29.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 161/3


SPORAZUM O PRIDRUŽITVI

med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani

PREAMBULA

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice),

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU)

in

EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO (v nadaljnjem besedilu: EURATOM)

na eni strani ter

UKRAJINA

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici),

OB UPOŠTEVANJU tesnih zgodovinskih vezi in čedalje močnejših povezav med pogodbenicama ter njune želje, da odnose okrepita in razširita na ambiciozen in inovativen način,

ZAVEZANI tesnemu in trajnemu razmerju, ki temelji na skupnih vrednotah, to je na spoštovanju demokratičnih načel, vladavini prava, dobremu upravljanju, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, vključno s pravicami pripadnikov narodnostnih manjšin, nediskriminaciji pripadnikov manjšin ter na spoštovanju različnosti, človeškega dostojanstva in zavezanosti načelom prostega tržnega gospodarstva, ki bi olajšale sodelovanje Ukrajine pri evropskih politikah,

OB PRIZNAVANJU, da ima Ukrajina kot evropska država z državami članicami Evropske unije (EU) skupno zgodovino in skupne vrednote ter je zavezana k spodbujanju teh vrednot,

OB UPOŠTEVANJU pomena, ki ga Ukrajina pripisuje svoji evropski identiteti,

OB UPOŠTEVANJU močne javne podpore v Ukrajini za evropsko izbiro,

OB POTRDITVI, da Evropska unija priznava evropske težnje Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro, vključno z zavezanostjo zgraditi trdno in trajnostno demokracijo ter tržno gospodarstvo,

OB PRIZNAVANJU, da so skupne vrednote, na katerih je zgrajena Evropska unija – namreč demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavina prava – bistveni elementi tega sporazuma,

OB PRIZNAVANJU, da bosta politično pridruževanje in gospodarsko povezovanje Ukrajine z Evropsko unijo odvisna od napredka pri izvajanju tega sporazuma, od uspešnosti Ukrajine pri zagotavljanju spoštovanja skupnih vrednot ter od napredka pri zbliževanju z EU na političnem, gospodarskem in pravnem področju,

ZAVEZANI izvajati vsa načela in določbe Ustanovne listine Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zlasti Helsinške sklepne listine iz leta 1975 Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, sklepnih dokumentov Madridske in Dunajske konference iz let 1991 oziroma 1992, Pariške listine za novo Evropo iz leta 1990, Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 ter Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950,

V ŽELJI krepiti mednarodni mir in varnost ter izvajati učinkovito večstransko sodelovanje in mirno reševanje sporov, zlasti s tesnim sodelovanjem v ta namen v okviru Združenih narodov (ZN), OVSE in Sveta Evrope,

ZAVEZANI spodbujanju neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja,

V ŽELJI doseči čedalje večjo zbliževanje stališč o dvostranskih, regionalnih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Evropske unije, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP),

ZAVEZANI k ponovni potrditvi mednarodnih obveznosti pogodbenic, boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter sodelovanju pri razoroževanju in nadzoru nad oborožitvijo,

V ŽELJI po napredovanju procesa izvajanja reform in približevanja v Ukrajini, ki prispeva k postopnemu gospodarskemu povezovanju in poglabljanju političnega pridruževanja,

V PREPRIČANJU, da mora Ukrajina izvesti politične, socialno-ekonomske, pravne in institucionalne reforme, ki so potrebne za učinkovito izvajanje tega sporazuma, in zavezani odločno podpirati te reforme v Ukrajini,

V ŽELJI doseči gospodarsko povezanost, med drugim s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine, ki je sestavni del tega sporazuma, v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva pogodbenic v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), ter z obsežnim približevanjem predpisov,

OB PRIZNAVANJU, da bo takšno poglobljeno in celovito območje proste trgovine v povezavi s širšim procesom približevanja zakonodaje prispevalo k nadaljnjemu gospodarskemu povezovanju z notranjim trgom Evropske unije, kot ga predvideva ta sporazum,

ZAVEZANI ustvariti novo okolje za pospeševanje gospodarskih odnosov med pogodbenicama, in predvsem za razvoj trgovine in vlaganj, ter spodbujalo konkurenco; to so bistveni dejavniki za gospodarsko prestrukturiranje in modernizacijo,

ZAVEZANI krepitvi sodelovanja na področju energetike z nadgrajevanjem zavezanosti pogodbenic izvajanju Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti,

ZAVEZANI izboljšanju energetske varnosti, olajševanju razvoja ustrezne infrastrukture ter krepitvi povezovanja trgov in približevanja predpisov ključnim elementom pravnega reda EU, spodbujanju energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije ter doseganju visoke ravni jedrske varnosti,

ZAVEZANI krepiti dialog – na podlagi temeljnih načel solidarnosti, medsebojnega zaupanja, skupne odgovornosti in partnerstva – in sodelovanje na področjih migracij, azila in upravljanja meja s celovitim pristopom, ki namenja pozornost zakonitim migracijam, sodelovanju pri reševanju problema nezakonitega priseljevanja in preprečevanju trgovine z ljudmi, ter zagotavlja učinkovito izvajanje sporazuma o ponovnem sprejemu,

OB PRIZNAVANJU pomena uvedbe režima potovanj brez vizumov za državljane Ukrajine v ustreznem času, pod pogojem, da se vzpostavijo pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost,

ZAVEZANI boju proti organiziranemu kriminalu in pranju denarja, krčenju ponudbe prepovedanih drog in povpraševanja po njih ter stopnjevanju sodelovanja na področju boja proti terorizmu,

ZAVEZANI krepitvi sodelovanja na področju varstva okolja ter načelom trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva,

V ŽELJI krepiti medosebne stike,

ZAVEZANI spodbujanju čezmejnega in medregionalnega sodelovanja,

ZAVEZANI postopnemu približevanju ukrajinske zakonodaje zakonodaji Unije v skladu z usmeritvami iz tega sporazuma in njenemu učinkovitemu izvajanju,

OB UPOŠTEVANJU, da ta sporazum ne posega v prihodnji razvoj odnosov med EU in Ukrajino, ki tako ostajajo odprti,

OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe dela III, naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske unije, razen če Evropska unija in Združeno kraljestvo in/ali Irska skupaj uradno obvestijo Ukrajino, da se Združeno kraljestvo ali Irska zavezuje kot del Evropske unije v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska prenehata biti zavezana kot del Evropske unije v skladu s členom 4a Protokola št. 21 ali v skladu s členom 10 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, ki je priložen Pogodbama, Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko nemudoma obvesti Ukrajino o vsaki spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe Sporazuma še naprej zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s protokolom št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbama,

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM –

Člen 1

Cilji

1.   Vzpostavi se pridružitev razmerje med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani.

2.   Cilji te pridružitve so:

(a)

spodbujati postopno zbliževanje pogodbenic na podlagi skupnih vrednot ter tesnih in prednostnih povezav ter krepiti pridruženost Ukrajine pri politikah EU in njeno sodelovanje v programih in agencijah;

(b)

zagotoviti primeren okvir za okrepljen politični dialog o vseh vprašanjih skupnega interesa;

(c)

spodbujati, ohranjati in krepiti mir in stabilnost v regionalni in mednarodni razsežnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov in Helsinške sklepne listine iz leta 1975 Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter s cilji Pariške listine za novo Evropo iz leta 1990;

(d)

vzpostaviti pogoje za okrepljene gospodarske in trgovinske odnose, ki Ukrajino vodijo v postopno povezovanje z notranjim trgom EU, vključno z ustanovitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, kot ga določa naslov IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ter podpreti prizadevanja Ukrajine, da dokonča tranzicijo v delujoče tržno gospodarstvo, med drugim s stopnjevanjem približevanja njene zakonodaje zakonodaji Unije;

(e)

okrepiti sodelovanje na področju svobode, varnosti in pravice z namenom okrepiti vladavino prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

(f)

vzpostaviti pogoje za čedalje tesnejše sodelovanje na drugih področjih skupnega interesa.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 2

Spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so opredeljene zlasti v Helsinški sklepni listini iz leta 1975 Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in v Pariški listini za novo Evropo iz leta 1990 ter v drugih ustreznih instrumentih za človekove pravice, med drugim v Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah in v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in spoštovanje načela pravne države so podlaga notranjih in zunanjih politik pogodbenic ter so bistveni element tega sporazuma. Bistvena elementa tega sporazuma sta tudi spodbujanje spoštovanja načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja in neodvisnosti ter preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter s tem povezanih materialov.

Člen 3

Pogodbenici priznavata, da so osnova za njuno razmerje načela prostega tržnega gospodarstva. Vladavina prava, dobro upravljanje, boj proti korupciji, boj proti različnim oblikam mednarodnega organiziranega kriminala in terorizma, spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovito večstransko sodelovanje so poglavitnega pomena za okrepitev razmerja med pogodbenicama.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG IN REFORME, POLITIČNO PRIDRUŽEVANJE, SODELOVANJE IN ZBLIŽEVANJE NA PODROČJU ZUNANJE IN VARNOSTNE POLITIKE

Člen 4

Cilji političnega dialoga

1.   Nadalje se razvija in krepi politični dialog med pogodbenicama na vseh področjih skupnega interesa. To bo spodbudilo postopno zbliževanje stališč glede zunanjih in varnostnih zadev z namenom, da se Ukrajina čedalje dejavneje vključi v evropsko območje varnosti.

2.   Cilji političnega dialoga so:

(a)

poglobiti politično pridruževanje ter povečati politično usklajenost in učinkovitost ter usklajenost in učinkovitost varnostne politike;

(b)

spodbujati mednarodno stabilnost in varnost na podlagi učinkovitega večstranskega sodelovanja;

(c)

med pogodbenicama okrepiti sodelovanje in dialog o vprašanjih mednarodne varnosti in kriznem upravljanju, zlasti z namenom obravnavati svetovne in regionalne izzive ter ključne grožnje;

(d)

pospeševati ciljno naravnano in praktično sodelovanje pogodbenic za dosego miru, varnosti in stabilnosti na evropski celini;

(e)

okrepiti spoštovanje demokratičnih načel, vladavino prava in dobro upravljanje, človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravicami pripadnikov narodnostnih manjšin, nediskriminacijo pripadnikov manjšin ter spoštovanjem različnosti, in prispevati k utrjevanju domačih političnih reform;

(f)

razvijati dialog in poglobiti sodelovanje pogodbenic na področju varnosti in obrambe;

(g)

spodbujati načela neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja.

Člen 5

Forumi za vodenje političnega dialoga

1.   Politični dialog med pogodbenicama poteka na rednih srečanjih na vrhu.

2.   Politični dialog na ministrski ravni poteka v skladu z medsebojnim dogovorom v okviru Pridružitvenega sveta iz člena 460 tega sporazuma in v okviru rednih srečanj med predstavniki pogodbenic na ravni zunanjih ministrov.

3.   Politični dialog poteka tudi v naslednjih oblikah:

(a)

redna srečanja predstavnikov Evropske unije na eni strani in Ukrajine na drugi strani na ravneh političnih direktorjev, Političnega in varnostnega odbora ter strokovnjakov, vključno o posameznih regijah in vprašanjih;

(b)

polna in pravočasna uporaba vseh diplomatskih poti in vojaških povezav med pogodbenicama, vključno z ustreznimi kontakti v tretjih državah ter v Združenih narodih, OVSE in drugih mednarodnih forumih;

(c)

redna srečanja na ravneh visokih uradnikov in strokovnjakov vojaških institucij obeh pogodbenic;

(d)

vse druge oblike, vključno s srečanji na ravni strokovnjakov, ki bi prispevala k izboljšanju in utrjevanju tega dialoga.

4.   Pogodbenici se medsebojno dogovorita o vzpostavitvi drugih postopkov in mehanizmov za politični dialog, vključno z izrednimi posvetovanji.

5.   Politični dialog na parlamentarni ravni se odvija v okviru Parlamentarnega pridružitvenega odbora iz člena 467 tega sporazuma.

Člen 6

Dialog in sodelovanje na področju domačih reform

Pogodbenici sodelujeta za zagotovitev, da njune notranje politike temeljijo na načelih, ki so pogodbenicama skupna, zlasti na stabilnosti in učinkovitosti demokratičnih institucij, vladavini prava ter na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti tistih iz člena 14 tega sporazuma.

Člen 7

Zunanja in varnostna politika

1.   Pogodbenici krepita medsebojni dialog in sodelovanje ter spodbujata postopno zbliževanje na področju zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP), ter zlasti obravnavata vprašanja v zvezi s preprečevanjem konfliktov in kriznim upravljanjem, regionalno stabilnostjo, razoroževanjem, neširjenjem orožja, nadzorom nad oborožitvijo, nadzorom nad izvozom orožja in v zvezi z okrepljenim vzajemno koristnim dialogom na področju vesolja. Sodelovanje bo temeljilo na skupnih vrednotah in skupnih interesih, njegov namen pa bo povečati zbliževanje in učinkovitost politik ter spodbujati skupno načrtovanje politik. Pogodbenici v ta namen uporabljata dvostranske, mednarodne in regionalne forume.

2.   Ukrajina, EU in države članice ponovno potrjujejo svojo zavezanost načelom spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja, kot so opredeljene v Ustanovni listini ZN in v Helsinški sklepni listini iz leta 1975 Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ter spodbujanju teh načel v dvostranskih in večstranskih odnosih.

3.   Pogodbenici izzive v zvezi s temi načeli obravnavata pravočasno in usklajeno na vseh ustreznih ravneh političnega dialoga, ki jih določa ta sporazum, vključno z ministrsko ravnjo.

Člen 8

Mednarodno kazensko sodišče

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju miru in mednarodne pravičnosti z ratifikacijo in izvajanjem Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998 in z njim povezanih instrumentov.

Člen 9

Regionalna stabilnost

1.   Pogodbenici okrepita skupna prizadevanja za spodbujanje stabilnosti, varnosti in demokratičnega razvoja v njunem skupnem sosedstvu ter zlasti sodelujeta pri mirnem reševanju regionalnih konfliktov.

2.   Ta prizadevanja sledijo skupnim načelom za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, določenim v Ustanovni listini ZN, Helsinški sklepni listini iz leta 1975 Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in drugih zadevnih večstranskih dokumentih.

Člen 10

Preprečevanje konfliktov, krizno upravljanje ter vojaško-tehnološko sodelovanje

1.   Pogodbenici okrepita praktično sodelovanje na področjih preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja, zlasti da se okrepi udeležba Ukrajine v civilnih in vojaških operacijah za krizno upravljanje pod vodstvom EU ter pri ustreznih vajah in usposabljanju na tem področju, med drugim tistih, ki potekajo v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP).

2.   Sodelovanje na tem področju temelji na vzpostavljenih postopkih in dogovorih med EU in Ukrajino o posvetovanju in sodelovanju na področju kriznega upravljanja.

3.   Pogodbenici preučita možnosti za vojaško in tehnološko sodelovanje. Ukrajina in Evropska obrambna agencija vzpostavita tesne stike za pogovore o izboljšanju vojaških zmogljivosti, vključno o tehnoloških vprašanjih.

Člen 11

Neširjenje orožja za množično uničevanje

1.   Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje, povezanih materialov in pripadajočih nosilcev tako med državami kakor nedržavnimi subjekti, pomeni eno od najresnejših groženj za mednarodno stabilnost in varnost. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali pri in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje, povezanih materialov in pripadajočih nosilcev s popolnim izpolnjevanjem in nacionalnim izvajanjem prevzetih obveznosti v skladu z mednarodnimi pogodbami in sporazumi o razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistven element tega sporazuma.

2.   Pogodbenici nadalje soglašata, da bosta sodelovali pri in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje, povezanih materialov in pripadajočih nosilcev:

(a)

s sprejetjem ukrepov za podpis, ratifikacijo ali za pristop k vsem drugim ustreznim mednarodnim instrumentom, kadar je to ustrezno, ter za njihovo popolno izvajanje;

(b)

z dodatnim izboljšanjem sistema za nadzor nacionalnega izvoza, s katerim se učinkovito nadzorujeta izvoz in tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologij in blaga z dvojno rabo, ter učinkovitih sankcij za kršitve nadzora izvoza.

3.   Pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili reden politični dialog, ki bo spremljal in utrjeval te elemente.

Člen 12

Razoroževanje, nadzor nad oborožitvijo, nadzor nad izvozom orožja in boj proti nedovoljeni trgovini z orožjem

Pogodbenici dodatno razvijeta sodelovanje na področju razoroževanja, vključno z zmanjšanjem svojih zalog odvečnega osebnega in lahkega orožja ter obravnavanjem učinka zapuščenih in neeksplodiranih eksplozivnih sredstev iz poglavja 6 (Okolje) naslova V tega sporazuma na prebivalstvo in okolje. Sodelovanje pri razoroževanju vključuje tudi nadzor nad oborožitvijo, nadzor nad izvozom orožja in boj proti nedovoljeni trgovini z orožjem, vključno z osebnim in lahkim orožjem. Pogodbenici spodbujata splošno upoštevanje ustreznih mednarodnih instrumentov in ravnanje v skladu z njimi ter si prizadevata zagotoviti njihovo učinkovitost, med drugim z izvajanjem ustreznih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov.

Člen 13

Boj proti terorizmu

Pogodbenici soglašata, da bosta na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni sodelovali pri preprečevanju terorizma in boju proti njemu v skladu z mednarodnim pravom, mednarodnimi standardi o človekovih pravicah ter pravom o beguncih in humanitarnim pravom.

NASLOV III

PRAVICA, SVOBODA IN VARNOST

Člen 14

Vladavina prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Pogodbenici pri njunem sodelovanju na področju pravice, svobode in varnosti posebno pozornost namenjata utrjevanju vladavine prava in krepitvi institucij na vseh ravneh in sicer na splošno na področjih uprave, posebej pa na področju kazenskega pregona in delovanja pravosodja. Sodelovanje bo usmerjeno zlasti v krepitev pravosodja, izboljšanje njegove učinkovitosti, varovanje njegove neodvisnosti in nepristranskosti ter boj proti korupciji. Vodilo pri vseh oblikah sodelovanja na področju pravice, svobode in varnosti bo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Člen 15

Varstvo osebnih podatkov

Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri zagotavljanju primerne ravni varstva osebnih podatkov v skladu z najvišjimi evropskimi in mednarodnimi standardi, vključno z ustreznimi pravnimi akti Sveta Evrope. Sodelovanje na področju varstva osebnih podatkov lahko med drugim zajema izmenjavo informacij in strokovnjakov.

Člen 16

Sodelovanje na področju migracij, azila in upravljanja meja

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen skupnega upravljanja migracijskih tokov med njunimi ozemlji in nadalje razvijata celovit dialog o vseh vprašanjih v zvezi z migracijami, vključno z nezakonitimi migracijami, zakonitimi migracijami, tihotapstvom in trgovino z ljudmi, ter o vključitvi migracijskih vprašanj v nacionalne strategije gospodarskega in socialnega razvoja območij, s katerih izvirajo migranti. Ta dialog je zasnovan na temeljnih načelih solidarnosti, medsebojnega zaupanja, skupne odgovornosti in partnerstva.

2.   V skladu z ustrezno veljavno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije bo sodelovanje osredotočeno predvsem na:

(a)

obravnavanje osnovnih vzrokov migracij z dejavnim izkoriščanjem možnosti za sodelovanje na tem področju s tretjimi državami in v mednarodnih forumih;

(b)

skupno oblikovanje učinkovite in preventivne politike proti nezakonitim migracijam, tihotapstvu in trgovini z ljudmi, vključno s politiko boja proti mrežam tihotapcev in trgovcev z ljudmi ter politiko zaščite žrtev take trgovine z ljudmi;

(c)

vzpostavitev celovitega dialoga o vprašanjih azila in zlasti o zadevah, povezanih s praktičnim izvajanjem Konvencije ZN iz leta 1951 o statusu beguncev, Protokola o statusu beguncev iz leta 1967 in drugih zadevnih mednarodnih instrumentov, ter zagotovitev spoštovanja načela nevračanja;

(d)

pravila za sprejem, pravice in status sprejetih oseb, pošteno obravnavo in integracijo nedržavljanov, ki v državi bivajo zakonito;

(e)

nadaljnji razvoj operativnih ukrepov na področju upravljanja meja:

(i)

sodelovanje na področju upravljanja meja lahko med drugim vključuje usposabljanja, izmenjavo najboljših praks, vključno s tehnološkimi vidiki, izmenjavo informacij v skladu z veljavnimi pravili in, kadar je to ustrezno, izmenjavo uradnikov za zvezo;

(ii)

prizadevanja pogodbenic na tem področju bodo usmerjena v učinkovito izvajanje načela integriranega upravljanja meja;

(f)

izboljšanje varnosti dokumentov;

(g)

razvoj učinkovite politike vračanja, vključno z njeno regionalno razsežnostjo;

(h)

izmenjavo mnenj o neformalnih zaposlitvah migrantov.

Člen 17

Obravnava delavcev

1.   Ob upoštevanju zakonodaje, pogojev in postopkov, veljavnih v posamezni državi članici in EU, delavci, ki so državljani Ukrajine in so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani v primerjavi z državljani te države članice, kar zadeva delovne razmere, plačilo ali odpuščanje.

2.   Ukrajina bo ob upoštevanju zakonodaje, pogojev in postopkov v Ukrajini državljane države članice, ki so zakonito zaposleni na njenem ozemlju, obravnavala tako, kot je navedeno v odstavku 1 tega člena.

Člen 18

Mobilnost delavcev

1.   Ob upoštevanju razmer na trgu dela v državah članicah v skladu z zakonodajo ter veljavnimi pravili v državi članici in EU na področju mobilnosti delavcev:

(a)

bi bilo treba ohraniti in, če je to mogoče, izboljšati obstoječe možnosti za dostop ukrajinskih delavcev do zaposlitve, ki jo ponujajo države članice v skladu z dvostranskimi sporazumi;

(b)

ostale države članice preučijo možnosti za sklenitev podobnih sporazumov.

2.   Pridružitveni svet v skladu z zakonodajo, pogoji in postopki, ki veljajo v državah članicah in EU, ter ob upoštevanju razmer na trgu dela v državah članicah in EU preuči možnosti sprejetja drugih ugodnejših določb na dodatnih področjih, vključno z možnostmi za dostop do strokovnega usposabljanja.

Člen 19

Pretok oseb

1.   Pogodbenici zagotovita polno izvajanje:

(a)

Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o ponovnem sprejemu oseb z dne 18. junija 2007 (s skupnim odborom za ponovni sprejem iz člena 15 navedenega sporazuma);

(b)

Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov z dne 18. junija 2007 (s skupnim odborom za upravljanje Sporazuma iz člena 12 navedenega sporazuma).

2.   Pogodbenici si tudi prizadevata izboljšati mobilnost državljanov in doseči napredek pri dialogu o vizumih.

3.   Pogodbenici pravočasno sprejmeta postopne ukrepe za vzpostavitev brezvizumskega režima, če so izpolnjeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost, določeni v dvofaznem akcijskem načrtu o liberalizaciji vizumskega režima, ki je bil predstavljen na vrhu EU-Ukrajina 22. novembra 2010.

Člen 20

Pranje denarja in financiranje terorizma

Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter pri boju proti njima. V ta namen pogodbenici izboljšata dvostransko in mednarodno sodelovanje na tem področju, vključno na operativni ravni. Pogodbenici zagotovita izvajanje ustreznih mednarodnih standardov, zlasti standardov Projektne skupine za finančno ukrepanje in standardov, ki so enakovredni tistim, ki jih je sprejela Unija.

Člen 21

Sodelovanje pri boju proti prepovedanim drogam ter v zvezi s predhodnimi sestavinami zanje in psihotropnimi snovmi

1.   Pogodbenici sodelujeta pri vprašanjih v zvezi s prepovedanimi drogami na podlagi skupno dogovorjenih načel v skladu z usmeritvami zadevnih mednarodnih konvencij ter ob upoštevanju politične deklaracije in posebne deklaracije o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je junija 1998 na dvajsetem posebnem zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

2.   Namen sodelovanja je boj proti prepovedanim drogam, zmanjševanje njihove ponudbe, trgovine z njimi in povpraševanja po njih, obravnava zdravstvenih in socialnih posledic zlorabe drog. Namen sodelovanja je tudi učinkovitejše preprečevanje preusmerjanja predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi.

3.   Pogodbenici uporabita potrebne metode sodelovanja za izpolnitev teh ciljev ob zagotavljanju uravnoteženega in integriranega pristopa k zadevnim vprašanjem.

Člen 22

Boj proti kriminalu in korupciji

1.   Pogodbenici sodelujeta pri boju proti kriminalnim in nezakonitim dejavnostim, organiziranim ali drugim, ter pri njihovem preprečevanju.

2.   Predmet tega sodelovanja je med drugim boj proti:

(a)

tihotapstvu in trgovini z ljudmi ter s strelnim orožjem in prepovedanimi drogami;

(b)

prekupčevanju z blagom;

(c)

gospodarskim kaznivim dejanjem, vključno na davčnem področju;

(d)

korupciji v zasebnem in javnem sektorju;

(e)

ponarejanju dokumentov;

(f)

kibernetski kriminaliteti.

3.   Pogodbenici izboljšata dvostransko, regionalno in mednarodno sodelovanje na tem področju, med drugim sodelovanje, ki vključuje Europol. Pogodbenici nadalje razvijata njuno sodelovanje, med drugim v zvezi z:

(a)

izmenjavo najboljših praks, vključno s preiskovalnimi tehnikami in raziskovanjem kriminala;

(b)

izmenjavo informacij v skladu z veljavnimi pravili;

(c)

gradnjo zmogljivosti, vključno z usposabljanjem in izmenjavo osebja, kadar je to ustrezno;

(d)

vprašanji glede zaščite prič in žrtev.

4.   Pogodbenici sta zavezani učinkovitemu izvajanju Konvencije ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2000 in njenih treh protokolov, Konvencije ZN proti korupciji iz leta 2003 in drugih zadevnih mednarodnih instrumentov.

Člen 23

Sodelovanje v boju proti terorizmu

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in zatiranju terorističnih dejanj v skladu z mednarodnim pravom, mednarodnim pravom o človekovih pravicah, pravom o beguncih in humanitarnim pravom ter zadevno zakonodajo in predpisi pogodbenic. Pogodbenici zlasti soglašata, da bosta sodelovali na osnovi polnega izvajanja Resolucije št. 1373 Varnostnega sveta ZN iz leta 2001, Globalne strategije Združenih narodov za boj proti terorizmu iz leta 2006 in drugih ustreznih instrumentov ZN ter veljavnih mednarodnih konvencij in instrumentov.

2.   Sodelujeta predvsem z izmenjavo:

(a)

informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah;

(b)

izkušenj in informacij o trendih na področju terorizma ter v zvezi s sredstvi in metodami za boj proti terorizmu, vključno na tehničnih področjih in pri usposabljanju, ter

(c)

izkušenj pri preprečevanju terorizma.

Vse izmenjave informacij potekajo v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom.

Člen 24

Pravno sodelovanje

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta nadalje razvijali pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah ob polni uporabi zadevnih mednarodnih in dvostranskih instrumentov ter na podlagi načel pravne varnosti in pravice do poštenega sojenja.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta dodatno olajšali pravosodno sodelovanje med EU in Ukrajino v civilnih zadevah na podlagi veljavnih večstranskih pravnih aktov, zlasti konvencij Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področjih mednarodnega pravnega sodelovanja in zaščite otrok.

3.   Pogodbenici si glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah prizadevata okrepiti dogovor o vzajemni pravni pomoči in izročanju. To bi po potrebi vključevalo pristop k in izvajanje ustreznih mednarodnih instrumentov Združenih narodov in Sveta Evrope ter Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998, kot je navedeno v členu 8 tega sporazuma ter tesnejše sodelovanje z Eurojustom.

NASLOV IV

TRGOVINA IN Z NJO POVEZANE ZADEVE

POGLAVJE 1

Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 25

Cilj

Pogodbenici postopno ustanovita območje proste trgovine v prehodnem obdobju, ki traja največ 10 let od začetka veljavnosti tega sporazuma (1), v skladu z določbami tega sporazuma in s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: GATT 1994).

Člen 26

Področje in obseg uporabe

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino z blagom (2) s poreklom z ozemelj pogodbenic.

2.   V tem poglavju „s poreklom“ pomeni izpolnjevanje pravil o poreklu, določenih v Protokolu I k temu sporazumu (O opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja).

Oddelek 2

Odprava carin, pristojbin in drugih taks

Člen 27

Opredelitev carin

V tem poglavju „carina“ vključuje kakršno koli dajatev ali takso, ki se naloži za uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno s kakršnimi koli oblikami dodatnih davkov ali dodatnih taks, ki se naložijo za tak uvoz ali izvoz ali v zvezi z njim. „Carina“ ne vključuje nobenih:

(a)

taks, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu s členom 32 tega sporazuma;

(b)

dajatev, naloženih v skladu s poglavjem 2 (Trgovinska sredstva) naslova IV tega sporazuma;

(c)

pristojbin ali drugih taks, naloženih v skladu s členom 33 tega sporazuma.

Člen 28

Uvrstitev blaga

Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicama se določi v tarifni nomenklaturi vsake pogodbenice, ki se razlaga v skladu s harmoniziranim sistemom Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga iz leta 1983 (v nadaljnjem besedilu: HS) in njenih naknadnih sprememb.

Člen 29

Odprava carin pri uvozu blaga

1.   Pogodbenici zmanjšata ali odpravita carine na blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s programoma iz Priloge I-A k temu sporazumu (v nadaljnjem besedilu: programa).

Brez poseganja v prvi pododstavek bo Ukrajina odpravila carine za uvoz rabljenih oblačil in drugih rabljenih izdelkov pod oznako 6309 00 00 ukrajinskega carinskega zakonika v skladu s pogoji iz Priloge I-B k temu sporazumu.

2.   Za vsako blago je osnovna stopnja carine, za katero se v skladu z odstavkom 1 tega člena uporabljajo postopna znižanja, tista stopnja, ki je določena v Prilogi I k temu sporazumu.

3.   Če pogodbenica zniža uporabljeno carinsko stopnjo za države z največjimi ugodnostmi (v nadaljnjem besedilu: MFN) kadar koli po začetku veljavnosti tega sporazuma, se taka carinska stopnja uporablja kot osnovna stopnja le, če je nižja od carinske stopnje, izračunane v skladu s programom te pogodbenice.

4.   Pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma se pogodbenici na zahtevo katere koli pogodbenice medsebojno posvetujeta o morebitni pospešitvi in razširitvi obsega odprave carin na trgovino med njima. Sklep Pridružitvenega odbora v sestavi predstavnikov za trgovino, kot jo določa člen 465 tega sporazuma (v nadaljnjem besedilu tudi: Odbor za trgovino), o pospešitvi odprave ali o odpravi carine na posamezno blago nadomesti kakršno koli carinsko stopnjo ali kategorijo, določeno v skladu z njunima programoma za to blago.

Člen 30

Prepoved zvišanja ali uvedbe carin

Nobena pogodbenica ne sme zvišati obstoječe carine ali uvesti nobene nove carine za blago s poreklom z ozemlja druge pogodbenice. To nobeni od pogodbenic ne preprečuje, da:

(a)

po enostranskem znižanju carino zviša na raven, kot je določena v njenem programu;

(b)

ohrani ali zviša carino, če to odobri Organ za reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: DSB) Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: STO).

Člen 31

Carine pri izvozu

1.   Pogodbenici ne ohranita ali ne uvedeta nobenih carin, davkov ali drugih ukrepov z enakovrednim učinkom za izvoz blaga na ozemlje druge pogodbenice ali v zvezi s takšnim izvozom.

2.   Obstoječe carine ali ukrepi z enakovrednim učinkom, ki jih uporablja Ukrajina in so navedeni v Prilogi I-C k temu sporazumu, se postopoma odpravijo v prehodnem obdobju v skladu s programom, ki je vključen v Prilogi I-C k temu sporazumu. Če se ukrajinski carinski zakonik posodobi, zaveze iz programa v Prilogi I-C k temu sporazumu ostanejo v veljavi na podlagi ujemanja opisov blaga. Ukrajina lahko uvede zaščitne ukrepe za izvozne dajatve, kot je določeno v Prilogi I-D k temu sporazumu. Takšni zaščitni ukrepi prenehajo veljati po preteku obdobja, ki je za to blago določeno v Prilogi I-D k temu sporazumu.

Člen 32

Izvozne subvencije in ukrepi z enakovrednim učinkom

1.   Ob začetku veljavnosti tega sporazuma nobena pogodbenica ne ohrani, uvede ali ponovno uvede izvoznih subvencij ali drugih ukrepov z enakovrednim učinkom za kmetijsko blago, namenjeno na ozemlje druge pogodbenice.

2.   V tem členu ima pojem „izvozne subvencije“ tak pomen kot izraz v členu 1(e) Sporazuma o kmetijstvu, ki ga vsebuje Priloga 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o kmetijstvu), vključno s kakršnimi koli spremembami navedenega člena navedenega sporazuma o kmetijstvu.

Člen 33

Pristojbine in druge takse

Vsaka pogodbenica v skladu s členom VIII GATT 1994 in njegovimi pojasnjevalnimi opombami zagotovi, da so vse pristojbine in takse kakršne koli vrste razen carin ali drugih ukrepov iz člena 27 tega sporazuma, uvedene za uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njima, količinsko omejene na približne stroške opravljenih storitev in ne pomenijo posrednega varstva domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

Oddelek 3

Netarifni ukrepi

Člen 34

Nacionalna obravnava

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami. V ta namen so člen III GATT 1994 in njegove pojasnjevalne opombe vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Člen 35

Uvozne in izvozne omejitve

Če v tem sporazumu ni določeno drugače ali v skladu s členom XI GATT 1994 in njegovimi pojasnjevalnimi opombami nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve ali drugega ukrepa z enakovrednim učinkom na uvoz katerega koli blaga druge pogodbenice ali na izvoz ali prodajo za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice. V ta namen so člen XI GATT 1994 in njegove pojasnjevalne opombe vključeni v ta sporazum ter so njegov sestavni del.

Oddelek 4

Posebne določbe glede blaga

Člen 36

Splošne izjeme

Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da kateri koli pogodbenici preprečuje sprejetje ali izvajanje ukrepov v skladu s členoma XX in XXI GATT 1994 in njegovimi pojasnjevalnimi opombami, ki so vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Oddelek 5

Upravno sodelovanje in usklajevanje z drugimi državami

Člen 37

Posebne določbe o upravnem sodelovanju

1.   Pogodbenici soglašata, da je upravno sodelovanje bistvenega pomena za izvajanje in nadzor prednostne obravnave, odobrene v skladu s tem poglavjem, ter poudarjata svojo zavezanost boju proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih zadevah, povezanih z uvozom, izvozom in tranzitom blaga ter dajanjem blaga v kateri koli carinski režim ali postopek, vključno z ukrepi o prepovedi, omejevanju in nadzoru.

2.   Kadar pogodbenica na podlagi objektivnih dokumentiranih informacij ugotovi, da druga pogodbenica ne zagotavlja upravnega sodelovanja in/ali ugotovi obstoj nepravilnosti ali goljufije iz tega poglavja, lahko zadevna pogodbenica v skladu s tem členom začasno opusti prednostno obravnavo zadevnega(-ih) izdelka(-ov).

3.   V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja pri preiskovanju nepravilnosti ali goljufij na carinskem področju med drugim pomeni:

(a)

ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega(-ih) izdelka(-ov);

(b)

ponavljajoče se zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

(c)

ponavljajoče se zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje misij v zvezi z upravnim sodelovanjem, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne prednostne obravnave.

V tem členu je nepravilnosti ali goljufije med drugim mogoče ugotoviti, kadar se brez zadovoljive obrazložitve hitro poveča uvoz blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufijah.

4.   Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:

(a)

pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali da se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, ki izvirajo pri drugi pogodbenici, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Odbor za trgovino o svojih ugotovitvah skupaj z objektivnimi informacijami ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru Odbora za trgovino, da se sprejme rešitev, ki je sprejemljiva za obe pogodbenici. V času zgoraj navedenih posvetovanj zadevni izdelek(-i) uživajo prednostno obravnavo;

(b)

kadar pogodbenici začneta posvetovanja v okviru Odbora za trgovino, kot je navedeno v točki (a), in se v treh mesecih po prvem sestanku Odbora za trgovino ne dogovorita o sprejemljivi rešitvi, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti prednostno obravnavo zadevnega(-ih) izdelka(-ov). Odbor za trgovino se brez nepotrebnega odlašanja obvesti o takšni začasni opustitvi;

(c)

začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tisto, kar je potrebno za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Nobena začasna opustitev ne sme presegati obdobja šestih mesecev. Vendar se začasna opustitev lahko podaljša. O začasnih opustitvah se takoj po njihovem sprejetju obvesti Odbor za trgovino. O njih potekajo redna posvetovanja v okviru Odbora za trgovino, zlasti z namenom, da se odpravijo takoj, ko pogoji za njihovo uporabo prenehajo obstajati.

5.   Hkrati z obvestilom Odboru za trgovino iz odstavka 4(a) tega člena bi morala zadevna pogodbenica v svojih virih uradnih informacij objaviti obvestilo uvoznikom. V obvestilu uvoznikom bi bilo treba navesti, da je za zadevni izdelek na podlagi objektivnih informacij ugotovljeno neizvajanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufija.

Člen 38

Obravnava upravnih napak

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju prednostnega sistema izvoza ter zlasti pri uporabi določb Protokola k temu sporazumu o opredelitvi izdelkov s poreklom in načinih upravnega sodelovanja, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Odbor za trgovino, da preuči možnosti za sprejetje kakršnih koli ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

Člen 39

Sporazumi z drugimi državami

1.   Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali vzpostavljanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa, kolikor niso v nasprotju s trgovinskimi dogovori iz tega sporazuma.

2.   Posvetovanja med pogodbenicama o sporazumih o vzpostavitvi carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa, na zahtevo pa tudi o drugih pomembnih vprašanjih, povezanih s trgovinskimi politikami pogodbenic do tretjih držav, potekajo v okviru Odbora za trgovino. Zlasti v primeru pristopa tretje države k Evropski uniji se opravijo taka posvetovanja, da se zagotovi upoštevanje skupnih interesov pogodbenice EU in Ukrajine, kot so navedeni v tem sporazumu.

POGLAVJE 2

Trgovinska sredstva

Oddelek 1

Globalni zaščitni ukrepi

Člen 40

Splošne določbe

1.   Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena XIX GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih, ki je vključen v Prilogi 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o zaščitnih ukrepih). Pogodbenica EU obdrži svoje pravice in obveznosti iz člena 5 Sporazuma o kmetijstvu, ki je vključen v Prilogi 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o kmetijstvu), razen v zvezi s trgovino s kmetijskimi proizvodi, za katero velja prednostna obravnava iz tega sporazuma.

2.   Za ta oddelek ne veljajo prednostna pravila o poreklu, ki jih vzpostavlja poglavje 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova IV tega sporazuma.

Člen 41

Preglednost

1.   Pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi, drugi pogodbenici pošlje uradno obvestilo o začetku take preiskave, če gre za bistveni gospodarski interes druge pogodbenice.

2.   V tem členu se šteje, da ima pogodbenica bistven gospodarski interes, če je med petimi največjimi dobavitelji uvoženega izdelka v obdobju zadnjih treh let, merjeno bodisi po absolutnem obsegu bodisi po vrednosti.

3.   Ne glede na člen 40 tega sporazuma in brez poseganja v člen 3.2 Sporazuma o zaščitnih ukrepih pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi in namerava sprejeti zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice takoj pošlje ad hoc pisno obvestilo z vsemi zadevnimi informacijami, ki so pripeljale do začetka preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi in do sprejetja zaščitnih ukrepov, kadar je to ustrezno vključno z informacijami o predhodnih ugotovitvah in končnih ugotovitvah preiskave, ter drugi pogodbenici ponudi možnost posvetovanj.

Člen 42

Uporaba ukrepov

1.   Pogodbenici si bosta ob sprejemanju zaščitnih ukrepov prizadevali, da bodo ti sprejeti na način, ki bo najmanj vplival na njuno dvostransko trgovino.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena velja, da če je ena pogodbenica mnenja, da so izpolnjene pravne zahteve za sprejetje dokončnih zaščitnih ukrepov, pogodbenica, ki namerava sprejeti takšne ukrepe, o tem obvesti drugo pogodbenico in ji ponudi možnost dvostranskih posvetovanj. Če se zadovoljiva rešitev ne doseže v 30 dneh od obvestila, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo zadevnega problema.

Člen 43

Država v razvoju

Kolikor se Ukrajina šteje za državo v razvoju (3) za namene člena 9 Sporazuma o zaščitnih ukrepih, zanjo ne velja noben zaščitni ukrep, ki jih uporablja pogodbenica EU, kolikor so izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedenega sporazuma.

Oddelek 2

Zaščitni ukrepi za osebna vozila

Člen 44

Zaščitni ukrepi za osebna vozila

1.   Ukrajina lahko uporabi zaščitni ukrep v obliki višje uvozne dajatve za osebna vozila s poreklom (4) iz pogodbenice EU v skladu s tarifno številko 8703 (v nadaljnjem besedilu: izdelek), kot so opredeljena v členu 45 tega sporazuma, v skladu z določbami tega oddelka, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

če se izdelek zaradi zmanjšanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom uvaža na ozemlje Ukrajine v takih povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča resno škodo za domačo industrijo, ki proizvaja primerljiv izdelek;

(b)

če skupni obseg (v enotah) (5) uvoza izdelka v katerem koli letu preseže sprožitveno raven, določeno v njenem programu iz Priloge II k temu sporazumu, in

(c)

če skupni obseg (v enotah) (6) uvoza izdelka v obdobju zadnjih 12 mesecev, ki se ne konča prej kot predzadnji mesec, preden Ukrajina pogodbenico EU povabi k posvetovanjem v skladu z odstavkom 5 tega člena, preseže sprožitveno raven, določeno v programu Ukrajine iz Priloge II za vse nove registracije (7) osebnih vozil v Ukrajini v istem obdobju.

2.   Dajatev iz odstavka 1 tega člena ne preseže nižje od prevladujoče veljavne stopnje MFN ali veljavne stopnje dajatve MFN na dan neposredno pred dnevom začetka veljavnosti tega sporazuma, ali stopnje tarife, določene v programu Ukrajine iz Priloge II k temu sporazumu. Dajatev se lahko uporablja samo do konca navedenega leta, kot je opredeljeno v Prilogi II k temu sporazumu.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se dajatve, ki jih Ukrajina uporablja v skladu z odstavkom 1 tega člena, določajo v skladu s programom Ukrajine v Prilogi II k temu sporazumu.

4.   Vsaka dobava zadevnega izdelka, ki je bila na poti na podlagi pogodbe, sklenjene pred uvedbo dodatne dajatve na podlagi odstavkov od 1 do 3 tega člena, je oproščena vsake take dodatne dajatve. Vendar pa se take dobave upoštevajo pri obsegu uvoza zadevnega izdelka v naslednjem letu za izpolnitev pogojev iz odstavka 1 tega člena v navedenem letu.

5.   Ukrajina vse zaščitne ukrepe uporablja na pregleden način. V ta namen Ukrajina pogodbenici EU čim prej predloži pisno obvestilo o svoji nameri, da uporabi tak ukrep, in predloži vse zadevne informacije, vključno z obsegom (v enotah) uvoza izdelka, skupnim obsegom (v enotah) uvoza osebnih vozil iz vseh virov in številom novih registracij osebnih vozil v Ukrajini v obdobju iz odstavka 1 tega člena. Ukrajina pogodbenico EU povabi k posvetovanjem, kolikor je mogoče hitro pred sprejetjem takega ukrepa, da pogodbenici razpravljata o teh informacijah. V 30 dneh po povabilu k posvetovanjem se ne sprejme noben ukrep.

