.2.4.3.4.1.1

Različica programske opreme krmilne enote: …

3.2.4.3.4.3

Znamka in tip ali način delovanja tipala pretoka zraka: …

3.2.4.3.4.8

Znamka in tip ohišja lopute za zrak: …

3.2.4.3.4.9

Znamka in tip ali način delovanja tipala temperature vode: …

3.2.4.3.4.10

Znamka in tip ali način delovanja tipala temperature zraka: …

3.2.4.3.4.11

Znamka in tip ali način delovanja tipala zračnega tlaka: …

3.2.4.3.5

Vbrizgalne šobe

3.2.4.3.5.1

Znamka: …

3.2.4.3.5.2

Tip: …

3.2.4.3.7

Sistem za zagon hladnega motorja

3.2.4.3.7.1

Načini delovanja: …

3.2.4.3.7.2

Delovno območje/nastavitve (1) (2): …

3.2.4.4

Črpalka za gorivo

3.2.4.4.1

Tlak (2): … kPa ali karakteristika (2): …

3.2.4.4.2

Znamke: …

3.2.4.4.3

Tipi: …

3.2.5

Električni sistem

3.2.5.1

Nazivna napetost: … V, priključek mase pozitivni/negativni (1)

3.2.5.2

Generator

3.2.5.2.1

Tip: …

3.2.5.2.2

Nazivna izhodna moč: … VA

3.2.6

Sistem vžiga (samo motorji s prisilnim vžigom)

3.2.6.1

Znamke: …

3.2.6.2

Tipi: …

3.2.6.3

Način delovanja: …

3.2.6.6

Vžigalne svečke

3.2.6.6.1

Znamka: …

3.2.6.6.2

Tip: …

3.2.6.6.3

Nastavitev razdalje med elektrodama: … mm

3.2.6.7

Vžigalne tuljave

3.2.6.7.1

Znamka: …

3.2.6.7.2

Tip: …

3.2.7

Hladilni sistem: tekočina/zrak (1)

3.2.7.1

Nazivna nastavitev naprave za krmiljenje temperature motorja: …

3.2.7.2

Tekočina

3.2.7.2.1

Vrsta tekočine: …

3.2.7.2.2

Obtočne črpalke: da/ne (1)

3.2.7.2.3

Značilnosti: … Ali

3.2.7.2.3.1

Znamke: …

3.2.7.2.3.2

Tipi: …

3.2.7.2.4

Prestavna razmerja: …

3.2.7.2.5

Opis ventilatorja in njegovega pogonskega mehanizma: …

3.2.7.3

Zrak

3.2.7.3.1

Ventilator: da/ne (1)

3.2.7.3.2

Značilnosti: … ali

3.2.7.3.2.1

Znamke: …

3.2.7.3.2.2

Tipi: …

3.2.7.3.3

Prestavna razmerja: …

3.2.8

Sesalni sistem

3.2.8.1

Nadtlačni polnilnik: da/ne (1)

3.2.8.1.1

Znamke: …

3.2.8.1.2

Tipi: …

3.2.8.1.3

Opis sistema (npr. največji polnilni tlak: … kPa; omejilni ventil, če je primerno): …

3.2.8.2

Hladilnik polnilnega zraka: da/ne (1)

3.2.8.2.1

Tip: zrak-zrak/zrak-voda (1)

3.2.8.3

Podtlak dovoda zraka pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi (samo motorji s kompresijskim vžigom)

3.2.8.4

Opis in risbe sesalnih cevi in njihovih dodatkov (posoda za vsesani zrak, grelne naprave, dodatni vstopi za zrak itd.): …

3.2.8.4.1

Opis sesalnega kolektorja (vključno z risbami in/ali fotografijami): …

3.2.8.4.2

Zračni filter, risbe: … ali

3.2.8.4.2.1

Znamke: …

3.2.8.4.2.2

Tipi: …

3.2.8.4.3

Dušilnik zvoka, risbe: … ali

3.2.8.4.3.1

Znamke: …

3.2.8.4.3.2

Tipi: …

3.2.9

Izpušni sistem

3.2.9.1

Opis in/ali risba izpušnega kolektorja: …

3.2.9.2

Opis in/ali risba izpušnega sistema: …

3.2.9.3

Največji dovoljeni protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi (samo pri motorjih s kompresijskim vžigom): … kPa

3.2.10

Najmanjše površine presekov sesalnih in izpušnih odprtin: …

3.2.11

Krmilni časi ventilov ali enakovredni podatki

3.2.11.1

Največji gib ventilov, koti odpiranja in zapiranja ali podatki o časih odpiranja in zapiranja glede na mrtve točke batov pri alternativnih sistemih krmiljenja. Za spremenljive sisteme določanja časa, najnižji in najvišji čas: …

3.2.11.2

Referenčno območje in/ali območje nastavitve (1): …

3.2.12

Ukrepi proti onesnaževanju zraka

3.2.12.1

Naprava za vsesavanje plinov iz okrova ročične gredi (opis in risbe): …

3.2.12.2

Naprave za uravnavanje onesnaževanja (če niso zajete pod drugim naslovom)

3.2.12.2.1

Katalizator

3.2.12.2.1.1

Število katalizatorjev in katalitičnih elementov (spodnje vpišite podatke za vsako posamezno enoto): …

3.2.12.2.1.2

Mere, oblika in prostornina katalizatorjev: …

3.2.12.2.1.3

Vrsta katalitične reakcije: …

3.2.12.2.1.4

Skupna količina plemenitih kovin: …

3.2.12.2.1.5

Relativna koncentracija: …

3.2.12.2.1.6

Podlaga (struktura in material): …

3.2.12.2.1.7

Gostota celic: …

3.2.12.2.1.8

Tip ohišja katalizatorjev: …

3.2.12.2.1.9

Lega katalizatorjev (mesto in referenčna razdalja v izpušnem sistemu): …

3.2.12.2.1.10

Ščitnik proti toploti: da/ne (1)

3.2.12.2.1.11

Običajno območje delovne temperature: … °C

3.2.12.2.1.12

Znamka katalizatorja: …

3.2.12.2.1.13

Identifikacijska številka dela: …

3.2.12.2.2

Tipala

3.2.12.2.2.1

Lambda sonda: da/ne (1)

3.2.12.2.2.1.1

Znamka: …

3.2.12.2.2.1.2

Lega: …

3.2.12.2.2.1.3

Območje krmiljenja: …

3.2.12.2.2.1.4

Tip ali način delovanja: …

3.2.12.2.2.1.5

Identifikacijska številka dela: …

3.2.12.2.2.2

Tipalo NOx: da/ne (1)

