ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 330

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 61
27. december 2018


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2018/1907 z dne 20. decembra 2018 o sklenitvi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko

1

 

 

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko

3

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

27.12.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/1


SKLEP SVETA (EU) 2018/1907

z dne 20. decembra 2018

o sklenitvi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 91, člena 100(2) in prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2018/966 (2) je bil 17. julija 2018 podpisan Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(2)

Za zagotovitev učinkovitega delovanja sistema za olajševanje izvoza vina, določenega v Sporazumu, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da v imenu Unije in kot je določeno v odstavku 3 člena 2.29 Sporazuma začasno opusti dopuščanje samopotrjevanja vinskih proizvodov, določenega v členu 2.28 Sporazuma. Komisijo bi bilo treba tudi pooblastiti, da v imenu Unije zaključi začasno opustitev dopuščanja samopotrjevanja, kot je določeno v odstavku 4 člena 2.29 Sporazuma.

(3)

V skladu s členom 218(7) Pogodbe je primerno, da Svet pooblasti Komisijo, da v imenu Unije odobri nekatere spremembe Sporazuma. Komisijo bi bilo zato treba pooblastiti, da po posvetovanju s posebnim odborom, ki ga v skladu s členom 207(3) imenuje Svet, odobri spremembe na podlagi člena 10.14 Sporazuma v zvezi z delom 2 Priloge 10 k Sporazumu. Navedeno pooblastilo se ne bi smelo uporabljati za spremembe zavez iz odstavka 4 (Javna naročila blaga in storitev, povezanih z železniškim prometom) in odstavka 5 (Storitve) iz oddelka A dela 2 Priloge 10 k Sporazumu. Komisijo bi bilo treba pooblastiti tudi, da odobri spremembe Priloge 14-A in Priloge 14-B k Sporazumu.

(4)

V skladu s členom 23.5 Sporazuma se nobena določba Sporazuma ne razlaga tako, da podeljuje pravice ali nalaga obveznosti osebam, brez poseganja v pravice in obveznosti oseb na podlagi drugega mednarodnega javnega prava. Na Sporazum se zaradi tega ni mogoče sklicevati neposredno pred sodišči Unije ali držav članic.

(5)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko se odobri.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

1.   Komisija v skladu z odstavkom 3 člena 2.29 Sporazuma sprejme odločitev Unije o začasni opustitvi dopuščanja samopotrjevanja vinskih proizvodov, kot je določeno v členu 2.28 Sporazuma.

2.   Komisija v skladu z odstavkom 4 člena 2.29 Sporazuma sprejme odločitev Unije o zaključku začasne opustitve iz odstavka 1 tega sklepa.

Člen 3

Za namene člena 10.14 Sporazuma Komisija po posvetovanju s posebnim odborom, ki ga v skladu s členom 207(3) imenuje Svet, sprejme stališče Unije o spremembah ali popravkih zavez iz dela 2 Priloge 10 k Sporazumu. Ta določba se ne uporablja za spremembe zavez iz odstavka 4 (Javna naročila blaga in storitev, povezanih z železniškim prometom) in odstavka 5 (Storitve) iz oddelka A dela 2 Priloge 10 k Sporazumu.

Člen 4

Komisija v imenu Unije odobri spremembe Priloge 14-A in Priloge 14-B k Sporazumu na podlagi sklepov Skupnega odbora, ustanovljenega s Sporazumom, po priporočilih Odbora za intelektualno lastnino, ustanovljenega s Sporazumom. Kadar zainteresirane strani po nasprotovanju v zvezi z geografsko označbo ne morejo doseči soglasja, Komisija sprejme stališče po postopku iz člena 57(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Člen 5

Predsednik Sveta v imenu Unije poda uradno obvestilo iz člena 23.3 Sporazuma (4).

Člen 6

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 20. decembra 2018

Za Svet

Predsednica

E. KÖSTINGER


(1)  Odobritev z dne 12. decembra 2018 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  Sklep Sveta (EU) 2018/966 z dne 6. julija 2018 o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko (UL L 174, 10.7.2018, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(4)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.


27.12.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/3


SPORAZUM

O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO IN JAPONSKO

KAZALO

PREAMBULA

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE (členi 1.1 do 1.9)

POGLAVJE 2

BLAGOVNA MENJAVA

ODDELEK A

Splošne določbe (členi 2.1 do 2.5)

ODDELEK B

Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago (členi 2.6 do 2.22)

ODDELEK C

Olajševanje izvoza vinskih proizvodov (členi 2.23 do 2.31)

ODDELEK D

Druge določbe (členi 2.32 do 2.35)

POGLAVJE 3

PRAVILA O POREKLU IN POSTOPKI GLEDE POREKLA

ODDELEK A

Pravila o poreklu (členi 3.1 do 3.15)

ODDELEK B

Postopki glede porekla (členi 3.16 do 3.26)

ODDELEK C

Razno (členi 3.27 do 3.29)

POGLAVJE 4

CARINSKE ZADEVE IN OLAJŠEVANJE TRGOVINE (členi 4.1 do 4.14)

POGLAVJE 5

TRGOVINSKA SREDSTVA

ODDELEK A

Splošne določbe (člen 5.1)

ODDELEK B

Dvostranski zaščitni ukrepi (členi 5.2 do 5.8)

ODDELEK C

Globalni zaščitni ukrepi (člena 5.9 in 5.10)

ODDELEK D

Protidampinški in izravnalni ukrepi (členi 5.11 do 5.14)

POGLAVJE 6

SANITARNI IN FITOSANITARNI UKREPI (členi 6.1 do 6.16)

POGLAVJE 7

TEHNIČNE OVIRE V TRGOVINI (členi 7.1 do 7.14)

POGLAVJE 8

TRGOVINA S STORITVAMI, LIBERALIZACIJA NALOŽB IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE

ODDELEK A

Splošne določbe (členi 8.1 do 8.5)

ODDELEK B

Liberalizacija naložb (členi 8.6 do 8.13)

ODDELEK C

Čezmejna trgovina s storitvami (členi 8.14 do 8.19)

ODDELEK D

Vstop in začasno bivanje fizičnih oseb (členi 8.20 do 8.28)

ODDELEK E

Regulativni okvir

PODODDELEK 1

Domača zakonodaja (členi 8.29 do 8.32)

PODODDELEK 2

DOLOČBE SPLOŠNE UPORABE (členi 8.33 do 8.35)

PODODDELEK 3

Poštne in kurirske storitve (členi 8.36 do 8.40)

PODODDELEK 4

Telekomunikacijske storitve (členi 8.41 do 8.57)

PODODDELEK 5

Finančne storitve (členi 8.58 do 8.67)

PODODDELEK 6

Storitve mednarodnega pomorskega prevoza (člena 8.68 in 8.69)

ODDELEK F

Elektronsko poslovanje (členi 8.70 do 8.81)

POGLAVJE 9

PRETOK KAPITALA, PLAČILA IN NAKAZILA TER ZAČASNI ZAŠČITNI UKREPI (členi 9.1 do 9.4)

POGLAVJE 10

JAVNA NAROČILA (členi 10.1 do 10.17)

POGLAVJE 11

POLITIKA KONKURENCE (členi 11.1 do 11.9)

POGLAVJE 12

SUBVENCIJE (členi 12.1 do 12.10)

POGLAVJE 13

PODJETJA V DRŽAVNI LASTI, PODJETJA, KI SO JIM DODELJENE POSEBNE PRAVICE ALI PRIVILEGIJI, TER PRAVNI MONOPOLI (členi 13.1 do 13.8)

POGLAVJE 14

INTELEKTUALNA LASTNINA

ODDELEK A

Splošne določbe (členi 14.1 do 14.7)

ODDELEK B

Standardi glede intelektualne lastnine

PODODDELEK 1

Avtorske in sorodne pravice (členi 14.8 do 14.17)

PODODDELEK 2

BLAGOVNE ZNAMKE (členi 14.18 do 14.21)

PODODDELEK 3

Geografske označbe (členi 14.22 do 14.30)

PODODDELEK 4

Industrijski modeli (člen 14.31)

PODODDELEK 5

Neregistrirane pojavne oblike izdelkov (člen 14.32)

PODODDELEK 6

PATENTI (členi 14.33 do 14.35)

PODODDELEK 7

Poslovne skrivnosti in nerazkriti podatki o preskusih ali drugi podatki (člena 14.36 in 14.37)

PODODDELEK 8

Nove sorte rastlin (člen 14.38)

PODODDELEK 9

Nepoštena konkurenca (člen 14.39)

ODDELEK C

Izvrševanje

PODODDELEK 1

Splošne določbe (člena 14.40 in 14.41)

PODODDELEK 2

Izvrševanje – civilna pravna sredstva (členi 14.42 do 14.49)

PODODDELEK 3

Izvrševanje varstva pred protipravno prilastitvijo poslovnih skrivnosti (člen 14.50)

PODODDELEK 4

Izvrševanje – mejni ukrepi (člen 14.51)

ODDELEK D

Sodelovanje in institucionalne ureditve (členi 14.52 do 14.55)

POGLAVJE 15

UPRAVLJANJE PODJETIJ (členi 15.1 do 15.7)

POGLAVJE 16

TRGOVINA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ (členi 16.1 do 16.19)

POGLAVJE 17

PREGLEDNOST (členi 17.1 do 17.8)

POGLAVJE 18

DOBRE REGULATIVNE PRAKSE IN REGULATIVNO SODELOVANJE

ODDELEK A

Dobre regulativne prakse in regulativno sodelovanje

PODODDELEK 1

Splošne določbe (členi 18.1 do 18.3)

PODODDELEK 2

Dobre regulativne prakse (členi 18.4 do 18.11)

PODODDELEK 3

Regulativno sodelovanje (člena 18.12 in 18.13)

PODODDELEK 4

Institucionalne določbe (členi 18.14 do 18.16)

ODDELEK B

Dobrobit živali (člen 18.17)

ODDELEK C

Končne določbe (člena 18.18 in 18.19)

POGLAVJE 19

SODELOVANJE NA PODROČJU KMETIJSTVA (členi 19.1 do 19.8)

POGLAVJE 20

MALA IN SREDNJA PODJETJA (členi 20.1 do 20.4)

POGLAVJE 21

REŠEVANJE SPOROV

ODDELEK A

Cilj, področje uporabe in opredelitve pojmov (členi 21.1 do 21.3)

ODDELEK B

Posvetovanja in mediacija (členi 21.4 do 21.6)

ODDELEK C

Postopek sveta (členi 21.7 do 21.24)

ODDELEK D

Splošne določbe (členi 21.25 do 21.30)

POGLAVJE 22

INSTITUCIONALNE DOLOČBE (členi 22.1 do 22.6)

POGLAVJE 23

KONČNE DOLOČBE (členi 23.1 do 23.8)

PRILOGE (navedene so samo obstoječe priloge):

PRILOGA 2-A

ODPRAVA IN ZNIŽANJE TARIF

PRILOGA 2-B

SEZNAM BLAGA IZ ČLENOV 2.15 IN 2.17

PRILOGA 2-C

MOTORNA VOZILA IN NJIHOVI DELI

DODATEK 2-C-1

PRAVILNIKI ZN, KI JIH UPORABLJATA OBE POGODBENICI

DODATEK 2-C-2

PRAVILNIKI ZN, KI JIH UPORABLJA ENA OD POGODBENIC, A JIH DRUGA POGODBENICA ŠE NE UPOŠTEVA

PRILOGA 2-D

OLAJŠEVANJE IZVOZA SHOCHU

PRILOGA 2-E

OLAJŠEVANJE IZVOZA VINSKIH PROIZVODOV

PRILOGA 3-A

UVODNE OPOMBE K PRAVILOM O POREKLU ZA DOLOČENE IZDELKE

PRILOGA 3-B

PRAVILA O POREKLU ZA DOLOČENE IZDELKE

DODATEK 3-B-1

DOLOČBE V ZVEZI Z NEKATERIMI VOZILI IN DELI VOZIL

PRILOGA 3-C

INFORMACIJE IZ ČLENA 3.5

PRILOGA 3-D

BESEDILO NAVEDBE O POREKLU

PRILOGA 3-E

O KNEŽEVINI ANDORI

PRILOGA 3-F

O REPUBLIKI SAN MARINO

PRILOGA 6

ADITIVI ZA ŽIVILA

PRILOGA 8-A

REGULATIVNO SODELOVANJE NA PODROČJU FINANČNE REGULACIJE

PRILOGA 8-B

SEZNAMI ZA POGLAVJE 8

PRILOGA I

PRIDRŽKI ZA OBSTOJEČE UKREPE

PRILOGA II

PRIDRŽKI ZA PRIHODNJE UKREPE

PRILOGA III

POSLOVNI OBISKOVALCI, PRISTOJNI ZA USTANOVITEV POSLOVNE ENOTE, OSEBE, PREMEŠČENE ZNOTRAJ PODJETJA, VLAGATELJI IN KRATKOTRAJNI POSLOVNI OBISKOVALCI

PRILOGA IV

PONUDNIKI POGODBENIH STORITEV IN NEODVISNI STROKOVNJAKI

DODATEK IV

OMEJITVE POSLOVNIH DEJAVNOSTI PONUDNIKOV POGODBENIH STORITEV IN NEODVISNIH STROKOVNJAKOV NA JAPONSKEM

PRILOGA 8-C

DOGOVOR O GIBANJU FIZIČNIH OSEB IZ POSLOVNIH RAZLOGOV

PRILOGA 10

JAVNA NAROČILA

PRILOGA 14-A

ZAKONI IN DRUGI PREDPISI POGODBENIC V ZVEZI Z GEOGRAFSKIMI OZNAČBAMI

PRILOGA 14-B

SEZNAM GEOGRAFSKIH OZNAČB

PRILOGA 23

SKUPNA IZJAVA

EVROPSKA UNIJA in JAPONSKA (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) sta se –

OB ZAVEDANJU svojega dolgoletnega in trdnega partnerstva, ki temelji na skupnih načelih in vrednotah, ter svojih pomembnih gospodarskih, trgovinskih in naložbenih odnosov;

OB PRIZNAVANJU pomena krepitve svojih gospodarskih, trgovinskih in naložbenih odnosov v skladu s ciljem trajnostnega razvoja v okviru gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti, ter spodbujanja medsebojnih trgovine in naložb, upoštevajoč potrebe poslovnih skupnosti vsake pogodbenice, zlasti malih in srednjih podjetij, ter visoke ravni varstva okolja in zaščite delovnih mest na podlagi ustreznih mednarodno priznanih standardov in mednarodnih sporazumov, katerih podpisnici sta obe pogodbenici;

OB PRIZNAVANJU, da ta sporazum prispeva h krepitvi blaginje potrošnikov s politikami, ki zagotavljajo visoko raven varstva potrošnikov in gospodarske blaginje;

OB ZAVEDANJU, da dinamično in hitro spreminjajoče se globalno okolje, ki je posledica globalizacije in tesnejše povezanosti gospodarstev po svetu, predstavlja mnoge nove gospodarske izzive in priložnosti za pogodbenici;

OB PRIZNAVANJU, da imata njuni gospodarstvi pogoje za medsebojno dopolnjevanje in da bi moralo to dopolnjevanje prispevati k nadaljnjemu spodbujanju razvoja trgovine in naložb med pogodbenicama, tako da bi se izkoristile gospodarske prednosti vsake pogodbenice v okviru dvostranske trgovine in naložbenih dejavnosti;

V PREPRIČANJU, da bi vzpostavitev jasno določenega trgovinskega in naložbenega okvira, ki je zagotovljen na podlagi vzajemno koristnih pravil za urejanje trgovine in naložb med pogodbenicama, okrepila konkurenčnost njunih gospodarstev, prispevala k večji učinkovitosti in živahnosti njunih trgov ter zagotovila predvidljivo poslovno okolje za nadaljnjo širitev trgovine in naložb med njima;

OB PONOVNI POTRDITVI svoje zavezanosti Ustanovni listini Združenih narodov in ob upoštevanju načel, opredeljenih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah;

OB PRIZNAVANJU pomembnosti preglednosti za mednarodno trgovino in naložbe v korist vseh zainteresiranih strani;

OB PRIZADEVANJU, da vzpostavita jasna in vzajemno koristna pravila, ki urejajo trgovino in naložbe med pogodbenicama, ter zmanjšata ali odpravita ovire za vzajemno trgovino in naložbe;

ODLOČENI, da prispevata k skladnemu razvoju in širitvi mednarodne trgovine in naložb z odpravo ovir za trgovino prek tega sporazuma ter preprečita nastanek novih ovir za trgovino ali naložbe med njima, ki bi lahko zmanjšale koristi tega sporazuma;

OB NADGRADNJI svojih pravic in obveznosti iz Sporazuma o STO in drugih večstranskih, regionalnih in dvostranskih sporazumov ter dogovorov, katerih podpisnici sta obe pogodbenici, ter

ODLOČENI, da določita pravni okvir za krepitev svojega gospodarskega partnerstva –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 1.1

Cilji

Cilji tega sporazuma so liberalizirati in olajšati trgovino in naložbe ter spodbujati tesnejše gospodarske odnose med pogodbenicama.

ČLEN 1.2

Splošne opredelitve pojmov

Če ni določeno drugače, imajo izrazi v tem sporazumu naslednji pomen:

(a)

„Sporazum o kmetijstvu“ pomeni Sporazum o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(b)

„Protidampinški sporazum“ pomeni Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (1994) iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(c)

„Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj“ pomeni Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(d)

„Sporazum o zaščitnih ukrepih“ pomeni Sporazum o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(e)

„CPC“ pomeni začasno Osrednjo klasifikacijo proizvodov (Statistične listine serije M, št. 77, Oddelek za mednarodne ekonomske in socialne zadeve, Statistični urad Združenih narodov, New York, 1991);

(f)

„carinski organ“ pomeni:

(i)

za Evropsko unijo: službe Evropske komisije, pristojne za carinske zadeve, in carinske uprave ter katere koli druge organe, ki so v državah članicah Evropske unije pooblaščeni za uporabo in izvrševanje carinske zakonodaje; ter

(ii)

za Japonsko: ministrstvo za finance;

(g)

„carinska zakonodaja“ pomeni vse zakone in druge predpise Evropske unije ali Japonske, ki urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter dajanje blaga v kateri koli drug carinski postopek, vključno z ukrepi o prepovedi, omejevanju in nadzoru, ki so v pristojnosti carinskih organov;

(h)

„carinsko območje“ pomeni:

(i)

za Evropsko unijo: carinsko območje, kot je opredeljeno v členu 4 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (1); ter

(ii)

za Japonsko: ozemlje, na katerem velja carinska zakonodaja Japonske;

(i)

„dnevi“ pomeni koledarske dneve;

(j)

„dogovor o reševanju sporov“ pomeni dogovor o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu o STO;

(k)

„GATS“ pomeni Splošni sporazum o trgovini s storitvami iz Priloge 1B k Sporazumu o STO;

(l)

„GATT 1994“ pomeni Splošni sporazum o carinah in trgovini (1994) iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; za namene tega sporazuma sklici na člene iz GATT 1994 vključujejo pojasnjevalne opombe;

(m)

„Sporazum o vladnih naročilih“ pomeni Sporazum o vladnih naročilih iz Priloge 4 k Sporazumu o STO (2);

(n)

„harmonizirani sistem“ ali „HS“ pomeni harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vključno z njegovimi splošnimi pravili razlage, opombami k oddelkom, opombami k poglavjem in opombami k tarifnim podštevilkam;

(o)

„MDS“ pomeni Mednarodni denarni sklad;

(p)

„ukrep“ pomeni kakršen koli ukrep v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, prakse, upravnega ukrepa ali v kateri koli drugi obliki;

(q)

„fizična oseba pogodbenice“ pomeni, za Evropsko unijo, državljana države članice Evropske unije in, za Japonsko, državljana Japonske, v skladu z ustreznimi veljavnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic; (3)

(r)

„oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo;

(s)

„Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih“ pomeni Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(t)

„Sporazum SPS“ pomeni Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(u)

„Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini“ pomeni Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(v)

„ozemlje“ pomeni ozemlje, za katerega se ta sporazum uporablja v skladu s členom 1.3;

(w)

„PDEU“ pomeni Pogodbo o delovanju Evropske unije;

(x)

„Sporazum TRIPS“ pomeni Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Sporazumu o STO;

(y)

„WIPO“ pomeni Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino;

(z)

„STO“ pomeni Svetovno trgovinsko organizacijo; ter

(aa)

„Sporazum o STO“ pomeni Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, sklenjen v Marakešu dne 15. aprila 1994.

ČLEN 1.3

Ozemeljska uporaba

1.   Ta sporazum se uporablja:

(a)

za Evropsko unijo: za območja, na katerih se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb; ter

(b)

za Japonsko: za njeno ozemlje.

2.   Če ni drugače določeno, se ta sporazum uporablja tudi za vsa območja zunaj teritorialnega morja posamezne pogodbenice, vključno z morskim dnom in podtaljem, na katerih ta pogodbenica izvršuje suverene pravice ali izvaja svojo jurisdikcijo v skladu z mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, sklenjeno 10. decembra 1982 v Montego Bayu, ter svojimi zakoni in drugimi predpisi, ki so skladni z mednarodnim pravom. (4)

3.   Kar zadeva določbe tega sporazuma v zvezi z uporabo preferencialne tarifne obravnave za blago ter členov 2.9 in 2.10, se ta sporazum uporablja tudi za tista območja carinskega ozemlja Evropske unije, ki niso zajeta s pododstavkom 1(a) in za tista območja, ki so določena v prilogah 3-E in 3-F.

4.   Vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico v primeru, da se obseg njene ozemeljske uporabe tega sporazuma, kakor je naveden v odstavkih 1 do 3, spremeni, in na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi dodatne informacije ali pojasnila v zvezi s tem.

ČLEN 1.4

Obdavčitev

1.   Za namene tega člena:

(a)

„rezidentstvo“ pomeni davčno rezidentstvo;

(b)

„davčni sporazum“ pomeni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali kateri koli drug mednarodni dogovor ali ureditev, ki se v celoti ali pretežno nanaša na obdavčitev, pri čemer so pogodbenice tega dogovora ali ureditve Evropska unija ali njene države članice ali Japonska; ter

(c)

„davčni ukrep“ pomeni ukrep pri uporabi davčne zakonodaje Evropske unije, njenih držav članic ali Japonske.

2.   Ta sporazum se uporablja za davčne ukrepe samo, če je taka uporaba potrebna za uveljavitev določb tega sporazuma.

3.   Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na pravice in obveznosti Evropske unije, njenih držav članic ali Japonske, ki izhajajo iz katerega koli davčnega sporazuma. V primeru neskladnosti med tem sporazumom in katerim koli takim davčnim sporazumom prevlada davčni sporazum v obsegu neskladnosti. Kar zadeva davčni sporazum med Evropsko unijo ali njenimi državami članicami in Japonsko, ustrezni pristojni organi v okviru tega sporazuma in navedenega davčnega sporazuma skupaj ugotavljajo, ali obstaja neskladnost med tem sporazumom in davčnim sporazumom.

4.   Nobena obveznost obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi iz tega sporazuma se ne bo uporabljala v povezavi s prednostjo, ki jo Evropska unija, njene države članice ali Japonska dodelijo v skladu z davčnim sporazumom.

5.   Skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 22.1, se lahko odloči za drugačno področje uporabe reševanja sporov iz poglavja 21, kar zadeva davčne ukrepe.

6.   Ob upoštevanju zahteve, da se davčni ukrepi ne uporabljajo kot sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama, kadar prevladujejo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje trgovine in naložb, se nobena določba tega sporazuma ne razlaga tako, da bi se Evropski uniji, njenim državam članicam ali Japonski preprečilo sprejetje, ohranitev ali izvrševanje kakršnih koli davčnih ukrepov, katerih namen je zagotavljanje pravične ali učinkovite uvedbe ali pobiranja davkov, pri čemer so taki davčni ukrepi na primer:

(a)

razlikovanje med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju, zlasti glede na njihov kraj prebivališča ali kraj, kjer so vložili svoj kapital; ali

(b)

preprečitev izogibanja plačevanju davkov ali davčne utaje na podlagi določb davčnih sporazumov ali domače davčne zakonodaje.

ČLEN 1.5

Varnostne izjeme

1.   Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da:

(a)

bi se od pogodbenice zahtevala zagotovitev informacij, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

bi pogodbenici preprečevala uvedbo kakršnih koli ukrepov, za katere ta presodi, da so potrebni za zavarovanje njenih bistvenih varnostnih interesov:

(i)

v zvezi s fisijskimi in fuzijskimi materiali ali z materiali, iz katerih so ti pridobljeni;

(ii)

v zvezi s proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom in vojaškim materialom ter v zvezi s proizvodnjo ali trgovino z drugim blagom in materialom, ki se izvajata neposredno ali posredno z namenom oskrbe vojaških struktur;

(iii)

v zvezi z opravljanjem storitev, ki se izvajajo neposredno ali posredno z namenom oskrbe vojaških struktur; ali

(iv)

sprejetih med vojno ali v drugih izrednih razmerah v mednarodnih odnosih; ali

(c)

bi pogodbenici preprečevala sprejetje ukrepov za izpolnjevanje obveznosti v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov za ohranjanje miru in mednarodne varnosti.

2.   Ne glede na odstavek 1:

(a)

se za namene poglavja 10 uporablja člen III Sporazuma o vladnih naročilih; ter

(b)

za namene poglavja 14 se uporablja člen 14.54.

ČLEN 1.6

Zaupne informacije

1.   Če ta sporazum ne določa drugače, se od pogodbenice na podlagi tega sporazuma v ničemer ne zahteva, da bi predložila zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje njenih zakonov in drugih predpisov ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi posegalo v legitimne poslovne interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij.

2.   Kadar ena od pogodbenic v skladu s tem sporazumom drugi pogodbenici predloži informacije, ki se štejejo za zaupne v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, druga pogodbenica te informacije obravnava kot zaupne, razen če se s pogodbenico, ki je informacije predložila, dogovori drugače.

ČLEN 1.7

Izpolnjevanje obveznosti in prenesena pooblastila

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so sprejeti vsi ukrepi, potrebni za izvrševanje določb tega sporazuma.

2.   Če ni v tem sporazumu navedeno drugače, mora vsaka pogodbenica zagotoviti, da katera koli oseba ali subjekt, na katera je pogodbenica prenesla regulativna ali upravna pooblastila za izpolnjevanje obveznosti pogodbenice v skladu s tem sporazumom, pri izvajanju teh pooblastil ravna v skladu s temi obveznostmi.

3.   Pojasniti je treba, da nobena od pogodbenic ne bo oproščena svojih obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, če kateri koli organ upravljanja ali organ, ki ni organ upravljanja, pri izvrševanju pooblastil, ki jih je nanj prenesla ta pogodbenica, ne deluje v skladu z določbami tega sporazuma.

ČLEN 1.8

Zakoni in drugi predpisi ter njihove spremembe

Kadar se ta sporazum sklicuje na zakone in druge predpise pogodbenice, se razume, da so s tem zajete tudi spremembe teh zakonov in drugih predpisov, razen če je določeno drugače.

ČLEN 1.9

Razmerje do drugih sporazumov

1.   Ta sporazum ne nadomesti ali povzroči prenehanja veljavnosti obstoječih sporazumov med Evropsko unijo ali njenimi državami članicami in Japonsko.

2.   Nobena določba tega sporazuma od pogodbenice ne zahteva, da ravna na način, ki bi bil v neskladju z njenimi obveznostmi iz Sporazuma o STO.

3.   V primeru morebitnega neskladja med tem sporazumom in katerim koli drugim sporazumom, ki ni Sporazum o STO, pri čemer sta obe pogodbenici podpisnici zadevnega sporazuma, se pogodbenici nemudoma posvetujeta med seboj, da bi poiskali obojestransko zadovoljivo rešitev.

4.   Kadar se ta sporazum sklicuje na mednarodne sporazume (5) ali jih vključuje deloma ali v celoti, se razume, da so s tem zajete tudi njihove spremembe ali sporazumi, ki jih bodo nasledili, če začnejo veljati za obe pogodbenici na datum podpisa tega sporazuma ali pozneje. Če se pojavi kakršno koli vprašanje v zvezi z izvajanjem ali uporabo določb tega sporazuma, ki je posledica takih sprememb ali sporazumov, ki nasledijo zadevne sporazume, se pogodbenici lahko na zahtevo katere koli pogodbenice posvetujeta med seboj, da bi po potrebi poiskali obojestransko zadovoljivo rešitev za to vprašanje.

POGLAVJE 2

BLAGOVNA MENJAVA

ODDELEK A

Splošne določbe

ČLEN 2.1

Cilj

Cilj tega poglavja je olajšati blagovno menjavo med pogodbenicama in postopno liberalizirati blagovno menjavo v skladu z določbami tega sporazuma.

ČLEN 2.2

Področje uporabe

Če v tem sporazumu ni določeno drugače, se to poglavje uporablja za blagovno menjavo med pogodbenicama.

ČLEN 2.3

Opredelitve pojmov

V tem poglavju:

(a)

„postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj“ pomeni upravne postopke, ne glede na to, ali se imenujejo postopki za izdajanje dovoljenj, ki jih pogodbenica uporablja za delovanje režimov izdajanja izvoznih dovoljenj in v katerih se zahteva vložitev vloge ali druge dokumentacije, poleg dokumentacije, ki se zahteva v carinskih postopkih, pri ustreznem upravnem organu kot predpogoj za izvoz iz te pogodbenice;

(b)

„neavtomatični postopki za izdajanje uvoznih ali izvoznih dovoljenj“ pomeni postopke za izdajanje dovoljenj, pri katerih vloga ni odobrena vsem osebam, ki izpolnjujejo zahteve zadevne pogodbenice za opravljanje uvoznih ali izvoznih operacij, ki vključujejo blago, za katero veljajo postopki za izdajanje dovoljenj; ter

(c)

„s poreklom“ pomeni, da se opredeljuje kot blago s poreklom v pogodbenici v skladu z določbami iz poglavja 3.

ČLEN 2.4

Carinske dajatve

Vsaka pogodbenica zmanjša ali odpravi carinske dajatve v skladu z odstavkom 1 člena 2.8. V tem poglavju „carinske dajatve“ pomeni vsakršno dajatev ali takso, ki se uvede za uvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno z vsemi oblikami dodatnih davkov ali taks, ki se uvedejo za tak uvoz ali v zvezi z njim, vendar s tem niso zajete:

(a)

takse, enakovredne notranjim davkom, naloženim v skladu s členom III GATT 1994;

(b)

dajatve, ki se uporabljajo v skladu s členoma VI in XIX GATT 1994, Protidampinškim sporazumom, Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih, Sporazumom o zaščitnih ukrepih in členom 22 dogovora o reševanju sporov; ter

(c)

pristojbine ali druge takse, naložene v skladu s členom 2.16.

ČLEN 2.5

Kmetijski zaščitni ukrepi

1.   Kmetijski proizvodi, ki se opredeljujejo kot blago s poreklom iz pogodbenice (v nadaljnjem besedilu: kmetijski proizvodi s poreklom), niso predmet dajatev, ki jih druga pogodbenica uporablja v skladu s posebnim zaščitnim ukrepom, sprejetim v skladu s Sporazumom o kmetijstvu.

2.   Kmetijski zaščitni ukrepi za kmetijske proizvode s poreklom v skladu s tem sporazumom se lahko uporabljajo v skladu z oddelkom C dela 3 Priloge 2-A.

ODDELEK B

Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago

ČLEN 2.6

Uvrstitev blaga

1.   Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicama je usklajena s harmoniziranim sistemom.

2.   Vsaka pogodbenica zagotavlja doslednost pri uporabi svojih zakonov in drugih predpisov o tarifni uvrstitvi za blago s poreklom iz druge pogodbenice.

ČLEN 2.7

Nacionalna obravnava

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994. V ta namen se člen III GATT 1994 smiselno vključi v ta sporazum in postane njegov sestavni del.

ČLEN 2.8

Znižanje in odprava carinskih dajatev na uvoz

1.   Če v tem sporazumu ni določeno drugače, vsaka pogodbenica zniža ali odpravi carinske dajatve na blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s Prilogo 2-A.

2.   Če pogodbenica zniža uporabljeno carinsko stopnjo za državo z največjimi ugodnostmi, se ta stopnja dajatve uporablja za blago s poreklom iz druge pogodbenice, če in dokler je nižja od carinske stopnje za isto blago, izračunane v skladu s Prilogo 2-A.

3.   Obravnavo blaga s poreklom iz pogodbenice, ki je uvrščeno pod tarifne postavke, ki so v stolpcu „Opomba“ na seznamu Evropske unije v oddelku B dela 2 Priloge 2-A in na seznamu Japonske v oddelku D dela 3 Priloge 2-A označene s „S“, pogodbenici pregledata v petem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma ali v letu, za katerega se dogovorita, kar nastopi prej. Pregled se opravi z namenom izboljšanja pogojev za dostop do trga s pomočjo ukrepov, kot so na primer ukrepi za hitrejše znižanje ali odpravo carinskih dajatev, poenostavitev razpisnih postopkov in povečanje količin iz kvot ter obravnavanje vprašanj v zvezi z dajatvami.

4.   Kadar pogodbenica za blago iz odstavka 3 tretji državi na podlagi mednarodnega sporazuma odobri večje ali hitrejše znižanje tarif, večjo kvoto ali katero koli ugodnejšo obravnavo od tiste, ki je določena v tem sporazumu, pri čemer to vpliva na ravnovesje trga takega blaga v Evropski uniji ali na Japonskem, pogodbenici začneta pregled z namenom, da se drugi pogodbenici zagotovi pridobitev vsaj enake prednosti, in sicer v treh mesecih od datuma začetka veljavnosti mednarodnega sporazuma med Evropsko unijo in to tretjo državo ali med Japonsko in to tretjo državo, ter pregled opravita s ciljem, da bo zaključen v šestih mesecih od istega datuma.

ČLEN 2.9

Blago, ki ponovno vstopi po popravilu in spremembi

1.   Pogodbenica ne uporablja carinske dajatve za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki ponovno vstopi na njeno carinsko območje, potem ko je bilo z njenega carinskega območja začasno izvoženo na carinsko območje druge pogodbenice zaradi popravila ali spremembe, ne glede na to, ali bi se tako popravilo ali sprememba lahko izvedla na carinskem območju prve pogodbenice, pod pogojem, da zadevno blago ponovno vstopi na carinsko območje prve pogodbenice v obdobju, ki je določeno v njenih zakonih in drugih predpisih (6).

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za blago na carinskem območju pogodbenice pod carinskim nadzorom brez plačila uvoznih dajatev in davkov, ki se izvozi zaradi popravila ali spremembe in ki ne vstopi ponovno na carinsko območje pod carinskim nadzorom brez plačila uvoznih dajatev in davkov.

3.   Pogodbenica ne uporablja carinske dajatve za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki je bilo s carinskega območja druge pogodbenice začasno uvoženo zaradi popravila ali spremembe, pod pogojem, da je blago ponovno izvoženo s carinskega območja pogodbenice uvoznice v obdobju, ki je določeno v njenih zakonih in drugih predpisih (7).

4.   V tem členu „popravilo“ ali „sprememba“ pomeni kakršno koli operacijo ali postopek, ki se opravi na blagu za odpravo operativnih okvar ali materialne škode, vključno z obnovitvijo prvotne funkcije blaga, ali za zagotovitev usklajenosti blaga s tehničnimi zahtevami glede njegove uporabe. Popravilo ali sprememba blaga vključujeta obnovo in vzdrževanje, ne glede na morebitno povečanje vrednosti tega blaga, ne vključujeta pa operacije ali postopka, ki:

(a)

uniči osnovne značilnosti blaga ali ustvari novo ali komercialno drugačno blago;

(b)

nedokončano blago spremeni v dokončano blago; ali

(c)

spremeni funkcijo blaga.

ČLEN 2.10

Začasni uvoz blaga

Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi odobri carin prost začasni uvoz naslednjega blaga na svoje carinsko območje pod pogojem, da na takem blagu niso bile opravljene nobene spremembe razen običajne amortizacije, ki je posledica njegove uporabe, in da se to blago izvozi v časovnem obdobju, ki ga določi vsaka pogodbenica:

(a)

blago, ki se razstavlja ali uporablja na razstavah, sejmih, sestankih ali podobnih dogodkih;

(b)

profesionalna oprema, vključno z opremo za tisk ali zvokovno ali televizijsko radiodifuzijo, kinematografsko opremo, pomožnimi napravami za tako opremo in ustreznimi pripomočki;

(c)

tržni vzorci ter reklamni filmi in posnetki;

(d)

kontejnerji in palete, ki so v uporabi ali bodo v uporabi pri odpremi blaga v mednarodnem prevozu ter ustrezni pripomočki in oprema;

(e)

material za razvedrilo pomorščakov;

(f)

blago, uvoženo izključno za znanstvene namene;

(g)

blago, uvoženo za mednarodna športna tekmovanja, demonstracije ali usposabljanja;

(h)

osebni predmeti v lasti obiskovalcev na začasnem obisku; ter

(i)

turistični reklamni material.

ČLEN 2.11

Carinsko vrednotenje

Pri določitvi carinske vrednosti blaga, s katerim se trguje med pogodbenicama, se smiselno uporabljajo določbe dela I Sporazuma o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (1994) in Priloga 1A k Sporazumu o STO.

ČLEN 2.12

Izvozne dajatve

Pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobenih dajatev, davkov, pristojbin ali kakršnih koli drugih taks, uvedenih za blago, ki se izvozi iz te pogodbenice v drugo pogodbenico, ali kakršnih koli notranjih davkov ali drugih taks za blago, izvoženo v drugo pogodbenico, ki presegajo tiste, ki bi se uvedli za podobno blago, namenjeno za domačo potrošnjo. V tem členu pristojbine ali kakršne koli druge takse ne vključujejo pristojbin ali drugih taks, naloženih v skladu s členom 2.16, ki so omejene na znesek približnih stroškov za opravljene storitve.

ČLEN 2.13

Mirovanje

1.   Če v tem sporazumu ni določeno drugače, nobena pogodbenica ne poveča carinske dajatve na blago s poreklom iz druge pogodbenice glede na stopnjo, ki se uporablja v skladu s Prilogo 2-A.

2.   Pojasniti je treba, da pogodbenica lahko poveča carinsko dajatev na raven s seznama Evropske unije v oddelku B dela 2 Priloge 2-A in s seznama Japonske v oddelku D dela 3 Priloge 2-A za ustrezno leto, ki sledi enostranskemu znižanju carinske dajatve.

ČLEN 2.14

Izvozna konkurenca

1.   V tem členu „izvozne subvencije“ pomeni subvencije iz pododstavka (e) člena 1 Sporazuma o kmetijstvu in druge subvencije iz Priloge I k Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ki se lahko uporabljajo za kmetijske proizvode, navedene v Prilogi 1 k Sporazumu o kmetijstvu.

2.   Pogodbenici potrjujeta svojo zavezo, izraženo v sklepu ministrov članic STO z dne 19. decembra 2015 o izvozni konkurenci (WT/MIN(15)/45, WT/L/980), da bosta v zvezi z izvoznimi subvencijami in izvoznimi ukrepi, ki imajo enakovreden učinek tistemu, ki je določen v navedenem sklepu, ravnali čim bolj zadržano.

ČLEN 2.15

Uvozne in izvozne omejitve

1.   Pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve razen carinskih dajatev za uvoz katerega koli blaga iz druge pogodbenice ali za izvoz ali prodajo za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na carinsko območje druge pogodbenice, razen če je to v skladu s členom XI GATT 1994. V ta namen se člen XI GATT 1994 smiselno vključi v ta sporazum in postane njegov sestavni del.

2.   Če namerava pogodbenica sprejeti prepoved ali omejitev na izvoz ali prodajo za izvoz katerega koli blaga, navedenega v Prilogi 2-B v skladu z odstavkom 2 člena XI ali s členom XX GATT 1994, ta pogodbenica:

(a)

poskusi omejiti obseg te prepovedi ali omejitve na to, kar je potrebno, pri čemer ustrezno upošteva morebitne negativne učinke na drugo pogodbenico;

(b)

drugi pogodbenici o tem predloži uradno obvestilo v pisni obliki še pred uvedbo take prepovedi ali omejitve, kadar koli je to mogoče, in čim bolj vnaprej, kolikor je to praktično izvedljivo, ali, če to ni mogoče, najpozneje v 15 dneh po datumu uvedbe, pri čemer pisno uradno obvestilo vsebuje opis zadevnega blaga, uvedeno prepoved ali omejitev, vključno z njeno naravo, obrazložitvijo in datumom uvedbe take prepovedi ali omejitve ter njenim predvidenim trajanjem; ter

(c)

na zahtevo drugi pogodbenici zagotovi priložnost za posvetovanje v razumnem času, kar zadeva kakršno koli vprašanje v povezavi s tako prepovedjo ali omejitvijo.

ČLEN 2.16

Pristojbine in formalnosti v zvezi z uvozom in izvozom

1.   Vsaka pogodbenica v skladu s členom VIII GATT 1994 zagotovi, da se vse pristojbine in takse vseh vrst, z izjemo carinskih dajatev, izvoznih dajatev in davkov v skladu s členom III GATT 1994, ki jih ta pogodbenica uvede na uvoz ali izvoz ali v povezavi z njima, omejijo na znesek približnih stroškov za opravljene storitve, ki se ne izračuna na podlagi ad valorem, in ne predstavljajo posredne zaščite za domače blago ali obdavčitve uvoza za davčne namene.

2.   Nobena pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, vključno s povezanimi pristojbinami in taksami. V tem odstavku „transakcije v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov“ pomeni zahteve s strani konzula pogodbenice uvoznice, ki se nahaja v pogodbenici izvoznici, za namene pridobitve konzularnih računov ali konzularnih vizumov za trgovinske račune, potrdil o poreklu, manifestov, izvoznih deklaracij odpremnika ali druge carinske dokumentacije, ki se zahteva za uvoz ali v povezavi z njim.

ČLEN 2.17

Postopki za izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe pravice in obveznosti iz Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj v skladu z odstavki 1 do 9 člena 1 in členom 3 Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj. Pogodbenica lahko sprejme ali ohrani postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj v skladu s členom 2 Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj. V ta namen se te določbe Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj smiselno vključijo v ta sporazum in postanejo njegov sestavni del ter se uporabljajo za postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj med pogodbenicama. Odstavki 2 do 8 se uporabljajo za kakršno koli blago iz Priloge 2-B.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj uporabljajo nevtralno in izvajajo pošteno, pravično, enakopravno, nediskriminatorno in pregledno.

4.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke za izdajanje uvoznih ali izvoznih dovoljenje zgolj v primeru, če ostali ustrezni postopki za dosego upravnega namena niso na voljo pod razumnimi pogoji.

5.   Pogodbenica ne sprejme ali ohrani neavtomatičnih postopkov za izdajanje uvoznih ali izvoznih dovoljenj, razen če je to potrebno za izvajanje ukrepa, ki je v skladu s tem sporazumom. Pogodbenica, ki sprejme neavtomatične postopke za izdajanje dovoljenj, jasno navede ukrep, ki se izvaja s takim postopkom za izdajanje dovoljenj.

6.   Vsaka pogodbenica v 60 dneh odgovori na kakršna koli vprašanja druge pogodbenice o postopkih za izdajanje uvoznih ali izvoznih dovoljenj, ki jih namerava sprejeti oziroma jih je sprejela ali ohranila, kakor tudi o merilih za odobritev ali dodelitev uvoznih ali izvoznih dovoljenj.

7.   Pri uporabi izvoznih omejitev v obliki kvote na blago si pogodbenica prizadeva doseči distribucijo trgovine s tem blagom, ki se čim bolj približa deležem, ki bi jih bilo mogoče pričakovati, če te omejitve ne bi bilo.

8.   Če pogodbenica sprejme ali ohrani postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj, pogodbenici na zahtevo druge pogodbenice organizirata posvetovanja o kakršnih koli vprašanjih v zvezi z izvajanjem teh postopkov ter ustrezno preučita rezultate teh posvetovanj.