6.   Ukrajina lahko zaščitni ukrep uporabi šele potem, ko njeni pristojni organi opravijo preiskavo v skladu s členom 3 in členom 4(2)(c) Sporazuma o zaščitnih ukrepih, zato sta člen 3 in člen 4(2)(c) Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključena v ta sporazum in sta njegov sestavni del. Taka preiskava mora pokazati, da se izdelek zaradi zmanjšanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom uvaža na ozemlje Ukrajine v takih povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča resno škodo za domačo industrijo, ki proizvaja primerljiv izdelek.

7.   Ukrajina o začetku preiskave, opisane v odstavku 6 tega člena, nemudoma pisno obvesti pogodbenico EU.

8.   Med preiskavo Ukrajina izpolnjuje zahteve iz člena 4.2(a) in člena 4.2(b) Sporazuma o zaščitnih ukrepih, zato sta člen 4.2(a) in (b) Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključena v ta sporazum in sta njegov sestavni del.

9.   Zadevni dejavniki, povezani z ugotavljanjem škode iz člena 4.2(a) Sporazuma o zaščitnih ukrepih, se ocenijo v najmanj treh zaporednih obdobjih 12 mesecev, to je skupaj v najmanj treh letih.

10.   V preiskavi se ocenijo tudi vsi znani dejavniki poleg povečanega prednostnega uvoza iz tega sporazuma, ki lahko hkrati povzročajo škodo za domačo industrijo. Povečanje uvoza izdelka s poreklom iz pogodbenice EU se ne šteje za posledico odprave ali zmanjšanja carine, če se uvoz enakega proizvoda iz drugih virov poveča v primerljivem obsegu.

11.   Ukrajina pisno obvesti pogodbenico EU in vse druge zainteresirane strani o ugotovitvah in utemeljenih sklepih preiskave dovolj zgodaj pred posvetovanji iz odstavka 5 tega člena, da se pregledajo informacije, ki izhajajo iz preiskave, in med posvetovanji izmenjajo mnenja o predlaganih ukrepih.

12.   Ukrajina pravočasno zagotovi, da je statistika o osebnih vozilih, ki se uporabi kot dokaz za take ukrepe, zanesljiva, ustrezna in javno dostopna. Ukrajina brez odlašanja zagotovi mesečno statistiko o obsegu (v enotah) uvoza izdelka, skupnem obsegu (v enotah) uvoza osebnih vozil iz vseh virov in številu novih registracij osebnih vozil v Ukrajini.

13.   Ne glede na odstavek 1 tega člena se v prehodnem obdobju ne uporabljajo določbe odstavka 1(a) in odstavkov od 6 do 11 tega člena.

14.   Ukrajina v obdobju enega leta ne uporabi zaščitnega ukrepa iz tega oddelka. Ukrajina po petnajstem letu ne uporabi ali ne ohrani nobenega zaščitnega ukrepa iz tega oddelka ali ne nadaljuje nobene preiskave s tem v zvezi.

15.   Izvajanje in uporaba tega člena sta lahko predmet razprave in pregleda v Odboru za trgovino.

Člen 45

Opredelitev pojmov

V tem oddelku in v Prilogi II k temu sporazumu:

1.

„izdelek“ pomeni samo osebna vozila s poreklom iz pogodbenice EU, ki spadajo pod tarifno številko 8703 v skladu s pravili o poreklu iz Protokola I k temu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja;

2.

„resna škoda“ se razume v skladu s členom 4.1(a) Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen je člen 4.1(a) smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del;

3.

„primerljiv izdelek“ pomeni izdelek, ki je identičen, to je v vseh pogledih enak zadevnemu izdelku, če tak izdelek ne obstaja, pa drug izdelek, ki ima kljub temu, da mu ni popolnoma enak v vseh pogledih, lastnosti, ki so zelo podobne lastnostim zadevnega izdelka;

4.

„prehodno obdobje“ pomeni desetletno obdobje, ki se začne na dan začetka veljavnosti tega sporazuma. Prehodno obdobje se podaljša za dodatna tri leta, če Ukrajina pred iztekom desetega leta predloži utemeljeno zahtevo Odboru za trgovino iz člena 465 tega sporazuma in Odbor za trgovino o njej razpravlja;

5.

„prvo leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan začetka veljavnosti tega sporazuma;

6.

„drugo leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan prve obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

7.

„tretje leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan druge obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

8.

„četrto leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan tretje obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

9.

„peto leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan četrte obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

10.

„šesto leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan pete obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

11.

„sedmo leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan šeste obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

12.

„osmo leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan sedme obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

13.

„deveto leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan osme obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

14.

„deseto leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan devete obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

15.

„enajsto leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan desete obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

16.

„dvanajsto leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan enajste obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

17.

„trinajsto leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan dvanajste obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

18.

„štirinajsto leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan trinajste obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma;

19.

„petnajsto leto“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki se začne na dan štirinajste obletnice začetka veljavnosti tega sporazuma.

Oddelek 3

Nekumulacija

Člen 45a

Nekumulacija

Pogodbenici za isti izdelek ne smeta hkrati uporabiti:

(a)

zaščitnega ukrepa v skladu z Oddelkom 2 (Zaščitni ukrepi za osebna vozila) tega poglavja in

(b)

ukrepa iz člena XIX GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih.

Oddelek 4

Protidampinški in izravnalni ukrepi

Člen 46

Splošne določbe

1.   Pogodbenici obdržita svoje pravice in obveznosti iz člena VI GATT 1994, Sporazuma o izvajanju člena VI GATT 1994, vključenega v Prilogo 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Protidampinški sporazum) ter Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, vključenega v Prilogo 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih).

2.   Za ta oddelek ne veljajo prednostna pravila o poreklu iz poglavja 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova IV tega sporazuma.

Člen 47

Preglednost

1.   Pogodbenici soglašata, da bi se morali protidampinški in izravnalni ukrepi uporabljati v polni skladnosti z zahtevami iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter da bi morali temeljiti na pravičnem in preglednem sistemu.

2.   Ko pristojni organi pogodbenice prejmejo ustrezno dokumentiran protidampinški zahtevek v zvezi z uvozom iz druge pogodbenice in to najpozneje 15 dni pred začetkom preiskave, pogodbenica drugi pogodbenici pošlje pisno obvestilo o prejemu zahtevka.

3.   Brez poseganja v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma in člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih pogodbenici neposredno po uvedbi morebitnih začasnih ukrepov in pred končno določitvijo v celoti in smiselno razkrijeta vsa bistvena dejstva in pomisleke, na katerih temelji sklep o uporabi ukrepov. Razkritje je v pisni obliki, zainteresiranim stranem pa se zagotovi dovolj časa za predložitev pripomb. Po končnem razkritju se zainteresiranim strankam zagotovi najmanj 10 dni za predložitev pripomb.

4.   Vsaki zainteresirani strani se omogoči, da je v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenice o preiskovalnih postopkih zaslišana in da izrazi svoja stališča med preiskavo v zvezi s protidampinško ali z izravnalno subvencijo, pod pogojem, da to po nepotrebnem ne zadržuje poteka preiskave.

Člen 48

Upoštevanje javnega interesa

Pogodbenica ne sme uvesti protidampinških ali izravnalnih ukrepov, kadar je na podlagi informacij, razkritih v okviru preiskave, mogoče jasno skleniti, da uporaba takšnih ukrepov ni v javnem interesu. Javni interes se določa na podlagi ocene vseh različnih interesov, obravnavanih v celoti, vključno z interesi domače industrije, uporabnikov, potrošnikov in uvoznikov, kolikor ti preiskovalnim organom predložijo zadevne informacije.

Člen 49

Pravilo nižje dajatve

Če se pogodbenica odloči uvesti začasno ali dokončno protidampinško ali izravnalno dajatev, znesek take dajatve ne preseže stopnje dampinga ali izravnalnih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, vendar mora biti nižja od te stopnje, če je taka nižja dajatev primerna za odpravo škode za domačo industrijo.

Člen 50

Uporaba ukrepov in pregledov

1.   Pogodbenici lahko uporabita začasne protidampinške ali izravnalne ukrepe le, če predhodna ugotovitev pokaže, da damping ali subvencija povzroča škodo za domačo industrijo.

2.   Pogodbenici pred uvedbo dokončne protidampinške ali izravnalne dajatve preučita možnost uporabe konstruktivnih rešitev, pri čemer upoštevata posebne okoliščine posameznega primera. Brez poseganja v zadevne določbe notranje zakonodaje pogodbenic morata pogodbenici dati prednost cenovnim zavezam, kolikor prejmeta ustrezne ponudbe izvoznikov in če se sprejem takšnih ponudb ne šteje za nepraktičnega.

3.   Po sprejetju ustrezno utemeljene zahteve izvoznika po pregledu veljavnih protidampinških ali izravnalnih ukrepov pogodbenica, ki je zadevni ukrep uvedla, objektivno in hitro preuči zahtevo ter izvoznika obvesti o rezultatih pregleda, kolikor je mogoče hitro.

Oddelek 5

Posvetovanja

Člen 50a

Posvetovanja

1.   Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice omogoči posvetovanje o posebnih vprašanjih, ki izhajajo iz uporabe trgovinskih sredstev. Ta vprašanja se lahko med drugim nanašajo na metodologijo, ki se uporablja za izračun stopnje dampinga, vključno z različnimi prilagoditvami, uporabo statistike, razvoj uvoza, ugotavljanje škode in uporabo pravila nižje dajatve.

2.   Posvetovanja se začnejo takoj, ko je to mogoče, običajno v 21 dneh po zahtevi.

3.   Posvetovanja iz tega oddelka potekajo brez poseganja v določbe člena 41 in člena 47 tega sporazuma ter ob strogem spoštovanju navedenih določb.

Oddelek 6

Institucionalne določbe

Člen 51

Dialog o trgovinskih sredstvih

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili dialog o trgovinskih sredstvih na ravni strokovnjakov kot forum za sodelovanje pri zadevah v zvezi s trgovinskimi sredstvi.

2.   Namen dialoga o trgovinskih sredstvih je:

(a)

izboljšanje poučenosti pogodbenice o zakonih, politikah in praksah druge pogodbenice v zvezi s trgovinskimi sredstvi ter njihovega razumevanja;

(b)

preučevanje izvajanja tega poglavja;

(c)

izboljšanje sodelovanja med organi pogodbenic, pristojnimi za zadeve v zvezi s trgovinskimi sredstvi;

(d)

razprava o spremembah na področju trgovinske zaščite v mednarodnem merilu;

(e)

sodelovanje pri vseh drugih vprašanjih v zvezi s trgovinskimi sredstvi.

3.   Srečanja za dialog o trgovinskih sredstvih potekajo ad hoc, na zahtevo ene od pogodbenic. Pogodbenici se vnaprej skupno dogovorita o dnevnem redu vsakega takšnega sestanka.

Oddelek 7

Reševanje sporov

Člen 52

Reševanje sporov

Poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova IV tega sporazuma se ne uporablja za oddelke 1, 4, 5, 6 in 7 tega poglavja.

POGLAVJE 3

Tehnične ovire v trgovini

Člen 53

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kot jih opredeljuje Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o tehničnih ovirah pri trgovanju), ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicama.

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena se to poglavje ne uporablja za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov), in tudi ne za specifikacije nabav, ki jih pripravijo javni organi za potrebe lastne proizvodnje ali porabe.

3.   V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Priloge I k Sporazumu o tehničnih ovirah pri trgovanju.

Člen 54

Potrditev Sporazuma o tehničnih ovirah pri trgovanju

Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe medsebojne pravice in obveznosti v skladu s Sporazumom o tehničnih ovirah pri trgovanju, ki je smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

Člen 55

Tehnično sodelovanje

1.   Pogodbenici okrepita njuno sodelovanje na področju tehničnih predpisov, standardov, meroslovja, nadzora trga, akreditacije in postopkov ugotavljanja skladnosti za izboljšanje vzajemnega razumevanja njunih sistemov in olajšanja dostopa do njunih trgov. V ta namen lahko vzpostavita ureditvene dialoge na horizontalni in sektorski ravni.

2.   Pogodbenici v okviru njunega sodelovanja skušata opredeliti, razviti in spodbujati pobude za olajševanje trgovine, ki med drugim lahko vključujejo:

(a)

krepitev regulativnega sodelovanja prek izmenjave informacij, izkušenj in podatkov; prek znanstvenega in tehničnega sodelovanja, da se izboljša kakovost njunih tehničnih predpisov, standardov, preskušanj, nadzora trga, certifikacije in akreditacije, ter da se učinkovito uporabijo regulativna sredstva;

(b)

pospeševanje in spodbujanje sodelovanja med njunimi javnimi in/ali zasebnimi organizacijami, odgovornimi za meroslovje, standardizacijo, preskušanje, nadzor blaga, certifikacijo in akreditacijo;

(c)

spodbujanje razvoja kakovostne infrastrukture za standardizacijo, meroslovje, akreditacijo, ugotavljanje skladnosti in sistema nadzora trga v Ukrajini;

(d)

spodbujanje udeležbe Ukrajine pri delu sorodnih evropskih organizacij;

(e)

iskanje rešitev za morebitne trgovinske ovire;

(f)

usklajevanje njunih stališč v mednarodnih trgovinskih in regulativnih organizacijah, kot sta STO in Ekonomska komisija ZN za Evropo (v nadaljnjem besedilu: UN-ECE).

Člen 56

Približevanje tehničnih predpisov, standardov in ugotavljanja skladnosti

1.   Ukrajina sprejme potrebne ukrepe za postopno dosego skladnosti s tehničnimi predpisi EU ter z njeno standardizacijo, meroslovjem, akreditacijo, postopki za ugotavljanje skladnosti in sistemom za nadzor trga ter se zaveže spoštovati načela in prakse, določene v zadevnih sklepih in uredbah EU (8).

2.   Ukrajina za izpolnitev ciljev iz odstavka 1 in v skladu s časovnim razporedom iz Priloge III k temu sporazumu:

(i)

vključi zadevni pravni red EU v svojo zakonodajo;

(ii)

izvede upravne in institucionalne reforme, ki so potrebne za izvajanje tega sporazuma ter Sporazuma o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov iz člena 57 tega sporazuma, ter

(iii)

zagotovi učinkovit in pregleden upravni sistem, ki je potreben za izvajanje tega poglavja.

3.   Pogodbenici se dogovorita o časovnem razporedu iz Priloge III k temu sporazumu in se ga držita.

4.   Ukrajina pogodbenici EU po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotavlja letna poročila o ukrepih, sprejetih v skladu s tem členom. Če se ukrepi iz časovnega razporeda v Prilogi III k temu sporazumu ne izvedejo v zadevnem roku, Ukrajina navede nov časovni razpored za dokončanje njihovega izvajanja.

5.   Ukrajina ne spremeni svoje horizontalne in sektorske zakonodaje, navedene v Prilogi III k temu sporazumu, razen zaradi njene postopne uskladitve z ustreznim delom pravnega reda EU ter zaradi ohranjanja takšne usklajenosti.

6.   Ukrajina obvesti pogodbenico EU o vseh tovrstnih spremembah svoje nacionalne zakonodaje.

7.   Ukrajina zagotovi polno sodelovanje svojih zadevnih nacionalnih organov v evropskih in mednarodnih organizacijah za standardizacijo, pravno in temeljno meroslovje ter ugotavljanje skladnosti vključno z akreditacijo v skladu s področjem njene dejavnosti in statusom članstva, ki je na voljo.

8.   Ukrajina postopoma prenese korpus evropskih standardov (EN) v nacionalne standarde, vključno z usklajenimi evropskimi standardi, katerih prostovoljna raba se šteje za skladno z zakonodajo iz Priloge III k temu sporazumu. Hkrati s tem prenosom Ukrajina umakne neskladne nacionalne standarde, vključno z uporabo meddržavnih standardov (GOST/ГОСТ), ki so bili razviti pred letom 1992. Poleg tega postopoma izpolni druge pogoje za članstvo v skladu z veljavnimi zahtevami za polnopravne članice evropskih organizacij za standardizacijo.

Člen 57

Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov

1.   Stranki soglašata, da se Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov doda kot protokol k temu sporazumu, ki zajema enega ali več sektorjev, navedenih v Prilogi III k temu sporazumu, ko bosta soglasni, da so zadevna ukrajinska sektorska in horizontalna zakonodaja, institucije in standardi v celoti usklajeni z zakonodajo, institucijami in standardi EU.

2.   Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov bo določal, da blagovna menjava med pogodbenicama v sektorjih, ki jih zajema, poteka pod enakimi pogoji, kot za takšno blagovno menjavo veljajo med državami članicami Evropske unije.

3.   Ko pogodbenica EU opravi preverjanje in pogodbenici soglašata o statusu usklajenosti zadevne ukrajinske tehnične zakonodaje, standardov in infrastrukture, se Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov doda kot protokol k temu sporazumu ob soglasju obeh pogodbenic, v skladu s postopkom za spreminjanje tega sporazuma, in zajema sektorje s seznama v Prilogi III k temu sporazumu, ki se štejejo za usklajene. Namen je, da se področje uporabe Sporazuma o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov v skladu z omenjenim postopkom na koncu razširi na vse sektorje iz Priloge III k temu sporazumu.

4.   Pogodbenici se z medsebojnim dogovorom v skladu s postopkom za spreminjanje tega sporazuma zavežeta, da bosta, ko bo Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov zajemal sektorje na seznamu, preučili možnosti za razširitev področja njegove uporabe na druge industrijske sektorje.

5.   Dokler je izdelek zajet v Sporazumu o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov, zanj velja zadevna zakonodaja pogodbenic ob upoštevanju določb Sporazuma o tehničnih ovirah pri trgovanju.

Člen 58

Označevanje in etiketiranje

1.   Brez poseganja v določbe člena 56 in člena 57 tega sporazuma ter ob spoštovanju tehničnih predpisov v zvezi z zahtevami glede označevanja in etiketiranja pogodbenici ponovno potrdita načela iz člena 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah pri trgovanju, pri čemer se takšne zahteve ne pripravijo, sprejmejo ali uporabljajo z namenom ustvariti nepotrebne ovire za mednarodno trgovino oziroma s takšnim učinkom. V ta namen takšne zahteve glede označevanja in etiketiranja ne omejujejo trgovine bolj, kot je to potrebno za doseganje zakonitega cilja, pri čemer se upoštevajo tveganja, ki bi nastala zaradi neizpolnitve.

2.   Glede obveznega označevanja in etiketiranja pogodbenici zlasti soglašata:

(a)

da si bosta prizadevali čim bolj znižati svoje zahteve v zvezi z označevanjem in etiketiranjem, razen kolikor je to potrebno za prevzem pravnega reda EU na tem področju ter za označevanje in etiketiranje za zaščito zdravja, varnosti ali okolja oziroma zaradi drugih razumnih razlogov s področja javnega reda;

(b)

da pogodbenica lahko določi obliko etiketiranja ali označevanja, vendar ne zahteva odobritve, registracije ali certificiranja etiket, in

(c)

da pogodbenica ohrani pravico zahtevati navedbo informacij na oznakah ali etiketah v določenem jeziku.

POGLAVJE 4

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Člen 59

Cilj

1.   Cilj tega poglavja je olajšati trgovanje med pogodbenicama s primarnimi proizvodi, za katere veljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, ob tem pa varovati zdravje ljudi, živali in rastlin:

(a)

z zagotovitvijo popolne preglednosti, kar zadeva sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ki se uporabljajo v blagovni menjavi;

(b)

s približevanjem zakonodaje Ukrajine zakonodaji EU;

(c)

s priznavanjem zdravstvenega stanja živali in rastlin pogodbenic ter z izvajanjem načela regionalizacije;

(d)

z oblikovanjem mehanizma za priznavanje enakovrednosti sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki jih izvaja pogodbenica;

(e)

z nadaljnjim uresničevanjem načel Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(f)

z oblikovanjem mehanizmov in postopkov za olajšanje blagovne menjave ter

(g)

z izboljšanjem komunikacije in sodelovanja pogodbenic pri sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.

2.   Cilj tega poglavja je tui doseganje skupnega stališča pogodbenic o standardih dobrega počutja živali.

Člen 60

Večstranske obveznosti

Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

Člen 61

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe pogodbenic, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicama, vključno z ukrepi, navedenimi v Prilogi IV k temu sporazumu.

Člen 62

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.

„sanitarni in fitosanitarni ukrepi“ pomenijo ukrepe, kakor so opredeljeni v odstavku 1 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki spadajo na področje uporabe tega poglavja;

2.

„živali“ pomenijo kopenske in vodne živali, kot so opredeljene v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali oziroma v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

3.

„živalski proizvodi“ pomenijo izdelke živalskega izvora vključno s proizvodi iz vodnih živali, kakor so opredeljeni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali oziroma Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

4.

„živalski proizvodi, ki niso namenjeni za prehrano ljudi“ pomenijo živalske proizvode, navedene v delu 2 (II) Priloge IV-A k temu sporazumu;

5.

„rastline“ pomenijo žive rastline in njihove opredeljene žive dele skupaj s semeni:

(a)

plodove v botaničnem smislu, razen shranjenih z globokim zamrzovanjem;

(b)

zelenjavo, razen shranjene z globokim zamrzovanjem;

(c)

gomolje, stebelne gomolje, čebulice, korenike;

(d)

rezano cvetje;

(e)

veje z listi;

(f)

posekano drevje z listi;

(g)

kulture rastlinskih tkiv;

(h)

liste, listje;

(i)

živ cvetni prah; in

(j)

cepiče za okuliranje, potaknjence, cepiče;

6.

„rastlinski proizvodi“ pomenijo proizvode rastlinskega porekla, nepredelane ali obdelane s preprostim postopkom, če to niso rastline, opredeljene v delu 3 Priloge IV-A k temu sporazumu;

7.

„semena“ pomenijo semena v botaničnem smislu, namenjena za sejanje;

8.

„škodljivi organizmi“ so vsaka vrsta, sev ali biotip rastline, živali ali povzročitelja bolezni, ki je škodljiv za rastline ali rastlinske proizvode;

9.

„zaščitena območja“ v primeru pogodbenice EU pomenijo območja v smislu člena 2(1)(h) Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/29/ES);

10.

„bolezen živali“ pomeni klinični ali patološki pojav okužbe pri živalih;

11.

„ribja bolezen“ pomeni klinično ali neklinično okužbo z enim ali več etioloških povzročiteljev bolezni, navedenih v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

12.

„okužba pri živalih“ pomeni situacijo, v kateri je pri živalih prisoten kužen povzročitelj bolezni, s kliničnim ali patološkim pojavom okužbe ali brez njega;

13.

„standardi dobrega počutja živali“ pomenijo standarde za zaščito živali, kakršne so oblikovale in jih uporabljajo pogodbenice, ki so v skladu s standardi Mednarodne organizacije za zdravje živali in spadajo na področje uporabe tega sporazuma;

14.

„ustrezna raven“ sanitarne in fitosanitarne zaščite pomeni ustrezno raven sanitarne in fitosanitarne zaščite, kakor je opredeljena v odstavku 5 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

15.

„regija“ pomeni, kar zadeva zdravje živali, območja ali regije, kakor so opredeljeni v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali, kar zadeva akvakulturo, pa območja ali regije, kakor so opredeljeni v mednarodnem Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali, ob dogovoru, da se, kar zadeva ozemlje pogodbenice EU, upošteva njegova specifičnost in se pogodbenico EU obravnava kot subjekt;

16.

„območje brez škodljivih organizmov“ pomeni območje, na katerem se znanstveno dokazano določen škodljiv organizem ne pojavlja in na katerem se, kadar je to ustrezno, takšno stanje uradno ohranja;

17.

„regionalizacija“ pomeni koncept regionalizacije, kakor je opisan v členu 6 Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

18.

„pošiljka“ pomeni količino živalskih proizvodov iste vrste, zajetih v istem potrdilu ali dokumentu, prevažanih z istim prevoznim sredstvom, ki jih pošlje en pošiljatelj in izvirajo iz iste države izvoznice ali dela take države. Pošiljko lahko sestavlja ena ali več partij;

19.

„pošiljka rastlin ali rastlinskih proizvodov“ pomeni količino rastlin, rastlinskih proizvodov in/ali drugih artiklov, ki gredo iz ene državo v drugo in za katere, kadar se to zahteva, velja eno samo fitosanitarno spričevalo (pošiljko lahko sestavlja ena ali več vrst blaga oziroma ena ali več partij);

20.

„partija“ pomeni število enot iste vrste blaga, razpoznavnega po homogenosti sestave in izvoru, in sestavlja del pošiljke;

21.

„enakovrednost za namen trgovanja“ (v nadaljnjem besedilu: enakovrednost) pomeni situacijo, ko pogodbenica uvoznica sprejme fitosanitarne ukrepe pogodbenice izvoznice kot enakovredne, ne glede na to ali se razlikujejo od njenih ukrepov ali ne, če pogodbenica izvoznica objektivno dokaže pogodbenici uvoznici, da njeni ukrepi dosegajo primerno raven sanitarne ali fitosanitarne zaščite pogodbenice uvoznice;

22.

„sektor“ pomeni proizvodno in trgovinsko strukturo za proizvod ali kategorijo proizvodov v pogodbenici;

23.

„podsektor“ pomeni dobro opredeljen in nadzorovan del sektorja;

24.

„primarni proizvodi“ pomenijo živali in rastline oziroma kategorije živali in rastlin ali posebne izdelke in druge predmete, ki se jih prevaža za potrebe trgovine ali iz drugih razlogov, med drugim iz tistih, ki so navedeni v točkah od 2 do 7 tega člena;

25.

„posebno uvozno dovoljenje“ pomeni uradno dovoljenje, ki ga pristojni organi pogodbenice uvoznice vnaprej izdajo posameznemu uvozniku in v katerem so določeni pogoji za uvoz ene same ali več pošiljk primarnega proizvoda iz pogodbenice izvoznice, na področju uporabe tega sporazuma;

26.

„delovni dnevi“ pomenijo dneve v tednu, razen nedelje, sobote in državnih praznikov posamezne pogodbenice;

27.

„inšpekcijski pregled“ pomeni pregled katerega koli vidika krme, živil, zdravja živali in dobrega počutja živali, s katerim se ugotovi, ali je zadevni vidik v skladu s pravnimi zahtevami o krmi in živilih ter pravili o zdravju in dobrem počutju živali;

28.

„inšpekcijski pregled rastlin“ pomeni uraden vizualen pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov, da se ugotovi morebitna prisotnost škodljivih organizmov in/ali skladnost s fitosanitarnimi predpisi;

29.

„preverjanje“ pomeni ugotavljanje, ali so izpolnjene določene zahteve, in sicer s pregledom in preučevanjem objektivnih dokazov.

Člen 63

Pristojni organi

Pogodbenici se na prvem srečanju Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 74 tega sporazuma medsebojno obvestita o strukturi, organizaciji in razmejitvi pristojnosti njunih pristojnih organov. Pogodbenici se medsebojno obvestita o kakršni koli spremembi v zvezi s temi pristojnimi organi, vključno s kontaktnimi točkami.

Člen 64

Približevanje zakonodaje

1.   Ukrajina približa svojo sanitarno in fitosanitarno zakonodajo ter zakonodajo s področja dobrega počutja živali pravnemu redu EU, kot je določeno v Prilogi V k temu sporazumu.

2.   Pogodbenici sodelujeta pri zakonodajnem približevanju in izgradnji zmogljivosti.

3.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe redno spremlja izvajanje procesa približevanja, določenega v Prilogi V k temu sporazumu, da zagotovi potrebna priporočila o ukrepih za približevanje.

4.   Ukrajina najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti tega sporazuma Pododboru za sanitarne in fitosanitarne ukrepe predloži celovito strategijo za izvajanje tega poglavja, razdeljeno na prednostna področja v zvezi z ukrepi, opredeljenimi v Prilogi IV-A, Prilogi IV-B in Prilogi IV-C k temu sporazumu, s katerimi se olajša trgovina z določenim primarnim proizvodom oziroma z določeno skupino primarnih proizvodov. Strategija je referenčni dokument za izvajanje tega poglavja in se doda Prilogi V k temu sporazumu (9).

Člen 65

Priznavanje statusa zdravja živali in škodljivih organizmov ter regionalnih razmer za potrebe trgovine

1.   Za živalske bolezni in infekcije pri živalih (skupaj z zoonozo) velja:

(a)

pogodbenica uvoznica za potrebe trgovanja pogodbenici izvoznici ali njenim regijam prizna status zdravstvenega stanja živali, kakor ga pogodbenica izvoznica določi v skladu z delom A Priloge VIII k temu sporazumu za živalske bolezni, opredeljene v Prilogi VI-A k temu sporazumu;

(b)

kadar pogodbenica meni, da ima za svoje ozemlje ali regijo poseben status za določeno živalsko bolezen, razen tistih iz Priloge VI-A, lahko zahteva priznanje tega statusa v skladu s kriteriji, določenimi v delu C Priloge VII k temu sporazumu. Pogodbenica uvoznica lahko zahteva jamstva za uvoz živih živali in živalskih proizvodov, ki so ustrezna za dogovorjeni status pogodbenic;

(c)

status ozemelj ali regij ali status v sektorju ali podsektorju pogodbenic, povezan z razširjenostjo ali posledicami živalske bolezni, razen tistih iz Priloge VI-A k temu sporazumu, ali infekcij pri živalih in/ali s tem povezanimi tveganji, če je to primerno, kot ga opredeljuje Mednarodna organizacija za zdravje živali, pogodbenici priznavata kot osnovo za trgovanje med njima. pogodbenica uvoznica lahko zahteva jamstva za uvoz živih živali in živalskih proizvodov, ki so primerna za opredeljeni status v skladu s priporočili Mednarodne organizacije za varstvo živali;

(d)

brez poseganja v člene 67, 69 in 73 ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij ali posvetov in/ali preverjanja, vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje na podlagi točk (a), (b) in (c) tega odstavka.

2.   Za škodljive organizme velja:

(a)

pogodbenici za potrebe trgovanja priznavata njun status glede škodljivih organizmov, opredeljen v Prilogi VI-B k temu sporazumu;

(b)

brez poseganja v člene 67, 69 in 73 ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij ali posvetov in/ali preverjanja, vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje na podlagi točke (a) tega odstavka.

3.   Pogodbenici priznavata pojma regionalizacije in območij brez škodljivih organizmov, kot ju opredeljujejo zadevni Organizacija za prehrano in kmetijstvo / mednarodna konvencija o varstvu rastlin iz leta 1997 ter mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ISPM) Organizacije za prehrano in kmetijstvo, ter pojem zaščitenih območij v skladu z Direktivo 2000/29/ES in soglašata o njihovi uporabi v trgovini med njima.

4.   Pogodbenici soglašata, da se sklepi o regionalizaciji za bolezni živali in rib iz Priloge VI-A ter za škodljive organizme iz Priloge VI-B k temu sporazumu sprejmejo v skladu z določbami delov A in B Priloge VII k temu sporazumu.

5.

(a)

Glede bolezni živali in v skladu s členom 67 tega sporazuma pogodbenica izvoznica, ki od pogodbenice uvoznice zahteva priznanje svojega sklepa o regionalizaciji, to obvesti o svojih ukrepih s popolnimi pojasnili in podpornimi podatki za svoje določitve in odločitve. Brez poseganja v člen 68 tega sporazuma, in če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij ali posvetov in/ali preverjanja v 15 delovnih dneh po prejetju obvestila, tako sporočen sklep velja za sprejet;

(b)

posvetovanja iz točke (a) tega odstavka potekajo v skladu s členom 68(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v 15 delovnih dneh po prejetju dodatnih informacij. Preverjanje iz točke (a) se izvaja v skladu s členom 71 tega sporazuma in v 25 delovnih dneh po prejetju zahtevka za preverjanje.

6.

(a)

Glede škodljivih organizmov vsaka pogodbenica zagotovi, da se pri trgovini z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti ustrezno upošteva status škodljivih organizmov na območju, ki ga druga pogodbenica. priznava kot zaščiteno območje ali kot območje brez škodljivcev. Pogodbenica, ki od druge pogodbenice zahteva priznanje svojega območja brez škodljivcev, jo obvesti o svojih ukrepih ter na zahtevo predloži popolna pojasnila in podporne podatke za njeno ustanovitev in ohranjanje, pri čemer upošteva ustrezne ISPM, kakor se pogodbenicama zdijo potrebni. Brez poseganja v člen 73 tega sporazuma ter če pogodbenica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij ali posvetov in/ali preverjanja v treh mesecih po obvestilu, tako sporočen sklep o regionalizaciji območij brez škodljivcev velja kot sprejet;

(b)

posvetovanja iz točke (a) potekajo v skladu s členom 68(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v treh mesecih po prejetju. Preverjanje iz točke (a) se izvaja v skladu s členom 71 tega sporazuma in v 12 mesecih po prejetju zahtevka za preverjanje, ob upoštevanju bioloških lastnosti škodljivega organizma in zadevnega posevka.

7.   Po dokončanju postopkov, opisanih v odstavkih od 4 do 6 tega člena in brez poseganja v člen 73 vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje.

Pogodbenici se zavežeta k nadaljnjim pogovorom, da se izvede načelo kompartmentalizacije iz Priloge IV k temu sporazumu.

Člen 66

Ugotavljanje enakovrednosti

1.   Enakovrednost se lahko prizna za:

(a)

posamezen ukrep ali

(b)

skupino ukrepov ali

(c)

sistem, ki velja za sektor, podsektor, primarne proizvode ali skupine primarnih proizvodov.

2.   Pri določanju enakovrednosti pogodbenici uporabljata posvetovalni postopek iz odstavka 3 tega člena. Ta postopek zajema objektiven dokaz enakovrednosti s strani pogodbenice izvoznice in objektivno oceno tega dokaza s strani pogodbenice uvoznice. To lahko vključuje inšpekcijski nadzor ali preverjanje.

3.   Na zahtevo pogodbenice izvoznice v zvezi s priznanjem enakovrednosti, kot je določena v odstavku 1 tega člena, pogodbenici nemudoma, najpozneje pa v treh mesecih po tem, ko pogodbenica uvoznica prejme tak zahtevek, začneta posvetovalni postopek, ki vključuje korake iz Priloge IX k temu sporazumu. Če pa država izvoznica vloži več zahtevkov, se pogodbenici na zahtevo pogodbenice uvoznice v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 74 tega sporazuma dogovorita o časovnem razporedu, po katerem začneta postopek iz tega odstavka.

4.   Ko je zaradi spremljanja iz člena 64(3) tega sporazuma doseženo približanje zakonodaje, se to dejstvo šteje za zahtevo Ukrajine po začetku postopka za priznanje enakovrednosti zadevnih ukrepov, kot je določeno v odstavku 3 tega člena.

5.   Razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, pogodbenica uvoznica dokonča postopek ugotavljanja enakovrednosti iz odstavka 3 tega člena v 360 dneh po tem, ko je od pogodbenice izvoznice prejela zahtevo, skupaj s spisom, ki dokazuje enakovrednost, razen pri sezonskih posevkih, ko je upravičeno z oceno počakati, da se omogoči preverjanje fitosanitarnih ukrepov v primernem obdobju rasti posevka.

6.   Pogodbenica uvoznica enakovrednost rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ugotavlja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.

7.   Pogodbenica uvoznica lahko umakne ali začasno opusti enakovrednost, če ena od pogodbenic spremeni ukrepe, ki vplivajo na enakovrednost, pod pogojem, da so upoštevani naslednji postopki:

(a)

v skladu s členom 67(2) tega sporazuma pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, za katere se priznava enakovrednost ukrepov, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. V 30 delovnih dneh po prejetju teh informacij pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti, ali se na podlagi predlaganih ukrepov enakovrednost priznava še naprej ali ne;

(b)

v skladu s členom 67 tega sporazuma država uvoznica državo izvoznico obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, na katerih je temeljilo priznavanje enakovrednosti, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. Če pogodbenica uvoznica enakovrednosti ne prizna več, se lahko pogodbenici dogovorita o pogojih za vnovičen začetek postopka iz odstavka 3 tega člena na podlagi predlaganih ukrepov.

8.   Priznavanje, začasna opustitev ali umik enakovrednosti je zgolj na strani pogodbenice uvoznice, ki ravna v skladu s svojim upravnim in zakonodajnim okvirom. Navedena pogodbenica pogodbenici izvoznici predloži popolna pojasnila v pisni obliki in podporne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen. V primeru nepriznavanja, začasne opustitve ali umika enakovrednosti pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici navede zahtevane pogoje, na podlagi katerih se lahko znova začnejo postopki iz odstavka 3.

9.   Brez poseganja v člen 73 tega sporazuma pogodbenica uvoznica ne sme umakniti ali začasno opustiti enakovrednosti, preden začnejo veljati predlagani novi ukrepi katere koli pogodbenice.

10.   Kadar pogodbenica uvoznica uradno prizna enakovrednost na podlagi posvetovalnega postopka iz Priloge IX k temu sporazumu, Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 74(2) tega sporazuma razglasi priznanje enakovrednosti v trgovini med pogodbenicama. Sklep zagotovi tudi zmanjšanje obsega fizičnih pregledov na mejah, poenostavljena potrdila in postopke za predhodno uvrstitev na seznam za poslovne enote, kot je ustrezno.

Status enakovrednosti se navede v Prilogi IX k temu sporazumu.

11.   Ko se zakonodaja približa, to postane osnova za ugotavljanje enakovrednosti.

Člen 67

Preglednost in izmenjava informacij

1.   Brez poseganja v člen 68 tega sporazuma pogodbenici sodelujeta pri izboljševanju vzajemnega razumevanja njunih struktur za uradni nadzor in mehanizmov za uporabo ukrepov iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ter pri izboljševanju njihove uspešnosti. To se lahko med drugim doseže s poročili mednarodnih revizij, ko so ta objavljena, pogodbenici pa si lahko izmenjata informacije o rezultatih revizij oziroma druge informacije, kot je ustrezno.

2.   V okviru približevanja zakonodaje iz člena 64 ali ugotavljanja enakovrednosti iz člena 66 tega sporazuma se pogodbenici medsebojno obveščata o zakonodajnih in drugih postopkovnih spremembah, sprejetih na zadevnih področjih.

3.   Pogodbenica EU v tem okviru dovolj vnaprej obvesti Ukrajino o spremembah zakonodaje pogodbenice EU, da Ukrajini omogoči preučitev temu primerne spremembe njene zakonodaje.

Za olajšanje prenosa zakonodajnih dokumentov na zahtevo ene od pogodbenic je treba vzpostaviti potrebno raven sodelovanja.

V ta namen se pogodbenici medsebojno obvestita o svojih kontaktnih točkah. Pogodbenici se medsebojno obvestita tudi o vseh morebitnih spremembah teh informacij.

Člen 68

Obvestilo, posvetovanje in olajšanje komunikacije

1.   Vsaka pogodbenica v dveh delovnih dneh pisno obvesti drugo pogodbenico o vsaki hudi ali utemeljeni nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, skupaj z nujnimi primeri nadzora nad živili ali okoliščinami, ko obstaja jasna nevarnost hudih zdravstvenih posledic, povezanih z uživanjem živalskih ali rastlinskih proizvodov, in zlasti o:

(a)

vsakršnih ukrepih, ki vplivajo na sklepe o regionalizaciji iz člena 65 tega sporazuma;

(b)

prisotnosti ali razvoju katere koli živalske bolezni, naštete v Prilogi VI-A, ali nadzorovanega škodljivega organizma s seznama iz Priloge VI-B k temu sporazumu;

(c)

izsledkih epidemiološkega pomena ali pomembnih povezanih tveganjih glede živalskih bolezni in škodljivih organizmov, ki niso na seznamu v Prilogi VI-A in Prilogi VI-B k temu sporazumu, ali ki so nove živalske bolezni ali škodljivi organizmi, ter

(d)

vsakršnih dodatnih ukrepih, ki presegajo osnovne zahteve, ki se uporabljajo za siceršnje ukrepe, ki jih sprejmeta pogodbenici za nadzor ali izkoreninjenje živalskih bolezni ali škodljivih organizmov ali varovanje javnega zdravja ali zdravja rastlin, ter vsakršnih spremembah profilaktičnih ukrepov, skupaj s politiko cepljenja.

2.

(a)

Obvestila se pošiljajo v pisni obliki kontaktnim točkam iz člena 67(3) tega sporazuma.

(b)

Pisno obvestilo pomeni obvestilo po pošti, prek telefaksa ali elektronske pošte. Obvestila se pošiljajo samo med kontaktnima točkama iz člena 67(3) tega sporazuma.

3.   Kadar pogodbenica izrazi resno zaskrbljenost zaradi nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se na njeno zahtevo čim prej skliče posvet, v vsakem primeru pa v 15 delovnih dneh. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti potrebne informacije, da se izogne motnjam v trgovanju, in doseči vzajemno sprejemljivo rešitev, skladno z zaščito zdravja ljudi živali ali rastlin.

4.   Na zahtevo pogodbenice se čim prej skliče posvet o dobrem počutju živali, v vsakem primeru pa v 20 delovnih dneh od datuma obvestila. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse zahtevane informacije.

5   Na zahtevo pogodbenice posvetovanja iz odstavkov 3 in 4 tega člena potekajo prek video ali avdio konference. Pogodbenica, ki to zahteva, zagotovi sestavitev zapisnika posveta, ki ga pogodbenici uradno odobrita. Za namen te odobritve se uporablja člen 67(3) tega sporazuma.

6.   Sistem hitrega obveščanja in mehanizem zgodnjega opozarjanja, ki ju pogodbenici skupaj uporabljata za vse morebitne veterinarske ali fitosanitarne nujne primere, bosta začela delovati na poznejši stopnji, potem ko bo Ukrajina uveljavila potrebno zakonodajo s tega področja in ustvarila pogoje za pravilno delovanje takih mehanizmov na terenu.

Člen 69

Pogoji trgovanja

1.   Splošni uvozni pogoji

(a)

Pogodbenici soglašata, da se za vse primarne proizvode, ki jih zajemata Priloga IV-A in Priloga IV-C(2) k temu sporazumu, uporabljajo splošni uvozni pogoji. Brez poseganja v sklepe, sprejete na podlagi člena 65 tega sporazuma, uvozni pogoji pogodbenice uvoznice veljajo za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice. Ob začetku veljavnosti tega sporazuma in v skladu s členom 67 tega sporazuma pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o svojih zdravstvenih in fitosanitarnih uvoznih zahtevah za primarne proizvode iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) k temu sporazumu. Te informacije vključujejo tudi ustrezne vzorce uradnih spričeval, izjav ali trgovinskih dokumentov, kakor jih določa pogodbenica uvoznica.

(b)

(i)

Pri obveščanju pogodbenic o spremembah ali predlogih za spremembe pogojev iz odstavka 1 tega člena pogodbenici izpolnjujeta določbe Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in poznejših sklepov, kar zadeva obveščanje o ukrepih. Brez poseganja v člen 73 tega sporazuma pogodbenica uvoznica pri določanju začetka veljavnosti spremenjenih pogojev iz odstavka 1(a) upošteva prevozni čas med pogodbenicama.

(ii)

Če pogodbenica uvoznica ne izpolni teh zahtev za obveščanje, v 30 dneh od začetka veljavnosti spremenjenih uvoznih pogojev še naprej sprejema spričevala ali potrdila, ki jamčijo prej veljavne pogoje.