3.2.12.2.2.2.1

Znamka: …

3.2.12.2.2.2.2

Tip: …

3.2.12.2.2.2.3

Lega:

3.2.12.2.2.3

Tipalo delcev: da/ne (1)

3.2.12.2.2.3.1

Znamka: …

3.2.12.2.2.3.2

Tip: …

3.2.12.2.2.3.3

Lega: …

3.2.12.2.3

Vbrizgavanje zraka: da/ne (1)

3.2.12.2.3.1

Vrsta (pulziranje zraka, zračna črpalka itd.): …

3.2.12.2.4

Vračanje izpušnih plinov v valj (EGR): da/ne (1)

3.2.12.2.4.1

Značilnosti (znamka, tip, pretok, visok/nizek/kombiniran tlak itd.): …

3.2.12.2.4.2

Sistem hlajenja z vodo (navede se za vsak sistem EGR, npr. nizek tlak/visok tlak/kombiniran tlak: da/ne (1)

3.2.12.2.5

Sistem za uravnavanje emisij zaradi izhlapevanja (samo za bencinske in etanolske motorje): da/ne (1)

3.2.12.2.5.1

Podroben opis naprav: …

3.2.12.2.5.2

Risba sistema za uravnavanje emisij zaradi izhlapevanja: …

3.2.12.2.5.3

Risba posode z aktivnim ogljem: …

3.2.12.2.5.4

Masa suhega aktivnega oglja: … g

3.2.12.2.5.5

Shematična risba posode za gorivo s podatki o prostornini za gorivo in materialu (samo za bencinske in etanolske motorje): …

3.2.12.2.5.6

Opis in shematična risba toplotnega ščita med posodo za gorivo in izpušnim sistemom: …

3.2.12.2.6

Filter za delce (PT): da/ne (1)

3.2.12.2.6.1

Mere, oblika in prostornina filtra za delce: …

3.2.12.2.6.2

Zasnova filtra za delce: …

3.2.12.2.6.3

Mesto vgradnje (referenčna razdalja v izpušnem vodu): …

3.2.12.2.6.4

Znamka filtra za delce: …

3.2.12.2.6.5

Identifikacijska številka dela: …

3.2.12.2.7

Diagnostika na vozilu (OBD): da/ne (1)

3.2.12.2.7.1

Pisni opis in/ali risba kazalnika slabega delovanja (MI): …

3.2.12.2.7.2

Seznam in namen vseh sestavnih delov, ki jih nadzira sistem za diagnostiko na vozilu: …

3.2.12.2.7.3

Pisni opis (splošna načela delovanja) za

3.2.12.2.7.3.1

Motorji s prisilnim vžigom

3.2.12.2.7.3.1.1

Nadzor katalizatorja: …

3.2.12.2.7.3.1.2

Zaznavanje neuspelih vžigov: …

3.2.12.2.7.3.1.3

Nadzor lambde sonde: …

3.2.12.2.7.3.1.4

Drugi sestavni deli, ki jih nadzira sistem za diagnostiko na vozilu: …

3.2.12.2.7.3.2

Motorji s kompresijskim vžigom: …

3.2.12.2.7.3.2.1

Nadzor katalizatorja: …

3.2.12.2.7.3.2.2

Nadzor filtra za delce: …

3.2.12.2.7.3.2.3

Nadzor elektronskega sistema za dovod goriva: …

3.2.12.2.7.3.2.5

Drugi sestavni deli, ki jih nadzira sistem za diagnostiko na vozilu: …

3.2.12.2.7.4

Merila za vklop MI (stalno število voznih ciklov ali statistična metoda):…

3.2.12.2.7.5

Seznam vseh izhodnih kod in obrazcev, ki jih uporablja sistem za diagnostiko na vozilu (z ustreznimi pojasnili): …

3.2.12.2.7.6

Proizvajalec vozila zagotovi naslednje dodatne podatke, da se omogoči proizvodnja nadomestnih delov, združljivih s sistemom za diagnostiko na vozilu, ter orodij za diagnostiko in preskusne opreme.

3.2.12.2.7.6.1

Opis tipa in števila ciklov predkondicioniranja, ki so bili uporabljeni za izvirno homologacijo vozila.

3.2.12.2.7.6.2

Opis tipa demonstracijskega cikla diagnostike na vozilu, ki je bil izveden za izvirno homologacijo vozila za sestavni del, ki ga nadzira sistem za diagnostiko na vozilu.

3.2.12.2.7.6.3

Izčrpen dokument, ki opisuje vse zaznane komponente s strategijo za odkrivanje napak in aktivacijo MI (stalno število voznih ciklov ali statistična metoda), vključno s seznamom ustreznih sekundarnih zaznanih parametrov za vsak sestavni del, ki ga nadzira sistem za diagnostiko na vozilu. Seznam vseh izhodnih kod in obrazcev sistema za diagnostiko na vozilu (z ustreznimi pojasnili) za posamezne sestavne dele pogonskega sistema, ki vplivajo na emisije, in posameznih sestavnih delov, ki niso povezani z emisijami, če se nadzor sestavnega dela uporabi za določanje aktiviranja MI, vključno zlasti s podrobno razlago podatkov, navedenih v modulu $05 Test ID $21 do FF in v modulu $06.

V primeru tipov vozil, ki uporabljajo komunikacijsko povezavo v skladu s standardom ISO 15765-4 „Cestna vozila – Diagnostika na omrežju CAN – del 4: zahteve za sisteme, povezane z emisijami“ morajo biti podrobno obrazloženi podatki, navedeni v modulu $ 06 Test ID $ 00 do FF za vsak nadzorovani ID diagnostike na vozilu.

3.2.12.2.7.6.4

Zgornje zahtevane informacije so lahko opredeljene z izpolnjevanjem tabele, kot je opisano v nadaljevanju.