ČLEN 2.18

Predelano blago

1.   Če v tem sporazumu ni določeno drugače, vsaka pogodbenica določi, da se predelano blago obravnava kot novo blago. Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da se predelano blago opredeli kot tako za namene distribucije ali prodaje.

2.   V tem členu „predelano blago“ pomeni blago, uvrščeno pod tarifno številko 40.12, poglavja 84 do 90 ali tarifno številko 94.02 harmoniziranega sistema, ki: (8)

(a)

je v celoti ali delno sestavljeno iz delov, pridobljenih iz blaga, ki je bilo že uporabljeno;

(b)

ima podobno življenjsko dobo in funkcije kot tovrstno blago, ko je novo; ter

(c)

ima tovarniško garancijo, podobno tisti, ki se uporablja za tovrstno blago, ko je novo.

ČLEN 2.19

Netarifni ukrepi

1.   Specifične zaveze vsake pogodbenice v zvezi z netarifnimi ukrepi za blago so določene v prilogah 2-C in 2-D.

2.   Pogodbenici po 10 letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ali na zahtevo ene od pogodbenic ocenita, ali je mogoče v okviru tega sporazuma učinkovito obravnavati vprašanja, ki izhajajo iz netarifnih ukrepov za blago. Na podlagi te ocene pogodbenici začneta posvetovanja, da bi preučili razširitev področja uporabe za obstoječe zaveze ali prevzem dodatnih zavez v skupnem interesu na področju netarifnih ukrepov za blago, vključno s sodelovanjem. Pogodbenici se na podlagi teh posvetovanj lahko dogovorita o začetku pogajanj v skupnem interesu. Pri izvajanju tega odstavka pogodbenici upoštevata izkušnje, pridobljene v predhodnem obdobju izvajanja tega sporazuma.

ČLEN 2.20

Omejitve za zaščito plačilne bilance

1.   Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje sprejetje kakršnih koli ukrepov za namene plačilne bilance. Pogodbenica, ki sprejme take ukrepe, to stori v skladu s pogoji iz člena XII GATT 1994 in Dogovorom o plačilnobilančnih določbah Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (1994) iz Priloge 1A k Sporazumu o STO.

2.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje uporabe deviznega nadzora ali deviznih omejitev v skladu s Statutom Mednarodnega denarnega sklada.

ČLEN 2.21

Označevanje porekla

Če v tem sporazumu ni določeno drugače, se, če se v pogodbenici uporabljajo obvezne zahteve za označevanje države porekla pri blagu, ki ni hrana, kmetijski ali ribiški proizvod, šteje, da oznaka „Made in Japan“ („Narejeno na Japonskem“) ali podobna oznaka v lokalnem jeziku države uvoznice, za Evropsko unijo, in oznaka „Made in EU“ („Narejeno v EU“) ali podobna oznaka v japonskem jeziku, za Japonsko, izpolnjujeta zahteve, opredeljene v zakonih in drugih predpisih te pogodbenice. Poglavje 3 se ne uporablja za ta člen.

ČLEN 2.22

Splošne izjeme

1.   Za namene tega poglavja se člen XX GATT 1994 smiselno vključi v ta sporazum in postane njegov sestavni del.

2.   Če namerava pogodbenica sprejeti kakršne koli ukrepe v skladu s pododstavkoma (i) in (j) člena XX GATT 1994, pogodbenica:

(a)

drugi pogodbenici predloži vse relevantne informacije; ter

(b)

na zahtevo drugi pogodbenici zagotovi priložnost za posvetovanje v razumnem času, kar zadeva kakršno koli vprašanje v povezavi s takim ukrepom, da bi se poiskala vzajemno sprejemljiva rešitev.

3.   Pogodbenici se lahko dogovorita o kakršnih koli sredstvih, potrebnih za reševanje vprašanj, ki so predmet posvetovanja iz pododstavka 2(b).

4.   Kadar je zaradi izjemnih in kritičnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, predhodno zagotavljanje informacij ali pregleda onemogočeno, lahko pogodbenica, ki namerava uvesti zadevne ukrepe, nemudoma uporabi ukrepe, ki so potrebni za obravnavo okoliščin, in o njih takoj obvesti drugo pogodbenico.

ODDELEK C

Olajševanje izvoza vinskih proizvodov

ČLEN 2.23

Področje uporabe

Določbe iz tega oddelka se ne uporabljajo za nobeno blago razen za vinske proizvode, uvrščene pod tarifno številko 22.04 harmoniziranega sistema.

ČLEN 2.24

Splošno načelo

Če v členih 2.25 do 2.28 ni določeno drugače, se uvoz in prodaja vinskih proizvodov, s katerimi se trguje med pogodbenicama in so zajeti v tem oddelku, izvaja v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice uvoznice.

ČLEN 2.25

Odobritev enoloških postopkov – prva faza

1.   Evropska unija od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma odobri uvoz in prodajo vinskih proizvodov s poreklom iz Japonske za prehrano ljudi v Evropski uniji, ki so proizvedeni v skladu:

(a)

z odobrenimi opredelitvami proizvodov in enološkimi postopki ter omejitvami, ki se uporabljajo na Japonskem za prodajo japonskega vina, kakor so navedeni v oddelku A dela 2 Priloge 2-E, če so skladni z opredelitvami pojmov in enološkimi postopki ter omejitvami, kakor so navedeni v oddelku A dela 1 Priloge 2-E; ter

(b)

z enološkimi postopki, kakor so navedeni v oddelku B dela 2 Priloge 2-E.

2.   Japonska od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma odobri uvoz in prodajo vinskih proizvodov s poreklom iz Evropske unije za prehrano ljudi na Japonskem, ki so proizvedeni v skladu:

(a)

z odobrenimi opredelitvami proizvodov in enološkimi postopki ter omejitvami, ki se uporabljajo v Evropski uniji, kakor so navedeni v oddelku A dela 1 Priloge 2-E, če so skladni z opredelitvami pojmov in enološkimi postopki ter omejitvami, kakor so navedeni v oddelku A dela 2 Priloge 2-E; ter

(b)

z enološkimi postopki, kakor so navedeni v oddelku B dela 1 Priloge 2-E.

3.   Pogodbenici na datum začetka veljavnosti tega sporazuma izmenjata uradni obvestili, ki potrjujeta, da so bili njuni postopki za odobritev enoloških postopkov, kakor so navedeni v oddelku B dela 1 in oddelku B dela 2 Priloge 2-E, zaključeni.

ČLEN 2.26

Odobritev enoloških postopkov – druga faza

1.   Evropska unija pospešeno sprejme potrebne ukrepe za odobritev enoloških postopkov, kakor so navedeni v oddelku C dela 2 Priloge 2-E, ter uradno obvesti Japonsko, da so bili njeni postopki v zvezi s to odobritvijo zaključeni.

2.   Japonska pospešeno sprejme potrebne ukrepe za odobritev enoloških postopkov, kakor so navedeni v oddelku C dela 1 Priloge 2-E, ter uradno obvesti Evropsko unijo, da so bili njeni postopki v zvezi s to odobritvijo zaključeni.

3.   Odobritev iz odstavkov 1 in 2 začne veljati na datum predložitve uradnega obvestila, ki ga katera koli od pogodbenic predloži nazadnje.

ČLEN 2.27

Odobritev enoloških postopkov – tretja faza

1.   Evropska unija sprejme potrebne ukrepe za odobritev enoloških postopkov, kakor so navedeni v oddelku D dela 2 Priloge 2-E, ter uradno obvesti Japonsko, da so bili njeni postopki v zvezi s to odobritvijo zaključeni.

2.   Japonska sprejme potrebne ukrepe za odobritev enoloških postopkov, kakor so navedeni v oddelku D dela 1 Priloge 2-E, ter uradno obvesti Evropsko unijo, da so bili njeni postopki v zvezi s to odobritvijo zaključeni.

3.   Odobritev iz odstavkov 1 in 2 začne veljati na datum predložitve uradnega obvestila, ki ga katera koli od pogodbenic predloži nazadnje.

ČLEN 2.28

Samopotrjevanje

1.   Potrdilo, overjeno v skladu z zakoni in drugimi predpisi Japonske, vključno s samopotrdilom, ki ga pripravi proizvajalec, pooblaščen s strani pristojnega organa Japonske, zadostuje kot dokumentacija v smislu dokazila, da so bile izpolnjene zahteve za uvoz in prodajo vinskih proizvodov s poreklom iz Japonske v Evropski uniji, kakor so navedene v členih 2.25, 2.26 ali 2.27.

2.   Delovna skupina za vino, ustanovljena v skladu s členom 22.4, z začetkom veljavnosti tega sporazuma s sklepom sprejme postopke:

(a)

za izvajanje odstavka 1, zlasti za obrazce, ki se morajo uporabiti, in informacije, ki se morajo predložiti v zvezi s potrdilom; ter

(b)

za sodelovanje med kontaktnimi točkami, ki jih imenujeta Evropska unija za vsako od držav članic, in Japonska.

3.   Nobeno potrdilo ali druga enakovredna dokumentacija se ne zahteva kot dokazilo, da so bile izpolnjene zahteve za uvoz in prodajo vinskih proizvodov s poreklom iz Evropske unije na Japonskem, kakor so bile navedene v členih 2.25, 2.26 ali 2.27.

ČLEN 2.29

Pregled, posvetovanja in začasna opustitev samopotrjevanja

1.   Pogodbenici pregledujeta izvajanje:

(a)

člena 2.26 redno in vsaj enkrat na leto v obdobju dveh let po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma; ter

(b)

člena 2.27 najpozneje tri leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   Če pogodbenici v postopku pregleda izvajanja člena 2.26 ugotovita, da uradna obvestila iz člena 2.26 niso bila izmenjana v roku dveh let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, začneta posvetovanja z namenom dogovora o praktični rešitvi.

3.   Kadar uradno obvestilo iz odstavka 2 člena 2.26 ni bilo poslano v roku dveh let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma in je bilo uradno obvestilo iz odstavka 1 člena 2.26 poslano, lahko Evropska unija začasno opusti dopuščanje samopotrjevanja vinskih proizvodov iz člena 2.28, če v roku treh mesecev od začetka posvetovanj iz odstavka 2 ni sklenjen dogovor o praktični rešitvi, kakor je navedena v odstavku 2.

4.   Začasna opustitev dopuščanja samopotrjevanja iz odstavka 3 se nemudoma zaključi, ko Japonska Evropski uniji pošlje uradno obvestilo iz odstavka 2 člena 2.26.

5.   Če pogodbenici v postopku pregleda izvajanja člena 2.27 iz odstavka 1 ugotovita, da uradna obvestila iz člena 2.27 niso bila izmenjana v roku petih let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, začneta posvetovanja.

6.   Nobena določba tega člena ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenice v okviru Sporazuma SPS.

ČLEN 2.30

Mirovanje

1.   Pogodbenica za zadeve, zajete s členi 2.25 do 2.28, ne uvede manj ugodnih pogojev od tistih, ki so določeni v tem oddelku ali v njenih zakonih in drugih predpisih, veljavnih na datum podpisa tega sporazuma.

2.   Odstavek 1 ne posega v pravico pogodbenic, da sprejmeta sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ki so potrebni za zaščito življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, pod pogojem, da taki ukrepi niso neskladni z določbami Sporazuma SPS.

ČLEN 2.31

Spremembe

Skupni odbor lahko v skladu z odstavkom 3 člena 23.2 sprejme sklepe o spremembi Priloge 2-E, da se dodajo, črtajo ali spremenijo sklici na enološke postopke, omejitve in druge elemente.

ODDELEK D

Druge določbe

ČLEN 2.32

Izmenjava informacij

1.   Pogodbenici za namene spremljanja delovanja tega sporazuma in v obdobju 10 let po začetku veljavnosti tega sporazuma vsako leto izmenjata statistične podatke o uvozu za zadnje koledarsko leto, za katero so ti podatki na voljo. To obdobje lahko Odbor za blagovno menjavo, ustanovljen v skladu s členom 22.3, podaljša za nadaljnjih pet let.

2.   Izmenjava statističnih podatkov o uvozu iz odstavka 1 v čim večjem obsegu zajema podatke za zadnje koledarsko leto, za katero so ti podatki na voljo, vključno z vrednostjo in količino, določenima na podlagi nomenklature pogodbenice, o uvozu blaga druge pogodbenice, ki je upravičen do preferencialne tarifne obravnave v skladu s tem sporazumom, in tistem uvozu, ki do preferencialne tarifne obravnave ni upravičen.

ČLEN 2.33

Posebni ukrepi v zvezi z upravljanjem preferencialne tarifne obravnave

1.   Pogodbenici priznavata, da bi lahko kršitve njune carinske zakonodaje v zvezi s preferencialno tarifno obravnavo, ki je v skladu s tem sporazumom, škodljivo vplivale na domačo industrijo, in se strinjata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in odkrivanju takih kršitev ter boju proti njim v skladu z zadevnimi določbami poglavja 3 in Sporazumom med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah, sklenjenim 30. januarja 2008 v Bruslju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o medsebojni upravni pomoči).

2.   Pogodbenica lahko v skladu s postopkom iz odstavkov 4 do 7 začasno opusti preferencialno tarifno obravnavo v skladu s tem sporazumom za zadevno blago, ki je povezano s sistematskimi kršitvami iz pododstavka (a), če je pogodbenica na podlagi objektivnih, prepričljivih in preverljivih informacij ugotovila, da:

(a)

so bile storjene sistematske kršitve njene carinske zakonodaje v zvezi s preferencialno tarifno obravnavo v skladu s tem sporazumom za nekatero blago; ter

(b)

je druga pogodbenica sistematsko in neutemeljeno zavračala sodelovanje iz odstavka 1 v zvezi s sistematskimi kršitvami iz pododstavka (a) ali tega sodelovanja ni omogočila.

3.   Ne glede na odstavek 2 se začasna opustitev ne uporablja za trgovce, ki izpolnjujejo merila skladnosti, o katerih sta se pogodbenici dogovorili v okviru posvetovanj iz odstavka 4.

4.   Pogodbenica, ki je sprejela ugotovitev iz odstavka 2, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti drugo pogodbenico o tej ugotovitvi z zadostnimi informacijami, da se utemelji začetek posvetovanj, vključno s povzetkom bistvenih dejstev v zvezi s pododstavkoma 2(a) in (b), ter začnejo posvetovanja z drugo pogodbenico v okviru Odbora za blagovno menjavo, da bi se našla rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe pogodbenici, in sklenil dogovor o merilih skladnosti v zvezi z zahtevami iz tega sporazuma in zadevne carinske zakonodaje.

5.   Pogodbenica, ki je sprejela ugotovitev iz odstavka 2, pred sprejetjem dokončne odločitve obvesti vse zainteresirane strani o svoji nameri v zvezi z začasno opustitvijo ter jim zagotovi priložnost, da zagovarjajo svoje interese. Začasna opustitev se za zainteresirane strani ne uporablja, če lahko objektivno in zadovoljivo dokažejo pogodbenici, ki je sprejela ugotovitev, da niso udeležene pri sistematskih kršitvah iz pododstavka 2(a).

6.   Če pogodbenici po postopkih iz odstavkov 4 in 5 ne dosežeta dogovora o sprejemljivi rešitvi v šestih mesecih od uradnega obvestila, se lahko pogodbenica, ki je sprejela ugotovitev, odloči, da začasno opusti preferencialno tarifno obravnavo v skladu s tem sporazumom za zadevno blago, pri čemer ustrezno upošteva izjemo iz odstavka 3. O začasni opustitvi se brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti druga pogodbenica.

7.   Začasna opustitev se uporabi samo za obdobje, ki je potrebno za izničenje učinkov kršitev in ne presega šest mesecev. Če je pogodbenica sprejela ugotovitev, da so razmere, ki so privedle do začasne opustitve, v času izteka začasne opustitve še prisotne, se lahko ta pogodbenica odloči za obnovitev začasne opustitve, potem ko drugo pogodbenico uradno obvesti o taki ugotovitvi z zadostnimi informacijami za utemeljitev take obnovitve. Vsaka začasna opustitev se zaključi najpozneje v dveh letih po začetni opustitvi, razen če je bilo Odboru za blagovno menjavo dokazano, da so razmere, ki so privedle do začasne opustitve, še vedno prisotne ob izteku obdobja vsake obnovitve.

8.   Začasne opustitve v uporabi so predmet periodičnih posvetovanj v okviru Odbora za blagovno menjavo.

9.   Pogodbenica, ki je sprejela ugotovitev iz odstavka 2 ali 7, v skladu s svojimi notranjimi postopki objavi uradna obvestila za uvoznike o kakršnem koli uradnem obvestilu in odločitvi v zvezi z začasnimi opustitvami iz odstavkov 4 do 7.

10.   Začasna opustitev se za trgovce, z izjemo trgovcev iz odstavka 3 in zainteresiranih strani iz odstavka 5, ne uporablja, če lahko objektivno in zadovoljivo dokažejo pogodbenici, ki je sprejela ugotovitev iz odstavka 2 ali 7, da niso udeleženi pri sistematskih kršitvah iz pododstavka 2(a).

11.   Pojasniti je treba, da se nobena določba tega člena ne razlaga tako, da trgovcem ali zainteresiranim stranem preprečuje uveljavljanje odškodnine od pogodbenice, ki je sprejela ugotovitev iz odstavka 2 ali 7, v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, in sicer za škodo, ki so jo nezakonito povzročili ukrepi iz odstavka 6.

ČLEN 2.34

Odbor za blagovno menjavo

1.   Odbor za blagovno menjavo, ustanovljen v skladu s členom 22.3 (v nadaljnjem besedilu v tem členu: Odbor), je odgovoren za učinkovito izvajanje in delovanje tega poglavja.

2.   Naloge Odbora so:

(a)

pregledovanje in spremljanje izvajanja in delovanja tega poglavja;

(b)

poročanje o ugotovitvah Odbora Skupnemu odboru; ter

(c)

izvajanje drugih nalog, ki jih lahko nanj prenese Skupni odbor v skladu s pododstavkom 5(b) člena 22.1.

3.   Odbor organizira srečanja na takšne termine ali lokacije ali na takšne načine, o katerih se lahko dogovorijo predstavniki pogodbenic.

ČLEN 2.35

Delovna skupina za vino

1.   Delovna skupina za vino, ustanovljena v skladu s členom 22.4, je odgovorna za učinkovito izvajanje in delovanje oddelka C in Priloge 2-E.

2.   Naloge delovne skupine za vino so:

(a)

sprejemanje postopkov v zvezi s samopotrjevanjem iz odstavka 2 člena 2.28;

(b)

spremljanje izvajanja členov 2.25 do 2.29, vključno s pregledi in posvetovanji iz člena 2.29; ter

(c)

preučevanje sprememb Priloge 2-E in priprava priporočil za Skupni odbor v zvezi s sprejetjem sklepa o teh spremembah.

3.   Delovna skupina za vino organizira svoj prvi sestanek na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

POGLAVJE 3

PRAVILA O POREKLU IN POSTOPKI GLEDE POREKLA

ODDELEK A

Pravila o poreklu

ČLEN 3.1

Opredelitve pojmov

V tem poglavju:

(a)

„akvakultura“ pomeni pridelavo vodnih rastlin iz semenskega materiala ali prirejo vodnih organizmov, vključno z ribami, mehkužci, raki in drugimi vodnimi nevretenčarji iz reproduktivnega materiala, kot so ikre, zarod, mladice, paglavci, marogaste mladice lososa in srebrne mladice lososa ali druge nedorasle ribe, ki niso več zarod, tako da se z namenom povečanja prireje ali pridelave posega v postopke vzreje ali rasti z rednim obnavljanjem staleža, hranjenjem ali varovanjem pred plenilci;

(b)

„pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik bodisi hkrati pošlje enemu prejemniku ali pa so zajeti v enotnem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejmeniku, ali če takega dokumenta ni, izdelki, ki so zajeti na enem računu;

(c)

„izvoznik“ pomeni osebo, ki se nahaja v pogodbenici in ki v skladu z zahtevami iz zakonov in drugih predpisov te pogodbenice izvaža ali izdeluje izdelek s poreklom in sestavi navedbo o poreklu;

(d)

„uvoznik“ pomeni osebo, ki uvaža izdelek s poreklom in uveljavlja preferencialno tarifno obravnavo zanj;

(e)

„material“ pomeni kakršno koli snov ali substanco, ki se uporablja v pri izdelavi izdelka, vključno z njenimi sestavnimi deli, sestavinami, surovinami ali deli;

(f)

„material brez porekla“ pomeni material, ki se v skladu s tem poglavjem ne opredeljuje kot material s poreklom, vključno z materialom, za katerega se status porekla ne more določiti;

(g)

„preferencialna tarifna obravnava“ pomeni stopnjo carinskih dajatev, ki se uporablja za blago s poreklom v skladu z odstavkom 1 člena 2.8;

(h)

„izdelek“ pomeni kakršno koli snov ali substanco, ki je rezultat izdelave, četudi je predvidena za uporabo kot material pri izdelavi drugega izdelka, in se šteje za blago, kakor je navedeno v poglavju 2; ter

(i)

„izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem.

ČLEN 3.2

Zahteve za izdelke s poreklom

1.   Za namene uporabe preferencialne tarifne obravnave, ki jo pogodbenica uporabi za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu z odstavkom 1 člena 2.8, se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz druge pogodbenice, če izpolnjujejo vse druge veljavne zahteve iz tega poglavja:

(a)

v celoti pridobljeni ali izdelani izdelki, kakor so določeni v členu 3.3;

(b)

izdelki, izdelani izključno iz materialov s poreklom iz te pogodbenice; ali

(c)

izdelki, izdelani z uporabo materialov brez porekla, če izpolnjujejo vse veljavne zahteve iz Priloge 3-B.

2.   V tem poglavju ozemeljska uporaba pogodbenice ne vključuje morja, morskega dna in podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja.

3.   Če je izdelek pridobil status porekla, se materiali brez porekla, ki so se uporabili pri izdelavi izdelka, ne štejejo za materiale brez porekla, kadar se ta izdelek kot material vgradi v drug izdelek.

4.   Zahteve iz tega poglavja v zvezi s pridobitvijo statusa porekla morajo biti v pogodbenici izpolnjene brez prekinitve.

ČLEN 3.3

V celoti pridobljeni izdelki

1.   Za namene člena 3.2 je izdelek v celoti pridobljen v pogodbenici, če je:

(a)

rastlina ali rastlinski izdelek, tam gojen, kultiviran, pridelan, pobran ali nabran;

(b)

živa žival, tam skotena ali izvaljena in vzrejena;

(c)

izdelek, pridobljen iz živih, tam vzrejenih živali;

(d)

izdelek, pridobljen iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;

(e)

žival, tam pridobljena z lovom, nastavljanjem pasti, ribolovom, pobiranjem ali ujetjem;

(f)

izdelek, tam pridobljen iz akvakulture;

(g)

mineral ali druga substanca, ki se pojavlja v naravi in ki ni zajeta v pododstavkih (a) do (f), tam pridobljena ali pobrana;

(h)

riba, školjka ali drug morski organizem, ki ga plovilo pogodbenice pobere iz morja, z morskega dna ali iz podzemlja zunaj teritorialnega morja obeh pogodbenic in, v skladu z mednarodnim pravom, zunaj teritorialnega morja tretjih držav;

(i)

izdelek, izdelan izključno iz izdelkov iz pododstavka (h) na krovu predelovalnega plovila pogodbenice zunaj teritorialnega morja obeh pogodbenic in, v skladu z mednarodnim pravom, zunaj teritorialnega morja tretjih držav;

(j)

izdelek, ki ni riba, školjka ali drug morski organizem in ga pogodbenica ali oseba iz pogodbenice pobere z morskega dna ali podzemlja zunaj teritorialnega morja obeh pogodbenic ter zunaj območij, na katerih izvajajo jurisdikcijo tretje države, če ima ta pogodbenica ali oseba te pogodbenice pravico do izkoriščanja tega morskega dna ali podtalja v skladu z mednarodnim pravom;

(k)

izdelek, ki je:

(i)

odpadek ali ostanek tamkajšnje izdelave; ali

(ii)

odpadek ali ostanek tam zbranih rabljenih izdelkov pod pogojem, da so ti izdelki primerni le za obnavljanje surovin; ali

(l)

izdelek, tam izdelan izključno iz izdelkov, kakor so navedeni v pododstavkih (a) do (k), ali iz njihovih derivatov.

2.   „Plovilo pogodbenice“ v pododstavku 1(h) ali „predelovalno plovilo pogodbenice“ v pododstavku 1(i) pomeni plovilo ali predelovalno plovilo, ki:

(a)

je registrirano v državi članici Evropske unije ali na Japonskem;

(b)

pluje pod zastavo države članice Evropske unije ali Japonske; ter

(c)

izpolnjuje eno od naslednjih zahtev:

(i)

je v vsaj 50-odstotni lasti ene ali več fizičnih oseb iz pogodbenice; ali

(ii)

je v lasti ene ali več pravnih oseb (9):

(A)

ki imajo svoj sedež in glavno poslovno enoto v pogodbenici; ter

(B)

ki so v vsaj 50-odstotni lasti fizičnih ali pravnih oseb pogodbenice.

ČLEN 3.4

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1.   Ne glede na pododstavek 1(c) člena 3.2 se izdelek ne šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice, če se pri izdelavi tega izdelka v tej pogodbenici na materialih brez porekla izvaja zgolj eden ali več naslednjih postopkov:

(a)

postopki za ohranitev, kot so sušenje, zamrzovanje, vlaganje v slanico in drugi podobni postopki, katerih edini namen je zagotoviti, da se izdelek ohrani v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)

prepakiranje;

(c)

razstavljanje ali sestavljanje tovorkov;

(d)

pranje, čiščenje ali odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

(e)

likanje ali likanje s paro tekstila in tekstilnih izdelkov;

(f)

preprosti postopki barvanja ali loščenja;

(g)

luščenje, delno ali popolno beljenje, poliranje ali glaziranje žit in riža;

(h)

postopki barvanja sladkorja ali dodajanja arome sladkorju ali oblikovanja sladkornih kock; delno ali popolno mletje sladkorja v trdi obliki;

(i)

lupljenje, razkoščičevanje ali luščenje sadja, oreščkov ali zelenjave;

(j)

ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(k)

sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah ali usklajevanje, vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov;

(l)

preprosto pakiranje v steklenice, pločevinke, čutare, vrečke, zaboje ali škatle, preprosto pritrjevanje na lepenke ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(m)

pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;

(n)

preprosto mešanje izdelkov (10), ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;

(o)

preprosto dodajanje vode, redčenje, dehidracija ali denaturacija (11) izdelkov;

(p)

preprosto zbiranje ali sestavljanje delov, da se sestavi kompleten ali končen izdelek ali izdelek, ki se uvršča med kompletne ali končne v skladu s pravilom 2(a) Splošnih pravil za razlaganje harmoniziranega sistema; razstavljanje izdelkov na dele; ali

(q)

zakol živali.

2.   V odstavku 1 se postopki štejejo za preproste, kadar ne zahtevajo posebnih znanj niti strojev, naprav ali opreme, ki bi bili posebej izdelani ali nameščeni za izvajanje navedenih postopkov.

ČLEN 3.5

Akumulacija

1.   Izdelek, ki ima status izdelka s poreklom iz pogodbenice, se šteje za izdelek s poreklom iz druge pogodbenice, kadar se uporablja kot material pri izdelavi drugega izdelka v tej drugi pogodbenici.

2.   Izdelava, ki se opravlja na materialih brez porekla v eni pogodbenici, se lahko upošteva za namene določanja, ali ima izdelek poreklo iz druge pogodbenice.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če izdelava, ki se opravlja v drugi pogodbenici, ne presega enega ali več postopkov iz pododstavkov 1(a) do (q) člena 3.4.

4.   Da lahko izvoznik sestavi navedbo o poreklu, kakor je navedena v pododstavku 2(a) člena 3.16, za izdelek iz odstavka 2, mora pridobiti od svojega dobavitelja informacije, kakor so določene v Prilogi 3-C.

5.   Informacije iz odstavka 4 se uporabijo za eno samo ali več pošiljk za isti material, ki se dobavi v roku, ki ne presega 12 mesecev od datuma, na katerega so bile informacije predložene.

ČLEN 3.6

Dovoljena odstopanja

1.   Če material brez porekla, ki se uporablja pri izdelavi izdelka, ne izpolnjuje zahtev iz Priloge 3-B, se izdelek šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice pod naslednjimi pogoji:

(a)

za izdelek iz poglavij 1 do 49 ali poglavij 64 do 97 harmoniziranega sistema (12), če vrednost vseh teh materialov brez porekla ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna ali franko ladja;

(b)

za izdelek iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema, se dovoljena odstopanja uporabljajo, kot je določeno v opombah 6 do 8 Priloge 3-A.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, če vrednost materialov brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka, presega kateri koli delež najvišje vrednosti materialov brez porekla, kakor je podrobno določen v zahtevah iz Priloge 3-B.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke, v celoti pridobljene v pogodbenici v smislu člena 3.3. Če se v skladu s Prilogo 3-B zahteva, da so materiali, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka, v celoti pridobljeni, se uporabljata odstavka 1 in 2.

ČLEN 3.7

Enota kvalifikacije

1.   Enota kvalifikacije za uporabo določb tega poglavja je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto pri uvrstitvi izdelka v okviru harmoniziranega sistema.

2.   Kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo pod enako tarifno številko harmoniziranega sistema, se pri uporabi določb tega poglavja upošteva vsak posamezni izdelek.

ČLEN 3.8

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1.   Zamenljivi materiali s poreklom in brez porekla so fizično ločeni med skladiščenjem, da se ohrani njihov status porekla.

2.   V tem členu „zamenljivi materiali“ pomeni materiale, ki so enake vrste in tržne kakovosti z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi in ki jih ni mogoče ločiti med seboj, ko so enkrat vključeni v končni izdelek.

3.   Ne glede na odstavek 1 se zamenljivi materiali s poreklom in brez porekla lahko uporabijo pri izdelavi izdelka, ne da bi bili fizično ločeni med skladiščenjem, pod pogojem, da se uporabi metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja.

4.   Metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja iz odstavka 3 se uporabi v skladu z metodo upravljanja inventarja v okviru računovodskih načel, ki so v pogodbenici splošno sprejeta.

5.   Pogodbenica lahko pod pogoji, navedenimi v njenih zakonih in drugih predpisih, zahteva, da je uporaba metode ločenega knjigovodskega izkazovanja predmet predhodnega dovoljenja s strani carinskega organa te pogodbenice. Carinski organ pogodbenice spremlja, kako se to dovoljenje uporablja, in lahko dovoljenje odvzame, če njen imetnik metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja neprimerno uporablja ali ne izpolnjuje katerega koli drugega pogoja iz tega poglavja.

6.   Metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja je katera koli metoda, ki zagotavlja, da v nobenem trenutku statusa porekla ne pridobi več materialov kot v primeru, če bi bili materiali fizično ločeni.

ČLEN 3.9

Garniture

Garnitura, uvrščena v skladu s praviloma 3(b) in (c) Splošnih pravil za razlaganje harmoniziranega sistema, se šteje za garnituro s poreklom iz pogodbenice, kadar imajo v skladu s tem poglavjem poreklo vsi njeni deli. Kadar je garnitura sestavljena iz delov s poreklom in brez njega, se šteje, da ima kot celota poreklo iz pogodbenice, če vrednost delov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna ali cene franko ladja.

ČLEN 3.10

Nespreminjanje izdelkov

1.   Izdelek s poreklom, prijavljen za domačo uporabo v pogodbenici uvoznici, po izvozu in pred prijavo za domačo uporabo ne sme biti spremenjen ali preoblikovan na kakršen koli način, poleg tega na njem ne smejo biti opravljeni nobeni postopki, razen postopkov za ohranitev izdelka v dobrem stanju ali dodajanja ali nameščanja oznak, nalepk, pečatov ali priložitvijo druge dokumentacije, da se zagotovi skladnost s specifičnimi domačimi zahtevami pogodbenice uvoznice.

2.   Skladiščenje ali razstavljanje izdelka lahko poteka v tretji državi pod pogojem, da izdelek v tej tretji državi ostane pod carinskim nadzorom.

3.   Brez poseganja v oddelek B lahko delitev pošiljk poteka v tretji državi, če jo izvede izvoznik ali je ta odgovoren zanjo ter pod pogojem, da pošiljke v tej tretji državi ostanejo pod carinskim nadzorom.

4.   V primeru dvoma, ali so zahteve iz odstavkov 1 do 3 izpolnjene, lahko carinski organ pogodbenice uvoznice od uvoznika zahteva, da predloži dokazila o izpolnjevanju zahtev, ki se lahko predložijo v kakršni koli obliki, vključno s pogodbenimi prevoznimi listinami, kot so nakladnice ali dejanska oziroma konkretna dokazila na podlagi oznak ali oštevilčenja tovorkov ali kakršna koli dokazila v zvezi s samim izdelkom.

ČLEN 3.11

Vrnjeni izdelki

Če se izdelek pogodbenice s poreklom, izvožen iz te pogodbenice v tretjo državo, vrne v to pogodbenico, se mora šteti za izdelek brez porekla, razen če se carinskim organom te pogodbenice lahko zadovoljivo dokaže:

(a)

da je vrnjeni izdelek isti kot izvoženi; ter

(b)

da na njem niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so bili potrebni, da se je ohranil v dobrem stanju, medtem ko se je nahajal v tretji državi ali med izvozom.

ČLEN 3.12

Dodatki, nadomestni deli, orodja ter gradivo z navodili ali drugo informativno gradivo

1.   V tem členu so zajeti dodatki, nadomestni deli, orodja ter gradivo z navodili ali drugo informativno gradivo, če:

(a)

se dodatki, nadomestni deli, orodja ter gradivo z navodili ali drugo informativno gradivo uvrščajo in dostavljajo skupaj z izdelkom, račun zanje pa ni izstavljen ločeno od izdelka; ter

(b)

so vrste, količine in vrednost dodatkov, nadomestnih delov, orodij ter gradiva z navodili ali drugega informativnega gradiva običajne za ta izdelek.

2.   Pri ugotavljanju, ali je izdelek v celoti pridobljen ali izpolnjuje zahtevo v zvezi s postopkom izdelave ali spremembo v tarifni uvrstitvi, kakor je določena v Prilogi 3-B, se dodatki, nadomestni deli, orodja ter gradivo z navodili ali drugo informativno gradivo ne upoštevajo.

3.   Pri ugotavljanju, ali izdelek izpolnjuje zahtevo v zvezi z vrednostjo, določeno v Prilogi 3-B, se vrednost dodatkov, nadomestnih delov, orodij ter gradiva z navodili ali drugega informativnega gradiva pri izračunu, katerega namen je uporaba zahteve v zvezi z vrednostjo za izdelek, za vsak primer posebej upošteva bodisi kot vrednost materialov s poreklom bodisi kot vrednost materialov brez porekla.

4.   Dodatki, nadomestni deli in orodja izdelka ter gradivo z navodili ali drugo informativno gradivo v zvezi z izdelkom imajo status porekla izdelka, s katerim so bili dostavljeni.

ČLEN 3.13

Nevtralne sestavine

Pri ugotavljanju, ali ima izdelek poreklo iz pogodbenice, ni treba ugotavljati statusa porekla naslednjih sestavin:

(a)

gorivo, energija, katalizatorji in topila;

(b)

oprema, naprave in potrebščine za preskušanje ali pregled izdelka;

(c)

rokavice, očala, obuvala, oblačila, varnostna oprema in zaloge;

(d)

stroji, orodja, barvila in kalupi;

(e)

nadomestni deli in materiali, ki se uporabljajo za vzdrževanje opreme in stavb;

(f)

maziva, maščobe, polnila in drugi materiali, ki se uporabljajo pri izdelavi ali za upravljanje opreme in stavb; ter

(g)

kakršen koli drug material, ki ni vgrajen v izdelek, vendar je mogoče utemeljeno dokazati, da je njegova uporaba pri izdelavi izdelka del te izdelave.

ČLEN 3.14

Embalažni materiali in zabojniki za odpremo

Embalažni materiali in zabojniki za odpremo, ki se uporabljajo za zaščito izdelka med prevozom, se ne upoštevajo pri določanju statusa porekla izdelka.

ČLEN 3.15

Embalažni materiali in zabojniki za maloprodajo

1.   Če so embalažni materiali in kontejnerji, v katerih je izdelek pakiran za maloprodajo, uvrščeni skupaj z izdelkom, se ne upoštevajo pri ugotavljanju, ali so bili vsi materiali brez porekla, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka, bodisi predmet ustrezne spremembe v tarifni uvrstitvi bodisi postopka izdelave iz Priloge 3-B, ali je bil izdelek pridobljen v celoti.

2.   Če je izdelek predmet zahteve v zvezi z vrednostjo, določene v Prilogi 3-B, se vrednost embalažnih materialov in zabojnikov, v katerih je izdelek pakiran za maloprodajo, če so uvrščeni skupaj z izdelkom, pri izračunu, katerega namen je uporaba zahteve v zvezi z vrednostjo za izdelek, za vsak primer posebej upošteva bodisi kot vrednost materialov s poreklom bodisi kot vrednost materialov brez porekla.

ODDELEK B

Postopki glede porekla

ČLEN 3.16

Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo

1.   Pogodbenica uvoznica ob uvozu odobri preferencialno tarifno obravnavo za izdelek s poreklom iz druge pogodbenice na podlagi zahtevka uvoznika za preferencialno tarifno obravnavo. Uvoznik je odgovoren za pravilnost zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo in za skladnost z zahtevami iz tega poglavja.

2.   Zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na:

(a)

navedbi o poreklu, tj. navedbi, da ima izdelek poreklo, ki jo sestavi izvoznik; ali

(b)

vedenju uvoznika o tem, da ima izdelek poreklo.

3.   Zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo in podlaga zanj, kakor je navedena v pododstavkih 2(a) ali (b), se vključi v uvozno carinsko deklaracijo v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice uvoznice. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko od uvoznika zahteva, da ta predloži razlago, ki je del uvozne carinske deklaracije ali ji je priložena, in sicer v obsegu, v katerem uvoznik lahko tako razlago predloži, da izdelek izpolnjuje zahteve iz tega poglavja.

4.   Uvoznik, ki uveljavlja zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo na podlagi navedbe o poreklu iz pododstavka 2(a), hrani navedbo o poreklu in, kadar to zahteva carinski organ pogodbenice uvoznice, predloži izvod te navedbe temu organu.

5.   Odstavki 2 do 4 se ne uporabljajo v primerih, ki so podrobno določeni v členu 3.20.

ČLEN 3.17

Navedba o poreklu

1.   Navedbo o poreklu lahko sestavi izvoznik izdelka na podlagi informacij, ki dokazujejo, da ima izdelek poreklo, vključno z informacijami o statusu porekla materialov, uporabljenih pri izdelavi izdelka. Izvoznik je odgovoren za pravilnost navedbe o poreklu in predloženih informacij.

2.   Pri pripravi navedbe o poreklu se uporabi ena od jezikovnih različic besedila, določenega v Prilogi 3-D, na računu ali na katerem koli drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj podrobno opisuje izdelek s poreklom, da ga je mogoče prepoznati. Pogodbenica uvoznica od uvoznika ne zahteva, da predloži prevod navedbe o poreklu.

3.   Carinski organ pogodbenice uvoznice ne zavrne zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo zaradi manjših napak ali neskladnosti v navedbi o poreklu ali zgolj zaradi tega, ker je bil račun izdan v tretji državi.

4.   Navedba o poreklu je veljavna 12 mesecev od datuma, ko je bila sestavljena.

5.   Navedba o poreklu se lahko uporablja za:

(a)

posamezno odpremo enega ali več izdelkov, uvoženih v pogodbenico; ali

(b)

več odprem identičnih izdelkov, uvoženih v pogodbenico v obdobju, podrobno določenem v navedbi o poreklu, ki ne presega 12 mesecev.

6.   Če se na zahtevo uvoznika nesestavljeni ali razstavljeni izdelki v smislu pravila 2(a) Splošnih pravil za razlago harmoniziranega sistema, ki spadajo pod oddelke XV do XXI harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se lahko za take izdelke uporabi ena sama navedba o poreklu v skladu z zahtevami, ki jih določi carinski organ pogodbenice uvoznice.

ČLEN 3.18

Vedenje uvoznika

Vedenje uvoznika o tem, da ima izdelek poreklo v pogodbenici izvoznici, temelji na informacijah, ki dokazujejo, da ima izdelek poreklo in izpolnjuje zahteve iz tega poglavja.

ČLEN 3.19

Zahteve o vodenju evidenc

1.   Uvoznik, ki uveljavlja zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo za izdelek, uvožen v pogodbenico uvoznico, najmanj tri leta po datumu uvoza hrani:

(a)

navedbo o poreklu, ki jo sestavi izvoznik, če zahtevek temelji na navedbi o poreklu; ali

(b)

vse evidence, ki dokazujejo, da izdelek izpolnjuje zahteve za pridobitev statusa porekla, če zahtevek temelji na vedenju uvoznika.

2.   Izvoznik, ki sestavi navedbo o poreklu, najmanj štiri leta po sestavi te navedbe o poreklu hrani izvod navedbe o poreklu in vse druge evidence, ki dokazujejo, da izdelek izpolnjuje zahteve za pridobitev statusa porekla.

3.   Evidence, ki se vodijo v skladu s tem členom, se lahko hranijo v elektronski obliki.

4.   Odstavki 1 do 3 se ne uporabljajo v primerih, ki so podrobno določeni v členu 3.20.

ČLEN 3.20

Majhne pošiljke in opustitve

1.   Izdelki, ki jih fizične osebe pošiljajo drugim fizičnim osebam v obliki manjših tovorkov ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, če se taki izdelki ne uvažajo v trgovinske namene (13) in če je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja, ter kadar ni dvoma o resničnosti takšne izjave.

2.   Če uvoz ni del uvozov, za kateree se lahko utemeljeno šteje, da so bili opravljeni ločeno za namene izogibanja zahtevi za navedbo o poreklu, skupna vrednost izdelkov iz odstavka 1 ne sme preseči:

(a)

za Evropsko unijo, 500 EUR v primeru majhnih tovorkov ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage. Zneski, ki se uporabljajo v drugi valuti države članice Evropske unije, so v navedeni nacionalni valuti enakovredni zneskom, izraženim v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra vsako leto. Ti zneski so enaki tistim, ki jih za ta dan objavi Evropska centralna banka, razen če se Evropski komisiji vsako leto do 15. oktobra sporoči drugačen znesek, in se začnejo uporabljati v naslednjem letu od 1. januarja dalje. Evropska komisija uradno obvesti Japonsko o zadevnih zneskih.

(b)

za Japonsko, 100 000 jenov ali zneska, kot ga določi Japonska.

3.   Vsaka pogodbenica lahko določi, da se podlaga za zahtevek, kakor je navedena v odstavku 2 člena 3.16, ne zahteva za uvoz izdelka, za katerega je pogodbenica uvoznica odpravila zahteve.

ČLEN 3.21

Preverjanje

1.   Za namene preverjanja, ali ima izdelek, uvožen v pogodbenico, poreklo iz druge pogodbenice in ali so druge zahteve iz tega poglavja izpolnjene, lahko carinski organ pogodbenice uvoznice opravi preverjanje na podlagi metod ocene tveganja, ki lahko vključuje naključni izbor, tako da zahteva informacije od uvoznika, ki je vložil zahtevek iz člena 3.16. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko opravi preverjanje bodisi ob predložitvi uvozne carinske deklaracije pred sprostitvijo izdelkov bodisi po sprostitvi izdelkov.