2.   Uvozni pogoji po priznanju enakovrednosti

(a)

V 90 dneh po sprejetju sklepa o priznanju enakovrednosti pogodbenici sprejmeta potrebne zakonodajne in upravne ukrepe za izvajanje priznavanja enakovrednosti, da na tej podlagi omogočita medsebojno trgovanje s primarnimi proizvodi iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) k temu sporazumu v sektorjih in podsektorjih, v katerih je to ustrezno, tj. s primarnimi proizvodi, za katere pogodbenica uvoznica priznava enakovrednost vseh zadevnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov pogodbenice izvoznice. Za te primarne proizvode lahko vzorec uradnega spričevala ali uradnega dokumenta, ki ga zahteva pogodbenica uvoznica, takrat zamenja spričevalo, sestavljeno v skladu s Prilogo XII.B k temu sporazumu.

(b)

Dejavnosti trgovine s primarnimi proizvodi v sektorjih ali podsektorjih, v katerih so kot enakovredni priznani eden ali več ukrepov, toda ne vsi ukrepi, se nadaljujejo na podlagi izpolnjevanja pogojev iz odstavka 1(a). Na zahtevo pogodbenice izvoznice se uporablja odstavek 5 tega člena.

3.   Od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma naprej se uvozna dovoljenja prenehajo uporabljati za primarne proizvode iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) k temu sporazumu.

Morebiten začetek veljavnosti tega sporazuma pred 31. decembrom 2013 ne vpliva na pomoč za celovito izgradnjo institucionalnih zmogljivosti.

4.   Glede pogojev, ki vplivajo na trgovanje s primarnimi proizvodi iz odstavka 1(a), pogodbenici na zahtevo pogodbenice izvoznice začneta posvetovanja v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu s členom 74 tega sporazuma, da bi se dogovorili o alternativnih ali dodatnih uvoznih pogojih pogodbenice uvoznice. Taki alternativni ali dodatni uvozni pogoji lahko temeljijo na ukrepih pogodbenice izvoznice, ki jih je pogodbenica uvoznica priznala kot enakovredne. Če se pogodbenici tako dogovorita, pogodbenica uvoznica v 90 dneh od sklepa Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da se omogoči uvoz na tej podlagi.

5.   Seznam poslovnih enot, pogojna odobritev

(a)

Glede uvoza živalskih proizvodov iz dela 2 Priloge IV-A pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice, ki jo spremljajo ustrezna jamstva, začasno odobri predelovalne poslovne enote iz Priloge VIII(2.1) k temu sporazumu, ki ležijo na ozemlju pogodbenice izvoznice, brez poprejšnjega pregleda posameznih poslovnih enot. Taka odobritev je skladna s pogoji in določbami iz Priloge VIII k temu sporazumu. Če se ne zahtevajo dodatne informacije, pogodbenica uvoznica v 30 delovnih dneh po prejetju zahtevka in ustreznih jamstev sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da dovoli uvoz na tej podlagi.

Začetni seznam poslovnih enot se odobri v skladu s postopkom iz Priloge VIII k temu sporazumu.

(b)

Glede uvoza živalskih proizvodov iz odstavka 2(a) pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o svojem seznamu poslovnih enot, ki izpolnjujejo zahteve pogodbenice izvoznice.

6.   Na zahtevo pogodbenice druga pogodbenica predloži popolna pojasnila in zadevne podatke, ki so podlaga za določitve in odločitve iz tega člena.

Člen 70

Postopek izdaje spričeval

1.   Za namene certifikacijskih postopkov ter postopkov izdaje spričeval in uradnih dokumentov pogodbenici soglašata o načelih iz Priloge XII k temu sporazumu.

2.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 74 tega sporazuma se lahko dogovori o pravilih za elektronsko izdajanje, umik ali zamenjavo spričeval.

3.   Pogodbenici se bosta, kjer je to primerno, v okviru približane zakonodaje iz člena 64 tega sporazuma dogovorili o skupnih vzorcih spričeval.

Člen 71

Preverjanje

1.   Za ohranitev zaupanja v učinkovito izvajanje določb tega sporazuma ima vsaka pogodbenica pravico:

(a)

da v skladu s smernicami iz Priloge X preverja ves ali del skupnega nadzornega programa organov druge pogodbenice ali, kjer je to primerno, drugih ukrepov. Stroški takega preverjanja bremenijo pogodbenico, ki preverjanje izvaja;

(b)

da od dne, ki ga določita pogodbenici, na svojo zahtevo od druge pogodbenice prejema informacije o vseh ali del skupnega nadzornega programa te pogodbenice in poročila o izsledkih nadzora, izvajanega po tem programu;

(c)

da se na njeno zahtevo opravijo laboratorijski testi v zvezi s primarnimi proizvodi iz Priloge IV-A in Priloge C(2) k temu sporazumu in da, kadar je to primerno, sodeluje v periodičnem primerjalnem programu testiranja za posamezne teste, ki jih organizira referenčni laboratorij druge pogodbenice. Stroške takega sodelovanja nosi sodelujoča pogodbenica.

2.   Vsaka pogodbenica lahko rezultate svojega preverjanja iz pododstavka 1(a) tega člena deli s tretjimi osebami in javno objavi, kot to morda zahtevajo določbe, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic. Pri takšnem deljenju in/ali objavi rezultatov se, kjer je to primerno, spoštuje zaupnost določb, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic.

3.   Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 74 tega sporazuma lahko s sklepom spremeni Prilogo X k temu sporazumu, pri tem pa upošteva zadevno delo, ki ga opravijo mednarodne organizacije.

4.   Rezultati preverjanja lahko prispevajo k ukrepom iz členov 64, 66 in 72 tega sporazuma obeh pogodbenic ali ene od pogodbenic.

Člen 72

Pregledi ob uvozu in inšpekcijske takse

1.   Pogodbenici soglašata, da se pri pregledih uvoza iz pogodbenice izvoznice ob uvozu v pogodbenico uvoznico spoštujejo načela iz dela A Priloge XI k temu sporazumu. Rezultati teh pregledov lahko prispevajo k postopku preverjanja iz člena 71 tega sporazuma.

2.   Pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu, ki jih izvaja vsaka pogodbenica, je določena v delu B Priloge XI k temu sporazumu. Pogodbenica lahko to pogostnost spremeni v okviru svojih pristojnosti in v skladu s svojo notranjo zakonodajo, na podlagi napredka v skladu s členi 64, 66 in 69 tega sporazuma ali na podlagi preverjanj, posvetov ali drugih ukrepov, določenih s tem sporazumom. V skladu s tem Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 74 tega sporazuma s sklepom spremeni del B Priloge XI k temu sporazumu.

3.   Inšpekcijske pristojbine lahko krijejo zgolj stroške, ki jih ima pristojni organ pri izvajanju pregledov ob uvozu. Višina pristojbine se izračuna na enaki podlagi kot višina pristojbin, ki se zaračunavajo za inšpekcijske preglede podobnih domačih proizvodov.

4.   Pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico na njeno zahtevo obvesti o vsaki spremembi ukrepov v zvezi s pregledi ob uvozu in inšpekcijskimi pristojbinami, skupaj z razlogi zanje, ter o vseh pomembnih spremembah upravnega izvajanja takih pregledov.

5.   Od datuma, ki ga določi Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 74 tega sporazuma, se lahko pogodbenici dogovorita o pogojih za odobritev nadzora, ki ga izvaja druga pogodbenica in je določen v členu 71(b), da se prilagodi in vzajemno zmanjša pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu za primarne proizvode iz člena 69(2) tega sporazuma.

Od navedenega datuma lahko pogodbenici vzajemno odobrita nadzor druge pogodbenice nad nekaterimi primarnimi proizvodi in v skladu s tem zmanjšata ali nadomestita preglede ob uvozu za te primarne proizvode.

6.   Pogoji za odobritev prilagoditve pregledov ob uvozu se s postopkom iz člena 74(2) tega sporazuma vključijo v Prilogo XI k temu sporazumu.

Člen 73

Zaščitni ukrepi

1.   Če bi pogodbenica uvoznica na svojem ozemlju sprejela ukrepe za nadzor vsakršnega vzroka, ki bi utegnil pomeniti resno nevarnost za zdravje ljudi, živali ali rastlin, pogodbenica izvoznica brez poseganja v določbe odstavka 2 tega člena sprejme enakovredne ukrepe, da prepreči razširitev nevarnosti ali tveganja na ozemlje pogodbenice uvoznice.

2.   Pogodbenica uvoznica lahko iz razlogov resne nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin sprejme začasne ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin. Taka pogodbenica uvoznica za pošiljke, ki se prevažajo med pogodbenicama, poišče najprimernejšo in najbolj sorazmerno rešitev, da se izogne nepotrebnim motnjam v trgovini.

3.   Pogodbenica, ki sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena, najpozneje en delovni dan po datumu sprejetja ukrepov o tem obvesti drugo pogodbenico. Na zahtevo ene od pogodbenic in v skladu s členom 68(3) tega sporazuma se pogodbenici posvetujeta o nastalih razmerah v 15 delovnih dneh po obvestilu. Pogodbenici upoštevata vse informacije, dane na takem posvetu, in si prizadevata izogniti nepotrebnim motnjam trgovanja, ob upoštevanju rezultata posvetovanj iz člena 68(3) tega sporazuma, kadar je to primerno.

Člen 74

Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe

1.   Ustanovi se Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe. Sestane se v treh mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma, potem pa bodisi na zahtevo katere koli pogodbenice bodisi vsaj enkrat na leto. Če se pogodbenici tako dogovorita, lahko seja Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe poteka prek video ali avdio konference. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe lahko vprašanja obravnava tudi, kadar ne zaseda, in sicer prek korespondence.

2.   Naloge Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe so:

(a)

spremljati izvajanje tega poglavja in obravnavati vse zadeve, povezane s tem poglavjem, ter preučiti vse zadeve, ki se lahko pojavijo v zvezi z njegovim izvajanjem;

(b)

revidirati priloge k temu poglavju, zlasti ob upoštevanju napredka, doseženega na posvetih, in po postopkih, določenih s tem poglavjem;

(c)

na podlagi revizije, določene v pododstavku (b) tega odstavka, ali kakor sicer določa to poglavje, s sklepom spremeniti priloge od IV do XIV k temu sporazumu; in

(d)

na podlagi revizije, določene v pododstavku (b) tega odstavka, podati mnenja in priporočila drugim organom, kakor je določeno v institucionalnih, splošnih in končnih določbah tega sporazuma.

3.   Pogodbenici soglašata, da bosta po potrebi oblikovali tehnične delovne skupine, ki jih sestavljajo strokovno usposobljeni predstavniki pogodbenic, in sicer za opredelitev in preučitev tehničnih in znanstvenih vprašanj, ki izhajajo iz izvajanja tega poglavja. Kadar je potrebno dodatno strokovno znanje, lahko pogodbenici oblikujeta priložnostne skupine, z znanstvenimi vred. Članstvo v takih priložnostnih skupinah ni nujno omejeno na predstavnike pogodbenic.

4.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe redno poroča Odboru za trgovino, ustanovljenemu v skladu s členom 465 tega sporazuma, o svojih dejavnostih in sklepih, ki jih sprejme v okviru svojih pristojnosti.

5.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe na prvem srečanju sprejme svoje delovne postopke.

6.   Vsak sklep, priporočilo, poročilo ali drug ukrep Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe oziroma katere koli skupine, ki jo navedeni odbor ustanovi, v zvezi z odobritvami uvoza, izmenjavo informacij, preglednostjo, priznavanjem regionalizacije, enakovrednostjo in alternativnimi ukrepi ter vsemi drugimi vprašanji, ki jih zadevata odstavka 2 in 3, pogodbenici sprejmeta soglasno.

POGLAVJE 5

Olajševanje carinskih postopkov in trgovine

Člen 75

Cilji

Pogodbenici priznavata pomen olajševanja carinskih postopkov in trgovine v razvijajočem se svetovnem trgovinskem okolju. Pogodbenici soglašata z okrepitvijo sodelovanja na tem področju z namenom, da zadevna zakonodaja in postopki ter upravna zmogljivost zadevnih uprav izpolnjujejo cilje glede učinkovitega nadzora in načeloma spodbujajo olajševanje zakonite trgovine.

Pogodbenici priznavata, da bo izjemen pomen namenjen legitimnim ciljem javnih politik, vključno z olajševanjem trgovine, varnostjo in preprečevanjem goljufij, ter uravnoteženemu pristopu k tem ciljem.

Člen 76

Zakonodaja in postopki

1.   Pogodbenici soglašata, da je njuna zakonodaja na trgovinskem in carinskem področju načeloma stabilna in celovita ter da so določbe in postopki sorazmerni, pregledni, predvidljivi, nediskriminatorni, nepristranski ter se uporabljajo enotno in učinkovito, med drugim tako da:

(a)

varujeta in olajšujeta trgovino z učinkovitim uveljavljanjem in izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev;

(b)

se izogibata nepotrebnemu ali diskriminatornemu obremenjevanju gospodarskih subjektov, preprečujeta goljufije ter zagotavljata nadaljnje olajšave za gospodarske subjekte, ki dosegajo visoko raven skladnosti;

(c)

uporabljata enotno upravno listino za potrebe carinskih deklaracij;

(d)

vodita k večji učinkovitosti, preglednosti in poenostavitvi carinskih postopkov in praks na meji;

(e)

uporabljata sodobne carinske tehnike, vključno z ocenjevanjem tveganja, nadzorom po carinjenju in metodami revizije v podjetjih, da se poenostavita in olajšata vstop in sprostitev blaga;

(f)

si prizadevata za zmanjšanje stroškov in povečanje predvidljivosti gospodarskih subjektov, vključno z malimi in srednjimi podjetji;

(g)

brez poseganja v uporabo objektivnih kriterijev ocenjevanja tveganja zagotavljata nediskriminatorno uporabo zahtev in postopkov, ki se uporabljajo za uvoz, izvoz in blago v tranzitu;

(h)

upoštevata mednarodne instrumente, ki se uporabljajo na carinskem in trgovinskem področju, vključno s tistimi, ki jih razvijejo Svetovna carinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: WCO) (Okvir o standardih za zaščito in olajševanje svetovne trgovine iz leta 2005, Istanbulska konvencija o začasnem uvozu iz leta 1990, Konvencija o harmoniziranem sistemu iz leta 1983), Svetovna trgovinska organizacija (npr. o vrednotenju) in Združeni narodi (Konvencija TIR iz leta 1975, Konvencija o usklajevanju mejnih kontrol blaga iz leta 1982), ter smernice ES, kot so praktične carinske smernice (Customs Blueprints);

(i)

sprejmeta potrebne ukrepe, ki odražajo določbe revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov iz leta 1973 in jih izvajajo;

(j)

določita pravila, ki vnaprej zagotavljajo zavezujoče odločbe glede tarifnega uvrščanja in pravil o poreklu. Pogodbenici zagotovita, da se odločba lahko prekliče ali razveljavi samo po obvestilu subjekta, katerega zadeva, in brez retroaktivnega učinka, razen če je odločba sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;

(k)

uvedeta in izvajata poenostavljene postopke za pooblaščene trgovce v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili;

(l)

določita pravila ki zagotavljajo, da so kazni za kršitve carinskih predpisov ali postopkovnih zahtev sorazmerne in nediskriminatorne, njihova uporaba pa ne povzroča neupravičenih ali neutemeljenih zamud;

(m)

uporabljata pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila glede izdaje licenc carinskim posrednikom.

2.   Za izboljšanje delovnih metod ter zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in opravičljivosti postopkov pogodbenici:

(a)

sprejmeta nadaljnje ukrepe za zmanjšanje, poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih potrebujejo carinske in druge agencije;

(b)

poenostavita, kjer koli je to mogoče, zahteve in formalnosti v zvezi s hitro sprostitvijo in carinjenjem blaga;

(c)

zagotovita učinkovite, hitre in nediskriminatorne postopke, ki zagotavljajo pravico do pritožbe proti upravnim ukrepom, odločbam in sklepom carinske uprave in drugih agencij, ki vplivajo na blago v postopku. Taki pritožbeni postopki so preprosto dostopni, med drugim tudi malim ali srednjim podjetjem, višina morebitnih stroškov pa je razumna in sorazmerna s stroški zagotavljanja možnosti pritožbe. Pogodbenici tudi sprejmeta ukrepe za zagotovitev, da se v primeru vložitve pritožbe v zvezi z izpodbijano odločitvijo blago sprosti kot običajno, plačilo dajatev pa se lahko odloži, ob čemer se sprejmejo morebitni ukrepi, za katere se presodi, da so potrebni. Kadar je to potrebno, mora biti pogoj za to predložitev garancije, kot sta jamstvo ali varščina;

(d)

zagotovita ohranjanje najvišjih standardov integritete, zlasti na meji, z uporabo ukrepov, ki odražajo načela zadevnih mednarodnih konvencij in pravnih aktov s tega področja, zlasti revidirane izjave WCO iz Aruše iz leta 2003 in praktičnih smernic Evropske komisije o carinski etiki (EC Blueprint on Customs ethics) iz leta 2007.

3.   Pogodbenici soglašata, da se odpravijo:

(a)

vse zahteve po obvezni uporabi carinskih posrednikov;

(b)

vse zahteve po obveznem izvajanju inšpekcijskih pregledov pred odpremo ali inšpekcijskih pregledov v namembni državi.

4.   Določbe o tranzitu

(a)

Za potrebe tega sporazuma se uporabljajo predpisi o tranzitu in opredelitve iz določb STO (člen V GATT 1994 in z njim povezane določbe, vključno z morebitnimi pojasnili in izboljšavami na podlagi kroga pogajanj iz Dohe o olajševanju trgovine). Te določbe veljajo tudi, če se tranzit blaga začne ali konča na ozemlju ene od pogodbenic (kopenski tranzit).

(b)

Pogodbenici si prizadevata za postopno večanje medsebojne povezljivosti njunih tranzitnih sistemov, z namenom da Ukrajina v prihodnosti sodeluje v skupnem tranzitnem sistemu iz Konvencije o skupnem tranzitnem postopku z dne 20. maja 1987.

(c)

Pogodbenici zagotavljata sodelovanje in usklajevanje vseh zadevnih organov in agencij na svojem ozemlju, da bi olajševali tranzitni promet in spodbujali čezmejno sodelovanje. Pogodbenici spodbujata tudi sodelovanje med javnimi organi in zasebnim sektorjem v zvezi s tranzitom.

Člen 77

Odnosi s poslovno skupnostjo

Pogodbenici soglašata:

(a)

da zagotovita, da so njuna zadevna zakonodaja in postopki pregledni ter javno dostopni, po možnosti z elektronskimi sredstvi, skupaj z njihovimi utemeljitvami. Uvesti je treba posvetovalni mehanizem in zagotoviti primeren čas med objavo novih ali spremenjenih določb in začetkom njihove veljavnosti;

(b)

glede potrebe po pravočasnih in rednih posvetovanjih s predstavniki trgovine o zakonodajnih predlogih in postopkih v zvezi s carinskimi in trgovinskimi vprašanji. V ta namen vsaka pogodbenica vzpostavi ustrezne in redne posvetovalne mehanizme med javno upravo in poslovno skupnostjo;

(c)

da javno objavita pomembna upravna obvestila, vključno z zahtevami agencij in vstopnimi postopki, delovnim časom in operativnimi postopki carinskih uradov v pristaniščih in na mejnih prehodih ter kontaktnimi točkami za poizvedbe;

(d)

o krepitvi sodelovanja med subjekti in zadevno javno upravo z uporabo nearbitrarnih in javno dostopnih postopkov, kot so memorandumi o soglasju na podlagi tistih, ki jih razširja WCO;

(e)

da zagotovita, da bosta njuni carinski ureditvi ter z njima povezane zahteve in postopki še naprej zadovoljevali upravičene potrebe trgovinske skupnosti, upoštevali najboljše prakse in še naprej čim manj omejevali trgovino.

Člen 78

Pristojbine in takse

Pogodbenici prepovesta, da bi imele upravne takse enak učinek kot uvozne ali izvozne dajatve ali takse.

V zvezi z vsemi pristojbinami in taksami kakršne koli narave, ki jih naložijo carinski organi vsake pogodbenice, vključno s pristojbinami in taksami za naloge, ki jih v imenu teh organov opravi tretji organ, ali v zvezi z uvozom ali izvozom ter brez poseganja v zadevne člene poglavja 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova IV tega sporazuma, pogodbenici soglašata, da:

(a)

se lahko pristojbine in takse naložijo samo za storitve, ki se v zvezi z zadevnim uvozom ali izvozom ali za kakršno koli formalnost, ki je potrebna za izvedbo takega uvoza ali izvoza, na zahtevo deklaranta opravijo zunaj določenih ur in krajev, ki so opredeljeni v carinskih predpisih;

(b)

pristojbine in takse ne presegajo stroškov opravljenih storitev;

(c)

pristojbine in takse se ne izračunavajo na podlagi ad valorem;

(d)

informacije o pristojbinah in taksah se objavijo. Te informacije zajemajo razloge za pristojbino ali takso za opravljene storitve, naziv pristojnega organa, pristojbine in takse, ki se bodo uporabile, ter datum in način plačila.

Informacije o pristojbinah in taksah se objavijo v uradno določenem mediju in, kadar je to mogoče in izvedljivo, na uradni spletni strani;

(e)

nove ali spremenjene pristojbine in takse se ne uvedejo, dokler informacije o njih niso objavljene in dane na voljo.

Člen 79

Carinsko vrednotenje

1.   Sporazum o izvajanju člena VII GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO, skupaj z morebitnimi naknadnimi spremembami, ureja pravila carinskega vrednotenja blaga, ki se uporabljajo v trgovini med pogodbenicama. Njegove določbe so vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del. Najnižje carinske vrednosti se ne uporabljajo.

2.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.

Člen 80

Carinsko sodelovanje

Pogodbenici okrepita sodelovanje, da zagotovita izvajanje ciljev iz tega poglavja, pri čemer vzpostavita razumno ravnotežje med poenostavitvijo in olajševanjem ter učinkovitim nadzorom in zaščito. Pogodbenici v ta namen po potrebi kot orodje za primerjave uporabita praktične carinske smernice ES (EC Customs Blueprints).

Za zagotovitev skladnosti z določbami tega poglavja pogodbenici med drugim:

(a)

si izmenjujeta informacije v zvezi s carinsko zakonodajo in postopki;

(b)

razvijata skupne pobude v zvezi z uvoznimi, izvoznimi in tranzitnimi postopki ter dejavnostmi za zagotavljanje učinkovitih storitev za poslovno skupnost;

(c)

sodelujeta pri avtomatizaciji carinskih in drugih trgovinskih postopkov;

(d)

si po potrebi izmenjujeta zadevne informacije in podatke ob spoštovanju zaupnosti občutljivih podatkov in varstva osebnih podatkov;

(e)

si izmenjujeta informacije in/ali začneta pogajanja z namenom, da kolikor je mogoče oblikujeta skupna stališča na carinskem področju v okviru mednarodnih organizacij, kot so STO, WCO, ZN, Konferenca ZN o trgovini in razvoju in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo;

(f)

sodelujeta pri načrtovanju in izvajanju tehnične pomoči, zlasti za olajšanje reform za olajševanje carinskih postopkov in trgovine v skladu z zadevnimi določbami tega sporazuma;

(g)

si izmenjujeta najboljše prakse pri carinskih postopkih, pri čemer se osredotočata zlasti na izvrševanje pravic intelektualne lastnine, predvsem v povezavi s ponarejenimi proizvodi;

(h)

spodbujata usklajevanje med vsemi mejnimi organi, tako notranje kot čezmejno, da se pospešijo postopki prehoda meje in okrepijo pregledi, pri čemer se, kadar je to mogoče in ustrezno, upošteva skupni nadzor meje;

(i)

kadar je to ustrezno in primerno, vzajemno priznata pooblaščene trgovce in carinske preglede. Obseg takšnega sodelovanja, izvajanje in praktične rešitve določi Pododbor za carino iz člena 83 tega sporazuma.

Člen 81

Vzajemna upravna pomoč v carinskih zadevah

Ne glede na člen 80 tega sporazuma pogodbenici zagotovita vzajemno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami iz Protokola II k temu sporazumu o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah.

Člen 82

Tehnična pomoč in izgradnja zmogljivosti

Pogodbenici sodelujeta, da se zagotovita tehnična podpora in izgradnja zmogljivosti za izvajanje reform za olajševanje trgovine in carinskih postopkov.

Člen 83

Pododbor za carino

Ustanovi se Pododbor za carino. O svojih dejavnostih poroča Pridružitvenemu odboru v sestavi iz člena 465(4) tega sporazuma. Delovanje Pododbora za carino zajema redna posvetovanja in spremljanje izvajanja in upravljanja tega poglavja, med drugim v zvezi z vprašanji glede carinskega sodelovanja, čezmejnega carinskega sodelovanja in upravljanja, tehnične pomoči, pravil o poreklu, olajševanja trgovine in vzajemne upravne pomoči v carinskih zadevah.

Pododbor za carino med drugim:

(a)

skrbi za ustrezno izvajanje tega poglavja ter protokolov 1 in 2 k temu sporazumu;

(b)

določa ukrepe in praktične rešitve za izvajanje tega poglavja ter protokolov 1 in 2 k temu sporazumu, vključno z izmenjavo informacij in podatkov, vzajemnim priznavanjem carinskih pregledov in programov trgovinskega partnerstva, določa pa tudi sporazumno dogovorjene ugodnosti;

(c)

izmenjuje mnenja o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno s prihodnjimi ukrepi in sredstvi zanje;

(d)

po potrebi daje priporočila in

(e)

sprejme svoj interni poslovnik.

Člen 84

Približevanje carinske zakonodaje

Postopno približevanje carinski zakonodaji EU, kot je določeno v standardih EU in v mednarodnih standardih, se opravi, kot določa Priloga XV k temu sporazumu.

POGLAVJE 6

Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 85

Cilj ter področje uporabe in veljavnosti

1.   Pogodbenici ob ponovni potrditvi svojih pravic in obveznosti iz Sporazuma STO uvedeta potrebne ureditve za postopno vzajemno liberalizacijo ustanavljanja in trgovine s storitvami ter za sodelovanje pri elektronskem poslovanju.

2.   Javna naročila obravnava poglavje 8 (Javna naročila) naslova IV tega sporazuma in to poglavje v ničemer ne nalaga nobenih obveznosti v zvezi z javnimi naročili.

3.   Subvencije obravnava poglavje 10 (Konkurenca) naslova IV tega sporazuma in določbe tega poglavja se ne uporabljajo za subvencije, ki jih dodelita pogodbenici.

4.   Vsaka pogodbenica ohrani pravico do urejanja in sprejetja novih predpisov za izpolnjevanje zakonitih ciljev politik, pod pogojem, da so skladni s tem poglavjem.

5.   To poglavje se ne uporablja za ukrepe z vplivom na fizične osebe, ki želijo dostop do trga delovne sile pogodbenice, ter za ukrepe glede državljanstva, prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.

Brez poseganja v določbe o pretoku oseb iz naslova III (Pravica, svoboda in varnost) tega sporazuma ta naslov nobeni pogodbenici v ničemer ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa fizičnih oseb na njeno ozemlje ali za njihovo začasno bivanje, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje integritete fizičnih oseb in zagotovitev njihovega urejenega prehajanja čez njene meje, če se ti ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi izničil ali zmanjšal koristi, ki pripadajo kateri koli pogodbenici pod pogoji tega poglavja (10).

Člen 86

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

1.

„ukrep“ pomeni vsak ukrep pogodbenice v obliki zakona, drugega predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa ali v kateri koli drugi obliki;

2.

„ukrep, ki ga sprejme ali ohranja pogodbenica“ pomeni ukrepe, ki jih sprejmejo ali ohranjajo:

(a)

državne, regionalne ali lokalne uprave in njihovi organi ter

(b)

nevladne organizacije pri izvajanju pooblastil, ki jim jih podelijo državne, regionalne ali lokalne uprave ali njihovi organi;

3.

„fizična oseba pogodbenice“ pomeni fizično osebo, ki ima v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države državljanstvo države članice Evropske unije oziroma Ukrajine;

4.

„pravna oseba“ pomeni vsako pravno osebo, ki se pravilno ustanovi ali drugače organizira v skladu z veljavnimi zakoni, zaradi dobička ali v drug namen, in je v zasebni ali državni lasti, vključno s korporacijo, trustom, partnerstvom, skupnim podjetjem, samostojnim podjetnikom ali združenjem;

5.

„pravna oseba pogodbenice EU“ ali „pravna oseba Ukrajine“ pomeni:

pravno osebo, ustanovljeno v skladu z zakoni ene od držav članic Evropske unije oziroma Ukrajine, s statutarnim sedežem, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, oziroma na ozemlju Ukrajine.

Če ima ta pravna oseba na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, oziroma na ozemlju Ukrajine, samo statutarni sedež ali osrednjo upravo, se ne šteje za pravno osebo Evropske unije oziroma Ukrajine, razen če so njene dejavnosti dejansko in stalno povezane z gospodarstvom pogodbenice EU oziroma Ukrajine;

6.

ne glede na prejšnji odstavek veljajo določbe tega sporazuma tudi za ladijske družbe, ki imajo sedež zunaj pogodbenice EU oziroma Ukrajine in so pod nadzorom državljanov države članice Evropske unije oziroma Ukrajine, če so njihova plovila registrirana v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo v zadevni državi članici Evropske unije oziroma v Ukrajini in plujejo pod zastavo države članice Evropske unije oziroma Ukrajine;

7.

„hčerinska družba“ pravne osebe pogodbenice pomeni pravno osebo, ki je pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe navedene pogodbenice (11);

8.

„podružnica“ pravne osebe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba in:

(a)

je po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe;

(b)

ima svojo upravo in

(c)

je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezava z matičnim telesom, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matičnim telesom, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava;

9.

„ustanavljanje“ pomeni:

(a)

v zvezi s pravnimi osebami pogodbenice EU ali Ukrajine pravico, da začnejo in opravljajo gospodarske dejavnosti z ustanovitvijo, vključno s prevzemom, pravne osebe in/ali ustanovitvijo podružnice ali predstavništva v Ukrajini oziroma v pogodbenici EU;

(b)

v zvezi s fizičnimi osebami pravico fizičnih oseb iz pogodbenice EU ali Ukrajine, da začnejo in opravljajo gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanovijo podjetja, zlasti gospodarske družbe, ki jih dejansko nadzorujejo;

10.

„vlagatelj“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja gospodarsko dejavnost z ustanovitvijo poslovne enote;

11.

„gospodarske dejavnosti“ zajemajo dejavnosti industrijskega, poslovnega in poklicnega značaja ter dejavnosti obrtnikov in ne vključujejo dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil;

12.

„poslovanje“ pomeni opravljanje gospodarskih dejavnosti,

13.

„storitve“ zajemajo vsako storitev v katerem koli sektorju, razen storitev, opravljenih pri izvajanju javnih pooblastil,

14.

„storitve in druge dejavnosti, opravljene pri izvajanju javnih pooblastil“ pomenijo storitve ali dejavnosti, ki se ne izvajajo na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti;

15.

„čezmejno opravljanje storitev“ pomeni opravljanje storitve:

(a)

z ozemlja ene pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice;

(b)

na ozemlju ene pogodbenice za uporabnika storitve iz druge pogodbenice;

16.

„ponudnik storitev“ pogodbenice pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja storitev, tudi preko poslovne enote;

17.

„ključno osebje“ pomeni fizične osebe, ki so zaposlene v pravni osebi pogodbenice, ki ni neprofitna organizacija, ter so pristojne za ustanovitev ali ustrezen nadzor, upravljanje in delovanje poslovne enote.

„Ključno osebje“ zajema poslovne obiskovalce, pristojne za ustanovitev poslovne enote in premeščanje osebja znotraj družbe.

(a)

„Poslovni obiskovalci“ pomenijo fizične osebe na vodstvenih položajih, ki so pristojne za ustanovitev poslovne enote. Poslovni obiskovalci ne opravljajo neposrednih poslov s splošno javnostjo in ne prejemajo plačila od vira, ki je v pogodbenici gostiteljici;

(b)

„premeščeno osebje znotraj podjetja“ pomeni fizične osebe, ki so bile zaposlene v pravni osebi pogodbenice ali so bile partnerice v njej (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto in ki so začasno premeščene na delovno mesto v poslovno enoto na ozemlju druge pogodbenice. Zadevna fizična oseba mora spadati v eno od naslednjih kategorij:

(i)

vodstveni delavci:

osebe na vodstvenih položajih v pravni osebi, katerih glavna naloga je upravljanje poslovne enote, v splošnem pa jih nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, vključno z:

vodenjem poslovne enote ali njenega oddelka ali pododdelka,

spremljanjem in nadzorom dela drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja,

zaposlovanjem in odpuščanjem osebja ali priporočanjem zaposlovanja in odpuščanja osebja ter sprejemanjem drugih kadrovskih ukrepov, za kar so osebno pristojni;

(ii)

strokovnjaki:

osebe, zaposlene v pravni osebi, ki imajo posebno znanje, bistveno za proizvodnjo poslovne enote, za njeno raziskovalno opremo, tehnike ali upravljanje. Pri presoji takega znanja se poleg znanja, značilnega za posamezno poslovno enoto, upošteva tudi, ali ima oseba visoke kvalifikacije, ki zadevajo vrsto dela ali poklica, ki zahteva specifično tehnično znanje, vključno s članstvom v strokovnih združenjih;

18.

„diplomirani pripravniki“ pomenijo fizične osebe pogodbenice, ki jih je pravna oseba te pogodbenice zaposlila za vsaj eno leto, imajo univerzitetno diplomo in so začasno premeščeni v poslovno enoto na ozemlju druge pogodbenice za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja na področju poslovnih tehnik ali metod (12);

19.

„prodajalci poslovnih storitev“ pomenijo fizične osebe, ki so predstavnice ponudnika storitev pogodbenice in želijo vstop na ozemlje druge pogodbenice ter začasno bivanje zaradi pogajanj o prodaji storitev ali sklenitve pogodb o prodaji storitev za navedenega ponudnika storitev. Ne opravljajo neposredne prodaje splošni javnosti in ne prejemajo plačila od vira v pogodbenici gostiteljici;

20.

„ponudniki pogodbenih storitev“ pomenijo fizične osebe, zaposlene v pravni osebi ene pogodbenice, ki nima poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki je s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici v dobri veri sklenila pogodbo o opravljanju storitev (13), za izpolnitev katere je potrebna začasna prisotnost njenih delavcev v navedeni pogodbenici;

21.

„neodvisni strokovnjaki“ pomenijo fizične osebe, ki se ukvarjajo z opravljanjem določene storitve in so registrirane kot samozaposlene osebe na ozemlju ene pogodbenice, nimajo poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in so s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici v dobri veri sklenile pogodbo o opravljanju storitev (13), za izpolnitev katere je potrebna njihova začasna prisotnost v navedeni pogodbenici.

Oddelek 2

Ustanavljanje

Člen 87

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za ukrepe, ki jih sprejmeta ali ohranjata pogodbenici in ki vplivajo na ustanavljanje (14) v katerih koli gospodarskih dejavnostih, razen:

(a)

rudarstva, proizvodnje in predelave (15) jedrskih materialov;

(b)

proizvodnje orožja, streliva in vojaških materialov ali trgovine z njimi;

(c)

avdiovizualnih storitev;

(d)

nacionalne pomorske kabotaže (16) ter

(e)

nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prometa (17), rednih ali izrednih, ter storitev, ki so neposredno povezane z uveljavljanjem prometnih pravic, razen:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prometa;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: CRS);

(iv)

storitev zemeljske oskrbe;

(v)

storitev upravljanja letališč.

Člen 88

Nacionalna obravnava in obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1.   Ukrajina ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XVI-D k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(i)

za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb pogodbenice EU zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, podružnic in predstavništev oziroma pravnih oseb, podružnic in predstavništev katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(ii)

za poslovanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb pogodbenice EU v Ukrajini po njihovi ustanovitvi zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, podružnic in predstavništev oziroma pravnih oseb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše (18).

2.   Pogodbenica EU ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XVI-A k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(i)

za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Ukrajine zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, podružnic in predstavništev oziroma pravnih oseb, podružnic in predstavništev katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(ii)

za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb pogodbenice EU zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, podružnic in predstavništev oziroma pravnih oseb, podružnic in predstavništev katere koli tretje države, kar je ugodnejše (19).

3.   Pogodbenici ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XVI-A in Priloge XVI-D ne sprejmeta nobenih novih predpisov ali ukrepov, ki uvajajo diskriminacijo v primerjavi z njunimi lastnimi pravnimi osebami glede ustanavljanja pravnih oseb druge pogodbenice na njunem ozemlju oziroma glede njihovega poslovanja po ustanovitvi.

Člen 89

Revizija

1.   Pogodbenici z namenom postopne liberalizacije pogojev ustanavljanja redno revidirata svoj pravni okvir za ustanavljanje (20) in okolje za ustanavljanje ter pri tem upoštevata svoje zaveze iz mednarodnih sporazumov.

2.   V okviru revizije iz odstavka 1 tega člena pogodbenici ocenita morebitne ugotovljene ovire za ustanavljanje ter opravita pogajanja za obravnavo takih ovir za okrepitev določb tega poglavja ter za vključitev določb o zaščiti naložb in postopkov reševanja sporov med investitorji in državo.

Člen 90

Drugi sporazumi

Nobena določba iz tega poglavja se ne sme razlagati tako, da omejuje pravice vlagateljev pogodbenic, da bi bili deležni ugodnejše obravnave, določene v katerem koli veljavnem ali prihodnjem mednarodnem sporazumu v zvezi z naložbami, katerega podpisnici sta država članica Evropske unije in Ukrajina.

Člen 91

Standard obravnave podružnic in predstavništev

1.   Določbe člena 88 tega sporazuma nobeni pogodbenici ne preprečujejo, da bi iz razlogov smotrnosti uporabila posebna pravila v zvezi z ustanavljanjem in poslovanjem podružnic in predstavništev pravnih oseb druge pogodbenice na njenem ozemlju, ki nimajo sedeža na ozemlju prve pogodbenice, in sicer pravila, ki jih upravičujejo pravne ali tehnične razlike med takšnimi podružnicami in predstavništvi ter podružnicami in predstavništvi podjetij s sedežem na njenem ozemlju, oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

2.   Razlike v obravnavi iz razlogov smotrnosti ne presegajo obsega, ki je nujno potreben zaradi takšnih pravnih ali tehničnih razlik oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

Oddelek 3

Čezmejno opravljanje storitev

Člen 92

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic, ki vplivajo na čezmejno opravljanje vseh storitev, z izjemo:

(a)

avdiovizualnih storitev (21);

(b)

nacionalne pomorske kabotaže (22) ter

(c)

nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prometa (23), rednih ali izrednih, ter storitev, ki so neposredno povezane z uveljavljanjem prometnih pravic, razen:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prometa;

(iii)

storitev računalniškega sistema rezervacij;

(iv)

storitev zemeljske oskrbe;

(v)

storitev upravljanja letališč.

Člen 93

Dostop do trga

1.   Vsaka pogodbenica pri dostopu do trga prek čezmejnega opravljanja storitev storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v posebnih obveznostih iz Priloge XVI-B in Priloge XVI-E k temu sporazumu.

2.   V sektorjih, za katere se sprejmejo obveznosti v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohrani ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali svojega celotnega ozemlja, razen če je v Prilogi XVI-B in Prilogi XVI-E k temu sporazumu določeno drugače, opredeljeni kot:

(a)

omejitve števila ponudnikov storitev v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(b)

omejitve skupne vrednosti transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(c)

omejitve skupnega števila storitvenih operacij ali skupne količine opravljenih storitev, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb.

Člen 94

Nacionalna obravnava

1.   V sektorjih, za katere so zaveze glede dostopa do trga navedene v Prilogi XVI-B in Prilogi XVI-E k temu sporazumu ter ki so predmet kakršnih koli pogojev in pridržkov iz teh prilog, vsaka pogodbenica v zvezi z vsemi ukrepi, ki vplivajo na čezmejno opravljanje storitev, storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi lastnim podobnim storitvam in ponudnikom storitev.

2.   Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1 tega člena, tako da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače kot obravnava podobne svoje storitve in ponudnike storitev.

3.   Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s storitvami ali ponudniki podobnih storitev druge pogodbenice.

4.   Posebne obveznosti, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva za katero koli pogodbenico, da zagotovi nadomestilo za dejansko podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.

Člen 95

Seznam obveznosti

1.   Sektorji, ki jih pogodbenici liberalizirata v skladu s tem poglavjem, ter, na podlagi pridržkov, omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice v navedenih sektorjih, so določeni v seznamih zavez iz Priloge XVI-B in Priloge XVI-E k temu sporazumu.

2.   Brez poseganja v pravice in obveznosti, ki jih imata ali bosta imeli pogodbenici v skladu s Konvencijo Sveta Evrope o čezmejni televiziji iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o filmskih koprodukcijah iz leta 1992, seznama obveznosti v Prilogi XVI-B in Prilogi XVI-E k temu sporazumu ne vključujeta obveznosti v zvezi z avdiovizualnimi storitvami.

Člen 96

Pregled

Z namenom postopne liberalizacije čezmejnega opravljanja storitev med pogodbenicama Odbor za trgovino redno pregleduje sezname obveznosti iz člena 95 tega sporazuma. Pri pregledu se upoštevata stopnja napredka pri prenosu, izvajanju in izvrševanju pravnega reda EU iz Priloge XVII k temu sporazumu ter njegov učinek na odpravljanje preostalih ovir za čezmejno opravljanje storitev med strankama.

Oddelek 4

Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov

Člen 97

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z vstopom na njuno ozemlje in začasnim bivanjem (24) na njunem ozemlju kategorij fizičnih oseb, kot so opredeljene v členu 86(17) do (21) tega sporazuma.

Člen 98

Ključno osebje

1.   Pravna oseba pogodbenice EU ali pravna oseba Ukrajine je upravičena, da sama oziroma prek svoje hčerinske družbe, podružnice ali predstavništva, ustanovljenega na ozemlju Ukrajine oziroma na ozemlju pogodbenice EU, v skladu z zakonodajo, ki velja v državi gostiteljici ustanovitve, zaposli osebe, ki so državljani države članice Evropske unije oziroma Ukrajine, če so ti zaposleni ključno osebje, kot je opredeljeno v členu 86 tega sporazuma, in so zaposleni izključno v pravnih osebah, hčerinskih družbah, podružnicah in predstavništvih. Dovoljenja za bivanje in delovna dovoljenja za takšne zaposlene veljajo samo za obdobje take zaposlitve. Vstop in začasno bivanje sta takšnim zaposlenim dovoljena za največ tri leta.

2.   Vstop fizičnih oseb iz Ukrajine in pogodbenice EU na ozemlje pogodbenice EU oziroma Ukrajine ter začasno bivanje tam se dovolita, če so te fizične osebe predstavniki pravnih oseb in so poslovni obiskovalci v smislu člena 86(17)(a) tega sporazuma. Ne glede na odstavek 1 tega člena sta vstop in začasno bivanje poslovnim obiskovalcem dovoljena za največ 90 dni v katerem koli obdobju 12 mesecev.

Člen 99

Diplomirani pripravniki

Pravna oseba pogodbenice EU ali pravna oseba Ukrajine je upravičena, da sama oziroma prek svoje hčerinske družbe, podružnice ali predstavništva, ustanovljenega na ozemlju Ukrajine oziroma na ozemlju pogodbenice EU, v skladu z zakonodajo, ki velja v državi gostiteljici ustanovitve, zaposli diplomirane pripravnike, ki so državljani države članice Evropske unije oziroma Ukrajine, če so ti zaposleni izključno v pravnih osebah, hčerinskih družbah, podružnicah in predstavništvih. Vstop in začasno bivanje sta diplomiranim pripravnikom dovoljena za največ eno leto.