3.2.12.2.7.6.4.1

Lahka vozila



Sestavni del

Koda napake

Strategija nadziranja

Merila za odkrivanje napak

Merila za vključitev MI

Sekundarni parametri

Predkondicioniranje

Demonstracijski preskus

Katalizator

P0420

Signali lambda sonde 1 in 2

Razlika med signali lambda sonde 1 in 2 –

Tretji ciklus

Vrtilna frekvenca/obremenitev motorja, način A/F, temperatura katalizatorja

Dva cikla tipa I

Tip I

3.2.12.2.8

Drug sistem: …

3.2.12.2.8.2

Sistem za prisilo voznika

3.2.12.2.8.2.3

Tip sistema za prisilo: brez zagona motorja po odštevanju/brez zagona po dolivanju goriva/omejitev zmogljivosti

3.2.12.2.8.2.4

Opis sistema za prisilo

3.2.12.2.8.2.5

Enakovredno povprečnemu dosegu vozila s polno posodo goriva: … km

3.2.12.2.10

Sistem z redno regeneracijo: (zagotovite spodnje podatke za vsako posamezno enoto)

3.2.12.2.10.1

Način ali sistem regeneracije, opis in/ali risba: …

3.2.12.2.10.2

Število operativnih ciklov tipa 1 ali enakovrednih ciklov preskusne naprave med dvema cikloma, kadar pride do faz regeneracije pod pogoji, enakovrednimi preskusu tipa 1 (razdalja „D“ na sliki A6.App1/1 v Dodatku 1 k Podprilogi 6 Priloge XXI k Uredbi (EU) št. 2017/1151 ali sliki A13/1 v Prilogi 13 k Pravilniku št. 83 UN/ECE) (če je primerno)): …

3.2.12.2.10.2.1

Ustrezen ciklus tipa 1 (navedite ustrezen postopek: Podpriloga 4 Priloge XXI ali Pravilnik št. 83 UN/ECE): …

3.2.12.2.10.3

Opis metode, uporabljene za določitev števila ciklov med dvema cikloma, kadar pride do faz regeneracije: …

3.2.12.2.10.4

Parametri za določitev ravni obremenitve, ki se zahteva pred regeneracijo (tj. temperatura, tlak itd.): …

3.2.12.2.10.5

Opis metode, uporabljene za obremenitev sistema v postopku preskušanja, opisanem v odstavku 3.1 Priloge 13 k Pravilniku št. 83 UN/ECE: …

3.2.12.2.11

Sistemi katalizatorjev, ki uporabljajo gorljive reagente (zagotovite spodnje podatke za vsako posamezno enoto) da/ne (1)

3.2.12.2.11.1

Vrsta in koncentracija potrebnega reagenta: …

3.2.12.2.11.2

Običajno območje delovne temperature reagenta: …

3.2.12.2.11.3

Mednarodni standard: …

3.2.12.2.11.4

Pogostost ponovnega polnjenja reagenta: neprekinjeno/vzdrževanje (če je primerno):

3.2.12.2.11.5

Prikazovalnik količine reagenta: (opis in lega)

3.2.12.2.11.6

Posoda z reagentom

3.2.12.2.11.6.1

Zmogljivost: …

3.2.12.2.11.6.2

Ogrevalni sistem: da/ne

3.2.12.2.11.6.2.1

Opis ali risba

3.2.12.2.11.7

Krmilna enota reagenta: da/ne (1)

3.2.12.2.11.7.1

Znamka: …

3.2.12.2.11.7.2

Tip: …

3.2.12.2.11.8

Vbrizgalnik reagenta (znamka, tip in lega): …

3.2.13

Motnost dima

3.2.13.1

Mesto simbola absorpcijskega koeficienta (samo pri motorjih s kompresijskim vžigom): …

3.2.14

Podrobnosti o vseh napravah, ki vplivajo na porabo goriva (če niso opisane drugje): …

3.2.15

Sistem za dovajanje utekočinjenega naftnega plina (UNP): da/ne (1)

3.2.15.1

Številka homologacije v skladu z Uredbo (ES) št. 661/2009 (UL L 200, 31.7.2009, str. 1): …

3.2.15.2

Elektronska krmilna enota motorja s pogonom na UNP

3.2.15.2.1

Znamke: …

3.2.15.2.2

Tipi: …

3.2.15.2.3

Možnosti nastavljanja v zvezi z emisijami: …

3.2.15.3

Dodatna dokumentacija

3.2.15.3.1

Opis varovanja katalizatorja pri preklopu z bencina na ZP ali obratno: …

3.2.15.3.2

Načrt sistema (električni priključki, vakuumski priključki, kompenzacijske cevi itd.): …

3.2.15.3.3

Risba simbola: …

3.2.16.

Sistem za dovajanje zemeljskega plina (ZP): da/ne (1)

3.2.16.1

Številka homologacije v skladu z Uredbo (ES) št. 661/2009 : …

3.2.16.2

Elektronska krmilna enota motorja s pogonom na zemeljski plin:

3.2.16.2.1

Znamke: …

3.2.16.2.2

Tipi: …

3.2.16.2.3

Možnosti nastavljanja v zvezi z emisijami: …

3.2.16.3

Dodatna dokumentacija

3.2.16.3.1

Opis varovanja katalizatorja pri preklopu z bencina na UNP ali obratno: …

3.2.16.3.2

Načrt sistema (električni priključki, vakuumski priključki, kompenzacijske cevi itd.): …

3.2.16.3.3

Risba simbola: …

3.2.18

Sistem za dovod vodika: da/ne (1)

3.2.18.1

Številka ES-homologacije v skladu z Uredbo (ES) št. 79/2009: …

3.2.18.2

Elektronska krmilna enota motorja s pogonom na vodik

3.2.18.2.1

Znamke: …

3.2.18.2.2

Tipi: …

3.2.18.2.3

Možnosti nastavljanja v zvezi z emisijami: …

3.2.18.3

Dodatna dokumentacija

3.2.18.3.1

Opis zaščite katalizatorja pri preklopu z bencina na vodik ali obratno: …

3.2.18.3.2

Načrt sistema (električni priključki, vakuumski priključki, kompenzacijske cevi itd.): …

3.2.18.3.3

Risba simbola: …

3.2.19.4

Dodatna dokumentacija

3.2.19.4.1

Opis zaščite katalizatorja pri preklopu z bencina na H2ZP ali obratno: …

3.2.19.4.2

Načrt sistema (električni priključki, vakuumski priključki, kompenzacijske cevi itd.): …

3.2.19.4.3

Risba simbola: …

3.2.20.