2.   V informacijah, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 1, so zajeti samo naslednji elementi:

(a)

zadevna navedba o poreklu, če je bila navedba o poreklu podlaga za zahtevek iz pododstavka 2(a) člena 3.16;

(b)

uvrstitev izdelka v tarifno številko v okviru harmoniziranega sistema ter uporabljeni kriteriji za ugotavljanje porekla;

(c)

kratek opis postopka izdelave;

(d)

podroben opis specifičnega postopka izdelave, če je merilo za ugotavljanje porekla temeljilo na takem postopku;

(e)

po potrebi opis materialov s poreklom in brez porekla, ki se uporabljajo pri postopku izdelave;

(f)

zadevna kategorija (na primer žetev, rudarjenje, ribolov in kraj izdelave ), če je merilo za ugotavljanje porekla „v celoti pridobljen“ ;

(g)

vrednost izdelka in vrednost vseh materialov brez porekla ali, če je to primerno za ugotavljanje skladnosti z zahtevo v zvezi z vrednostjo, materialov s poreklom, ki se uporabljajo pri izdelavi, če je merilo za ugotavljanje porekla temeljilo na metodi vrednotenja;

(h)

teža izdelka in teža zadevnih materialov brez porekla ali, če je to primerno za ugotavljanje skladnosti z zahtevo v zvezi s težo, materialov s poreklom, uporabljenih v izdelku, če je merilo za ugotavljanje porekla temeljilo na teži;

(i)

seznam vseh materialov brez porekla, vključno z njihovimi tarifnimi številkami uvrstitve v okviru harmoniziranega sistema (v formatu z dvema, štirimi ali šestimi števkami glede na merilo za ugotavljanje porekla), če je merilo za ugotavljanje porekla temeljilo na spremembi tarifne uvrstitve; ali

(j)

informacije o skladnosti z določbo o nespreminjanju iz člena 3.10.

3.   Uvoznik lahko ob predložitvi zahtevanih informacij doda kakršne koli druge informacije, za katere meni, da so pomembne za namene preverjanja.

4.   Če je zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temeljil na navedbi o poreklu iz pododstavka 2(a) člena 3.16, uvoznik obvesti carinski organ pogodbenice uvoznice, kadar lahko zahtevane informacije v celoti ali v zvezi z enim ali več podatkovnimi elementi neposredno predloži izvoznik.

5.   Če je zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temeljil na vedenju uvoznika iz pododstavka 2(b) člena 3.16, lahko carinski organ pogodbenice uvoznice, ki opravlja preverjanje, zahteva informacije od uvoznika, potem ko je najprej zahteval informacije v skladu z odstavkom 1 tega člena, če ta carinski organ meni, da so potrebne dodatne informacije za preverjanje statusa porekla izdelka. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko od uvoznika zahteva specifično dokumentacijo in informacije, če je ustrezno.

6.   Če se carinski organ pogodbenice uvoznice odloči, da bo začasno opustil preferencialno tarifno obravnavo za zadevne izdelke, medtem ko čaka na izide preverjanja, mora uvozniku ponuditi sprostitev izdelkov ob upoštevanju potrebnih previdnostnih ukrepov, vključno z garancijami. Začasna opustitev preferencialne tarifne obravnave se zaključi čim prej, potem ko so carinski organi pogodbenice uvoznice potrdili status porekla zadevnega izdelka oziroma izpolnitev drugih zahtev iz tega poglavja.

ČLEN 3.22

Upravno sodelovanje

1.   Da se zagotovi ustrezna uporaba tega poglavja, pogodbenici prek svojih carinskih organov sodelujeta pri preverjanju, ali ima izdelek poreklo in je skladen z drugimi zahtevami iz tega poglavja.

2.   Če je zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temeljil na navedbi o poreklu iz pododstavka 2(a) člena 3.16, lahko carinski organ pogodbenice uvoznice, ki opravlja preverjanje, potem ko je najprej zahteval informacije v skladu z odstavkom 1 člena 3.21, zahteva informacije tudi od carinskega organa pogodbenice izvoznice v obdobju dveh let po uvozu izdelkov, če carinski organ pogodbenice uvoznice, ki opravlja preverjanje, meni, da so potrebne dodatne informacije za preverjanje statusa porekla izdelka. Zahteva po informacijah bi morala vključevati naslednje informacije:

(a)

navedbo o poreklu;

(b)

identiteto carinskega organa, ki izda zahtevo;

(c)

ime izvoznika;

(d)

predmet in obseg preverjanja; ter

(e)

če je ustrezno, kakršno koli ustrezno dokumentacijo.

Poleg teh informacij lahko carinski organ pogodbenice uvoznice od carinskega organa pogodbenice izvoznice zahteva specifično dokumentacijo in informacije, če je ustrezno.

3.   Carinski organ pogodbenice izvoznice lahko v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi zahteva dokumentacijo ali pregled, tako da pozove k predložitvi dokazil ali obišče prostore izvoznika z namenom pregleda evidenc ter pregleda zmogljivosti, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka.

4.   Brez poseganja v odstavek 5 carinski organ pogodbenice izvoznice, ki prejme zahtevo iz odstavka 2, carinskemu organu pogodbenice uvoznice predloži naslednje informacije:

(a)

zahtevano dokumentacijo, če je na voljo;

(b)

mnenje o statusu porekla izdelka;

(c)

opis izdelka, ki se preverja, in tarifno uvrstitev, ki je pomembna za uporabo tega poglavja;

(d)

opis in razlago postopka izdelave, ki zadostuje za utemeljitev statusa porekla izdelka;

(e)

informacije o tem, kako je bilo preverjanje izvedeno; ter

(f)

dokazilne listine, če je ustrezno.

5.   Carinski organ pogodbenice izvoznice ne predloži informacij iz odstavka 4 carinskemu organu pogodbenice uvoznice, če izvoznik meni, da so te informacije zaupne.

6.   Vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o kontaktnih podatkih, vključno s poštnimi in elektronskimi naslovi ter telefonskimi številkami in številkami faksimile carinskih organov, in poleg tega uradno obvesti drugo pogodbenico o kakršnih koli spremembah v zvezi s takimi informacijami v 30 dneh po datumu spremembe.

ČLEN 3.23

Vzajemna pomoč v boju proti goljufijam

V primeru domnevne kršitve določb tega poglavja si pogodbenici zagotovita vzajemno pomoč v skladu s Sporazumom o medsebojni upravni pomoči.

ČLEN 3.24

Zavrnitev preferencialne tarifne obravnave

1.   Brez poseganja v odstavek 3 lahko carinski organ pogodbenice uvoznice zavrne preferencialno tarifno obravnavo, če:

(a)

v treh mesecih po datumu zahteve po informacijah v skladu z odstavkom 1 člena 3.21:

(i)

odgovor ni predložen; ali

(ii)

so predložene informacije neustrezne, kar zadeva potrditev, da ima izdelek poreklo, če je zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temeljil na vedenju uvoznika, kakor je navedeno v pododstavku 2(b) člena 3.16;

(b)

v treh mesecih po datumu zahteve po informacijah v skladu z odstavkom 5 člena 3.21:

(i)

odgovor ni predložen; ali

(ii)

so predložene informacije neustrezne, kar zadeva potrditev, da ima izdelek poreklo;

(c)

v 10 mesecih po datumu zahteve po informacijah v skladu z odstavkom 2 člena 3.22:

(i)

odgovor ni predložen; ali

(ii)

so predložene informacije neustrezne, kar zadeva potrditev, da ima izdelek poreklo; ali

(d)

po predhodni zahtevi za pomoč v skladu s členom 3.23 in znotraj vzajemno dogovorjenega obdobja, kar zadeva izdelke, ki so predmet zahtevka, kakor je naveden v odstavku 1 člena 3.16:

(i)

carinski organ pogodbenice izvoznice ni zagotovil pomoči; ali

(ii)

je rezultat te pomoči neustrezen z vidika potrditve, da ima izdelek poreklo.

2.   Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko zavrne preferencialno tarifno obravnavo za izdelek, za katerega uvoznik uveljavlja preferencialno tarifno obravnavo, če uvoznik ne izpolni zahtev iz tega poglavja, z izjemo tistih, ki se nanašajo na status porekla izdelkov.

3.   Če lahko carinski organ pogodbenice uvoznice zadostno utemelji zavrnitev preferencialne tarifne obravnave iz odstavka 1 v primerih, ko je carinski organ pogodbenice izvoznice predložil mnenje v skladu s pododstavkom 4(b) člena 3.22, ki potrjuje status porekla izdelkov, carinski organ pogodbenice uvoznice uradno obvesti carinski organ pogodbenice izvoznice o svoji nameri, da bo zavrnil preferencialno tarifno obravnavo v dveh mesecih po datumu prejetja tega mnenja. Če je tako uradno obvestilo predloženo, se na zahtevo pogodbenice organizirajo posvetovanja v treh mesecih po datumu uradnega obvestila. Obdobje za posvetovanja se lahko na podlagi vzajemnega dogovora pogodbenic podaljša glede na posamezen primer. Posvetovanja lahko potekajo v skladu s postopkom, ki ga določi Odbor za pravila o poreklu in carinske zadeve, ustanovljen v skladu s členom 22.3. Ob izteku obdobja za posvetovanje lahko carinski organ pogodbenice uvoznice zavrne preferencialno tarifno obravnavo izključno na podlagi zadostne utemeljitve in potem, ko je bila uvozniku omogočena pravica do izjave.

ČLEN 3.25

Zaupnost

1.   Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ohrani zaupnost informacij, ki ji jih predloži druga pogodbenica v skladu s tem poglavjem, ter te informacije varuje pred razkritjem.

2.   Informacije, ki jih pridobijo organi pogodbenice uvoznice v skladu s tem poglavjem, lahko uporabijo le ti organi za namene tega poglavja.

3.   Zaupne poslovne informacije, ki jih od izvoznika pridobi carinski organ pogodbenice izvoznice ali pogodbenice uvoznice z uporabo členov 3.21 in 3.22, se ne razkrijejo, razen če je v tem poglavju določeno drugače.

4.   Informacij, ki jih pridobi carinski organ pogodbenice uvoznice v skladu s tem poglavjem, pogodbenica uvoznica ne sme uporabiti v nobenem kazenskem postopku, ki ga vodi sodišče ali sodnik, razen če pogodbenica izvoznica odobri uporabo takih informacij v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi.

ČLEN 3.26

Upravni ukrepi in sankcije

Vsaka pogodbenica naloži upravne ukrepe in, če je ustrezno, sankcije v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi vsaki osebi, ki pripravi dokument ali povzroči pripravo dokumenta, ki vsebuje nepravilne informacije, predložene za namene pridobitve preferencialne tarifne obravnave za izdelek, ki ne izpolnjuje zahtev iz člena 3.19, ali ne predloži dokazil ali zavrne obisk iz odstavka 3 člena 3.22.

ODDELEK C

Razno

ČLEN 3.27

Uporaba tega poglavja za Ceuto in Melillo

1.   V tem poglavju „pogodbenica“ v primeru Evropske unije ne vključuje Ceute in Melille.

2.   Za izdelke s poreklom iz Japonske se ob uvozu v Ceuto in Melillo uporablja enaka carinska obravnava v okviru tega sporazuma, kot se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Evropske unije na podlagi Protokola 2 k Aktu o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim. Japonska za uvoz izdelkov, ki so zajeti s tem sporazumom in so po poreklu iz Ceute in Melille, uporablja enako carinsko obravnavo na podlagi tega sporazuma, kot se uporablja za izdelke, ki se uvozijo iz Evropske unije in so po poreklu iz Evropske unije.

3.   Pravila o poreklu in postopki glede porekla iz tega poglavja se smiselno uporabljajo za izdelke, izvožene iz Japonske v Ceuto in Mellilo, in za izdelke, izvožene iz Ceute in Melille na Japonsko.

4.   Člen 3.5 se uporablja za uvoz in izvoz izdelkov med Evropsko unijo, Japonsko ter Ceuto in Melillo.

5.   Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

6.   Carinski organ Kraljevine Španije je odgovoren za uporabo tega člena v Ceuti in Melilli.

ČLEN 3.28

Odbor za pravila o poreklu in carinske zadeve

1.   Odbor za pravila o poreklu in carinske zadeve, ustanovljen v skladu s členom 22.3 (v nadaljnjem besedilu v tem poglavju: Odbor), je odgovoren za učinkovito izvajanje in delovanje tega poglavja, poleg drugih odgovornosti, podrobno določenih v odstavku 1 člena 4.14.

2.   V tem poglavju ima Odbor naslednje naloge:

(a)

pregledovanje in po potrebi priprava ustreznih priporočil za Skupni odbor o:

(i)

izvajanju in delovanju tega poglavja; ter

(ii)

kakršnih koli spremembah določb tega poglavja, ki jih predlaga pogodbenica;

(b)

sprejetje pojasnjevalnih opomb, da se olajša izvajanje določb iz tega poglavja;

(c)

določitev postopka posvetovanja iz odstavka 3 člena 3.24; ter

(d)

preučitev katerih koli drugih zadev v zvezi s tem poglavjem po dogovoru predstavnikov pogodbenic.

ČLEN 3.29

Prehodne določbe za izdelke na poti ali med skladiščenjem

Določbe tega sporazuma se lahko uporabljajo za izdelke, ki so skladni z določbami iz tega poglavja in ki so na datum začetka veljavnosti tega sporazuma bodisi na poti iz pogodbenice izvoznice v pogodbenico uvoznico bodisi pod carinskim nadzorom v pogodbenici uvoznici brez plačila uvoznih dajatev in davkov, pri čemer so predmet zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo iz člena 3.16, ki se predloži carinskemu organu pogodbenice uvoznice v 12 mesecih od tega datuma.

POGLAVJE 4

CARINSKE ZADEVE IN OLAJŠEVANJE TRGOVINE

ČLEN 4.1

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)

spodbujanje olajševanja trgovine za blago v trgovini med pogodbenicama ob zagotavljanju učinkovitega carinskega nadzora, pri čemer se upošteva razvoj trgovinskih praks;

(b)

zagotavljanje preglednosti carinske zakonodaje vsake pogodbenice in ostalih s trgovino povezanih zakonov in drugih predpisov ter njihove skladnosti z veljavnimi mednarodnimi standardi;

(c)

zagotavljanje, da vsaka pogodbenica svojo carinsko zakonodajo in ostale s trgovino povezane zakone in druge predpise uporablja predvidljivo, dosledno in nediskriminatorno;

(d)

spodbujanje poenostavitev in posodobitev carinskih postopkov in praks vsake pogodbenice;

(e)

nadaljnji razvoj tehnik za upravljanje tveganja, da se olajša legitimna trgovina ob zaščiti mednarodne trgovinske dobavne verige; ter

(f)

okrepitev sodelovanja med pogodbenicama na področju carinskih zadev in olajševanja trgovine.

ČLEN 4.2

Področje uporabe

1.   To poglavje se nanaša na zadeve v zvezi s carinsko zakonodajo vsake pogodbenice, ostalimi zakoni in drugimi predpisi v zvezi s trgovino ter splošnimi upravnimi postopki v zvezi s trgovino, vključno z njihovo uporabo za blago v trgovini med pogodbenicama, ter na sodelovanje med pogodbenicama.

2.   Nobena določba tega člena ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenice v okviru poglavij 6 in 7.

3.   V primeru kakršne koli neskladnosti med tem poglavjem in poglavjema 6 ali 7, poglavji 6 ali 7 prevladata v obsegu neskladnosti.

4.   To poglavje se uporablja brez poseganja v doseganje legitimnih ciljev politike vsake pogodbenice in izpolnjevanje njenih obveznosti v okviru mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je, kar zadeva:

(a)

varstvo javne morale;

(b)

varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

(c)

varovanje narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti; ali

(d)

varstvo okolja.

5.   To poglavje vsaka pogodbenica izvaja v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi. Vsaka pogodbenica za izvajanje tega poglavja na primeren način uporabi vire, ki jih ima na voljo.

ČLEN 4.3

Preglednost

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njena carinska zakonodaja in ostali s trgovino povezani zakoni in drugi predpisi ter splošni upravni postopki in zadevne informacije, ki se splošno uporabljajo in so povezani s trgovino, objavijo in so preprosto dostopni vsaki zainteresirani osebi, če je ustrezno tudi prek spleta.

2.   Vsaka pogodbenica čim prej objavi in omogoči dostop do svoje carinske zakonodaje, ostalih zakonov in drugih predpisov v zvezi s trgovino ter splošnih upravnih postopkov v zvezi s trgovino še pred začetkom njihove veljavnosti, da se vsaki zainteresirani osebi omogoči seznanjenost z njimi, razen če:

(a)

nastopijo nujne okoliščine;

(b)

so spremembe takih zakonov, predpisov in splošnih upravnih postopkov manjše;

(c)

bi bila učinkovitost takih zakonov in drugih predpisov ali njihovo izvrševanje onemogočena zaradi predhodne objave; ali

(d)

imajo ukrepi učinek razbremenitve.

3.   Vsaka pogodbenica imenuje eno ali več informativnih točk, ki odgovarjajo na razumne poizvedbe vsake zainteresirane osebe v zvezi z zadevami iz odstavka 1. Informativne točke odgovarjajo na take poizvedbe ter predložijo kakršne koli ustrezne obrazce in dokumente v razumnem časovnem obdobju, ki ga določi vsaka pogodbenica.

4.   Vsaka pogodbenica po potrebi omogoči redna posvetovanja med svojimi carinskimi organi in drugimi agencijami v zvezi s trgovino ter trgovci in drugimi zainteresiranimi stranmi na njenem ozemlju.

5.   Informacije v zvezi s pristojbinami in taksami se objavijo v skladu z odstavkoma 1 in 2. Te informacije vključujejo pristojbine in takse, ki se bodo uporabljale, razloge za uvedbo takih pristojbin in taks, odgovorni organ ter čas in način plačila teh pristojbin in taks. Take pristojbine in takse se ne uporabljajo, dokler se ne objavijo informacije o njih.

ČLEN 4.4

Postopki za uvoz, izvoz in tranzit

1.   Vsaka pogodbenica uporabi svojo carinsko zakonodajo ter ostale s trgovino povezane zakone in druge predpise na predvidljiv, dosleden, pregleden in nediskriminatoren način.

2.   Vsaka pogodbenica v zvezi s svojimi carinskimi postopki zagotovi, da:

(a)

so skladni z mednarodnimi standardi in priporočenimi praksami, ki se uporabljajo za vsako pogodbenico na področju carinskih postopkov, kot so tisti pod okriljem Svetovne carinske organizacije (14), vključno z vsebinskimi elementi Protokola o spremembi Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, sklenjene 26. junija 1999 v Bruslju, Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno 14. junija 1983 v Bruslju, in okvirom standardov Svetovne carinske organizacije za varovanje in olajšanje svetovne trgovine (v nadaljnjem besedilu: okvir SAFE);

(b)

so namenjeni olajševanju legitimne trgovine, ob upoštevanju razvoja trgovinskih praks, hkrati pa zagotavljajo skladnost z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice;

(c)

zagotavljajo učinkovito izvrševanje v primeru kršitev zakonov in drugih predpisov vsake pogodbenice v zvezi s carinskimi postopki, vključno z utajo dajatev in tihotapljenjem; ter

(d)

ne vključujejo obvezne uporabe carinskih deklarantov ali predodpremnih kontrol.

3.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe, ki zagotovijo ugodno obravnavo, kar zadeva carinski nadzor pred sprostitvijo blaga trgovcem ali subjektom, ki izpolnjujejo merila, podrobno določena v zakonih in drugih predpisih vsake pogodbenice.

4.   Vsaka pogodbenica spodbuja razvoj in uporabo naprednih sistemov, vključno s sistemi, ki temeljijo na informacijski in komunikacijski tehnologiji, da se olajša elektronska izmenjava podatkov med njunimi trgovci ali subjekti ter carinskimi organi in drugimi s trgovino povezanimi agencijami.

5.   Vsaka pogodbenica si prizadeva za nadaljnjo poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih zahtevajo carinski organ ter druge s trgovino povezane agencije.

ČLEN 4.5

Sprostitev blaga

Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani carinske postopke, ki:

(a)

zagotavljajo takojšnjo sprostitev blaga v obdobju, ki ni daljše od obdobja, potrebnega za zagotovitev skladnosti z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice;

(b)

omogočajo napredno elektronsko predložitev in obdelavo dokumentacije ter katerih koli drugih zahtevanih informacij pred prihodom blaga; ter

(c)

omogočajo sprostitev blaga pred dokončno določitvijo carinskih dajatev, davkov, pristojbin in taks pod pogojem, da se končno plačilo carinskih dajatev, davkov, pristojbin in taks zagotovi z jamstvom, če je to potrebno v skladu z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice.

ČLEN 4.6

Poenostavitev carinskih postopkov

1.   Vsaka pogodbenica si prizadeva za poenostavitev svojih zahtev in formalnosti za carinske postopke, da se zmanjšajo s tem povezani čas in stroški za trgovce in subjekte, vključno z malimi in srednjimi podjetji.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe, ki omogočajo trgovcem ali subjektom, ki izpolnjujejo merila, podrobno določena v zakonih in drugih predpisih vsake pogodbenice, da imajo koristi od nadaljnje poenostavitve carinskih postopkov. Taka poenostavitev lahko omogoča periodično deklaracijo za določitev in plačilo carinskih dajatev in davkov, ki zajema večkratni uvoz v danem obdobju po sprostitvi blaga.

3.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani programe, ki omogočajo subjektom, ki izpolnjujejo merila, podrobno določena v zakonih in drugih predpisih vsake pogodbenice, da imajo nadaljnje koristi od poenostavitve iz odstavka 2 ali imajo lažji dostop do te poenostavitve.

ČLEN 4.7

Davčno stališče

1.   Vsaka pogodbenica prek svojega carinskega organa izda davčno stališče, ki določa obravnavo zadevnega blaga. To stališče se v razumnem, časovno omejenem obdobju izda vložniku, ki je predložil pisno zahtevo, tudi v elektronski obliki, ki vsebuje vse potrebne informacije v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice izdajateljice.

2.   V davčnem stališču so zajeti tarifna klasifikacija blaga, poreklo blaga, vključno z opredelitvijo tega blaga kot blaga s poreklom v okviru poglavja 3, ali katero koli drugo vprašanje, o katerem se pogodbenici dogovorita, zlasti v zvezi z ustrezno metodo ali merilom, ki se uporablja za carinsko vrednotenje blaga.

3.   Pogodbenica lahko svoja davčna stališča objavi v skladu z morebitnimi zahtevami o zaupnosti iz svojih zakonov in drugih predpisov, tudi prek spleta.

ČLEN 4.8

Pritožba in pregled

1.   Vsaka pogodbenica zagotavlja pravico do pritožbe ali pregleda kateri koli osebi, na katero je bila naslovljena upravna odločba s strani carinskega organa ali drugih s trgovino povezanih agencij te pogodbenice.

2.   Pritožba ali pregled vključujeta:

(a)

upravno pritožbo, predloženo upravnemu organu, ali pregled, ki ga opravi upravni organ, ki je višji ali neodvisen od uradnika ali urada, ki je odločitev izdal; ali

(b)

sodno pritožbo zoper odločitev ali sodni pregled odločbe.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima oseba iz odstavka 1 pravico do nadaljnjih upravnih ali sodnih pritožb ali pregledov, če odločitev o pritožbi ali pregledu iz pododstavka 2(a) ni izdana v roku, ki je določen v zakonih in drugih predpisih vsake pogodbenice ali brez nepotrebnega odlašanja.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se osebi iz odstavka 1 sporočijo razlogi za upravno odločitev in se ji s tem omogoči, da po potrebi uporabi pritožbene postopke ali postopke za pregled.

ČLEN 4.9

Upravljanje tveganja

1.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani sistem upravljanja tveganja, ki carinskemu organu te pogodbenice omogoči, da se osredotoči na kontrolne dejavnosti v zvezi z visoko tveganimi pošiljkami, ter pospeši sprostitev pošiljk z malim tveganjem.

2.   Vsaka pogodbenica upravljanje tveganja izvaja na podlagi ocene tveganja z uporabo ustreznih meril za izbiro.

3.   Pogodbenica lahko v okviru svojega upravljanja tveganja tudi naključno izbere pošiljke, na katerih se opravijo kontrolne dejavnosti iz odstavka 1.

4.   Vsaka pogodbenica zasnuje in uporablja postopke upravljanja tveganja tako, da prepreči samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

ČLEN 4.10

Revizija po carinjenju

1.   Da bi se pospešila sprostitev blaga, vsaka pogodbenica uvede ali vzdržuje revizije po carinjenju za zagotovitev skladnosti s carinsko zakonodajo in ostalimi s trgovino povezanimi zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice. Carinski organ vsake pogodbenice izvaja upravljanja tveganja iz člena 4.9 na podlagi rezultatov revizije po carinjenju, ki jo je opravil. Pogodbenica lahko določi, da njen carinski organ izvaja upravljanje tveganja na podlagi rezultatov revizije po carinjenju, ki jo izvedejo druge s trgovino povezane agencije, in obratno.

2.   Vsaka pogodbenica na podlagi ocene tveganja, ki lahko vključuje ustrezna merila za izbiro, izbere osebo ali pošiljko za revizijo po carinjenju. Vsaka pogodbenica revizije po carinjenju opravi na pregleden način. Kadar je bila oseba vključena v revizijski postopek in so bili doseženi prepričljivi rezultati, pogodbenica osebo, katere evidenca je bila revidirana, brez odlašanja uradno obvesti o teh rezultatih, njenih pravicah in obveznostih ter razlogih za take rezultate.

ČLEN 4.11

Tranzit in pretovarjanje

Vsaka pogodbenica ob ohranjanju ustrezne kontrole sprejme ali ohrani postopke za olajševanje pretoka blaga iz druge pogodbenice ali pretoka blaga v drugo pogodbenico, če je to blago v tranzitu čez njeno carinsko območje ali se pretovarja na njenem carinskem območju.

ČLEN 4.12

Carinsko sodelovanje

1.   Brez poseganja v druge oblike sodelovanja, določene v tem sporazumu, carinski organi pogodbenic sodelujejo, tudi z izmenjavo informacij, ter si zagotavljajo medsebojno upravno pomoč v zadevah iz tega poglavja v skladu s Sporazumom o medsebojni upravni pomoči, ne glede na člen 1.6.

2.   Carinski organi pogodbenic okrepijo sodelovanje v zvezi s vprašanji iz tega poglavja, da bi nadalje razvili olajševanje trgovine, hkrati pa zagotovili skladnost s svojo ustrezno carinsko zakonodajo ter izboljšali varnost dobavne verige na naslednjih področjih:

(a)

sodelovanje pri nadaljnji poenostavitvi carinskih postopkov, ob upoštevanju razvoja trgovinskih praks;

(b)

sodelovanje pri harmonizaciji podatkovnih zahtev za namene carinjenja, ki je v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi, kot so standardi Mednarodne carinske organizacije;

(c)

sodelovanje pri nadaljnjem razvoju s carino povezanih vidikov zagotavljanja in olajševanja mednarodne trgovinske dobavne verige v skladu z okvirom SAFE;

(d)

sodelovanje pri izboljševanju tehnik upravljanja tveganja, vključno z izmenjavo dobrih praks in, če je ustrezno, informacij o tveganju in rezultatov nadzora;

(e)

sodelovanje z namenom nadaljnjega razvoja ukrepov iz odstavka 3 člena 4.4. in odstavka 2 člena 4.6 ali programov iz odstavka 3 člena 4.6, vključno z možnostjo sodelovanja, ki trgovcem ali subjektom pogodbenice omogoča, da imajo koristi od ukrepov ali programov druge pogodbenice;

(f)

sodelovanje in usklajevanje v okviru mednarodnih organizacij, kot sta STO in Svetovna carinska organizacija, v zvezi s vprašanji skupnega interesa, vključno s tarifno klasifikacijo, carinskim vrednotenjem in poreklom, da se oblikujejo skupna stališča, če je to mogoče; ter

(g)

sodelovanje pri pregonu trgovine s prepovedanim blagom.

3.   Carinski organi pogodbenic zagotovijo izmenjavo informacij, ki so potrebne za namene odstavka 2.

ČLEN 4.13

Začasni uvoz

Vsaka pogodbenica za začasni uvoz blaga iz člena 2.10 in ne glede na njegov izvor v skladu s postopki iz mednarodnih sporazumov v zvezi z začasnim uvozom, ki jih ta pogodbenica uporablja, sprejema zvezke ATA (15), izdane v drugi pogodbenici.

ČLEN 4.14

Odbor za pravila o poreklu in carinske zadeve

1.   Odbor za pravila o poreklu in carinske zadeve, ustanovljen v skladu s členom 22.3 (v nadaljnjem besedilu v tem poglavju: Odbor), je odgovoren za učinkovito izvajanje in delovanje tega poglavja ter carinskih zadev iz poglavja 2 in člena 14.51, poleg drugih odgovornosti, podrobno določenih v odstavku 1 člena 3.28. (16)

2.   Odbor organizira skupne sestanke s Skupnim odborom za carinsko sodelovanje, ustanovljenim v skladu s Sporazumom o medsebojni upravni pomoči, razen če taki skupni sestanki niso potrebni za zagotovitev doslednosti pri izvajanju in delovanju določb iz odstavka 1 in Sporazuma o medsebojni upravni pomoči. (17)

3.   Pogodbenici zagotovita, da sestava njunih delegacij, ki se udeležujejo sestankov Odbora, ustreza točkam dnevnega reda.

4.   Brez poseganja v naloge Skupnega odbora za carinsko sodelovanje ima Odbor naslednje naloge:

(a)

obravnavanje vseh vprašanj, ki izhajajo iz izvajanja in delovanja določb iz odstavka 1;

(b)

opredeljevanje področij, kjer bi bilo mogoče izboljšati izvajanje in delovanje določb iz odstavka 1;

(c)

delovanje v smislu mehanizma za hitro doseganje sporazumnih rešitev v zvezi s kakršnimi koli vprašanji, ki so zajeta z določbami iz odstavka 1;

(d)

oblikovanje resolucij, priporočil ali mnenj v zvezi z dejanji ali ukrepi, za katere meni, da so potrebni za doseganje ciljev in učinkovito delovanje tega poglavja;

(e)

odločanje o dejanjih ali ukrepih, ki jih morata izvesti pogodbenici ali ena od njiju na področjih iz odstavka 2 člena 4.12, za katere meni, da so potrebni za doseganje ciljev in učinkovito delovanje tega poglavja; ter

(f)

izvajanje drugih nalog, ki jih lahko nanj prenese Skupni odbor v skladu s pododstavkom 5(b) člena 22.1.

POGLAVJE 5

TRGOVINSKA SREDSTVA

ODDELEK A

Splošne določbe

ČLEN 5.1

Opredelitve pojmov

V tem poglavju:

(a)

„domača industrija“ pomeni vse proizvajalce podobnega ali neposredno konkurenčnega blaga, ki delujejo v pogodbenici, ali tiste proizvajalce, katerih skupna proizvodnja podobnega ali neposredno konkurenčnega blaga predstavlja velik delež skupne domače proizvodnje tega blaga;

(b)

„resna škoda“ pomeni znatno splošno poslabšanje položaja domače industrije;

(c)

„grožnja resne škode“ pomeni resno škodo, ki je nedvomno neizogibna v skladu s preiskavo iz odstavka 3 člena 5.4. Ugotavljanje obstoja grožnje resne škode temelji na dejstvih in ne zgolj na trditvah, sklepih ali malo verjetni možnosti; ter

(d)

„prehodno obdobje“ pomeni, v zvezi s posameznim blagom s poreklom, obdobje, ki se začne na datum začetka veljavnosti tega sporazuma in se konča 10 let po datumu zaključitve znižanja ali odprave tarif za to blago v skladu s Prilogo 2-A.

ODDELEK B

Dvostranski zaščitni ukrepi

ČLEN 5.2

Uporaba dvostranskih zaščitnih ukrepov

1.   Če se blago s poreklom iz ene pogodbenice zaradi odprave ali znižanja carinske dajatve v skladu s členom 2.8 uvaža na ozemlje druge pogodbenice v takih povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča resno škodo ali pomeni tveganje za nastanek resne škode za domačo industrijo, lahko druga pogodbenica sprejme ukrepe iz odstavka 2 v obsegu, ki je potreben za preprečitev ali odpravo resne škode v domači industriji te pogodbenice in za olajševanje prilagoditev domače industrije.

2.   Dvostranski zaščitni ukrepi lahko vključujejo:

(a)

začasno opustitev kakršnega koli nadaljnjega zniževanja carinske stopnje za blago s poreklom, določeno v poglavju 2; ali

(b)

povečanje carinske stopnje za blago s poreklom na raven, ki ne presega nižje od naslednjih:

(i)

veljavne carinske stopnje, ki jo je uporabila država z največjimi ugodnostmi, na datum uporabe dvostranskega zaščitnega ukrepa; ter

(ii)

veljavne carinske stopnje, ki jo je uporabila država z največjimi ugodnostmi, na datum neposredno pred datumom začetka veljavnosti tega sporazuma.

ČLEN 5.3

Pogoji in omejitve

1.   Noben dvostranski zaščitni ukrep se ne ohrani, razen v obsegu in za tako časovno obdobje, kot je potrebno za preprečitev ali odpravo resne škode in za olajševanje prilagoditev domače industrije, pod pogojem, da tako časovno obdobje ne preseže obdobja dveh let. Vendar pa se dvostranski zaščitni ukrep lahko podaljša pod pogojem, da skupno trajanje dvostranskega zaščitnega ukrepa, vključno s takimi podaljšanji, ne preseže štirih let.

2.   Dvostranski zaščitni ukrepi se lahko uporabljajo samo v prehodnem obdobju.

3.   Da se olajša prilagoditev v razmerah, ko pričakovano trajanje dvostranskega zaščitnega ukrepa preseže eno leto, pogodbenica, ki ohranja dvostranski zaščitni ukrep, postopno liberalizira dvostranski zaščitni ukrep v rednih intervalih v obdobju uporabe.

4.   Noben dvostranski zaščitni ukrep se ne uporablja za uvoz določenega blaga s poreklom, ki je že bilo predmet takega dvostranskega zaščitnega ukrepa za časovno obdobje, ki je enakovredno trajanju prejšnjega dvostranskega zaščitnega ukrepa ali enemu letu, pri čemer se upošteva daljše obdobje.

5.   Ob prenehanju dvostranskega zaščitnega ukrepa je carinska stopnja za blago s poreklom, za katero je ukrep veljal, tista stopnja, ki bi veljala, če dvostranski zaščitni ukrep ne bi bil uveden.

ČLEN 5.4

Preiskava

1.   Pogodbenica lahko uporabi dvostranski zaščitni ukrep, šele ko njen pristojni organ (18) opravi preiskavo v skladu z istimi postopki, kot so postopki, določeni v členu 3 in pododstavku 2(c) člena 4 Sporazuma o zaščitnih ukrepih.

2.   Preiskava se v vsakem primeru zaključi v enem letu po datumu njenega začetka.

3.   V preiskavi, s katero se ugotavlja, ali je povečan uvoz blaga s poreklom povzročil ali pomeni tveganje za nastanek resne škode za domačo industrijo, pristojni organ, ki preiskavo opravlja, oceni vse zadevne objektivne in merljive dejavnike, ki imajo vpliv na položaj te domače industrije. Ti dejavniki zlasti vključujejo stopnjo in znesek povečanja uvoza blaga s poreklom, izraženo absolutno in relativno, delež domačega trga, ki ga prevzame povečani uvoz blaga s poreklom, ter spremembe v stopnji prodaje, proizvodnje, produktivnosti, izkoriščenosti zmogljivosti, dobička in izgub ter zaposlenosti.

4.   Ugotovitev, da je povečani uvoz blaga s poreklom povzročil ali pomeni tveganje za nastanek resne škode za domačo industrijo, ni sprejeta, razen če preiskava na podlagi objektivnih dokazov dokaže obstoj vzročne zveze med povečanim uvozom blaga s poreklom in resno škodo ali tveganjem za nastanek resne škode za domačo industrijo. Pri tej ugotovitvi se upoštevajo drugi dejavniki, ki poleg povečanega uvoza blaga s poreklom v istem obdobju prav tako povzročajo škodo domači industriji.

ČLEN 5.5

Uradno obveščanje

1.   Pogodbenica nemudoma v pisni obliki uradno obvesti drugo pogodbenico, kadar:

(a)

začne preiskavo iz odstavka 1 člena 5.4 v zvezi z resno škodo, tveganjem za nastanek resne škode ter razlogi zanjo;

(b)

ugotovi obstoj resne škode ali tveganja za nastanek resne škode zaradi povečanega uvoza; ter

(c)

sprejme odločitev, da bo uporabila ali podaljšala uporabo dvostranskega zaščitnega ukrepa.

2.   Pogodbenica, ki pošlje uradno obvestilo, iz odstavka 1 drugi pogodbenici predloži vse zadevne informacije, ki vključujejo:

(a)

v primeru uradnega obvestila iz pododstavka 1(a) razloge za začetek preiskave, natančen opis blaga s poreklom, ki se preiskuje, ter njegovo tarifno podštevilko v okviru harmoniziranega sistema, pričakovano trajanje preiskave ter datum začetka preiskave; ter

(b)

v primeru uradnega obvestila iz pododstavkov 1(b) in (c) dokaze o resni škodi ali tveganju za nastanek resne škode zaradi povečanega uvoza blaga s poreklom, natančen opis blaga s poreklom, ki je predmet predlaganega dvostranskega zaščitnega ukrepa, ter njegovo tarifno podštevilko v okviru harmoniziranega sistema, natančen opis predlaganega dvostranskega zaščitnega ukrepa ter predlagani datum uvedbe in pričakovano trajanje dvostranskega zaščitnega ukrepa.

ČLEN 5.6

Posvetovanja in nadomestila

1.   Pogodbenica, ki predlaga uporabo ali podaljšanje dvostranskega zaščitnega ukrepa, zagotovi ustrezno priložnost za predhodna posvetovanja z drugo pogodbenico za namene pregleda informacij, ki izhajajo iz preiskave iz odstavka 1 člena 5.4, izmenjave stališč o dvostranskem zaščitnem ukrepu in dosego dogovora o nadomestilu, kakor je določeno v tem členu.

2.   Pogodbenica, ki predlaga uporabo ali podaljšanje dvostranskega zaščitnega ukrepa, drugi pogodbenici zagotovi sporazumno dogovorjen primeren način trgovinskega nadomestila v obliki koncesij za carinske dajatve, katerih vrednost je pretežno enakovredna vrednosti dodatnih carinskih dajatev, ki bodo po pričakovanjih rezultat dvostranskega zaščitnega ukrepa.

3.   Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o nadomestilu v 30 dneh po začetku posvetovanj, lahko pogodbenica, katere blago s poreklom je predmet dvostranskega zaščitnega ukrepa, začasno opusti uporabo koncesij za carinske dajatve v okviru tega sporazuma, katerih vrednost je pretežno enakovredna vrednosti dodatnih carinskih dajatev, ki so rezultat dvostranskega zaščitnega ukrepa. Pogodbenica, ki uveljavlja pravico do začasne opustitve, lahko začasno opusti uporabo koncesij za carinske dajatve samo za najkrajše obdobje, ki je potrebno za doseganje pretežno enakovrednih učinkov, in samo v obdobju, ko se dvostranski zaščitni ukrep izvaja.

4.   Ne glede na odstavek 3, se pravica do začasne opustitve iz tega odstavka ne uveljavlja v prvih 24 mesecih veljavnosti dvostranskega zaščitnega ukrepa pod pogojem, da je bil dvostranski zaščitni ukrep sprejet zaradi absolutnega povečanja uvoza in da je tak zaščitni ukrep v skladu z določbami tega sporazuma.

ČLEN 5.7

Začasni dvostranski zaščitni ukrepi

1.   V kritičnih okoliščinah, kadar bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi se težko odpravila, lahko pogodbenica izvaja začasni dvostranski zaščitni ukrep v obliki, ki je določena v pododstavku 2(a) ali (b) člena 5.2, po predhodni ugotovitvi, da obstajajo jasni dokazi, da je povečan uvoz blaga s poreklom iz druge pogodbenice povzročil resno škodo ali pomeni tveganje za nastanek resne škode za domačo industrijo pogodbenice, ki predlaga uporabo začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa.

2.   Pogodbenica v pisni obliki uradno obvesti drugo pogodbenico o svojem predlaganem začasnem dvostranskem zaščitnem ukrepu najpozneje na datum uporabe tega ukrepa. Posvetovanja med pogodbenicama o uporabi začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa se začnejo neposredno po začetku uporabe začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa. Uradno obvestilo vsebuje dokaze o obstoju kritičnih okoliščin, dokaze o resni škodi ali tveganju za nastanek resne škode zaradi povečanega uvoza blaga s poreklom, natančen opis blaga s poreklom, ki je predmet predlaganega začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa, in njegovo tarifno podštevilko v okviru harmoniziranega sistema ter natančen opis predlaganega začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa.

3.   Trajanje začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa ni daljše od 200 dni. V tem obdobju se izpolnijo zadevne zahteve iz člena 5.4. Trajanje začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa se všteje v obdobje iz odstavka 1 člena 5.3.

4.   Odstavek 5 člena 5.3 se smiselno uporablja za začasni dvostranski zaščitni ukrep. Carinska dajatev, ki se naloži na podlagi začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa, se povrne, če se med naknadno preiskavo iz odstavka 1 člena 5.4 ne ugotovi, da je povečan uvoz blaga s poreklom, ki je predmet začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa, povzročil škodo ali pomeni tveganje za nastanek resne škode za domačo industrijo.

ČLEN 5.8

Razno

Uradna obvestila iz odstavka 1 člena 5.5 in odstavka 2 člena 5.7 se predložijo v angleškem jeziku, v katerem poteka tudi kakršna koli druga komunikacija med pogodbenicama v okviru tega oddelka.

ODDELEK C

Globalni zaščitni ukrepi

ČLEN 5.9

Splošne določbe

1.   Nobena določba tega poglavja pogodbenici ne preprečuje, da bi uporabila zaščitne ukrepe za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom o zaščitnih ukrepih.

2.   Določbe tega oddelka niso predmet reševanja sporov v okviru poglavja 21.

ČLEN 5.10

Uporaba zaščitnih ukrepov

Pogodbenica v zvezi z istim blagom ne uporablja ali ohranja hkrati:

(a)

dvostranskega zaščitnega ukrepa iz oddelka B;

(b)

ukrepa iz člena XIX GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih; ali

(c)

zaščitnega ukrepa iz oddelka C dela 3 Priloge 2-A.

ODDELEK D

Protidampinški in izravnalni ukrepi

ČLEN 5.11

Splošne določbe

1.   Pogodbenici ohranita svoje pravice in obveznosti iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

2.   Določbe tega oddelka niso predmet reševanja sporov v okviru poglavja 21.

3.   Poglavje 3 se ne uporablja za protidampinške in izravnalne ukrepe v okviru tega sporazuma.

ČLEN 5.12

Preglednost in razkritje bistvenih dejstev

1.   Vsaka pogodbenica na pošten in pregleden način opravlja protidampinške preiskave in preiskave o izravnalni dajatvi, ki temeljijo na Protidampinškem sporazumu in Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

2.   Vsaka pogodbenica pred kakršno koli uvedbo začasnih ukrepov iz člena 7 Protidampinškega sporazuma in člena 17 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ali neposredno po njej ter v vsakem primeru pred oblikovanjem dokončne ugotovitve zagotovi popolno razkritje obravnavanih bistvenih dejstev, na katerih temelji odločitev o tem, ali naj se uporabijo začasni in dokončni ukrepi. Popolno razkritje bistvenih dejstev ne posega v zahteve glede zaupnosti iz člena 6.5 Protidampinškega sporazuma in člena 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Tako razkritje se izvede v pisni obliki in dovolj zgodaj, da lahko zainteresirane strani zagovarjajo svoje interese.

3.   Razkritje bistvenih dejstev, ki se izvede v skladu z odstavkom 2, vsebuje zlasti:

(a)

v primeru protidampinške preiskave, ugotovljene stopnje dampinga, dovolj podrobno razlago v zvezi z osnovo in metodologijo, na podlagi katerih so bile določene normalne vrednosti in izvozne cene ter v zvezi z metodologijo, ki se uporablja za primerjavo normalnih vrednosti in izvoznih cen, vključno z morebitnimi prilagoditvami;

(b)

v primeru preiskave o izravnalni dajatvi, določitev subvencioniranja, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, vključno z zadostnimi podrobnostmi o izračunu zneska in metodologiji, ki se upošteva pri ugotavljanju, ali subvencioniranje obstaja; ter

(c)

informacije, ki se nanašajo na določitev škode, vključno z informacijami o obsegu dampinškega uvoza ter učinku dampinškega uvoza na cene na domačem trgu za podobno blago, podrobno metodologijo, ki se uporablja pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen, posledičen učinek dampinškega uvoza na domačo industrijo ter prikaz vzročnega razmerja vključno s pregledom dejavnikov, razen dampinškega uvoza, kakor je navedeno v členu 3.5 Protidampinškega sporazuma.