Člen 100

Prodajalci poslovnih storitev

Vsaka pogodbenica dovoli vstop in začasno bivanje prodajalcem poslovnih storitev za največ 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.

Člen 101

Ponudniki pogodbenih storitev

1.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti, ki izhajajo iz njunih zavez glede vstopa in začasnega bivanja ponudnikov pogodbenih storitev v skladu s Splošnim sporazumom o trgovini in storitvah iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: GATS).

2.   Vsaka pogodbenica za vsak spodaj naveden sektor dovoli opravljanje storitev na svojem ozemlju s strani ponudnikov pogodbenih storitev druge pogodbenice pod pogoji, opredeljenimi v odstavku 3 tega člena ter Prilogi XVI-C in Prilogi XVI-F k temu sporazumu o pridržkih v zvezi s ponudniki pogodbenih storitev in neodvisnimi strokovnjaki:

(a)

pravne storitve;

(b)

računovodske in knjigovodske storitve;

(c)

storitve davčnega svetovanja;

(d)

arhitekturne storitve ter storitve urbanističnega načrtovanja in krajinskega inženiringa;

(e)

inženirske storitve in integrirane inženirske storitve;

(f)

računalniške in sorodne storitve;

(g)

raziskovalne in razvojne storitve;

(h)

oglaševanje;

(i)

storitve svetovanja pri upravljanju;

(j)

storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju;

(k)

storitve tehničnega preizkušanja in analiziranja;

(l)

sorodne storitve znanstvenega in tehničnega svetovanja;

(m)

vzdrževanje in popravila opreme v okviru pogodbe za opravljanje storitev po prodaji ali po najemu;

(n)

prevajalske storitve;

(o)

pripravljalna dela na gradbišču;

(p)

okoljske storitve;

(q)

storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj;

(r)

razvedrilne storitve.

3.   Za obveznosti, ki sta jih sprejeli pogodbenici, veljajo naslednji pogoji:

(a)

fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki je pridobila pogodbo o storitvah za največ dvanajst mesecev;

(b)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo take storitve ponujati kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki opravljajo storitve vsaj eno leto neposredno pred datumom vložitve vloge za vstop na ozemlje take druge pogodbenice; poleg tega mora fizična oseba na dan vložitve vloge za vstop na ozemlje pogodbenice imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj (25) v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)

fizične osebe, ki vstopajo v drugo pogodbenico, morajo:

(i)

imeti univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidno enakovredno znanje (26), in

(ii)

imeti poklicne kvalifikacije, kadar je to potrebno za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni, drugimi predpisi ali pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)

fizična oseba ne prejme plačila za opravljanje storitev na ozemlju druge pogodbenice, razen plačila pravne osebe, ki je njen delodajalec;

(e)

vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje;

(f)

dostop, odobren v skladu s tem členom, zadeva samo storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(g)

število oseb, ki jih zajema pogodba o storitvah, ne sme biti večje, kot je potrebno za izpolnjevanje pogodbe, kakor lahko določajo zakoni, drugi predpisi ali druge pravne zahteve pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(h)

druge diskriminatorne omejitve, vključno z omejitvami števila fizičnih oseb, v obliki ugotavljanja gospodarskih potreb iz Priloge XVI-C in Priloge XVI-F k temu sporazumu o pridržkih v zvezi s ponudniki pogodbenih storitev in neodvisnimi strokovnjaki.

Člen 102

Neodvisni strokovnjaki

1.   Pogodbenici ponovno potrdita svoje obveznosti, ki izhajajo iz njunih zavez iz GATS glede vstopa in začasnega bivanja neodvisnih strokovnjakov.

2.   Pogodbenici za vsak spodaj navedeni sektor dovolita, da neodvisni strokovnjaki druge pogodbenice opravljajo storitve na njunem ozemlju, pod pogoji, opredeljenimi v odstavku 3 tega člena ter Prilogi XVI-C in Prilogi XVI-F k temu sporazumu o pridržkih v zvezi s ponudniki pogodbenih storitev in neodvisnimi strokovnjaki:

(a)

pravne storitve;

(b)

arhitekturne storitve ter storitve urbanističnega načrtovanja in krajinskega inženiringa;

(c)

inženirske storitve in integrirane inženirske storitve;

(d)

računalniške in sorodne storitve;

(e)

storitve svetovanja pri upravljanju ter storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju;

(f)

prevajalske storitve.

3.   Za obveznosti, ki sta jih sprejeli pogodbenici, veljajo naslednji pogoji:

(a)

fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot samozaposlene osebe, ustanovljene v drugi pogodbenici, in so morale pridobiti pogodbo o storitvah za največ dvanajst mesecev;

(b)

fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo na dan vložitve vloge za vstop v drugo pogodbenico imeti vsaj šest let delovnih izkušenj v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)

fizične osebe, ki vstopajo v drugo pogodbenico, morajo imeti:

(i)

univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidno enakovredno znanje (27), in

(ii)

poklicne kvalifikacije, ki se zahtevajo za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni, drugimi predpisi ali drugimi pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)

vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli obdobju 12 mesecev ali čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje;

(e)

dostop, odobren v skladu s tem členom, zadeva samo storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(f)

druge diskriminatorne omejitve, vključno z omejitvami števila fizičnih oseb, v obliki ugotavljanja gospodarskih potreb iz Priloge XVI-C in Priloge XVI-F k temu sporazumu o pridržkih v zvezi s ponudniki pogodbenih storitev in neodvisnimi strokovnjaki.

Oddelek 5

Regulativni okvir

Pododdelek 1

Nacionalna ureditev

Člen 103

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Naslednja pravila se uporabljajo za ukrepe pogodbenic v zvezi z izdajo licenc, ki vplivajo na:

(a)

čezmejno opravljanje storitev;

(b)

ustanavljanje na njunem ozemlju za pravne in fizične osebe, kot je opredeljeno v členu 86 tega sporazuma, ali

(c)

začasno bivanje na njunem ozemlju za kategorije fizičnih oseb, kot je opredeljeno v členu 86 (17) do (21) tega sporazuma.

2.   V primeru čezmejnega opravljanja storitev se ta pravila uporabljajo samo za sektorje, v zvezi s katerimi je pogodbenica sprejela posebne zaveze in kolikor se te posebne zaveze uporabljajo. V primeru ustanavljanja se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, če je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XVI-A in Prilogo XVI-D k temu sporazumu. V primeru začasnega bivanja fizičnih oseb se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, v zvezi s katerimi je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XVI-C in Prilogo XVI-F k temu sporazumu.

3.   Ta pravila ne veljajo za ukrepe, ki so omejitve, za katere velja razpored po členih 88, 93 in 94 tega sporazuma.

4.   Za namene tega oddelka:

(a)

„izdaja licence“ pomeni postopek, ki ga mora opraviti ponudnik storitev ali vlagatelj, da pri pristojnem organu pridobi sklep o izdaji dovoljenja za ponujanje storitve, vključno z ustanovitvijo, oziroma sklep o izdaji dovoljenja za ustanovitev v gospodarski dejavnosti, ki ni storitvena, vključno s sklepom o spremembi ali podaljšanju veljavnosti takšnega dovoljenja;

(b)

„pristojni organ“ pomeni vsako centralno, regionalno ali lokalno oblast in organ oziroma nevladni organ pri izvajanju pooblastil, ki mu ga podelijo centralne, regionalne ali lokalne oblasti oziroma organi, ki sprejme odločitev o izdaji licence,

(c)

„postopki za izdajo licence“ pomenijo postopke, ki jih je treba opraviti za izdajo licence.

Člen 104

Pogoji za izdajo licence

1.   Izdaja licence temelji na merilih, ki pristojnim organom preprečujejo, da bi samovoljno izvajali pooblastila za ocenjevanje.

2.   Merila iz odstavka 1 tega člena so:

(a)

sorazmerna legitimnemu cilju javne politike;

(b)

jasna in nedvoumna;

(c)

objektivna;

(d)

določena vnaprej;

(e)

objavljena vnaprej;

(f)

pregledna in dostopna.

3.   Licenca se izda takoj, ko ustrezen pregled pokaže, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev licence.

4.   Za določbe tega poglavja se uporablja člen 286 tega sporazuma.

5.   Če je število razpoložljivih licenc za posamezno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, pogodbenici izvedeta izbirni postopek med več potencialnimi kandidati, ki v celoti zagotavlja nepristranskost in preglednost, med drugim zlasti ustrezno objavo o začetku, poteku in zaključku postopka.

6.   Ob upoštevanju določb tega člena pogodbenici pri določanju pravil izbirnega postopka lahko upoštevata legitimne cilje javnih politik, vključno s pomisleki v zvezi z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja in ohranjanjem kulturne dediščine.

Člen 105

Postopki za izdajo licenc

1.   Postopki in formalnosti za izdajo licenc so jasni, objavljeni vnaprej ter vložnikom zagotavljajo, da bo njihova vloga obravnavana objektivno in nepristransko.

2.   Postopki in formalnosti za izdajo licenc so čim bolj preprosti in opravljanja storitve ne zapletajo ali zavlačujejo neupravičeno. Višina morebitne pristojbine (28), ki jo morajo vložniki plačati zaradi svoje vloge, je razumna in sorazmerna stroškom zadevnega postopka za izdajo licence.

3.   Postopki in formalnosti za izdajo licenc vložnikom zagotavljajo, da se bo njihova vloga obravnavala v razumnem, vnaprej objavljenem roku. Ta rok začne teči šele, ko pristojni organi prejmejo vso dokumentacijo. Pristojni organi lahko za razumno obdobje podaljšajo rok, kadar to upravičuje kompleksnost vprašanja. Podaljšanje in njegovo trajanje se ustrezno utemelji, vložnika pa se o njem obvesti še pred potekom prvotnega roka.

4.   V primeru nepopolne vloge se vložnika čim hitreje obvesti o potrebi po predložitvi morebitne dodatne dokumentacije. V takem primeru lahko pristojni organi zadržijo tek roka iz odstavka 3 tega člena, dokler ne prejmejo vse dokumentacije.

5.   V primeru zavrnitve vloge za izdajo licence je treba vložnika o tem čim prej obvestiti. Načeloma je treba vložnika na njegovo zahtevo obvestiti o razlogih za zavrnitev vloge in o roku za pritožbo zoper odločitev.

Pododdelek 2

Določbe splošne uporabe

Člen 106

Vzajemno priznavanje

1.   Ta naslov pogodbenici v ničemer ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahteva potrebne kvalifikacije in/ali strokovne izkušnje, predpisane na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, za zadevni sektor dejavnosti.

2.   Pogodbenici spodbujata ustrezne strokovne organe na svojih ozemljih, da podajo priporočila o vzajemnem priznavanju Odboru za trgovino z namenom, da vlagatelji in ponudniki storitev v celoti ali delno izpolnijo merila, ki jih uporablja vsaka pogodbenica za izdajo dovoljenj in licenc vlagateljem in ponudnikom storitev ter za njihovo delovanje in potrjevanje, zlasti na področju strokovnih storitev.

3.   Odbor za trgovino po prejemu priporočila iz odstavka 2 tega člena v razumnem roku tako priporočilo pregleda, da ugotovi, ali je v skladu s tem sporazumom.

4.   Ko je za priporočilo iz odstavka 2 tega člena v skladu s postopkom iz odstavka 3 tega člena ugotovljeno, da je skladno s tem sporazumom in da so zadevni predpisi pogodbenic dovolj usklajeni, pogodbenici za izvajanje navedenega priporočila prek svojih pristojnih organov začneta pogajanja v zvezi s sporazumom o vzajemnem priznavanju zahtev, kvalifikacij in licenc ter drugih predpisov.

5.   Vsak tak sporazum mora biti skladen z ustreznimi določbami Sporazuma STO in zlasti člena VII GATS.

Člen 107

Preglednost in razkritje zaupnih informacij

1.   Vsaka pogodbenica se takoj odzove na vse zahteve druge pogodbenice po posebnih informacijah v zvezi s svojimi ukrepi, ki se splošno uporabljajo, ali mednarodnimi sporazumi, ki se tičejo tega sporazuma ali nanj vplivajo. Pogodbenici prav tako ustanovita eno ali več informacijskih točk, da bi lahko vlagateljem in ponudnikom storitev druge pogodbenice na zahtevo posredovali posebne informacije o vseh takih zadevah. Pogodbenici se o svojih informacijskih točkah medsebojno obvestita v treh mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Za informacijske točke ni nujno, da so depozitarji zakonov in drugih predpisov.

2.   Ta sporazum nikakor ne zahteva od katere koli pogodbenice, da daje zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi posegalo v legitimne trgovinske interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij.

Pododdelek 3

Računalniške storitve

Člen 108

Dogovor o računalniških storitvah

1.   Če je trgovina z računalniškimi storitvami liberalizirana v skladu z oddelki 2, 3 in 4 tega poglavja in ob upoštevanju dejstva, da računalniške in sorodne storitve omogočajo izvajanje drugih storitev prek elektronskih ter drugih sredstev, pogodbenici razlikujeta med storitvijo omogočanja in vsebinsko ali osnovno storitvijo, ki se izvaja elektronsko, tako da vsebinska ali osnovna storitev ni uvrščena med računalniške in sorodne storitve, kot so opredeljene v odstavku 2 tega člena.

2.   Računalniške in sorodne storitve pomenijo storitve, opredeljene v okviru oznake Združenih narodov CPC 84, vključno z osnovnimi storitvami in funkcijami ali kombinacijami osnovnih storitev, ne glede na to, ali se izvajajo prek omrežja, vključno z internetom.

Osnovne storitve so vse storitve, ki zagotavljajo:

(a)

svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, podporo, tehnično pomoč ali upravljanje računalnikov ali računalniških sistemov ali zanje, ali

(b)

računalniške programe, opredeljene kot nize navodil, potrebne za delovanje in komunikacijo računalnikov (njih samih in v njih), ter svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, predelavo, vzdrževanje, podporo, tehnično pomoč, upravljanje ali uporabo računalniških programov ali zanje, ali

(c)

storitve za obdelavo podatkov, shranjevanje podatkov, podatkovno gostovanje ali podatkovne baze, ali

(d)

storitve vzdrževanja in popravil za pisarniške stroje in opremo, vključno z računalniki, ali

(e)

storitve usposabljanja za osebje strank, ki so povezane z računalniškimi programi, računalniki ali računalniškimi sistemi in niso uvrščene drugje.

Pododdelek 4

Poštne in kurirske storitve

Člen 109

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta oddelek določa načela regulativnega okvira za vse poštne in kurirske storitve, liberalizirane skladno z oddelki 2, 3 in 4 tega poglavja.

2.   V tem pododdelku ter oddelkih 2, 3 in 4 tega poglavja:

(a)

„licenca“ pomeni dovoljenje, ki ga regulativni organ izda individualnemu ponudniku in se zahteva pred opravljanjem dane storitve;

(b)

„univerzalna storitev“ pomeni stalno opravljanje poštne storitve določene kakovosti na vseh točkah na ozemlju pogodbenice po dostopnih cenah za vse uporabnike.

Člen 110

Preprečevanje protikonkurenčne prakse v poštnem in kurirskem sektorju

Ohranjajo ali uvedejo se ustrezni ukrepi z namenom, da se ponudnikom, ki lahko sami ali skupaj zaradi izrabe svojega položaja na trgu sami ali skupaj pomembno vplivajo na pogoje za udeležbo (glede cene in ponudbe) na ustreznem trgu poštnih in kurirskih storitev, prepreči izvajanje ali nadaljevanje protikonkurenčnih praks.

Člen 111

Univerzalna storitev

Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti za univerzalno storitev, ki jo želi sprejeti ali ohraniti. Taka obveznost se sama po sebi ne bo štela za protikonkurenčno, če se bo upravljala na pregleden, nediskriminatoren in konkurenčno nevtralen način ter ne bo povzročala večjega bremena, kot je potrebno, za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

Člen 112

Licence

1.   Tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma se licenca lahko zahteva le za storitve, ki so v sklopu univerzalne storitve.

2.   Kadar se zahteva licenca, se javno objavijo:

(a)

vsa merila za izdajo licence in obdobje, ki je praviloma potrebno za odločitev o vlogi za izdajo licence, ter

(b)

pogoji za izdajo licence.

3.   Na zahtevo se vložnika obvesti o razlogih za zavrnitev izdaje licence, vsaka pogodbenica pa vzpostavi pritožbeni postopek prek neodvisnega organa. Tak postopek je pregleden, nediskriminatoren in temelji na objektivnih merilih.

Člen 113

Neodvisnost regulativnega organa

Regulativni organ je pravno ločen od katerega koli ponudnika poštnih in kurirskih storitev in mu tudi ne odgovarja. Sklepi in postopki regulativnega organa so nepristranski za vse udeležence na trgu.

Člen 114

Približevanje zakonodaje

1.   Pogodbenici priznavata pomen približevanja veljavne zakonodaje Ukrajine zakonodaji Evropske unije. Ukrajina zagotovi, da se njeni veljavni zakoni in prihodnja zakonodaja postopoma uskladijo s pravnim redom EU.

2.   Približevanje se začne izvajati na dan podpisa tega sporazuma in se postopno razširi na vse elemente pravnega reda EU, ki so navedeni v Prilogi XVII k temu sporazumu.

Pododdelek 5

Elektronske komunikacije

Člen 115

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse elektronske komunikacijske storitve, liberalizirane skladno z oddelki 2, 3 in 4 tega poglavja, razen radiodifuzije.

2.   V tem pododdelku ter oddelkih 2, 3 in 4 tega poglavja:

(a)

„elektronske komunikacijske storitve“ pomenijo vse storitve, ki jih sestavljata prenos in sprejemanje elektromagnetnih signalov ter se praviloma zagotavljajo proti plačilu, razen radiodifuzije, kar ne zajema gospodarske dejavnosti, ki jo sestavlja zagotavljanje vsebine, za prenos katere so potrebne telekomunikacije. „Radiodifuzija“ je opredeljena kot neprekinjeno predvajanje, ki je potrebno za prenos signalov televizijskih in radijskih programov do splošne javnosti, ne zajema pa povezav med operaterji;

(b)

„javno komunikacijsko omrežje“ je elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali v glavnem uporablja za zagotavljanje javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

(c)

„elektronsko komunikacijsko omrežje“ pomeni prenosne sisteme in, kadar je to primerno, komutacijsko ali usmerjalno opremo ter druge vire, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo, ter z omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij;

(d)

„regulativni organ“ v sektorju elektronskih komunikacij pomeni organ, pristojen za urejanje elektronskih komunikacij, omenjenih v tem poglavju;

(e)

za ponudnika storitev se šteje, da ima „pomembno tržno moč“, če bodisi sam ali skupaj z drugimi uživa položaj, enakovreden prevladujočemu položaju, torej položaj gospodarske moči, na podlagi katerega lahko v veliki meri deluje neodvisno od konkurentov, strank in v končni fazi potrošnikov;

(f)

„medomrežno povezovanje“ pomeni fizično in/ali logično povezovanje javnih komunikacijskih omrežij, ki jih uporablja isti ali drug ponudnik storitev, da lahko uporabniki enega ponudnika storitev komunicirajo z uporabniki istega ali drugega ponudnika storitev, ali imajo dostop do storitev, ki jih zagotavlja drugi ponudnik. Storitve lahko zagotavljajo udeležene stranke ali druge stranke, ki imajo dostop do omrežja. Medomrežno povezovanje je posebna vrsta dostopa, ki se uporablja med operaterji javnih omrežij;

(g)

„univerzalna storitev“ pomeni sklop storitev določene kakovosti, ki mora biti po dostopni ceni zagotovljen vsem uporabnikom na ozemlju pogodbenice ne glede na njihovo geografsko lego; obseg in izvajanje univerzalne storitve določi vsaka pogodbenica;

(h)

„dostop“ pomeni zagotovitev razpoložljivosti naprav in/ali storitev drugemu ponudniku storitev pod določenimi pogoji, bodisi na izključni ali neizključni podlagi, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev. Med drugim zajema dostop do omrežnih elementov in pripadajočih naprav, ki lahko vključuje tudi priključitev opreme s fiksnimi ali nefiksnimi sredstvi (zlasti dostop do krajevne zanke ter naprav in storitev, ki so potrebne za zagotavljanje storitev prek krajevne zanke); dostop do fizične infrastrukture, vključno z zgradbami, kanali in drogovi; dostop do ustreznih sistemov programske opreme, vključno s sistemi za podporo obratovanja, dostop do pretvorbe številk ali do sistemov, ki zagotavljajo enakovredno delovanje, dostop do fiksnih in mobilnih omrežij, zlasti za gostovanje, dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske storitve, dostop do virtualnih omrežnih storitev;

(i)

„končni uporabnik“ pomeni uporabnika, ki ne ponuja javnih komunikacijskih omrežij ali javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

(j)

„krajevna zanka“ pomeni fizični vod, ki povezuje omrežno priključno točko v prostorih naročnika z glavnim razdelilnikom ali enakovredno napravo v fiksnem javnem komunikacijskem omrežju.

Člen 116

Regulativni organ

1.   Pogodbenici zagotovita, da so regulativni organi za elektronske komunikacijske storitve pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev. Če pogodbenica obdrži lastništvo ponudnikov storitev, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja ali storitve, ali nadzor nad njimi, ta pogodbenica zagotovi učinkovito strukturno ločenost regulativne funkcije od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

2.   Pogodbenici zagotovita, da ima regulativni organ zadostna pooblastila za urejanje sektorja. Naloge, ki jih opravlja, se objavijo v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so navedene naloge dodeljene več kot enemu organu.

3.   Pogodbenici zagotovita nepristranskost odločitev in postopkov regulativnih organov do vseh udeležencev na trgu ter njihovo preglednost.

4.   Regulativni organ je pooblaščen za opravljanje analize okvirnega seznama zadevnih trgov proizvodov in storitev, vključenega v prilogah (29) k temu sporazumu. Če mora regulativni organ v skladu s členom 118 tega sporazuma ugotoviti, ali se uvede, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti, na podlagi tržne analize ugotovi, ali je zadevni trg dejansko konkurenčen.

5.   Če regulativni organ ugotovi, da zadevni trg ni dejansko konkurenčen, opredeli in določi ponudnike storitev s pomembno tržno močjo na tem trgu ter uvede, ohrani ali spremeni posebne regulativne obveznosti iz člena 118 tega sporazuma, kot je primerno. Če regulativni organ ugotovi, da je zadevni trg dejansko konkurenčen, ne uvede in ne ohrani nobene regulativne omejitve iz člena 118 tega sporazuma.

6.   Pogodbenici zagotovita, da ima ponudnik storitev, ki ga zadeva odločitev regulativnega organa, pravico, da se nanjo pritoži pritožbenemu organu, ki je neodvisen od strank v postopku. Pogodbenici zagotovita, da se vsebina zadeve ustrezno upošteva. Odločba velja do konca vsakega takega pritožbenega postopka, razen če pritožbeni organ ne odloči drugače. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločba vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločbe predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločbe pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

7.   Pogodbenici zagotovita, da regulativni organi v primeru, da nameravajo sprejeti ukrepe v zvezi s katero koli določbo tega pododdelka, ki imajo pomemben vpliv na zadevni trg, zainteresiranim stranem omogočijo predložitev pripomb na osnutek ukrepa v razumnem roku. Regulatorji objavijo svoje postopke posvetovanja. Rezultati postopka posvetovanja se objavijo, razen v primeru zaupnih informacij.

8.   Pogodbenici zagotovita, da ponudniki storitev, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja in elektronske komunikacijske storitve, predložijo vse informacije, vključno s finančnimi, ki jih regulativni organi potrebujejo za zagotovitev skladnosti z določbami tega pododdelka oziroma odločitvami, sprejetimi v skladu s tem pododdelkom. Ti ponudniki storitev na zahtevo takšne informacije zagotovijo brez odlašanja ter v takšnem roku in tako podrobno, kot to zahteva regulativni organ. Informacije, ki jih zahteva regulativni organ, so sorazmerne z opravljanjem te naloge Regulativni organ poda razloge, ki upravičujejo njegovo zahtevo po informacijah.

Člen 117

Dovoljenje za opravljanje elektronskih telekomunikacijskih storitev

1.   Pogodbenici zagotovita, da se opravljanje storitev v čim večji meri dovoli po sami priglasitvi in/ali registraciji.

2.   Pogodbenici zagotovita, da se za obravnavo vprašanj glede dodelitve številk in frekvenc lahko zahteva licenca. Pogoji za tako licenco se javno objavijo.

3.   Če je potrebna licenca, pogodbenici zagotovita, da:

(a)

se javno objavijo vsa merila za izdajo licence in razumno obdobje, ki je praviloma potrebno za odločitev o vlogi za izdajo licence;

(b)

je vložnik na zahtevo pisno obveščen o razlogih za zavrnitev izdaje licence;

(c)

se lahko vložnik, če se mu izdaja licence neupravičeno zavrne, obrne na pritožbeni organ;

(d)

pristojbine za izdajo licence (30), določene v kateri koli pogodbenici, ne presegajo upravnih stroškov, ki običajno nastanejo pri upravljanju, nadzoru in izvrševanju zadevnih licenc. Zahteve iz tega odstavka se ne uporabljajo za pristojbine za izdajo licence za uporabo radiofrekvenčnega spektra in virov oštevilčevanja.

Člen 118

Dostop in medomrežno povezovanje

1.   Pogodbenici zagotovita, da imajo vsi ponudniki storitev, ki so pooblaščeni za opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev, pravico in obveznost, da se pogajajo o medomrežnem povezovanju z drugimi ponudniki javno dostopnih elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. O medomrežnem povezovanju se je treba načeloma dogovoriti na osnovi poslovnih pogajanj med zadevnimi pravnimi osebami.

2.   Pogodbenici zagotovita, da ponudniki storitev, ki v postopku pogajanj o ureditvi medomrežnega povezovanja pridobijo informacije od drugega ponudnika storitev, te informacije uporabljajo samo za namene, za katere so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost poslanih ali shranjenih informacij.

3.   Če se v skladu s členom 116 tega sporazuma ugotovi, da upoštevni trg, vključno s trgi iz prilog k temu sporazumu, ni konkurenčen, pogodbenici zagotovita, da je regulativni organ pooblaščen, da ponudniku storitev, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, naloži eno ali več naslednjih obveznosti v zvezi z medomrežnim povezovanjem in/ali dostopom:

(a)

obveznost nediskriminacije, da se zagotovi, da operater za druge ponudnike, ki opravljajo enakovredne storitve, uporablja enake pogoje v enakovrednih okoliščinah ter da drugim nudi enakovredne storitve in informacije pod enakimi pogoji, kot jih nudi za svoje storitve ali storitve svojih podružnic ali partnerjev;

(b)

obveznost za vertikalno integrirane družbe, da v primeru zahteve o nediskriminaciji ali o preprečevanju nepravičnega navzkrižnega subvencioniranja zagotovijo pregledne veleprodajne cene in interne obračunske cene. Regulativni organ lahko določi obliko in računovodsko metodologijo, ki ju je treba uporabiti;

(c)

obveznosti, da izpolnijo utemeljene zahteve za dostop do posebnih omrežnih elementov in pripadajoče infrastrukture, vključno z razvezanim dostopom do krajevne zanke, ter za njihovo uporabo, med drugim takrat, kadar regulativni organ meni, da bi zavrnitev dostopa ali neustrezni pogoji s podobnim učinkom ovirali razvoj trajnostnega konkurenčnega maloprodajnega trga ali ne bi bili v interesu končnega uporabnika;

(d)

obveznost izvajanja določenih storitev v večjem obsegu za ponovno prodajo s strani tretjih oseb; odobritev odprtega dostopa do tehničnih vmesnikov, protokolov ali drugih ključnih tehnologij, ki so nepogrešljive za interoperabilnost storitev ali virtualnih omrežnih storitev; zagotavljanje kolokacije ali druge oblike souporabe infrastrukture, vključno s souporabo kabelske kanalizacije, zgradb ali drogov; opravljanje določenih storitev, potrebnih za zagotovitev interoperabilnosti celovitih storitev za uporabnike, vključno z zagotovitvijo infrastrukture za inteligentne omrežne storitve; zagotavljanje dostopa do sistemov za podporo obratovanju ali podobnih programskih sistemov, potrebnih za zagotavljanje poštene konkurence pri opravljanju storitev; povezovanje omrežij ali omrežne infrastrukture.

Regulativni organi lahko za obveznosti iz točk (c) in (d) tega odstavka določijo tudi pogoje, kot so poštenost, razumnost in pravočasnost;

(e)

obveznosti glede povračila stroškov in nadzora cen, vključno z obveznostmi glede stroškovne naravnanosti in sistemov stroškovnega računovodstva za zagotavljanje posebnih vrst medmrežnega povezovanja in/ali dostopa, če je iz tržne analize razvidno, da je konkurenca nezadostna zato, ker lahko zadevni operater v škodo končnih uporabnikov vzdržuje previsoke cene ali se poslužuje cenovnega izrivanja.

Regulativni organi upoštevajo naložbe operaterja in mu omogočijo razumen donos za ustrezno vložena sredstva;

(f)

obveznost objave posebnih obveznosti, ki jih ponudniku storitev naloži regulativni organ, ki opredeli posebne trge proizvodov/storitev in geografske trge. Najnovejše informacije, ki niso zaupne in ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, se javno objavijo na način, ki vsem zainteresiranim stranem zagotavlja enostaven dostop;

(g)

obveznosti glede preglednosti, v skladu s katerimi morajo operaterji javno objaviti določene informacije, če za operaterja velja obveznost o nediskriminaciji, pa lahko regulator od njega zahteva, da objavi referenčno ponudbo, ki je dovolj nezavezujoča, da ponudnikom ni treba plačevati za infrastrukturo, ki za zahtevano storitev ni potrebna, ter v kateri operater razčleni ponujene storitve po posameznih elementih glede na tržne potrebe ter navede ustrezne pogoje, vključno s cenami.

4.   Pogodbenici zagotovita, da se lahko ponudnik storitev, ki zaprosi za medomrežno povezovanje s ponudnikom storitev, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, kadar koli ali po preteku javno objavljenega primernega obdobja obrne na neodvisen domač organ, ki je lahko tudi regulativni organ iz člena 115(2)(d) tega sporazuma, da reši spore glede ustreznih pogojev za medomrežno povezovanje in/ali dostop.

Člen 119

Omejeni viri

1.   Pogodbenici zagotovita, da se vsi postopki za dodeljevanje in uporabo omejenih virov, vključno s frekvencami, številkami in pravicami poti, izvajajo pravočasno ter na objektiven, sorazmeren, pregleden in nediskriminatoren način. Trenutno stanje dodeljenih frekvenčnih pasov se javno objavi, podrobna opredelitev frekvenc, dodeljenih za posebno državno uporabo, pa se ne zahteva.

2.   Pogodbenici zagotavljata učinkovito upravljanje radijskih frekvenc za telekomunikacijske storitve na svojem ozemlju, da se zagotovi učinkovita raba spektra. Če je povpraševanje po določenih frekvencah večje od njihove razpoložljivosti, je treba slediti ustreznim preglednim postopkom za dodelitev teh frekvenc, da bodo čim bolje izkoriščene in da se spodbuja konkurenca.

3.   Pogodbenici zagotovita, da se dodeljevanje nacionalnih virov oštevilčenja in upravljanje nacionalnih načrtov oštevilčenja zaupata regulativnemu organu.

4.   Kadar javni ali lokalni organi ohranijo lastništvo ponudnikov storitev, ki upravljajo javna komunikacijska omrežja in/ali storitve, ali nadzor nad njimi, je treba zagotoviti učinkovito strukturno ločenost organa, ki odobri pravico do poti, od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

Člen 120

Univerzalna storitev

1.   Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti za univerzalno storitev, ki jo želi ohraniti.

2.   Take obveznosti se same po sebi ne bodo štele za protikonkurenčne, če se bodo upravljale na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način. Upravljanje takih obveznosti je poleg tega konkurenčno nevtralno in ne pomeni večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

3.   Pogodbenici zagotovita, da so vsi ponudniki storitev upravičeni do zagotavljanja univerzalne storitve in noben ponudnik ni vnaprej izključen. Imenovanje se izvede s pomočjo učinkovitega, preglednega, objektivnega in nediskriminatornega mehanizma. Pogodbenici po potrebi presodita, ali opravljanje univerzalne storitve predstavlja neupravičeno breme za organizacije, določene za njeno opravljanje. Kadar je to na podlagi takega izračuna upravičeno in ob upoštevanju morebitne tržne koristi, ki pripada organizaciji, ki ponuja univerzalno storitev, regulativni organi ugotovijo, ali je potreben mehanizem za povrnitev škode zadevnim ponudnikom oziroma za razdelitev neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

4.   Pogodbenici zagotovita, da:

(a)

so uporabnikom na voljo imeniki vseh naročnikov (31) v tiskani ali elektronski obliki ali v obeh, in se redno dopolnjujejo, in sicer vsaj enkrat na leto;

(b)

organizacije, ki opravljajo storitve iz odstavka (a), pri obravnavi informacij, ki so jih prejele od drugih organizacij, uporabljajo načelo nediskriminacije.

Člen 121

Čezmejno opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev

Pogodbenici ne sprejmeta in ne vzdržujeta ukrepov, ki bi omejevali čezmejno opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev.

Člen 122

Zaupnost informacij

Pogodbenici zagotovita zaupnost elektronskih komunikacij in sorodnih podatkov o prometu prek javno dostopnih elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, ne da bi pri tem omejevali trgovino s storitvami.

Člen 123

Spori med ponudniki storitev

1.   Pogodbenici zagotovita, da v primeru spora med ponudniki storitev elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega poglavja, zadevni regulativni organ na zahtevo katere koli od strank v sporu izda zavezujočo odločbo za rešitev spora v najkrajšem možnem času ter najpozneje v štirih mesecih.

2.   Odločba regulativnega organa se javno objavi, treba pa je upoštevati zahteve glede poslovne tajnosti. Zadevne stranke prejmejo podrobno obrazloženo odločbo.

3.   Kadar tak spor zadeva čezmejno opravljanje storitev, zadevni regulativni organi uskladijo svoja prizadevanja za rešitev spora.

Člen 124

Približevanje zakonodaje

1.   Pogodbenici priznavata pomen približevanja veljavne zakonodaje Ukrajine zakonodaji Evropske unije. Ukrajina zagotovi, da se njeni veljavni zakoni in prihodnja zakonodaja postopoma uskladijo s pravnim redom EU.

2.   Približevanje se začne izvajati na dan podpisa tega sporazuma in se postopno razširi na vse elemente pravnega reda EU, ki so navedeni v Prilogi XVII k temu sporazumu.

Pododdelek 6

Finančne storitve

Člen 125

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse finančne storitve, liberalizirane skladno z oddelki 2, 3 in 4 tega poglavja.

2.   V tem pododdelku ter oddelkih 2, 3 in 4 tega poglavja:

(a)

„finančna storitev“ pomeni vsako storitev finančne narave, ki jo ponudi ponudnik finančne storitve pogodbenice. Finančne storitve vključujejo naslednje dejavnosti:

(i)

zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve:

1.

neposredno zavarovanje (vključno s sozavarovanjem):

(a)

življenjsko;

(b)

neživljenjsko;

2.

pozavarovanje in retrocesijo;

3.

posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje, ter

4.

pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov;

(ii)

bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):

1.

sprejemanje depozitov in drugih povratnih sredstev od javnosti;

2.

vse vrste posojil, vključno s potrošniškimi posojili, hipotekarnimi posojili, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov;

3.

finančni zakup;

4.

vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi, plačilnimi in debetnimi karticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami;

5.

garancije in obveznosti;

6.

trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, izven organiziranega trga vrednostnih papirjev ali drugače:

(a)

z instrumenti denarnega trga (vključno s čeki, menicami, depozitnimi certifikati);

(b)

s tujo valuto;

(c)

z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje terminske pogodbe in opcije, vendar ni omejeno nanje;

(d)

z instrumenti menjalnih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri;

(e)

s prenosljivimi vrednostnimi papirji;

(f)

z drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji in investicijami, vključno s plemenitimi kovinami;

7.

sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitev, povezanih s takimi izdajami;

8.

denarnoposredniške posle;

9.

upravljanje premoženja, na primer vodenje gotovinskega poslovanja ali upravljanje vrednostnih papirjev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne in skrbniške storitve;

10.

storitve v zvezi s poravnavami in obračuni finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, izvedenimi produkti in drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji;

11.

dajanje in prenos finančnih informacij, obdelavo finančnih podatkov in z njimi povezano programsko opremo;

12.

svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve v zvezi z vsemi dejavnostmi iz pododstavkov od (1) do (11), vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja, svetovanjem pri nakupih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij;

(b)

„ponudnik finančne storitve“ pomeni fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja finančne storitve. Izraz „ponudnik finančnih storitev“ ne vključuje javnih subjektov;

(c)

„javni subjekt“ pomeni:

1.

vlado, centralno banko ali monetarni organ pogodbenice ali subjekt, ki je v lasti ali pod nadzorom pogodbenice, ki se ukvarja zlasti z izvajanjem vladnih funkcij ali dejavnosti za vladne namene, brez subjektov, ki se ukvarjajo zlasti z zagotavljanjem finančnih storitev pod komercialnimi pogoji;

2.

zasebni subjekt, ki opravlja naloge, kakršne običajno opravlja centralna banka ali monetarni organ, kadar opravlja navedene naloge;

(d)

„nova finančna storitev“ pomeni storitev finančne narave, vključno s storitvami, povezanimi z obstoječimi in novimi proizvodi ali načini, na katere se proizvod dobavi, ki je ne zagotavlja noben ponudnik finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, temveč se opravlja na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 126

Bonitetna izjema

1.   Vsaka od pogodbenic lahko iz bonitetnih razlogov sprejme ali ohrani ukrepe za:

(a)

zaščito vlagateljev, depozitarjev, imetnikov police ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev;

(b)

zagotavljanje celovitosti in stabilnosti svojega finančnega sistema.

2.   Ti ukrepi pogodbenice niso bolj obremenjujoči, kot je potrebno za doseganje njihovega cilja, in niso diskriminatorni do ponudnikov finančnih storitev druge pogodbenice v primerjavi s podobnimi njenimi ponudniki finančnih storitev.

3.   Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti razkritja informacij, ki zadevajo posle in račune posameznih strank, ali katerih koli zaupnih ali varovanih informacij, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

4.   Vsaka pogodbenica lahko brez poseganja v druga sredstva bonitetne ureditve čezmejne trgovine s finančnimi storitvami zahteva registracijo ponudnikov čezmejnih finančnih storitev druge pogodbenice in finančnih instrumentov.

Člen 127

Učinkovita in pregledna ureditev

1.   Vsaka od pogodbenic si po svojih najboljših močeh prizadeva, da vse zainteresirane osebe vnaprej obvesti o vseh ukrepih, ki se splošno uporabljajo in ki jih namerava sprejeti, da jim omogoči predložitev pripomb nanje. O takih ukrepih jih obvesti:

(a)

z uradno objavo ali

(b)

v drugi pisni ali elektronski obliki.

2.   Vsaka od pogodbenic vsem zainteresiranim osebam predloži svoje zahteve za izpolnjevanje vlog, povezanih z opravljanjem finančnih storitev.

Zadevna pogodbenica vložnika na njegovo zahtevo obvesti o statusu njegove vloge. Če zadevna pogodbenica od vložnika zahteva dodatne informacije, ga o tem obvesti brez nepotrebnega odlašanja.

Vsaka od pogodbenic si po svojih najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da se na njenem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodno dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor v sektorju finančnih storitev ter za boj proti izogibanju davkom in davčni utaji. Ti mednarodno dogovorjeni standardi so med drugim „Temeljno načelo za učinkovit bančni nadzor“ Baselskega odbora, „Temeljna načela zavarovanja“ Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov, „Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev“ Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, „Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah“ Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, „Poročilo o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene“ skupine G20 ter „Štirideset priporočil o pranju denarja“ in „Devet posebnih priporočil o financiranju terorizma“ Projektne skupine za finančno ukrepanje.

Pogodbenici upoštevata tudi Deset ključnih načel o izmenjavi informacij, ki jih spodbujajo finančni ministri držav skupine G7, ter jih poskušata uporabljati v dvostranskih odnosih.

Člen 128

Nove finančne storitve

Vsaka od pogodbenic ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju dovoli opravljanje vseh novih finančnih storitev, podobnih tistim storitvam, ki jih pogodbenica dovoli opravljati lastnim ponudnikom finančnih storitev v podobnih okoliščinah in v skladu s svojim nacionalnim pravom. Pogodbenica lahko določi pravno obliko, na podlagi katere se storitev lahko opravlja, in za opravljanje take storitve lahko zahteva dovoljenje. Kadar se zahteva tako dovoljenje, se odločitev o tem sprejme v razumnem času, dovoljenje pa se lahko zavrne samo iz razlogov iz člena 126 tega sporazuma.

Člen 129

Obdelava podatkov

1.   Pogodbenica ponudniku finančne storitve druge pogodbenice dovoli prenos informacij v elektronski ali drugi obliki z njenega ozemlja in na njeno ozemlje za obdelavo podatkov, če je takšna obdelava potrebna za običajno poslovanje takšnega ponudnika finančne storitve.

2.   Pogodbenici sprejmeta ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti glede prenosa osebnih podatkov.

Člen 130

Posebne izjeme

1.   Nobena določba iz tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali opravljala dejavnosti ali storitve, ki so del javnega pokojninskega zavarovanja ali obveznega sistema socialne varnosti, razen kadar lahko navedene dejavnosti v skladu z nacionalno ureditvijo navedene pogodbenice opravljajo ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi institucijami.

2.   Nobena določba iz tega sporazuma se ne uporablja za dejavnosti, ki jih opravljajo centralna banka ali monetarni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pri uresničevanju monetarne ali tečajne politike.

3.   Nobena določba iz tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali zagotavljala dejavnosti ali storitve za račun ali z jamstvom ali z uporabo finančnih sredstev pogodbenice ali njenih javnih subjektov.

Člen 131

Samoregulativne organizacije

Ko pogodbenica zahteva članstvo ali sodelovanje v kakršnem koli samoregulativnem organu, na terminski borzi ali trgu, trgu ali borzi vrednostnih papirjev, v klirinški agenciji ali kateri koli drugi organizaciji ali združenju ali dostop do njih, da lahko ponudniki finančnih storitev druge pogodbenice opravljajo finančne storitve na enaki osnovi kot ponudniki finančnih storitev pogodbenice, ali ko pogodbenica takim subjektom neposredno ali posredno zagotavlja prednosti ali ugodnosti pri opravljanju finančnih storitev, pogodbenica zagotovi, da se upoštevajo obveznosti iz členov 88 in 94 tega sporazuma.

Člen 132

Klirinški in plačilni sistemi

Pogodbenica pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju odobri dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, ter do uradnih sistemov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri običajnem izvajanju rednega poslovanja. Namen tega člena ni priznanje dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v pogodbenici.

Člen 133

Približevanje predpisov

1.   Pogodbenici priznavata pomen približevanja veljavne zakonodaje Ukrajine zakonodaji Evropske unije. Ukrajina zagotovi, da se njeni veljavni zakoni in prihodnja zakonodaja postopoma uskladijo s pravnim redom EU.

2.   Približevanje se začne izvajati na dan podpisa tega sporazuma in se postopno razširi na vse elemente pravnega reda EU, ki so navedeni v Prilogi XVII k temu sporazumu.

Pododdelek 7

Prevozne storitve

Člen 134

Področje uporabe

Ta pododdelek določa načela glede liberalizacije prevoznih storitev v skladu z oddelki 2, 3 in 4 tega poglavja.