Informacije o shranjevanju toplote

3.2.20.1

Naprava za aktivno shranjevanje toplote: da/ne (1)

3.2.20.1.1

Entalpija: … (J)

3.2.20.2

Materiali za izolacijo

3.2.20.2.1

Material za izolacijo: …

3.2.20.2.2

Prostornina izolacije: …

3.2.20.2.3

Teža izolacije: …

3.2.20.2.4

Lokacija izolacije: …

3.3

Električna naprava

3.3.1

Tip (način navitja, vzbujanje): …

3.3.1.2

Delovna napetost: … V

3.4

Kombinacije pretvornikov energije za pogon

3.4.1

Hibridno električno vozilo: da/ne (1)

3.4.2

Kategorija hibridnega električnega vozila: zunanje polnjenje/brez zunanjega polnjenja:: (1)

3.4.3

Stikalo za izbiro načina delovanja: da/ne (1)

3.4.3.1

Izbirni načini

3.4.3.1.1

Povsem električni: da/ne (1)

3.4.3.1.2

Izključno na gorivo: da/ne (1)

3.4.3.1.3

Hibridni načini: da/ne (1)

(če da, kratek opis): …

3.4.4

Opis naprave za shranjevanje energije: (REESS, kondenzator, vztrajnik/generator)

3.4.4.1

Znamke: …

3.4.4.2

Tipi: …

3.4.4.3

Identifikacijska številka: …

3.4.4.4

Vrsta elektrokemičnega člena: …

3.4.4.5

Energija: … (za REESS: napetost in zmogljivost Ah v 2 urah, za kondenzator: J, …)

3.4.4.6

Polnilnik: v vozilu/zunanji/brez (1)

3.4.5

Električna naprava (ločen opis vseh tipov električnih naprav)

3.4.5.1

Znamka: …

3.4.5.2

Tip: …

3.4.5.3

Osnovna uporaba: vlečni motor/generator (1)

3.4.5.3.1

Če se uporablja kot vlečni motor: z enim motorjem/z več motorji (število) (1): …

3.4.5.4

Največja moč: … kW

3.4.5.5

Način delovanja:

3.4.5.5.5.1

enosmerni tok/izmenični tok/število faz: …

3.4.5.5.2

ločeno vzbujanje/serijsko/kombinirano (1)

3.4.5.5.3

sinhrono/nesinhrono (1)

3.4.6

Krmilna enota

3.4.6.1

Znamke: …

3.4.6.2

Tipi: …

3.4.6.3

Identifikacijska številka: …

3.4.7

Regulator moči

3.4.7.1

Znamka: …

3.4.7.2

Tip: …

3.4.7.3

Identifikacijska številka: …

3.4.9

Priporočilo proizvajalca za predkondicioniranje: …

3.5

Navedene vrednosti proizvajalca za določanje emisij CO2/porabe električne energije/električnega dosega in podrobnosti o ekoloških inovacijah (če je primerno) (o)

3.5.7

Navedene vrednosti proizvajalca

3.5.7.1

Parametri preskusnega vozila

3.5.7.1.1

Visoka vrednost za vozila

3.5.7.1.1.1

Potreba po energiji za ciklus (J): …

3.5.7.1.1.2

Koeficienti cestne obremenitve

3.5.7.1.1.2.1

f0, N: …

3.5.7.1.1.2.2

f1, N/(km/h): …

3.5.7.1.1.2.3

f2, N/(km/h)2: …

3.5.7.1.2

Nizka vrednost za vozilo (če je primerno)

3.5.7.1.2.1

Potreba po energiji za ciklus (J)

3.5.7.1.2.2

Koeficienti cestne obremenitve

3.5.7.1.2.2.1

f0, N: …

3.5.7.1.2.2.2

f1, N/(km/h): …

3.5.7.1.2.2.3

f2, N/(km/h)2: …

3.5.7.1.3

Srednja vrednost za vozilo (če je primerno)

3.5.7.1.3.1

Potreba po energiji za ciklus (J)

3.5.7.1.3.2

Koeficienti cestne obremenitve

3.5.7.1.3.2.1

f0, N: …

3.5.7.1.3.2.2

f1, N/(km/h): …

3.5.7.1.3.2.3

f2, N/(km/h)2: …

3.5.7.2

Skupne masne emisije CO2

3.5.7.2.1

Masne emisije CO2 za ICE

3.5.7.2.1.1

Visoka vrednost za vozilo: … g/km

▼M2

3.5.7.2.1.1.0

Visoka vrednost za vozilo (NEDC): … g/km

▼B

3.5.7.2.1.2

Nizka vrednost za vozilo (če je primerno): … g/km

▼M2

3.5.7.2.1.2.0

Nizka vrednost za vozilo (če je ustrezno) (NEDC): … g/km

▼B

3.5.7.2.2

Masne emisije CO2 pri ohranjanju naboja za OVC-HEV in NOVC-HEV

3.5.7.2.2.1

Visoka vrednost za vozilo: … g/km

▼M2

3.5.7.2.2.1.0

Visoka vrednost za vozilo (NEDC): … g/km

▼B

3.5.7.2.2.2

Nizka vrednost za vozilo (če je primerno): … g/km

▼M2

3.5.7.2.2.2.0

Nizka vrednost za vozilo (če je ustrezno) (NEDC): … g/km

▼B

3.5.7.2.2.3

Srednja vrednost za vozilo (če je primerno): … g/km

▼M2

3.5.7.2.2.3.0

Srednja vrednost za vozilo (če je ustrezno) (NEDC): … g/km

▼B

3.5.7.2.3

Masne emisije CO2 pri praznjenju naboja za OVC-HEV

3.5.7.2.3.1

Visoka vrednost za vozilo: … g/km

▼M2

3.5.7.2.3.1.0

Visoka vrednost za vozilo (NEDC): … g/km

▼B

3.5.7.2.3.2

Nizka vrednost za vozilo (če je primerno): … g/km

▼M2

3.5.7.2.3.2.0

Nizka vrednost za vozilo (če je ustrezno) (NEDC): … g/km

▼B

3.5.7.2.3.3

Srednja vrednost za vozilo (če je primerno): … g/km

▼M2

3.5.7.2.3.3.0

Srednja vrednost za vozilo (če je ustrezno) (NEDC): … g/km

▼B

3.5.7.3

Električni doseg za električna vozila

3.5.7.3.1

Doseg samo z električnim pogonom (PER) za PEV

3.5.7.3.1.1

Visoka vrednost za vozilo: … km

3.5.7.3.1.2

Nizka vrednost za vozilo (če je primerno): … km

3.5.7.3.2

Doseg z električnim pogonom AER za OVC-HEV

3.5.7.3.2.1

Visoka vrednost za vozilo: … km

3.5.7.3.2.2

Nizka vrednost za vozilo (če je primerno): … km

3.5.7.3.2.3

Srednja vrednost za vozilo (če je primerno): … km

3.5.7.4

Poraba goriva pri ohranjanju naboja (FCCS) za FCHV

3.5.7.4.1

Visoka vrednost za vozilo: … kg/100 km

3.5.7.4.2

Nizka vrednost za vozilo (če je primerno): … kg/100 km

3.5.7.4.3

Srednja vrednost za vozilo (če je primerno): … kg/100 km

3.5.7.5

Poraba električne energije pri elektrificiranih vozilih

3.5.7.5.1

Skupna poraba električne energije (ECWLTC) za povsem električna vozila

3.5.7.5.1.1

Visoka vrednost za vozilo: … Wh/km

3.5.7.5.1.2

Nizka vrednost za vozilo (če je primerno): … Wh/km

3.5.7.5.2

Poraba električne energije pri praznjenju naboja, tehtano z UF ECAC,CD (kombinirano)