4.   V primerih, v katerih namerava preiskovalni organ (19) pogodbenice uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 6.8 Protidampinškega sporazuma, preiskovalni organ obvesti zadevno zainteresirano stran o svoji nameri in jasno navede razloge, ki lahko privedejo do uporabe razpoložljivih dejstev. Če preiskovalni organ meni, da razlaga, ki jo je predložila zadevna zainteresirana stran, potem ko je dobila priložnost, da v razumnem času predloži dodatna pojasnila, ni zadovoljiva, razkritje bistvenih dejstev vsebuje jasno navedbo razpoložljivih dejstev, ki jih je preiskovalni organ uporabil namesto tega.

ČLEN 5.13

Upoštevanje javnega interesa

Med opravljanjem protidampinške preiskave in preiskave o izravnalni dajatvi v zvezi z določenim blagom preiskovalni organ pogodbenice uvoznice v skladu z zakoni in drugimi predpisi te pogodbenice proizvajalcem podobnega blaga v pogodbenici uvoznici, uvoznikom blaga, industrijskim uporabnikom blaga in reprezentativnim potrošniškim organizacijam v primerih, kadar se blago običajno prodaja na maloprodajni ravni, omogoči, da v pisni obliki predložijo svoja stališča o protidampinški preiskavi in preiskavi o izravnalni dajatvi ter o potencialnem učinku dajatve na njihov položaj.

ČLEN 5.14

Protidampinška preiskava

Kadar preiskovalni organ pogodbenice uvoznice prejme vlogo v pisni obliki s strani domače industrije ali v njenem imenu za začetek protidampinške preiskave v zvezi z blagom iz pogodbenice izvoznice, pogodbenica uvoznica o taki vlogi vsaj 10 dni pred začetkom take preiskave uradno obvesti pogodbenico izvoznico.

POGLAVJE 6

SANITARNI IN FITOSANITARNI UKREPI

ČLEN 6.1

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)

varovati življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin prek razvoja, sprejetja in krepitve sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, hkrati pa čim bolj zmanjševati negativne učinke teh ukrepov na trgovino med pogodbenicama;

(b)

spodbujati sodelovanje med pogodbenicama pri izvajanju Sporazuma SPS; ter

(c)

zagotavljati sredstva za izboljšanje komunikacije in sodelovanja med pogodbenicama, okvir za obravnavanje zadev v zvezi z izvajanjem sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ter sredstva za doseganje sporazumnih rešitev.

ČLEN 6.2

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe pogodbenic v okviru Sporazuma SPS, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicama.

ČLEN 6.3

Opredelitve pojmov

1.   V tem poglavju se uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge A k Sporazumu SPS.

2.   V tem poglavju:

(a)

„uvozni pogoji“ pomeni katere koli sanitarne ali fitosanitarne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri uvozu proizvodov; ter

(b)

„varovano območje“ pomeni uradno opredeljeno geografsko območje na ozemlju vsake pogodbenice, kjer se specifičen nadzorovan škodljivi organizem ni ustalil kljub ugodnim pogojem za njegovo ustalitev in njegovi prisotnosti na drugih območjih na ozemlju pogodbenice.

3.   Poleg tega se lahko Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu s členom 22.3 dogovori o drugih opredelitvah za uporabo tega poglavja ob upoštevanju pojmovnikov in opredelitev ustreznih mednarodnih organizacij, kot sta Komisija za Codex Alimentarius (v nadaljnjem besedilu: Codex Alimentarius), Svetovna organizacija za zdravje živali ter ustrezne mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru Mednarodne konvencije o varstvu rastlin. V primeru neskladnosti med opredelitvami pojmov, o katerih se je dogovoril Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, in opredelitvami iz Sporazuma SPS prevladajo opredelitve iz Sporazuma SPS.

ČLEN 6.4

Razmerje do Sporazuma o STO

Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi iz Sporazuma SPS. Nobena določba tega poglavja ne vpliva na pravice in obveznosti vsake pogodbenice v okviru Sporazuma SPS.

ČLEN 6.5

Pristojni organi in kontaktne točke

1.   Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma vsaka pogodbenica drugi pogodbenici predloži opis pristojnih organov za izvajanje tega poglavja in kontaktno točko za komunikacijo o vseh vprašanjih, ki so zajeta v tem poglavju.

2.   Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o vseh pomembnih spremembah v strukturi, organizaciji in delitvi odgovornosti njenih pristojnih organov ter zagotovi, da se informacije o kontaktnih točkah redno posodabljajo.

ČLEN 6.6

Ocena tveganja

Pogodbenici zagotovita, da njuni sanitarni in fitosanitarni ukrepi temeljijo na oceni tveganja v skladu s členom 5 in drugimi ustreznimi določbami Sporazuma SPS.

ČLEN 6.7

Uvozni pogoji, uvozni postopki in olajševanje trgovine

1.   Uvozne pogoje določi pogodbenica uvoznica, da bi dosegla ustrezno raven zaščite, pri čemer so ti pogoji po potrebi predmet posvetovanj med pogodbenicama oziroma se ta posvetovanja pri njihovi določitvi upoštevajo.

2.   Brez poseganja v pravice in obveznosti vsake pogodbenice v okviru Sporazuma SPS bi morala pogodbenica uvoznica za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice dosledno uporabljati uvozne pogoje za izdelke, če to od nje zahteva pogodbenica izvoznica.

3.   Odstavka 1 in 2 ne vplivata na uvozne pogoje, ki obstajajo med pogodbenicama na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. Pogodbenici preučita kakršno koli zahtevo za pregled teh uvoznih pogojev.

4.   Vsaka pogodbenica pri vseh uvoznih postopkih za preverjanje in zagotavljanje izpolnjevanja sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, vključno s postopki za odobritev in carinjenje, zagotovi:

(a)

da so taki postopki poenostavljeni, pospešeni in zaključeni brez nepotrebnega odlašanja v skladu s Sporazumom SPS;

(b)

da se taki postopki ne uporabljajo na način, ki bi pomenil samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo zoper drugo pogodbenico;

(c)

da je običajno trajanje vsakega postopka objavljeno ali da se predvideno trajanje postopka sporoči vložniku na njegovo zahtevo; ter

(d)

da se zahteve po informacijah omejijo na to, kar je potrebno za ustrezne postopke nadzora, kontrole in odobritve, vključno z odobritvijo uporabe aditivov ali z določitvijo dovoljenega odstopanja ravni onesnaževalcev v hrani, pijači ali krmi.

5.   Ob upoštevanju veljavnih standardov, razvitih v okviru Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, pogodbenici hranita ustrezne informacije o njunem statusu glede na škodljive organizme, vključno s programi nadzora, izkoreninjenja in preprečitve širjenja ter njihovimi rezultati, da se zagotovi podpora kategorizaciji škodljivih organizmov in utemeljijo fitosanitarni uvozni pogoji.

6.   Vsaka pogodbenica pripravi sezname nadzorovanih škodljivih organizmov za blago (20), kadar obstajajo fitosanitarni pomisleki. Seznami, če je ustrezno, vsebujejo:

(a)

karantenske škodljive organizme, za katere ni znano, da bi bili navzoči na katerem koli območju znotraj ozemlja pogodbenice;

(b)

karantenske škodljive organizme, za katere je znano, da so navzoči na katerem koli območju ozemlja pogodbenice, vendar niso splošno razširjeni in so pod uradnim nadzorom; ter

(c)

kateri koli drug nadzorovan škodljivi organizem, za katerega se lahko sprejmejo fitosanitarni ukrepi.

Za blago, za katero obstajajo fitosanitarni pomisleki, se uvozni pogoji omejijo na ukrepe, ki zagotavljajo odsotnost nadzorovanih škodljivih organizmov pogodbenice uvoznice. Pogodbenica uvoznica predloži svoj seznam nadzorovanega blaga in fitosanitarnih zahtev za uvoz vsega nadzorovanega blaga. Te informacije vključujejo, če je ustrezno, specifične karantenske škodljive organizme in dodatne izjave o fitosanitarnih spričevalih, ki jih predpiše pogodbenica uvoznica.

7.   Kadar je treba določiti uvozne pogoje v odziv na zahtevo pogodbenice izvoznice:

(a)

pogodbenica uvoznica sprejme vse potrebne ukrepe, da se omogoči uvoz zadevnih izdelkov brez nepotrebnega odlašanja;

(b)

pogodbenica izvoznica:

(i)

zagotovi vse ustrezne informacije, ki jih zahteva pogodbenica uvoznica; ter

(ii)

omogoči razumen dostop pogodbenici uvoznici za revizijo in druge ustrezne postopke.

8.   Kadar je na voljo izbor različnih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, da se doseže ustrezna raven zaščite pogodbenice uvoznice, pogodbenici na zahtevo pogodbenice izvoznice preučita, ali je mogoče izbrati bolj praktično rešitev, ki manj omejuje trgovino.

9.   Kadar se za sanitarne ali fitosanitarne namene zahteva spričevalo, ki ga izda pogodbenica izvoznica, se pogodbenici dogovorita o formatu spričevala in njegovi vsebini, pri čemer se upoštevajo mednarodni standardi, smernice ali priporočila Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali ali Mednarodne konvencije o varstvu rastlin.

10.   Vsaka pogodbenica spodbuja izvajanje elektronskega potrjevanja in drugih tehnologij za olajševanje trgovine.

11.   Namen preverjanj s strani uradnikov pogodbenice uvoznice na ozemlju pogodbenice izvoznice bi moral biti olajševanje nove trgovine. Ta preverjanja ne bi smela postati trajni ukrep. Pogodbenica uvoznica nadomesti obstoječi ukrep za preverjanje z drugačnim ukrepom za preverjanje skladnosti pogodbenice izvoznice z dogovorjenimi zahtevami za fitosanitarne ukrepe, če to zahteva pogodbenica izvoznica, pogodbenica uvoznica pa njeno zahtevo brez nepotrebnega odlašanja sprejme.

12.   Pošiljke nadzorovanega blaga se sprejmejo na podlagi ustreznih zagotovil pogodbenice izvoznice in brez posebnih odobritev uvoza v obliki licence ali dovoljenja, razen v primerih, ko je uradno soglasje za uvoz potrebno na podlagi ustreznih standardov, smernic in priporočil Mednarodne konvencije o varstvu rastlin.

13.   Analiza tveganja v zvezi s škodljivimi organizmi se začne čim prej in se zaključi brez nepotrebnega odlašanja.

14.   Vse pristojbine za postopke za izdelke, uvožene iz pogodbenice izvoznice, morajo biti pravične v primerjavi s kakršnimi koli pristojbinami, ki se zaračunavajo za podobne domače izdelke, in ne smejo biti višje od dejanskih stroškov storitve v skladu s pododstavkom 1(f) Priloge C k Sporazumu SPS.

ČLEN 6.8

Revizija

1.   Da se doseže in ohrani zaupanje v učinkovito izvajanje tega poglavja, si pogodbenici nudita pomoč pri izvajanju revizij:

(a)

celotnega sistema nadzora in potrjevanja pogodbenice izvoznice ali njegovih delov; ter

(b)

rezultatov kontrol, izvedenih v okviru sistema nadzora in potrjevanja pogodbenice izvoznice.

Pogodbenici te revizije izvedeta v skladu z določbami Sporazuma SPS ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov, smernic in priporočil Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali ali Mednarodne konvencije o varstvu rastlin.

2.   Pogodbenica uvoznica lahko izvaja revizije, tako da od pogodbenice izvoznice zahteva informacije ali na podlagi revizijskih obiskov v pogodbenici izvoznici.

3.   Revizijski obisk se izvede pod pogoji, o katerih se pogodbenici dogovorita vnaprej.

4.   Pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici omogoči, da v pisni obliki predloži pripombe o ugotovitvah revizije. Pogodbenica uvoznica take pripombe upošteva, preden oblikuje zaključke in na podlagi teh zaključkov ukrepa. Pogodbenica uvoznica brez nepotrebnega odlašanja pogodbenici izvoznici predloži pisno poročilo o svojih zaključkih.

5.   Stroške za revizijski obisk krije pogodbenica uvoznica, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

ČLEN 6.9

Postopek za pripravo seznama obratov ali objektov

1.   Kadar to zahteva pogodbenica uvoznica, pristojni organi pogodbenice izvoznice zagotovijo, da se pripravijo in pogodbenici uvoznici sporočijo posodobljeni seznami obratov ali objektov, ki so v skladu z uvoznimi pogoji pogodbenice uvoznice.

2.   Pogodbenica uvoznica lahko od pogodbenice izvoznice zahteva, da predloži informacije, ki so potrebne za preučitev seznamov iz odstavka 1. Pogodbenica uvoznica sprejme potrebne ukrepe, da se brez nepotrebnega odlašanja omogoči uvoz iz obratov ali objektov na seznamu, razen če so potrebne dodatne informacije za preverjanje vnosov na seznamu. Brez poseganja v člen 6.13 taki ukrepi ne vključujejo predhodnih kontrol, razen če so take kontrole zahtevane na podlagi zakonov in drugih predpisov vsake pogodbenice ali se pogodbenici drugače dogovorita.

3.   Pogodbenica uvoznica lahko opravlja revizije v skladu s členom 6.8.

4.   Pogodbenica uvoznica objavi sezname iz odstavka 1, če je ustrezno.

5.   Pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da bo uvedla nove zakone in druge predpise na področju uporabe tega člena, in drugi pogodbenici omogoči, da v zvezi s tem predloži pripombe.

ČLEN 6.10

Prilagajanje regionalnim pogojem

1.   Kar zadeva živali, proizvode živalskega izvora in živalske stranske proizvode, pogodbenici priznavata pojma območje in kompartment, kakor sta podrobno določena v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali in Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Svetovne organizacije za zdravje živali.

2.   Kadar se na zahtevo pogodbenice izvoznice uvedejo ali ohranijo sanitarni uvozni pogoji, pogodbenica uvoznica prizna območja in kompartmente, ki jih določi pogodbenica izvoznica kot osnovo za premislek o odločitvi, ali naj se uvoz omogoči ali ohrani.

3.   Pogodbenica izvoznica opredeli svoja območja in kompartmente iz odstavka 2 in na zahtevo pogodbenice uvoznice predloži popolno obrazložitev in podporne podatke na podlagi Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali in Kodeksa zdravstvenega varstva vodnih živali Svetovne organizacije za zdravje živali ali to stori drugače, kot se pogodbenicama zdi primerno na podlagi znanja, pridobljenega prek izkušenj s pristojnimi organi pogodbenice izvoznice.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se postopki in obveznosti, ki so določeni v odstavkih 2 in 3, izvedejo brez nepotrebnega odlašanja.

5.   Pogodbenici bosta v okviru Odbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe izmenjali informacije o načinu, kako določiti in ohranjati vzajemno priznavanje zdravstvenega statusa na podlagi Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali in priporočil, ki jih je sprejela Svetovna organizacija za zdravje živali, razen če se dogovorita drugače.

6.   Vsaka pogodbenica lahko določi območja ali kompartmente iz odstavka 2 za bolezni, ki niso zajete v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali ali Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Svetovne organizacije za zdravje živali, in se z drugo pogodbenico dogovori, da se taka območja ali kompartmenti uporabljajo v trgovini med pogodbenicama.

7.   Kar zadeva rastline in rastlinske proizvode, pogodbenici priznavata pojme nenapadena območja, nenapadena mesta pridelave, nenapadene enote pridelave in območja, na katerih škodljivi organizmi niso močno razširjeni, ki so podrobno določeni v Mednarodnih standardih za fitosanitarne ukrepe, razvitih v okviru Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, ter pojem varovano območje, ki ga pogodbenici v skladu z dogovorom uporabljata v medsebojni trgovini.

8.   Kadar se na zahtevo pogodbenice izvoznice uvedejo ali ohranijo fitosanitarni uvozni pogoji, pogodbenica uvoznica prizna nenapadena območja, nenapadena mesta pridelave, nenapadene enote pridelave, območja, na katerih škodljivi organizmi niso močno razširjeni, in varovana območja, ki jih določi pogodbenica izvoznica, kot osnovo za premislek o odločitvi, ali naj se uvoz omogoči ali ohrani.

9.   Pogodbenica izvoznica opredeli svoja nenapadena območja, nenapadena mesta pridelave, nenapadene enote pridelave, območja, na katerih škodljivi organizmi niso močno razširjeni, ali varovana območja. Če to zahteva pogodbenica uvoznica, pogodbenica izvoznica predloži popolno obrazložitev in podporne podatke na podlagi ustreznih Mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe, razvitih v okviru Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, ali to stori drugače, kot se pogodbenicama zdi primerno na podlagi znanja, pridobljenega prek izkušenj z ustreznimi fitosanitarnimi organi pogodbenice izvoznice.

10.   Pri izvajanju odstavkov 7 do 9 se lahko opravijo tehnična posvetovanja in revizije. Tehnična posvetovanja potekajo v skladu s členom 6.12. Revizije se izvajajo v skladu s členom 6.8 ob upoštevanju biologije škodljivih organizmov in zadevnega blaga.

11.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se postopki in obveznosti, ki so določeni v odstavkih 8 do 10, izvedejo brez nepotrebnega odlašanja.

12.   Kadar so na varovanem območju odkriti karantenski škodljivi organizmi, pogodbenica izvoznica nemudoma uradno obvesti pogodbenico uvoznico in na zahtevo pogodbenice uvoznice nemudoma ustavi zadevni izvoz. Pogodbenica izvoznica lahko nadaljuje izvoz pod pogojem, da pogodbenica uvoznica sprejme zagotovila pogodbenice izvoznice.

ČLEN 6.11

Preglednost in izmenjava informacij

1.   Vsaka pogodbenica v skladu s členom 7 Sporazuma SPS in prilogama B in C k Sporazumu SPS:

(a)

zagotovi preglednost v zvezi:

(i)

s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi, vključno z uvoznimi pogoji; ter

(ii)

s postopki nadzora, kontrole in odobritve, vključno s popolnimi podatki o predpisanih upravnih ukrepih, pričakovanih rokih in organih, ki so pristojni za sprejemanje vlog za izdajo uvoznega dovoljenja in njihovo obdelavo;

(b)

krepi vzajemno razumevanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov vsake pogodbenice in njihovo izvajanje; ter

(c)

na upravičeno zahtevo druge pogodbenice in kakor hitro je to mogoče, predloži informacije o svojih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter njihovem izvajanju, vključno:

(i)

z uvoznimi pogoji, ki se uporabljajo za uvoz specifičnih izdelkov;

(ii)

z napredkom vlog za odobritev specifičnih izdelkov;

(iii)

s pogostostjo pregledov ob uvozu, ki se izvajajo na izdelkih iz druge pogodbenice; ter

(iv)

z zadevami, povezanimi s pripravo in uporabo svojih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, vključno z napredkom na področju novih razpoložljivih znanstvenih dokazov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na trgovino med pogodbenicama, in sicer zato, da bi se zmanjšali njihovi negativni učinki.

2.   Kadar se informacije iz pododstavkov 1(a) in (c) predložijo z uradnim obvestilom pogodbenice v okviru Sporazuma SPS ali kadar se take informacije objavijo na uradnem, javno dostopnem in brezplačnem spletišču te pogodbenice, se šteje, da so bile informacije iz pododstavkov 1(a) in (c) predložene.

ČLEN 6.12

Tehnična posvetovanja

1.   Kadar ima pogodbenica tehtne pomisleke glede življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin ter ukrepov, ki jih predlaga ali izvaja druga pogodbenica, lahko ta pogodbenica zahteva tehnična posvetovanja.

2.   Druga pogodbenica se na tako zahtevo odzove brez nepotrebnega odlašanja in sodeluje pri tehničnih posvetovanjih za odpravo teh pomislekov.

3.   Vsaka pogodbenica si prizadeva predložiti potrebne informacije, da se preprečijo motnje v trgovini ali doseže sporazumna rešitev.

4.   Če sta pogodbenici za odpravo pomislekov že vzpostavili druge mehanizme poleg mehanizmov iz tega člena, jih v čim večjem obsegu uporabita, da se prepreči podvajanje.

5.   Vsaka pogodbenica si prizadeva razrešiti kakršne koli pomisleke v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi druge pogodbenice iz odstavka 1 prek tehničnih posvetovanj v skladu s tem členom, preden začne postopke za reševanje sporov v okviru tega sporazuma.

6.   Vsaka pogodbenica lahko zaključi tehnična posvetovanja, tako da v pisni obliki uradno obvesti drugo pogodbenico v katerem koli trenutku, ki sledi najmanj 90 dnem od datuma prejetja odziva druge pogodbenice iz odstavka 2, ali v katerem koli drugem časovnem obdobju v skladu z dogovorom pogodbenic.

ČLEN 6.13

Nujni ukrepi

1.   Pogodbenica lahko sprejme nujne ukrepe, ki so potrebni za zaščito življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin. Pristojni organ pogodbenice ob sprejemanju takih nujnih ukrepov:

(a)

nemudoma uradno obvesti pristojne organe druge pogodbenice o takih nujnih ukrepih;

(b)

drugi pogodbenici omogoči, da predloži pripombe v pisni obliki;

(c)

po potrebi sodeluje pri tehničnih posvetovanjih, kakor je navedeno v členu 6.12; ter

(d)

upošteva pripombe iz pododstavka (b) in rezultate tehničnih posvetovanj iz pododstavka (c).

2.   Da bi se izognili nepotrebnim motnjam v trgovini, pogodbenica uvoznica ob sprejemanju odločitev v zvezi s pošiljkami, ki se v času sprejetja nujnih ukrepov prevažajo med pogodbenicama, preuči informacije, ki jih pogodbenica izvoznica predloži pravočasno.

3.   Pogodbenica uvoznica zagotovi, da se kakršni koli nujni ukrepi iz odstavka 1 ne ohranjajo brez znanstvenih dokazov. V primeru nezadostnih znanstvenih dokazov lahko pogodbenica uvoznica začasno sprejme nujne ukrepe na podlagi razpoložljivih zadevnih informacij, vključno z informacijami zadevnih mednarodnih organizacij. Pogodbenica uvoznica pregleda nujni ukrep z namenom, da bi bil njegov negativen učinek na trgovino čim manjši, tako da ta ukrep bodisi razveljavi bodisi nadomesti s trajnim ukrepom.

ČLEN 6.14

Enakovrednost

1.   Pogodbenica uvoznica sprejme sanitarne ali fitosanitarne ukrepe pogodbenice izvoznice kot enakovredne, če pogodbenica izvoznica objektivno dokaže pogodbenici uvoznici, da njeni ukrepi dosegajo ustrezno stopnjo zaščite pogodbenice uvoznice. V ta namen se pogodbenici uvoznici na zahtevo zagotovi ustrezen dostop zaradi pregleda, preskušanja in drugih zadevnih postopkov.

2.   Pogodbenici na zahtevo katere koli od pogodbenic začneta posvetovanja z namenom vzpostavitve ureditev, ki določajo enakovrednost specifičnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

3.   Pri določanju enakovrednosti sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov pogodbenici upoštevata ustrezne smernice Odbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe STO, zlasti Sklep o izvajanju člena 4 Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (21), ter mednarodne standarde, smernice in priporočila Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali ali Mednarodne konvencije o varstvu rastlin.

4.   Ko se določi enakovrednost, se pogodbenici lahko dogovorita o alternativnih uvoznih pogojih in poenostavljenih spričevalih ob upoštevanju mednarodnih standardov, smernic ali priporočil Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali ali Mednarodne konvencije o varstvu rastlin.

ČLEN 6.15

Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe

1.   Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ustanovljen v skladu s členom 22.3, je odgovoren za učinkovito izvajanje in delovanje tega poglavja.

2.   Cilji Odbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe so:

(a)

okrepiti izvajanje tega poglavja s strani vsake pogodbenice;

(b)

preučiti sanitarne in fitosanitarne zadeve v skupnem interesu; ter

(c)

okrepiti komunikacijo in sodelovanje o sanitarnih in fitosanitarnih zadevah v skupnem interesu.

3.   Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe:

(a)

zagotovi forum, da se izboljša razumevanje pogodbenic v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi zadevami, ki so povezane z izvajanjem Sporazuma SPS;

(b)

zagotovi forum, da se okrepi vzajemno razumevanje vsake pogodbenice v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi ter povezanimi regulativnimi postopki;

(c)

spremlja, pregleduje in izmenjuje informacije o izvajanju in delovanju tega poglavja;

(d)

deluje v smislu foruma za obravnavo pomislekov iz odstavka 1 člena 6.12 z namenom doseganja sporazumnih rešitev pod pogojem, da sta jih pogodbenici najprej poskušali obravnavati prek tehničnih posvetovanj v skladu s členom 6.12, in drugih tem, o katerih se dogovorita pogodbenici;

(e)

določi ustrezna sredstva, ki lahko vključujejo ad hoc delovne skupine, da opravijo specifične naloge v zvezi z nalogami Odbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe;

(f)

lahko opredeli in preuči projekte tehničnega sodelovanja med pogodbenicama v zvezi z razvojem, izvajanjem ter uporabo sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov; ter

(g)

se lahko posvetuje o zadevah in stališčih za sestanke Odbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe STO ter sestanke, ki se organizirajo pod okriljem Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin.

4.   Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe je sestavljen iz predstavnikov pogodbenic, ki so glede na ustrezno strokovno znanje in izkušnje pristojni za sanitarne in fitosanitarne ukrepe.

5.   Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe določi svoj poslovnik in lahko pravila iz tega poslovnika po potrebi revidira.

6.   Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe organizira prvi sestanek v roku enega leta od začetka veljavnosti tega sporazuma.

ČLEN 6.16

Reševanje sporov

1.   Člen 6.6, pododstavki 4(b) do (d) člena 6.7 ter odstavka 1 in 2 člena 6.14 niso predmet reševanja sporov v okviru poglavja 21.

2.   V sporu v okviru tega poglavja, ki vključuje znanstvena ali tehnična vprašanja, se svet posvetuje s strokovnjaki, ki jih je izbral v posvetovanju s pogodbenicama, razen če se pogodbenici odločita drugače. V ta namen svet na zahtevo pogodbenice ustanovi svetovalno tehnično skupino strokovnjakov ali se posvetuje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami.

POGLAVJE 7

TEHNIČNE OVIRE V TRGOVINI

ČLEN 7.1

Cilji

Cilja tega poglavja sta olajševati in povečevati blagovno menjavo med pogodbenicama:

(a)

z zagotavljanjem, da tehnični predpisi, standardi in postopki za ugotavljanje skladnosti ne ustvarjajo nepotrebnih ovir za trgovino;

(b)

s krepitvijo skupnega sodelovanja med pogodbenicama, tudi pri izvajanju Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini; ter

(c)

z uporabo ustreznih sredstev za zmanjšanje nepotrebnih negativnih učinkov na trgovino z ukrepi na področju uporabe tega poglavja.

ČLEN 7.2

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti osrednjih upravnih organov, kot so opredeljeni v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicama.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme razumne ukrepe, ki so ji na voljo, da spodbuja spoštovanje določb členov 7.5 do 7.11 s strani lokalnih upravnih organov na ravni neposredno pod ravnjo osrednje uprave, ki so na njenem ozemlju odgovorni za pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti.

3.   To poglavje se ne uporablja za:

(a)

specifikacije nabav, ki jih upravni organ pripravi zaradi zahtev glede proizvodnje ali porabe; ali

(b)

sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu SPS;

ČLEN 7.3

Vključevanje nekaterih določb Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.

2.   Členi 2 do 9 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter prilogi 1 in 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini se smiselno vključijo v ta sporazum in postanejo njegov sestavni del.

3.   Kadar pride do spora v zvezi s specifičnim ukrepom pogodbenice, za katerega druga pogodbenica trdi, da je izključno v nasprotju z določbami Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini iz odstavka 2, ta druga pogodbenica ne glede na odstavek 1 člena 21.27 izbere mehanizem za reševanje sporov v okviru Sporazuma o STO.

ČLEN 7.4

Opredelitve pojmov

V tem poglavju se uporabljajo izrazi in opredelitve pojmov iz Priloge 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

ČLEN 7.5

Tehnični predpisi

1.   Pogodbenici priznavata pomen dobre regulativne prakse za pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, zlasti dela, ki ga je opravil Odbor STO za tehnične ovire v trgovini v zvezi z dobrimi regulativnimi praksami. V tem okviru si vsaka pogodbenica prizadeva:

(a)

pri razvijanju tehničnih predpisov:

(i)

v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ali upravnimi smernicami oceniti razpoložljive regulativne ali neregulativne alternativne možnosti v zvezi s predlaganimi tehničnimi predpisi, na podlagi katerih lahko izpolni svoj legitimni cilj, s čimer zagotovi, da predlagani tehnični predpisi niso bolj omejujoči za trgovino, kot je potrebno, in tako izpolni svoj legitimni cilj, v skladu z odstavkom 2 člena 2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini; ta določba v ničemer ne vpliva na pravice vsake pogodbenice, da pripravi, sprejme in uporabi ukrepe brez odlašanja, če se pojavijo nujne težave, vključno z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo, ali če obstaja tveganje zanje;

(ii)

sistematično opravljati ocene učinka za tehnične predpise s pomembnim učinkom na trgovino, vključno z oceno njihovega učinka na trgovino; ter

(iii)

podrobno določiti, če je to primerno, tehnične predpise, ki temeljijo na zahtevah glede izdelka v smislu funkcij in ne zasnove ali opisnih značilnosti; ter

(b)

pregledati, brez poseganja v odstavek 3 člena 2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, sprejete tehnične predpise v ustreznih intervalih, ki po možnosti niso daljši od petih let, zlasti z namenom, da se spodbudi njihovo približevanje ustreznim mednarodnim standardom. Pri opravljanju tega pregleda vsaka pogodbenica med drugim upošteva kakršen koli nov razvoj dogodkov v zvezi z ustreznimi mednarodnimi standardi in ugotavlja, ali okoliščine, ki so privedle do razhajanj med tehničnimi predpisi te pogodbenice in katerimi koli ustreznimi mednarodnimi standardi, še obstajajo. Rezultat tega pregleda se sporoči in pojasni drugi pogodbenici na njeno zahtevo.

2.   Kadar ena od pogodbenic meni, da so njeni tehnični predpisi in tehnični predpisi druge pogodbenice, ki imajo iste cilje in v katerih so zajeti isti izdelki, enakovredni, lahko ta pogodbenica v pisni obliki z navedbo podrobne obrazložitve zahteva, da druga pogodbenica prizna te tehnične predpise kot enakovredne. Pogodbenica, ki prejme zahtevo, pozitivno presoja možnost sprejetja teh tehničnih predpisov kot enakovrednih svojim, četudi se ti predpisi razlikujejo od njenih lastnih, pod pogojem, da tehnični predpisi pogodbenice, ki vloži zahtevo, po njenem mnenju ustrezno izpolnjujejo cilje njenih lastnih tehničnih predpisov. Če pogodbenica, ki prejme zahtevo, ne sprejme tehničnih predpisov pogodbenice, ki vloži zahtevo, kot enakovrednih, pogodbenica, ki prejme zahtevo, na zahtevo pogodbenice, ki vloži zahtevo, utemelji razloge za svojo odločitev.

3.   Na zahtevo pogodbenice, ki ima interes za razvoj tehničnih predpisov, podobnih tehničnim predpisom druge pogodbenice, pogodbenica, ki prejme zahtevo, pogodbenici, ki vloži zahtevo, v največji možni meri zagotovi ustrezne informacije, vključno s študijami ali dokumenti, z izjemo zaupnih informacij, na katere se je oprla pri razvoju svojih tehničnih predpisov.

4.   Vsaka pogodbenica enotno in dosledno izvršuje zahteve v zvezi z dajanjem izdelkov na trg, ki so določene v tehničnih predpisih, veljavnih na njenem celotnem ozemlju. Če ima pogodbenica utemeljene razloge, zaradi katerih verjame, da se katera koli izmed teh zahtev ne izvršuje enotno in dosledno na ozemlju druge pogodbenice, ter da ta položaj pomembno vpliva na dvostransko trgovino, lahko ta pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o teh utemeljenih razlogih z namenom razjasnitve tega vprašanja in, če je ustrezno, pravočasne obravnave s strani kontaktne točke iz člena 7.14 ali prek drugih ustreznih organov, ustanovljenih v okviru tega sporazuma.

ČLEN 7.6

Mednarodni standardi

1.   Za namene uporabe tega poglavja in Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini se standardi, ki jih izdajo mednarodne organizacije, kot so Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC), Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU), Komisija za Codex Alimentarius, Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), Svetovni forum za harmonizacijo pravilnikov o vozilih (WP.29) v okviru Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), Pododbor strokovnjakov Združenih narodov za globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij (UNSCEGHS) in Mednarodni svet za usklajevanje tehničnih zahtev glede zdravil za uporabo v humani medicini (ICH), štejejo za ustrezne mednarodne standarde, kakor so navedeni v tem poglavju, členih 2 in 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in Prilogi 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, če so bili pri njihovi pripravi upoštevani načela in postopki iz Sklepa Odbora STO za tehnične ovire v trgovini o načelih za razvoj mednarodnih standardov, smernic in priporočil v zvezi s členoma 2 in 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter Prilogo 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini (22), razen kadar so taki standardi ali njihovi ustrezni deli neučinkoviti ali neprimerni za izpolnjevanje legitimnih ciljev.

2.   Z namenom uskladitve standardov v čim večjem obsegu pogodbenici spodbujata regionalne ali nacionalne organe za standardizacijo na svojih ozemljih, da:

(a)

ob upoštevanju omejitev svojih virov polno sodelujejo pri pripravi mednarodnih standardov, ki jih pripravljajo ustrezni mednarodni organi za standardizacijo;

(b)

uporabijo ustrezne mednarodne standarde kot podlago za standarde, ki jih razvijajo, razen če so taki mednarodni standardi neučinkoviti ali neprimerni, med drugim zaradi neučinkovite stopnje zaščite ali bistvenih podnebnih ali geografskih dejavnikov ali bistvenih tehnoloških težav;

(c)

preprečijo podvajanje dela mednarodnih organov za standardizacijo ali prekrivanje z njim; ter

(d)

pregledujejo svoje standarde, ki ne temeljijo na ustreznih mednarodnih standardih, v ustreznih intervalih, ki po možnosti niso daljši od petih let, z namenom, da se spodbudi njihovo približevanje ustreznim mednarodnim standardom.

3.   Pri razvijanju tehničnih predpisov ali postopkov za ugotavljanje skladnosti:

(a)

vsaka pogodbenica uporabi ustrezne mednarodne standarde, smernice ali priporočila ali njihove ustrezne dele, v obsegu, ki je določen v odstavku 4 člena 2 in v odstavku 4 člena 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, kot podlago za svoje tehnične predpise in postopke za ugotavljanje skladnosti ter prepreči odstopanja od ustreznih mednarodnih standardov ali dodatnih zahtev v primerjavi s temi standardi, razen kadar lahko pogodbenica, ki razvija tehnične predpise ali postopke za ugotavljanje skladnosti, na podlagi ustreznih informacij, vključno z razpoložljivimi znanstvenimi ali tehničnimi dokazi, dokaže, da bi bili taki mednarodni standardi neučinkoviti ali neprimerni za izpolnjevanje legitimnih ciljev, kakor je navedeno v odstavku 2 člena 2 in odstavku 4 člena 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini; ter

(b)

če pogodbenica ne uporablja ustreznih mednarodnih standardov, smernic ali priporočil ali njihovih ustreznih delov, kot je navedeno v odstavku 1, kot podlago za svoje tehnične predpise ali postopke za ugotavljanje skladnosti, ta pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice pojasni razloge, zakaj meni, da so taki mednarodni standardi neučinkoviti ali neprimerni za izpolnjevanje legitimnih ciljev, kakor je navedeno v odstavku 2 člena 2 in odstavku 4 člena 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ter zagotovi ustrezne informacije, vključno z razpoložljivimi znanstvenimi ali tehničnimi dokazi, na katerih temelji ta ocena, ter opredeli dele zadevnega tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti, ki v vsebini odstopajo od ustreznih mednarodnih standardov, smernic ali priporočil.

4.   Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju spodbuja svoje regionalne ali nacionalne organe za standardizacijo k sodelovanju z ustreznimi organi za standardizacijo druge pogodbenice v mednarodnih dejavnostih v zvezi s standardizacijo. Tako sodelovanje lahko poteka v mednarodnih organih za standardizacijo, katerih članici sta obe pogodbenici ali katerih člani so organi za standardizacijo obeh pogodbenic. Cilji takega dvostranskega sodelovanja bi bili lahko med drugim spodbujanje razvoja mednarodnih standardov, olajševanje razvoja skupnih standardov v obeh pogodbenicah na področjih skupnih interesov, kjer ni določenih mednarodnih standardov, zlasti kar zadeva nove izdelke ali tehnologije, ali nadaljnja krepitev izmenjave informacij med organi za standardizacijo obeh pogodbenic.

ČLEN 7.7

Standardi

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje obveznosti iz odstavka 1 člena 4 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini za zagotovitev, da regionalni ali nacionalni organi za standardizacijo na njunih ozemljih sprejmejo in spoštujejo Kodeks dobre prakse za pripravo, sprejetje in uporabo standardov iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

2.   Pogodbenici opozarjata, da v skladu z opredelitvijo standarda v Prilogi 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini skladnost s standardi ni obvezna. Kadar se skladnost s standardom v pogodbenici zahteva na podlagi vključevanja tega standarda v tehnične predpise ali postopek za ugotavljanje skladnosti ali sklicevanja na ta standard v tehničnih predpisih ali postopku za ugotavljanje skladnosti, pogodbenica pri razvoju osnutka tehničnih predpisov ali postopka za ugotavljanje skladnosti spoštuje obveznosti glede preglednosti iz odstavka 9 člena 2 ali odstavka 6 člena 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in iz člena 7.9.

3.   Vsaka pogodbenica ob upoštevanju svojih zakonov in drugih predpisov spodbuja svoje regionalne ali nacionalne organe za standardizacijo, da zagotovijo ustrezno sodelovanje zainteresiranih oseb z ozemlja te pogodbenice pri postopku razvijanja standardov in da omogočijo osebam druge pogodbenice sodelovanje v postopkih posvetovanja, ki so odprti za širšo javnost, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih zadevna pogodbenica določi za osebe s svojega ozemlja.

4.   Pogodbenici si izmenjujeta informacije o:

(a)

uporabi standardov s strani vsake pogodbenice pri podpori dokazovanju skladnosti s tehničnimi predpisi ali olajševanju skladnosti z njimi;

(b)

svojih postopkih določanja standardov, zlasti o načinu in obsegu, v skladu s katerima se mednarodni ali regionalni standardi uporabljajo kot podlaga za njune regionalne ali nacionalne standarde; ter

(c)

sporazumih o sodelovanju ali ureditvah o standardizaciji s tretjimi osebami ali mednarodnimi organizacijami.

ČLEN 7.8

Postopki za ugotavljanje skladnosti

1.   Kar zadeva pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, se pododstavki 1(a)(i), 1(a)(ii) in 1(b) člena 7.5 smiselno uporabljajo tudi za postopke za ugotavljanje skladnosti.

2.   V skladu z odstavkom 1.2 člena 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini vsaka pogodbenica zagotovi, da postopki za ugotavljanje skladnosti niso strožji ali pa se ne uporabljajo strožje, kot je potrebno, da pogodbenica uvoznica pridobi ustrezno zaupanje, da so izdelki v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi ali standardi, pri čemer je treba upoštevati tveganja v zvezi z izdelki, vključno s tveganji, ki bi nastala zaradi neskladnosti.

3.   Pogodbenici priznavata, da obstaja širok izbor mehanizmov za lažje sprejemanje rezultatov postopkov za ugotavljanje skladnosti. Taki mehanizmi lahko vključujejo:

(a)

sporazume o vzajemnem priznavanju rezultatov postopkov za ugotavljanje skladnosti v zvezi s posebnimi tehničnimi predpisi, ki jih opravljajo organi s sedežem na ozemlju druge pogodbenice,

(b)

ureditve o prostovoljnem sodelovanju med organi za ugotavljanje skladnosti na ozemlju pogodbenic;

(c)

večstranske in mnogostranske sporazume ali ureditve o priznavanju, pri katerih sodelujeta obe pogodbenici;

(d)

uporabo akreditacije pri izbiri organov za ugotavljanje skladnosti;

(e)

določitev organov za ugotavljanje skladnosti, vključno z organi za ugotavljanje skladnosti s sedežem na ozemlju druge pogodbenice, na ravni državne uprave;

(f)

priznanje rezultatov postopkov za ugotavljanje skladnosti s strani pogodbenice, pri čemer so bili ti postopki opravljeni na ozemlju druge pogodbenice; ter

(g)

proizvajalčevo ali dobaviteljevo izjavo o skladnosti.

4.   Pogodbenici si izmenjujeta informacije o mehanizmih, ki so zajeti v odstavku 3. Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice zagotovi informacije o:

(a)

mehanizmih iz odstavka 3 in podobnih mehanizmih, katerih namen je olajševanje sprejemanja rezultatov postopkov za ugotavljanje skladnosti;

(b)

dejavnikih, vključno z oceno in upravljanjem tveganja, ki se preučijo pri izboru ustreznih postopkov za ugotavljanje skladnosti v zvezi s specifičnimi izdelki; ter

(c)

politiki akreditiranja, vključno z mednarodnimi standardi za akreditacijo, in mednarodnih sporazumih in ureditvah na področju akreditacije, tudi v okviru Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev (ILAC) in Mednarodnega akreditacijskega foruma (IAF), ki jih pogodbenica na določenem področju uporablja v čim večjem obsegu.

5.   Kar zadeva te mehanizme, vsaka pogodbenica:

(a)

kadar koli je to mogoče in v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi uporablja dobaviteljevo izjavo o skladnosti kot zagotovilo o skladnosti z veljavnimi tehničnimi predpisi;

(b)

uporablja akreditacijo na podlagi pooblastila državnih organov ali pooblastila, ki ga državni organi izvršujejo, kot je ustrezno, kot sredstvo za dokazovanje tehnične usposobljenosti pri izboru organov za ugotavljanje skladnosti;

(c)

zagotavlja, da so dejavnosti v zvezi z akreditacijo neodvisne od dejavnosti za ugotavljanje skladnosti in da ni navzkrižja interesov med organi za akreditacijo in organi za ugotavljanje skladnosti, ki jih ti akreditirajo, če je akreditacija določena z zakonom kot potreben ločen ukrep pri izboru organov za ugotavljanje skladnosti; pogodbenici lahko izpolnita to obveznost z ločitvijo organov za ugotavljanje skladnosti od organov za akreditacijo; (23)

(d)

preuči sodelovanje ali, kot je ustrezno, organom za preskušanje, kontrolo in potrjevanje ne prepove sodelovanja v mednarodnih sporazumih ali ureditvah za olajševanje sprejemanja rezultatov za ugotavljanje skladnosti; ter

(e)

gospodarskim subjektom dovoli izbiro med več organi za ugotavljanje skladnosti, če pogodbenica za izvajanje postopkov za ugotavljanje skladnosti, potrebnih za dajanje izdelka na trg, pooblasti dva ali več organov za potrjevanje skladnosti.

6.   Pogodbenici sodelujeta na področju vzajemnega priznavanja v skladu s Sporazumom o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Japonsko, sklenjenim 4. aprila 2001 v Bruslju. Pogodbenici se lahko v skladu z ustreznimi določbami navedenega sporazuma tudi odločita, da bosta razširili obseg zajetih izdelkov, veljavne regulativne zahteve in priznane organe za ugotavljanje skladnosti.