Člen 135

Mednarodni pomorski prevoz

1.   Ta sporazum se uporablja za mednarodni pomorski prevoz med pristanišči Ukrajine in držav članic Evropske unije ter med pristanišči držav članic Evropske unije. Uporablja se tudi za trgovino med pristanišči Ukrajine in tretjih držav ter med pristanišči držav članic Evropske unije in tretjih držav.

2.   Ta sporazum se ne uporablja za domači pomorski promet med pristanišči Ukrajine ali med pristanišči posamezne države članice Evropske unije. Ne glede na prejšnji stavek se prevoz opreme, kot so prazni zabojniki, ki se ne prevažajo kot tovor med pristanišči Ukrajine ali pristanišči posamezne države članice Evropske unije proti plačilu, šteje za mednarodni pomorski prevoz.

3.   V tem pododdelku ter oddelkih 2, 3 in 4 tega poglavja:

(a)

„mednarodni pomorski promet“ vključuje prevoze od vrat do vrat in večmodalne prevoze, ki pomenijo prevoz blaga z več kot eno vrsto prevoza in vključujejo pomorski del prevozne verige, in sicer na podlagi enotnega prevoznega dokumenta. ter v ta namen neposredno sklepanje pogodb s ponudniki drugih vrst prevoza;

(b)

„pretovarjanje v pomorstvu“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če so ti delavci organizirani neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov. Zajete dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:

(i)

natovarjanja tovora na ladjo / raztovarjanja tovora z ladje;

(ii)

priveza/razveza tovora ter

(iii)

sprejema/dostave in hrambe tovora pred odpremo ali po raztovoru;

(c)

„storitve carinjenja“ (ali „storitve carinskih posrednikov“) pomenijo dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo v imenu druge pogodbenice, če je ta storitev glavna dejavnost ponudnika storitev ali običajna dopolnilna dejavnost njegove glavne dejavnosti;

(d)

„storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike“ pomenijo dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali v notranjosti države, z namenom, da se napolnijo/izpraznijo, popravijo in pripravijo za prevoz;

(e)

„storitve pomorskih agencij“ pomenijo dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladijskih družb, in sicer za naslednje namene:

(i)

trženje in prodajo storitev pomorskega prometa in sorodnih storitev, od ponudbe cene do izdajanja računov, ter izdajanja ladijskih nakladnic, nakup in preprodajo potrebnih sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanje poslovnih informacij;

(ii)

organizacijske dejavnosti v imenu družb v zvezi s pristankom ladij ali po potrebi prevzema tovora;

(f)

„storitve odpreme tovora“ pomenijo dejavnosti, ki zajemajo organizacijo in spremljanje odpremnih postopkov v imenu naročnikov prevoza, s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, s pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij;

(g)

„oskrbovalne storitve“ pomenijo prevoz mednarodnega tovora po morju do pristanišč in naprej, zlasti v zabojnikih, in sicer med pristanišči posamezne pogodbenice.

4.   Vsaka od pogodbenic odobri, da se plovila, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice ali jih upravljajo ponudniki storitev druge pogodbenice, obravnavajo enako ugodno kot njena lastna plovila ali plovila katere koli tretje države, kar koli je ugodneje, med drugim v zvezi z dostopom do pristanišč, uporabo infrastrukture in storitev pristanišč ter pomožnih pomorskih storitev (32) ter v zvezi s tem povezanimi pristojbinami in dajatvami, carinskimi objekti in določitvijo privezov ter naprav za nakladanje in razkladanje.

5.   Pogodbenici učinkovito uporabljata načelo neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na komercialni in nediskriminatorni osnovi.

6.   Pri uporabi načel iz odstavkov 4 in 5 tega člena pogodbenici ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(a)

ne vnašata dogovorov o delitvi tovora v prihodnje sporazume s tretjimi državami o storitvah v pomorskem prometu, vključno s prometom s suhim in tekočim razsutim tovorom ter linijskim prometom, če taki dogovori o delitvi tovora obstajajo v prej sklenjenih sporazumih, pa jih odpovesta, ter

(b)

odpravita vse upravne, tehnične ali druge ukrepe, ki bi lahko posredno omejevali ali diskriminirali državljane ali družbe druge pogodbenice pri opravljanju storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, ali pa se vzdržita njihove uporabe.

7.   Vsaka od pogodbenic ponudnikom storitev v mednarodnem pomorskem prevozu druge pogodbenice dovoli ustanovitev poslovne enote na svojem ozemlju pod pogoji za ustanavljanje in poslovanje, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih zagotavlja lastnim ponudnikom storitev ali ponudnikom storitev katere koli tretje države, kateri koli so ugodnejši. Kar zadeva dejavnosti takih enot, v skladu z določbami oddelka 2 tega poglavja vsaka od pogodbenic ponudnikom storitev druge pogodbenice v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi dovoli izvajanje gospodarskih dejavnosti, med drugim:

(a)

objavo, trženje in prodajo storitev pomorskega prometa in z njim povezanih storitev, od ponudbe cene do izdajanja računov, in sicer za svoj račun ali v imenu drugih ponudnikov storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, neposredno strankam;

(b)

zagotavljanje poslovnih informacij na kakršen koli način, vključno z računalniškimi informacijskimi sistemi in elektronsko izmenjavo podatkov (ob upoštevanju vseh nediskriminatornih omejitev glede telekomunikacij);

(c)

pripravo dokumentacije glede prevoza in carine ter drugih dokumentov v zvezi s poreklom in značilnostmi blaga, ki se prevaža;

(d)

organizacijo pristanka plovil ali prevzem tovora za svoj računa ali v imenu drugih ponudnikov storitev v mednarodnem pomorskem prevozu;

(e)

vzpostavitev poslovnih povezav z lokalnimi pomorskimi agencijami, vključno z deležem v kapitalu družbe ter zaposlovanjem lokalnega ali tujega osebja, ob upoštevanju ustreznih določb tega sporazuma;

(f)

nakup ali uporabo vseh vrst prometnih storitev, vključno s prevozom po celinskih vodnih poteh, cestah in železnici, ter pomožnih storitev pri vseh vrstah prevoza, potrebnih za zagotavljanje celovitih prevoznih storitev, in sicer za svoj račun ali v imenu strank (ter za nadaljnjo prodajo strankam);

(g)

lastništvo opreme, potrebne za izvajanje gospodarskih dejavnosti.

8.   Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev v mednarodnem pomorskem prevozu druge pogodbenice po razumnih in nediskriminatornih pogojih zagotovi naslednje storitve v pristanišču: pilotiranje, vleko in pomoč z vlačilcem, oskrbo z živili in gorivom, obnovitev zaloge vode, pobiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov, storitve pristaniškega kapitana, plovne pripomočke, operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za delovanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko, opremo za nujna popravila, storitve sidranja in priveza.

9.   Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev druge pogodbenice v mednarodnem pomorskem prevozu dovoli opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, ki poleg prevozne verige na celinskih plovnih poteh v drugi pogodbenici vključujejo tudi pomorski del prevozne verige.

10.   Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev druge pogodbenice v mednarodnem pomorskem prevozu na nediskriminatorni podlagi in pod pogoji, o katerih se dogovorijo zadevne družbe, dovoli uporabo oskrbovalnih storitev med pristanišči Ukrajine ali med pristanišči posamezne države članice Evropske unije, ki jih opravljajo ponudniki storitev v pomorskem prevozu, registrirani v prvi pogodbenici.

11.   Ta sporazum ne vpliva na uporabo pomorskih sporazumov med Ukrajino in državami članicami Evropske unije za zadeve, ki ne spadajo na področje njegove uporabe. Pri vprašanjih, kjer je ta sporazum manj ugoden kot veljavni sporazumi med posameznimi državami članicami Evropske unije in Ukrajine, prevladajo ugodnejše določbe, brez poseganja v obveznosti pogodbenice EU in ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije. Določbe tega sporazuma nadomestijo določbe prej sklenjenih dvostranskih sporazumov med državami članicami Evropske unije in Ukrajino, če so slednje neskladne s prvimi, razen v primeru iz predhodnega stavka, ali če so enake. Določbe veljavnih dvostranskih sporazumov, ki niso zajete v tem sporazumu, se še naprej uporabljajo.

Člen 136

Cestni in železniški prevoz ter prevoz po celinskih vodnih poteh

1.   Za zagotovitev usklajenega razvoja in postopne liberalizacije prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami se bodo pogoji vzajemnega dostopa do trga na področju cestnega in železniškega prevoza ter prevoza po celinskih vodnih poteh obravnavali v morebitnih prihodnjih posebnih sporazumih o cestnem in železniškem prevozu ter prevozu po celinskih vodnih poteh.

2.   Pred sklenitvijo sporazumov iz odstavka 1 tega člena pogodbenici ne zaostrita pogojev vzajemnega dostopa do trga v primerjavi s pogoji, ki so veljali na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

3.   Določbe veljavnih dvostranskih sporazumov, ki ne bodo zajete v morebitnih prihodnjih sporazumih iz odstavka 1 tega člena, se še naprej uporabljajo.

Člen 137

Zračni prevoz

1.   Za zagotovitev usklajenega razvoja in postopne liberalizacije prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami bi se pogoji vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza morali obravnavati v skladu s sporazumom med EU in Ukrajino o skupnem zračnem prostoru (v nadaljnjem besedilu: CAA).

2.   Pred sklenitvijo CAA pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, ki bi bili bolj omejevalni ali diskriminatorni od pogojev, ki so veljali pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

Člen 138

Približevanje zakonodaje

Ukrajina svojo zakonodajo, vključno z upravnimi, tehničnimi in drugimi predpisi, približa zakonodaji pogodbenice EU, ki ob vsakem času velja za mednarodni pomorski prevoz, kolikor to koristi liberalizaciji in medsebojnemu dostopu na trge pogodbenic ter olajša pretok potnikov in blaga. Približevanje se začne izvajati na dan podpisa tega sporazuma in se postopno razširi na vse elemente pravnega reda EU, ki so navedeni v Prilogi XVII k temu sporazumu.

Oddelek 6

Elektronsko poslovanje

Člen 139

Cilji in načela

1.   Ob zavedanju, da elektronsko poslovanje povečuje trgovinske priložnosti v mnogih sektorjih, se pogodbenici dogovorita za spodbujanje razvoja elektronskega poslovanja, zlasti s sodelovanjem pri vprašanjih elektronskega poslovanja v smislu določb tega poglavja.

2.   Pogodbenici soglašata, da mora biti razvoj elektronskega poslovanja v celoti skladen z najvišjimi mednarodnimi standardi varstva podatkov, da se zagotovi zaupanje uporabnikov v elektronsko poslovanje.

3.   Pogodbenici soglašata, da se elektronsko pošiljanje šteje kot opravljanje storitev v smislu oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) tega poglavja in ne more biti predmet carin.

Člen 140

Regulativni vidiki elektronskega poslovanja

1.   Pogodbenici ohranjata dialog glede regulativnih zadev v zvezi z elektronskim poslovanjem, v katerem med drugim obravnavata naslednja vprašanja:

(a)

priznavanje certifikatov o elektronskih podpisih, izdanih javnosti, in olajšanje čezmejnih storitev potrjevanja;

(b)

odgovornost posrednih ponudnikov storitev v zvezi s prenosom ali shranjevanjem informacij;

(c)

ravnanje z nenaročenimi elektronskimi reklamnimi sporočili;

(d)

varstvo potrošnikov na področju elektronskega poslovanja;

(e)

kakršna koli druga vprašanja, pomembna za razvoj elektronskega poslovanja.

2.   Tako sodelovanje lahko poteka v obliki izmenjave informacij o zakonodaji pogodbenic v zvezi s temi vprašanji ter o izvajanju takšne zakonodaje.

Oddelek 7

Izjeme

Člen 141

Splošne izjeme

1   Brez poseganja v splošne izjeme iz člena 472 tega sporazuma za določbe tega poglavja ter prilog XVI-A, XVI-B, XVI-C, XVI-D, XVI-E, XVI-F in XVII k temu sporazumu veljajo izjeme iz tega člena.

2.   Ob upoštevanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, če prevladujejo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje ustanavljanja ali čezmejnega opravljanja storitev, to poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da sprejmeta ali uveljavljata ukrepe:

(a)

ki so potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda in miru;

(b)

ki so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

(c)

ki so povezani z ohranjanjem neobnovljivih naravnih virov, če se taki ukrepi uporabljajo v zvezi z omejevanjem domačih vlagateljev ali domače ponudbe ali uporabe storitev;

(d)

ki so potrebni za varovanje narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti;

(e)

ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti z zakoni ali drugimi predpisi, ki niso neskladni z določbami tega poglavja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:

(i)

preprečevanje zavajajočega in goljufivega ravnanja ali obravnavanje posledic neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb;

(ii)

varovanje zasebnosti posameznikov v zvezi z obdelavo in razširjanjem osebnih podatkov ter varovanje zaupnosti dokumentacije in računov posameznikov;

(iii)

varnost;

(f)

ki so v neskladju s členoma 88(1) in 94 tega sporazuma, če je razlika v obravnavi namenjena zagotavljanju učinkovite ali pravične uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov od gospodarskih dejavnosti, investitorjev ali ponudnikov storitev druge pogodbenice (33).

3.   Določbe tega poglavja ter prilog XVI-A, XVI-B XVI-C, XVI-D, XVI-E, XVI-F in XVII k temu sporazumu se ne uporabljajo za sisteme socialne varnosti pogodbenic ali za dejavnosti na ozemlju vsake od pogodbenic, ki so povezane, pa čeprav občasno, z izvajanjem javne oblasti.

Člen 142

Davčni ukrepi

Obravnava MFN v skladu z določbami tega poglavja se ne uporablja za davčno obravnavo, ki jo zagotavljata pogodbenici ali jo bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov med pogodbenicama, namenjenih izogibanju dvojne obdavčitve.

Člen 143

Varnostne izjeme

1.   Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da:

(a)

bi se od katere koli pogodbenice zahtevala zagotovitev informacij, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi, ali

(b)

bi kateri koli pogodbenici preprečevala uvedbo kakršnih koli ukrepov, za katere ta presodi, da so potrebni za zavarovanje njenih bistvenih varnostnih interesov:

(i)

v zvezi s proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom;

(ii)

v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo neposredno ali posredno z namenom oskrbe vojaških sil;

(iii)

v zvezi s fisijskimi in fuzijskimi materiali ali z materiali, iz katerih so ti pridobljeni, ali

(iv)

pridobljenih med vojno ali v drugih izrednih razmerah v mednarodnih odnosih, ali

(c)

bi pogodbenicam preprečevala sprejetje ukrepov za izpolnjevanje obveznosti, ki sta jih sprejeli za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti.

POGLAVJE 7

Tekoča plačila in pretok kapitala

Člen 144

Tekoča plačila

Pogodbenici se v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada zavežeta, da ne bosta uvedli omejitev, in dovolita vsa plačila in transferje v prosto zamenljivi valuti na tekoči račun plačilne bilance med pogodbenicama.

Člen 145

Pretok kapitala

1.   Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici od začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami (34) v skladu z zakonodajo države gostiteljice, naložbami v skladu z določbami poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV tega sporazuma, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in kakršnega koli dobička, ki izvira iz njih.

2.   Glede drugih transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici od začetka veljavnosti tega sporazuma in brez poseganja v druge določbe tega sporazuma zagotovita:

(a)

prosti pretok kapitala v zvezi s krediti, povezanimi s komercialnimi posli ali opravljanjem storitev, pri katerih sodeluje rezident ene od pogodbenic;

(b)

prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami ter finančnimi posojili in krediti vlagateljev iz druge pogodbenice.

3.   Ukrajina se zavezuje, da bo dokončala liberalizacijo transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance, enakovredno liberalizaciji, ki jo je izvedla pogodbenica EU, preden se ji odobri obravnava v skladu z notranjim trgom na področju finančnih storitev v skladu s členom 4(3) Priloge XVII k temu sporazumu. Preden trgovinski odbor Ukrajini na področju finančnih storitev odobri obravnavo v skladu z notranjim trgom, je potrebna pozitivna ocena njene zakonodaje o pretoku kapitala, njenem izvajanju in neprekinjenem izvrševanju, izvedena v skladu z načeli iz člena 4(3) Priloge XVII k temu sporazumu.

4.   Brez poseganja v druge določbe tega sporazuma pogodbenici ne uvedeta novih omejitev pretoka kapitala in tekočih plačil med rezidenti pogodbenice EU in Ukrajine ter ne poostrita veljavnih ureditev.

Člen 146

Zaščitni ukrepi

Kadar plačila ali pretok kapitala med pogodbenicama v izjemnih okoliščinah povzročijo ali kadar obstaja tveganje, da bodo povzročila resne težave za delovanje tečajne ali monetarne politike (35) v eni ali več držav članic Evropske unije ali Ukrajini, lahko zadevna pogodbenica brez poseganja v druge določbe tega sporazuma sprejme zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med pogodbenico EU in Ukrajino za obdobje, ki ne presega šestih mesecev, če so taki ukrepi nujno potrebni. Pogodbenica, ki sprejme zaščitne ukrepe, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico in čim prej predloži časovni razpored za odpravo takšnih ukrepov.

Člen 147

Določbe glede omogočanja lažjega pretoka kapitala in nadaljnje liberalizacije

1.   Pogodbenici se posvetujeta z namenom olajšanja medsebojnega pretoka kapitala, da se pospeši uresničevanje ciljev tega sporazuma.

2.   V prvih štirih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenici sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil pogodbenice EU o prostem pretoku kapitala.

3.   Do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma bo trgovinski odbor pregledal sprejete ukrepe in določil potek nadaljnje liberalizacije.

POGLAVJE 8

Javna naročila

Člen 148

Cilji

Pogodbenici priznavata pomen preglednih, nediskriminatornih, konkurenčnih in odprtih postopkov javnega naročanja za trajnostni gospodarski razvoj ter si kot cilj zastavljata učinkovito, vzajemno in postopno odprtje svojih trgov za javna naročila.

To poglavje ureja vzajemni dostop do trgov za javna naročila na podlagi načel nacionalne obravnave javnih naročil in koncesij v tradicionalnem sektorju, pa tudi v sektorju gospodarskih javnih služb, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Določa postopno približevanje ukrajinske zakonodaje o javnih naročilih pravnemu redu EU ter institucionalno reformo in vzpostavitev učinkovitega sistema javnih naročil na podlagi načel, ki to področje urejajo v pogodbenici EU, ter pogojev in opredelitev iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/18/ES) in Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/17/ES).

Člen 149

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za javna naročila gradenj, blaga in storitev, pa tudi naročila gradenj, blaga in storitev v sektorju gospodarskih javnih služb ter koncesije za gradnje in storitve.

2.   To poglavje se nanaša vse javne organe naročnike in druge naročnike, ki ustrezajo opredelitvam iz pravnega reda EU na področju javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: naročniki). Zajema tudi osebe javnega prava in javna podjetja v sektorju gospodarskih javnih služb, kot so družbe v državni lasti, ki izvajajo ustrezne dejavnosti, ter zasebna podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami na področju gospodarskih javnih služb.

3.   To poglavje se uporablja za naročila, ki presegajo pragove vrednosti, določene v Prilogi XXI-P:

Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na skupnem znesku plačila brez davka na dodano vrednost. Ukrajina bo pri uporabi teh pragov te vrednosti preračunala v svojo nacionalno valuto po menjalnem tečaju svoje narodne banke.

Ti pragovi vrednosti se revidirajo vsaki dve leti, prvič prvo sodo leto po začetku veljavnosti Sporazuma, na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene v posebnih pravicah črpanja, v obdobju 24 mesecev, ki se konča na zadnji dan avgusta pred revizijo, veljati pa začnejo s 1. januarjem. Vrednost tako spremenjenih pragov se, kjer je to potrebno, zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov. Revizijo pragov sprejme trgovinski odbor po postopku iz naslova VII (Institucionalne splošne in končne določbe) tega sporazuma.

Člen 150

Institucionalno ozadje

1.   Pogodbenici vzpostavita ali ohranita ustrezen institucionalni okvir in mehanizme, potrebne za pravilno delovanje sistema javnih naročil in izvajanje ustreznih načel.

2.   V okviru institucionalne reforme Ukrajina določi zlasti:

(a)

centralni izvršilni organ, pristojen za gospodarsko politiko, katerega naloga je zagotavljanje skladne politike na vseh področjih, povezanih z javnimi naročili. Ta organ olajšuje in usklajuje izvajanje tega poglavja ter vodi proces približevanja zakonodaje;

(b)

nepristranski in neodvisen organ, katerega naloga je pregled odločitev naročnikov ali drugih subjektov pri oddaji naročil. „Neodvisen“ v tem kontekstu pomeni, da je zadevni organ javni organ, ločen od vseh naročnikov in gospodarskih subjektov. Odločitve tega organa so lahko predmet sodne presoje.

3.   Pogodbenici zagotovita učinkovito izvrševanje odločitev organov, pristojnih za pregled pritožb.

Člen 151

Temeljni standardi za oddajo naročil

1.   Pogodbenici najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma pripravita niz temeljnih standardov za oddajo vseh naročil, kot je določeno v odstavkih 2 do 15 tega člena. Ti temeljni standardi izhajajo neposredno iz pravil in načel javnega naročanja, kot jih določa pravni red EU na tem področju, vključno z načeli nediskriminatornosti, enake obravnave, preglednosti in sorazmernosti.

2.   Pogodbenici zagotovita, da so vsa nameravana naročila objavljena v ustreznih medijih na način, ki v zadostni meri omogoča:

(a)

odprtje trga konkurenci in

(b)

ustrezen dostop morebitnih zainteresiranih gospodarskih subjektov do informacij v zvezi z nameravanim naročilom še pred oddajo naročila ter možnost, da izrazijo interes za pridobitev naročila.

3.   Objava ustreza gospodarskemu pomenu naročila za gospodarske subjekte.

4.   Objava vsebuje vsaj bistvene podrobnosti o nameravanem naročilu, kvalitativnih selektivnih merilih, načinu oddaje naročila, merilih za oddajo naročila in kakršne koli druge dodatne informacije, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih bodo gospodarski subjekti potrebovali za sprejetje odločitve, ali bodo izrazili interes za pridobitev naročila.

5.   Vsa naročila se oddajo po preglednih in nepristranskih postopkih, ki preprečujejo koruptivne prakse. Nepristranskost se zagotovi predvsem z nediskriminatornim opisom predmeta pogodbe, enakim dostopom za vse gospodarske subjekte, ustreznimi roki ter preglednim in objektivnim pristopom.

6.   Pri opredelitvi značilnosti gradenj, blaga in storitev se pogodbenice poslužujejo splošnih opisov izvedbe in funkcij ter mednarodnih, evropskih ali nacionalnih standardov.

7.   Opis zahtevanih značilnosti gradenj, blaga in storitev ne sme predpisovati določene izdelave ali vira, postopka, blagovne znamke, patentov, tipa, porekla ali proizvodnje, razen če je to upravičeno s predmetom pogodbe in se doda besedilo „ali enakovredno“. Prednost se da splošnim opisom izvedbe ali funkcij.

8.   Pogodbenici ne postavljata pogojev, ki bi neposredno ali posredno diskriminirali gospodarske subjekte druge pogodbenice, kot je na primer zahteva, da morajo imeti gospodarski subjekti, zainteresirani za naročilo, sedež v isti državi, regiji ali na istem ozemlju kot naročnik.

Ne glede na navedeno se lahko od izvajalca, ki dobi naročilo, zahteva, da na kraju, kjer bo izvajal pogodbene obveznosti, vzpostavi določeno poslovno infrastrukturo, če to upravičujejo posebne okoliščine naročila.

9.   Roki za prijavo interesa in predložitev ponudbe morajo biti dovolj dolgi, da lahko gospodarski subjekti iz druge pogodbenice smiselno ocenijo razpis in pripravijo svojo ponudbo.

10.   Vsi sodelujoči morajo biti vnaprej seznanjeni z veljavnimi pravili, merili za izbor in merili za oddajo naročila. Pravila morajo veljati za vse sodelujoče enako.

11.   Naročniki lahko omejeno število kandidatov povabijo, da predložijo ponudbo, pod pogojem:

(a)

da to storijo na pregleden in nediskriminatoren način ter

(b)

da izbira temelji samo na objektivnih dejavnikih, kot so izkušnje kandidatov v zadevnem sektorju, velikost in infrastruktura njihovih podjetij ali njihove tehnične in strokovne sposobnosti.

Pri povabilu omejenega števila kandidatov, da predložijo ponudbo, je treba upoštevati potrebo po zagotavljanju ustrezne konkurence.

12.   Naročniki se lahko postopkov s pogajanji poslužujejo le v izjemnih opredeljenih primerih, ko uporaba takih postopkov ne izkrivlja konkurence.

13.   Naročniki lahko sisteme ugotavljanja usposobljenosti uporabljajo le pod pogojem, da je seznam usposobljenih izvajalcev pripravljen na podlagi ustrezno oglaševanega, preglednega in odprtega postopka. Tudi ob uporabi sistemov ugotavljanja usposobljenosti se morajo naročila oddati na nediskriminatorni osnovi.

14.   Pogodbenici zagotovita, da se naročila oddajo na pregleden način kandidatu, katerega ponudba je ekonomsko najugodnejša ali najcenejša, na podlagi vnaprej določenih razpisnih meril in procesnih pravil. O končni odločitvi se takoj obvestijo vsi kandidati. Na zahtevo neuspešnega kandidata je treba izbiro dovolj podrobno obrazložiti, da je mogoča presoja odločitve.

15.   Pogodbenici zagotovita, da so vse osebe, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega naročila ter so utrpele škodo ali obstaja tveganje, da bi utrpele škodo, zaradi domnevne kršitve, upravičene do učinkovitega in nepristranskega sodnega varstva pred kakršno koli odločitvijo naročnika v zvezi z oddajo naročila. Odločitve, sprejete med postopkom presoje ali po njegovem zaključku, se javno objavijo na način, ki omogoča, da so obveščeni vsi zainteresirani gospodarski subjekti.

Člen 152

Načrtovanje približevanja zakonodaje

1.   Ukrajina pred začetkom približevanja zakonodaje trgovinskemu odboru predloži celovit načrt za izvajanje tega poglavja s časovno razporeditvijo in mejniki, ki mora vključevati vse reforme v zvezi s približevanjem zakonodaje in izgradnjo institucionalnih zmogljivosti. Ta načrt je skladen s fazami in časovnimi razporedi iz Prilog XXI-A do tega sporazuma.

2.   Načrt zajema vse vidike reforme in splošnega pravnega okvira za izvajanje dejavnosti na področju javnih naročil, zlasti približevanja zakonodaje o javnih naročilih, naročilih v sektorju gospodarskih javnih služb, koncesij za gradnje in postopkov pregleda ter krepitve upravnih zmogljivosti na vseh stopnjah, vključno z revizijskimi organi in mehanizmi uveljavljanja.

3.   Na podlagi ugodnega mnenja trgovinskega odbora bo ta načrt veljal za referenčni dokument za izvajanje tega poglavja. Evropska unija si bo po najboljših močeh prizadevala pomagati Ukrajini pri izvajanju načrta.

Člen 153

Približevanje zakonodaje

1.   Ukrajina zagotovi, da se njeni veljavna in prihodnja zakonodaja o javnih naročilih postopoma uskladita s pravnim redom EU.

2.   Približevanje zakonodaje poteka po zaporednih fazah, kot so določene v prilogah XXI-A in XXI-B do XXI-E, XXI-G, XXI-H ter XXI-J k temu sporazumu. Prilogi XXI-F in XXI-I k temu sporazumu opredeljujeta neobvezne elemente, ki jih ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo, priloge XXI-K do N tega sporazuma pa elemente pravnega reda EU, ki ne spadajo na področje približevanja zakonodaje. V tem procesu se upoštevajo ustrezna sodna praksa Sodišča EU in izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Evropska komisija, ter po potrebi kakršne koli morebitne spremembe pravnega reda EU. Izvajanje vsake faze ocenjuje trgovinski odbor in na podlagi njegove pozitivne ocene se vzajemno odobri dostop do trga, kot določa Priloga XXI-A k temu sporazumu. Evropska komisija Ukrajino takoj obvesti o vseh spremembah pravnega reda EU. Zagotovi tudi ustrezno svetovanje in tehnično pomoč za izvajanje teh sprememb.

3.   Pogodbenici se strinjata, da trgovinski odbor začne z ocenjevanjem naslednje faze šele potem, ko so bili ukrepi za izvajanje predhodne faze izvedeni in odobreni v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4.   Pogodbenici zagotovita, da so vidiki in področja javnega naročanja, ki niso zajeti v tem členu, skladni z načeli preglednosti, nediskriminatornosti in enake obravnave, kot določa člen 151 tega sporazuma.

Člen 154

Dostop do trga

1.   Pogodbenici se strinjata, da učinkovito in vzajemno odpiranje njunih trgov poteka postopno in istočasno. Med procesom približevanja zakonodaje se obseg dostopa do trga, ki ga pogodbenici vzajemno odobrita, navezuje na napredek, dosežen v tem procesu, kot določa priloga XXI-A k temu sporazumu.

2.   Odločitev o začetku naslednje faze odpiranja trga se sprejme na podlagi ocene kakovosti sprejete zakonodaje in njenega izvajanja v praksi. To ocenjevanje redno izvaja trgovinski odbor.

3.   Kolikor ena od pogodbenic v skladu s Prilogo XXI-A tega sporazuma svoj trg javnih naročil odpre drugi pogodbenici, pogodbenica EU v skladu z zakonodajo EU na področju javnega naročanja, ki predpisuje obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz pogodbenice EU, družbam iz Ukrajine ne glede na to, ali imajo sedež v pogodbenici EU, odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil; Ukrajina v skladu z nacionalno zakonodajo na področju javnega naročanja, ki predpisuje obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz Ukrajine, družbam iz pogodbenice EU odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil ne glede na to, ali imajo sedež v Ukrajini.

4.   Po izvedbi zadnje faze procesa približevanja zakonodaje pogodbenici proučita možnost vzajemne odobritve dostopa do trga tudi za javna naročila, ki ne dosegajo pragov iz člena 149(3) tega sporazuma.

5.   Finska si pridržuje stališče glede Alandskega otočja.

Člen 155

Informacije

1.   Pogodbenici zagotovita, da so naročniki in gospodarski subjekti dobro obveščeni o postopkih javnega naročanja, tudi prek objave zadevne zakonodaje in upravnih odločb.

2.   Pogodbenici zagotovita učinkovito razširjanje informacij o razpisnih priložnostih.

Člen 156

Sodelovanje

1.   Pogodbenici izboljšata svoje sodelovanje z izmenjavo izkušenj in informacij v zvezi s svojimi najboljšimi praksami in regulativnimi okviri.

2.   Pogodbenica EU olajšuje izvajanje tega poglavja, po potrebi tudi s tehnično pomočjo. V skladu z določbami o finančnem sodelovanju iz naslova VI (Finančno sodelovanje in določbe za boj proti goljufijam) tega sporazuma se določene odločitve o finančni pomoči sprejmejo prek ustreznih mehanizmov in instrumentov EU za financiranje.

3.   V Prilogi XXI-O k temu sporazumu je naveden okvirni seznam področij sodelovanja.

POGLAVJE 9

Intelektualna lastnina

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 157

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)

olajšati proizvodnjo in trženje inovativnih in ustvarjalnih proizvodov v pogodbenicah ter

(b)

doseči ustrezno in učinkovito raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Člen 158

Narava in obseg obveznosti

1.   Pogodbenici zagotovita ustrezno in učinkovito izvajanje mednarodnih pogodb na področju intelektualne lastnine, katerih podpisnici sta, vključno s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIPS). Določbe tega poglavja dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo pravice in obveznosti med pogodbenicama v skladu s Sporazumom TRIPS ter drugimi mednarodnimi sporazumi na področju intelektualne lastnine.

2.   V tem sporazumu pravice intelektualne lastnine obsegajo avtorsko pravico, vključno z avtorsko pravico v zvezi z računalniškimi programi in podatkovnimi zbirkami, ter sorodne pravice, pravice, ki se nanašajo na patente, vključno s patenti za biotehnološke izume, blagovne znamke, trgovska imena, če jih zadevna nacionalna zakonodaja varuje kot izključne pravice lastnine, oblikovanje, topografije integriranih vezij, geografske označbe, vključno z označbami porekla, označbe izvora, sorte rastlin, varstvo nerazkritih informacij in varstvo pred nelojalno konkurenco, kot je navedeno v členu 10a Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine (1967) (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija).

Člen 159

Prenos tehnologije

1.   Pogodbenici soglašata, da si bosta izmenjavali stališča in informacije o nacionalnih in mednarodnih praksah in politikah v zvezi s prenosom tehnologije. To zlasti vključuje ukrepe za olajšanje pretoka informacij, poslovnih partnerstev, izdaje dovoljenj in sklepanja pogodb s podizvajalci na prostovoljni podlagi. Posebna pozornost se nameni pogojem, potrebnim za ustvarjanje ustreznih ugodnih razmer za prenos tehnologije v državah gostiteljicah, vključno z vprašanji, kot sta ustrezni pravni okvir in razvoj človeškega kapitala.

2.   Pogodbenici zagotovita zaščito legitimnih interesov imetnikov pravic intelektualne lastnine.

Člen 160

Izčrpanje

Pogodbenici lahko sami vzpostavita lasten režim za izčrpanje pravic intelektualne lastnine v skladu z določbami Sporazuma TRIPS.

Oddelek 2

Standardi glede pravic intelektualne lastnine

Pododdelek 1

Avtorska in sorodne pravice

Člen 161

Zagotovljeno varstvo

Pogodbenici izvajata:

(a)

člene od 1 do 22 Mednarodne konvencije za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (iz leta 1961) (v nadaljnjem besedilu: Rimska konvencija);

(b)

člene od 1 do 18 Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del (iz leta 1886, nazadnje spremenjena leta 1979) (v nadaljnjem besedilu: Bernska konvencija);

(c)

člene od 1 do 14 Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici (iz leta 1996) ter

(d)

člene od 1 do 23 Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorskih pravicah o izvedbah in fonogramih (iz leta 1996).

Člen 162

Trajanje avtorskih pravic

1.   Pravice avtorja literarnega ali umetniškega dela v smislu člena 2 Bernske konvencije trajajo za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, ne glede na to, kdaj je bilo delo zakonito objavljeno v javnosti.

2.   Kadar je delo ustvarilo več avtorjev, se obdobje iz odstavka 1 računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji.

3.   Obdobje varstva anonimnih ali psevdonimnih del traja 70 let po zakoniti objavi dela v javnosti. Če psevdonim, ki ga avtor uporablja, ne dopušča dvomov o njegovi identiteti, ali avtor razkrije svojo identiteto v obdobju iz prvega stavka, se uporabi obdobje varstva iz odstavka 1.

4.   Če je delo objavljeno v več knjigah, delih, nadaljevanjih, izdajah ali epizodah in se obdobje varstva začne z zakonito objavo dela v javnosti, teče obdobje varstva za vsak navedeni del posebej.

5.   Za dela, pri katerih se obdobje varstva ne računa od smrti avtorja ali avtorjev in ki v 70 letih od njihovega nastanka niso bila zakonito objavljena v javnosti, varstvo preneha veljati.

Člen 163

Trajanje varstva kinematografskih ali avdiovizualnih del

1.   Za avtorja ali enega od avtorjev kinematografskega ali avdiovizualnega dela velja njegov glavni režiser. Pogodbenici lahko določita druge soavtorje.

2.   Obdobje varstva za kinematografska in avdiovizualna dela poteče najmanj 70 let po smrti zadnje iz skupine določenih oseb, ne glede na to, ali so te osebe opredeljene kot soavtorji. Ta skupina mora obsegati vsaj glavnega režiserja, scenarista, pisca dialogov in skladatelja glasbe, ustvarjene posebej za kinematografsko ali avdiovizualno delo.

Člen 164

Trajanje sorodnih pravic

1.   Pravice izvajalcev potečejo najmanj 50 let po datumu izvedbe. Če pa je v tem obdobju v javnosti zakonito objavljen ali zakonito predvajan posnetek izvedbe, pravice potečejo najmanj 50 let po datumu prve objave ali predvajanja v javnosti, kar koli je prej.

2.   Pravice proizvajalcev fonogramov potečejo najmanj 50 let po nastanku posnetka. Če pa je v tem obdobju fonogram zakonito objavljen, pravice potečejo najmanj 50 let po datumu prve zakonite objave. Če v obdobju iz prvega stavka ni bilo zakonite objave in se v tem času fonogram ne predvaja zakonito v javnosti, pravice potečejo 50 let po datumu prvega zakonitega predvajanja v javnosti.

3.   Pravice producentov prvega posnetka filma potečejo najmanj 50 let po nastanku posnetka. Če pa je film v tem obdobju v javnosti zakonito objavljen ali zakonito predvajan, pravice potečejo najmanj 50 let po datumu prve objave ali predvajanja v javnosti, kar koli je prej. Izraz „film“ pomeni kinematografsko ali avdiovizualno delo ali gibljive slike, ne glede na to, ali jih spremlja zvok.

4.   Obdobje veljavnosti pravic radiodifuznih organizacij ni krajše od 50 let od prvega radiodifuznega oddajanja, ne glede na to, ali je to oddajanje žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.

Člen 165

Varstvo prej neobjavljenih del

Oseba, ki po poteku varstva avtorske pravice v javnosti prvič zakonito objavi ali predvaja prej neobjavljeno delo, ima pravice, ki so enakovredne materialnim pravicam avtorja. Obdobje varstva teh pravic traja 25 let od prve zakonite objave ali predvajanja dela v javnosti.

Člen 166

Kritične in znanstvene objave

Stranki lahko varujeta tudi kritične in znanstvene objave del, ki so postala javno dobro. Najdaljše obdobje varstva takih pravic je 30 let od njihove prve zakonite objave.

Člen 167

Varstvo avtorskih pravic pri fotografijah

Fotografije, ki so originali v smislu, da so intelektualna stvaritev avtorja, so varovane v skladu s členom 162 tega sporazuma. Pogodbenici lahko določita varstvo avtorskih pravic drugih fotografij.

Člen 168

Sodelovanje na področju kolektivnega upravljanja pravic

Pogodbenici priznavata, da so potrebni dogovori med njunimi kolektivnimi organizacijami za namene vzajemnega zagotavljanja lažjega dostopa do vsebin in njihovega razširjanja med ozemljema pogodbenic ter vzajemnega prenosa licenčnin za uporabo varovanih del ali vsebin pogodbenic. Pogodbenici soglašata, da morajo njune kolektivne organizacije za varstvo avtorskih pravic pri izvajanju svojih nalog dosegati visoko stopnjo racionalizacije in preglednosti.

Člen 169

Pravica snemanja

1.   V tem členu posnetek pomeni posnetek zvoka in slike ali njunih nadomestkov, ki jih je mogoče zaznati, reproducirati ali predvajati z ustrezno napravo.

2.   Pogodbenici izvajalcem zagotovita izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo snemanje njihovih izvedb.

3.   Pogodbenici radiodifuznim organizacijam zagotovita izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo snemanje njihovih oddaj, ne glede na to, ali se te oddajajo žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.

4.   Kabelski distributer nima pravice iz odstavka 2, če le opravi kabelsko retransmisijo oddaj radiodifuznih organizacij.

Člen 170

Radiodifuzno oddajanje in predvajanje v javnosti

1.   V tem členu:

(a)

„radiodifuzno oddajanje“ pomeni brezžični prenos zvoka ali slike in zvoka ali njihovih nadomestkov, namenjen javnosti; tak prenos prek satelita in prenos kodiranih signalov, kadar radiodifuzna organizacija javnosti zagotovi sredstva za dekodiranje ali so ta sredstva zagotovljena z njenim soglasjem;

(b)

„predvajanje v javnosti“ pomeni prenos zvokov izvedbe ali zvokov ali nadomestkov zvokov, posnetih na fonogramih, namenjen javnosti na kateri koli način, razen z radiodifuznim oddajanjem. V odstavku 3 „predvajanje v javnosti“ pomeni tudi, da se javnosti omogoči, da sliši zvok ali nadomestke zvoka, posnetega na fonogram.

2.   Pogodbenici izvajalcem zagotovita izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo brezžično radiodifuzijo in predvajanje javnosti njihovih izvedb, razen kadar gre za radiodifuzno izvedbo ali kadar je narejena po posnetku.

3.   Pogodbenici izvajalcem in proizvajalcem fonogramov zagotovita pravico do primernega enkratnega nadomestila, če se fonogram, objavljen za komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za brezžično radiodifuzijo ali za kakršno koli predvajanje javnosti, ter do zagotavljanja, da se to nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov. Če ni dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov, lahko pogodbenici določita pogoje glede razdelitve tega nadomestila mednje.

4.   Pogodbenici radiodifuznim organizacijam zagotovita izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo ponoven brezžični prenos njihovih oddaj in njihovo predvajanje v javnosti, če to predvajanje poteka na javnih mestih ob plačilu vstopnine.

Člen 171

Pravica distribucije

1.   Pogodbenici avtorjem za njihova originalna dela ali njihove kopije zagotovita izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo kakršno koli obliko distribucije v javnosti, s prodajo ali drugače.

2.   Pogodbenici za predmete iz pododstavkov (a) do (d) tega odstavka in njihove kopije zagotovita izključno pravico do objave v javnosti, s prodajo ali drugače, naslednjim osebam:

(a)

izvajalcem glede posnetkov njihovih izvedb;

(b)

proizvajalcem fonogramov glede njihovih fonogramov;

(c)

producentom prvega posnetka filmov glede originala in kopij njihovih filmov;

(d)

radiodifuznim organizacijam glede njihovih oddaj, kot je določeno v členu 169(3) tega sporazuma.

Člen 172

Omejitve

1.   Pogodbenici lahko določita omejitve pravic iz členov 169, 170 in 171 tega sporazuma glede:

(a)

zasebne uporabe;

(b)

uporabe kratkih odlomkov pri poročanju o tekočih dogodkih;

(c)

kratkotrajnih posnetkov s strani radiodifuznih organizacij z lastnimi zmogljivostmi in za lastno oddajanje;

(d)

uporabe izključno za namene poučevanja ali znanstvenih raziskav.

2.   Ne glede na odstavek 1 lahko pogodbenici za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, radiodifuznih organizacij in producentov prvih posnetkov filmov določita podobne omejitve, kot jih določata za avtorsko pravico glede literarnih in umetniških del. Vendar pa se prisilne licence lahko podelijo le, kolikor so skladne z Rimsko konvencijo.

3.   Omejitve iz odstavkov 1 in 2 tega člena se uporabljajo le v posebnih primerih, ki niso v nasprotju z običajno rabo vsebin in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnika pravice.

Člen 173

Pravica reproduciranja

Pogodbenici zagotovita izključno pravico, da neposredno ali posredno dovolijo ali prepovejo začasno ali stalno reproduciranje dela ali celote na kakršen koli način in v kakršni koli obliki, naslednjim osebam:

(a)

avtorjem glede reproduciranja njihovih del;

(b)

izvajalcem glede objave posnetkov njihovih izvedb;

(c)

proizvajalcem fonogramov glede objave njihovih fonogramov;

(d)

producentom prvega posnetka filmov glede reproduciranja originala in kopij njihovih filmov;

(e)

radiodifuznim organizacijam glede objave posnetkov njihovih oddaj, ne glede na to, ali se te oddajajo žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.