3.5.7.5.2.1

Visoka vrednost za vozilo: … Wh/km

3.5.7.5.2.2

Nizka vrednost za vozilo (če je primerno): … Wh/km

3.5.7.5.2.3

Srednja vrednost za vozilo (če je primerno): … Wh/km

3.5.8

Vozilo, v katero je vgrajena ekološka inovacija v smislu člena 12 Uredbe (ES) št. 443/2009 za vozila kategorije M1 oziroma člena 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 za vozila kategorije N1: da/ne (1)

3.5.8.1

Tip/varianta/izvedenka osnovnega vozila, kot je navedeno v členu 5 Uredbe (EU) št. 725/2011 za vozila kategorije M1 oziroma v členu 5 Uredbe (EU) št. 427/2014 za vozila kategorije N1(če je primerno): …

3.5.8.2

Medsebojni vplivi posameznih ekoloških inovacij: da/ne (1)

3.5.8.3

Podatki o emisijah, povezanih z uporabo ekoloških inovacij (ponovi se tabela za vsako preskušeno referenčno gorivo) (w1)



Sklep o odobritvi ekološke inovacije (w2)

Koda ekološke inovacije (w3)

1.  Emisije CO2 pri osnovnem vozilu (g/km)

2.  Emisije CO2 pri vozilu z ekološko inovacijo (g/km)

3.  Emisije CO2 pri osnovnem vozilu v preskusnem ciklu tipa 1 (w4)

4.  Emisije CO2 pri vozilu z ekološko inovacijo v preskusnem ciklu tipa 1

5.  Faktor uporabe (UF), tj. časovni delež uporabe tehnologije v normalnih pogojih delovanja

Prihranek emisij CO2 ((1 – 2) – (3 – 4)) * 5

xxxx/201x

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupni prihranek emisij CO2 (g/km) (w5)

 

3.6

Temperature, ki jih dovoljuje proizvajalec

3.6.1

Hladilni sistem

3.6.1.1

Tekočinsko hlajenje

Najvišja temperatura na izhodu: … K

3.6.1.2

Zračno hlajenje

3.6.1.2.1

Referenčna točka: …

3.6.1.2.2

Najvišja temperatura v referenčni točki: … K

3.6.2

Najvišja izstopna temperatura na izhodu iz hladilnika polnilnega zraka: … K

3.6.3

Najvišja temperatura izpušnih plinov v točki izpušnega sistema, ki je najbližja zunanji prirobnici izpušnega kolektorja ali turbinskega polnilnika: … K

3.6.4

Temperatura goriva

Najnižja: … K – najvišja: … K

Za dizelske motorje na vstopu v tlačilko za vbrizgavanje goriva, za motorje na plinasto gorivo na končni stopnji krmilnika tlaka

3.6.5

Temperatura maziva

Najnižja: … K – najvišja: … K

3.8

Mazalni sistem

3.8.1

Opis sistema

3.8.1.1

Lega posode za mazivo: …

3.8.1.2

Sistem dovoda maziva (s črpalko/z vbrizgavanjem v sesalni del/mešanje z gorivom itd.) (1)

3.8.2

Črpalka za mazivo

3.8.2.1

Znamke: …

3.8.2.2

Tipi: …

3.8.3

Mešanica z gorivom

3.8.3.1

Mešalno razmerje: …

3.8.4

Oljni hladilnik: da/ne (1)

3.8.4.1

Risbe: … ali

3.8.4.1.1

Znamke: …

3.8.4.1.2

Tipi: …

4.

PRENOS MOČI(p)

4.3

Vztrajnostni moment vztrajnika motorja: …

4.3.1

Dodatni vztrajnostni moment brez vključenih prestav: …

4.4

Sklopke

4.4.1

Tip: …

4.4.2

Največja pretvorba navora: …

4.5

Menjalnik

4.5.1

Tip (ročni/avtomatsko/brezstopenjski (stalno spremenljivi prenos)) (1)

4.5.1.1

Prevladujoči način: da/ne (1)

4.5.1.2

Najboljši način (če ni prevladujočega načina): …

4.5.1.3

Najslabši način (če ni prevladujočega načina): …

4.5.1.4

Razred navora: …

4.5.1.5

Število sklopk: …

4.6

Prestavna razmerja



Prestava

Prestavno razmerje menjalnika (prestavno razmerje med motorjem in izstopno gredjo menjalnika)

Končno prestavno razmerje (prestavno razmerje med izstopno gredjo menjalnika in pogonskim kolesom)

Skupno prestavno razmerje

Največja vrednost za brezstopenjski menjalnik

 

 

 

1

 

 

 

2

 

 

 

3

 

 

 

 

 

 

Najmanjša vrednost za brezstopenjski menjalnik

 

 

 

Vzvratna prestava

 

 

 

4.7

Največja konstrukcijsko določena hitrost vozila (v km/h) (q): …

6.

OBESITEV KOLES

6.6

Pnevmatike in platišča

6.6.1

Kombinacije pnevmatika/platišče:

6.6.1.1

Osi

6.6.1.1.1

Os št. 1: …

6.6.1.1.1.1

Oznaka velikosti pnevmatike

6.6.1.1.2

Os št. 2: …

6.6.1.1.2.1

Oznaka velikosti pnevmatike

 

itd.

6.6.2

Zgornja in spodnja meja dinamičnega polmera kolesa:

6.6.2.1

Os št. 1: …

6.6.2.2

Os št. 2: …

6.6.3

Tlaki v pnevmatikah, ki jih priporoča proizvajalec: … kPa

9.

KAROSERIJA

9.1

Vrsta karoserije z uporabo kod, opredeljenih v delu C Priloge II k Direktivi 2007/46/ES: …

9.10.3

Sedeži

9.10.3.1

Število sedežnih mest (s): …

16.

DOSTOP DO INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZIL

16.1

Naslov glavnega spletnega mesta za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil: …

16.1.1

Datum, od katerega so na voljo informacije o popravilu in vzdrževanju vozil (najpozneje 6 mesecev od datuma homologacije): …

16.2

Pogoji dostopa do spletnega mesta: …

16.3

Oblika informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, dostopna prek spletnega mesta: …

▼M2

Pojasnila

(1) Neustrezno prečrtajte (v nekaterih primerih, ko je možen več kot en vnos, ni treba črtati ničesar).

(2) Navedite dovoljeno odstopanje.