ČLEN 7.9

Preglednost

1.   Pri razvoju tehničnih predpisov ali postopka za ugotavljanje skladnosti, ki ima lahko bistven učinek na trgovino, vsaka pogodbenica:

(a)

v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi opravi postopke posvetovanja, ki so odprti za širšo javnost, in objavi rezultate takih postopkov posvetovanja in kakršnih koli obstoječih ocen učinka;

(b)

omogoči osebam iz druge pogodbenice, da sodelujejo v postopkih posvetovanja, ki so odprti za širšo javnost pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev za osebe z njenega ozemlja;

(c)

upošteva stališča druge pogodbenice pri izvajanju postopkov posvetovanja, ki so odprti za širšo javnost, in na zahtevo druge pogodbenice na pripombe te pogodbenice pravočasno predloži odgovore v pisni obliki;

(d)

neodvisno od pododstavka 1(a)(ii) člena 7.5 objavi rezultate morebitne ocene učinka o predlaganih tehničnih predpisih ali postopku za ugotavljanje skladnosti, vključno z učinkom na trgovino; ter

(e)

si na zahtevo druge pogodbenice prizadeva zagotoviti povzetek ocene učinka iz pododstavka (d) v angleškem jeziku.

2.   Vsaka pogodbenica pri pošiljanju uradnih obvestil v skladu z odstavkom 9.2 člena 2 ali odstavkom 6.2 člena 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini:

(a)

načeloma drugi pogodbenici omogoči, da predloži pisne pripombe k predlogu v roku najmanj 60 dni od datuma uradnega obvestila, razen ob nujnih težavah ali tveganju nujnih težav v zvezi z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo, in, kadar je to izvedljivo, ustrezno preuči utemeljene zahteve za podaljšanje obdobja za pripombe;

(b)

predloži elektronsko različico celotnega besedila obvestila skupaj s samim uradnim obvestilom;

(c)

predloži podroben in celovit opis vsebine ukrepa v formatu uradnega obvestila, če besedilo obvestila ni na voljo v enem od uradnih jezikov STO, in prevod besedila obvestila v enem od uradnih jezikov STO, če je ta na voljo;

(d)

pisno odgovori na pripombe v pisni obliki, ki jih je prejela od druge pogodbenice v zvezi s predlogom, najpozneje na datum objave končnega tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti;

(e)

predloži informacije o sprejetem končnem besedilu z dodatkom k prvotnemu uradnemu obvestilu;

(f)

omogoči razumen interval (24) med objavo tehničnih predpisov in njihovim začetkom veljavnosti, da se lahko gospodarski subjekti druge pogodbenice ustrezno prilagodijo; ter

(g)

zagotovi, da informativne točke, ustanovljene v skladu s členom 10 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, predložijo informacije in odgovore v enem od uradnih jezikov STO na razumne poizvedbe druge pogodbenice ali zainteresiranih oseb druge pogodbenice o sprejetih tehničnih predpisih in postopkih za ugotavljanje skladnosti.

3.   Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice sporoči informacije o ciljih in utemeljitvi tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti, ki ga je pogodbenica sprejela ali za katerega predlaga sprejetje.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsi sprejeti tehnični predpisi in postopki za ugotavljanje skladnosti brezplačno javno dostopni na uradnih spletiščih in objavljeni v angleškem jeziku, če je prevod že na voljo.

ČLEN 7.10

Nadzor trga

1.   V tem členu je „nadzor trga“ naloga javnega organa, ki se izvaja ločeno od postopkov za ugotavljanje skladnosti in tem postopkom sledi, ter pomeni dejavnosti, ki jih javni organ opravlja, in ukrepe, ki jih javni organ sprejme na podlagi postopkov pogodbenice, da se tej pogodbenici omogoči spremljanje ali obravnava skladnosti izdelkov z zahtevami iz njenih zakonov in drugih predpisov.

2.   Vsaka pogodbenica med drugim:

(a)

izmenjuje informacije z drugo pogodbenico o nadzoru trga in dejavnostih izvrševanja, na primer o organih, odgovornih za nadzor trga in izvrševanje, ter o ukrepih, ki so sprejeti v zvezi z nevarnimi izdelki;

(b)

zagotovi neodvisnost nalog nadzora trga od nalog ugotavljanja skladnosti z namenom preprečevanja navzkrižja interesov; (25) ter

(c)

zagotovi, da ni navzkrižja interesov med organi nadzora trga in zadevnimi osebami, ki so predmet kontrole ali nadzora, vključno s proizvajalcem, uvoznikom in distributerjem.

ČLEN 7.11

Označevanje in etiketiranje

1.   Pogodbenici navajata, da lahko tehnični predpis vključuje ali obravnava izključno zahteve za označevanje ali etiketiranje. Če pogodbenica pripravi zahteve za označevanje ali etiketiranje v obliki tehničnih predpisov, ta pogodbenica zagotovi, da se take zahteve ne pripravijo, sprejmejo ali uporabljajo z namenom ali učinkom ustvarjanja nepotrebnih ovir v mednarodni trgovini in trgovine ne omejujejo bolj, kot je potrebno za izpolnjevanje legitimnih ciljev v skladu z odstavkom 2 člena 2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.

2.   Kadar pogodbenica zahteva označevanje ali etiketiranje izdelkov v obliki tehničnega predpisa, se pogodbenici strinjata, zlasti da:

(a)

so informacije, ki so potrebne za tako označevanje ali etiketiranje izdelkov omejene na to, kar je pomembno za zadevne osebe, vključno s potrošniki, uporabniki izdelka ali organi, in za navajanje skladnosti izdelka z regulativnimi zahtevami;

(b)

pogodbenica ne potrebuje nobene predhodne odobritve, registracije ali potrjevanja oznak ali etiket izdelkov kot predpogoj za dajanje izdelkov na svoj trg, če so ti izdelki skladni z obveznimi tehničnimi zahtevami, razen če je to potrebno za izpolnjevanje njenih legitimnih ciljev;

(c)

če pogodbenica zahteva uporabo enkratne identifikacijske številke za označevanje ali etiketiranje izdelkov, tako številko izda zadevnim osebam, vključno s proizvajalcem, uvoznikom in distributerjem, brez nepotrebnega odlašanja in na nediskriminatorni osnovi;

(d)

če to ni zavajajoče, protislovno ali dvoumno ali legitimni cilji pogodbenice niso ogroženi, pogodbenica v zvezi z informacijami, ki se zahtevajo v namembni državi blaga, dovoli naslednje:

(i)

informacije v drugih jezikih poleg informacij v jeziku, ki ga zahteva namembna država blaga;

(ii)

mednarodne nomenklature, piktograme, simbole ali grafične prikaze; ter

(iii)

dodatne informacije poleg tistih, ki jih zahteva namembna država blaga;

(e)

pogodbenica sprejme, da se etiketiranje in popravki na etiketah izvedejo v carinskih skladiščih ob uvozu kot alternativa etiketiranju v pogodbenici izvoznici, razen če morajo takšno etiketiranje izvesti pooblaščene osebe zaradi javnega zdravja ali varnosti; ter

(f)

si pogodbenica prizadeva namesto oznak ali etiket, fizično pritrjenih na izdelek, sprejeti začasne ali odstranljive etikete oziroma označevanje ali etiketiranje v spremni dokumentaciji, razen če meni, da so zaradi tega ogroženi legitimni cilji iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.

ČLEN 7.12

Sodelovanje

1.   Pogodbenici okrepita sodelovanje na področju tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti za izboljšanje vzajemnega razumevanja njunih sistemov in olajšanja dostopa do njunih trgov. Pogodbenici priznavata, da so obstoječi dialogi na področju regulativnega sodelovanja pomembno sredstvo za krepitev takega sodelovanja.

2.   Pogodbenici si prizadevata odkriti, razviti in spodbujati pobude olajševanja trgovine v skupnem interesu.

3.   Pobude iz odstavka 2 lahko vključujejo:

(a)

izboljšanje kakovosti in učinkovitosti njunih ustreznih tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti ter spodbujanje dobrih regulativnih praks prek regulativnega sodelovanja med pogodbenicama, vključno z izmenjavo informacij, izkušenj in podatkov;

(b)

če je ustrezno, poenostavitev njunih ustreznih tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti;

(c)

spodbujanje približevanja njunih ustreznih tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti ustreznim mednarodnim standardom, smernicam ali priporočilom;

(d)

zagotavljanje učinkovite interakcije in sodelovanja med njunimi ustreznimi regulativnimi organi na mednarodni, regionalni ali nacionalni ravni;

(e)

spodbujanje ali krepitev sodelovanja med organizacijami v pogodbenicah, ki so pristojne za standardizacijo, akreditacijo in postopke za ugotavljanje skladnosti; ter

(f)

izmenjavo informacij v čim večjem obsegu o mednarodnih sporazumih in ureditvah v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini, katerih podpisnica je ena od pogodbenic ali obe.

ČLEN 7.13

Odbor za tehnične ovire v trgovini

1.   Odbor za tehnične ovire v trgovini, ustanovljen v skladu s členom 22.3, je odgovoren za učinkovito izvajanje in delovanje tega poglavja.

2.   Naloge Odbora za tehnične ovire v trgovini so:

(a)

pregledovanje izvajanja in delovanja tega poglavja;

(b)

pregledovanje sodelovanja pri razvoju in izboljševanju tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kakor je določeno v členu 7.12;

(c)

pregledovanje tega poglavja z vidika razvoja v okviru Odbora STO za tehnične ovire v trgovini, ustanovljenega v skladu s členom 13 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, in po potrebi priprava priporočil za spremembe tega poglavja;

(d)

sprejemanje kakršnih koli ukrepov, za katere pogodbenici menita, da bi jima bili lahko v pomoč pri njunem izvajanju tega poglavja in Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter pri olajševanju trgovine med pogodbenicama;

(e)

razpravljanje o kakršnem koli vprašanju, ki je zajeto v tem poglavju, na zahtevo ene od pogodbenic;

(f)

takojšnja obravnava kakršnega koli vprašanja pogodbenice v zvezi z razvojem, sprejetjem ali uporabo tehničnih predpisov, standardov ali postopkov za ugotavljanje skladnosti druge pogodbenice v okviru tega poglavja in Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini;

(g)

če je to potrebno za doseganje ciljev iz tega poglavja, določitev ad hoc tehničnih delovnih skupin za obravnavo specifičnih vprašanj ali sektorjev z namenom opredelitve rešitve;

(h)

izmenjava informacij o delu v regionalnih in večstranskih forumih, ki se ukvarjajo z dejavnostmi v zvezi s tehničnimi predpisi, standardi in postopki za ugotavljanje skladnosti, ter o izvajanju in delovanju tega poglavja;

(i)

izvajanje drugih nalog, ki jih lahko nanj prenese Skupni odbor v skladu s pododstavkom 5(b) člena 22.1; ter

(j)

poročanje Skupnemu odboru, če se mu to zdi ustrezno, o izvajanju in delovanju tega poglavja.

3.   Odbor za tehnične ovire v trgovini in katero koli ad hoc tehnično delovno skupino pod njegovim okriljem koordinira:

(a)

za Evropsko unijo, Evropska komisija; ter

(b)

za Japonsko, ministrstvo za zunanje zadeve;

4.   Organi iz odstavka 3 so odgovorni za usklajevanje z ustreznimi institucijami in osebami na svojem ozemlju ter za zagotavljanje, da so take institucije in osebe povabljene na sestanke Odbora za tehnične ovire v trgovini, če je to potrebno.

5.   Na zahtevo pogodbenice se Odbor za tehnične ovire v trgovini in katera koli ad hoc tehnična delovna skupina pod njegovim okriljem sestane v kraju in ob času, ki ustrezata dogovoru predstavnikov pogodbenic. Sestanki lahko potekajo prek videokonference ali na druge načine.

ČLEN 7.14

Kontaktne točke

1.   Vsaka pogodbenica ob začetku veljavnosti tega sporazuma določi kontaktno točko za izvajanje tega poglavja in drugo pogodbenico uradno obvesti o kontaktnih podatkih, tudi o informacijah v zvezi z zadevnimi uradniki. Pogodbenici se nemudoma medsebojno uradno obvestita o kakršni koli spremembi v zvezi s temi kontaktnimi podatki.

2.   Naloge kontaktne točke vključujejo:

(a)

izmenjavo informacij vsake pogodbenice o tehničnih predpisih, standardih in postopkih za ugotavljanje skladnosti ali o katerih koli drugih vprašanjih, ki so zajeta v tem poglavju;

(b)

zagotavljanje katerih koli informacij ali razlag, ki jih pogodbenica zahteva v skladu s tem poglavjem, v tiskani ali elektronski obliki, v razumnem roku, ki ustreza dogovoru pogodbenic in, če je to mogoče, v 60 dneh od datuma prejetja zahteve; ter

(c)

če je to mogoče, takojšnjo razjasnitev in obravnavo kakršnega koli vprašanja pogodbenice v zvezi z razvojem, sprejetjem ali uporabo tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti v okviru tega poglavja in Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.

POGLAVJE 8

TRGOVINA S STORITVAMI, LIBERALIZACIJA NALOŽB IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE

ODDELEK A

Splošne določbe

ČLEN 8.1

Področje uporabe

1.   Pogodbenici ob potrditvi svojih obveznosti iz Sporazuma o STO in svoje obveznosti, kar zadeva izboljšanje okolja za razvoj trgovine in naložb med pogodbenicama, uvedeta potrebne ureditve za postopno in vzajemno liberalizacijo trgovine s storitvami in naložb ter za sodelovanje pri elektronskem poslovanju.

2.   Za namene tega poglavja pogodbenici potrjujeta svojo pravico, da na svojem ozemlju sprejemata regulativne ukrepe, ki so potrebni za doseganje legitimnih ciljev politike, kot so varovanje javnega zdravja, varnost, okolje ali javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov ali spodbujanje in varovanje kulturne raznolikosti.

3.   To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki vplivajo na fizične osebe pogodbenice, ki želijo dostop do trga delovne sile druge pogodbenice, ali za ukrepe glede narodnosti ali državljanstva, prebivališča ali stalne zaposlitve.

4.   To poglavje pogodbenici ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa ali začasnega bivanja fizičnih oseb v pogodbenici, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njenih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njene meje, če se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti, ki jih ima druga pogodbenica na podlagi tega poglavja. Dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih držav zahteva vizum, za fizične osebe drugih držav pa ne, ne pomeni, da se ugodnosti, pridobljene na podlagi tega poglavja, izničujejo ali omejujejo.

ČLEN 8.2

Opredelitve pojmov

V tem poglavju:

(a)

„storitve popravil in vzdrževanja zrakoplovov, medtem ko so zrakoplovi umaknjeni iz prometa“ pomeni dejavnosti, ki se opravljajo na zrakoplovu ali njegovem delu, medtem ko je zrakoplov umaknjen iz prometa, in ne vključujejo tako imenovanega linijskega vzdrževanja;

(b)

„storitve računalniškega sistema rezervacij (CRS)“ pomeni storitve računalniških sistemov, ki vsebujejo podatke o voznih redih letalskih prevoznikov, razpoložljivih zmogljivostih, vozninah in pravilih zanje, na podlagi katerih je možno rezervirati ali izdajati vozovnice;

(c)

„zajeto podjetje“ pomeni podjetje na ozemlju pogodbenice, ki ga je v skladu s pododstavkom (i) posredno ali neposredno ustanovil podjetnik druge pogodbenice in obstaja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma ali pa je bilo ustanovljeno pozneje, v skladu z veljavno zakonodajo;

(d)

„čezmejna trgovina s storitvami“ pomeni opravljanje storitve:

(i)

z ozemlja ene pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice ali

(ii)

na ozemlju ene pogodbenice za uporabnika storitve druge pogodbenice;

(e)

„neposredni davki“ vsebujejo vse davke na skupne dohodke, na skupni kapital ali na elemente dohodka ali kapitala, vključno z davkom na razliko pri odtujitvi lastnine, davkom na nepremičnine, dedovanja in darila ter davkom na skupni znesek plač, ki jih plačajo podjetja, kot tudi davkom na povečanje vrednosti kapitala;

(f)

„gospodarska dejavnost“ pomeni kakršno koli storitev ali dejavnost industrijskega, poslovnega in strokovnega značaja ter dejavnosti obrtnikov in ne vključuje storitev ali dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil;

(g)

„podjetje“ pomeni pravno osebo ali podružnico ali predstavništvo;

(h)

„podjetnik pogodbenice“ pomeni fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki si prizadeva ustanoviti, ustanavlja ali je ustanovila podjetje v skladu s pododstavkom (i) na ozemlju druge pogodbenice;

(i)

„ustanavljanje“ pomeni vzpostavitev ali pridobitev pravne osebe, tudi prek kapitalske udeležbe, ali ustanovitev podružnice ali predstavništva v Evropski uniji ali na Japonskem z namenom vzpostavitve ali ohranjanja trajnih gospodarskih vezi; (26)

(j)

„obstoječ“ pomeni veljaven na datum začetka veljavnosti tega sporazuma;

(k)

„storitve zemeljske oskrbe“ pomeni zagotavljanje naslednjih storitev na letališču za plačilo ali po pogodbi: zastopništvo letalskega prevoznika, upravljanje in nadzor; oskrba potnikov; sprejem in odprema prtljage; storitve na ploščadi; dostava hrane, z izjemo priprave hrane; odprema letalskega tovora in pošte; oskrba zrakoplova z gorivom; oskrba in čiščenje zrakoplova; prevoz na tleh; ter letalske operacije, upravljanje posadke in načrtovanje letov. Storitve zemeljske oskrbe ne vključujejo: samooskrbe; varnosti; linijskega vzdrževanja; popravil in vzdrževanja zrakoplovov; ali upravljanja oziroma obratovanja bistvene, centralizirane letališke infrastrukture, kot so zmogljivosti za razledenitev, sistemi za distribucijo goriva, sistemi za sprejem in odpremo prtljage ter stalni prometni sistemi znotraj letališča;

(l)

„pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, pravilno ustanovljen ali kako drugače organiziran v skladu s pravom, ki se uporablja, kot pridobitna ali nepridobitna dejavnost ter v zasebni ali državni lasti, vključno s katerimi koli gospodarskimi družbami, trusti, solastniškimi podjetji, skupnimi podjetji, samostojnimi podjetniki posamezniki ali združenji;

(m)

pravna oseba je:

(i)

„v lasti“ fizičnih ali pravnih oseb pogodbenice, če je več kot 50 odstotkov lastniškega deleža v dejanski lasti fizičnih ali pravnih oseb te pogodbenice; ter

(ii)

„pod nadzorom“ fizičnih ali pravnih oseb pogodbenice, če so te fizične ali pravne osebe pooblaščene, da imenujejo večino njenih direktorjev ali da drugače zakonito vodijo njeno delovanje;

(n)

„pravna oseba pogodbenice“ pomeni:

(i)

za Evropsko unijo, pravna oseba, ki je ustanovljena ali deluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi Evropske unije ali njenih držav članic, ter opravlja bistvene poslovne dejavnosti (27) na ozemlju Evropske unije; ter

(ii)

za Japonsko, pravna oseba, ki je ustanovljena ali deluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi Japonske ter opravlja bistvene poslovne dejavnosti na ozemlju Japonske;

ne glede na pododstavka (i) in (ii), so upravičenke določb tega poglavja tudi ladijske družbe s sedežem zunaj pogodbenice EU oziroma Japonske, ki so pod nadzorom državljanov države članice Evropske unije oziroma Japonske, če so njihova plovila registrirana v skladu z zakonodajo države članice Evropske unije oziroma Japonske in plujejo pod zastavo države članice Evropske unije oziroma Japonske;

(o)

„ukrepi pogodbenice“ pomeni ukrepe, ki jih sprejmejo ali ohranjajo:

(i)

osrednja, regionalna ali lokalna uprava ali organi; ter

(ii)

nevladni organi pri izvajanju pooblastil, ki jim jih podelijo osrednja, regionalna ali lokalna uprava ali organi;

(p)

„delovanje“ pomeni izvajanje, upravljanje, vzdrževanje, uporabo, uživanje in prodajo ali drugo obliko razpolaganja s podjetjem;

(q)

„prodaja in trženje storitev zračnega prevoza“ pomeni, da lahko zadevni letalski prevoznik prosto prodaja in trži svoje storitve zračnega prevoza, vključno z vsemi vidiki trženja, kot so tržne raziskave, oglaševanje in distribucija; te dejavnosti ne vključujejo določanja cen storitev zračnega prevoza niti veljavnih pogojev;

(r)

„storitve“ pomeni vse storitve v vseh sektorjih, razen storitev, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil;

(s)

„zagotovljene storitve ali dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil“ pomeni storitve ali dejavnosti, ki se ne zagotavljajo ali izvajajo niti na tržni podlagi niti v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti;

(t)

„ponudnik storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki želi ponujati ali ponuja storitev; ter

(u)

„ponudnik storitev pogodbenice“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja storitev.

ČLEN 8.3

Splošne izjeme

1.   Za namene oddelka B se člen XX GATT 1994 smiselno vključi v ta sporazum in postane njegov sestavni del. (28)

2.   V skladu z zahtevo, da se tovrstni ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, v katerih prevladujejo podobne razmere, ali prikrito omejevanje ustanavljanja ali trgovine s storitvami, se nobena določba oddelkov B do F ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje sprejetje ali izvrševanje ukrepov:

(a)

ki so potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda; (29)

(b)

ki so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin; (30)

(c)

ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti z zakoni ali drugimi predpisi, ki niso neskladni z določbami tega poglavja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:

(i)

preprečevanje zavajajočega in goljufivega ravnanja ali obravnavanje posledic neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb;

(ii)

varovanje zasebnosti posameznikov v zvezi z obdelavo in razširjanjem osebnih podatkov ter varovanje zaupnosti osebne dokumentacije in računov; ali

(iii)

varnost; ali

(d)

ki so v neskladju z odstavkoma 1 in 2 člena 8.8 in odstavkom 1 člena 8.16, če je razlika v obravnavi namenjena zagotavljanju pravične ali učinkovite (31) uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov od gospodarskih dejavnosti, podjetnikov, storitev ali ponudnikov storitev druge pogodbenice.

ČLEN 8.4

Odbor za trgovino s storitvami, liberalizacijo naložb in elektronsko poslovanje

1.   Odbor za trgovino s storitvami, liberalizacijo naložb in elektronsko poslovanje, ustanovljen v skladu s členom 22.3 (v nadaljnjem besedilu v tem poglavju: Odbor), je odgovoren za učinkovito izvajanje in delovanje tega poglavja.

2.   Naloge Odbora so:

(a)

pregledovanje in spremljanje izvajanja in delovanja tega poglavja in neskladnih ukrepov iz seznamov vsake pogodbenice v prilogah I do IV k Prilogi 8-B;

(b)

izmenjava informacij o kakršnih koli vprašanjih v zvezi s tem poglavjem;

(c)

preučevanje morebitnih izboljšav tega poglavja;

(d)

razpravljanje o kakršnih koli vprašanjih v zvezi s tem poglavjem po dogovoru med predstavniki pogodbenic; ter

(e)

izvajanje drugih nalog, ki jih lahko nanj prenese Skupni odbor v skladu s pododstavkom 5(b) člena 22.1.

3.   Odbor je sestavljen iz predstavnikov pogodbenic, vključno z uradniki ustreznih ministrstev ali agencij, pristojnimi za vprašanja, ki jih je treba obravnavati. Odbor lahko povabi predstavnike ustreznih subjektov, ki niso v državni upravi pogodbenic in imajo ustrezno strokovno znanje in izkušnje o vprašanjih za razpravo.

ČLEN 8.5

Pregled

1.   Vsaka pogodbenica si prizadeva, če je ustrezno, zmanjšati ali odpraviti neskladne ukrepe iz zadevnih seznamov v prilogah I do IV k Prilogi 8-B.

2.   Pogodbenici z namenom uvedbe morebitnih izboljšav določb tega poglavja in v skladu s svojimi obveznostmi iz mednarodnih sporazumov pregledujeta svoj pravni okvir v zvezi s trgovino s storitvami, liberalizacijo naložb, elektronskim poslovanjem in naložbenim okoljem, vključno s tem sporazumom, v skladu s členom 23.1.

ODDELEK B

Liberalizacija naložb

ČLEN 8.6

Področje uporabe

1.   Ta oddelek velja za ukrepe pogodbenice v zvezi z ustanavljanjem ali delovanjem gospodarskih dejavnosti, ki jih izvajajo:

(a)

podjetniki druge pogodbenice;

(b)

zajeta podjetja; ter

(c)

za namene člena 8.11, katero koli podjetje na ozemlju pogodbenice, ki sprejema ali ohranja ukrep.

2.   Ta oddelek se ne uporablja za:

(a)

kabotažo na področju storitev pomorskega prevoza (32);

(b)

storitve zračnega prevoza ali povezane storitve v podporo storitvam zračnega prevoza (33), razen naslednjih:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prevoza;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS); ter

(iv)

storitev zemeljske oskrbe; ter

(c)

avdiovizualne storitve.

ČLEN 8.7

Dostop do trga

Pogodbenica v zvezi z dostopom do trga prek ustanavljanja ali delovanja podjetnika druge pogodbenice ali zajetega podjetja ne ohranja ali sprejema ukrepov, ki bodisi na osnovi ozemeljske razdelitve bodisi na osnovi celotnega ozemlja:

(a)

uvajajo omejitve glede: (34)

(i)

števila podjetij v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih pravic ali zahtev po oceni gospodarskih potreb;

(ii)

skupne vrednosti transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb;

(iii)

skupnega števila operacij ali celotne količine storitvenega proizvoda, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot, ali zahteve po oceni gospodarskih potreb;

(iv)

udeležbe tujega kapitala v smislu omejitve največjega odstotka tujih deležev ali skupne vrednosti posamezne ali skupne tuje naložbe; ali

(v)

skupnega števila fizičnih oseb, ki so lahko zaposlene v določenem sektorju ali jih lahko zaposluje podjetje ter so potrebne za izvajanje gospodarske dejavnosti in so s tem neposredno povezane, v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb; ali

(b)

omejujejo ali zahtevajo posebne vrste pravnih subjektov ali skupnih podjetij, prek katerih lahko podjetnik druge pogodbenice opravlja gospodarsko dejavnost.

ČLEN 8.8

Nacionalna obravnava

1.   Vsaka pogodbenica podjetnikom druge pogodbenice in zajetim podjetjem nameni obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih razmerah zagotavlja svojim podjetnikom in podjetjem v zvezi z ustanavljanjem na svojem ozemlju.

2.   Vsaka pogodbenica podjetnikom druge pogodbenice in zajetim podjetjem nameni obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih razmerah zagotavlja svojim podjetnikom in podjetjem v zvezi z delovanjem na svojem ozemlju.

3.   Pojasniti je treba, da se odstavka 1 in 2 ne razlagata tako, da pogodbenici preprečujeta predpisovanje statističnih formalnosti ali zahtev po informacijah v zvezi z zajetimi podjetji pod pogojem, da te formalnosti ali zahteve niso sredstva te pogodbenice za izogibanje obveznostim iz tega člena.

ČLEN 8.9

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1.   Vsaka pogodbenica podjetnikom druge pogodbenice in zajetim podjetjem nameni obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih razmerah zagotavlja podjetnikom tretje države in njihovim podjetjem v zvezi z ustanavljanjem na svojem ozemlju.

2.   Vsaka pogodbenica podjetnikom druge pogodbenice in zajetim podjetjem nameni obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih razmerah namenja podjetnikom tretje države in njihovim podjetjem v zvezi z delovanjem na svojem ozemlju.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne razlagata tako, da pogodbenico obvezujeta k temu, da na podjetnike druge pogodbenice ali zajeta podjetja razširi koristi katere koli obravnave, ki izhaja iz:

(a)

mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali katerega koli drugega mednarodnega dogovora ali ureditve, ki se v celoti ali pretežno nanaša na obdavčitev; ali

(b)

obstoječih ali prihodnjih ukrepov, ki določajo priznavanje kvalifikacij, dovoljenj ali previdnostnih ukrepov v skladu s členom VII GATS oziroma odstavkom 3 njegove Priloge o finančnih storitvah.

4.   Pojasniti je treba, da obravnava iz odstavkov 1 in 2 ne vključuje postopkov za reševanje sporov med vlagatelji in državo, določenih v drugih mednarodnih sporazumih.

5.   Materialnopravne določbe v drugih mednarodnih sporazumih, ki jih je pogodbenica sklenila s tretjo državo (35) same po sebi ne pomenijo obravnave v okviru tega člena. Pojasniti je treba, da lahko dejanja pogodbenice ali njihova opustitev v zvezi s temi določbami pomenijo obravnavo (36) in lahko posledično privedejo do kršitve tega člena v obsegu, v katerem kršitev ni ugotovljena izključno na podlagi navedenih določb.

ČLEN 8.10

Višji vodstveni položaji in upravni odbori

Pogodbenica ne sme zahtevati, da zajeto podjetje za izvršne direktorje, direktorje ali člane upravnih odborov imenuje posameznike z določenim državljanstvom.

ČLEN 8.11

Prepoved operativnih zahtev

1.   Pogodbenica ne sme uvesti ali uveljavljati nobene od naslednjih zahtev ali izvrševati nobene zaveze ali obveze v povezavi z ustanavljanjem ali delovanjem katerega koli podjetja na svojem ozemlju: (37)

(a)

izvoz določene stopnje ali deleža blaga ali storitev;

(b)

doseganje določene stopnje ali deleža domače vsebine;

(c)

nakup, uporaba blaga, proizvedenega na ozemlju zadevne pogodbenice, ali storitev, ki so tam zagotovljene, ali prednost pri izboru tega blaga ali nakup blaga ali storitev od fizičnih ali pravnih oseb ali katerega koli drugega subjekta na ozemlju te pogodbenice;

(d)

povezava obsega ali vrednosti uvoza z obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom prilivov tujih valut, povezanih s takim podjetjem;

(e)

omejitev prodaje blaga, ki ga tako podjetje proizvaja na ozemlju zadevne pogodbenice, ali storitev, ki jih tam zagotavlja, s kakršno koli povezavo te prodaje z obsegom ali vrednostjo njegovega izvoza ali prilivi tujih valut;

(f)

omejitev izvoza ali prodaje za izvoz;

(g)

prenos tehnologije, proizvodnega postopka ali drugega lastniškega znanja na fizično ali pravno osebo ali kateri koli drug subjekt na ozemlju zadevne pogodbenice;

(h)

lokacija sedeža takega podjetja za specifično regijo ali svetovni trg na ozemlju zadevne pogodbenice;

(i)

zaposlovanje določenega števila ali deleža državljanov zadevne pogodbenice;

(j)

doseganje določene stopnje ali vrednosti raziskav in razvoja na ozemlju zadevne pogodbenice;

(k)

zagotavljanje ene ali več vrst blaga, ki ga podjetje proizvaja, ali storitev, ki jih opravlja, za specifično regijo ali svetovni trg izključno z ozemlja zadevne pogodbenice; ali

(l)

sprejetje:

(i)

stopnje ali zneska licenčnine pod določeno ravnjo; ali

(ii)

določenega trajanja veljavnosti licenčne pogodbe (38);

v zvezi s katero koli licenčno pogodbo, ki obstaja v času uvedbe ali izvrševanja zahteve ali izvrševanja katere koli zaveze ali obveze, ali v zvezi s katero koli prihodnjo licenčno pogodbo, ki jo prostovoljno skleneta podjetje in fizična ali pravna oseba ali kateri koli drug subjekt na ozemlju zadevne pogodbenice, če se zahteva uvede ali izvršuje ali se zaveza ali obveza izvršujeta prek izvensodnih javnih pooblastil pogodbenice na način, ki pomeni neposredno poseganje v to licenčno pogodbo. (39)

2.   Pogodbenica ne sme pogojevati uveljavljanja ali nepretrganega uveljavljanja prednosti v povezavi z ustanavljanjem ali delovanjem katerega koli podjetja na svojem ozemlju, z izpolnjevanjem katere koli izmed naslednjih zahtev:

(a)

doseganje določene stopnje ali deleža domače vsebine;

(b)

nakup, uporaba blaga ali dajanje prednosti blagu proizvedenemu na ozemlju zadevne pogodbenice, ali nakup blaga od fizičnih ali pravnih oseb ali katerega koli drugega subjekta na ozemlju te pogodbenice;

(c)

povezava obsega ali vrednosti uvoza z obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom prilivov tujih valut, povezanih s takim podjetjem;

(d)

omejitev prodaje blaga, ki ga tako podjetje proizvaja na ozemlju zadevne pogodbenice, ali storitev, ki jih tam zagotavlja, s kakršno koli povezavo te prodaje z obsegom ali vrednostjo njegovega izvoza ali prilivi tujih valut; ali

(e)

omejitev izvoza ali prodaje za izvoz.

3.   Nobena določba odstavka 2 se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje pogojevanje uveljavljanja ali nepretrganega uveljavljanja ugodnosti v povezavi z ustanavljanjem ali delovanjem katerega koli podjetja na njenem ozemlju z izpolnjevanjem zahtev glede lokacije proizvodnje, zagotavljanja storitev, usposabljanja ali zaposlovanja delavcev, gradnje ali širitve določenih zmogljivosti ali z opravljanjem raziskav in razvoja na njenem ozemlju.

4.   Pododstavki 1(a) do (c), 2(a) in (b) se ne uporabljajo za zahteve glede uvrščanja blaga ali storitev, kar zadeva programe spodbujanja izvoza in tuje pomoči.

5.   Pododstavka 1(g) in (l) se ne uporabljata, kadar:

(a)

je zahteva uvedena ali izvršena ali sta zaveza ali obveza izvršeni s strani sodišča, upravnega sodišča ali organa, pristojnega za konkurenco, da se odpravi kršitev konkurenčnega prava; ali

(b)

pogodbenica odobri uporabo pravice intelektualne lastnine v skladu s členom 31 ali 31a Sporazuma TRIPS ali ukrepi, ki nalagajo razkritje podatkov ali zaščitenih informacij, ki spadajo na področje uporabe odstavka 3 člena 39 Sporazuma TRIPS in so skladni s tem odstavkom.

6.   Pododstavek 1(l) se ne uporablja, če je zahteva uvedena ali izvršena ali sta zaveza ali obveza izvršeni s strani sodišča kot pravično nadomestilo v skladu z zakoni pogodbenice o avtorskih pravicah.

7.   Pododstavka 2(a) in (b) se ne uporabljata za zahteve, ki jih je naložila ali izvršila pogodbenica uvoznica, v zvezi z vsebino blaga, ki je pogoj za upravičenost do preferencialnih tarif ali preferencialnih kvot.

8.   Ta člen ne posega v obveznosti nobene pogodbenice v okviru Sporazuma o STO.

ČLEN 8.12

Neskladni ukrepi in izjeme

1.   Členi 8.7 do 8.11 se ne uporabljajo za:

(a)

noben obstoječ neskladen ukrep, ki ga pogodbenica ohranja na ravni:

(i)

za Evropsko unijo:

(A)

Evropske unije, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I k Prilogi 8-B;

(B)

osrednje uprave države članice Evropske unije, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I k Prilogi 8-B;

(C)

regionalne uprave države članice Evropske unije, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I k Prilogi 8-B; ali

(D)

lokalne uprave, z izjemo lokalne uprave iz pododstavka (C); ter

(ii)

za Japonsko:

(A)

osrednje uprave, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I k Prilogi 8-B;

(B)

prefekture, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I k Prilogi 8-B; ali

(C)

lokalne uprave, z izjemo prefekture;

(b)

nadaljevanje ali hitro obnovitev katerega koli neskladnega ukrepa iz pododstavka (a); ali

(c)

spremembo ali prilagoditev katerega koli neskladnega ukrepa iz pododstavkov (a) in (b) pod pogojem, da sprememba ali prilagoditev ne zmanjšata usklajenosti ukrepa s členi 8.7 do 8.11, kot je obstajala neposredno pred spremembo ali prilagoditvijo.

2.   Členi 8.7 do 8.11 se ne uporabljajo za noben ukrep pogodbenice, ki se nanaša na sektorje, podsektorje ali dejavnosti iz seznama iz Priloge II k Prilogi 8-B.

3.   Pogodbenica od podjetnika druge pogodbenice v skladu z nobenim ukrepom, sprejetim po začetku veljavnosti tega sporazuma in zajetim v njenem seznamu iz Priloge II k Prilogi 8-B, ne sme zahtevati, da zaradi svojega državljanstva proda ali kako drugače odsvoji podjetje, ki obstaja v času začetka veljavnosti ukrepa.

4.   Člena 8.8 in 8.9 se ne uporabljata za noben ukrep, ki pomeni izjemo ali odstopanje glede na člena 3 ali 4 Sporazuma TRIPS, kakor je podrobno določeno v členih 3 do 5 Sporazuma TRIPS.

5.   Členi 8.7 do 8.11 se ne uporabljajo za noben ukrep pogodbenice v zvezi z javnimi naročili.

6.   Členi 8.7 do 8.10 se ne uporabljajo za subvencije, ki jih odobrita pogodbenici.

ČLEN 8.13

Odrekanje ugodnosti

Pogodbenica lahko odreče ugodnosti tega oddelka podjetniku druge pogodbenice, ki je pravna oseba druge pogodbenice, in njegovemu zajetemu podjetju, če je ta pravna oseba v lasti ali pod nadzorom fizične ali pravne osebe tretje države ter pogodbenica, ki odreka ugodnosti, sprejme ali ohranja ukrepe v zvezi s to tretjo državo, ki:

(a)

so povezani z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti, vključno z varovanjem človekovih pravic; ter

(b)

prepovedujejo transakcije s to pravno osebo ali njenim zajetim podjetjem, pri čemer bi se ti ukrepi kršili ali bi se jim izogibalo, če bi se tej pravni osebi ali njenemu zajetemu podjetju podelile ugodnosti.

ODDELEK C

Čezmejna trgovina s storitvami

ČLEN 8.14

Področje uporabe

1.   Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na čezmejno trgovino s storitvami, ki jo opravlja ponudnik storitev druge pogodbenice. Ti ukrepi med drugim vključujejo ukrepe, ki vplivajo na:

(a)

pripravo, distribucijo, trženje, prodajo ali izvedbo storitve;

(b)

nakup ali uporabo storitve ali plačilo zanjo; ter

(c)

dostop do storitev in njihovo uporabo, pri čemer je zagotavljanje teh storitev na voljo širši javnosti.

2.   Ta oddelek se ne uporablja za:

(a)

kabotažo na področju storitev pomorskega prevoza (40);

(b)

storitve zračnega prevoza ali povezane storitve v podporo storitvam zračnega prevoza (41), razen naslednjih:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prevoza;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS); ter

(iv)

storitev zemeljske oskrbe;

(c)

javna naročila;

(d)

avdiovizualne storitve; ter

(e)

subvencije, kakor so opredeljene in določene v poglavju 12.

ČLEN 8.15

Dostop do trga

Pogodbenica ne ohranja ali sprejme ukrepov, ki bodisi na osnovi ozemeljske razdelitve bodisi na osnovi celotnega ozemlja:

(a)

uvajajo omejitve glede:

(i)

števila ponudnikov storitev v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahtev po oceni gospodarskih potreb; (42)

(ii)

skupne vrednosti storitvenih transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb; ali

(iii)

skupnega števila storitvenih operacij ali celotne količine opravljenih storitev, izraženih v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb; (43) ali

(b)

omejujejo ali zahtevajo posebne vrste pravnih subjektov ali skupnih podjetij, prek katerih lahko ponudnik storitev opravi storitev.

ČLEN 8.16

Nacionalna obravnava

1.   Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev in storitvam druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja svojim podobnim storitvam in ponudnikom storitev.

2.   Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače, kot obravnava lastne podobne storitve in ponudnike storitev.

3.   Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s podobnimi storitvami ali ponudniki storitev druge pogodbenice.

4.   Nobena določba tega člena se ne razlaga tako, da od katere koli pogodbenice zahteva, da zagotovi nadomestilo za inherenten podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.

ČLEN 8.17

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1.   Vsaka pogodbenica storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja podobnim storitvam in ponudnikom storitev tretje države.

2.   Odstavek 1 se ne razlaga tako, da pogodbenico obvezuje k temu, da na storitve in ponudnike storitev iz druge pogodbenice razširi koristi katere koli obravnave, ki izhaja iz:

(a)

mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali katerega koli drugega mednarodnega dogovora ali ureditve, ki se v celoti ali pretežno nanaša na obdavčitev; ali

(b)

obstoječih ali prihodnjih ukrepov, ki določajo priznavanje kvalifikacij, dovoljenj ali previdnostnih ukrepov v skladu s členom VII GATS oziroma odstavkom 3 njegove Priloge o finančnih storitvah.

ČLEN 8.18

Neskladni ukrepi

1.   Členi 8.15 do 8.17 se ne uporabljajo za:

(a)

noben obstoječ neskladen ukrep, ki ga pogodbenica ohranja na ravni:

(i)

za Evropsko unijo:

(A)

Evropske unije, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I k Prilogi 8-B;

(B)

osrednje uprave države članice Evropske unije, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I k Prilogi 8-B;

(C)

regionalne uprave države članice Evropske unije, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I k Prilogi 8-B; ali

(D)

lokalne uprave, z izjemo lokalne uprave iz pododstavka (C); ter

(ii)

za Japonsko:

(A)

osrednje uprave, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I k Prilogi 8-B;

(B)

prefekture, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I k Prilogi 8-B; ali

(C)

lokalne uprave, z izjemo prefekture;

(b)

nadaljevanje ali hitro obnovitev nobenega neskladnega ukrepa iz pododstavka (a); ali

(c)

spremembo ali prilagoditev katerega koli neskladnega ukrepa iz pododstavkov (a) in (b) pod pogojem, da sprememba ali prilagoditev ne zmanjšata usklajenosti ukrepa s členi 8.15 do 8.17, kot je obstajala neposredno pred spremembo ali prilagoditvijo.

2.   Členi 8.15 do 8.17 se ne uporabljajo za noben ukrep pogodbenice, ki se nanaša na sektorje, podsektorje ali dejavnosti na njenem seznamu iz Priloge II k Prilogi 8-B.

ČLEN 8.19

Odrekanje ugodnosti

Pogodbenica lahko odreče ugodnosti tega oddelka ponudniku storitev druge pogodbenice, ki je pravna oseba druge pogodbenice, in storitvam tega ponudnika storitev, če je ta pravna oseba v lasti ali pod nadzorom fizične ali pravne osebe tretje države ter pogodbenica, ki odreka ugodnosti, sprejme ali ohranja ukrepe v zvezi s to tretjo državo, ki:

(a)

so povezani z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti, vključno z varovanjem človekovih pravic; ter

(b)

prepovedujejo transakcije s tem ponudnikom storitev, pri čemer bi se ti ukrepi kršili ali bi se jim izogibalo, če bi se temu ponudniku storitev ali njegovim storitvam podelile ugodnosti iz tega oddelka.

ODDELEK D

Vstop in začasno bivanje fizičnih oseb

ČLEN 8.20

Splošne določbe in področje uporabe

1.   Ta oddelek odraža okrepljene trgovinske odnose med pogodbenicama ter željo pogodbenic, da vzajemno olajšata vstop in začasno bivanje fizičnih oseb za poslovne namene in zagotovita preglednost tega postopka.

2.   Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na vstop fizičnih oseb iz druge pogodbenice v to pogodbenico, pri čemer so te fizične osebe poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote, osebe, premeščene znotraj podjetja, vlagatelji, ponudniki pogodbenih storitev, neodvisni strokovnjaki in kratkotrajni poslovni obiskovalci, in za ukrepe, ki vplivajo na njihove poslovne dejavnosti med njihovim začasnim bivanjem v tej pogodbenici.

3.   Če v okviru tega oddelka niso sprejete zadevne zaveze, se še naprej uporabljajo vse zahteve iz zakonov in drugih predpisov pogodbenice o vstopu in začasnem bivanju, vključno s predpisi o trajanju bivanja.

4.   Ne glede na določbe tega oddelka se vse zahteve iz zakonov in drugih predpisov pogodbenice v zvezi z delom in ukrepi s področja socialne varnosti še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede minimalne plače in kolektivnih pogodb o plačah.