Člen 174

Pravica predvajanja del v javnosti ter pravica do objave drugih vsebin v javnosti

1.   Pogodbenici avtorjem zagotovita izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo predvajanje njihovih del v javnosti, žično ali brezžično, vključno z objavo njihovih del v javnosti na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.

2.   Pogodbenici zagotovita izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo objavo v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo, naslednjim osebam:

(a)

izvajalcem glede objave posnetkov njihovih izvedb;

(b)

proizvajalcem fonogramov glede objave njihovih fonogramov;

(c)

producentom prvega posnetka filmov glede objave originala in kopij njihovih filmov;

(d)

radiodifuznim organizacijam glede objave posnetkov njihovih oddaj, ne glede na to, ali se te oddajajo žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.

3.   Pogodbenici se strinjata, da se pravice iz odstavkov 1 in 2 ne izčrpajo s predvajanjem ali objavo v javnosti, kot je določeno v tem členu.

Člen 175

Izjeme in omejitve

1.   Pogodbenici določita, da začasno reproduciranje dela ali vsebin iz člena 173 tega sporazuma, ki je predhodno ali spremljevalno ter sestavni in bistveni del tehnološkega procesa in katerega edini namen je omogočiti

(a)

prenos v omrežju med tretjimi osebami prek posrednika ali

(b)

zakonito uporabo

ter ki nima neodvisnega ekonomskega pomena, pomeni izjemo od pravice reproduciranja iz člena 173.

2.   Kadar pogodbenici določita izjemo od pravice reproduciranja iz člena 173 ali njeno omejitev, lahko podobno določita tudi izjemo od pravice distribucije iz člena 171(1) tega sporazuma ali njeno omejitev, in sicer v obsegu, ki ga upravičuje namen dovoljenega reproduciranja.

3.   Pogodbenici lahko izjeme od pravic iz členov 173 in 174 tega sporazuma in njihove omejitve določita le izjemoma v nekaterih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z običajno uporabo dela ali drugih vsebin in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnika pravice.

Člen 176

Varstvo tehnoloških ukrepov

1.   Pogodbenici zagotovita ustrezno pravno varstvo proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom, kadar se oseba, ki se tem ukrepom izogiba, tega zaveda ali če obstajajo utemeljeni razlogi, da se tega zaveda.

2.   Pogodbenici zagotovita ustrezno pravno varstvo proti proizvodnji, uvozu, distribuciji, prodaji, najemu, oglaševanju za prodajo ali najem ali posedovanju za komercialne namene naprav, proizvodov ali komponent oziroma izvajanju storitev, ki:

(a)

se javno predstavljajo, oglašujejo ali tržijo za namene izogibanja, ali

(b)

imajo le omejen komercialen pomen ali uporabo, razen glede izogibanja, ali

(c)

se oblikujejo, producirajo, priredijo ali izvajajo za namene omogočanja ali olajševanja izogibanja veljavnim tehnološkim ukrepom.

3.   V tem oddelku izraz „tehnološki ukrep“ pomeni vsakršno tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj v zvezi z deli ali drugimi vsebinami, ki jih ni dovolil imetnik avtorske ali katere koli sorodne pravice, kot je določeno v zakonodaji pogodbenic. Tehnološki ukrepi se štejejo za veljavne, kadar uporabo varovanega dela ali drugih vsebin nadzorujejo imetniki pravic z nadzorom dostopa ali varnostnim postopkom, kot so kodiranje, šifriranje ali drugo preoblikovanje dela oziroma vsebine, ali z mehanizmom za nadzor kopiranja, ki doseže cilj varstva.

4.   Kadar pogodbenici določita omejitve pravic iz členov 172 in 175 tega sporazuma, lahko tudi zagotovita, da imetniki pravic upravičencu do izjeme ali omejitve dajo na voljo sredstva za izkoriščanje take izjeme ali omejitve v obsegu, ki je potreben za to, da lahko izkoristijo izjemo ali omejitev, ter kadar ima ta upravičenec zakonit dostop do zadevnega varovanega dela ali vsebin.

5.   Določbe člena 175(1) in (2) tega sporazuma se ne uporabljajo za dela ali druge vsebine, ki se objavijo v javnosti pod dogovorjenimi pogodbenimi pogoji na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.

Člen 177

Varstvo podatkov za upravljanje pravic

1.   Pogodbenici zagotovita ustrezno pravno varstvo proti vsaki osebi, ki zavestno nepooblaščeno stori katero koli od naslednjih dejanj:

(a)

odstrani ali spremeni kateri koli elektronski podatek za upravljanje pravic;

(b)

distribuira, uvaža za distribucijo, razširja, predvaja ali objavi v javnosti dela ali druge vsebine, varovane v skladu s tem sporazumom, s katerih so bili nepooblaščeno odstranjeni ali na katerih so bili nepooblaščeno spremenjeni elektronski podatki za upravljanje pravic,

če se taka oseba zaveda oziroma če obstaja utemeljen razlog, da se zaveda, da s takim ravnanjem povzroča, omogoča, olajšuje ali prikriva kršitev avtorske ali sorodnih pravic, kot je določeno z zakonom zadevne pogodbenice.

2.   V tem sporazumu izraz „podatki za upravljanje pravic“ pomeni vsakršne podatke, ki jih predloži imetnik pravic in ki opredeljujejo delo ali druge vsebine iz tega pododdelka 1, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravic, ali podatke o pogojih uporabe dela ali druge vsebine ter kakršne koli številke ali kode, ki predstavljajo take podatke.

Prvi odstavek se uporablja, ko je kateri koli od teh podatkov povezan s kopijo dela ali drugih vsebin iz tega sporazuma ali pa se zdi, da je povezan s predvajanjem teh del ali vsebin javnosti.

Člen 178

Imetniki pravic ter predmet pravice izposojanja in posojanja

1.   Pogodbenici bi morali zagotoviti izključno pravico za dovolitev ali prepoved izposojanja in posojanja naslednjim osebam:

(a)

avtorju glede originala in kopij njegovega dela;

(b)

izvajalcu glede posnetkov njegovih izvedb;

(c)

proizvajalcu fonogramov glede njegovih fonogramov;

(d)

producentu prvega posnetka filma glede originala in kopij njegovega filma.

2.   Te določbe ne zajemajo pravice izposojanja in posojanja v zvezi s stavbami in deli uporabne umetnosti.

3.   Pogodbenici lahko odstopita od izključne pravice iz odstavka 1 glede javnega izposojanja, če vsaj avtorji prejmejo nadomestilo za tako izposojanje. Pogodbenici lahko sami določita to nadomestilo, pri tem pa upoštevata svoje cilje na področju promocije kulture.

4.   Kadar pogodbenici glede fonogramov, filmov in računalniških programov ne uporabita izključne pravice do izposojanja iz tega člena, določita nadomestilo vsaj za avtorje.

5.   Pogodbenici lahko nekatere kategorije ustanov oprostita plačila nadomestila iz odstavkov 3 in 4.

Člen 179

Pravica do pravičnega nadomestila, ki se ji ni mogoče odpovedati

1.   Kadar avtor ali izvajalec prenese ali podeli svojo pravico izposojanja v zvezi s fonogramom ali originalom ali kopijo filma na proizvajalca fonograma ali producenta filma, ta avtor ali izvajalec obdrži pravico do pravičnega nadomestila za izposojo.

2.   Avtorji in izvajalci se ne morejo odpovedati pravici do pravičnega nadomestila za izposojo.

3.   Uveljavljanje pravice do pravičnega nadomestila se lahko zaupa kolektivnim organizacijam za varstvo avtorskih pravic, ki zastopajo avtorje ali izvajalce.

4.   Pogodbenici lahko določita, ali in v kakšnem obsegu lahko kolektivne organizacije za varstvo avtorskih pravic uveljavljajo pravico do pravičnega nadomestila ter od koga se lahko to nadomestilo zahteva ali izterja.

Člen 180

Varstvo računalniških programov

1.   Pogodbenici računalniške programe varujeta z avtorsko pravico kot literarna dela v smislu Bernske konvencije. V tej določbi izraz „računalniški programi“ vključuje pripravljalno gradivo za njihovo izdelavo.

2.   Varstvo na podlagi tega sporazuma se uporablja za vse vrste izraza računalniškega programa. Ideje in načela, ki so osnova kateremu koli elementu računalniškega programa, vključno z njegovimi vmesniki, v skladu s tem sporazumom niso varovane z avtorsko pravico.

3.   Računalniški program se varuje le v originalu v smislu, da je intelektualna stvaritev avtorja. Za določanje upravičenosti do varstva se ne določijo nobena druga merila.

Člen 181

Avtorstvo računalniških programov

1.   Avtor računalniškega programa je fizična oseba ali skupina fizičnih oseb, ki so napisale ta program ali, če to dopušča nacionalna zakonodaja pogodbenic, pravna oseba, opredeljena kot imetnik pravic v skladu z navedeno zakonodajo.

2.   Pri računalniških programih, ki jih je napisalo več fizičnih oseb skupaj, so izključne pravice v skupni lasti teh oseb.

3.   Če zakonodaja pogodbenic priznava kolektivna dela, velja v skladu z navedeno zakonodajo za avtorja oseba, ki je ustvarila delo.

4.   Če je avtor računalniškega programa delavec, ki je program napisal v okviru svojih delovnih nalog ali po navodilih delodajalca, ima delodajalec izključno pravico do uveljavljanja materialnih pravic iz zadevnega programa, razen če pogodba določa drugače.

Člen 182

Dejanja v zvezi z računalniškimi programi, za katera je potrebno dovoljenje

V skladu z določbami členov 183 in 184 tega sporazuma izključna pravica imetnika pravice v smislu člena 181 vključuje pravico do izvajanja ali dovolitve:

(a)

stalne ali začasne reprodukcije dela ali celote računalniškega programa na kakršen koli način in v kakršni koli obliki. Kolikor tako reprodukcijo zahtevajo nalaganje, prikazovanje, izvajanje, prenos ali shranjevanje programa, mora ta dejanja dovoliti imetnik pravice;

(b)

prevoda, prilagoditve, predelave ali kakršne koli druge spremembe računalniškega programa ter reprodukcije rezultatov teh sprememb, brez poseganja v pravice osebe, ki spremeni program;

(c)

kakršne koli distribucije originalnega računalniškega programa ali njegovih kopij v javnosti, vključno z izposojo.

Člen 183

Izjeme od dejanj v zvezi z računalniškimi programi, za katera je potrebno dovoljenje

1.   Kadar ni posebnih pogodbenih določb za dejanja iz člena 182(a) in (b) tega sporazuma, ni potrebno dovoljenje imetnika pravice, če so ta dejanja nujna za to, da zakoniti kupec lahko uporablja računalniški program v skladu z namenom uporabe, vključno z odpravljanjem napak.

2.   Pogodba ne sme prepovedovati izdelave varnostne kopije osebi, ki ima pravico do uporabe računalniškega programa, če je to potrebno za uporabo programa.

3.   Oseba, ki ima pravico do uporabe kopije računalniškega programa, lahko brez dovoljenja imetnika pravice spremlja, proučuje ali preverja delovanje programa, da bi dognala ideje in načela, ki so podlaga kateremu koli elementu programa, če to počne ob nalaganju, prikazovanju, izvajanju, prenosu ali shranjevanju programa, do katerega ima pravico.

Člen 184

Dekompiliranje

1.   Dovoljenje imetnika pravice ni potrebno, če sta reprodukcija kode in prevod oblike v smislu člena 182(a) in (b) nepogrešljiva za pridobitev ustreznih informacij, potrebnih za interoperabilnost neodvisno ustvarjenega računalniškega programa z drugimi programi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ta dejanja izvede imetnik licence ali druga oseba, ki ima pravico do uporabe kopij programa, ali v njunem imenu za to pooblaščena oseba;

(b)

informacije, potrebne za interoperabilnost, osebam iz pododstavka (a) tega odstavka prej niso bile na voljo ter

(c)

ta dejanja so omejena na dele originalnega programa, ki so potrebni za interoperabilnost.

2.   Določbe odstavka 1 prepovedujejo naslednjo uporabo tako pridobljenih informacij:

(a)

za druge cilje kot je interoperabilnost neodvisno ustvarjenega programa;

(b)

za posredovanje informacij drugim, razen če je to potrebno za interoperabilnost neodvisno ustvarjenega programa, ali

(c)

za uporabo pri razvoju, pripravi ali trženju drugega računalniškega programa, ki je prvemu zelo podoben v izrazu, ali za kakršno koli drugo uporabo, ki krši avtorsko pravico.

3.   V skladu z določbami Bernske konvencije se tega člena ne sme razlagati tako, da se uporablja za nerazumno poseganje v legitimne interese imetnika pravice ali je v nasprotju z običajno rabo računalniškega programa.

Člen 185

Varstvo podatkovnih zbirk

1.   V tem sporazumu „podatkovna zbirka“ pomeni zbirko neodvisnih del, podatkov ali drugih vsebin, sistematično ali metodično razvrščenih ter dostopnih posamično z elektronskimi ali drugimi sredstvi.

2.   Varstvo v skladu s tem sporazumom se ne uporablja za računalniške programe, ki se uporabljajo pri pripravi ali delovanju podatkovnih zbirk, dostopnih z elektronskimi sredstvi.

Člen 186

Predmet varstva

1.   V skladu s pododdelkom 1 so podatkovne zbirke, ki so zaradi izbire ali ureditve vsebine intelektualna stvaritev avtorja, varovane z avtorsko pravico. Za določanje upravičenosti do varstva se ne določijo nobena druga merila.

2.   Varstvo podatkovnih baz z avtorsko pravico iz pododdelka 1 se ne razširi na njihovo vsebino in ne posega v pravice vsebine.

Člen 187

Avtorstvo podatkovnih zbirk

1.   Avtor podatkovne zbirke je fizična oseba ali skupina fizičnih oseb, ki je ustvarila zbirko, ali, kadar zakonodaja pogodbenic to dovoljuje, pravna oseba, opredeljena kot imetnik pravic v skladu z zakonodajo.

2.   Če zakonodaja pogodbenic priznava kolektivna dela, so materialne pravice v lasti osebe, ki ima avtorsko pravico.

3.   Pri podatkovnih zbirkah, ki jih je pripravilo več fizičnih oseb skupaj, so izključne pravice v skupni lasti teh oseb.

Člen 188

Dejanja v zvezi s podatkovnimi zbirkami, za katera je potrebno dovoljenje

V zvezi z izrazom podatkovne baze, ki je varovana z avtorsko pravico, ima avtor izključno pravico, da izvaja ali dovoli:

(a)

stalno ali začasno reprodukcijo dela ali celote na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)

prevod, prilagoditev, predelavo ali kakršno koli drugo spremembo;

(c)

kakršno koli obliko distribucije podatkovne zbirke ali njenih kopij v javnosti;

(d)

kakršno koli predvajanje, prikazovanje ali izvajanje v javnosti;

(e)

kakršno koli reprodukcijo rezultatov dejanj iz pododstavka (b), njihovo distribucijo, predvajanje, prikazovanje ali izvajanje v javnosti.

Člen 189

Izjeme od dejanj v zvezi s podatkovnimi zbirkami, za katera je potrebno dovoljenje

1.   Zakoniti uporabnik podatkovne zbirke ali njene kopije za izvedbo dejanj iz člena 188 tega sporazuma, ki so potrebna za dostop do vsebine podatkovne zbirke in običajno uporabo vsebine, ne potrebuje dovoljenja avtorja podatkovne zbirke. Če lahko zakoniti uporabnik uporablja samo del podatkovne zbirke, se ta določba nanaša na ta del.

2.   Pogodbenici lahko v naslednjih primerih določita omejitve pravic iz člena 188:

(a)

v primeru reprodukcije podatkovnih zbirk, ki niso v elektronski obliki, za zasebno rabo;

(b)

pri uporabi izključno za namene ponazoritve pri pouku ali znanstvenih raziskavah, če je naveden vir in v obsegu, ki ga opravičuje nekomercialni namen, ki naj se doseže;

(c)

pri uporabi za namene javne varnosti ali upravnega ali sodnega postopka;

(d)

v primeru drugih izjem od avtorske pravice, ki jih običajno dovoli posamezna pogodbenica, brez poseganja v pododstavke (a), (b) in (c).

3.   V skladu z Bernsko konvencijo se tega člena ne sme razlagati tako, da se uporablja za nerazumno poseganje v legitimne interese imetnika pravice ali je v nasprotju z običajno rabo podatkovne zbirke.

Člen 190

Sledna pravica

1.   Pogodbenici v korist avtorja originalnega umetniškega dela določita sledno pravico, ki je opredeljena kot neodtujljiva pravica, ki se ji ni mogoče odpovedati, niti vnaprej, v skladu s katero avtor prejme nadomestilo, ki temelji na prodajni ceni, ob vsaki nadaljnji prodaji dela, po tem ko je avtor prvič prenesel delo.

2.   Pravica iz odstavka 1 se uporablja za vse nadaljnje prodaje, v katere so kot prodajalci, kupci ali posredniki vključeni strokovnjaki na umetniškem trgu, kot so prodajni saloni, umetniške galerije in drugi trgovci z umetninami.

3.   Pogodbenici lahko v skladu s svojo zakonodajo določita, da se pravica iz odstavka 1 ne uporablja pri nadaljnjih prodajah, če je prodajalec dobil delo neposredno od avtorja manj kot tri leta pred ponovno prodajo in če prodajna cena ne presega določenega minimalnega zneska.

4.   Nadomestilo plača prodajalec. Pogodbenici lahko določita, da je za plačilo nadomestila odgovorna ena od fizičnih ali pravnih oseb iz odstavka 2, ki ni kupec, ali si odgovornost za plačilo nadomestila deli s kupcem.

Člen 191

Satelitska radiodifuzija

Vsaka od pogodbenic avtorjem podeli izključno pravico, da dovolijo predvajanje njihovih del, varovanih z avtorsko pravico, v javnosti prek satelita.

Člen 192

Kabelska retransmisija

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da se pri kabelski retransmisiji programov druge pogodbenice na njenem ozemlju spoštujejo avtorska in sorodne pravice ter da retransmisija poteka na podlagi individualnega ali kolektivnega dogovora med imetniki avtorske pravice, imetniki sorodnih pravic in kabelskimi operaterji.

Pododdelek 2

Blagovne znamke

Člen 193

Postopek registracije

1.   Pogodbenica EU in Ukrajina zagotovita sistem registracije blagovnih znamk, v okviru katerega se razlogi za zavrnitev registracije blagovne znamke, ki jo sprejme ustrezen urad za blagovne znamke, ustrezno utemeljijo. Razlogi za zavrnitev se v pisni obliki sporočijo vložniku, ki ima priložnost izpodbijati tako zavrnitev in se zoper dokončno odločbo pritožiti pri sodišču. Pogodbenica EU in Ukrajina uvedeta tudi možnost ugovora zoper prijavo blagovne znamke. Taki postopki ugovora so kontradiktorni. Pogodbenica EU in Ukrajina zagotovita javno dostopno elektronsko podatkovno zbirko zahtevkov za blagovne znamke in njihovih registracij.

2.   Pogodbenici utemeljita zavrnitev registracije blagovne znamke ali njeno neveljavnost. Naslednjih blagovnih znamk ni mogoče registrirati, če pa se registrirajo, jih je mogoče razveljaviti:

(a)

znaki, ki ne morejo sestavljati blagovne znamke;

(b)

blagovne znamke, ki nimajo razločevalnih značilnosti;

(c)

blagovne znamke, ki so sestavljene izključno iz znakov ali označb, ki lahko v trgovini služijo označevanju vrste, kakovosti, količine, nameravanega namena, vrednosti, geografskega porekla, časa proizvodnje blaga ali izvedbe storitve ali drugih značilnosti blaga ali storitve;

(d)

blagovne znamke, ki so sestavljene izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni ustaljeni praksi trgovanja;

(e)

znaki, sestavljeni izključno iz:

(i)

oblik, ki izhajajo iz same narave blaga, ali

(ii)

oblike blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka, ali

(iii)

oblike, ki daje blagu pomembno vrednost;

(f)

blagovne znamke, ki nasprotujejo javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom;

(g)

blagovne znamke, ki zavajajo javnost, na primer glede narave, kakovosti ali geografskega porekla blaga ali storitve;

(h)

blagovne znamke, za katere ni bilo izdano dovoljenje pristojnih organov in morajo biti zavrnjene ali razveljavljene na podlagi člena 6b Pariške konvencije.

3.   Pogodbenici utemeljita zavrnitev ali neveljavnost v zvezi s kolizijo s prejšnjimi pravicami. Blagovne znamke ni mogoče registrirati, če pa se registrira, jo je mogoče razveljaviti:

(a)

če je enaka prejšnji blagovni znamki in če so blago ali storitve, za katere se blagovna znamka uporablja oziroma je zanje registrirana, enaki blagu ali storitvam, za katere je varovana prejšnja blagovna znamka;

(b)

če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo blagovno znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, označenih z blagovnimi znamkami, obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo blagovno znamko.

4.   Pogodbenici lahko navedeta tudi druge razloge za zavrnitev ali neveljavnost v zvezi s kolizijo s prejšnjimi pravicami.

Člen 194

Znane blagovne znamke

Namen sodelovanja pogodbenic je, da učinkovito zaščitijo znane blagovne znamke, kakor je določeno v členu 6a Pariške konvencije ter v členih 16.2 in 16.3 Sporazuma TRIPS.

Člen 195

Pravice, dodeljene z blagovno znamko

Registrirana blagovna znamka podeljuje imetniku izključne pravice. Imetnik ima pravico, da tretjim osebam prepove, da bi brez njegovega soglasja pri trgovanju uporabljale:

(a)

kakršen koli znak, ki je enak blagovni znamki, za enako blago ali storitve kot so tisti, za katere je registrirana blagovna znamka;

(b)

kakršen koli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z blagovno znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, označenih z blagovno znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in blagovno znamko.

Člen 196

Izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko

1.   Pogodbenici zagotovita pravično uporabo opisnih pogojev, vključno z geografskimi označbami, kot omejene izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, če se pri omejenih izjemah upoštevajo zakoniti interesi lastnika blagovne znamke in tretjih oseb. Pogodbenici lahko pod enakimi pogoji določita tudi druge omejene izjeme.

2.   Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da tretji osebi pri trgovanju prepove uporabo:

(a)

lastnega imena ali naslova;

(b)

označb glede vrste, kakovosti, količine, namena, vrednosti, geografskega porekla, časa proizvodnje blaga ali izvedbe storitve ali drugih značilnosti blaga ali storitev;

(c)

blagovne znamke, če je treba navesti namen uporabe izdelkov ali storitev, zlasti kot dodatkov ali rezervnih delov, če jih uporablja v skladu s poštenimi poslovnimi praksami v industrijskih ali gospodarskih zadevah.

3.   Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da tretji osebi pri trgovanju prepove uporabo prejšnje pravice, ki velja le na določenem področju, če je ta pravica priznana v zakonodaji pogodbenic in znotraj meja ozemlja, na katerem je priznana.

Člen 197

Uporaba blagovnih znamk

1.   Če v petih letih po datumu zaključka postopka registracije imetnik ni začel dejansko uporabljati blagovne znamke za blago ali storitve, za katere jo je registriral na zadevnem ozemlju, ali če je bila takšna uporaba prekinjena za neprekinjeno obdobje petih let, se za blagovno znamko uporabljajo sankcije iz tega pododdelka, razen če obstajajo upravičeni razlogi za neuporabo.

2.   Uporaba v pomenu odstavka 1 pomeni tudi naslednje:

(a)

uporabo blagovne znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja blagovne znamke;

(b)

namestitev blagovne znamke na blago ali njegovo embalažo izključno za potrebe izvoza.

3.   Uporaba blagovne znamke s privolitvijo imetnika ali s strani katere koli osebe, ki je pooblaščena za uporabo kolektivne znamke ali garancijske ali certifikacijske znamke, šteje kot uporaba s strani imetnika v smislu odstavka 1.

Člen 198

Razlogi za preklic

1.   Pogodbenici določita, da se blagovna znamka razveljavi, če se v neprekinjenem obdobju petih let na zadevnem ozemlju ni dejansko uporabljala za blago ali storitve, za katere je registrirana, in za neuporabo ne obstajajo upravičeni razlogi; vendar pa nihče ne more zahtevati, naj se imetnikove pravice glede blagovne znamke razveljavijo, če je v intervalu med iztekom petletnega obdobja in vložitvijo zahteve za razveljavitev prišlo do začetka ali ponovnega začetka dejanske uporabe blagovne znamke; začetek ali ponovni začetek uporabe v obdobju treh mesecev pred vložitvijo zahteve za razveljavitev, ki se ni začelo pred iztekom neprekinjenega obdobja petih let neuporabe, pa se ne upošteva, če do priprav na začetek ali ponovni začetek pride šele potem, ko imetnik ugotovi, da se lahko vloži zahteva za razveljavitev.

2.   Blagovna znamka se razveljavi tudi, če po datumu registracije:

(a)

zaradi dejanj ali opustitve imetnika blagovna znamka v trgovanju postane obča oznaka za izdelek ali storitev, za katero je registrirana;

(b)

zaradi uporabe s strani imetnika blagovne znamke ali z njegovim soglasjem glede blaga ali storitev, za katere je registrirana, blagovna znamka lahko zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega porekla tega blaga ali storitev.

Člen 199

Delna zavrnitev registracije, razveljavitev ali neveljavnost

Če razlogi za zavrnitev registracije, razveljavitev ali neveljavnost blagovne znamke obstajajo le za nekatero blago ali storitve, za katere je bila ta blagovna znamka zahtevana ali registrirana, zavrnitev registracije ali razveljavitev ali neveljavnost obsega le tisto blago ali storitve.

Člen 200

Obdobje varstva

Obdobje varstva, ki je na voljo v pogodbenici EU in Ukrajini po datumu vložitve prijave, je najmanj 10 let. Imetniku pravice se lahko obdobje varstva podaljša za nadaljnja obdobja 10 let.

Pododdelek 3

Geografske označbe

Člen 201

Področje uporabe pododdelka

1.   Ta pododdelek se uporablja za priznavanje in zaščito geografskih označb s poreklom na ozemlju pogodbenic.

2.   Geografske označbe pogodbenice, ki jih zaščiti druga pogodbenica, so predmet tega sporazuma le, če so vključene v področje uporabe zakonodaje iz člena 202 tega sporazuma.

Člen 202

Uveljavljene geografske označbe

1.   Po proučitvi ukrajinske zakonodaje iz dela A Priloge XXII-A k temu sporazumu pogodbenica EU zaključuje, da ta izpolnjuje merila iz dela B Priloge XXII-A k temu sporazumu.

2.   Po proučitvi zakonodaje pogodbenice EU iz dela A Priloge XXII-A k temu sporazumu Ukrajina zaključuje, da ta izpolnjuje merila iz dela B Priloge XXII-A k temu sporazumu.

3.   Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XXII-B k temu sporazumu ter po pregledu geografskih označb kmetijskih izdelkov in živil pogodbenice EU iz Priloge XXII-C k temu sporazumu ter geografskih označb za vina, aromatizirana vina in žgane pijače pogodbenice EU iz Priloge XXII-D k temu sporazumu, ki jih je pogodbenica EU registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 2, bo Ukrajina te geografske označbe zaščitila v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

4.   Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XXII-B k temu sporazumu ter po pregledu geografskih označb za vina, aromatizirana vina in žgane pijače Ukrajine iz Priloge XXII-D k temu sporazumu, ki jih je Ukrajina registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 1, bo pogodbenica EU te geografske označbe zaščitila v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

Člen 203

Dodajanje novih geografskih označb

1   Pogodbenici se strinjata, da lahko po končanem postopku ugovora in pregledu geografskih označb iz člena 202(3) in (4) tega sporazuma, s katerima sta zadovoljni obe, dodajata nove geografske označbe, ki jih je treba zaščititi, v prilogi XXII-C in XXII-D k temu sporazumu v skladu s členom 211(3) tega sporazuma.

2.   Pogodbenici ni treba registrirati imena kot geografsko označbo, kadar je v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla izdelka.

Člen 204

Obseg zaščite geografskih označb

1.   Geografske označbe iz prilog XXII-C in XXII-D k temu sporazumu, vključno s tistimi, ki se dodajo na podlagi člena 203 tega sporazuma, se zaščitijo pred:

(a)

kakršno koli neposredno ali posredno komercialno uporabo zaščitenega imena za primerljive izdelke, ki niso v skladu s specifikacijo izdelka za zaščiteno ime, ali če taka uporaba izkorišča ugled geografske označbe;

(b)

kakršno koli zlorabo, ponaredkom ali navedbo, tudi če je pravo poreklo izdelka navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno, transkribirano, transliterirano ali uporabljeno skupaj z izrazi kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „izdelano v“, „ponaredek“, „okus“, „podoben“ ali podobno;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo glede izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti izdelka na notranji ali zunanji strani embalaže, v reklamnem gradivu ali dokumentih v zvezi z zadevnim izdelkom in na pakiranju izdelka v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu;

(d)

vsako drugo prakso, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla izdelka.

2.   Zaščitene geografske označbe na ozemlju pogodbenic ne bodo postale generične.

3.   Če so geografske označbe v celoti ali delno enakozvočne, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da so se uporabile v dobri veri, in ob upoštevanju lokalne in tradicionalne rabe ter dejanske nevarnosti zamenjave. Brez poseganja v člen 23 Sporazuma TRIPS pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se enakozvočne geografske označbe med seboj razlikujejo, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov. Enakozvočnica, zaradi katere potrošnik napačno meni, da izdelki prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih izdelkov.

4.   Kadar ena od pogodbenic v okviru pogajanj s tretjo državo predlaga zaščito geografske označbe tretje države in je to ime enakozvočnica geografske označbe druge pogodbenice, je treba slednjo obvestiti in ji dati priložnost, da predloži svoje pripombe, preden se ime zaščiti.

5.   Ta sporazum pogodbenice ne zavezuje, da zaščiti geografsko označbo druge pogodbenice, ki ni ali ni več zaščitena v državi porekla. Pogodbenici se obvestita, če geografska označba v državi porekla ni več zaščitena. Obveščanje poteka skladno s členom 211(3) tega sporazuma.

6.   Določbe tega sporazuma ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar uporaba takega imena zavaja javnost.

Člen 205

Pravica do uporabe geografskih označb

1.   Komercialna uporaba imena, zaščitenega po tem sporazumu, za kmetijske proizvode in živila, vina, aromatizirana vina ali žgane pijače, ki so v skladu z ustrezno specifikacijo, je dovoljena vsem subjektom.

2.   Ko je geografska označba zaščitena na podlagi tega sporazuma, se za uporabo takega zaščitenega imena ne smejo zahtevati registracija uporabnikov ali dodatne pristojbine.

Člen 206

Razmerje do blagovnih znamk

1.   Pogodbenici zavrneta ali razveljavita registracijo blagovne znamke, za katero velja katera koli situacija iz člena 204(1) tega sporazuma v zvezi z zaščitenimi geografskimi označbami za podobne izdelke, če je bil zahtevek za registracijo blagovne znamke predložen po datumu zahtevka za zaščito geografske označbe na zadevnem ozemlju.

2.   Za geografske označbe iz člena 202 tega sporazuma je datum vloge za registracijo datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.   Za geografske označbe iz člena 203 tega sporazuma je datum vloge za registracijo datum predložitve zahtevka za zaščito geografske označbe drugi pogodbenici.

4.   Pogodbenici nista zavezani k zaščiti geografske označbe v skladu s členom 203 tega sporazuma, kadar bi lahko zaščita glede na ugledno ali dobro znano blagovno znamko zavedla potrošnike glede resničnega porekla izdelka.

5.   Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pogodbenici zaščitita geografske označbe tudi, kadar obstaja predhodna blagovna znamka. Predhodna blagovna znamka pomeni blagovno znamko, katere uporaba ustreza eni od situacij iz člena 204(1) tega sporazuma in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost določa zadevna zakonodaja, uveljavljena z uporabo na ozemlju ene od pogodbenic pred datumom, na katerega se vloga za zaščito geografske označbe na podlagi tega sporazuma predloži drugi pogodbenici. Taka blagovna znamka se lahko še naprej uporablja in obnavlja ne glede na zaščito geografske označbe, pod pogojem, da v zakonodaji pogodbenic o blagovnih znamkah ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali preklic blagovne znamke.

Člen 207

Uveljavljanje zaščite

Pogodbenici zaščito iz členov 204 do 206 tega sporazuma uveljavljata z ustreznimi ukrepi svojih organov, tudi na mejah. Tako zaščito uveljavita tudi na zahtevo zainteresirane strani.

Člen 208

Začasni ukrepi

1   Izdelki, ki so bili pred začetkom veljavnosti tega sporazuma proizvedeni in označeni v skladu z nacionalnim pravom, vendar ne izpolnjujejo zahtev tega sporazuma, se lahko še naprej prodajajo do porabe zalog.

2.   Izdelki z geografskimi označbami iz odstavkov 3 in 4 spodaj, ki so bili proizvedeni in označeni v skladu z nacionalnim pravom po začetku veljavnosti tega sporazuma in pred iztekom obdobij iz odstavkov 3 in 4 spodaj ter ne izpolnjujejo zahtev tega sporazuma, se lahko še naprej prodajajo na ozemlju pogodbenice, v kateri imajo poreklo, do porabe zalog.

3.   V prehodnem obdobju 10 let od začetka veljavnosti tega sporazuma se ne glede na zaščito naslednjih geografskih označb pogodbenice EU po tem sporazumu te označbe uporabljajo za označevanje in predstavljanje nekaterih primerljivih izdelkov s poreklom iz Ukrajine:

(a)

Champagne,

(b)

Cognac,

(c)

Madeira,

(d)

Porto,

(e)

Jerez /Xérès/ Sherry,

(f)

Calvados,

(g)

Grappa,

(h)

Anis Português,

(i)

Armagnac,

(j)

Marsala,

(k)

Malaga,

(l)

Tokaj.

4.   V prehodnem obdobju sedem let od začetka veljavnosti tega sporazuma se ne glede na zaščito naslednjih geografskih označb pogodbenice EU po tem sporazumu te označbe uporabljajo za označevanje in predstavljanje nekaterih primerljivih izdelkov s poreklom iz Ukrajine:

(a)

Parmigiano Reggiano,

(b)

Roquefort,

(c)

Feta.

Člen 209

Splošna pravila

1.   Uvoz, izvoz in trženje izdelkov iz členov 202 in 203 tega sporazuma poteka v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice, v kateri se izdelki dajo na trg.

2.   Vse zadeve z zvezi s specifikacijami izdelkov registriranih geografskih označb obravnava Pododbor za geografske označbe, ustanovljen v skladu s členom 211 tega sporazuma.

3.   Registracijo geografskih označb, ki so zaščitene po tem sporazumu, lahko prekliče le pogodbenica, v kateri ima izdelek poreklo.

4.   Specifikacija izdelka iz tega pododdelka je specifikacija, ki jo odobrijo organi pogodbenice na ozemlju, na katerem ima izdelek poreklo, vključno s kakršnimi koli odobrenimi spremembami specifikacije.

Člen 210

Sodelovanje in preglednost

1.   Pogodbenici neposredno ali prek Pododbora za geografske označbe, ustanovljenega v skladu s členom 211 tega sporazuma, ohranjata stike glede vseh zadev v zvezi z izvajanjem in delovanjem tega sporazuma. Zlasti lahko ena od pogodbenic od druge pogodbenice zahteva informacije v zvezi s specifikacijami izdelkov in njihovimi spremembami ter v zvezi s kontaktnimi točkami za zagotavljanje nadzora.

2.   Vsaka pogodbenica lahko objavi specifikacije izdelkov ali njihove povzetke ter kontaktne točke za zagotavljanje nadzora, ki ustrezajo geografskim označbam druge pogodbenice, zaščitenim na podlagi tega sporazuma.

Člen 211

Pododbor za geografske označbe

1.   Ustanovi se Pododbor za geografske označbe. O svojih dejavnostih poroča Pridružitvenemu odboru v sestavi iz člena 465(4) tega sporazuma. Pododbor za geografske označbe sestavljajo predstavniki EU in Ukrajine, njegov namen pa je spremljanje razvoja tega sporazuma ter krepitev sodelovanja in dialoga v zvezi z geografskimi označbami.

2.   Pododbor za geografske označbe sklepe sprejema soglasno. Določi tudi svoj poslovnik. Sestane se na zahtevo katere koli od pogodbenic, izmenično v Evropski uniji in Ukrajini, v času, na kraju in na način (ki lahko vključuje videokonferenco), ki jih skupaj določita pogodbenici, vendar najpozneje 90 dni po zahtevi.

3.   Pododbor za geografske označbe prav tako poskrbi za ustrezno delovanje tega pododdelka in lahko prouči vsa vprašanja v zvezi z njegovim izvajanjem in delovanjem. Zlasti je pristojen za:

(a)

spremembe dela A Priloge XXII-A k temu sporazumu, kar zadeva sklicevanje na veljavno zakonodajo pogodbenic;

(b)

spremembe dela B Priloge XXII-A k temu sporazumu, kar zadeva elemente za registracijo in nadzor geografskih označb;

(c)

spremembe Priloge XXII-B k temu sporazumu, kar zadeva merila, ki se vključijo v postopek ugovora;

(d)

spremembe prilog XXII-C in XXII-D k temu sporazumu, kar zadeva geografske označbe;

(e)

izmenjavo informacij o razvoju zakonodaje in politike v zvezi z geografskimi označbami ter o katerem koli vprašanju skupnega interesa na področju geografskih označb;

(f)

izmenjavo informacij o geografskih označbah, da se prouči njihova zaščita v skladu s tem sporazumom.

Pododdelek 4

Vzorci in modeli

Člen 212

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)

„vzorci in modeli“ pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja zlasti iz značilnosti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem;

(b)

„izdelek“ pomeni vsak industrijski ali obrtni izdelek, ki med drugim vključuje dele, namenjene sestavi kompleksnega izdelka, embalažo, videz, grafične simbole in tipografske znake, z izjemo računalniških programov;

(c)

„kompleksni izdelek“ pomeni izdelek, sestavljen iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se izdelek lahko razstavi in ponovno sestavi.

Člen 213

Zahteve za varstvo

1.   Pogodbenica EU in Ukrajina zagotovita varstvo neodvisno ustvarjenih vzorcev in modelov, ki so novi in imajo individualno naravo.

2.   Za vzorce in modele, uporabljene na izdelku, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ali vgrajene vanj, velja, da so novi in imajo individualno naravo, le v naslednjih primerih:

(a)

če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden; in

(b)

če vidne značilnosti sestavnega dela same po sebi izpolnjujejo pogoje glede novosti in individualne narave.

3.   Vzorec ali model se šteje za novega, če enak vzorec ali model še ni bil dan na voljo javnosti:

(a)

v primeru neregistriranega vzorca ali modela, pred datumom, na katerega je bil vzorec ali model izdelka, za katerega se zahteva varstvo, prvič dan na voljo javnosti;

(b)

v primeru registriranega vzorca ali modela, pred datumom vložitve zahtevka za registracijo vzorca ali modela, za katerega se zahteva varstvo, ali datumom prednostne pravice, če se ta zahteva.

Vzorci in modeli štejejo za enake, če se njihove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.

4.   Vzorec ali model ima individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na obveščenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi drug vzorec ali model, ki je bil dan na voljo javnosti:

(a)

v primeru neregistriranega vzorca ali modela, pred datumom, na katerega je bil vzorec ali model, za katerega se zahteva varstvo, prvič dan na voljo javnosti;

(b)

v primeru registriranega vzorca ali modela, pred datumom vložitve zahtevka za registracijo vzorca ali modela, za katerega se zahteva varstvo, ali datumom prednostne pravice, če se ta zahteva.

Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoju vzorca ali modela.

5.   To varstvo se zagotovi z registracijo in njegovim imetnikom zagotovi izključne pravice v skladu z določbami tega člena. Neregistrirani vzorci in modeli, dani na voljo javnosti, zagotavljajo enake izključne pravice, toda le, če je izpodbijana uporaba posledica posnemanja zaščitenega vzorca ali modela.

6.   Za vzorec ali model velja, da je dan na voljo javnosti, če je bil objavljen po registraciji ali kako drugače, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit, razen če ti dogodki v normalnem poteku poslovanja ne bi mogli postati znani specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo na ozemlju, za katero se zahteva varstvo, pred datumom vložitve zahtevka za registracijo ali datumom prednostne pravice, če se ta zahteva. V primeru varstva neregistriranega vzorca ali modela se za vzorec ali model šteje, da je dan na voljo javnosti, če je bil objavljen, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit na tak način, da bi v normalnem poteku poslovanja ti dogodki lahko utemeljeno postali znani specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo na ozemlju, za katero se zahteva varstvo.

Vzorec ali model pa ne šteje za danega na voljo javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.

7.   Razkritje se ne upošteva za namen uporabe odstavkov 3 in 4 tega člena, če je bil vzorec ali model, za katerega se zahteva varstvo v skladu s pravico iz vzorca ali modela, dan na voljo javnosti:

(a)

s strani oblikovalca vzorca ali modela, njegovega pravnega naslednika ali tretje osebe kot posledica danih informacij ali dejanj oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika, ter

(b)

v obdobju 12 mesecev pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice, če se ta zahteva.

8.   Odstavek 7 tega člena se uporablja tudi, če je bil vzorec ali model dan na voljo javnosti kot posledica zlorabe v odnosu do oblikovalca ali njegovega pravnega naslednika.

Člen 214

Obdobje varstva

1.   Obdobje varstva, ki je na voljo v pogodbenici EU in Ukrajini po registraciji, je najmanj pet let. Imetnik pravice lahko obdobje varstva podaljša za eno ali več petletnih obdobij do največ 25 let od datuma vložitve.

2.   Obdobje varstva, ki je v pogodbenici EU in Ukrajini na voljo za neregistrirane vzorce in modele, je najmanj tri leta od datuma, ko je bil vzorec ali model dan na voljo javnosti na ozemlju ene od pogodbenic.

Člen 215

Neveljavnost ali zavrnitev registracije

1.   Pogodbenica EU in Ukrajina lahko zavrnitev ali razveljavitev registracije vzorca ali modela na vsebinski podlagi utemeljita le v naslednjih primerih:

(a)

če vzorec ali model ne ustreza opredelitvi iz člena 212(a) tega sporazuma;

(b)

če vzorec ali model ne izpolnjuje zahtev iz členov 213 in 217 (odstavki 3, 4 in 5) tega sporazuma;

(c)

če imetnik pravice na podlagi odločbe sodišča ni upravičen do vzorca ali modela;

(d)

če je vzorec ali model v koliziji s predhodnim vzorcem ali modelom, ki je bil dan na voljo javnosti po datumu vložitve zahtevka ali po datumu prednostne pravice, če se ta zahteva, in ki je zaščiten z registriranim vzorcem ali modelom ali zahtevkom za vzorec ali model od datuma pred navedenim datumom;

(e)

če je v poznejšem vzorcu ali modelu uporabljen razlikovalni znak in zakonodaja pogodbenice, ki ureja ta znak, imetniku znaka priznava pravico, da prepreči takšno uporabo;

(f)

če vzorec ali model pomeni nedovoljeno uporabo dela, ki je zaščiteno z zakonodajo o avtorskih pravicah zadevne pogodbenice;

(g)

če vzorec ali model pomeni nedovoljeno uporabo katere koli stvari iz člena 6b Pariške konvencije ali znamenj, emblemov ali grbov, ki niso zajeti v navedenem členu 6b in imajo na ozemlju pogodbenice poseben javni pomen.

Ta odstavek ne posega v pravico pogodbenic, da določita formalne zahteve za uporabo vzorca ali modela.