(3) Tukaj je treba vpisati največje in najmanjše vrednosti za vsako varianto.

(6) Vozila lahko uporabljajo bencin in plinasto gorivo, vendar se pri preskusih štejejo za vozila, ki jih poganja samo plinasto gorivo, če je bencinski sistem vgrajen samo za uporabo v sili ali samo za zagon motorja in če lahko posoda za gorivo vsebuje največ 15 litrov bencina.

(7) Navede se neobvezna oprema, ki vpliva na mere vozila.

(c) Klasifikacija v skladu z opredelitvami iz dela A Priloge II.

(f) Kadar obstajata izvedba z navadno kabino in izvedba s spalno kabino, je treba navesti podatke o masah in merah za obe izvedbi.

(g) Standard ISO 612: 1978 – Cestna vozila – Mere motornih in vlečenih vozil – pogoji in opredelitve.

(h) Masa voznika je ocenjena na 75 kg.

Sistemi, ki vsebujejo tekočine (razen tistih za odpadno vodo, ki morajo ostati prazni), so napolnjeni do 100 % prostornine, ki jo je navedel proizvajalec.

Za vozila kategorij N2, N3, M2, M3, O3 in O4 ni treba navesti informacij iz točk 2.6(b) in 2.6.1(b).

(i) Za priklopnike ali polpriklopnike in vozila, povezana s priklopnikom ali polpriklopnikom, ki pritiska na vlečno napravo ali na sedlo z znatno navpično silo, mora biti ta sila, deljena s standardnim gravitacijskim pospeškom, vključena v največjo tehnično dovoljeno maso.

(k) Pri vozilih, ki lahko delujejo bodisi na bencin, dizelsko gorivo itd. bodisi tudi v kombinaciji z drugim gorivom, se podatki ponovijo.

V primeru nekonvencionalnih motorjev in sistemov proizvajalec zagotovi podatke, ki ustrezajo tukaj navedenim.

(l) Vrednost se zaokroži na najbližjo desetinko milimetra.

(m) Ta vrednost se izračuna (π = 3,1416) in zaokroži na najbližji celi cm3.

(n) Določeno v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 715/2007 ali Uredbe (ES) št. 595/2009, kot je ustrezno.

(o) Določeno v skladu z zahtevami Direktive Sveta 80/1268/EGS (UL L 375, 31.12.1980, str. 36).

(p) Zahtevane podrobnosti morajo biti navedene za vsako od predvidenih variant.

(q) Kar zadeva priklopnike, najvišjo dovoljeno hitrost določi proizvajalec.

(w) Ekološke inovacije.

(w1) Tabelo je treba po potrebi razširiti tako, da se za vsako ekološko inovacijo doda vrstica.

(w2) Številka sklepa Komisije o odobritvi ekološke inovacije.

(w3) Dodeljena v sklepu Komisije o odobritvi ekološke inovacije.

(w4) Če se po dogovoru s homologacijskim organom namesto preskusnega cikla tipa 1 uporabi metodologija vzorčenja, se uporabi vrednost, pridobljena z metodologijo vzorčenja.

(w5) Skupni prihranek emisij CO2 za posamezno ekološko inovacijo.

▼M1




Dodatek 3a

Razširjeni dokumentacijski paket

Razširjeni dokumentacijski paket vključuje naslednje informacije o vseh pomožnih strategijah za uravnavanje emisij:

(a) izjavo proizvajalca, da vozilo ne vsebuje nobene odklopne naprave, ki ni zajeta v eni od izjem iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007;

(b) opis motorja ter uporabljenih strategij in naprav za uravnavanje emisij, in sicer programske in strojne opreme, ter vseh razmer, v katerih strategije in naprave ne bodo delovale, kot delujejo med homologacijskim preskušanjem;

(c) izjavo o različicah programske opreme, ki se uporabljajo za nadzor teh pomožnih/osnovnih strategij za uravnavanje emisij, vključno z ustreznimi kontrolnimi vsotami teh različic programske opreme in navodili organu, kako brati kontrolne vsote; ob vsaki novi različici programske opreme, ki vpliva na pomožne/osnovne strategije za uravnavanje emisij, se izjava posodobi in pošlje homologacijskemu organu, ki hrani ta razširjeni dokumentacijski paket;

(d) podrobno tehnično obrazložitev morebitnih pomožnih strategij za uravnavanje emisij; po potrebi vključno s pojasnili, zakaj se uporablja katera od klavzul o izjemah od prepovedi uporabe odklopnih naprav iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007; po potrebi vključno z deli strojne opreme, ki jih je treba zaščititi s pomožno strategijo za uravnavanje emisij, in/ali dokazilo o nenadni in nepopravljivi okvari motorja, ki je ni mogoče preprečiti z rednim vzdrževanjem in bi nastala brez pomožne strategije za uravnavanje emisij, skupaj z oceno tveganja, v kateri je ocenjeno tveganje ob uporabi navedene strategije in brez nje; utemeljeno obrazložitev, zakaj je pri zagonu motorja potrebna uporaba pomožne strategije za uravnavanje emisij;

(e) opis krmilne logike sistema za dovod goriva, strategij krmiljenja in preklopnih točk v vseh načinih delovanja;

(f) opis hierarhičnih razmerij med pomožnimi strategijami za uravnavanje emisij (tj. če lahko sočasno deluje več pomožnih strategij za uravnavanje emisij, navedba, katera strategija se prva odzove, način vzajemnega delovanja strategij, vključno z diagrami toka podatkov in načinom odločanja ter navedbo, kako hierarhija zagotavlja, da se vse emisije, ki nastajajo zaradi navedenih strategij, uravnavajo na najnižjo praktično raven);

(g) seznam parametrov, ki se merijo in/ali izračunavajo s pomožnimi strategijami za uravnavanje emisij, skupaj z namenom vsakega parametra, ki se meri in/ali izračunava, in njegovo povezavo z okvaro motorja; vključno z načinom izračuna in navedbo, kako dobro se ti izračunani parametri ujemajo z dejanskim stanjem uravnavanega parametra, ter morebitnim posledičnim dovoljenim odstopanjem ali varnostnim faktorjem, vključenim v analizo;

(h) seznam parametrov motorja/uravnavanja emisij, ki so modulirani kot funkcija izmerjenih ali izračunanih parametrov, in razpon modulacije za vsak parameter motorja/uravnavanja emisij; skupaj z razmerjem med parametri motorja/uravnavanja emisij ter izmerjenimi ali izračunanimi parametri;

(i) oceno, kako se bodo dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, s pomožno strategijo za uravnavanje emisij uravnale na najnižjo praktično raven, vključno s podrobno analizo pričakovanega povečanja skupnih s predpisi urejenih onesnaževal in emisij CO2 zaradi uporabe pomožne strategije v primerjavi z osnovno strategijo za uravnavanje emisij.