5.   Zaveze o vstopu in začasnem bivanju fizičnih oseb za poslovne namene ne veljajo v primerih, kadar je namen ali učinek vstopa in začasnega bivanja posredovati ali kako drugače vplivati na rezultat kakršnih koli sporov glede dela ali upravljanja ali pogajanj ali na zaposlitev katere koli fizične osebe, ki je udeležena v tem sporu.

ČLEN 8.21

Opredelitve pojmov

V tem oddelku:

(a)

„poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote“ pomeni fizične osebe pogodbenice na vodstvenih položajih, ki so pristojne za ustanovitev podjetja in ki ne ponujajo ali zagotavljajo storitev in ne opravljajo nobenih gospodarskih dejavnosti, ki niso potrebne za namene ustanavljanja, ter ne prejemajo plačila znotraj druge pogodbenice;

(b)

„ponudniki pogodbenih storitev“ pomeni:

(i)

v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem v Evropski uniji fizične osebe, ki jih je zaposlila pravna oseba Japonske, ki ni agencija za zaposlovanje in zagotavljanje dela ter ne posluje v imenu take agencije in nima poslovne enote na ozemlju Evropske unije in ki je s končnim potrošnikom v Evropski uniji v dobri veri sklenila pogodbo o opravljanju storitev, za izpolnitev katere je potrebna začasna prisotnost njenih zaposlenih v Evropski uniji, da se izpolni pogodba o opravljanju storitev; (44)

(ii)

v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem na Japonskem fizične osebe Evropske unije, ki so zaposlene pri pravni osebi Evropske unije, ki nima poslovne enote na Japonskem, če so izpolnjene naslednje zahteve:

(A)

sklenjena je bila pogodba o storitvah med pravno osebo Japonske in pravno osebo Evropske unije, ki nima poslovne enote na Japonskem;

(B)

organ Japonske, pristojen za priseljevanje, v okviru pogodbe o storitvah iz pododstavka (A) ugotovi, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi med fizično osebo Evropske unije in pravno osebo Japonske; ter

(C)

pogodba o storitvah iz pododstavka (A) ne spada na področje uporabe pogodbe o storitvah v zvezi z zaposlovanjem in zagotavljanjem dela (CPC 872) in pogodba o zaposlitvi, kakor je navedena v pododstavku (B), je v skladu z zadevnimi zakoni in drugimi predpisi Japonske;

(c)

„neodvisni strokovnjaki“ pomeni:

(i)

v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem v Evropski uniji fizične osebe, ki se ukvarjajo z opravljanjem storitve in so registrirane kot samozaposlene osebe na ozemlju Japonske, nimajo poslovne enote na ozemlju Evropske unije in ki so s končnim potrošnikom v Evropski uniji sklenile pogodbo v dobri veri (in ne prek agencije za zaposlovanje in zagotavljanje dela) o opravljanju storitev, pri čemer je potrebna njihova začasna prisotnost v Evropski uniji, da so izpolnjeni pogoji iz pogodbe o opravljanju storitev; (45) ter

(ii)

v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem na Japonskem fizične osebe Evropske unije, ki bodo med svojim začasnim bivanjem na Japonskem opravljale poslovne dejavnosti v zvezi z opravljanjem storitev na podlagi osebne pogodbe s pravno osebo Japonske;

(d)

„osebe, premeščene znotraj podjetja“ pomeni fizične osebe, ki jih je zaposlila pravna oseba pogodbenice ali so bile partnerji v okviru te pravne osebe v obdobju najmanj enega leta neposredno pred datumom njihove vloge za vstop in začasno bivanje v drugi pogodbenici in ki so začasno premeščene v podjetje na ozemlju druge pogodbenice, ki je del iste skupine navedene pravne osebe, vključno z njenim predstavništvom, odvisno družbo, podružnico ali matično družbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

zadevna fizična oseba mora spadati v eno od naslednjih kategorij:

(A)

direktorji: osebe na vodilnih položajih, ki vodijo zlasti upravljanje podjetja, pri čemer jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, s čimer je zajeto vsaj:

1.

vodenje podjetja ali njegovega oddelka;

2.

nadzor in kontrola dela drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja; ali

3.

pooblastilo, da osebno zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe; ali

(B)

strokovnjaki: osebe, ki imajo posebno znanje, bistveno za proizvodnjo podjetja, za njegovo raziskovalno opremo, tehnike, procese, postopke ali upravljanje; ter

(ii)

za Evropsko unijo, se pri presoji znanja iz pododstavka (i)(B) poleg znanja, specifičnega za podjetje, upošteva tudi, ali ima fizična oseba visoko stopnjo strokovne usposobljenosti, povezane z vrsto dela ali poklica, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s članstvom v strokovnih združenjih; ter

(e)

„vlagatelji“ pomeni fizične osebe, ki ustanovijo podjetje ter razvijejo ali upravljajo delovanje tega podjetja v drugi pogodbenici v okviru nadzorne ali izvršilne funkcije, pri čemer so navedene osebe ali pravna oseba, ki zaposluje navedene osebe, zagotovili ali izvajajo postopek za zagotovitev precejšnjega zneska kapitala.

ČLEN 8.22

Splošne obveznosti

1.   Pogodbenica odobri vstop in začasno bivanje fizičnim osebam druge pogodbenice za poslovne namene v skladu s tem oddelkom in prilogama III in IV k Prilogi 8-B, če te osebe izpolnjujejo pogoje iz zakonov in drugih predpisov prve pogodbenice o priseljevanju, ki veljajo za vstop in začasno bivanje.

2.   Vsaka pogodbenica uporablja svoje ukrepe v zvezi z določbami iz tega oddelka dosledno v skladu z željo pogodbenic iz odstavka 1 člena 8.20 in predvsem uporablja te ukrepe, da se izogne neupravičenemu omejevanju ali zavlačevanju pri trgovini z blagom ali storitvami ali ustanavljanju ali delovanju v skladu s tem sporazumom.

3.   Ukrepi, ki jih vsaka pogodbenica sprejme za olajševanje in pospeševanje postopkov v zvezi s vstopom in začasnim bivanjem fizičnih oseb druge pogodbenice za poslovne namene, so skladni s Prilogo 8-C.

ČLEN 8.23

Preglednost

1.   Pogodbenica da na voljo javnosti razpoložljive informacije v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem fizičnih oseb druge pogodbenice iz odstavka 2 člena 8.20.

2.   Informacije iz odstavka 1 vključujejo, če je ustrezno, naslednje informacije o:

(a)

kategorijah vizumov, dovoljenjih za prebivanje ali podobnih vrstah dovoljenj v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem;

(b)

zahtevani dokumentaciji in pogojih, ki jih je treba izpolniti;

(c)

načinih vlaganja vlog in možnostih glede tega, kje je vloge mogoče vložiti, kot so konzularna predstavništva ali spletišča;

(d)

pristojbinah za vloge in okvirnih časovnih rokih za obravnavo vloge;

(e)

najdaljšem obdobju bivanja glede na vsako vrsto dovoljenja, opisano v pododstavku (a);

(f)

pogojih za kakršno koli podaljšanje ali obnovitev, ki je na voljo;

(g)

pravilih glede spremstva vzdrževanih oseb;

(h)

postopkih pregleda ali pritožbe, ki so na voljo; ter

(i)

zadevnih zakonih splošne uporabe, ki se nanašajo na vstop in začasno bivanje fizičnih oseb.

3.   Kar zadeva informacije iz odstavkov 1 in 2, si vsaka pogodbenica prizadeva nemudoma obvestiti drugo pogodbenico o uvedbi kakršnih koli novih zahtev in postopkov ali sprememb v kakršnih koli zahtevah in postopkih, ki vplivajo na učinkovito izvrševanje odobritev vstopa, začasnega bivanja in, če je ustrezno, dovoljenja za delo v zadevni pogodbenici.

ČLEN 8.24

Obveznosti v drugih oddelkih

1.   Ta sporazum pogodbenici ne nalaga nobenih obveznosti v zvezi z njenimi ukrepi na področju priseljevanja, razen če je to posebej določeno v tem oddelku.

2.   Brez poseganja v katero koli odločitev o odobritvi vstopa fizični osebi druge pogodbenice pod pogoji iz tega oddelka, vključno s trajanjem dovoljenega bivanja v skladu s tako odobritvijo:

(a)

se obveznosti iz členov 8.7 do 8.11 ob upoštevanju:

(i)

člena 8.6; ter

(ii)

člena 8.12, v obsegu, v katerem ukrep vpliva na obravnavo fizičnih oseb, ki so prisotne na ozemlju druge pogodbenice iz poslovnih razlogov,

smiselno vključijo v ta oddelek in postanejo njegov sestavni del ter veljajo za ukrepe, ki vplivajo na obravnavo fizičnih oseb, ki so prisotne na ozemlju druge pogodbenice iz poslovnih razlogov in so uvrščene v kategorije poslovnih obiskovalcev, pristojnih za ustanovitev poslovne enote, oseb, premeščenih znotraj podjetja, in vlagateljev, kot je opredeljeno v členu 8.21;

(b)

se obveznosti iz členov 8.15 in 8.16 ob upoštevanju:

(i)

člena 8.14; ter

(ii)

člena 8.18, v obsegu, v katerem ukrep vpliva na obravnavo fizičnih oseb, ki so prisotne na ozemlju druge pogodbenice iz poslovnih razlogov,

smiselno vključijo v ta oddelek in postanejo njegov sestavni del ter veljajo za ukrepe, ki vplivajo na obravnavo fizičnih oseb, ki so prisotne na ozemlju druge pogodbenice iz poslovnih razlogov in so uvrščene v naslednje kategorije:

(i)

ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki, kot je opredeljeno v členu 8.21, za vse sektorje iz Priloge IV k Prilogi 8-B; ter

(ii)

kratkotrajni poslovni obiskovalci iz člena 8.27 v skladu s Prilogo III k Prilogi 8-B; ter

(c)

se obveznost iz člena 8.17 ob upoštevanju:

(i)

člena 8.14; ter

(ii)

člena 8.18, v obsegu, v katerem ukrep vpliva na obravnavo fizičnih oseb, ki so prisotne na ozemlju druge pogodbenice iz poslovnih razlogov,

smiselno vključi v ta oddelek in postane njegov sestavni del ter velja za ukrepe, ki vplivajo na obravnavo fizičnih oseb, ki so prisotne na ozemlju druge pogodbenice iz poslovnih razlogov in so uvrščene v naslednje kategorije:

(i)

ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki, kot je opredeljeno v členu 8.21; ter

(ii)

kratkotrajni poslovni obiskovalci iz člena 8.27.

3.   Pojasniti je treba, da obveznosti iz odstavka 2 ne veljajo za ukrepe v zvezi z odobritvijo vstopa v pogodbenico za fizične osebe iz te pogodbenice ali tretje države.

ČLEN 8.25

Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote, osebe, premeščene znotraj podjetja in vlagatelji

1.   Vsaka pogodbenica odobri vstop in začasno bivanje poslovnim obiskovalcem, pristojnim za ustanovitev poslovne enote, osebam, premeščenim znotraj podjetja in vlagateljem druge pogodbenice v skladu s Prilogo III k Prilogi 8-B.

2.   Pogodbenica ne sme sprejeti ali ohranjati omejitev glede skupnega števila fizičnih oseb, ki se jim odobri vstop v skladu z odstavkom 1 v specifičnem sektorju ali podsektorju v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb bodisi na osnovi ozemeljske razdelitve bodisi na osnovi celotnega ozemlja.

ČLEN 8.26

Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki

1.   Vsaka pogodbenica odobri vstop in začasno bivanje ponudnikom pogodbenih storitev in neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice v skladu s Prilogo IV k Prilogi 8-B.

2.   Če v Prilogi IV k Prilogi 8-B ni določeno drugače, pogodbenica ne sprejme ali ohrani omejitev skupnega števila ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov druge pogodbenice, ki se jim odobri vstop, v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb.

ČLEN 8.27

Kratkotrajni poslovni obiskovalci

1.   Vsaka pogodbenica odobri vstop in začasno bivanje kratkotrajnim poslovnim obiskovalcem druge pogodbenice v skladu s Prilogo III k Prilogi 8-B ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)

kratkotrajni poslovni obiskovalci ne prodajajo svojega blaga ali opravljajo storitev za širšo javnost;

(b)

kratkotrajni poslovni obiskovalci v svojem imenu ne prejemajo plačila iz pogodbenice, kjer začasno bivajo; ter

(c)

kratkotrajni poslovni obiskovalci ne sodelujejo pri zagotavljanju storitev v okviru pogodbe, sklenjene med pravno osebo, ki nima poslovne enote na ozemlju pogodbenice, kjer začasno bivajo, in potrošnikom na tem ozemlju, razen kot je določeno v Prilogi III k Prilogi 8-B.

2.   Če v Prilogi III k Prilogi 8-B ni določeno drugače, vsaka pogodbenica odobri vstop kratkotrajnim poslovnim obiskovalcem, ne da bi zahtevala delovno dovoljenje, oceno gospodarskih potreb ali izvajala druge postopke za predhodno odobritev s podobnim namenom.

ČLEN 8.28

Kontaktne točke

Vsaka pogodbenica ob začetku veljavnosti tega sporazuma določi kontaktno točko za učinkovito izvajanje in delovanje tega oddelka ter drugo pogodbenico uradno obvesti o kontaktnih podatkih, tudi o informacijah v zvezi z zadevnimi uradniki. Pogodbenici se nemudoma medsebojno uradno obvestita o kakršni koli spremembi v zvezi s temi kontaktnimi podatki.

ODDELEK E

Regulativni okvir

PODODDELEK 1

Domača zakonodaja

ČLEN 8.29

Področje uporabe in opredelitve pojmov

1.   Ta pododdelek se uporablja za ukrepe pogodbenice v zvezi z zahtevami in postopki za izdajanje dovoljenj, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki ter tehničnimi standardi (46), ki vplivajo na:

(a)

čezmejno trgovino s storitvami, kot je opredeljena v pododstavku (d) člena 8.2;

(b)

ustanavljanje, kot je opredeljeno v pododstavku (i) člena 8.2 ali delovanje, kot je opredeljeno v pododstavku (p) člena 8.2; ali

(c)

opravljanje storitev s prisotnostjo fizičnih oseb pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice v skladu s členom 8.24.

2.   Ta pododdelek se ne uporablja za zahteve in postopke za izdajanje dovoljenj, kvalifikacijske zahteve in postopke ter tehnične standarde:

(a)

v skladu z ukrepom, ki ni v skladu s členoma 8.7 ali 8.8 in je naveden v pododstavkih 1(a) do (c) člena 8.12 ali s členoma 8.15 ali 8.16 in je naveden v pododstavkih 1(a) do (c) člena 8.18; ali

(b)

v skladu z ukrepom iz odstavka 2 člena 8.12 ali odstavka 2 člena 8.18.

3.   V tem pododdelku je „pristojni organ“ osrednja, regionalna ali lokalna uprava ali organ ali nevladna organizacija, ki izvršuje pooblastila, prenesena s strani osrednjih, regionalnih ali lokalnih uprav ali organov, in je pooblaščen za odločanje o odobritvi opravljanja storitve, vključno z ustanovitvijo poslovne enote, ali o odobritvi za ustanovitev podjetja za izvajanje gospodarske dejavnosti, ki ne spada med storitve.

ČLEN 8.30

Pogoji za izdajanje dovoljenj in kvalifikacijski pogoji

Ukrepi v zvezi z zahtevami in postopki za izdajanje dovoljenj ter kvalifikacijskimi zahtevami in postopki vsake pogodbenice temeljijo na naslednjih merilih:

(a)

jasnosti;

(b)

objektivnosti;

(c)

preglednosti;

(d)

predhodni javni razpoložljivosti; ter

(e)

dostopnosti.

ČLEN 8.31

Postopki za izdajanje dovoljenj in kvalifikacijski postopki

1.   Postopki za izdajanje dovoljenj in kvalifikacijski postopki so jasni, objavljeni vnaprej ter zagotavljajo, da so vloge obravnavane objektivno in nepristransko.

2.   Postopki za izdajanje dovoljenj in kvalifikacijski postopki so čim bolj preprosti in sami po sebi ne predstavljajo omejitve za opravljanje storitve ali katere koli druge gospodarske dejavnosti. Vse pristojbine za odobritev (47), ki jih imajo lahko vložniki zaradi svoje vloge, morajo biti razumne, pregledne in ne smejo omejevati opravljanja storitve ali katere koli druge gospodarske dejavnosti.

3.   Postopki pristojnega organa in njegove odločitve v postopkih za odobritev so nepristranski do vseh vložnikov. Pristojni organ mora svojo odločitev sprejeti neodvisno in ne sme odgovarjati nobeni osebi, ki zagotavlja storitve ali izvaja katero koli drugo gospodarsko dejavnost, za katero se zahteva dovoljenje.

4.   Kadar za vloge obstajajo določeni časovni roki, mora pristojni organ vložniku omogočiti, da ima ta na voljo razumno časovno obdobje za predložitev vloge. Pristojni organ začne vlogo obravnavati brez nepotrebnega odlašanja. Če je to mogoče, pristojni organ sprejme vlogo v elektronski obliki pod enakimi pogoji glede pristnosti kot vlogo v papirnati obliki.

5.   Pristojni organ zaključi obravnavo vloge in sprejme dokončno odločitev v razumnem časovnem obdobju od predložitve popolne vloge. Vsaka pogodbenica si prizadeva določiti okviren časovni okvir za obravnavo vloge in ta časovni okvir objavi, ko je določen.

6.   Pristojni organ v razumnem roku po prejetju vloge, za katero meni, da je nepopolna, obvesti vložnika, v največji možni meri opredeli dodatne informacije, potrebne za dopolnitev vloge, ter omogoči, da se pomanjkljivosti odpravijo.

7.   Pristojni organ naj, kadar je to mogoče, sprejme overjene kopije namesto izvirnih dokumentov.

8.   Če pristojni organ zavrne vlogo vložnika, je vložnik o tem načeloma pisno obveščen brez nepotrebnega odlašanja. Vložnika, če to zahteva, obvesti tudi o razlogih za zavrnitev vloge in roku za pritožbo zoper to odločitev.

9.   Pristojni organ izda odobritev takoj, ko ustrezen pregled pokaže, da vložnik izpolnjuje pogoje za njeno pridobitev.

10.   Pristojni organ zagotovi, da odobritev, ko je podeljena, začne veljati brez nepotrebnega odlašanja v skladu z določili in pogoji, navedenimi v njej.

ČLEN 8.32

Tehnični standardi

Vsaka pogodbenica pri sprejemanju tehničnih standardov spodbuja svoje pristojne organe, naj sprejmejo tehnične standarde, ki so bili oblikovani v okviru odprtega in preglednega postopka, in spodbuja vse organe, ki so bili imenovani za oblikovanje tehničnih standardov, naj uporabijo odprt in pregleden postopek.

PODODDELEK 2

Določbe splošne uporabe

ČLEN 8.33

Upravljanje ukrepov splošne uporabe

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi ukrepi splošne uporabe, ki vplivajo na trgovino s storitvami, upravljajo razumno, objektivno in nepristransko.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za:

(a)

vidike ukrepa, ki niso v skladu s členoma 8.7 ali 8.8 in so navedeni v pododstavkih 1(a) do (c) člena 8.12 ali s členoma 8.15 ali 8.16 in so navedeni v pododstavkih 1(a) do (c) člena 8.18; ali

(b)

ukrep iz odstavka 2 člena 8.12 ali odstavka 2 člena 8.18.

ČLEN 8.34

Postopki pregleda za upravne odločbe

1.   Vsaka pogodbenica ohrani sodišča, arbitražna ali upravna sodišča ali postopke, ki na zahtevo prizadetega podjetnika ali ponudnika storitev druge pogodbenice omogočajo takojšen pregled upravnih odločitev, in kadar je to upravičeno, zagotavljajo ustrezna pravna sredstva v zvezi z njimi, pri čemer se te odločbe nanašajo na:

(a)

čezmejno trgovino s storitvami, kot je opredeljena v pododstavku (d) člena 8.2;

(b)

ustanavljanje, kot je opredeljeno v pododstavku (i) člena 8.2, ali delovanje, kot je opredeljeno v pododstavku (p) člena 8.2; ali

(c)

opravljanje storitev s prisotnostjo fizičnih oseb pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice v skladu s členom 8.24.

2.   Če postopki iz odstavka 1 niso neodvisni od urada, ki mu je zaupana zadevna upravna odločba, vsaka pogodbenica zagotovi, da postopki dejansko omogočijo objektiven in nepristranski pregled.

ČLEN 8.35

Vzajemno priznavanje

1.   Nobena določba tega oddelka pogodbenici ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahteva potrebne kvalifikacije ali strokovne izkušnje, predpisane na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, za zadevni sektor dejavnosti.

2.   Vsaka pogodbenica spodbuja ustrezne strokovne organe na svojem ozemlju, da podajo skupna priporočila o vzajemnem priznavanju Odboru, z namenom, da podjetniki in ponudniki storitev v celoti ali delno izpolnijo merila, ki jih uporablja zadevna pogodbenica za izdajo odobritev in dovoljenj podjetnikom in ponudnikom storitev ter za njihovo delovanje in potrjevanje, zlasti v sektorju strokovnih storitev.

3.   Po prejetju skupnega priporočila iz odstavka 2 Odbor v razumnem roku pregleda to priporočilo, da zagotovi njegovo skladnost s tem sporazumom in na podlagi vsebovanih informacij oceni zlasti:

(a)

obseg zbliževanja standardov in meril, ki jih vsaka pogodbenica uporablja za izdajo odobritev, dovoljenj, delovanje in potrjevanje iz odstavka 2; ter

(b)

morebitno gospodarsko vrednost sporazuma o vzajemnem priznavanju za izdajanje odobritev, dovoljenj, delovanje in potrjevanje iz odstavka 2.

4.   Če so te zahteve izpolnjene, Odbor sprejme potrebne ukrepe za pogajanja. Nato se pogodbenici prek svojih pristojnih organov začneta pogajati o sporazumu o vzajemnem priznavanju za izdajanje odobritev, dovoljenj, delovanje in potrjevanje iz odstavka 2.

5.   Vsak sporazum o vzajemnem priznavanju, ki ga pogodbenici morebiti skleneta, je skladen z zadevnimi določbami Sporazuma o STO in zlasti člena VII GATS.

PODODDELEK 3

Poštne in kurirske storitve

ČLEN 8.36

Področje uporabe in opredelitve pojmov

1.   Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za zagotavljanje poštnih in kurirskih storitev ter velja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na trgovino s poštnimi in kurirskimi storitvami.

2.   V tem pododdelku:

(a)

„dovoljenje“ pomeni izdano odobritev, ki jo lahko neodvisen regulativni organ pogodbenice zahteva od posameznega ponudnika v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice, da lahko ta ponudnik zagotavlja poštne in kurirske storitve; ter

(b)

„univerzalna storitev“ pomeni stalno zagotavljanje poštne storitve določene kakovosti na vseh točkah na ozemlju pogodbenice po dostopnih cenah za vse uporabnike.

ČLEN 8.37

Univerzalna storitev

1.   Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti. Ta obveznost se sama po sebi ne bo štela za protikonkurenčno, če bo izvajana na pregleden, nediskriminatoren in konkurenčno nevtralen način ter ne bo povzročala večjega bremena vsem ponudnikom, ki jo izpolnjujejo, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, kakor jo opredeli pogodbenica.

2.   V okviru svoje zakonodaje o pošti ali na drug običajen način vsaka pogodbenica določi področje uporabe obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, pri čemer v celoti upošteva potrebe uporabnikov in nacionalne razmere, vključno s tržnimi silami te pogodbenice.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik poštnih in kurirskih storitev za katerega velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve na njenem ozemlju v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi ni udeležen pri naslednjih praksah:

(a)

izključevanje poslovnih dejavnosti drugih podjetij z navzkrižnim subvencioniranjem po zaslugi prihodkov, ki izvirajo iz zagotavljanja univerzalne storitve, zagotavljanja storitev hitre pošte (48) ali katere koli storitve, ki ni univerzalna, na način, ki predstavlja zasebno monopolizacijo v nasprotju s členom 3 Zakona o prepovedi zasebnega monopola in ohranjanju pravične trgovine (Zakon št. 54 iz leta 1947) Japonske ali zlorabo prevladujočega položaja na trgu v nasprotju s konkurenčnim pravom Evropske unije (49); ali

(b)

neupravičeno razlikovanje med strankami, kot so pošiljatelji masovnih pošiljk ali združevalci pošiljk, če prevladujejo podobni pogoji glede taks in določb o prevzemu, dostavi, preusmeritvi, vračilu in številu dni, potrebnih za dostavo, pri zagotavljanju storitve, za katero velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve.

ČLEN 8.38

Postopki na meji

1.   Postopki na meji za mednarodne poštne storitve in mednarodne kurirske storitve (50) se izvršujejo v skladu s povezanimi mednarodnimi sporazumi ter zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 pogodbenici v zvezi s postopki na meji ne namenita neupravičeno manj ugodne obravnave mednarodnim kurirskim storitvam, kot jo namenita mednarodnim poštnim storitvam.

ČLEN 8.39

Dovoljenja

1.   Vsaka pogodbenica lahko zahteva dovoljenje za zagotavljanje storitve, zajete v tem pododdelku.

2.   Če pogodbenica zahteva dovoljenje, objavi:

(a)

vsa merila za izdajanje dovoljenj in časovno obdobje, ki je praviloma potrebno, da se sprejme odločitev glede vloge za dovoljenje; ter

(b)

pogoje za izdajanje dovoljenj.

3.   Če pristojni organ zavrne vlogo za dovoljenje, vložnika na njegovo zahtevo obvesti o razlogih za zavrnitev dovoljenja. Vsaka pogodbenica določi postopek pritožbe pred neodvisnim organom, ki je na voljo vsem vložnikom, katerih vloga za dovoljenje je bila zavrnjena. Ta postopek je pregleden, nediskriminatoren in osnovan na objektivnih merilih.

ČLEN 8.40

Neodvisnost regulativnega organa

Vsaka pogodbenica zagotovi:

(a)

da je njen regulativni organ (51) za storitve, ki so zajete v tem pododdelku, pravno ločen od vseh ponudnikov teh storitev in jim tudi ne odgovarja; ter

(b)

da je, ob upoštevanju zakonov in drugih predpisov vsake pogodbenice, njenih odločitev in veljavnih postopkov, njen regulativni organ nepristranski.

PODODDELEK 4

Telekomunikacijske storitve

ČLEN 8.41

Področje uporabe

1.   Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse telekomunikacijske storitve in se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na trgovino s telekomunikacijskimi storitvami, v katerih je zajet prenos signalov, ki med drugim vključuje prenos video in avdio signalov (ne glede na vrste uporabljenih protokolov in tehnologij) prek javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij.

2.   Ta pododdelek se ne uporablja za ukrepe, ki vplivajo na:

(a)

radiodifuzne storitve, kakor so opredeljene v zakonih in drugih predpisih vsake pogodbenice; ter

(b)

storitve, s katerimi se zagotavljajo vsebine ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebinami, ki se prenašajo po telekomunikacijskih prenosnih omrežjih in s telekomunikacijskimi prenosnimi storitvami.

3.   Ne glede na pododstavek 2(a) se ponudnik radiodifuznih storitev šteje za ponudnika javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev in njegova omrežja za javna telekomunikacijska prenosna omrežja, kadar se taka omrežja uporabljajo tudi za zagotavljanje javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev in v obsegu, v katerem se ta omrežja uporabljajo za take storitve.

4.   Nobena določba tega pododdelka se ne razlaga tako, da se od pogodbenice zahteva:

(a)

naj pooblasti ponudnika storitev druge pogodbenice, da vzpostavi, izdela, pridobi, zakupi, upravlja ali zagotavlja telekomunikacijska prenosna omrežja ali storitve, razen kot je določeno s tem sporazumom; ali

(b)

naj vzpostavi, izdela, pridobi, zakupi, upravlja ali zagotavlja telekomunikacijska prenosna omrežja ali storitve, ki niso na voljo širši javnosti, ali naj ponudnika storitev pod svojo pristojnostjo prisili, da to stori.

ČLEN 8.42

Opredelitve pojmov

V tem pododdelku:

(a)

„pripadajoče zmogljivosti“ pomeni storitve in infrastrukturo, povezane z javnimi telekomunikacijskimi prenosnimi omrežji ali storitvami, ki so potrebne za zagotavljanje storitev po teh omrežjih ali s temi storitvami, kot so zgradbe (vključno z vhodi v zgradbe in napeljavo v njih), cevni vodi in priključne omarice ter drogovi in antene;

(b)

„stroškovno naravnan“ pomeni temelječ na stroških, pri čemer je lahko zajet razumen dobiček, ter lahko vključuje različne stroškovne metodologije za različne zmogljivosti ali storitve;

(c)

„končni uporabnik“ pomeni končnega potrošnika ali naročnika javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev, vključno s ponudnikom storitev, ki ni ponudnik javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev;

(d)

„osnovne zmogljivosti“ pomeni zmogljivosti javnega telekomunikacijskega prenosnega omrežja ali storitve:

(i)

ki jih izključno ali večinoma zagotavlja en ponudnik ali omejeno število ponudnikov; ter

(ii)

ki jih za zagotavljanje storitev ni mogoče nadomestiti na ekonomsko ali tehnično izvedljiv način;

(e)

„medomrežno povezovanje“ pomeni povezovanje (52) s ponudniki, ki zagotavljajo javna telekomunikacijska prenosna omrežja ali storitve, da lahko uporabniki enega ponudnika komunicirajo z uporabniki drugega ponudnika ali imajo dostop do storitev, ki jih zagotavlja kateri koli ponudnik, ki ima dostop do omrežja;

(f)

„storitev mednarodnega gostovanja v mobilnih omrežjih“ pomeni tržno mobilno storitev, ki se zagotavlja v skladu s tržnim dogovorom med ponudniki javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev in končnemu uporabniku omogoča, da uporablja svojo domačo mobilno napravo ali drugo napravo za govorne, podatkovne storitve in storitve pošiljanja sporočil, medtem ko se nahaja zunaj ozemlja, kjer je nameščeno domače javno telekomunikacijsko prenosno omrežje končnega uporabnika;

(g)

„zakupljeni vodi“ pomeni telekomunikacijske zmogljivosti med dvema ali več določenimi točkami, ki so rezervirane za namensko uporabo določenih uporabnikov ali so tem uporabnikom na voljo, ne glede na uporabljeno tehnologijo;

(h)

„glavni ponudnik“ pomeni ponudnika, ki lahko pomembno vpliva na pogoje za udeležbo z vidika cene in ponudbe na ustreznem trgu za javne telekomunikacijske prenosne storitve, ker:

(i)

nadzoruje bistvene zmogljivosti; ali

(ii)

izrablja svoj tržni položaj;

(i)

„nediskriminatorna obravnava“ pomeni obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki je v podobnih razmerah zagotovljena drugim ponudnikom storitev in uporabnikom podobnih javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev;

(j)

„prenosljivost številk“ pomeni, da ima končni uporabnik javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev, ki to zahteva, možnost, da na isti lokaciji obdrži iste telefonske številke brez poslabšanja kakovosti ali zanesljivosti ob prehodu med ponudniki podobnih javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev iz iste kategorije;

(k)

„javno telekomunikacijsko prenosno omrežje“ pomeni javno telekomunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča telekomunikacije med dvema ali več opredeljenimi omrežnimi priključnimi točkami;

(l)

„javna telekomunikacijska prenosna storitev“ pomeni vsako telekomunikacijsko prenosno storitev, ki je dostopna širši javnosti in lahko med drugim vključuje telegraf, telefon, teleks in prenos podatkov, ki običajno vključuje prenos informacij, ki jih pošiljajo stranke med dvema ali več točkami brez spremembe oblike ali vsebine teh informacij;

(m)

„regulativni organ“ pomeni organ ali organe, ki jih pogodbenica pooblasti za urejanje telekomunikacij;

(n)

„telekomunikacije“ pomeni prenos in sprejemanje signalov po žici, radiu, optičnih sredstvih ali kakršnih koli drugih elektromagnetnih sredstvih; ter

(o)

„uporabniki“ pomeni končne uporabnike ali ponudnike javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev, ki so stranke ali naročniki javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev.

ČLEN 8.43

Pristopi do urejanja

1.   Pogodbenici priznavata vrednost konkurenčnih trgov pri zagotavljanju širokega izbora telekomunikacijskih storitev in krepitvi blaginje potrošnikov ter se strinjata, da gospodarska ureditev ni nujno potrebna, če obstaja učinkovita konkurenca. V skladu z navedenim se pogodbenici strinjata, da se potrebe in pristopi na področju urejanja razlikujejo glede na trg in da lahko pogodbenica določi, kako se izpolnjujejo njene obveznosti na podlagi tega pododdelka.

2.   S tega vidika pogodbenici priznavata, da lahko pogodbenica:

(a)

neposredno ureja bodisi v pričakovanju vprašanja, za katerega pogodbenica pričakuje, da bi se lahko pojavilo, bodisi da reši vprašanje, ki se je v zvezi s trgom že pojavilo; ali

(b)

se opre na vlogo tržnih sil, zlasti kar zadeva tržne segmente, ki so konkurenčni ali za katere so značilne nizke vstopne ovire, kot so storitve ponudnikov telekomunikacijskih storitev, ki nimajo v lasti omrežnih zmogljivosti.

3.   Pojasniti je treba, da za pogodbenico, ki v skladu s pododstavkom 2(b) ne ureja, veljajo obveznosti iz tega pododdelka. Nobena določba tega člena pogodbenici ne preprečuje, da bi urejala telekomunikacijske storitve.

ČLEN 8.44

Dostop in uporaba

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima kateri koli ponudnik storitev druge pogodbenice dostop do javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev ter njihove uporabe pod razumnimi, nediskriminatornimi pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih ponudnik teh javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev nudi za lastne podobne storitve v podobnih okoliščinah. Ta obveznost se med drugim izvaja v skladu z odstavki 2 do 6.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko vsi ponudniki storitev druge pogodbenice dostopajo do vseh javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev, ki so na voljo znotraj meja ali čez mejo prve pogodbenice, vključno z zasebnimi zakupljenimi vodi, in jih lahko uporabljajo, ter v ta namen na podlagi odstavkov 5 in 6 zagotovi, da je takim ponudnikom storitev dovoljeno:

(a)

kupiti ali zakupiti ter priključiti terminal ali drugo opremo, ki se povezuje z omrežjem in je potrebna za zagotavljanje njihovih storitev;

(b)

medsebojno povezati zasebne zakupljene vode ali vode v zasebni lasti z javnimi telekomunikacijskimi prenosnimi omrežji in storitvami ali z vodi, ki so v zakupu ali lasti drugih ponudnikov storitev; ter

(c)

po lastni izbiri uporabiti delovne protokole pri zagotavljanju katere koli storitve, razen storitev, ki so potrebne, da se zagotovi dostop do telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev širši javnosti.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko ponudniki storitev druge pogodbenice uporabljajo javna telekomunikacijska prenosna omrežja in storitve za prenos informacij znotraj meja ali čez meje prve pogodbenice, vključno s podjetniškimi komunikacijami takih ponudnikov storitev, in za dostop do podatkov, vsebovanih v podatkovnih zbirkah ali kako drugače shranjenih v obliki, ki omogoča dostop do podatkov s čitalniki v kateri koli pogodbenici ali kateri koli drugi članici STO.

4.   Ne glede na odstavek 3 lahko pogodbenica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zaupnosti sporočil, pod pogojem, da se ti ukrepi ne uporabljajo kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine s storitvami.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za dostop do javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev ter njihovo uporabo ne postavljajo pogoji, razen pogojev, ki so potrebni za:

(a)

zaščito odgovornosti za javne storitve, ki jo imajo ponudniki javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev, zlasti njihove zmožnosti, da dajejo svoja omrežja ali storitve na razpolago širši javnosti; ali

(b)

zaščito tehnične celovitosti javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev.

6.   Pod pogojem, da izpolnjujejo merila, določena v odstavku 5, lahko pogoji za dostop do javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev ter njihovo uporabo vključujejo:

(a)

omejitve preprodaje ali souporabe teh storitev;

(b)

zahtevano uporabo specifičnih tehničnih vmesnikov, vključno s protokoli zanje, za povezovanje z javnimi telekomunikacijskimi prenosnimi omrežji in storitvami;

(c)

po potrebi zahteve v zvezi z interoperabilnostjo javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev in spodbujanjem uresničitve ciljev iz člena 8.55;

(d)

homologacijo terminalske ali druge opreme, ki se poveže z javnimi telekomunikacijskimi prenosnimi omrežji, in tehnične zahteve v zvezi s priključitvijo te opreme na omrežja;

(e)

omejitve v zvezi z medsebojnim povezovanjem zasebnih zakupljenih vodov ali vodov v zasebni lasti z javnimi telekomunikacijskimi prenosnimi omrežji ali storitvami ali z vodi, ki so v zakupu ali lasti drugih ponudnikov storitev; ali

(f)

uradno obveščanje, dovoljenja, registracijo in izdajanje dovoljenj.

ČLEN 8.45

Prenosljivost številk

Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev na njenem ozemlju pravočasno in pod razumnimi pogoji zagotovijo prenosljivost številk za mobilne storitve in katere koli druge storitve, ki jih določi ta pogodbenica.

ČLEN 8.46

Nadaljnja prodaja

Če pogodbenica od ponudnika javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev zahteva, da omogoči nadaljnjo prodajo svojih javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev, ta pogodbenica zagotovi, da tak ponudnik ne postavi nerazumnih ali diskriminatornih pogojev ali omejitev za nadaljnjo prodajo svojih javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev.

ČLEN 8.47

Omogočanje uporabe omrežnih zmogljivosti in medomrežnega povezovanja

1.   Pogodbenici priznavata, da bi moralo biti omogočanje uporabe omrežnih zmogljivosti (53) in medomrežnega povezovanja načeloma dogovorjeno na podlagi poslovnih pogajanj med zadevnimi ponudniki javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima kateri koli ponudnik javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev na njenem ozemlju pravico in, če to zahteva ponudnik javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev druge pogodbenice, obveznost, da se pogaja o medomrežnem povezovanju za namene zagotavljanja javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev. Vsaka pogodbenica svoj regulativni organ pooblasti, da po potrebi od ponudnika javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev zahteva, naj zagotovi medomrežno povezovanje s ponudniki javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev druge pogodbenice.

3.   Nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobenih ukrepov, ki ponudnike javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev, ki omogočajo uporabo omrežnih zmogljivosti ali zagotavljanje medomrežnega povezovanja, zavezujejo k temu, da različnim ponudnikom storitev za podobne storitve ponudijo različne pogoje, ali nalagajo obveznosti, ki niso povezane z zagotovljenimi storitvami.

ČLEN 8.48

Obveznosti v zvezi z glavnimi ponudniki

1.   Vsaka pogodbenica uvede ali ohrani ustrezne ukrepe z namenom, da se ponudnikom, ki so posamično ali skupaj glavni ponudnik, prepreči, da bi izvajali ali nadaljevali protikonkurenčne prakse. Te protikonkurenčne prakse vključujejo zlasti:

(a)

izvajanje protikonkurenčnega navzkrižnega subvencioniranja;

(b)

uporabo informacij, pridobljenih od konkurentov, s protikonkurenčnimi posledicami; ter

(c)

nepravočasno zagotavljanje tehničnih informacij o bistvenih zmogljivostih ter komercialno pomembnih informacij, potrebnih za opravljanje storitev, drugim izvajalcem storitev.

2.   Vsaka pogodbenica svoj regulativni organ pooblasti, da po potrebi od glavnih ponudnikov na njenem ozemlju zahteva, da ponudnikom javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev druge pogodbenice namenijo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zadevni glavni ponudnik v podobnih okoliščinah namenja svojim odvisnim ali povezanim podjetjem, kar zadeva:

(a)

razpoložljivost, oskrbo, tarife ali kakovost podobnih telekomunikacijskih storitev; ter

(b)

razpoložljivost tehničnih vmesnikov, potrebnih za medomrežno povezovanje.

3.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudniki na njenem ozemlju omogočajo medomrežno povezovanje s ponudniki javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev druge pogodbenice na kateri koli tehnično izvedljivi točki v omrežju zadevnega glavnega ponudnika in da zadevni glavni ponudnik omogoči tako medomrežno povezovanje:

(a)

pod nediskriminatornimi pogoji (tudi kar zadeva tehnične standarde, specifikacije, kakovost in vzdrževanje) in po nediskriminatornih cenah, ki niso manj ugodne od tistih, ki se zagotavljajo za lastne podobne storitve v podobnih okoliščinah, ter s kakovostjo, ki ni slabša od tiste, ki se zagotavlja za lastne podobne storitve ali za podobne storitve nepovezanih ponudnikov storitev ali za podružnice ali druga povezana podjetja;

(b)

pravočasno pod pogoji (tudi kar zadeva tehnične standarde, specifikacije, kakovost in vzdrževanje) in po stroškovno naravnanih tarifah, ki so pregledne, razumne, upoštevajo ekonomsko smotrnost in so dovolj nepovezane, da ponudniku ni treba plačati za dele omrežja ali zmogljivosti, ki niso potrebni za zagotavljanje storitve; ter

(c)

na zahtevo na drugih točkah poleg omrežnih priključnih točk, ponujenih večini uporabnikov, in po cenah, ki odražajo stroške gradnje potrebnih dodatnih zmogljivosti.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudniki na njenem ozemlju ponudnikom javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev druge pogodbenice omogočajo medomrežno povezovanje njihovih zmogljivosti in opreme s svojimi zmogljivostmi in opremo prek:

(a)

referenčne ponudbe za medomrežno povezovanje ali druge standardne ponudbe za medomrežno povezovanje, ki vsebuje cene in pogoje, ki jih glavni ponudnik običajno ponuja ponudnikom javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev; ali

(b)

pogojev iz veljavnega dogovora o medomrežnem povezovanju.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se postopki, ki se uporabljajo za medomrežno povezovanje z glavnimi ponudniki na njenem ozemlju, objavijo.

6.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudniki na njenem ozemlju objavijo svoje dogovore o medomrežnem povezovanju ali svoje referenčne ponudbe za medomrežno povezovanje.

7.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko glavni ponudniki na njenem ozemlju, ki v postopku pogajanj o ureditvi uporabe omrežnih zmogljivosti ali medomrežnega povezovanja ali na podlagi teh omrežnih zmogljivosti ali medomrežnega povezovanja pridobijo informacije od drugega ponudnika javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev, te informacije uporabljajo samo za namene, za katere so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost prenesenih ali shranjenih informacij.

8.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudniki na njenem ozemlju omogočijo uporabo omrežnih zmogljivosti, ki lahko med drugim vključujejo elemente omrežja in pripadajoče zmogljivosti, ponudnikom javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev druge pogodbenice pod pogoji (tudi kar zadeva cene, tehnične standarde, specifikacije, kakovost in vzdrževanje), ki so pregledni, razumni, nediskriminatorni (tudi kar zadeva pravočasnost) in ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih nudijo za lastne podobne storitve v podobnih okoliščinah. (54)

ČLEN 8.49

Regulativni organ

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da je njen regulativni organ pravno ločen in funkcionalno neodvisen (55) od katerega koli ponudnika telekomunikacijskih storitev, telekomunikacijskih omrežij ali opreme telekomunikacijskih omrežij.

2.   Pogodbenica, ki ohrani lastništvo ali nadzor nad ponudnikom javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev, zagotovi dejansko strukturno ločitev regulativnih funkcij glede telekomunikacij od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

3.   Vsaka pogodbenica svoj regulativni organ pooblasti za urejanje telekomunikacijskega sektorja in izvajanje dodeljenih nalog, vključno z izvrševanjem ukrepov v zvezi z obveznostmi iz tega pododdelka. Naloge, ki jih opravlja regulativni organ, se objavijo v enostavno dostopni in jasni obliki.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so sklepi in postopki njenega regulativnega organa nepristranski do vseh udeležencev na trgu.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da njen regulativni organ opravlja svoje naloge na pregleden način, in kolikor je to izvedljivo, brez nepotrebnega odlašanja.