2.   Pogodbenica lahko kot alternativo neveljavnosti določi, da je uporaba vzorca ali modela, za katerega veljajo razlogi iz odstavka 1 tega člena, lahko omejena.

Člen 216

Zagotovljene pravice

Imetnik zaščitenega vzorca ali modela ima vsaj izključno pravico, da ta vzorec ali model uporablja in da tretjim osebam prepove njegovo uporabo, zlasti pri izdelavi, ponujanju, dajanju na trg, uvozu, izvozu ali uporabi izdelka, v katerega je vzorec ali model vgrajen ali na katerem se vzorec ali model uporablja, ali skladiščenju takega izdelka v te namene.

Člen 217

Izjeme

1.   Pravice, ki ob registraciji izhajajo iz vzorca ali modela, se ne uveljavljajo glede:

(a)

dejanj, ki se izvedejo zasebno in v nekomercialne namene;

(b)

dejanj, ki se izvedejo za namene poizkusov;

(c)

reproduciranja za namene citiranja ali poučevanja, pod pogojem, da so takšna dejanja skladna s pošteno trgovinsko prakso in ne škodijo neupravičeno normalni uporabi vzorca ali modela ter da se navede vir.

2.   Poleg tega se pravice, ki ob registraciji izhajajo iz vzorca ali modela, ne uveljavljajo glede:

(a)

opreme ladij in letal, registriranih v drugi državi, kadar začasno vstopijo na ozemlje zadevne pogodbenice;

(b)

uvoza rezervnih delov in pripomočkov v zadevno pogodbenico z namenom popravila takšne ladje ali letala;

(c)

izvajanja popravil na takšni ladji ali letalu.

3.   Pravica v zvezi z vzorcem ali modelom ne izvira iz pojavne oblike izdelka, ki jo določa izključno njegova tehnična funkcija.

4.   Pravica v zvezi z vzorcem ali modelom ne izvira iz pojavne oblike izdelka, ki mora biti reproducirana v natančno isti obliki in dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, v katerega je vzorec ali model vgrajen ali na katerem se vzorec ali model uporablja, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okrog njega ali ob njega, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo.

5.   Pravica v zvezi z vzorcem ali modelom ne izvira iz vzorca ali modela, ki je v nasprotju z javnim redom ali veljavnimi moralnimi načeli.

Člen 218

Povezava z avtorskimi pravicami

Vzorec ali model, ki ga varujejo pravice iz vzorca ali modela in je registriran v eni od pogodbenic v skladu s tem pododdelkom, je prav tako upravičen do varstva po zakonu o avtorskih pravicah te pogodbenice od datuma, ko je bil ustvarjen ali določen v kateri koli obliki. Obseg takega varstva in pogoje, pod katerimi se varstvo odobri, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti, določi vsaka pogodbenica.

Pododdelek 5

Patenti

Člen 219

Patenti in javno zdravje

1.   Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001 (v nadaljnjem besedilu: Deklaracija iz Dohe) na ministrski konferenci STO. Tako pogodbenici pri razlagi in izvajanju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega poglavja, zagotovita doslednost z Deklaracijo iz Dohe.

2.   Pogodbenici prispevata k izvajanju in upoštevanju Sklepa Generalnega sveta STO z dne 30. avgusta 2003 o odstavku 6 Deklaracije iz Dohe.

Člen 220

Dodatni varstveni certifikat

1.   Pogodbenici priznavata, da je za zdravila in fitofarmacevtska sredstva, zaščitena s patentom na njunih ozemljih, potreben postopek upravne odobritve, preden so dana na njuna trga. Priznavata, da se lahko zaradi obdobja, ki preteče od vložitve patentne prijave do prve odobritve dajanja izdelka na njuna trga, kot ga v ta namen opredeljuje ustrezna zakonodaja, skrajša obdobje dejanskega patentnega varstva.

2.   Pogodbenici za zdravila ali fitofarmacevtska sredstva, ki so zaščitena s patentom in za katera je potreben postopek upravne odobritve, določita dodatno obdobje varstva, ki je enako obdobju iz odstavka 1, skrajšanemu za pet let.

3.   Za zdravila, za katera so bile izvedene pediatrične raziskave, katerih rezultati so razvidni iz informacij o zdravilu, pogodbenici obdobje varstva iz odstavka 2 tega člena podaljšata za nadaljnjih šest mesecev.

Člen 221

Varstvo biotehnoloških izumov

1.   Pogodbenici biotehnološke izume zaščitita z nacionalnim patentnim pravom. Po potrebi prilagodita svoje nacionalno patentno pravo, tako da so v njem upoštevane določbe tega sporazuma. Ta člen ne vpliva na obveznosti pogodbenic, ki jih imata po mednarodnih sporazumih, zlasti po Sporazumu TRIPS ter Konvenciji o biološki raznovrstnosti iz leta 1992.

2.   V tem pododdelku:

(a)

„biološki material“ pomeni kakršen koli material, ki vsebuje genetske informacije in se lahko sam reproducira ali pa ga je mogoče reproducirati v biološkem sistemu;

(b)

„mikrobiološki postopek“ pomeni kakršen koli postopek, pri katerem se uporablja mikrobiološki material ali je na mikrobiološkem materialu opravljen poseg ali s takim postopkom mikrobiološki material nastane.

3.   V tem sporazumu je izume, ki so novi, inventivni in industrijsko uporabni, mogoče patentirati tudi, če se nanašajo na izdelek, ki sestoji iz biološkega materiala ali biološki material vsebuje, ali na postopek, s katerim se biološki material pridobiva, obdeluje ali uporablja.

Biološki material, ki je s tehničnim postopkom izoliran iz svojega naravnega okolja ali je s takim postopkom pridobljen, je lahko predmet izuma, tudi če je že prej obstajal v naravi.

Sestavina, ki je izolirana iz človeškega telesa ali je pridobljena kako drugače s tehničnim postopkom, vključno z zaporedjem ali delnim zaporedjem gena, je lahko izum, ki ga je mogoče patentirati, tudi če je struktura te sestavine enaka strukturi naravne sestavine. Industrijska uporabnost zaporedja ali delnega zaporedja gena mora biti izkazana v patentni prijavi.

4.   Patentirati ni mogoče:

(a)

rastlinskih sort in živalskih pasem;

(b)

postopkov za pridobivanje rastlin ali živali, ki so v bistvu biološki;

(c)

človeškega telesa na različnih stopnjah njegovega nastajanja in razvoja ter zgolj odkritja ene od njegovih sestavin, vključno z zaporedjem ali delnim zaporedjem gena.

Izumi, ki zadevajo rastline ali živali, se lahko patentirajo, če tehnična izvedljivost izuma ni omejena na določeno rastlinsko sorto ali živalsko pasmo. Pododstavek (b) tega odstavka ne vpliva na možnost patentiranja izumov, ki zadevajo mikrobiološki ali drugi tehnični postopek ali izdelek, pridobljen s takim postopkom.

5.   Izumov ni mogoče patentirati, če bi bilo njihovo gospodarsko izkoriščanje v nasprotju z javnim redom ali moralo; vendar pa se ne šteje, da je gospodarsko izkoriščanje v nasprotju z javnim redom ali moralo samo zato, ker je prepovedano z zakonom ali drugim predpisom. Patentirati ni mogoče zlasti:

(a)

postopkov za kloniranje človeških bitij;

(b)

postopkov za spreminjanje genetske identitete zarodnih celic človeških bitij;

(c)

uporabe človeških zarodkov za industrijske ali komercialne namene;

(d)

postopkov za spreminjanje genetske identitete živali, ki bi tem verjetno povzročali trpljenje, ne da bi imel človek ali žival od tega bistveno medicinsko korist, in tudi živali, pridobljenih s takimi postopki.

6.   Varstvo, ki ga daje patent za biološki material, ki ima zaradi izuma posebne značilnosti, se nanaša tudi na ves biološki material, ki je iz tega biološkega materiala pridobljen z vegetativnim ali generativnim razmnoževanjem v enaki ali različni obliki in ima enake značilnosti.

7.   Varstvo, ki ga daje patent za postopek, ki omogoča proizvodnjo biološkega materiala, ki ima zaradi izuma posebne značilnosti, se nanaša tudi na biološki material, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom, in na vsak drug biološki material, ki je pridobljen iz neposredno pridobljenega biološkega materiala z vegetativnim ali generativnim razmnoževanjem v enaki ali različni obliki in ki ima enake značilnosti.

8.   Varstvo, ki ga daje patent za izdelek, ki vsebuje genetsko informacijo ali iz nje sestoji, se nanaša tudi na vsak material, razen tistih iz odstavka 4(c) tega člena, ki vsebuje ta izdelek in genetsko informacijo, ki opravlja svojo funkcijo.

9.   Varstvo iz odstavkov 7 in 8 tega člena se ne razširi na biološki material, ki je pridobljen z vegetativnim ali generativnim razmnoževanjem biološkega materiala, ki ga je na ozemlju pogodbenic dal na trg imetnik patenta ali je bil dan na trg z njegovim soglasjem, če vegetativno ali generativno razmnoževanje nujno izhaja iz področja uporabe, za katero je bil biološki material prodan, pod pogojem, da se pridobljeni material pozneje ne uporablja za drugo vegetativno ali generativno razmnoževanje.

10.   Z odstopanjem od odstavkov 7 in 8 tega člena prodaja ali druga oblika trženja rastlinskega semenskega materiala kmetu s strani imetnika patenta ali z njegovim soglasjem za uporabo v kmetijstvu vključuje tudi dovoljenje, da kmet svoje izdelke uporablja tudi za nadaljnje vegetativno ali generativno razmnoževanje na svoji kmetiji. Obseg in pogoji tega odstopanja ustrezajo pogojem iz nacionalnih zakonov in drugih predpisov ter praks pogodbenic na področju žlahtniteljskih pravic.

Z odstopanjem od odstavkov 7 in 8 tega člena prodaja ali druga oblika trženja plemenske živine ali drugega materiala za razplod živali kmetu s strani imetnika patenta ali z njegovim soglasjem vključuje tudi dovoljenje, da kmet uporablja zavarovano živino v kmetijske namene. To vključuje dajanje živali ali materiala za razplod živali na razpolago za opravljanje njegove kmetijske dejavnosti, ne pa tudi prodaje v okviru ali za namene komercialne dejavnosti razmnoževanja. Zgoraj navedeni obseg in pogoji odstopanja se določijo z nacionalnimi zakoni, drugimi predpisi in prakso.

11.   Pogodbenici v naslednjih primerih določita prisilno navzkrižno licenco:

(a)

kadar žlahtnitelj ne more pridobiti ali izkoriščati žlahtniteljske pravice, ne da bi kršil prej podeljeni patent, lahko zaprosi za prisilno licenco za neizključno uporabo izuma, zavarovanega s tem patentom, če tako licenco potrebuje za izkoriščanje rastlinske sorte, ki jo je treba zavarovati, in za to plača primerno licenčnino. Pogodbenici zagotovita, da bo imel imetnik patenta, če je taka licenca podeljena, pravico po razumnih pogojih pridobiti navzkrižno licenco za uporabo zavarovane sorte;

(b)

kadar imetnik patenta za biotehnološki izum tega ne more izkoriščati, ne da bi kršil prej podeljeno žlahtniteljsko pravico, lahko zaprosi za prisilno licenco za neizključno uporabo rastlinske sorte, zavarovane s tako pravico, če za to plača primerno licenčnino. Pogodbenici zagotovita, da bo imel imetnik žlahtniteljske pravice, če je taka licenca podeljena, pravico po razumnih pogojih pridobiti navzkrižno licenco za uporabo zavarovanega izuma.

12.   Vložniki zahteve za licenco iz odstavka 11 tega člena morajo izkazati:

(a)

da so neuspešno prosili imetnika patenta ali žlahtniteljske pravice, da bi pridobili pogodbeno licenco;

(b)

da pomeni rastlinska sorta ali izum pomemben tehnični napredek, ki je gospodarsko zelo zanimiv v primerjavi s patentiranim izumom ali zavarovano rastlinsko sorto.

Člen 222

Varstvo podatkov, predloženih za pridobitev dovoljenja za dajanje zdravila na trg

1.   Pogodbenici izvajata celovit sistem za zagotavljanje zaupnosti, nerazkritja in neuporabe podatkov, predloženih za namene pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila na trg.

2.   Kadar tako pogodbenica pred odobritvijo trženja zdravila zahteva predložitev podatkov o preskusih ali študij v zvezi z njegovo varnostjo in učinkovitostjo, v obdobju petih let od datuma prve odobritve zdravila drugim vložnikom na podlagi dovoljenja za trženje, dodeljenega vložniku, ki je predložil podatke o preskusih ali študije, ne dovoli, da bi na njenem ozemlju tržili isti ali podoben izdelek, razen če da vložnik, ki je predložil podatke o preskusih ali študije, privoljenje za to. V tem obdobju se podatki o preskusih in študije, predloženi za prvo odobritev, ne uporabijo v korist nobenega poznejšega vložnika, ki želi pridobiti dovoljenje za trženje zdravila, razen če prvi vložnik da privoljenje za to.

3.   Ukrajina si bo prizadevala za prilagoditev svoje zakonodaje o varstvu podatkov o zdravilih ustrezni zakonodaji EU do datuma, ki ga bo določil trgovinski odbor.

Člen 223

Varstvo podatkov o fitofarmacevtskih sredstvih

1.   Pogodbenici pred izdajo dovoljenja za dajanje fitofarmacevtskih sredstev na trg določita zahteve glede njihove varnosti in učinkovitosti.

2.   Pogodbenici lastniku poročila o preskusu ali študiji, ki je bilo prvič predloženo za pridobitev dovoljenja za trženje fitofarmacevtskega sredstva, priznata začasno pravico. V tem obdobju se poročilo o preskusu ali študiji ne uporabi v korist nobene druge osebe, ki želi pridobiti dovoljenje za trženje fitofarmacevtskega sredstva, razen če prvi lastnik da izrecno privoljenje za to. Ta pravica se v nadaljnjem besedilu navaja kot „varstvo podatkov“.

3.   Pogodbenici določita pogoje, ki jih mora izpolnjevati poročilo o preskusu ali študiji.

4.   Obdobje varstva podatkov mora trajati vsaj 10 let od datuma prvega dovoljenja na ozemlju zadevne pogodbenice. Pogodbenici lahko za fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem podaljšata obdobje varstva. To obdobje se lahko podaljša na 13 let.

5.   Pogodbenici lahko to obdobje podaljšata ob vsakem podaljšanju dovoljenja za uporabo v manjši meri (36). V taki situaciji skupno obdobje varstva podatkov ne sme presegati 13 let ali v primeru fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem 15 let.

6.   Preskus ali študija se zavarujeta tudi, če sta bila potrebna za podaljšanje ali pregled dovoljenja. V tem primeru je obdobje varstva podatkov 30 mesecev.

7.   Pogodbenici določita pravila za izogibanje podvajanju preskusov na vretenčarjih. Vložnik, ki namerava izvajati preskuse ali študije na vretenčarjih, sprejme potrebne ukrepe, da preveri, ali so bili taki preskusi ali študije že izvedeni ali začeti.

8.   Novi vložnik ter imetnik ali imetniki zadevnih dovoljenj si prizadevajo za zagotovitev izmenjave informacij o preskusih in študijah, ki vključujejo vretenčarje. Stroški izmenjave poročil o preskusih in študijah se določijo pošteno, pregledno in nediskriminatorno. Novi vložnik krije le stroške za tiste informacije, ki jih mora predložiti za izpolnitev zahtev za registracijo.

9.   Če se novi vložnik ter imetnik ali imetniki zadevnih dovoljenj za fitofarmacevtska sredstva ne morejo sporazumeti glede izmenjave poročil o preskusih in študijah na vretenčarjih, novi vložnik o tem obvesti pogodbenico.

10.   Če novemu vložniku in imetnikom zadevnih dovoljenj ne uspe doseči dogovora, to zadevni pogodbenici ne prepreči uporabe poročil o preskusih in študijah na vretenčarjih za namene zahtevka novega vložnika.

11.   Imetnik ali imetniki zadevnega dovoljenja lahko od novega vložnika zahtevajo plačilo pravičnega deleža stroškov, kot so jih imeli sami. Zadevna pogodbenica lahko udeleženim strankam predlaga, da zadevo rešijo s formalno in zavezujočo arbitražo v skladu z nacionalnim pravom.

Pododdelek 6

Topografije polprevodniških izdelkov

Člen 224

Opredelitev pojmov

V tem pododdelku:

(a)

„polprevodniški izdelek“ pomeni končno ali vmesno obliko katerega koli izdelka, ki:

je sestavljen iz osnove, ki vsebuje plast polprevodniškega materiala; ima eno ali več plasti, sestavljenih iz prevodniških, izolacijskih ali polprevodniških materialov, pri čemer so plasti razporejene v skladu z vnaprej določenim tridimenzionalnim vzorcem; je namenjen izključno ali skupaj z drugimi funkcijami izvajanju elektronske funkcije;

(b)

„topografija“ polprevodniškega izdelka pomeni niz medsebojno povezanih slik, fiksiranih ali kodiranih na kakršen koli način;

ki predstavlja tridimenzionalen vzorec plasti, iz katerih je polprevodniški izdelek sestavljen; v katerem ima vsaka slika v nizu vzorec ali del vzorca površine polprevodniškega izdelka na kateri koli stopnji izdelave;

(c)

„komercialno izkoriščanje“ pomeni prodajo, najem, lizing ali kak drug način komercialne distribucije ali ponudbo v te namene. Vendar za namene člena 227 tega sporazuma komercialno izkoriščanje ne vključuje izkoriščanja pod zaupnimi pogoji, tako da se informacije ne posredujejo tretjim osebam.

Člen 225

Zahteve za varstvo

1.   Pogodbenici zavarujeta topografije polprevodniških izdelkov s sprejetjem zakonskih določb, na podlagi katerih se podeljujejo izključne pravice v skladu z določbami tega člena.

2.   Pogodbenici določita varstvo topografije polprevodniških izdelkov, če je rezultat ustvarjalčevega intelektualnega napora in v polprevodniški industriji ni znana iz vsakdanje rabe. Kadar je topografija polprevodniškega izdelka sestavljena iz posameznih delov, ki so v polprevodniški industriji znani iz vsakdanje rabe, se zavaruje le, če kombinacija takih delov kot celota izpolnjuje zgoraj omenjene pogoje.

Člen 226

Izključne pravice

1.   Izključne pravice iz člena 225(1) tega sporazuma vključujejo pravico dovoliti ali prepovedati naslednje:

(a)

reprodukcijo topografije, če je ta zavarovana po členu 225(2) tega sporazuma;

(b)

komercialno izkoriščanje topografije ali polprevodniškega izdelka, izdelanega z uporabo topografije, ali njun uvoz v ta namen.

2.   Izključne pravice iz odstavka 1(a) tega člena ne veljajo za reproduciranje zaradi analize, ocene ali poučevanja pojmov, postopkov, sistemov ali tehnik, ki so zajete v topografiji, ali topografije same.

3   Izključne pravice iz odstavka 1 tega člena se ne razširijo na dejanja v zvezi s topografijo, ki ustreza zahtevam člena 225(2) tega sporazuma in je bila ustvarjena na osnovi analize in ocene druge topografije, ki sta bili opravljeni v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4.   Izključne pravice dovoliti ali prepovedati dejanja iz odstavka 1(b) tega člena ne veljajo za dejanja, izvedena po tem, ko sta bila topografija ali polprevodniški izdelek zakonito dana na trg.

Člen 227

Obdobje varstva

Izključne pravice trajajo vsaj 10 let od takrat, ko je bila topografija prvič komercialno izkoriščena kjer koli na svetu, kadar je registracija pogoj za nastanek ali nadaljevanje uporabe izključnih pravic, pa 10 let od zgodnejšega od naslednjih datumov:

(a)

konca koledarskega leta, v katerem je bila topografija prvič komercialno izkoriščena kjer koli na svetu;

(b)

konca koledarskega leta, v katerem je bila v pravilni obliki vložena prijava za registracijo.

Pododdelek 7

Druge določbe

Člen 228

Sorte rastlin

Pogodbenici sodelujeta za spodbujanje in povečanje zaščite sort rastlin v skladu z Mednarodno konvencijo za varstvo novih sort rastlin iz leta 1961, kakor je bila revidirana 10. novembra 1972, 23. oktobra 1978 in 19. marca 1991 v Ženevi, vključno z neobvezno izjemo k pravici žlahtnitelja iz člena 15(2) navedene konvencije.

Člen 229

Genski viri, tradicionalno znanje in folklora

1.   Pogodbenici ob upoštevanju nacionalne zakonodaje spoštujeta, ohranjata in vzdržujeta znanje, inovacije in prakse avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki poosebljajo tradicionalne načine življenja, pomembne za ohranitev in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti, spodbujata njihovo širšo uporabo z vključitvijo in odobritvijo nosilcev takega znanja, inovacij in praks ter spodbujata pravično delitev ugodnosti, ki izhajajo iz uporabe takega znanja, inovacij in praks.

2.   Pogodbenici priznavata pomen sprejemanja ustreznih ukrepov v skladu z nacionalno zakonodajo za ohranitev tradicionalnega znanja in soglašata, da bosta nadaljevali s prizadevanji za razvoj mednarodno dogovorjenih modelov sui generis za pravno varstvo tradicionalnega znanja.

3.   Pogodbenici soglašata, da bosta določbe o intelektualni lastnini iz tega pododdelka in Konvencije o biološki raznovrstnosti izvajali z medsebojno podporo.

4.   Pogodbenici soglašata, da si bosta redno izmenjevali stališča in informacije o zadevnih večstranskih pogovorih.

Oddelek 3

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

Člen 230

Splošne obveznosti

1.   Obe pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma TRIPS, zlasti njegovega dela III, poleg tega pa bosta zagotovili naslednje dopolnilne ukrepe, postopke in pravna sredstva, potrebna za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (37). Ti ukrepi, postopki in pravna sredstva morajo biti pošteni in pravični ter ne smejo biti po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali določati nerazumnih rokov ali povzročati neupravičenih zamud.

2.   Ti ukrepi in pravna sredstva morajo biti poleg tega učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, uporabljajo pa se na način, ki omogoča izogibanje nastajanju ovir zakonitemu trgovanju in zagotavlja zaščito pred njihovo zlorabo.

Člen 231

Upravičeni vložniki

1.   Pogodbenici kot osebe, ki imajo pravico zahtevati uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega oddelka in dela III Sporazuma TRIPS, priznavata:

(a)

imetnike pravic intelektualne lastnine v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(b)

vse druge osebe, pooblaščene za uporabo teh pravic, zlasti imetnike licence, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(c)

strokovne organe za obrambo, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje.

2.   Pogodbenici kot osebe, ki imajo pravico zahtevati uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega oddelka in dela III Sporazuma TRIPS, priznavata organe za kolektivno upravljanje pravic intelektualne lastnine, ki se jim praviloma priznava, da imajo pravico zastopati imetnike pravic intelektualne lastnine, če je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje.

Pododdelek 1

Civilni ukrepi, postopki in pravna sredstva

Člen 232

Domneva o avtorstvu ali lastništvu

Pogodbenici za namene uporabe ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega sporazuma priznavata:

(a)

da za to, da oseba velja za avtorja literarnega ali umetniškega dela in da lahko začne postopek za ugotavljanje kršitev, zadostuje običajna navedba njenega imena na delu, če ni dokaza o nasprotnem;

(b)

da se določba iz točke (a) tega člena smiselno uporablja za imetnike pravic, povezanih z avtorsko pravico, v zvezi z njihovo zavarovano vsebino.

Člen 233

Dokazi

1.   Če je neka stranka predložila razumno razpoložljive dokaze, ki zadoščajo za utemeljitev njenih zahtevkov, in pri utemeljitvi zahtevkov navedla dokaze, s katerimi razpolaga nasprotna stranka, imajo sodni organi pogodbenic pristojnost zahtevati, da nasprotna stranka te dokaze predloži, ob upoštevanju pogojev za zagotavljanje varstva zaupnih informacij.

2.   Pod enakimi pogoji pogodbenici sprejmeta ukrepe, ki so potrebni, da se v primeru kršitve pravice intelektualne lastnine v komercialno pomembnem obsegu pristojnim sodnim organom omogoči, da po potrebi in na podlagi zahtevka zahtevajo predložitev bančnih, finančnih ali trgovinskih dokumentov, s katerimi razpolaga nasprotna stranka, ob upoštevanju varstva zaupnih informacij.

Člen 234

Ukrepi za zavarovanje dokazov

1.   Pogodbenici zagotovita, da lahko pristojni sodni organi še pred začetkom postopkov glede vsebine zadeve na predlog stranke, ki je v podporo svojim trditvam predložila razumno razpoložljive dokaze, da so bile njene pravice intelektualne lastnine kršene ali bodo kršene, odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe za zavarovanje zadevnih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo, ob upoštevanju varstva zaupnih informacij. Taki ukrepi lahko vključujejo podroben opis, z odvzemom vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki je predmet domnevnih kršitev, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo v proizvodnji in/ali distribuciji tega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj. Navedeni ukrepi se, po potrebi brez zaslišanja druge strani, sprejmejo zlasti, kadar bi lahko bila zaradi kakršnega koli odlašanja povzročena nepopravljiva škoda imetniku pravice ali kadar obstaja očitno tveganje, da bodo dokazi uničeni.

2.   Pogodbenici zagotovita, da se na zahtevo tožene stranke, ne glede na zahtevano odškodnino, ukrepi za zavarovanje dokazov prekličejo oziroma kako drugače prenehajo delovati, če vložnik v razumnem obdobju pred pristojnim sodnim organom ne začne postopka, ki vodi do odločitve o zadevi.

Člen 235

Pravica do obveščenosti

1.   Pogodbenici zagotovita, da lahko pristojni sodni organi v okviru postopkov glede kršitve pravice intelektualne lastnine ter kot odgovor na utemeljeno in sorazmerno zahtevo tožnika odredijo, da informacije o poreklu in distribucijskih omrežjih blaga ali storitev, ki kršijo pravico intelektualne lastnine, posreduje kršitelj in/ali katera koli druga oseba:

(a)

za katero se ugotovi, da ima v lasti blago, ki je predmet kršitev, v komercialno pomembnem obsegu;

(b)

za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu uporablja storitve, ki so predmet kršitev;

(c)

za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu opravlja storitve, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki so predmet kršitev;

ali

(d)

v zvezi s katero je oseba iz pododstavkov (a), (b) ali (c) tega odstavka opozorila, da sodeluje pri proizvodnji, izdelavi ali distribuciji blaga oziroma opravljanju storitev.

2.   Informacije iz odstavka 1 tega člena po potrebi vključujejo:

(a)

imena in naslove proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, ponudnikov in drugih predhodnih imetnikov blaga ali storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in drobno;

(b)

informacije o proizvedenih, izdelanih, dobavljenih, prejetih ali naročenih količinah ter ceni za zadevno blago ali storitve.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata brez poseganja v druge zakonske določbe, ki:

(a)

imetniku pravice zagotavljajo pravice do prejemanja popolnejših informacij;

(b)

urejajo uporabo informacij, sporočenih v skladu s tem členom, v civilnem ali kazenskem postopku;

(c)

urejajo odgovornost za zlorabo pravice do obveščenosti;

(d)

omogočajo zavrnitev predložitve informacij, ki bi osebo iz odstavka 1 tega člena prisilile k priznanju sodelovanja ali sodelovanja njenih bližnjih sorodnikov pri kršitvi pravice intelektualne lastnine;

(e)

urejajo varstvo zaupnosti virov informacij oziroma obdelavo osebnih podatkov.

Člen 236

Začasni in previdnostni ukrepi

1.   Pogodbenici zagotovita, da lahko sodni organi na zahtevo vložnika izdajo začasno odredbo, da se preprečijo kakršne koli neizbežne kršitve pravice intelektualne lastnine, ali da začasno in po potrebi ob uvedbi periodične denarne kazni, kadar to določa nacionalna zakonodaja, prepovejo nadaljevanje domnevnih kršitev navedene pravice ali da tako nadaljevanje pogojijo z vložitvijo jamstva, katerega namen je zagotoviti nadomestilo imetniku pravice. Začasna odredba se lahko pod enakimi pogoji izda tudi zoper posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine.

2.   Začasna odredba se lahko izda tudi za zaseg ali vročitev blaga, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, s čimer se prepreči vstop tega blaga na trgovinske poti oziroma njegov pretok po njih.

3.   V primeru kršitve v komercialnem obsegu pogodbenici zagotovita, da če vložnik dokaže, da utegnejo okoliščine ogroziti povračilo škode, lahko sodni organi odredijo preventivni zaseg premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugega premoženja. V ta namen lahko pristojni organi odredijo posredovanje bančnih, finančnih ali trgovinskih dokumentov ali primeren dostop do ustreznih informacij.

4.   Pogodbenici zagotovita, da se lahko začasni ukrepi iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena v ustreznih primerih sprejmejo brez zaslišanja toženca, zlasti kadar bi kakršno koli odlašanje imetniku pravice povzročilo nepopravljivo škodo. V tem primeru se stranke obvestijo najpozneje takoj po izvedbi ukrepov. Na zahtevo toženca se opravi preizkus, vključno s pravico do zaslišanja, z namenom, da se v razumnem času po obvestilu o ukrepih odloči, ali je treba ukrepe spremeniti, preklicati ali potrditi.

5.   Pogodbenici zagotovita, da se začasni ukrepi iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena na zahtevo tožene stranke prekličejo oziroma kako drugače prenehajo delovati, če vložnik v razumnem obdobju pred pristojnim sodnim organom ne začne postopka, ki vodi do odločitve o zadevi.

6.   Kadar so začasni ukrepi preklicani ali zapadejo zaradi katerega koli dejanja ali opustitve dejanja s strani vložnika ali kadar je naknadno ugotovljeno, da ni bilo kršitve ali nevarnosti kršitve pravice intelektualne lastnine, lahko sodni organi na zahtevo toženca odredijo vložniku, da tožencu zagotovi ustrezno nadomestilo za škodo, ki so jo povzročili ti ukrepi.

Člen 237

Popravni ukrepi

1.   Pogodbenici zagotovita, da lahko pristojni sodni organi na zahtevo vložnika in brez vpliva na morebitno odškodnino, ki se dolguje imetniku pravice zaradi kršitve, in brez kakršnega koli nadomestila odredijo dokončno odstranitev blaga, za katero je bilo ugotovljeno, da krši pravice intelektualne lastnine, iz trgovinskih tokov ali njegovo uničenje. Če je primerno, lahko pristojni sodni organi odredijo tudi uničenje snovi in pripomočkov, ki se uporabljajo zlasti za oblikovanje ali izdelavo navedenega blaga.

2.   Sodni organi odredijo, da se ukrepi izvedejo na stroške kršitelja, razen če ni posebnih razlogov proti temu.

Člen 238

Odredbe

Pogodbenici zagotovita, da kadar se sprejme sodna odločba, s katero se ugotovi kršitev pravice intelektualne lastnine, lahko sodni organi zoper kršitelja izdajo sodno odredbo, katere cilj je prepoved nadaljevanja kršitve. Kadar to določa nacionalna zakonodaja, se za neupoštevanje odredbe po potrebi uvede periodična denarna kazen, da se zagotovi upoštevanje odredbe. Pogodbenici zagotovita tudi, da lahko imetniki pravic zahtevajo sodno prepoved zoper posrednike, katerih storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine.

Člen 239

Alternativni ukrepi

Pogodbenici lahko določita, da lahko pristojni sodni organi v ustreznih primerih in na zahtevo osebe, za katero bodo verjetno veljali ukrepi iz člena 237 in/ali člena 238 tega sporazuma, namesto uporabe ukrepov iz člena 237 in/ali člena 238 tega sporazuma odredijo plačilo denarnega nadomestila oškodovani strani, če ta oseba ni ravnala namerno in iz malomarnosti, če bi ji uporaba zadevnih ukrepov povzročila nesorazmerno škodo in če se oškodovani strani denarno nadomestilo zdi razumno zadovoljivo.

Člen 240

Odškodnina

1.   Pogodbenici zagotovita, da sodni organi pri določanju odškodnine:

(a)

upoštevajo vse ustrezne vidike, kot so negativne gospodarske posledice, vključno z izgubljenim dobičkom, ki ga je utrpela oškodovana stran, morebitnim nepoštenim dobičkom, ki ga je ustvaril kršitelj, in v ustreznih primerih vključno z drugimi elementi, razen gospodarskih dejavnikov, kot je nepremoženjska škoda, ki je imetniku pravice povzročena s kršitvijo, ali

(b)

v ustreznih primerih lahko kot drugo možnost za pododstavek (a) tega odstavka določijo odškodnino kot enkraten znesek na podlagi elementov, kot je najmanj znesek nadomestil ali pristojbin, ki bi jih kršitelj dolgoval, če bi zahteval dovoljenje za uporabo zadevne pravice intelektualne lastnine.

2.   Kadar se kršitelj nevede ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet kršitve, ali nima utemeljenih razlogov, da bi to vedel, lahko pogodbenici določita, da lahko sodni organi v korist oškodovane strani odredijo vračilo dobička ali plačilo odškodnine, ki je lahko določena vnaprej.

Člen 241

Pravni stroški

Pogodbenici zagotovita, da utemeljene in sorazmerne pravne stroške ter druge izdatke uspešne strani praviloma krije neuspešna stran, razen če bi bilo to v nasprotju z načelom pravičnosti.

Člen 242

Objava sodb

Pogodbenici zagotovita, da lahko v sodnih postopkih, sproženih zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine, sodni organi na zahtevo vložnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za širjenje informacij v zvezi z odločitvijo, vključno z izobešenjem odločitve in njeno celotno ali delno objavo. Pogodbenici lahko določita tudi druge dodatne ukrepe obveščanja javnosti, ki so ustrezni v posebnih okoliščinah, vključno z vidnim oglaševanjem.

Člen 243

Upravni postopki

V taki meri, do katere je možno odrediti civilnopravno sredstvo kot rezultat upravnih postopkov, so taki postopki v skladu z načeli, ki so vsebinsko enaka načelom iz zadevnih odločb tega pododdelka.

Pododdelek 2

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev

Člen 244

Uporaba storitev posrednikov

Pogodbenici priznavata, da tretje osebe lahko uporabijo storitve posrednikov v zvezi s kršitvami. Vsaka pogodbenica za ukrepe iz tega pododdelka za zagotovitev prostega pretoka informacijskih storitev in hkrati uveljavitev pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju za posredne ponudnike storitev zagotovi naslednje ukrepe. Ta pododdelek se nanaša samo na odgovornost, ki bi lahko nastala zaradi kršitev na področju pravic intelektualne lastnine, zlasti avtorskih pravic (38).

Člen 245

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: izključni prenos

1.   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali dostop do komunikacijskega omrežja, pogodbenici zagotovita, da ponudnik storitev ni odgovoren za poslane informacije, če ponudnik:

(a)

ne sproži prenosa;

(b)

ne izbere prejemnika prenosa in

(c)

ne izbere ali spremeni informacij, ki so predmet prenosa.

2   Prenos in zagotovitev dostopa iz odstavka 1 tega člena vključujeta samodejno, vmesno in začasno shranjevanje poslanih informacij, če je to namenjeno samo izvajanju prenosa v komunikacijskem omrežju in če se informacije ne shranijo za daljše obdobje, kot je upravičeno potrebno za tak prenos.

3   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

Člen 246

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: shranjevanje v predpomnilniku

1   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, pogodbenici zagotovita, da ponudnik storitev ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, če tak ponudnik:

(a)

ne spremeni informacij;

(b)

izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;

(c)

upošteva pravila o posodabljanju informacij, ki so določena v splošno priznanih in uporabljenih industrijskih standardih;

(d)

za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane industrijske tehnologije; in

(e)

hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacije, ki jo je hranil, takoj ko je obveščen, da je bila informacija na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjena iz omrežja ali da je bil dostop do nje onemogočen ali da je sodišče ali upravni organ odredil tako odstranitev ali blokado.

2.   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

Člen 247

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: gostiteljstvo

1.   Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, pogodbenici zagotovita, da ponudnik storitev ni odgovoren za informacije, shranjene na zahtevo prejemnika storitve, če tak ponudnik:

(a)

ne ve za nezakonito dejavnost ali informacijo in mu v zvezi z odškodninskimi zahtevki niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih je očitno, da gre za nezakonito dejavnost ali informacijo, ali

(b)

takoj ko za to izve ali se tega zave, ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij.

2.   Odstavek 1 tega člena se ne uporabi, kadar prejemnik storitve ukrepa s pooblastilom ali pod nadzorom ponudnika.

3.   Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitve zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve, in tudi ne v možnost, da pogodbenici določita postopke, ki urejajo odstranitev ali preprečitev dostopa do informacij.

Člen 248

Brez splošne obveznosti spremljanja

1.   Pogodbenici ponudnikom storitev iz členov 245, 246 in 247 tega sporazuma ne predpišeta splošne obveznosti spremljanja informacij pri prenosu ali shranjevanju, pa tudi ne dejavnega raziskovanja dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih se domneva, da gre za nezakonito dejavnost.

2.   Pogodbenici lahko določita obveznosti, da ponudniki storitev informacijske družbe takoj obvestijo pristojne javne organe o domnevnih nezakonitih dejavnostih ali informacijah, ki jih predložijo prejemniki njihove storitve, ali da pristojnim organom na njihovo zahtevo predložijo informacije, ki omogočajo identifikacijo prejemnikov njihove storitve, s katerimi so sklenili dogovor o shranjevanju.

Člen 249

Prehodno obdobje

Ukrajina obveznosti iz tega pododdelka v celoti izvaja 18 mesecev od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pododdelek 3

Druge določbe

Člen 250

Mejni ukrepi

1.   V tej določbi „blago, ki krši pravico intelektualne lastnine“, pomeni:

(a)

„ponarejeno blago“, in sicer:

(i)

blago, vključno z embalažo, ki je brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, ki je enaka blagovni znamki, ustrezno registrirani za enako vrsto blaga, ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče razlikovati od take blagovne znamke, s čimer je kršena pravica imetnika blagovne znamke;

(ii)

vsak simbol blagovne znamke (logotip, etiketa, nalepka, brošura, navodila za uporabo ali garancijski dokument), tudi če je predložen ločeno, pod enakimi pogoji kot blago iz pododstavka (i);

(iii)

embalažni materiali, na katerih so blagovne znamke ponarejenega blaga, predloženi ločeno, pod enakimi pogoji kot blago iz pododstavka (i);

(b)

„piratsko blago“, in sicer blago, ki je kopija ali vključuje kopije, izdelane brez soglasja imetnika avtorskih ali sorodnih pravic ali pravic iz modela, ne glede na to, ali je registrirana po nacionalni zakonodaji ali ne, oziroma osebe, ki jo je imetnik pravilno pooblastil v državi proizvodnje;

(c)

blago, ki po zakonodaji pogodbenice, v kateri se vloži zahtevek za carinsko ukrepanje, krši:

(i)

patent;

(ii)

dodatni varstveni certifikat;

(iii)

žlahtniteljsko pravico;

(iv)

vzorec ali model;

(v)

geografsko označbo.

2.   Razen če je v tem pododdelku določeno drugače, pogodbenici sprejmeta postopke (39), ki imetniku pravice, ki ima razlog za utemeljen sum, da utegne biti blago, ki krši pravico intelektualne lastnine, uvoženo, izvoženo, ponovno izvoženo, vneseno na carinsko območje ali odpremljeno z njega, dano v odložni postopek ali dano v brezcarinsko območje oziroma brezcarinsko skladišče, omogočijo, da pri pristojnih organih, upravnih ali sodnih, vloži pisni zahtevek za začasno opustitev sprostitve v prosti promet ali zadržanje takega blaga s strani carinskih organov.

3.   Kadar imajo carinski organi v okviru svojih ukrepov in preden nosilec pravice vloži zahtevek ali mu je zahtevek odobren, zadostne razloge za sum, da blago krši pravico intelektualne lastnine, pogodbenici določita, da lahko začasno prekinejo sprostitev blaga ali blago zadržijo, da imetniku pravice omogočijo vložitev zahtevka za ukrepe v skladu s prejšnjim odstavkom.

4.   Kakršne koli pravice ali obveznosti uvoznika iz oddelka 4 dela III Sporazuma TRIPS se uporabljajo tudi za izvoznika ali prejemnika blaga.

5.   Pogodbenici sodelujeta, da se zagotovita tehnična podpora in izgradnja zmogljivosti za izvajanje tega člena.

6.   Ukrajina bo obveznosti iz tega člena v celoti izvajala v roku treh let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 251

Kodeksi ravnanja in forenzično sodelovanje

Pogodbenici spodbujata:

(a)

pripravo kodeksov ravnanja s strani trgovinskih ali poklicnih združenj ali organizacij s ciljem prispevati k uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

(b)

predložitev osnutkov kodeksov ravnanja in kakršnih koli ocen uporabe teh kodeksov ravnanja pristojnim organom pogodbenic.

Člen 252

Sodelovanje

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta z medsebojnim sodelovanjem podpirali izvajanje zavez in obveznosti iz tega poglavja.

2.   Ob upoštevanju določb naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) ter v skladu z določbami naslova VI (Finančno sodelovanje in določbe za boj proti goljufijam) tega sporazuma lahko področja sodelovanja med drugim vključujejo naslednje dejavnosti:

(a)

izmenjavo informacij o pravnih okvirih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in zadevnih pravilih o varstvu in uveljavljanju; izmenjavo izkušenj med pogodbenico EU in Ukrajino v zvezi z zakonodajnim napredkom;

(b)

izmenjavo izkušenj med pogodbenico EU in Ukrajino glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;

(c)

izmenjavo izkušenj med pogodbenico EU in Ukrajino pri izvrševanju s strani carinskih, policijskih, upravnih in sodnih organov na centralni in podcentralni ravni; sodelovanje pri preprečevanju izvoza ponarejenega blaga, vključno s sodelovanjem z drugimi državami;

(d)

krepitev zmogljivosti; izmenjavo in usposabljanje osebja;

(e)

spodbujanje in širjenje informacij o pravicah intelektualne lastnine, med drugim v poslovnih krogih in civilni družbi; ozaveščanje potrošnikov in imetnikov pravic;

(f)

spodbujanje institucionalnega sodelovanja, na primer med uradi za intelektualno lastnino;

(g)

aktivno spodbujanje ozaveščanja in izobraževanja splošne javnosti glede politik pravic intelektualne lastnine: pripravo učinkovitih strategij za opredelitev ciljnih skupin in pripravo komunikacijskih programov za povečanje osveščenosti potrošnikov in medijev glede učinka kršitev pravic intelektualne lastnine, vključno s tveganjem za zdravje in varnost ter povezavo z organiziranim kriminalom.

3.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 tega člena in kot njuno dopolnilo pogodbenici soglašata, da bosta ohranjali učinkovit dialog o vprašanjih intelektualne lastnine, o katerem bosta poročali trgovinskemu odboru in v okviru katerega bosta obravnavali teme, povezane z varstvom in uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine iz tega poglavja, ter kakršna koli druga zadevna vprašanja.

POGLAVJE 10

Konkurenca

Oddelek 1

Protimonopolna politika in združitve

Člen 253

Opredelitev pojmov

V tem oddelku:

1.

„organ, pristojen za konkurenco“ pomeni:

(a)

Evropsko komisijo v primeru pogodbenice EU ter

(b)

protimonopolni odbor v primeru Ukrajine.

2.