▼B




Dodatek k opisnemu listu

INFORMACIJE O PRESKUSNIH POGOJIH

1.    Uporabljena maziva

1.1   Mazivo za motor

1.1.1 Znamka: …

1.1.2 Tip: …

1.2   Mazivo za menjalnik

1.2.1 Znamka: …

1.2.2 Tip: …

(navedite odstotek olja v mešanici, če sta zmešana mazivo in gorivo)

2.    Informacije o cestni obremenitvi

2.1   Tip menjalnika (ročni/avtomatski/brezstopenjski)

▼M2



Nizka vrednost za vozilo (če obstaja)

Visoka vrednost za vozilo

Reprezentativno vozilo (samo za skupino matrik za cestne obremenitve)

2.2  Tip karoserije vozila (varianta/različica)

2.2  Tip karoserije vozila (varianta/različica)

2.2  Tip karoserije vozila (varianta/različica)

2.3  Uporabljena metoda cestne obremenitve (izmerjena vrednost ali izračun za skupino cestnih obremenitev)

2.3  Uporabljena metoda cestne obremenitve (izmerjena vrednost ali izračun za skupino cestnih obremenitev)

2.3  Uporabljena metoda cestne obremenitve (izmerjena vrednost ali izračun po skupini matrik za cestne obremenitve)

2.4  Informacije o cestni obremenitvi s preskusa

2.4  Informacije o cestni obremenitvi s preskusa

2.4  Informacije o cestni obremenitvi s preskusa

2.4.1  Znamka in tip pnevmatik:

2.4.1  Znamka in tip pnevmatik:

2.4.1  Znamka in tip pnevmatik:

2.4.2  Mere pnevmatik (sprednja/zadnja):

2.4.2  Mere pnevmatik (sprednja/zadnja):

2.4.2  Mere pnevmatik (sprednja/zadnja):

2.4.4  Tlak v pnevmatikah (sprednja/zadnja) (kPa):

2.4.4  Tlak v pnevmatikah (sprednja/zadnja) (kPa):

2.4.4  Tlak v pnevmatikah (sprednja/zadnja) (kPa):

2.4.5  Kotalni upor pnevmatik (sprednja/zadnja) (kg/t):

2.4.5  Kotalni upor pnevmatik (sprednja/zadnja) (kg/t):

2.4.5  Kotalni upor pnevmatik (sprednja/zadnja) (kg/t) in razred RR (A–G):

2.4.6  Preskusna masa vozila (kg):

2.4.6  Preskusna masa vozila (kg):

2.4.6  Preskusna masa vozila (kg):

2.4.7  Delta Cd.A v primerjavi z visoko vrednostjo za vozilo (m2)

 

 

2.4.8  Koeficienti cestne obremenitve f0, f1, f2

2.4.8  Koeficienti cestne obremenitve f0, f1, f2

2.4.8  Koeficienti cestne obremenitve f0, f1, f2

 

 

2.4.9  Čelna površina v m2 (0,0000 m2)

 

 

2.4.10  Informacije o orodju za izračun cestnih obremenitev v zvezi z visoko in nizko vrednostjo za vozilo

▼B




Dodatek 4

VZORCI CERTIFIKATA O ES-HOMOLOGACIJI

(Največji format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Žig homologacijskega organa

Sporočilo, ki zadeva:

 ES-homologacijo (1),

 razširitev ES-homologacije (1),

 zavrnitev ES-homologacije (1),

 preklic ES-homologacije (1),

 tip sistema/tipa vozila glede na sistem (1) v zvezi z Uredbo (ES) št. 715/2007 (2) in Uredbo (EU) 2017/1151 (3)

Številka ES-homologacije: …

Razlog za razširitev: …

ODDELEK I

0.1 Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

0.2 Tip: …

0.2.1 Trgovska imena (če obstajajo): …

0.3 Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilu (4)

0.3.1 Mesto navedene oznake: …

0.4 Kategorija vozila (5)

0.5 Ime in naslov proizvajalca: …

0.8 Nazivi in naslovi proizvodnih obratov: …

0.9 Predstavnik proizvajalca: ….

ODDELEK II –   je treba ponoviti za vsako družino interpolacije, kot določa odstavek 5.6 Priloge XXI

0. Identifikator družine interpolacije, kot določa odstavek 5.0 Priloge XXI

1. Dodatni podatki (če je primerno): (glej dopolnilo)

2. Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov: …

3. Datum poročila o preskusu tipa 1: …

4. Številka poročila o preskusu tipa 1: …

5. Morebitne pripombe: (glej dopolnilo)

6. Kraj: …

7. Datum: …

8. Podpis: …



Priloge:

Opisna dokumentacija (6).




Dopolnilo k certifikatu o ES-homologaciji št. …

v zvezi s homologacijo vozila glede emisij in dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007

Pri izpolnjevanju certifikata o homologaciji se je treba izogibati navzkrižnemu sklicevanju na informacije iz preskusnega poročila ali opisnega lista.

0.   IDENTIFIKATOR DRUŽINE INTERPOLACIJE, KOT DOLOČA ODSTAVEK 5.0 PRILOGE XXI ...

1.   DODATNE INFORMACIJE

1.1 Masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo: …

1.2 Največja dovoljena masa: …

1.3 Referenčna masa: …

1.4 Število sedežev: …

1.6 Tip karoserije:

1.6.1 za kategoriji M1, M2: limuzina, vozilo z dvižnimi vrati zadaj, karavan, kupe, kabriolet, večnamensko vozilo ( 5 )

1.6.2 za kategoriji N1, N2: tovorno vozilo s kesonom, furgon (5) 

1.7 Pogonska kolesa: spredaj, zadaj, 4 × 4 (5) 

1.8 Povsem električno vozilo: da/ne (5) 

1.9 Hibridno električno vozilo: da/ne (5) 

1.9.1 Kategorija hibridnega električnega vozila: vozila z zunanjim polnjenjem/vozila brez zunanjega polnjenja/gorivna celica (5) 