6.   Vsaka pogodbenica svoj regulativni organ pooblasti, da od ponudnikov telekomunikacijskih omrežij in storitev zahteva vse informacije, vključno s finančnimi informacijami, ki so potrebne, da lahko regulativni organ izvede svoje naloge v skladu s tem pododdelkom. Regulativni organ ne zahteva več informacij, kot je potrebno za opravljanje njegovih nalog, in informacije, ki jih je od teh ponudnikov pridobil, obravnava v skladu z zakoni in drugimi predpisi te pogodbenice v zvezi s poslovno zaupnostjo.

ČLEN 8.50

Univerzalna storitev

1.   Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti. Te obveznosti se same po sebi ne štejejo za protikonkurenčne, če se obravnavajo na pregleden, objektiven, nediskriminatoren in konkurenčno nevtralen način ter ne povzročajo večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

2.   Vsi ponudniki telekomunikacijskih storitev bi morali biti upravičeni do opravljanja univerzalne storitve. Ponudniki univerzalne storitve se imenujejo v okviru preglednega nediskriminatornega mehanizma, ki ni pretirano obremenjujoč.

3.   Regulativni organ pogodbenice lahko določi, ali je potreben mehanizem, da se nadomestijo neto stroški ponudnikov, ki so imenovani za opravljanje univerzalne storitve, pri čemer se upoštevajo morebitne tržne koristi za te ponudnike, ali da se razdelijo neto stroški obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

ČLEN 8.51

Odobritev za zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij in storitev

1.   Vsaka pogodbenica odobri zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij ali storitev, kolikor je to mogoče, na podlagi preproste priglasitve ali registracije, ne da bi zahtevala predhoden izrecen sklep svojega regulativnega organa. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega dovoljenja, se objavijo v preprosto dostopni obliki.

2.   Po potrebi lahko pogodbenica zahteva dovoljenje za pravico do uporabe radijskih frekvenc in številk zlasti zaradi:

(a)

preprečevanja škodljivega motenja;

(b)

zagotovitve tehnične kakovosti storitve; ter

(c)

varovanja učinkovite uporabe spektra.

3.   Če pogodbenica zahteva dovoljenje, objavi:

(a)

vsa merila za izdajanje dovoljenj in razumno časovno obdobje, ki je praviloma potrebno, da se sprejme odločitev glede dovoljenja; ter

(b)

pogoje za individualne licence.

4.   Vsaka pogodbenica uradno obvesti vložnika o odločitvi glede njegove vloge brez nepotrebnega odlašanja, potem ko je bila sprejeta odločitev v zvezi z dovoljenjem. V primeru zavrnitve vloge ali preklica dovoljenja vsaka pogodbenica vložnika na njegovo zahtevo načeloma v pisni obliki seznani z razlogi za zavrnitev ali preklic. V tem primeru se vložnik lahko pritoži pri pritožbenem organu, kot je navedeno v členu 8.54.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vse upravne pristojbine, ki se naložijo ponudnikom telekomunikacijskih omrežij ali storitev, objektivne, pregledne in sorazmerne z upravnimi stroški njenega regulativnega organa. Te upravne pristojbine ne vključujejo plačil za pravice do uporabe redkih virov in obveznih prispevkov za opravljanje univerzalne storitve.

ČLEN 8.52

Dodeljevanje in uporaba redkih virov

1.   Vsaka pogodbenica izvaja vse postopke za dodelitev in uporabo redkih virov v zvezi s telekomunikacijami, vključno s frekvencami, številkami in pravicami do poti, na odprt, objektiven, pravočasen, pregleden, nediskriminatoren način, ki ni pretirano obremenjujoč.

2.   Vsaka pogodbenica objavi trenutno stanje dodeljenih frekvenčnih pasov, vendar ji ni treba predložiti podrobne opredelitve frekvenc, dodeljenih za posebno vladno uporabo.

3.   Ukrepi pogodbenice, s katerimi se razporeja in dodeljuje spekter ter upravljajo frekvence, sami po sebi niso neusklajeni s členoma 8.7 in 8.15. V skladu z navedenim vsaka pogodbenica obdrži pravico, da določi in uporablja politike o upravljanju spektra in frekvenc, ki omejujejo število ponudnikov javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev, če pogodbenica to stori v skladu z drugimi določbami tega sporazuma. Ta pravica vključuje možnost, da se dodelijo frekvenčni pasovi ob upoštevanju sedanjih in prihodnjih potreb ter razpoložljivosti spektra.

ČLEN 8.53

Preglednost

Vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni ukrepi v zvezi z dostopom do javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev ter njihovo uporabo objavljeni, vključno s pogoji, ki se nanašajo na:

(a)

tarife in druge pogoje storitve;

(b)

specifikacije za tehnične vmesnike;

(c)

organe, ki so odgovorni za pripravo, spremembo in sprejetje standardov, ki vplivajo na dostop in uporabo;

(d)

pogoje, ki veljajo za priključitev terminalske ali druge opreme na javna telekomunikacijska prenosna omrežja; ter

(e)

zahteve glede uradnih obvestil, dovoljenj, registracij ali izdajanja dovoljenj, če obstajajo.

ČLEN 8.54

Reševanje sporov na področju telekomunikacij

1.   Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi zagotovi, da imajo ponudniki javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev druge pogodbenice pravočasen dostop do regulativnega organa prve pogodbenice za reševanje sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi teh ponudnikov, ki izhajajo iz tega pododdelka. V takih primerih si regulativni organ po potrebi prizadeva izdati zavezujočo odločbo za rešitev spora brez nepotrebnega odlašanja.

2.   Če regulativni organ ne uvede nobenega ukrepa o zahtevi za rešitev spora, na zahtevo in v razumnem roku, predloži pisno obrazložitev za svojo odločitev.

3.   Regulativni organ odločbo za rešitev spora objavi v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice ter ob upoštevanju zahtev poslovne tajnosti.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko ponudnik javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev, oškodovan z odločitvijo ali odločbo regulativnega organa, doseže pregled te odločitve ali odločbe s strani regulativnega organa ali neodvisnega pritožbenega organa, ki je lahko sodni organ.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko ponudnik javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij ali storitev, ki ga zadeva odločitev njenega regulativnega organa ali neodvisnega pritožbenega organa, če ta ni sodni organ, doseže nadaljnji pregled te odločitve s strani neodvisnega pravosodnega organa, razen če je ponudnik sprejel postopek, pri katerem regulativni organ ali neodvisni pritožbeni organ izda končno odločbo, v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice.

6.   Pogodbenica ne dovoli, da bi bil zahtevek za pregled s strani pritožbenega ali sodnega organa razlog za neupoštevanje odločitve ali odločbe regulativnega organa, razen če zadevni pritožbeni ali sodni organ ustavi, prekine ali razveljavi izvajanje take odločitve ali odločbe.

7.   Postopek iz odstavkov 1 do 3 nobeni zadevni stranki ne preprečuje, da vloži tožbo pri sodnem organu.

ČLEN 8.55

Razmerja z mednarodnimi organizacijami

Pogodbenici priznavata pomembnost mednarodnih standardov za globalno združljivost in interoperabilnost telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev ter si prizadevata podpirati te standarde prek dela ustreznih mednarodnih organov, vključno z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo in Mednarodno organizacijo za standardizacijo.

ČLEN 8.56

Zaupnost informacij

Vsaka pogodbenica zagotovi zaupnost telekomunikacij in sorodnih podatkov o prometu prek javnih telekomunikacijskih prenosnih omrežij in storitev, ne da bi pri tem neupravičeno omejevala trgovino s storitvami.

ČLEN 8.57

Mednarodno mobilno gostovanje (56)

1.   Vsaka od pogodbenic si prizadeva sodelovati pri spodbujanju preglednih in razumnih cen storitev mednarodnega mobilnega gostovanja, in sicer z namenom spodbujanja rasti trgovine med pogodbenicama in povečanja blaginje potrošnikov.

2.   Vsaka pogodbenica se lahko odloči sprejeti ukrepe za povečanje preglednosti in konkurence glede na cene mednarodnega mobilnega gostovanja in tehnološke alternative storitvam gostovanja, kot so:

(a)

zagotavljanje, da so informacije o maloprodajnih cenah zlahka dostopne potrošnikom, in

(b)

čim večje zmanjšanje ovir za uporabo tehnoloških alternativ gostovanju, pri čemer imajo potrošniki, ki obiščejo ozemlje pogodbenice z ozemlja druge pogodbenice, dostop do telekomunikacijskih storitev z uporabo naprave po lastni izbiri.

3.   Vsaka pogodbenica spodbuja ponudnike javnih telekomunikacijskih prenosnih storitev na svojem ozemlju, da dajo javnosti na voljo informacije o maloprodajnih cenah storitev mednarodnega mobilnega gostovanja za glasovne in podatkovne storitve ter storitve sporočil SMS, ki jih nudijo končnim uporabnikom ob obisku ozemlja druge pogodbenice.

4.   Nobena določba tega člena od pogodbenice ne zahteva, da določi cene ali pogoje storitev mednarodnega mobilnega gostovanja.

PODODDELEK 5

Finančne storitve

ČLEN 8.58

Področje uporabe

1.   Ta pododdelek se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na trgovino s finančnimi storitvami.

2.   Za namene uporabe pododstavka (r) člena 8.2 za ta pododdelek „storitve, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil“ pomeni naslednje:

(a)

dejavnosti, ki jih opravljajo centralna banka ali monetarni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pri uresničevanju monetarne ali tečajne politike;

(b)

dejavnosti, ki so del zakonsko določenega sistema socialne varnosti ali javne pokojninske sheme; in

(c)

druge dejavnosti ali storitve, ki jih opravlja javni subjekt za račun ali z jamstvom oziroma uporabo finančnih sredstev pogodbenice ali njenih javnih subjektov.

3.   Če pogodbenica dovoli, da njeni ponudniki finančnih storitev opravljajo katero koli dejavnost iz pododstavkov 2(b) ali (c) v konkurenci z javnim subjektom ali ponudnikom finančnih storitev, za namene uporabe pododstavka (r) člena 8.2 tega pododdelka „storitve“ vključujejo tudi te dejavnosti.

4.   Pododstavek (s) člena 8.2 se ne uporablja za storitve, ki jih zajema ta pododdelek.

ČLEN 8.59

Opredelitve pojmov

V tem poglavju:

(a)

„finančna storitev“ pomeni katero koli storitev finančne narave, ki jo ponuja ponudnik finančne storitve pogodbenice; finančne storitve zajemajo vse zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve ter vse bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja); finančne storitve zajemajo naslednje dejavnosti:

(i)

zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve:

(A)

neposredno zavarovanje (vključno s sozavarovanjem):

(1)

življenjsko; in

(2)

neživljenjsko;

(B)

pozavarovanje in retrocesija;

(C)

posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje in

(D)

pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov ter

(ii)

bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):

(A)

sprejemanje depozitov in drugih povratnih sredstev od občanov;

(B)

vse vrste posojil, vključno s potrošniškimi posojili, hipotekarnimi posojili, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov;

(C)

finančni zakup;

(D)

vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi, plačilnimi in debetnimi karticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami;

(E)

garancije in obveznosti;

(F)

trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, zunaj organiziranega trga ali drugače, in sicer z naslednjim:

(1)

z instrumenti denarnega trga (vključno s čeki, menicami in depozitnimi certifikati),

(2)

s tujo valuto;

(3)

z izvedenimi finančnimi instrumenti, med njimi s terminskimi pogodbami in opcijami;

(4)

z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri;

(5)

s prenosljivimi vrednostnimi papirji; ter

(6)

z drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji in finančnimi sredstvi, vključno s plemenitimi kovinami;

(G)

sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in javnim ali zasebnim vlaganjem prek agenta, ter opravljanjem storitev, povezanih s temi izdajami;

(H)

denarnoposredniški posli;

(I)

upravljanje premoženja, na primer upravljanje gotovine ali portfelja, vse oblike upravljanja skupnih investicij, upravljanje pokojninskih skladov, depotne in skrbniške storitve;

(J)

storitve v zvezi s poravnavami in obračuni finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, izvedenimi finančnimi instrumenti in drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji;

(K)

zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelave finančnih podatkov in z njimi povezane programske opreme s strani izvajalcev drugih finančnih storitev ter

(L)

svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti iz pododstavkov od (A) do (K), vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja, svetovanjem pri nakupih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij;

(b)

„ponudnik finančnih storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja finančne storitve, vendar ne vključuje javnega subjekta;

(c)

„nova finančna storitev“ pomeni katero koli storitev finančne narave, vključno s storitvami, povezanimi z obstoječimi in novimi izdelki ali načinom dobave izdelka, ki je ne opravlja noben ponudnik finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, temveč se opravlja na ozemlju druge pogodbenice;

(d)

„poštna zavarovalnica“ pomeni subjekt, ki sklepa in prodaja zavarovanja splošni javnosti ter je v lasti ali pod nadzorom, neposredno ali posredno, poštnega subjekta pogodbenice;

(e)

„javni subjekt“ pomeni:

(i)

vlado, centralno banko ali monetarni organ pogodbenice ali subjekt, ki je v lasti ali pod nadzorom pogodbenice, ki se ukvarja predvsem z izvajanjem vladnih nalog ali dejavnosti za vladne namene, razen subjektov, ki se ukvarjajo predvsem z opravljanjem finančnih storitev pod komercialnimi pogoji; ali

(ii)

zasebni subjekt, ki opravlja naloge, kakršne običajno opravlja centralna banka ali monetarni organ, kadar opravlja te naloge; ter

(f)

„samoregulativna organizacija“ pomeni nevladni organ, vključno s terminsko borzo ali trgom, borzo ali trgom za vrednostne papirje, klirinško agencijo ali drugo organizacijo ali združenjem, ki s pooblastilom pogodbenice izvaja zakone in predpise ali nadzor nad ponudniki finančnih storitev.

ČLEN 8.60

Nove finančne storitve na ozemlju pogodbenice

1.   Pogodbenica ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice, ki imajo sedež na njenem ozemlju, dovoli, da na njenem ozemlju ponujajo katero koli novo finančno storitev.

2.   Ne glede na pododstavek (b) člena 8.7 lahko pogodbenica določi pravno obliko, prek katere se lahko opravlja nova finančna storitev, ter lahko za opravljanje storitve zahteva dovoljenje. Če pogodbenica zahteva registracijo, lahko zavrne dovoljenje iz previdnostnih razlogov, vendar ne izključno iz razloga, da storitve ne opravlja noben ponudnik finančnih storitev na njenem ozemlju.

ČLEN 8.61

Plačilni in klirinški sistemi

Vsaka pogodbenica pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju odobri dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, ter do uradnih sistemov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri običajnem izvajanju rednega poslovanja. Namen tega člena ni priznanje dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v pogodbenici.

ČLEN 8.62

Samoregulativne organizacije

Če pogodbenica zahteva članstvo ali sodelovanje v samoregulativni organizaciji ali dostop do nje, da lahko ponudniki finančnih storitev druge pogodbenice opravljajo finančne storitve na enaki osnovi kot ponudniki finančnih storitev te pogodbenice, ali če ta pogodbenica neposredno ali posredno zagotavlja prednosti ali ugodnosti samoregulativne organizacije pri opravljanju finančnih storitev, ta pogodbenica zagotovi, da se upoštevajo obveznosti iz člena 8.8.

ČLEN 8.63

Prenos in obdelava informacij

1.   Pogodbenica ne sprejema ukrepov, ki bi preprečevali prenos informacij ali obdelavo finančnih informacij, vključno z elektronskim prenosom podatkov, ali ki ob upoštevanju uvoznih pravil v skladu z mednarodnimi sporazumi preprečujejo prenos opreme, če so taki prenosi informacij, obdelava finančnih informacij ali prenosi opreme potrebni za izvajanje rednega poslovanja ponudnika finančnih storitev.

2.   Odstavek 1 v ničemer ne omejuje pravice pogodbenice, da varuje osebne podatke, posameznikovo zasebnost in zaupnost dokumentacije in računov posameznikov, kolikor se taka pravica ne uporablja za izogibanje določbam oddelkov B do D in tega pododdelka.

ČLEN 8.64

Učinkovita in pregledna ureditev

1.   Če pogodbenica zahteva dovoljenje za opravljanje finančne storitve, omogoči javno dostopnost zahtev in postopkov za takšno dovoljenje.

2.   Če pogodbenica od vložnika potrebuje dodatne informacije za obravnavo njegove vloge, ga o tem obvesti brez nepotrebnega odlašanja.

3.   Pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da se splošna pravila, ki jih sprejmejo ali ohranjajo samoregulativne organizacije na ozemlju te pogodbenice, takoj objavijo ali drugače dajo na voljo tako, da se lahko zainteresirani subjekti seznanijo z njimi.

ČLEN 8.65

Previdnostna izjema

1.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da sprejme ali ohrani ukrepe iz previdnostnih razlogov, vključno z:

(a)

zaščito vlagateljev, depozitarjev, imetnikov police ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev; ali

(b)

zagotavljanjem celovitosti in stabilnosti finančnega sistema pogodbenice.

2.   Če taki ukrepi niso v skladu s tem sporazumom, se ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje obveznostim pogodbenice v skladu s tem sporazumom.

3.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank, ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

ČLEN 8.66

Opravljanje zavarovalniških storitev s strani poštnih zavarovalnic

1.   Ta člen določa pravila, ki se uporabljajo, če pogodbenica dovoli svojim poštnim zavarovalnicam, da sklepajo in opravljajo storitve neposrednega zavarovanja za širšo javnost. Storitve, ki jih zajema ta člen, ne vključujejo opravljanja zavarovalniških storitev, povezanih z zbiranjem, prevozom in dostavo pisemskih pošiljk ali paketov s strani poštne zavarovalnice pogodbenice.

2.   Pogodbenica ne sprejema ali ohranja ukrepov v zvezi z zavarovalniškimi storitvami iz odstavka 1, ki bi ustvarjali konkurenčne pogoje, ki bi bili ugodnejši za poštno zavarovalnico v primerjavi z zasebnim ponudnikom podobnih zavarovalniških storitev na njenem trgu, in sicer vključno z:

(a)

uvedbo strožjih pogojev glede dovoljenja za opravljanje zavarovalniških storitev za zasebne ponudnike v primerjavi s pogoji, ki jih pogodbenica za opravljanje podobnih storitev nalaga poštni zavarovalnici; ali

(b)

vzpostavitvijo distribucijske poti za prodajo zavarovalniških storitev, ki je poštni zavarovalnici na voljo pod ugodnejšimi pogoji od tistih, ki veljajo za zasebne ponudnike podobnih storitev.

3.   Pogodbenica v zvezi z opravljanjem zavarovalniških storitev iz odstavka 1 s strani poštne zavarovalnice uporablja enake predpise in dejavnosti izvrševanja, kot jih uporablja za opravljanje podobnih zavarovalniških storitev zasebnih ponudnikov.

4.   Pogodbenica pri izvajanju svojih obveznosti iz odstavka 3 od poštne zavarovalnice, ki opravlja zavarovalne storitve iz odstavka 1, zahteva, da objavi letne računovodske izkaze v zvezi z opravljanjem teh storitev. Izkazi morajo biti dovolj podrobni in izpolnjevati revizijske standarde, ki se zahtevajo v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi in revizijskimi načeli, mednarodno sprejetimi računovodskimi in revizorskimi standardi ali enakovrednimi pravili, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice, kar zadeva zasebne družbe, ki kotirajo na borzi in ki opravljajo podobne storitve.

5.   Odstavki 1 do 4 se ne uporabljajo za poštne zavarovalnice na ozemlju pogodbenice:

(a)

ki ni ne v lasti pogodbenice niti je ta posredno ali neposredno ne nadzira, če pogodbenica ne ohrani nobene prednosti, ki spreminja konkurenčne pogoje v prid poštne zavarovalnice pri opravljanju storitev zavarovanja v primerjavi z zasebnim ponudnikom podobnih zavarovalnih storitev na njenem trgu; ali

(b)

če prodaja neposrednega življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, ki ga je sklenila poštna zavarovalnica, vsaka posebej znašata največ 10 odstotkov letnega dohodka od premij neposrednega življenjskega in neživljenjskega zavarovanja na trgu pogodbenice.

ČLEN 8.67

Regulativno sodelovanje na področju finančne regulacije

Pogodbenici spodbujata regulativno sodelovanje na področju finančne regulacije v skladu s Prilogo 8-A.

PODODDELEK 6

Storitve mednarodnega pomorskega prevoza

ČLEN 8.68

Področje uporabe in opredelitve pojmov

1.   Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za opravljanje storitev mednarodnega pomorskega prevoza v skladu z oddelki B do D tega poglavja in se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na trgovino s storitvami mednarodnega pomorskega prevoza.

2.   V tem poglavju:

(a)

„storitve začasnih skladišč in depojev za kontejnerje“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje kontejnerjev na območju pristanišč ali v notranjosti države, z namenom, da se napolnijo ali izpraznijo, popravijo in pripravijo za odpremo;

(b)

„storitve carinjenja“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo v imenu druge strani, ne glede na to, ali so te storitve glavna dejavnost ponudnika storitev ali običajna dopolnilna dejavnost njegove glavne dejavnosti;

(c)

„prevoz od vrat do vrat ali multimodalni prevoz“ pomeni prevoz tovora z več kot eno vrsto prevoza, ki vključuje mednarodni pomorski del prevozne verige, in sicer na podlagi enotnega prevoznega dokumenta;

(d)

„storitve odpreme tovora“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo organiziranje in spremljanje odpremnih postopkov v imenu -vkrcevalcev s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij;

(e)

„storitve mednarodnega pomorskega prevoza“ pomeni prevoz potnikov ali tovora z morskimi plovili med pristaniščem ene pogodbenice in pristaniščem druge pogodbenice ali tretje države in vključuje neposredno sklepanje pogodb s ponudniki drugih storitev prevoza, z namenom, da se zajamejo operacije prevoza od vrat do vrat ali multimodalnega prevoza v okviru enotnega prevoznega dokumenta, ne vključuje pa pravice do opravljanja drugih vrst prevoznih storitev;

(f)

„storitve pomorskih agencij“ pomeni dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih prevoznikov ali ladijskih družb, in sicer za naslednje namene:

(i)

trženje in prodajo storitev pomorskega prevoza in sorodnih storitev, od ponudbe cene do izdajanja računov, ter izdajanje ladijskih nakladnic v imenu družb, nakup in preprodajo potrebnih sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanje poslovnih informacij ter

(ii)

organizacijske dejavnosti v imenu družb v zvezi s pristankom ladij ali po potrebi prevzemom tovora;

(g)

„pomožne pomorske storitve“ pomeni storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu, storitve skladiščenja, storitve carinjenja, storitve začasnih skladišč in depojev za kontejnerje, storitve pomorskih agencij in storitve odpreme tovora;

(h)

„storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če so ti delavci organizirani neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov. Zajete dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:

(i)

natovarjanja tovora na ladjo ali raztovarjanja tovora z ladje;

(ii)

pritrditve ali odveza tovora ter

(iii)

sprejema ali dostave in hrambe tovora pred odpremo ali po raztovoru ter

(i)

„storitve skladiščenja“ pomeni storitve skladiščenja zamrznjenega ali ohlajenega blaga, storitve skladiščenja tekočin ali plinov v razsutem stanju in storitve skladiščenja drugega blaga, vključno z bombažem, žitom, volno, tobakom, drugimi kmetijskimi proizvodi in drugimi gospodinjskimi predmeti.

ČLEN 8.69

Obveznosti

Brez poseganja v neskladne ukrepe ali druge ukrepe iz členov 8.12 in 8.18 vsaka pogodbenica:

(a)

spoštuje načelo neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na komercialni in nediskriminatorni osnovi;

(b)

odobri, da se plovila, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice ali jih upravljajo ponudniki storitev druge pogodbenice, obravnavajo enako ugodno kot njena lastna plovila, med drugim v zvezi z dostopom do pristanišč, uporabo infrastrukture in storitev pristanišč ter pomožnih pomorskih storitev ter v zvezi s tem povezanimi pristojbinami in taksami, carinskimi objekti in določitvijo privezov ter naprav za nakladanje in razkladanje; (57)

(c)

dovoli ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice, da ustanavljajo in upravljajo podjetja na njenem ozemlju pod pogoji za ustanavljanje in upravljanje, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih zagotavlja lastnim ponudnikom storitev; ter

(d)

ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prometa iz druge pogodbenice po razumnih in nediskriminatornih pogojih zagotovi naslednje storitve v pristanišču: pilotažo, pomoč pri vleki in potiskanju, oskrbo s hrano in gorivom, obnovitev zalog vode, zbiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov, storitve pristaniškega kapitana, objekte za varnost plovbe, objekte za nujna popravila, storitve sidranja in priveza ter operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za upravljanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko.

ODDELEK F

Elektronsko poslovanje

ČLEN 8.70

Cilj in splošne določbe

1.   Pogodbenici priznavata, da elektronsko poslovanje povečuje gospodarsko rast in povečuje trgovinske priložnosti v mnogih sektorjih. Pogodbenici priznavata tudi pomen olajšanja uporabe in razvoja elektronskega poslovanja.

2.   Cilj tega oddelka je prispevati k ustvarjanju okolja zaupanja v uporabo elektronskega poslovanja in spodbujanju elektronskega poslovanja med pogodbenicama.

3.   Pogodbenici priznavata pomen načela tehnološke nevtralnosti v elektronskem poslovanju.

4.   Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na trgovino po elektronski poti.

5.   Ta oddelek se ne uporablja za storitve na področju iger na srečo in stav, storitve radiodifuzije, avdiovizualne storitve, storitve notarjev ali podobnih poklicev in pravno zastopanje.

6.   V primeru kakršne koli neskladnosti med določbami tega oddelka in drugimi določbami tega sporazuma v obsegu te neskladnosti prevladajo navedene druge določbe.

ČLEN 8.71

Opredelitve pojmov

V tem oddelku:

(a)

„elektronska avtentikacija“ pomeni postopek ali dejanje preverjanja identitete stranke v elektronski komunikaciji oziroma transakciji ali zagotavljanje integritete elektronskih komunikacij ter

(b)

„elektronski podpis“ pomeni podatke v elektronski obliki, ki so dodani ali logično povezani z drugimi elektronskimi podatki in izpolnjujejo naslednje zahteve:

(i)

uporabi jih oseba, ki potrjuje, da so bili elektronski podatki, na katere se nanašajo, ustvarjeni ali podpisani s strani te osebe v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice; ter

(ii)

potrjujejo, da informacije v elektronskih podatkih niso bile spremenjene.

ČLEN 8.72

Carine

Pogodbenici ne uvedeta carin za elektronske prenose.

ČLEN 8.73

Izvorna koda

1.   Pogodbenica ne sme zahtevati prenosa ali dostopa do izvorne kode programske opreme v lasti osebe iz druge pogodbenice (58). Nobena določba tega odstavka ne preprečuje vključitve ali izvajanja pogojev v zvezi s prenosom ali odobritvijo dostopa do izvorne kode v poslovno dogovorjenih pogodbah ali prostovoljnega prenosa oziroma odobritve dostopa do izvorne kode, na primer v okviru javnih naročil.

2.   Nobena določba tega člena ne vpliva na:

(a)

zahteve sodišča, upravnega sodišča ali organa, pristojnega za konkurenco, za odpravo kršitev konkurenčnega prava;

(b)

zahteve sodišča, upravnega sodišča ali upravnega organa v zvezi z varstvom in uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, kolikor so te izvorne kode zaščitene s temi pravicami; ter

(c)

pravico pogodbenice, da sprejme ukrepe v skladu s členom III Sporazuma o javnih naročilih.

3.   Pojasniti je treba, da v skladu s členi 1.5, 8.3 in 8.65 nobena določba tega člena pogodbenici ne preprečuje, da sprejme ali ohrani ukrepe (59), ki niso v skladu z odstavkom 1.

ČLEN 8.74

Domača zakonodaja

Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi njeni ukrepi, ki se splošno uporabljajo in ki vplivajo na elektronsko poslovanje, izvajajo razumno, objektivno in nepristransko.

ČLEN 8.75

Načelo odsotnosti predhodnega dovoljenja

1.   Pogodbenici si bosta prizadevali, da ne uvedeta predhodnega dovoljenja ali katere koli druge zahteve z enakim učinkom v zvezi z zagotavljanjem storitev po elektronski poti.

2.   Odstavek 1 ne posega v dovoljenja, ki se ne nanašajo posebej in izključno na storitve, ki se zagotavljajo po elektronski poti, in pravila na področju telekomunikacij.

ČLEN 8.76

Sklenitev pogodb po elektronski poti

Če ni drugače določeno v njenih zakonih in drugih predpisih, pogodbenica ne sprejme ali ohrani ukrepov, ki urejajo elektronske transakcije in ki:

(a)

izpodbijajo pravni učinek, veljavnost ali izvršljivost pogodbe zgolj zato, ker je sklenjena po elektronski poti; ali

(b)

kako drugače ustvarjajo ovire za uporabo pogodb, sklenjenih po elektronski poti.

ČLEN 8.77

Elektronska avtentikacija in elektronski podpis

1.   Če ni drugače določeno v njenih zakonih in drugih predpisih, pogodbenica ne odreče pravne veljavnosti elektronskega podpisa zgolj zato, ker je podpis v elektronski obliki.

2.   Pogodbenica ne sprejema ali ohranja ukrepov, ki bi urejali elektronsko avtentikacijo in elektronski podpis in bi:

(a)

strankam v elektronski transakciji prepovedovali vzajemno določitev ustreznih elektronskih načinov avtentikacije za svoje transakcije ali

(b)

strankam v elektronski transakciji preprečevali, da bi imele možnost pred sodnim ali upravnim organom dokazati, da njihove elektronske transakcije izpolnjujejo vse pravne zahteve glede elektronske avtentikacije in elektronskega podpisa.

3.   Ne glede na odstavek 2 lahko vsaka pogodbenica zahteva, da mora za posamezno kategorijo transakcij metoda avtentikacije izpolnjevati določene standarde učinkovitosti ali da jo potrdi organ, ki je akreditiran v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi.

ČLEN 8.78

Varstvo potrošnikov

1.   Pogodbenici priznavata pomen sprejetja in ohranitve preglednih in učinkovitih ukrepov za varstvo potrošnikov, ki se uporabljajo za elektronsko poslovanje, ter ukrepov, ki prispevajo k razvoju zaupanja potrošnikov v elektronsko poslovanje.

2.   Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja med svojimi pristojnimi organi, odgovornimi za varstvo potrošnikov, v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z elektronskim poslovanjem, za izboljšanje varstva potrošnikov.

3.   Pogodbenici priznavata pomen sprejetja ali ohranitve ukrepov, v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi, za varstvo osebnih podatkov uporabnikov elektronskega poslovanja.

ČLEN 8.79

Neželena komercialna elektronska sporočila

1.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe v zvezi z neželenimi komercialnimi elektronskimi sporočili, ki:

(a)

od ponudnikov neželenih komercialnih elektronskih sporočil zahtevajo, da prejemnikom olajšajo možnost preprečitve prejema teh sporočil ter

(b)

zahtevajo predhodno soglasje prejemnikov, kot je določeno v skladu z njenimi zakoni in drugimi predpisi, da prejmejo komercialna elektronska sporočila.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so komercialna elektronska sporočila jasno prepoznavna kot taka, da je jasno razvidno, v čigavem imenu so poslana, ter da vsebujejo potrebne informacije, da lahko uporabniki brezplačno in kadar koli zahtevajo prenehanje.

3.   Vsaka pogodbenica določi ukrepe proti ponudnikom neželenih komercialnih elektronskih sporočil, ki niso skladni z ukrepi, sprejetimi ali ohranjenimi v skladu z odstavkoma 1 in 2.

ČLEN 8.80

Sodelovanje pri elektronskem poslovanju

1.   Če je to ustrezno, pogodbenici sodelujeta in se aktivno udeležujeta večstranskih forumov za spodbujanje razvoja elektronskega poslovanja.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta ohranjali dialog glede regulativnih zadev v zvezi z elektronskim poslovanjem z namenom izmenjave informacij in izkušenj, po potrebi vključno o s tem povezanih zakonih, predpisih in njihovem izvajanju, ter najboljših praks v zvezi z elektronskim poslovanjem, med drugim v zvezi z:

(a)

varstvom potrošnikov;

(b)

kibernetsko varnostjo:

(c)

neželenimi komercialnimi elektronskimi sporočili;

(d)

priznavanjem certifikatov o elektronskih podpisih, izdanih javnosti;

(e)

izzivi za mala in srednja podjetja pri uporabi elektronskega poslovanja;

(f)

olajšanjem čezmejnih storitev certificiranja;

(g)

intelektualno lastnino ter

(h)

elektronsko upravo.

ČLEN 8.81

Prost pretok podatkov

Pogodbenici v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma ponovno ocenita, ali je treba v ta sporazum vključiti določbe o prostem pretoku podatkov.

POGLAVJE 9

PRETOK KAPITALA, PLAČILA IN NAKAZILA TER ZAČASNI ZAŠČITNI UKREPI

ČLEN 9.1

Tekoči račun

Brez poseganja v druge določbe tega sporazuma vsaka pogodbenica odobri, v prosto zamenljivi valuti (60) in v skladu s Statutom Mednarodnega denarnega sklada, če je to ustrezno, kakršna koli plačila in nakazila v zvezi s transakcijami na tekočem računu plačilne bilance, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma.

ČLEN 9.2

Pretok kapitala

1.   Brez poseganja v druge določbe tega sporazuma vsaka pogodbenica glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance dovoli prost pretok kapitala z namenom liberalizacije naložb in drugih transakcij, kot je določeno v poglavju 8.

2.   Pogodbenici se posvetujeta med seboj z namenom olajšanja medsebojnega pretoka kapitala, da se spodbujajo trgovina in naložbe.

ČLEN 9.3

Uporaba zakonov in drugih predpisov v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili

1.   Člena 9.1 in 9.2 se ne razlagata tako, kot da bi pogodbenici preprečevala uporabo zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na:

(a)

stečaj, nelikvidnost ali zaščito pravic upnikov;

(b)

izdajanje vrednostnih papirjev, standardiziranih terminskih pogodb, opcij in drugih izvedenih finančnih instrumentov ali trgovanje z njimi;

(c)

računovodsko poročanje ali vodenje evidenc o pretoku kapitala, plačilih ali nakazilih, kadar je treba pomagati organom kazenskega pregona ali finančno regulativnim organom;

(d)

kriminalna ali kazniva dejanja oziroma zavajajoče ali goljufivo ravnanje;

(e)

zagotavljanje skladnosti z odredbami ali sodbami v sodnih postopkih ali

(f)

sheme socialne varnosti, javne pokojninske sheme ali obvezne varčevalne sheme.

2.   Zakoni in drugi predpisi iz odstavka 1 se ne uporabljajo nepravično, samovoljno ali diskriminatorno oziroma na drug način, ki bi pomenil prikrito omejevanje pretoka kapitala, plačil ali nakazil.

ČLEN 9.4

Začasni zaščitni ukrepi

1.   V izjemnih primerih resnih težav pri delovanju ekonomske in monetarne unije Evropske unije ali grožnje le-tej lahko Evropska unija sprejme ali ohrani zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili za obdobje, ki ne presega šestih mesecev. Ti ukrepi so omejeni na to, kar je nujno potrebno, in ne smejo biti sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med Japonsko in tretjo državo v podobnem položaju.

2.   Pogodbenica lahko sprejme ali ohrani omejevalne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili: (61)

(a)

v primeru resnih plačilnobilančnih ali zunanjefinančnih težav ali nevarnosti takih težav (62) ali

(b)

če v izjemnih okoliščinah pretok kapitala, plačila ali nakazila povzročijo ali grozijo, da bodo povzročila makroekonomske težave, povezane z denarno politiko in politiko deviznega tečaja.

3.   Ukrepi iz odstavka 2:

(a)

so v skladu s Statutom Mednarodnega denarnega sklada, če je ustrezno;

(b)

ne presegajo ukrepov, potrebnih za razreševanje okoliščin, opisanih v odstavku 2;

(c)

so začasni in se postopoma odpravijo glede na izboljšanje okoliščin, opisanih v odstavku 2;

(d)

preprečujejo nepotrebno oškodovanje poslovnih, gospodarskih in finančnih interesov druge pogodbenice ter

(e)

so nediskriminatorni v primerjavi s tretjimi državami v podobnih okoliščinah.

4.   V primeru blagovne menjave lahko vsaka pogodbenica sprejme omejevalne ukrepe v skladu s členom 2.20 za namene plačilne bilance.

5.   V primeru trgovine s storitvami lahko vsaka pogodbenica sprejme omejevalne ukrepe, da zaščiti svoj zunanjefinančni položaj ali plačilno bilanco. Ti ukrepi so v skladu s pogoji, določenimi v členu XII Sporazuma GATS.

6.   Pogodbenica, ki ohrani ali sprejme ukrepe iz odstavkov 1 do 3, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

7.   Če se v skladu s tem členom sprejmejo ali ohranijo omejitve, se pogodbenici nemudoma posvetujeta v okviru Odbora za trgovino s storitvami, liberalizacijo naložb in elektronsko poslovanje, ustanovljenega v skladu s členom 22.3, razen če posvetovanja potekajo v okviru drugih forumov. Na posvetovanjih se ocenijo plačilnobilančne ali zunanjefinančne težave ali druge makroekonomske težave, zaradi katerih so bili sprejeti ustrezni ukrepi, pri čemer se med drugim upoštevajo dejavniki, kot so:

(a)

vrsta in obseg težav;

(b)

zunanje gospodarsko in trgovinsko okolje ter

(c)

alternativni popravni ukrepi, ki so morda na voljo.

8.   Na posvetovanjih v skladu z odstavkom 7 se obravnava skladnost vseh omejevalnih ukrepov z odstavki 1 do 3. Ta posvetovanja temeljijo na vseh razpoložljivih relevantnih ugotovitvah statistične in dejanske narave, ki jih predstavi MDS, pri sklepih pa se upošteva ocena plačilnobilančnega in zunanjefinančnega položaja zadevne pogodbenice ali drugih makroekonomskih težav zadevne pogodbenice s strani MDS.

POGLAVJE 10

JAVNA NAROČILA

ČLEN 10.1

Vključitev Sporazuma o javnih naročilih

Sporazum o javnih naročilih je vključen v to poglavje in je smiselno njegov sestavni del.

ČLEN 10.2

Dodatno področje uporabe

Pravila in postopki, določeni v določbah Sporazuma o javnih naročilih iz dela 1 Priloge 10, se smiselno uporabljajo tudi za javna naročila, ki so zajeta v delu 2 Priloge 10.

ČLEN 10.3

Dodatna pravila

Vsaka pogodbenica uporabi člene 10.4 do 10.12 za javna naročila, ki so zajeta v njenih prilogah k Dodatku I k Sporazumu o javnih naročilih, ter za javna naročila, ki so zajeta v delu 2 Priloge 10.

ČLEN 10.4

Objava obvestil

Obvestila o nameravanem ali načrtovanem javnem naročilu v skladu s členom VII Sporazuma o javnih naročilih so brezplačno neposredno dostopna po elektronski poti prek ene same točke dostopa na spletu.

ČLEN 10.5

Pogoji za sodelovanje

1.   Poleg člena VIII Sporazuma o javnih naročilih naročnik pogodbenice ponudnika s sedežem v drugi pogodbenici ne izključi iz sodelovanja v razpisnem postopku na podlagi pravne zahteve, v skladu s katero mora biti ponudnik:

(a)

fizična oseba ali

(b)

pravna oseba.

Ta določba se ne uporablja za naročila v okviru uporabe japonskega zakona o spodbujanju zasebne pobude za financiranje (zakon št. 117 iz leta 1999).

2.   Medtem ko lahko naročnik pogodbenice pri določitvi pogojev za sodelovanje zahteva ustrezne predhodne izkušnje, kadar je to potrebno za izpolnjevanje zahtev javnega razpisa v skladu s pododstavkom 2(b) člena VIII Sporazuma o javnih naročilih, ta naročnik ne določi pogoja, da morajo biti predhodne izkušnje pridobljene na ozemlju te pogodbenice.

ČLEN 10.6

Kvalificiranost ponudnikov

1.   Če pogodbenica ohrani sistem registracije ponudnikov, v skladu s katerim se morajo zainteresirani ponudniki registrirati in predložiti določene informacije, lahko ti ponudniki registracijo zahtevajo kadar koli. Naročnik ponudnike v razumnem času obvesti, ali jim je bila registracija odobrena.

2.   Če mora ponudnik s sedežem v Evropski uniji za predložitev ponudbe za naročila gradbenih del na Japonskem opraviti poslovno presojo (keieijikoshinsa ali keishin) na podlagi japonskega zakona o gradbeništvu (zakon št. 100 iz leta 1949), Japonska zagotovi, da njeni organi, ki izvajajo tako presojo:

(a)

nediskriminatorno ocenijo in, če je ustrezno, kazalnike ponudnika, dosežene zunaj Japonske, priznajo kot enakovredne tistim na Japonskem, in sicer lahko ti kazalniki vključujejo:

(i)

število tehničnega osebja;

(ii)

pogoje za dobrobit delavcev;

(iii)

število let delovanja v gradbeništvu;

(iv)

pogoje za računovodstvo v gradbeništvu;

(v)

znesek odhodkov, namenjen za raziskave in razvoj;

(vi)

pridobitev certifikatov ISO 9001 ali ISO 14001;

(vii)

zaposlovanje in razvoj mladih inženirjev in kvalificiranih delavcev;

(viii)

znesek od prodaje nepremičnin po zaključenih delih ter

(ix)

znesek od prodaje nepremičnin po zaključenih delih kot glavni izvajalec ter

(b)

ustrezno upoštevajo kazalnike ponudnika, dosežene zunaj Japonske, ki lahko vključujejo:

(i)

znesek lastniškega kapitala;

(ii)

znesek dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA);

(iii)

delež neto obresti glede na znesek prodaje;

(iv)

obdobje prometa z obveznostmi;

(v)

delež bruto dobička iz prodaje glede na bruto kapital;

(vi)

delež ponavljajočega se dobička glede na znesek prodaje;

(vii)

delež lastniškega kapitala glede na osnovna sredstva;

(viii)

delež kapitala;

(ix)

znesek denarnih tokov iz poslovanja ter

(x)

znesek akumuliranega dobička.

ČLEN 10.7

Selektivni javni razpisi

1.   Če v skladu z odstavkoma 4 in 5 člena IX Sporazuma o javnih naročilih naročnik omeji število ponudnikov storitev za določeno javno naročilo, število ponudnikov, ki lahko oddajo ponudbo, zadostuje za zagotovitev konkurence, ne da bi to vplivalo na operativno učinkovitost sistema javnih naročil.

2.   V zvezi z Japonsko se ta člen uporablja le za osrednje upravne organe.

ČLEN 10.8

Tehnične specifikacije

Če naročnik uporablja okolju prijazne tehnične specifikacije, kakor so določene z okoljskimi oznakami ali ustreznimi zakoni in drugimi predpisi, veljavnimi v Evropski uniji ali na Japonskem, vsaka pogodbenica zagotovi, da so te specifikacije:

(a)

ustrezne za določitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila;

(b)

utemeljene na objektivno preverljivih in nediskriminatornih merilih ter

(c)

na voljo vsem zainteresiranim ponudnikom.

ČLEN 10.9

Poročila o preskusih

1.   Vsaka pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, lahko zahteva, da zainteresirani ponudniki predložijo poročilo o preskusu, ki ga izda organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ, kot dokazilo o skladnosti z zahtevami ali merili iz tehničnih specifikacij, merili ocenjevanja ali katerimi koli drugimi pogoji.