1.9.2 Stikalo za izbiro načina delovanja: da/ne (5) 

1.10 Oznaka motorja:

1.10.1 Prostornina motorja:

1.10.2 Sistem za dovod goriva: neposredni vbrizg/posredni vbrizg (5) 

1.10.3 Gorivo, ki ga priporoča proizvajalec:

1.10.4.1 Največja moč: kW pri min–1

1.10.4.2 Največji navor: Nm pri min–1

1.10.5 Naprava za nadtlačno polnjenje: da/ne (5) 

1.10.6 Vžigalni sistem: kompresijski vžig/prisilni vžig (5) 

1.11 Pogonski sistem (za povsem električno vozilo ali hibridno električno vozilo) (5) 

1.11.1 Največja neto moč: … kW, pri: … do … min–1

1.11.2 Največja moč v tridesetih minutah: … kW

1.11.3 Največji neto navor: … Nm, pri … min–1

1.12 Pogonski akumulator (za povsem električno vozilo ali hibridno električno vozilo)

1.12.1 Nazivna napetost: V

1.12.2 Kapaciteta (v času 2 ur): Ah

1.13 Prenos moči: …, …

1.13.1 Vrsta menjalnika: ročni/avtomatski/brezstopenjski menjalnik (5) 

1.13.2 Število prestavnih razmerij:

1.13.3 Skupno prestavno razmerje (vključno s kotalnim obsegom pnevmatik pod obremenitvijo): (hitrost vozila (km/h))/(vrtilna frekvenca motorja (1 000 (min–1))



Prva prestava: …

Šesta prestava: …

Druga prestava: …

Sedma prestava: …

Tretja prestava: …

Osma prestava: …

Četrta prestava: …

Hitra (direktna) prestava: …

Peta prestava: …

 

1.13.4 Končno prestavno razmerje:

1.14 Pnevmatike: …, …, …

Tip: radialni/biasni/... ( 6 )

Mere: …

Kotalni obseg pod obremenitvijo:

Kotalni obseg pnevmatik, uporabljenih v preskusu tipa 1

2.   REZULTATI PRESKUSOV

2.1   Rezultati preskusov emisij iz izpušne cevi

Razvrstitev glede na emisije: Euro 6

Rezultati preskusa tipa 1, kadar je primerno

Številka homologacije, če ne gre za matično vozilo (5) : …

Preskus št. 1



Rezultat tipa 1

CO

(mg/km)

THC

(mg/km)

NMHC

(mg/km)

NOx

(mg/km)

THC + NOx

(mg/km)

PM

(mg/km)

PN

(#.1011/km)

Izmerjeno (8) (9)

 

 

 

 

 

 

 

Ki * (8) (10)

 

 

 

 

(11)

 

 

Ki + (8) (10)

 

 

 

 

(11)

 

 

Povprečna vrednost, izračunana s Ki (M.Ki ali M + Ki) (9)

 

 

 

 

(12)

 

 

DF (+) (8) (10)

 

 

 

 

 

 

 

DF (*) (8) (10)

 

 

 

 

 

 

 

Končna povprečna vrednost, izračunana s Ki in DF (13)

 

 

 

 

 

 

 

Mejna vrednost

 

 

 

 

 

 

 

Preskus št. 2 (če je primerno)

Tabelo preskusa št. 1 je treba ponoviti z rezultati drugega preskusa.

Preskus št. 3 (če je primerno)

Tabelo preskusa št. 1 je treba ponoviti z rezultati tretjega preskusa.

Preskus št. 1 je treba ponoviti, preskus št. 2 (če je primerno) in preskus št. 3 (če je primerno) za nizko vrednost za vozilo (če je primerno) in VM (če je primerno).

Informacije o strategiji regeneracije

D

število ciklov delovanja med dvema cikloma, pri čemer pride do regenerativnih faz: …

d

število ciklov delovanja, potrebnih za regeneracijo: …

Ustrezen ciklus tipa 1: (Podpriloga 4 Priloge XXI ali Pravilnik št. 83 UN/ECE) ( 7 ): …



Preskus ATCT

Emisije CO2 (g/km)

Kombinirane

ATCT (14 °C) MCO2,Treg

 

Tip 1 (23 °C) MCO2,23°

 

Korekcijski faktor družine (FCF)

 

▼M2



Rezultat preskusa ATCT

CO

(mg/km)

THC

(mg/km)

NMHC

(mg/km)

NOx

(mg/km)

THC + NOx

(mg/km)

PM

(mg/km)

PN

(#.1011/km)

Izmerjeno (1) (2)

 

 

 

 

 

 

 

(1)   Če je ustrezno.

(2)   Zaokrožite na dve decimalni mesti.

▼B

Razlika med končno temperaturo hladilne tekočine motorja in povprečno temperaturo območja odstavitve v zadnjih treh urah ΔT_ATCT (°C): …

Najmanjši čas odstavitve tsoak_ATCT (s): …

Mesto tipala za temperaturo: …

Tip 2: (vključno s podatki, zahtevanimi za tehnične preglede):



Preskus

Vrednost CO

(% vol)

Lambda (7)

Vrtilna frekvenca motorja

(min–1)

Temperatura motornega olja

(°C)

Preskus pri nizki vrtilni frekvenci prostega teka

 

Ni relevantno

 

 

Preskus pri visoki vrtilni frekvenci prostega teka

 

 

 

 

Tip 3: …

▼M2

Tip 4: … g/preskus; preskusni postopek v skladu s Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 692/2008: da/ne

▼B

Tip 5 :

 Preskus trajnosti: preskus celotnega vozila/preskus staranja na preskusni napravi/brez preskusa (5) 

 Faktor poslabšanja (DF): Izračunan/dodeljen (5) 

 Določite vrednost: …

 Veljaven ciklus tipa 1 (Podpriloga 4 Priloge XXI ali Pravilnik št. 83 UN/ECE) (7) : …



Tip 6:

CO (g/km)

THC (g/km)

Izmerjena vrednost

 

 

2.1.1 Tabelo tipa 1 za vozila z dvogorivnim motorjem je treba ponoviti za obe gorivi. Pri vozilih s prilagodljivim tipom goriva (če je preskus izveden za obe gorivi v skladu s sliko I.2.4 v Prilogi I) in pri vozilih s pogonom na UNP ali ZP/biometan z enogorivnim motorjem ali dvogorivnim motorjem je tabelo treba ponoviti za različne referenčne pline, uporabljene pri preskusu tipa 1, in v dodatni tabeli navesti najslabše rezultate. Po potrebi je treba v skladu s točkama 3.1.4 Priloge 12 k Pravilniku št. 83 UN/ECE prikazati, ali so rezultati izmerjeni ali izračunani.

2.1.2 Pisni opis in/ali risba kazalnika slabega delovanja (MI): …

2.1.3 Seznam in funkcija vseh sestavnih delov, ki jih nadzira sistem za diagnostiko na vozilu: …

2.1.4 Pisni opis (splošna načela delovanja) za: …

2.1.4.1 Zaznavanje neuspelih vžigov (