2.   Če zahteva predložitev poročila o preskusu ali potrdila, ki ga izda organ za ugotavljanje skladnosti, vsaka pogodbenica, vključno z njenimi naročniki:

(a)

sprejme rezultate postopkov ugotavljanja skladnosti, ki jih izvedejo registrirani organi za ugotavljanje skladnosti druge pogodbenice v skladu z odstavkom 1 člena 2 Sporazuma o vzajemnem priznavanju med Evropsko skupnostjo in Japonsko, ki je bil podpisan 4. aprila 2001 v Bruslju; ter

(b)

ustrezno upošteva morebitne prihodnje širitve področja uporabe sporazuma, na katerega se nanaša pododstavek (a), ali vseh nadaljnjih sporazumov, ki jih bosta sklenili pogodbenici z namenom vzajemnega priznavanja postopkov ugotavljanja skladnosti, ko bodo ti začeli veljati.

ČLEN 10.10

Okoljske razmere

Naročniki lahko določijo okoljske pogoje v zvezi z izvajanjem naročila, če so ti pogoji v skladu s pravili, ki jih določa to poglavje, in so navedeni v obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali v drugem obvestilu, uporabljenem kot obvestilo o nameravanem naročilu oziroma v razpisni dokumentaciji.

ČLEN 10.11

Obravnava ponudb in oddaja javnih naročil

1.   Na podlagi odstavka 5 člena XV Sporazuma o javnih naročilih in v skladu s pogoji, določenimi v zakonih in drugih predpisih vsake pogodbenice, vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo njeni naročniki pravico izbrati med dvema meriloma iz pododstavkov (a) in (b) odstavka 5 člena XV Sporazuma o javnih naročilih ter da se zavedajo ustreznosti teh meril.

2.   Če naročnik prejme ponudbo s ceno, ki je nenavadno nižja od cen drugih predloženih ponudb, lahko na podlagi odstavka 6 člena XV Sporazuma o javnih naročilih pri ponudniku preveri, ali se pri ceni upošteva dodelitev subvencij.

ČLEN 10.12

Domači postopki pregleda

1.   Če pogodbenica imenuje neodvisen upravni organ v skladu z odstavkom 4 člena XVIII Sporazuma o javnih naročilih, ta pogodbenica zagotovi, da:

(a)

so člani imenovanega organa neodvisni, nepristranski in v času imenovanja niso pod zunanjimi vplivi;

(b)

člani imenovanega organa med trajanjem njihovega mandata niso razrešeni proti svoji volji, razen če je njihova razrešitev potrebna na podlagi določb, ki urejajo imenovani organ; ter

(c)

kar zadeva naročnike, zajete v prilogah 1 in 3 vsake pogodbenice k Dodatku I Sporazuma o javnih naročilih ter osrednje upravne organe in vse druge subjekte razen organov na ravni pod osrednjo upravo iz dela 2 Priloge 10, ima predsednik ali vsaj en član imenovanega organa pravne in strokovne kvalifikacije, ekvivalentne tistim, ki se zahtevajo za sodnike, odvetnike ali druge pravne strokovnjake, kvalificirane v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice.

2.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki zagotavljajo hitre začasne ukrepe, na podlagi katerih lahko ponudniki ohranijo možnost za sodelovanje v javnem naročilu. Ti začasni ukrepi iz pododstavka 7(a) člena XVIII Sporazuma o javnih naročilih lahko povzročijo prekinitev postopka javnega naročila ali, če je bila pogodba sklenjena z naročnikom in če je pogodbenica tako določila, prekinitev izvajanja naročila. V postopkih je lahko določeno, da se pri odločanju o tem, ali je treba take ukrepe uporabiti, upoštevajo prevladujoče škodljive posledice za zadevne interese, vključno z javnim interesom. Neukrepanje se utemelji pisno.

3.   Če zainteresirani ali sodelujoči ponudnik pri imenovanem organu iz odstavka 1 predloži ugovor, vsaka pogodbenica v skladu s svojimi pravili, predpisi in postopki načeloma zagotovi, da naročnik ne more skleniti pogodbe, dokler ta organ ne sprejme odločitve ali priporočila o ugovoru v zvezi z začasnimi ukrepi, popravnim ukrepom ali nadomestilom za izgubo ali škodo, kakor je navedeno v odstavkih 2, 5 in 6. Vsaka pogodbenica lahko določi, da se lahko v neizogibnih in upravičenih okoliščinah pogodba kljub temu sklene.

4.   Vsaka pogodbenica lahko določi:

(a)

„obdobje mirovanja“ med odločitvijo o oddaji naročila in sklenitvijo pogodbe, da se omogoči dovolj časa, da neuspešni ponudniki ocenijo, ali je primerno sprožiti postopek pregleda; ali

(b)

dovolj dolgo obdobje, da zainteresirani ponudnik vloži ugovor, ki lahko predstavlja podlago za prekinitev izvajanja naročila.

5.   Popravni ukrep iz pododstavka 7(b) člena XVIII Sporazuma o javnih naročilih lahko vključuje enega ali več naslednjih elementov:

(a)

odpravo diskriminatornih tehničnih, ekonomskih ali finančnih specifikacij v razpisu, razpisni dokumentaciji ali katerem koli drugem dokumentu v zvezi s postopkom javnega razpisa in izvedbo novega postopka oddaje javnega naročila;

(b)

ponovitev postopka oddaje javnega naročila brez spreminjanja pogojev;

(c)

razveljavitev odločitve o oddaji naročila in sprejetje nove odločitve o oddaji naročila;

(d)

prenehanje pogodbe ali razglasitev njene neveljavnosti ali

(e)

sprejetje drugih ukrepov z namenom, da se odpravi neizpolnitev obveznosti iz tega poglavja, na primer poziv za plačilo določene vsote, dokler kršitev ni dejansko odpravljena.

6.   V skladu s pododstavkom 7(b) člena XVIII Sporazuma o javnih naročilih lahko vsaka pogodbenica določi dodelitev nadomestila za izgubo ali škodo. V zvezi s tem, če revizijski organ pogodbenice ni sodišče in ponudnik meni, da je prišlo do kršitve nacionalnih zakonov in drugih predpisov o izvajanju obveznosti iz tega poglavja, lahko ponudnik v skladu s sodnimi postopki pogodbenice predloži zadevo sodišču, tudi z namenom zahtevanja odškodnine.

7.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani potrebne postopke, s katerimi se sklepi ali priporočila revizijskih organov dejansko izvajajo ali sklepi sodnih revizijskih organov dejansko izvršujejo.

ČLEN 10.13

Zbiranje in sporočanje statističnih podatkov

Vsaka pogodbenica drugi pogodbenici sporoči razpoložljive in primerljive statistične podatke, ki so pomembni za javna naročila, zajeta v delu 2 Priloge 10.

ČLEN 10.14

Spremembe in popravki v zvezi z obsegom uporabe

1.   Pogodbenica lahko spremeni ali popravi svoje obveznosti iz dela 2 Priloge 10.

2.   Če sprememba ali popravek prilog pogodbenice k Dodatku I k Sporazumu o javnih naročilih v skladu s členom XIX Sporazuma o javnih naročilih začne veljati, ta sprememba ali popravek samodejno postane veljaven za namene tega sporazuma.

3.   Kadar namerava pogodbenica spremeniti svoje obveznosti iz dela 2 Priloge 10, ta pogodbenica:

(a)

o tem pisno obvesti drugo pogodbenico ter

(b)

v uradno obvestilo vključi predlog za ustrezne kompenzacijske prilagoditve za drugo pogodbenico, da se ohrani raven obsega uporabe, ki je primerljiva z ravnijo pred spremembo.

4.   Ne glede na pododstavek 3(b) pogodbenici ni treba zagotoviti kompenzacijskih prilagoditev, če sprememba zadeva naročnika, glede javnih naročil katerega pogodbenica nima več nadzora ali vpliva.

5.   Če Odbor za javna naročila, ustanovljen s členom XXI Sporazuma o javnih naročilih, sprejme merila v skladu s pododstavkoma 8(b) in (c) člena XIX Sporazuma o javnih naročilih, se ta merila uporabljajo tudi v okviru tega člena.

6.   Če druga pogodbenica ugovarja z utemeljitvijo, da:

(a)

prilagoditev, predlagana v skladu s pododstavkom 3(b), ni zadostna za ohranitev primerljive ravni medsebojno dogovorjenega obsega uporabe; ali

(b)

se nameravana sprememba iz odstavka 4 nanaša na naročnika, glede javnih naročil katerega pogodbenica še ni odpravila nadzora ali vpliva,

vloži ugovor v pisni obliki pogodbenici, ki namerava spremeniti svoje obveznosti, v 45 dneh od prejema uradnega obvestila iz pododstavka 3(a), sicer se šteje, da je sprejela prilagoditev ali spremembo.

7.   Naslednje spremembe obveznosti pogodbenice v skladu z delom 2 Priloge 10 se štejejo za popravek:

(a)

sprememba imena naročnika;

(b)

združitev dveh ali več naročnikov, navedenih v istem odstavku dela 2 Priloge 10;

(c)

razdelitev naročnika iz dela 2 Priloge 10 na dva ali več naročnikov, ki se dodajo naročnikom, navedenim v istem odstavku navedenega dela; ter

(d)

posodobitev okvirnih seznamov, kakršni so seznami, določeni v odstavku 3 oddelka A dela 2 Priloge 10, pododstavku 1(b) oddelka B dela 2 Priloge 10 ali v prilogah 2 in 3 Evropske unije k Dodatku I k Sporazumu o javnih naročilih.

8.   V primeru nameravanih popravkov pogodbenica drugo pogodbenico pisno obvesti vsaki dve leti v skladu s ciklom uradnih obvestil, določenih v Sklepu Odbora za javna naročila o zahtevah glede obveščanja v skladu s členoma XIX in XXII Sporazuma, sprejetega 30. marca 2012 (GPA/113), po začetku veljavnosti tega sporazuma.

9.   Druga pogodbenica lahko v 45 dneh od prejema uradnega obvestila v skladu z odstavkom 8 pisno vloži ugovor zoper pogodbenico, ki namerava popraviti svoje obveznosti. Pogodbenica, ki vloži ugovor, navede razloge, zakaj meni, da pri predlaganem popravku ne gre za spremembo, kot je določena v odstavku 7, in opiše učinek predlaganega popravka na medsebojno dogovorjeni obseg uporabe, določen v tem sporazumu. Če se tak ugovor ne vloži v pisni obliki v 45 dneh od prejema uradnega obvestila, se šteje, da je bil predvideni popravek sprejet.

10.   Če pogodbenica ugovarja nameravani spremembi ali popravku ali predlagani kompenzacijski prilagoditvi, si pogodbenici prizadevata za rešitev vprašanja s posvetovanji. Če pogodbenici v 150 dneh od prejema uradnega obvestila o ugovoru ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki namerava spremeniti ali popraviti svoje obveznosti, uporabi postopek reševanja sporov v skladu s poglavjem 21, v okviru katerega se ugotovi, ali je ugovor utemeljen. Načrtovana sprememba ali popravek, v zvezi s katerim je vložen ugovor, se šteje za sprejetega le, če je tako dogovorjeno v okviru posvetovanj ali tako odloči svet, ustanovljen v skladu s členom 21.7.

ČLEN 10.15

Sodelovanje

Pogodbenici si prizadevata sodelovati, da bi dosegli boljše razumevanje svojih trgov javnih naročil. Pogodbenici prav tako priznavata, da je v ta namen pomembno vključevanje povezanih industrij pogodbenic prek sredstev, kakršna so dialogi.

ČLEN 10.16

Odbor za javna naročila

1.   Odbor za javna naročila, ustanovljen v skladu s členom 22.3 (v nadaljnjem besedilu v tem členu: Odbor), je odgovoren za učinkovito izvajanje in delovanje tega poglavja.

2.   Naloge Odbora so:

(a)

dajanje priporočil Skupnemu odboru za sprejetje sklepov o spremembah dela 2 Priloge 10, da te odražajo spremembe ali popravke, sprejete v skladu s členom 10.14, ali dogovorjene kompenzacijske prilagoditve;

(b)

določitev načinov za sporočanje statističnih podatkov v skladu s členom 10.13, če meni, da so potrebne;

(c)

obravnavanje zadev v zvezi javnimi naročili, ki jih nanj naslovi pogodbenica; ter

(d)

izmenjavanje informacij v zvezi s priložnostmi za javna naročila v vsaki pogodbenici, tudi na ravni pod osrednjo upravo.

ČLEN 10.17

Kontaktne točke

Vsaka pogodbenica ob začetku veljavnosti tega sporazuma določi kontaktno točko za izvajanje tega poglavja in drugo pogodbenico uradno obvesti o kontaktnih podatkih, tudi o informacijah v zvezi z zadevnimi uradniki. Pogodbenici se nemudoma medsebojno uradno obvestita o kakršni koli spremembi v zvezi s temi kontaktnimi podatki.

POGLAVJE 11

POLITIKA KONKURENCE

ČLEN 11.1

Načela

Pogodbenici priznavata pomen poštene in svobodne konkurence v svojih trgovinskih in naložbenih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčne prakse izkrivljajo pravilno delovanje trgov in ogrozijo koristi liberalizacije trgovine in naložb.

ČLEN 11.2

Protikonkurenčne prakse

Vsaka pogodbenica za dosego ciljev tega sporazuma v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi sprejme ukrepe proti protikonkurenčnim praksam, ki so po njenem mnenju ustrezni.

ČLEN 11.3

Zakonodajni in regulativni okvir

1.   Vsaka pogodbenica ohrani konkurenčno pravo, ki velja za vsa podjetja v vseh gospodarskih sektorjih in ki učinkovito obravnava naslednje protikonkurenčne prakse:

(a)

za Evropsko unijo:

(i)

sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, katerih cilj ali posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

(ii)

zloraba prevladujočega položaja s strani enega ali več podjetij; ter

(iii)

združitve ali koncentracije podjetij, ki bi znatno ovirale učinkovito konkurenco; ter

(b)

za Japonsko:

(i)

zasebni monopoli;

(ii)

nerazumno omejevanje trgovine;

(iii)

nepoštene trgovinske prakse ter

(iv)

združitve ali prevzemi, ki bi znatno omejili konkurenco na določenem področju trgovine.

2.   Vsaka pogodbenica uporabi konkurenčno pravo za vsa zasebna ali javna podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti. To pogodbenici ne preprečuje, da določi izjeme od konkurenčnega prava, pod pogojem, da so take izjeme pregledne in so omejene na tiste, ki so potrebne za zaščito javnega interesa. Te izjeme ne presegajo tistega, kar je nujno potrebno za uresničitev ciljev v javnem interesu, ki jih je določila ta pogodbenica.

3.   Za namene tega poglavja „gospodarske dejavnosti“ pomeni dejavnosti, ki se nanašajo na ponujanje blaga in storitev na trgu.

ČLEN 11.4

Operativna neodvisnost

Vsaka pogodbenica ima neodvisen organ, ki je odgovoren in pristojen za učinkovito izvajanje njenega konkurenčnega prava.

ČLEN 11.5

Nediskriminacija

Pri uporabi svojega konkurenčnega prava vsaka pogodbenica spoštuje načelo nediskriminacije za vsa podjetja, ne glede na državljanstvo in vrsto lastništva podjetij.

ČLEN 11.6

Poštenost postopka

Pri uporabi svojega konkurenčnega prava vsaka pogodbenica spoštuje načelo poštenosti postopka za vsa podjetja, ne glede na državljanstvo in vrsto lastništva podjetij.

ČLEN 11.7

Preglednost

Vsaka pogodbenica pregledno uporablja svoje konkurenčno pravo. Vsaka pogodbenica spodbuja preglednost v svoji politiki konkurence.

ČLEN 11.8

Sodelovanje pri izvrševanju

1.   Za doseganje ciljev tega sporazuma in prispevanje k učinkovitemu izvrševanju konkurenčnega prava vsake pogodbenice pogodbenici potrjujeta, da je v njunem skupnem interesu spodbujati sodelovanje in usklajevanje med organi za konkurenco v zvezi z razvojem politike konkurence in dejavnostmi izvrševanja, in sicer v okviru Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o sodelovanju na področju protikonkurenčnih dejavnosti, ki je bil sprejet 10. julija 2003 v Bruslju (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: sporazum o sodelovanju na področju protikonkurenčnih dejavnosti).

2.   V okviru sporazuma o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih si lahko organi pogodbenic, pristojni za konkurenco, za lažje sodelovanje in usklajevanje iz odstavka 1 izmenjujejo ali kako drugače sporočajo informacije.

ČLEN 11.9

Reševanje sporov

Za določbe tega poglavja se ne uporablja reševanje sporov iz poglavja 21.

POGLAVJE 12

SUBVENCIJE

ČLEN 12.1

Načela

Pogodbenici priznavata, da lahko pogodbenica dodeli subvencije, ko so te potrebne za doseganje ciljev javne politike. Toda nekatere subvencije lahko izkrivljajo pravilno delovanje trgov in ogrozijo koristi liberalizacije trgovine in naložb. Pogodbenica načeloma ne bi smela odobriti subvencij, če ugotovi, da imajo ali bi lahko imele bistven negativen učinek na trgovino ali naložbe med pogodbenicama.

ČLEN 12.2

Opredelitve pojmov

V tem poglavju:

(a)

„gospodarske dejavnosti“ pomeni dejavnosti, ki se nanašajo na ponujanje blaga in storitev na trgu;

(b)

„subvencija“ pomeni ukrep, ki smiselno izpolnjuje pogoje iz člena 1.1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ne glede na to, ali prejemniki subvencij trgujejo z blagom ali storitvami; ter

(c)

„specifična subvencija“ pomeni subvencijo, ki se smiselno določi kot specifična v skladu s členom 2 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

ČLEN 12.3

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za specifične subvencije, kolikor so povezane z gospodarskimi dejavnostmi (63).

2.   To poglavje se ne uporablja za subvencije, dodeljene podjetjem, ki jim vlada zaupa naloge zagotavljanja storitev širši javnosti za cilje javne politike. Take izjeme od pravil o subvencijah so pregledne in ne presegajo zanje opredeljenih usmerjenih ciljev javne politike.

3.   To poglavje se ne uporablja za subvencije, odobrene kot nadomestilo za škodo, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izjemni dogodki.

4.   Člena 12.5 in 12.6 se ne uporabljata za subvencije, katerih kumulativni zneski ali proračuni znašajo manj kot 450 000 posebnih pravic črpanja za posameznega upravičenca v obdobju treh zaporednih let.

5.   Člena 12.6 in 12.7 se ne uporabljata za subvencije v zvezi z blagovno menjavo iz Priloge 1 k Sporazumu o kmetijstvu in subvencije, povezane s trgovino z ribami in ribjimi proizvodi.

6.   Člen 12.7 se ne uporablja za subvencije, odobrene začasno kot odziv na nacionalne ali svetovne izredne gospodarske razmere (64). Take subvencije morajo biti ciljno usmerjene, gospodarne, učinkovite in uspešne, da bi se odpravile ugotovljene začasne nacionalne ali svetovne izredne gospodarske razmere.

7.   To poglavje se ne uporablja za avdiovizualne storitve.

8.   Člen 12.7 se ne uporablja za subvencije, ki jih dodelijo organi na ravni pod osrednjo upravo posamezne pogodbenice. Pri izpolnjevanju svojih obveznosti iz tega poglavja vsaka pogodbenica sprejme razumne razpoložljive ukrepe, s katerimi lahko zagotovi, da organi na ravni pod osrednjo upravo te pogodbenice spoštujejo določbe tega poglavja.

ČLEN 12.4

Razmerje do Sporazuma o STO

Nobena določba tega poglavja ne vpliva na pravice in obveznosti nobene od pogodbenic v skladu s Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih, členom XVI GATT 1994 in členom XV GATS.

ČLEN 12.5

Uradno obveščanje

1.   Vsaka pogodbenica vsaki dve leti od začetka veljavnosti tega sporazuma v angleščini uradno obvesti drugo pogodbenico o pravni podlagi, obliki, znesku ali proračunu in, če je mogoče, o imenu prejemnika kakršne koli specifične subvencije, ki jo je pogodbenica, ki pošlje uradno obvestilo, odobrila ali ohranila (65). Toda prvo uradno obvestilo se pošlje najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

2.   Če pogodbenica na uradni spletni strani objavi informacije, opredeljene v odstavku 1, se šteje, da je bilo poslano uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1. Če ena pogodbenica pošlje uradno obvestilo o subvencijah v skladu s členom 25.2 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, se šteje, da je pogodbenica izpolnila zahteve iz odstavka 1 v zvezi s takimi subvencijami.

3.   Kar zadeva subvencije, povezane s storitvami, se ta člen uporablja le za naslednje sektorje: arhitekturne in inženirske storitve, bančne storitve, računalniške storitve, gradbene storitve, energetske storitve, okoljske storitve, storitve hitre dostave, zavarovalne storitve, telekomunikacijske storitve in storitve prevoza.

ČLEN 12.6

Posvetovanja

1.   Če pogodbenica meni, da subvencija druge pogodbenice ima ali bi lahko imela bistven negativen učinek na njene trgovinske ali naložbene interese v okviru tega poglavja, lahko prva pogodbenica predloži pisni zahtevek za posvetovanje. Pogodbenici se posvetujeta, da bi rešili zadevo, pod pogojem, da takšna zahteva vsebuje pojasnilo o tem, kako je ali bi lahko subvencija občutno negativno vplivala na trgovino ali naložbe med pogodbenicama.

2.   Med posvetovanji pogodbenica, ki je prejela zahtevek za posvetovanje, preuči, ali lahko zagotovi podatke o subvenciji, če tako zahteva druga pogodbenica, kot so:

(a)

pravna podlaga in cilji politike ali namen subvencije;

(b)

oblika subvencije, kot so nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivo predplačilo, kapitalski vložek ali davčne ugodnosti;

(c)

datumi in trajanje subvencije ter morebitni drugi roki v zvezi z njo;

(d)

zahteve glede upravičenosti do subvencije;

(e)

skupni znesek ali letni znesek proračuna za subvencijo in možnost, da se subvencija omeji;

(f)

če je mogoče, prejemnik subvencije; ter

(g)

druge informacije, vključno s statističnimi podatki, ki omogočajo presojo učinkov subvencije na trgovino ali naložbe.

3.   Za olajšanje posvetovanj zaprošena pogodbenica zagotovi relevantne informacije o zadevni subvenciji v pisni obliki najpozneje v 90 dneh po prejemu zahtevka iz odstavka 1.

4.   Če pogodbenica katerih koli informacij iz odstavka 2 ne predloži, ta pogodbenica pojasni, zakaj take informacije niso vključene v njenem pisnem odgovoru.

5.   Če pogodbenica prosilka po posvetovanjih še vedno meni, da subvencija ima ali bi lahko imela bistven negativen učinek na njene trgovinske ali naložbene interese v okviru tega poglavja, zaprošena pogodbenica z razumevanjem preuči pomisleke pogodbenice prosilke. Zaprošena pogodbenica šteje kakršno koli rešitev za izvedljivo in sprejemljivo.

ČLEN 12.7

Prepovedane subvencije

Prepovedane so naslednje subvencije pogodbenice, ki imajo ali bi lahko imele bistven negativen učinek na trgovino ali naložbe med pogodbenicama:

(a)

pravne ali druge ureditve, pri katerih je vlada ali javni organ odgovoren za jamstvo za vračilo dolgov ali obveznosti podjetja brez kakršnih koli omejitev glede zneska in trajanja takšnega jamstva; ter

(b)

subvencije za prestrukturiranje podjetja v težavah ali insolventnega podjetja, ne da bi podjetje pripravilo verodostojen načrt prestrukturiranja. Tak načrt za prestrukturiranje mora biti pripravljen v razumnem roku po tem, ko je podjetje prejelo začasno likvidnostno podporo. (66) Načrt prestrukturiranja temelji na realističnih predpostavkah z namenom zagotovitve obnove dolgoročne sposobnosti preživetja podjetja v težavah ali insolventnega podjetja v razumnem roku. Podjetje samo ali njegovi lastniki prispevajo znatna sredstva ali premoženje za stroške prestrukturiranja.

ČLEN 12.8

Uporaba subvencij

Vsaka pogodbenica zagotovi, da podjetja uporabljajo subvencije samo za poseben namen, za katerega so se subvencije odobrile.

ČLEN 12.9

Splošne izjeme

Za namen tega poglavja sta člen XX GATT 1994 in člen XIV GATS smiselno vključena v ta sporazum in sta njegov sestavni del.

ČLEN 12.10

Reševanje sporov

Za odstavek 5 člena 12.6 se ne uporablja reševanje sporov iz poglavja 21.

POGLAVJE 13

PODJETJA V DRŽAVNI LASTI, PODJETJA, KI SO JIM DODELJENE POSEBNE PRAVICE ALI PRIVILEGIJI, TER PRAVNI MONOPOLI

ČLEN 13.1

Opredelitve pojmov

V tem poglavju:

(a)

„Sporazum“ pomeni Sporazum o uradno podprtih izvoznih kreditih, pripravljen v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) ali njegovega naslednika, pripravljenega v okviru OECD ali izven tega okvira, ki ga je sprejelo vsaj 12 prvotnih članic STO, ki so bile udeleženke Sporazuma od 1. januarja 1979;

(b)

„poslovne dejavnosti“ pomeni dejavnosti, ki jih podjetje opravlja s pridobitnim namenom (67) in katerih rezultat je proizvodnja blaga ali opravljanje storitev za prodajo potrošniku na zadevnem trgu v količinah in po cenah, ki jih določi podjetje;

(c)

„komercialni vidiki“ pomeni vidike glede cene, kakovosti, razpoložljivosti, tržljivosti, prevoza in druge pogoje nakupa ali prodaje ali druge dejavnike, ki bi se običajno upoštevali pri poslovnih odločitvah podjetja v zasebni lasti, ki deluje v skladu z načeli tržnega gospodarstva v zadevnih podjetjih ali industriji;

(d)

„določiti monopol“ pomeni vzpostaviti ali dovoliti monopol ali ga razširiti na dodatno blago ali storitev;

(e)

„pravni monopol“ pomeni subjekt, vključno s konzorcijem ali vladno agencijo, ki je na upoštevnem trgu na ozemlju pogodbenice določen kot edini ponudnik ali kupec blaga ali storitve, ne vključuje pa subjekta, ki mu je bila dodeljena izključna pravica intelektualne lastnine zgolj zaradi te dodelitve;

(f)

„podjetje, ki ima posebne pravice ali privilegije“ pomeni podjetje, javno ali zasebno, vključno z njegovimi hčerinskimi družbami, ki mu je pogodbenica podelila posebne pravice ali privilegije; pogodbenica dodeli posebne pravice ali privilegije, ko določi ali omeji število podjetij, pooblaščenih za dobavo blaga ali storitve, ne da bi pri tem določila objektivna, sorazmerna in nediskriminatorna merila, s čimer bistveno vpliva na zmožnost katerega koli drugega podjetja, da dobavlja enako blago ali storitev na istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji;

(g)

„storitev, ki se opravlja pri izvajanju javnih pooblastil“ pomeni storitev, ki se opravlja pri izvajanju javnih pooblastil, kot so opredeljena v GATS in, če je ustrezno, Prilogi o finančnih storitvah h GATS; ter

(h)

„podjetje v državni lasti“ pomeni podjetje, ki se ukvarja s komercialnimi dejavnostmi in v katerem pogodbenica:

(i)

ima neposredno v lasti več kot 50 odstotkov osnovnega kapitala;

(ii)

posredno ali neposredno prek lastniške udeležbe obvladuje izvrševanje več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic;

(iii)

ima pooblastila, da imenuje večino članov upravnega odbora ali drugega enakovrednega upravljalnega organa; ali

(iv)

ima pooblastila, da zakonito usmerja dejavnosti podjetja ali drugače izvaja enakovredno stopnjo nadzora v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi.

ČLEN 13.2

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole, ki opravljajo komercialne dejavnosti. Če opravljajo komercialne in nekomercialne dejavnosti, to poglavje zajema samo komercialne dejavnosti.

2.   To poglavje se uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole na vseh ravneh uprave.

3.   To poglavje se ne uporablja v okoliščinah, v katerih podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopoli delujejo kot naročniki, zajeti bodisi v prilogah vsake pogodbenice k Dodatku I k Sporazumu o javnih naročilih bodisi v delu 2 Priloge 10, ki izvajajo javna naročila za vladne namene in ne z namenom komercialne preprodaje ali z namenom uporabe v proizvodnji blaga ali opravljanja storitve za komercialno prodajo.

4.   To poglavje se ne uporablja za nobeno storitev, ki se opravlja pri izvajanju javnih pooblastil.

5.   To poglavje se ne uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, ali pravne monopole, če so bili v katerem koli od treh preteklih zaporednih proračunskih let letni prihodki od komercialnih dejavnosti zadevnega podjetja ali monopola nižji od 200 milijonov posebnih pravic črpanja.

6.   Člen 13.5 se ne uporablja v zvezi z opravljanjem finančnih storitev s strani podjetja v državni lasti na podlagi pooblastila vlade, če to opravljanje finančnih storitev:

(a)

podpira izvoz ali uvoz, pod pogojem, da te storitve:

(i)

niso namenjene izpodrivanju komercialnega financiranja ali

(ii)

se ponujajo pod pogoji, ki niso ugodnejši od tistih, ki bi jih bilo mogoče pridobiti za primerljive finančne storitve na komercialnem trgu;

(b)

podpira zasebne naložbe zunaj ozemlja pogodbenice, pod pogojem, da te storitve:

(i)

niso namenjene izpodrivanju komercialnega financiranja ali

(ii)

se ponujajo pod pogoji, ki niso ugodnejši od tistih, ki bi jih bilo mogoče pridobiti za primerljive finančne storitve na komercialnem trgu; ali

(c)

se ponuja pod pogoji v skladu s Sporazumom pod pogojem, da spada na področje uporabe Sporazuma.

7.   Člen 13.5 se ne uporablja za sektorje, določene v odstavku 2 člena 8.6.

8.   Člen 13.5 se ne uporablja, kolikor podjetje v državni lasti, podjetje, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopol pogodbenice kupuje in prodaja blago ali storitve v skladu s:

(a)

katerim koli obstoječim neskladnim ukrepom v skladu z odstavkom 1 člena 8.12 in odstavkom 1 člena 8.18, ki ga pogodbenica ohrani, nadaljuje, podaljša, spremeni ali prilagodi, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge I k Prilogi 8-B; ali

(b)

katerim koli neskladnim ukrepom pogodbenice v skladu z odstavkom 2 člena 8.12 in odstavkom 2 člena 8.18, ki se nanaša na sektorje, podsektorje ali dejavnosti, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge II k Prilogi 8-B.

ČLEN 13.3

Razmerje do Sporazuma o STO

Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz odstavkov 1 do 3 člena XVII, GATT 1994, Dogovora o razlagi člena XVII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 ter iz odstavkov 1, 2 in 5 člena VIII GATS.

ČLEN 13.4

Splošne določbe

1.   Brez poseganja v pravice in obveznosti vsake pogodbenice v skladu s tem poglavjem nobena določba tega poglavja pogodbenici ne preprečuje, da bi ustanovila ali ohranila podjetje v državni lasti, da bi podjetju podelila posebne pravice ali privilegije ali da bi določila monopol.

2.   Nobena pogodbenica ne sme zahtevati ali spodbujati podjetja v državni lasti, podjetja, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravnega monopola, da ravna na način, ki ni v skladu s tem poglavjem.

ČLEN 13.5

Nediskriminatorna obravnava in komercialni vidiki

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da vsako njeno podjetje v državni lasti, podjetje, ki ima posebne pravice ali privilegije, in pravni monopol, kadar opravlja komercialne dejavnosti:

(a)

ravna v skladu s komercialnimi vidiki pri nakupu ali prodaji blaga ali storitve, razen pri izpolnjevanju kakršnih koli nalog, ki se nanašajo na njegovo pooblastilo za opravljanje javnih storitev, ki so v skladu s pododstavkoma (b) ali (c);

(b)

pri nakupu blaga ali storitve:

(i)

blagu ali storitvi, ki ju dobavi podjetje druge pogodbenice, zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi podobnemu blagu ali podobni storitvi, ki ju dobavijo podjetja pogodbenice; ter

(ii)

blagu ali storitvi, ki ju dobavi zajeto podjetje, kot je določeno v pododstavku (c) člena 8.2, zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi podobnemu blagu ali podobni storitvi, ki ju dobavijo podjetja ali podjetniki pogodbenice na zadevnem trgu v pogodbenici; ter

(c)

pri prodaji blaga ali storitve:

(i)

zagotovi podjetju druge pogodbenice obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi podjetjem pogodbenice; ter

(ii)

zajetemu podjetju, kot je določeno v pododstavku (c) člena 8.2, zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi podjetjem ali podjetnikom pogodbenice na zadevnem trgu v pogodbenici. (68)

2.   Pododstavka 1(b) in (c) podjetju v državni lasti, podjetju, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravnemu monopolu ne preprečujeta:

(a)

nakupa ali prodaje blaga ali storitev pod drugačnimi pogoji, vključno glede cene, če so ti drugačni pogoji v skladu s komercialnimi vidiki; ali

(b)

zavrnitve nakupa ali prodaje blaga ali storitev, če je ta zavrnitev v skladu s komercialnimi vidiki.

ČLEN 13.6

Regulativni okvir

1.   Pogodbenici spoštujeta in čim bolje uporabljata ustrezne mednarodne standarde, med drugim tudi smernice OECD za upravljanje podjetij v državni lasti.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsi regulativni organi in vsi drugi organi, ki opravljajo regulativno funkcijo, ki jo pogodbenica vzpostavi ali ohrani, neodvisni od podjetij, ki jih regulirajo, in jim ne odgovarjajo ter da delujejo nepristransko (69) v podobnih okoliščinah in v zvezi z vsemi podjetji, ki jih regulirajo, vključno s podjetji v državni lasti, podjetji, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravnimi monopoli. (70)

3.   Vsaka pogodbenica dosledno in nediskriminatorno uporablja svoje zakone in druge predpise za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole.

ČLEN 13.7

Izmenjava informacij

1.   Pogodbenica, ki ima razloge za domnevo, da so na njene interese v skladu s tem poglavjem negativno vplivale komercialne dejavnosti podjetja v državni lasti, podjetja, ki ima posebne pravice ali privilegije, ali pravnega monopola (v nadaljnjem besedilu tega člena: subjekt) druge pogodbenice, lahko od druge pogodbenice v pisni obliki zahteva, naj v skladu z odstavkom 2 pošlje informacije o komercialnih dejavnostih subjekta, povezanih z izvajanjem določb tega poglavja.

2.   Zaprošena pogodbenica zagotovi naslednje informacije pod pogojem, da taka zahteva vsebuje obrazložitev, kako so dejavnosti subjekta morda vplivale na interese pogodbenice prosilke v skladu s tem poglavjem, in navede, katere od naslednjih informacij je treba zagotoviti:

(a)

organizacijska struktura subjekta in sestava upravnega odbora ali drugega enakovrednega upravljalnega organa;

(b)

odstotek delnic, ki ga imajo kumulativno v lasti zaprošena pogodbenica, njena podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopoli, ter odstotek glasovalnih pravic, ki ga imajo v subjektu;

(c)

opis kakršnih koli posebnih delnic ali posebnih glasovalnih ali drugih pravic, ki jih imajo zaprošena pogodbenica, njena podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, ali pravni monopoli, če se te pravice razlikujejo od pravic, povezanih s splošnimi navadnimi delnicami subjekta;

(d)

opis vladnih služb ali javnih organov, ki urejajo subjekt, opis zahtev za poročanje, ki mu jih nalagajo te službe ali javni organi, ter pravic in praks, če je to mogoče, teh služb ali javnih organov, kar zadeva imenovanje, razrešitev ali prejemke vodstvenih delavcev in članov njegovega upravnega odbora ali katerega koli drugega enakovrednega upravljalnega organa;

(e)

letni prihodek in bilančna vsota subjekta v zadnjem triletnem obdobju, za katerega so na voljo podatki;

(f)

vse izjeme, imunitete in povezani ukrepi, od katerih ima podjetje koristi v skladu z zakoni in drugimi predpisi zaprošene pogodbenice; ter

(g)

kakršne koli dodatne informacije glede subjekta, ki so javno dostopne, vključno z letnimi računovodskimi poročili in revizijami s strani tretjih oseb.

ČLEN 13.8

Splošne izjeme

Za namen tega poglavja sta člen XX GATT 1994 in člen XIV GATS smiselno vključena v ta sporazum in sta njegov sestavni del.

POGLAVJE 14

INTELEKTUALNA LASTNINA

ODDELEK A

Splošne določbe

ČLEN 14.1

Uvodne določbe

1.   Za olajšanje proizvodnje in trženja inovativnih in ustvarjalnih izdelkov ter opravljanje storitev med pogodbenicama in povečanje koristi od trgovine in naložb pogodbenici odobrita in zagotovita zadostno, učinkovito in nediskriminatorno zaščito intelektualne lastnine ter določita ukrepe za izvrševanje pravic intelektualne lastnine in proti kršitvam teh pravic, vključno s ponarejanjem in piratstvom, v skladu z določbami tega poglavja in mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnici sta.

2.   Čeprav to ni njena obveznost, lahko pogodbenica zagotovi širše varstvo ali izvrševanje pravic intelektualne lastnine v skladu s svojo zakonodajo, kot ju zahteva to poglavje, pod pogojem, da tako varstvo ali izvrševanje ni v nasprotju z določbami tega poglavja.

3.   V tem poglavju „intelektualna lastnina“ pomeni vse kategorije intelektualne lastnine, ki so zajete v členih 14.8 do 14.39 tega poglavja ali oddelkih 1 do 7 dela II Sporazuma TRIPS. Varstvo intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco iz člena 10bis Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, ki je bila podpisana 20. marca 1883 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija) (71).

4.   V tem poglavju se smiselno uporabljajo cilji in načela, določeni v delu I Sporazuma TRIPS, zlasti v členih 7 in 8.

ČLEN 14.2

Dogovorjena načela

Ob upoštevanju temeljnih ciljev javne politike nacionalnih sistemov pogodbenici priznavata potrebo po:

(a)

spodbujanju inovacij in ustvarjalnosti;

(b)

olajšanju širjenja informacij, znanja, tehnologije, kulture in umetnosti ter

(c)

spodbujanju konkurence ter odprtih in učinkovitih trgov,

prek svojih sistemov intelektualne lastnine, ob spoštovanju načel, med drugim, preglednosti in nediskriminacije ter ob upoštevanju interesov zadevnih zainteresiranih strani, vključno z imetniki pravic in uporabniki.

ČLEN 14.3

Mednarodni sporazumi

1.   Določbe tega poglavja dopolnjujejo pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi drugih mednarodnih sporazumov na področju intelektualne lastnine, katerih podpisnici sta obe pogodbenici.

2.   Pogodbenici potrjujeta svojo zavezo, da bosta upoštevali obveznosti iz mednarodnih sporazumov, povezanih z intelektualno lastnino, katerih podpisnici sta obe (72) ob začetku veljavnosti tega sporazuma, vključno z naslednjimi:

(a)

Sporazum TRIPS;

(b)

Pariška konvencija;

(c)

Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, podpisana 26. oktobra 1961 v Rimu (v nadaljnjem besedilu: Rimska konvencija);

(d)

Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del, ki je bila podpisana 9. septembra 1886 v Bernu (v nadaljnjem besedilu: Bernska konvencija) (73);

(e)

Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici, sprejeta 20. decembra 1996 v Ženevi;

(f)

Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih, sprejeta 20. decembra 1996 v Ženevi;

(g)

Budimpeštanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja, sprejeta 28. aprila 1977 v Budimpešti;

(h)

Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin, ki je bila podpisana 2. decembra 1961 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija UPOV iz leta 1991) (74);

(i)

Protokol k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, sprejet 27. junija 1989 v Madridu; ter

(j)

Pogodba o sodelovanju na področju patentov, podpisana 19. junija 1970 v Washingtonu.

3.   Vsaka pogodbenica si razumno prizadeva, da bo ratificirala ali pristopila k naslednjim večstranskim sporazumom, če na dan začetka veljavnosti tega sporazuma še ni njihova podpisnica: (75)

(a)

Pogodba o patentnem pravu, sprejeta 1. junija 2000 v Ženevi;

(b)

Pogodba o pravu znamk, sprejeta 27. oktobra 1994 v Ženevi;

(c)

Singapurska pogodba o pravu blagovnih znamk, sprejeta 27. marca 2006 v Singapurju;

(d)

Ženevski akt Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejet 2. julija 1999 v Ženevi;

(e)

Pekinška pogodba o varstvu avdiovizualnih izvedb, sprejeta 24. junija 2012 v Pekingu; ter

(f)

Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, sprejeta 27. junija 2013 v Marakešu.

ČLEN 14.4

Nacionalna obravnava

1.   Za vse kategorije intelektualne lastnine, ki so zajete v tem poglavju, vsaka pogodbenica državljanom (76) druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotavlja svojim državljanom v zvezi z varstvom (77) intelektualne lastnine v skladu z izjemami, ki so že določene v Pariški konvenciji, Bernski konvenciji, Rimski konvenciji in Pogodbi o intelektualni lastnini na področju integriranih vezij, sprejeti 26. maja 1989 v Washingtonu. Za izvajalce, proizvajalce fonogramov in radiodifuzne organizacije, se ta obveznost nanaša samo na pravice iz tega sporazuma.

2.   Za obveznosti v skladu z odstavkom 1 veljajo izjeme iz člena 5 Sporazuma TRIPS.

ČLEN 14.5

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

Vsaka pogodbenica državljanom druge pogodbenice nemudoma in brez pogojev zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi državljanom tretje države v zvezi z varstvom intelektualne lastnine, ob upoštevanju izjem iz členov 4 in 5 Sporazuma TRIPS.

ČLEN 14.6

Postopkovne zadeve in preglednost

1.   Vsaka pogodbenica si razumno prizadeva za spodbujanje učinkovitosti in preglednosti pri upravljanju svojega sistema intelektualne lastnine.

2.   Vsaka pogodbenica za namen zagotavljanja učinkovitega upravljanja svojega sistema intelektualne lastnine sprejme ustrezne ukrepe za povečanje učinkovitosti upravnih postopkov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine v skladu z mednarodnimi standardi.

3.   Vsaka pogodbenica si za namen nadaljnjega spodbujanja preglednosti pri upravljanju svojega sistema intelektualne lastnine razumno prizadeva za sprejetje ustreznih ukrepov, ki so na voljo, za:

(a)

objavo informacij in da javnosti na voljo informacije iz spisov o:

(i)

prijavah in odobritvah patentov;

(ii)

registracijah modelov;

(iii)

registracijah in prijavah blagovnih znamk;

(iv)

registracijah novih sort rastlin ter

(v)

registracijah geografskih označb;

(b)

javno objavo informacij o ukrepih, ki so jih pristojni organi sprejeli za ustavitev sprostitve blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, kot mejne ukrepe iz člena 14.51;

(c)

javno objavo informacij o svojih prizadevanjih za zagotovitev učinkovitega izvrševanja pravic intelektualne lastnine in drugih informacij v zvezi s svojim sistemom intelektualne lastnine ter

(d)

javno objavo informacij o zadevnih zakonih in drugih predpisih, pravnomočnih sodnih odločbah in upravnih sklepih splošne veljavnosti, ki se nanašajo na izvrševanje pravic intelektualne lastnine.

ČLEN 14.7

Spodbujanje ozaveščanja javnosti o varstvu intelektualne lastnine

Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za nadaljnje spodbujanje ozaveščanja javnosti o varstvu intelektualne lastnine, vključno s projekti za izobraževanje in razširjanje informacij o uporabi intelektualne lastnine ter o izvrševanju pravic intelektualne lastnine.

ODDELEK B

Standardi glede intelektualne lastnine

PODODDELEK 1

Avtorske in sorodne pravice

ČLEN 14.8

Avtorji

Vsaka pogodbenica avtorjem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)

neposredno ali posredno reprodukcijo dela ali celote njihovih del na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)

kakršno koli distribucijo izvirnikov ali njihovih kopij v javnosti s prodajo ali drugače; vsaka pogodbenica lahko določi pogoje, v skladu s katerimi se uporablja izčrpanje pravice, določene v tej določbi, po prvi prodaji ali drugačnem prenosu lastništva izvirnika ali primerka dela z dovoljenjem avtorja; ter