„Zakonodaja o konkurenci“ pomeni:

(a)

v primeru pogodbenice EU člene 101, 102 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) ter njihove izvedbene predpise in spremembe;

(b)

v primeru Ukrajine zakon št. 2210-III z dne 11. januarja 2001 (s spremembami) ter njegove izvedbene predpise in spremembe. V primeru kolizije med določbami zakona št. 2210-III in drugimi materialnimi določbami glede konkurence Ukrajina zagotovi, da prevladajo prve, kolikor to zadeva omenjeno neskladje; pa tudi

(c)

vse spremembe zgoraj omenjenih pravnih aktov po začetku veljavnosti tega sporazuma.

3.

Izrazi, uporabljeni v tem oddelku so nadalje obrazloženi v Prilogi XXIII.

Člen 254

Načela

Pogodbenici priznavata pomen svobodne in neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčne poslovne prakse in transakcije popačijo pravilno delovanje trgov in splošno spodkopljejo koristi liberalizacije trgovine. Zato soglašata, da so naslednje prakse in transakcije, kot so določene v njuni zakonodaji o konkurenci, nezdružljive s tem sporazumom, kolikor lahko vplivajo na trgovino med njima:

(a)

sporazumi, usklajena ravnanja in sklepi podjetniških združenj, katerih cilj ali učinek je oviranje, omejevanje, izkrivljanje ali bistveno zmanjšanje konkurence na ozemlju katere koli od pogodbenic;

(b)

zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju katere koli pogodbenice; ali

(c)

koncentracije podjetij, ki vodijo v monopol ali občutno omejujejo konkurenco na trgu na ozemlju katere koli od pogodbenic.

Člen 255

Izvajanje

1.   Pogodbenica EU in Ukrajina ohranita zakonodajo o konkurenci, ki učinkovito obravnava prakse in transakcije iz člena 254(a), (b) in (c).

2.   Pogodbenici ohranita organe, ki so pristojni in ustrezno opremljeni za učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci iz odstavka 1 tega člena.

3.   Pogodbenici priznavata pomen pregledne, pravočasne in nediskriminatorne uporabe svoje zakonodaje o konkurenci ob upoštevanju načel poštenega postopka in pravice do obrambe. Vsaka od pogodbenic zlasti zagotovi, da:

(a)

preden organ pogodbenice, pristojen za konkurenco, naloži sankcijo ali vloži pravno sredstvo zoper katero koli fizično ali pravno osebo zaradi kršitve njenega prava o konkurenci, tej osebi omogoči pravico do zaslišanja in predložitve dokazov v razumnem času, določenem v zakonodaji pogodbenic o konkurenci, po tem, ko jo je obvestil o začasnih sklepih v zvezi z obstojem kršitve; ter

(b)

sodišče ali drugo neodvisno razsodišče, ustanovljeno v skladu z zakonodajo pogodbenice, naloži ali na zahtevo zadevne osebe pregleda take sankcije ali pravna sredstva.

4.   Pogodbenica da drugi pogodbenici na njeno zahtevo na voljo javne informacije o svojem izvrševanju zakonodaje o konkurenci in zakonodaje, povezane z obveznostmi iz tega oddelka.

5.   Organ, pristojen za konkurenco, sprejme in objavi dokument, ki obrazloži načela, na podlagi katerih se določijo denarne kazni za kršitev zakonodaje o konkurenci.

6.   Organ, pristojen za konkurenco, sprejme in objavi dokument, ki obrazloži načela za presojo horizontalnih združitev.

Člen 256

Približevanje prava in izvrševanje

Ukrajina svojo zakonodajo o konkurenci in njeno izvrševanje približa pravnemu redu EU:

1.

Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe.

Časovni razpored: Člen 30 Uredbe se izvaja v roku treh let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.

Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah).

Časovni razpored: Člena 1 ter 5(1) in (2) Uredbe se izvajata v roku treh let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 20 se izvaja v roku treh let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.

Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj.

Časovni razpored: Členi 1, 2, 3, 4, 6, 7 in 8 Uredbe se izvajajo v roku treh let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

4.

Uredba Komisije (ES) št. 772/2004 z dne 27. aprila 2004 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o prenosu tehnologije.

Časovni razpored: Členi 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 Uredbe se izvajajo v roku treh let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 257

Javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami

1.   Za javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami:

(a)

nobena od pogodbenic ne sprejme ali ohrani ukrepov, ki so v nasprotju z načeli iz členov 254 in 258(1) tega sporazuma;

(b)

pogodbenici zagotovita, da za taka podjetja velja zakonodaja o konkurenci iz člena 253(2) tega sporazuma,

če uporaba zgoraj navedene zakonodaje in načel o konkurenci pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog zadevnih podjetij.

2.   Nobena določba prejšnjega odstavka se ne razlaga tako, kot da pogodbenici preprečuje, da vzpostavi ali ohrani javna podjetja, podjetjem podeli posebne ali izključne pravice ali take pravice ohrani.

Člen 258

Državni monopoli

1.   Vsaka pogodbenica v obdobju pet let od začetka veljavnosti tega sporazuma prilagodita državne monopole komercialne narave, s čimer zagotovita, da ne obstajajo nobeni diskriminatorni ukrepi v zvezi s pogoji nabave in trženja blaga med fizičnimi in pravnimi osebami pogodbenic.

2.   Ta člen ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic iz poglavja 8 (Javna naročila) naslova IV tega sporazuma.

3.   Nobena določba iz odstavka 1 se ne razlaga tako, kot da pogodbenici preprečuje vzpostavitev ali ohranitev državnega monopola.

Člen 259

Izmenjava informacij in sodelovanje pri izvrševanju

1.   Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja in usklajevanja med svojimi organi, pristojnimi za konkurenco, da se nadalje okrepi učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci in dosežejo cilji tega sporazuma s spodbujanjem konkurence in omejevanjem protikonkurenčnega poslovnega ravnanja ali protikonkurenčnih transakcij.

2.   V ta namen lahko organ pogodbenice, pristojen za konkurenco, obvesti organ druge pogodbenice, pristojen za konkurenco, o svoji pripravljenosti za sodelovanje v zvezi z izvrševanjem. To sodelovanje pogodbenicama ne preprečuje sprejemanja samostojnih odločitev.

3.   Organi pogodbenic, pristojni za konkurenco, si lahko zaradi olajšanja učinkovite uporabe zakonodaje o konkurenci izmenjujejo informacije, tudi o zakonodaji in izvrševanju, v skladu z omejitvami, ki jih določata njihovi zakonodaji, ter ob upoštevanju njihovih bistvenih interesov.

Člen 260

Posvetovanja

1.   Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice začne posvetovanja o stališčih druge pogodbenice, s čimer se spodbuja vzajemno razumevanje ali obravnavanje posebnih zadev, ki izhajajo iz tega oddelka. Pogodbenica, ki vloži zahtevo, po potrebi navede, kako zadeva vpliva na trgovino med pogodbenicama.

2.   Pogodbenici na zahtevo ene od pogodbenic nemudoma obravnavata vsako vprašanje, ki izhaja iz razlage ali uporabe tega oddelka.

3.   Za olajšanje razprave o zadevi, ki je predmet posvetovanj, si vsaka od pogodbenic prizadeva drugi pogodbenici zagotoviti zadevne nezaupne informacije v skladu z omejitvami, ki jih določata njuni zakonodaji, ter ob upoštevanju njunih bistvenih interesov.

Člen 261

V zvezi s tem oddelkom nobena od pogodbenic ne sme uporabiti reševanja sporov iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV tega sporazuma, z izjemo člena 256 tega sporazuma.

Oddelek 2

Državna pomoč

Člen 262

Splošna načela

1.   Pomoč, ki jo iz državnih sredstev odobrijo Ukrajina ali države članice Evropske unije, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodnji nekaterega blaga, je nezdružljiva s pravilnim delovanjem tega sporazuma, v kolikor lahko prizadene trgovino med pogodbenicama.

2.   Vendar pa sta naslednji pomoči združljivi s pravilnim delovanjem tega sporazuma:

(a)

pomoč socialnega značaja, dodeljena posameznim potrošnikom, pod pogojem, da je dodeljena brez diskriminacije glede na poreklo zadevnih izdelkov;

(b)

pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročili naravne nesreče ali izjemni dogodki.

3.   Poleg tega se lahko za združljive s pravilnim delovanjem tega sporazuma štejejo naslednje pomoči:

(a)

pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je velika podzaposlenost;

(b)

pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnih projektov skupnega evropskega interesa (40) ali za odpravo resnih motenj v gospodarstvu ene od držav članic Evropske unije ali Ukrajine;

(c)

pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč nima škodljivega vpliva na trgovinske pogoje, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi pogodbenic;

(d)

pomoč za spodbujanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kadar takšna pomoč nima škodljivega vpliva na trgovinske pogoje, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi pogodbenic;

(e)

pomoč za doseganje ciljev, ki jih dovoljujejo horizontalne uredbe EU o skupinskih izjemah ter horizontalna in sektorska pravila o državni pomoči, odobrena v skladu s tam določenimi pogoji;

(f)

pomoč za naložbe, potrebne za doseganje skladnosti z obveznimi standardi direktiv EU iz Priloge XXIX k poglavju 6 (Okolje) naslova V tega sporazuma, v izvedbenem obdobju, ki je tam določeno, ki obsega prilagoditev obratov in opreme novim zahtevam, se lahko odobri v višini 40 % bruto upravičenih stroškov.

4.   Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz tega oddelka, če uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog teh podjetij. Vpliv na razvoj trgovine ne sme biti tako velik, da bi bil v nasprotju z interesi pogodbenic.

Izrazi, uporabljeni v tem oddelku so nadalje obrazložen v Prilogi XXIII.

Člen 263

Preglednost

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju državnih pomoči. Zato vsaka pogodbenica drugi pogodbenici vsako leto predloži poročilo o skupnem znesku, vrsti in sektorski razporeditvi državnih pomoči, ki lahko vplivajo na trgovino med pogodbenicama. Vsako poročilo mora vključevati informacije o cilju, obliki, znesku ali proračunu, organu, ki dodeli pomoč, in, kadar je možno, prejemniku pomoči. Za namene tega člena ni treba priglasiti zneskov pomoči, ki ne presegajo praga 200 000 EUR na podjetje v obdobju treh let. Šteje se, da je bila taka priglasitev opravljena, če je do 31. decembra naslednjega koledarskega leta poslana drugi pogodbenici ali če so do tega datuma zadevne informacije objavljene na javno dostopnem spletnem mestu.

2.   Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice predloži nadaljnje informacije o kakršnih koli shemah državne pomoči in posameznih primerih državnih pomoči, ki vplivajo na trgovino med pogodbenicama. Pogodbenici si te informacije izmenjujeta ob upoštevanju omejitev iz zahtev v zvezi s poklicno in poslovno tajnostjo.

3.   Pogodbenici zagotovita, da so finančni odnosi med javnimi organi in javnimi podjetji pregledni, tako da iz njih jasno izhaja naslednje:

(a)

javna sredstva dajo javni organi neposredno ali posredno na voljo (na primer prek javnih podjetij ali finančnih institucij) zadevnim javnim podjetjem;

(b)

dejanska uporaba teh javnih sredstev.

4.   Pogodbenici poleg tega zagotovita, da je finančna in organizacijska struktura katerih koli podjetij, katerim je Ukrajina ali država članica Evropske unije dodelila posebne ali izključne pravice ali ki so pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena in ki v zvezi s temi storitvami prejemajo nadomestilo za opravljanje javne službe v kateri koli obliki, pravilno izražena v ločenih računih, tako da jasno izhaja naslednje:

(a)

stroški in prihodki, povezani z vsemi izdelki ali storitvami, v zvezi s katerimi je podjetju dodeljena posebna ali izključna pravica, ali vsemi storitvami splošnega gospodarskega pomena, za katere je podjetje pooblaščeno, prav tako pa po drugi strani z vsakim drugim posameznim izdelkom ali storitvijo, v zvezi s katerimi je podjetje dejavno;

(b)

vse podrobnosti o načinih dodeljevanja ali razporejanja stroškov in prihodkov določenim dejavnostim. Pri teh metodah se bodo upoštevala računovodska načela vzročnosti, objektivnosti, preglednosti in doslednosti, skladno z mednarodno priznanimi metodologijami računovodstva, kot je analiza stroškov po aktivnostih, ter bodo temeljile na revidiranih podatkih.

5.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se začnejo določbe tega člena uporabljati v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 264

Razlaga

Pogodbenici soglašata, da bosta pri uporabi člena 262 ali člena 263(3) ali (4) tega sporazuma kot vir za razlago uporabljali merila, ki izhajajo iz uporabe členov 106, 107 in 93 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z relevantno sodno prakso Sodišča Evropske unije, in relevantno sekundarno zakonodajo, okvire, smernice ter druge upravne akte z veljavnostjo v Evropski uniji.

Člen 265

Razmerje do Sporazuma STO

Te določbe ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabita trgovinska sredstva ali druge ustrezne ukrepe proti posamezni subvenciji ali postopek reševanja sporov v skladu z relevantnimi določbami Sporazuma STO.

Člen 266

Področje uporabe

Določbe tega oddelka se uporabljajo za blago in tiste storitve, ki so navedene na seznamu v Prilogi XVI k poglavju 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV tega sporazuma, v skladu z medsebojno dogovorjenim sklepom o dostopu do trga, razen subvencij za izdelke iz Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu in drugih subvencij, za katere velja Sporazum o kmetijstvu.

Člen 267

Domači sistem nadzora državnih pomoči

Za izpolnjevanje obveznosti iz členov 262 do 266 tega sporazuma:

1.

Ukrajina v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma zlasti sprejme nacionalno zakonodajo o državni pomoči in ustanovi neodvisen organ, ki ima potrebna pooblastila za uporabo člena 262 tega sporazuma v celoti. Takšen organ ima med drugim pooblastila, da odobri sheme državne pomoči in individualne pomoči v skladu z merili iz členov 262 in 264 tega sporazuma, ter pooblastila za odreditev vračila nezakonito dodeljene državne pomoči. Kakršna koli nova pomoč, ki se dodeli v Ukrajini, mora biti usklajena z določbami členov 262 in 264 tega sporazuma v enem letu od datuma ustanovitve tega organa.

2.

Ukrajina v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma pripravi izčrpen inventar shem pomoči, ki so bile sprejete pred ustanovitvijo organa iz odstavka 1, in takšne sheme pomoči uskladi z merili iz členov 262 in 264 tega sporazuma najpozneje v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.

(a)

Za namene uporabe določb člena 262 tega sporazuma pogodbenici priznavata, da se v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma kakršna koli državna pomoč, ki jo dodeli Ukrajina, oceni ob upoštevanju dejstva, da se Ukrajina obravnava kot območje, ki je enako območjem Evropske unije, opisanim v členu 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(b)

V štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma Ukrajina Evropski komisiji predloži podatke o svojem bruto domačem proizvodu na prebivalca, usklajene na ravni NUTS 2. Organ iz odstavka 1 tega člena in Evropska komisija nato skupaj ocenita upravičenost ukrajinskih regij in največjo stopnjo intenzivnosti pomoči zanje, da se pripravi zemljevid regionalne pomoči na podlagi ustreznih smernic EU.

POGLAVJE 11

Energija, povezana s trgovino

Člen 268

Opredelitev pojmov

V tem poglavju in brez poseganja v določbe iz poglavja 5 (Olajševanje carine in trgovine) naslova IV tega sporazuma:

1

„energetsko blago“ pomeni zemeljski plin (oznaka HS: 27.11), električno energijo (oznaka HS: 27.16) in surovo olje (oznaka HS: 27.09);

2.

„fiksna infrastruktura“ pomeni kakršno koli prenosno ali distribucijsko omrežje, obrat za utekočinjeni zemeljski plin in skladišče, kot je opredeljeno v Direktivi 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/54/ES) in Direktivi 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/55/ES);

3.

„tranzit“ pomeni tranzit, kakor je opisan v poglavju 5 (Olajševanje carine in trgovine) naslova IV tega sporazuma, energetskega blaga preko fiksne infrastrukture ali naftovoda;

4.

„transport“ pomeni prenos in distribucijo, kakor sta opredeljena v Direktivi 2003/45/ES in Direktivi 2003/55/ES, ter prenašanje ali dovajanje nafte po cevovodih;

5.

„nepooblaščeni odvzem“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki zajema nezakonit odvzem energetskega blaga iz fiksne infrastrukture.

Člen 269

Domače regulirane cene

1.   Cene dobave zemeljskega plina in električne energije industrijskim odjemalcem se določijo izključno s ponudbo in povpraševanjem.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko pogodbenici podjetjem naložita obveznost v splošnem gospodarskem pomenu (41), ki se nanaša na dobavno ceno za zemeljski plin in električno energijo (v nadaljnjem besedilu: regulirane cene).

3.   Pogodbenici zagotovita, da je taka obveznost jasno določena, pregledna, sorazmerna, nediskriminatorna, preverljiva in časovno omejena. Pogodbenici pri uporabi te obveznosti zagotavljata enak dostop do potrošnikov tudi drugim podjetjem.

4.   Če je cena, po kateri se zemeljski plin in električna energija prodajata na domačem trgu, regulirana, zadevna pogodbenica zagotovi, da se metodologija, ki se uporabi za izračun regulirane cene, objavi še pred uvedbo regulirane cene.

Člen 270

Prepoved dvojnih cen

1.   Brez poseganja v možnost določitve domačih reguliranih cen, skladno z odstavkoma 2 in 3 člena 269 tega sporazuma, nobena od pogodbenic ali njuni regulativni organi ne sprejmejo ali ohranijo ukrepa, po katerem bi za izvoz energetskega blaga v drugo pogodbenico veljala višja cena kot ta, ki se zaračunava za tovrstno blago, namenjeno domači potrošnji.

2.   Pogodbenica izvoznica na zahtevo druge pogodbenice predloži dokaze, da razlika v ceni za isto energetsko blago, namenjeno prodaji na domačem trgu in za izvoz, ni posledica ukrepa, ki je z odstavkom 1 tega člena prepovedan.

Člen 271

Carine in količinske omejitve

1.   Nalaganje carin na uvoz in izvoz energetskega blaga ter njunih količinskih omejitev in vseh ukrepov z enakovrednim učinkom je med pogodbenicama prepovedano. Ta prepoved se uporablja tudi za carine fiskalne narave.

2.   Odstavek 1 ne izključuje količinskih omejitev ali ukrepov z enakovrednim učinkom, utemeljenih z javnim redom ali javno varnostjo, zaščito življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin ali zaščito industrijske in poslovne lastnine. Vendar take omejitve ali ukrepi ne pomenijo sredstva za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med pogodbenicama.

Člen 272

Tranzit

Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe, da omogočita tranzit v skladu z načelom prostega tranzita in v skladu s členi V.2, V.4 in V.5 GATT 1994 ter členoma 7.1 in 7.3 Pogodbe o energetski listini iz leta 1994, ki so vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Člen 273

Transport

Kar zadeva transport električne energije in zemeljskega plina, in zlasti dostop tretjih oseb do fiksne infrastrukture, pogodbenici sprejmeta svojo zakonodajo, kot je navedeno v Prilogi XXVII k temu sporazumu in v Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti iz leta 2005, da zagotovita objektivnost, razumnost in preglednost tarif, ki se objavijo pred njihovo uvedbo, postopkov za dodeljevanje zmogljivosti in vseh drugih pogojev, ter ne razlikujeta na podlagi izvora, lastništva ali namembne države električne energije ali zemeljskega plina.

Člen 274

Sodelovanje pri infrastrukturi

Pogodbenici si prizadevata za olajšanje uporabe infrastrukture za prenos zemeljskega plina in skladišč za zemeljski plin ter se po potrebi posvetujeta ali usklajujeta glede razvoja infrastrukture. Pogodbenici sodelujeta pri zadevah, povezanih s trgovino z zemeljskim plinom, trajnostjo in zanesljivostjo oskrbe.

Z namenom nadaljnjega povezovanja trgov z energetskim blagom vsaka pogodbenica pri pripravi strateških dokumentov glede scenarijev povpraševanja in ponudbe, medomrežnih povezav, energetskih strategij in načrtov za razvoj infrastrukture upošteva energetska omrežja in zmogljivosti druge pogodbenice.

Člen 275

Nepooblaščen odvzem energetskega blaga

Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe, da prepove in prepreči nepooblaščen odvzem energetskega blaga, ki je v tranzitu ali se transportira preko njenega območja.

Člen 276

Prekinitev

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da operaterji prenosnih sistemov sprejmejo potrebne ukrepe, da:

(a)

kar najbolj zmanjša tveganje nenamerne prekinitve, zmanjšanja ali ustavitve tranzita in transporta;

(b)

hitro obnovi normalno delovanje takšnega tranzita ali transporta, ki je bil nenamerno prekinjen, zmanjšan ali ustavljen.

2.   Pogodbenica, po katere ozemlju poteka tranzit ali transport energetskega blaga, v primeru spora glede kakršne koli zadeve v zvezi s pogodbenicama ali enim ali več subjekti, ki so pod nadzorom ali jurisdikcijo ene od pogodbenic, pred dokončanjem postopka za rešitev spora v okviru relevantne pogodbe ne prekine ali zmanjša obstoječega tranzita ali transporta energetskega blaga, niti ne dovoli nobenemu subjektu pod njenim nadzorom, vključno z državnim trgovinskim podjetjem, ali jurisdikcijo, da prekine ali zmanjša ta tranzit ali transport, niti ne zahteva od nobenega subjekta pod njeno jurisdikcijo, da ga prekine ali zmanjša, razen če ni to posebej določeno v pogodbi ali v drugem sporazumu, ki ureja tak tranzit ali transport.

3.   Pogodbenici soglašata, da posamezna pogodbenica ni odgovorna za prekinitev ali zmanjšanje v skladu s tem členom, če ta pogodbenica ni zmožna dobaviti energetskega blaga ali opraviti tranzita ali transporta energetskega blaga zaradi ukrepov, ki jih je mogoče pripisati tretji državi ali subjektu pod nadzorom ali jurisdikcijo tretje države.

Člen 277

Regulativni organ za električno energijo in zemeljski plin

1.   Regulativni organi so pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od katerega koli javnega ali zasebnega subjekta ter imajo zadostna pooblastila za zagotavljanje učinkovite konkurence in učinkovitega delovanja trga.

2.   Odločbe in postopki regulativnih organov so nepristranski za vse udeležence na trgu.

3.   Operater, ki ga zadeva katera koli odločba regulativnega organa, se ima pravico zoper njo pritožiti pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od udeleženih strank. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločba vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločbe predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločbe pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

Člen 278

Razmerje do Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti

1.   V primeru navzkrižij med določbami tega oddelka in določbami Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti iz leta 2005 ali določbami zakonodaje EU, ki jih uveljavlja Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti iz leta 2005, imajo prednost določbe Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti iz leta 2005 ali določbe relevantne zakonodaje EU, ki jih uveljavlja Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti iz leta 2005.

2.   Pri izvajanju tega oddelka ima prednost sprejetje zakonodaje ali drugih aktov, ki so skladni s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti iz leta 2005 ali temeljijo na veljavni sektorski zakonodaji EU. V primeru spora glede tega oddelka se šteje, da so zakonodaja ali drugi akti, ki izpolnjujejo ta merila, skladni s tem oddelkom. Pri presoji, ali zakonodaja ali drugi akti izpolnjujejo ta merila, se upošteva kateri koli relevanten sklep, sprejet v skladu s členom 91 Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti iz leta 2005.

3.   Nobena od pogodbenic ne uporablja določb o reševanju sporov tega sporazuma za domnevanje kršitve določb Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti.

Člen 279

Dostop do dejavnosti iskanja, raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov ter njihovo izvajanje

1.   Vsaka pogodbenica (42) ima po mednarodnem pravu, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, popolno suverenost nad viri ogljikovodikov na lastnem ozemlju ter v svojih arhipelaških vodah in teritorialnem morju, pa tudi suverene pravice za namene raziskovanja in izkoriščanja virov ogljikovodikov, ki se nahajajo v njeni izključni ekonomski coni ali epikontinentalnem pasu.

2.   Vsaka pogodbenica ima pravico določiti območja na lastnem ozemlju ter v svojih arhipelaških vodah in teritorialnem morju, izključni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu, ki so na razpolago za izvajanje dejavnosti iskanja, raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov.

3.   Ko se območje da na razpolago za izvajanje teh dejavnosti, vsaka pogodbenica zagotovi, da se subjekti pri dostopu do teh dejavnosti in njihovem izvajanju obravnavajo enako.

4.   Vsaka pogodbenica lahko od subjekta, ki mu je bilo izdano dovoljenje za izvajanje dejavnosti iskanja, raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov, zahteva plačilo finančnega prispevka ali prispevka v ogljikovodikih. Podrobnosti dogovora o takšnem prispevku morajo biti določene na način, ki ne posega v postopek upravljanja in odločanje subjektov.

Člen 280

Izdaja dovoljenj in pogoji zanjo

1.   Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se dovoljenja, s katerimi se subjektu podeli pravica do iskanja, raziskovanja ali pridobivanja ogljikovodikov na določenem geografskem območju v lastnem imenu in na lastno odgovornost, izdajajo po objavljenem postopku, in z obvestilom povabita potencialno zainteresirane vložnike, naj vložijo prijave.

2.   V obvestilu so določeni vrsta dovoljenja, upoštevno geografsko območje ali njegov del ter predlagani dan ali rok za izdajo dovoljenja.

3.   Člena 104 in 105 tega sporazuma se uporabljata za pogoje za izdajo dovoljenja in postopek za izdajo dovoljenja.

POGLAVJE 12

Preglednost

Člen 281

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

1.

„ukrepi za splošno uporabo“ vključujejo zakone, predpise, sodne odločbe, postopke in upravne odločbe splošne uporabe ter katere koli splošne ali abstraktne akte, razlage ali druge zahteve, ki lahko učinkujejo na katero koli zadevo, ki jo zajema ta sporazum. Ne vključujejo odločbe, ki se uporablja za posamezno osebo; in

2.

„zainteresirana oseba“ pomeni fizične ali pravne osebe, ki imajo kakršne koli pravice ali dolžnosti v skladu z ukrepi za splošno uporabo v smislu člena 282 tega sporazuma.

Člen 282

Cilj in področje uporabe

1.   Pogodbenici ob priznavanju učinka, ki ga ima lahko njun zakonodajni okvir na trgovino med njima, vzpostavita in ohranjata učinkovit in predvidljiv zakonodajni okvir za gospodarske subjekte, ki poslujejo na njunih ozemljih, zlasti za male subjekte, pri čemer upoštevata zahteve pravne varnosti in sorazmernosti.

2.   Pogodbenici ob ponovni potrditvi svojih zavez iz Sporazuma STO določata pojasnitve in izboljšane dogovore glede preglednosti, posvetovanja in boljšega upravljanja ukrepov za splošno uporabo, kolikor lahko učinkujejo na katero koli zadevo, ki jo zajema ta sporazum.

Člen 283

Objava

1.   Vsaka pogodbenica v zvezi z ukrepi za splošno uporabo zagotovi:

(a)

njihovo takojšnjo objavo ali razpoložljivost na nediskriminatoren način vsem zainteresiranim osebam prek uradno določenega medija in, kadar je to izvedljivo in mogoče, prek elektronskih sredstev, tako da se zainteresiranim osebam in drugi pogodbenici omogoči seznanitev z njimi;

(b)

razlago cilja in utemeljitev takih ukrepov; in

(c)

dovolj časa med objavo in začetkom veljavnosti takih ukrepov, razen če to ni mogoče zaradi izrednih razmer.

2.   Vsaka pogodbenica:

(a)

si prizadeva vnaprej objaviti kakršen koli predlog za sprejetje ali spremembo katerega koli ukrepa za splošno uporabo, vključno z razlago cilja in utemeljitvijo predloga;

(b)

zainteresiranim osebam zagotovi razumne priložnosti za predložitev pripomb v zvezi s takimi predlaganimi ukrepi, ter jim zlasti omogoči dovolj časa za to; in

(c)

si prizadeva upoštevati pripombe, ki jih prejme od zainteresiranih oseb v zvezi s takimi predlaganimi ukrepi.

Člen 284

Poizvedbe in kontaktne točke

1.   Vsaka pogodbenica ohrani ali vzpostavi ustrezne mehanizme za odzivanje na poizvedbe zainteresiranih oseb v zvezi s katerim koli predlaganim ali veljavnim ukrepom za splošno uporabo ter glede načina njegove splošne uporabe.

Zlasti zaradi lažje komunikacije med pogodbenicama o katerih koli zadevah, ki jih zajema ta sporazum, vsaka pogodbenica določi kontaktno točko. Na zahtevo katere koli pogodbenice kontaktna točka navede urad ali uradnika, odgovornega za zadevo, in zagotovi potrebno podporo za lažjo komunikacijo s pogodbenico prosilko.

Poizvedbe se lahko naslavljajo prek takih mehanizmov, vzpostavljenih v skladu s tem sporazumom.

2.   Pogodbenici priznavata, da tak odziv iz odstavka 1 tega člena morda ni dokončen ali pravno zavezujoč, temveč bo zgolj informativen, razen če je v nacionalni zakonodaji in drugih predpisih pogodbenic določeno drugače.

3.   Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice takoj predloži informacije in se odzove na vprašanja v zvezi s katerimi koli dejanskimi ali predlaganimi ukrepi za splošno uporabo, za katere pogodbenica prosilka meni, da bi lahko vplivali na izvajanje tega sporazuma, ne glede na to, ali je bila pogodbenica prosilka predhodno obveščena o navedenem ukrepu.

4.   Vsaka pogodbenica ohrani ali vzpostavi ustrezne mehanizme za zainteresirane osebe, katerih naloga je poiskati uspešno rešitev težav zainteresiranih oseb druge pogodbenice, ki lahko izhajajo iz izvajanja ukrepov za splošno uporabo in upravnih postopkov iz člena 285 tega sporazuma. Taki mehanizmi morajo biti enostavno dostopni, časovno omejeni, ciljno naravnani in pregledni. Ne posegajo v noben pritožbeni postopek ali postopek presoje, ki ga pogodbenici vzpostavita ali ohranita. Prav tako ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic iz poglavja 14 (Reševanje sporov) in poglavja 15 (Mehanizem mediacije) naslova IV tega sporazuma.

Člen 285

Upravni postopek

Vsaka pogodbenica dosledno, nepristransko in razumno upravlja vse ukrepe za splošno uporabo iz člena 281 tega sporazuma. V ta namen vsaka pogodbenica pri uporabi navedenih ukrepov za posamezne osebe, blago, storitve ali poslovne enote druge pogodbenice v posebnih primerih:

(a)

poizkuša zainteresirane osebe druge pogodbenice, ki jih postopek neposredno zadeva, v razumnem roku in v skladu s postopki pogodbenice obvestiti o začetku postopka, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnih koli spornih vprašanj;

(b)

takim zainteresiranim osebam zagotovi ustrezno priložnost, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršnim koli končnim upravnim ukrepom, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes; in

(c)

zagotovi, da njeni postopki temeljijo na njeni nacionalnem pravu in so skladni z njo.

Člen 286

Presoja in pritožba

1.   Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani sodišča ali druga neodvisna sodišča, vključno z organi, ki odločajo kot sodišče, oziroma upravnimi sodišči, kjer je relevantno, ali postopke za namene takojšnje presoje in, kadar je upravičeno, popravo upravnega ukrepa na področjih, ki jih zajema ta sporazum. Taka sodišča, organi ali postopki so nepristranski in neodvisni od urada ali organa, pristojnega za upravno izvajanje, in izid zadeve ni v njihovem bistvenem interesu.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da je strankam v postopku v okviru takih sodišč, organov ali postopkov zagotovljena pravica do:

(a)

razumne možnosti, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča; in

(b)

odločbe na podlagi dokazov in predložitve evidence ali, kadar to zahteva zakonodaja pogodbenice, evidence, ki jo pripravi upravni organ.

3.   Vsaka pogodbenica z ozirom na pritožbo ali nadaljnjo presojo, kakor določa njena nacionalna zakonodaja, zagotovi, da tako odločbo izvaja urad ali organ ali da ta odločba ureja delovanje tega urada ali organa v zvezi z zadevnim upravnim ukrepom.

Člen 287

Kakovost in uspešnost ureditve s predpisiter dobro upravno ravnanje

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju kakovosti in uspešnosti zakonodajne ureditve, vključno z izmenjavo informacij in najboljših praks pri njunih zakonodajnih reformah in ocenjevanju učinka zakonodajne ureditve.

2.   Pogodbenici sprejmeta načela dobrega upravnega ravnanja in soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju takega ravnanja, vključno z izmenjavo informacij in najboljših praks.

Člen 288

Nediskriminacija

Vsaka pogodbenica za zainteresirane osebe druge pogodbenice uporabi standarde o preglednosti, ki niso manj ugodni od standardov, ki jih zagotovi svojim zainteresiranim osebam.

POGLAVJE 13

Trgovina in trajnostni razvoj

Člen 289

Ozadje in cilji

1.   Ob upoštevanju Agende 21 o okolju in razvoju iz leta 1992, Johannesburškega načrta o izvajanju trajnostnega razvoja iz leta 2002 in mednarodno dogovorjenih programov politik na področju zaposlovanja in socialne politike, zlasti Agende za dostojno delo, kot je dogovorjena v okviru Mednarodne organizacije dela, in Ministrske deklaracije Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov iz leta 2006 o polni zaposlenosti in dostojnem delu. Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta spodbujali razvoj mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju, ter si prizadevali, da bo ta cilj vključen in se odražal na vseh ravneh njunih trgovinskih odnosov.

2.   V tem okviru pogodbenici priznavata, kako pomembno je, da se v celoti upoštevajo najboljši gospodarski, socialni in okoljski interesi ne le njunih prebivalcev, temveč tudi prihodnjih generacij ter zagotavljata, da se njune politike gospodarskega razvoja ter okoljske in socialne politike medsebojno dopolnjujejo ter zagotovita,.

Člen 290

Pravica do urejanja

1.   Ob priznavanju pravice pogodbenic do oblikovanja in zakonskega urejanja lastnih ravni nacionalnega varstva okolja in delavcev ter politik in prednostnih nalog na področju trajnostnega razvoja v skladu z relevantnimi mednarodno priznanimi načeli in sporazumi ter do sprejemanja in ustreznega spreminjanja lastne zadevne zakonodaje pogodbenici zagotavljata, da njuna zakonodaja jamči visoko raven varstva okolja in delavcev, ter si prizadevata za stalno izboljševanje zakonodaje na teh področjih.

2.   Da bi izpolnila cilje iz tega člena, Ukrajina približuje svoje zakone, predpise in upravne prakse pravnemu redu EU.

Člen 291

Večstranski standardi in sporazumi na področju dela

1.   Pogodbenici priznavata polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse kot ključne elemente za trgovino v globaliziranem svetu. Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta spodbujali razvoj trgovine na način, ki spodbuja polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse, tudi za moške, ženske in mlade.

2.   Pogodbenici v okviru svojih zakonov in praks spodbujata in izvajata mednarodno priznane temeljne delovne standarde, zlasti:

(a)

svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;

(b)

odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;

(c)

učinkovito odpravo dela otrok; in

(d)

odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih.

3.   Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta učinkovito izvajali temeljne in prednostne konvencije Mednarodne organizacije dela, ki sta jih ratificirali, in Deklaracijo Mednarodne organizacije dela iz leta 1998 o temeljnih načelih in pravicah pri delu. Pogodbenici bosta razmislili tudi o ratifikaciji in izvajanju drugih konvencij Mednarodne organizacije dela, ki jih ta uvršča med posodobljene.

4.   Pogodbenici poudarjata, da se delovni standardi ne smejo uporabljati v protekcionistične trgovinske namene. Pogodbenici potrjujeta, da njune primerjalne prednosti nikakor ne smejo biti vprašljive.

Člen 292

Večstranski okoljski sporazumi

1.   Pogodbenici priznavata pomen mednarodnega okoljskega upravljanja in sporazumov kot odziv mednarodne skupnosti na globalna ali regionalna okoljska vprašanja.

2.   Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta v svojih zakonih in praksah učinkovito izvajali večstranske okoljske sporazume, katerih podpisnici sta.

3.   Nobena določba iz tega sporazuma ne omejuje pravice posamezne pogodbenice do sprejetja ali ohranitve ukrepov za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, katerih podpisnica je. Taki ukrepi se ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama ali prikrito omejevanje trgovine.

4.   Pogodbenici zagotovita, da okoljska politika temelji na previdnostnem načelu in na načelu preventivnega ukrepanja, načelu, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru, ter načelu odgovornosti povzročitelja.

5.   Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju skrbne in preudarne rabe naravnih virov v skladu s ciljem trajnostnega razvoja, da se okrepijo vezi med trgovinskimi in okoljskimi politikami in praksami pogodbenic.

Člen 293

Spodbujanje trajnostnega razvoja prek trgovine

1.   Pogodbenici znova potrjujeta, da je treba s trgovino spodbujati trajnostni razvoj v vseh njegovih razsežnostih. Pogodbenici priznavata koristno vlogo, ki jo lahko imajo temeljni delovni standardi in dostojno delo za gospodarsko učinkovitost, inovativnost in produktivnost, ter poudarjata pomen večje politične usklajenosti med trgovinskimi politikami na eni strani ter politikami zaposlovanja in socialnimi politikami na drugi strani.

2.   Pogodbenici si prizadevata za olajševanje in spodbujanje trgovine z okoljskim blagom in storitvami in tehnologijami ter tujih neposrednih naložb vanje, trajnostne obnovljive energije, energetsko učinkovitih izdelkov in storitev ter blaga z ekološko označbo, tudi prek odpravljanja povezanih netarifnih ovir.

3.   Pogodbenici si prizadevata olajšati trgovino z izdelki, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, vključno z izdelki, za katere se uporabljajo sheme, kot je shema za pravično in etično trgovino, ter izdelki, pri katerih se upošteva načelo družbene odgovornosti gospodarskih družb.

Člen 294

Trgovina z gozdarskimi proizvodi

Da bi pospeševali trajnostno upravljanje gozdnih virov, se pogodbenici zavezujeta k sodelovanju za izboljšanje izvrševanja zakonodaje in upravljanja na področju gozdov ter spodbujanje trgovine z zakonitimi in trajnostnimi gozdarskimi proizvodi.

Člen 295

Trgovina z ribjimi proizvodi

Ob upoštevanju pomena zagotavljanja odgovornega upravljanja ribjih staležev na trajnosten način in spodbujanja dobrega upravljanja trgovine se pogodbenici zavezujeta, da bosta sodelovali, in sicer:

(a)

s sprejemanjem učinkovitih ukrepov za spremljanje in nadzor ribolovnih in drugih vodnih virov;

(b)

z zagotavljanjem polne skladnosti z veljavnimi ohranitvenimi in nadzornimi ukrepi, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ter s sodelovanjem z njimi in v njihovem okviru, kakor široko je mogoče; in

(c)

med drugim z uvajanjem ukrepov za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

Člen 296

Ohranitev ravni varstva

1.   Nobena pogodbenica ne opušča dejanskega izvrševanja svoje okoljske in delovne zakonodaje z dolgotrajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem na način, ki bi vplival na trgovino ali naložbe med pogodbenicama.

2.   Nobena pogodbenica ne zmanjša ali omeji varstva okolja in delavcev, ki je določeno v njenih zakonih, kar bi spodbudilo trgovino ali naložbe, tako da opusti svoje zakone, predpise ali standarde ali kako drugače od njih odstopa ali predlaga, da jih bo opustila ali kako drugače odstopila od njih, na način, ki bi vplival na trgovino ali naložbe med pogodbenicama.

Člen 297

Znanstvene informacije

Pogodbenici priznavata pomen upoštevanja znanstvenih in tehničnih podatkov ter ustreznih mednarodnih standardov, smernic ali priporočil pri pripravi, sprejemanju in izvajanju ukrepov za varovanje okolja, javnega zdravja in socialnih pogojev, ki vplivajo na trgovino med pogodbenicama.

Člen 298

Pregled učinkov na trajnostni razvoj

Pogodbenici se zavežeta k pregledovanju, spremljanju in ocenjevanju učinka izvajanja tega naslova na trajnostni razvoj z lastnimi participativnimi postopki in institucijami ter tistimi, ki so vzpostavljeni na podlagi tega sporazuma, na primer z ocenjevanjem učinkov na trajnostni razvoj, povezanih s trgovino.

Člen 299

Institucije civilne družbe

1.   Vsaka pogodbenica določi in skliče novo ali obstoječo svetovalno skupino za trajnostni razvoj, katere naloga je svetovanje glede izvajanja tega poglavja.

2.   Svetovalno skupino sestavljajo neodvisne reprezentativne organizacije civilne družbe, tako da so v njej enakomerno zastopane organizacije delodajalcev in delavcev, nevladne organizacije ter druge zadevne zainteresirane strani.

3.   Člani svetovalne skupine vsake pogodbenice se sestanejo v okviru odprtega foruma civilne družbe, da sodelujejo v dialogu o vidikih trajnostnega razvoja pri trgovinskih odnosih med pogodbenicama. Forum civilne družbe se sestane enkrat na leto, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o delovanju foruma civilne družbe najpozneje v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

4.   Dialog, ki ga vodi forum civilne družbe, ne vpliva na vlogo, ki jo ima platforma civilne družbe, ustanovljena s členom 469 tega sporazuma, pri izmenjavi stališč glede kakršnih koli vprašanj v zvezi z izvajanjem tega sporazuma.

5.   Pogodbenici obveščata forum civilne družbe o napredku pri izvajanju tega poglavja. Forum civilne družbe lahko svoja stališča, mnenja ali predloge pogodbenicama predloži neposredno ali prek svetovalnih skupin.

Člen 300

Institucionalni mehanizmi in mehanizmi spremljanja

1.   Ustanovi se Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. Ta o svojem delovanju poroča Pridružitvenemu odboru v sestavi iz člena 465(4) tega sporazuma. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj sestavljajo visoki uradniki iz uprav vsake pogodbenice. Nadzoruje izvajanje tega poglavja, vključno z rezultati dejavnosti spremljanja in ocen učinka, ter v dobri veri razpravlja o kakršnih koli problemih, ki izhajajo iz izvajanja tega poglavja. Sprejme svoj poslovnik. Sestane se v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa vsaj enkrat na leto.

2.   Vsaka pogodbenica določi kontaktno točko v svoji upravi zaradi lažje komunikacije med pogodbenicama o katerih koli zadevah, ki jih zajema to poglavje.

3.   Pogodbenici lahko spremljata napredek pri izvajanju in uporabi ukrepov, ki jih zajema to poglavje. Pogodbenica lahko od druge pogodbenice zahteva, da zagotovi specifične in utemeljene informacije o rezultatih izvajanja tega poglavja.

4.   Pogodbenica lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico o kateri koli zadevi, ki izhaja iz tega poglavja, z vložitvijo pisnega zahtevka pri kontaktni točki navedene pogodbenice. Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene od njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta.

5.   Pogodbenici si stalno prizadevata za rešitev zadeve, ki je zadovoljiva za obe strani, ter se pri tem za nasvet, informacije ali pomoč obrneta na katero koli osebo ali organ, ki se jima zdi primeren, da se sporna zadeva v celoti prouči Pogodbenici upoštevata dejavnosti Mednarodne organizacije dela ali zadevnih večstranskih okoljskih organizacij ali organov, katerih podpisnici sta.

6.   Če pogodbenici s posvetovanjem ne rešita zadeve, lahko katera koli pogodbenica z vložitvijo pisnega zahtevka pri kontaktni točki druge pogodbenice zahteva, da se skliče Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj in obravnava zadevo. Ta se sestane takoj in si prizadeva za dogovor o rešitvi zadeve, po potrebi tudi s posvetovanjem z vladnimi in nevladnimi strokovnjaki. Rešitev Pododbora za trgovino in trajnostni razvoj se objavi, razen če se ta odloči drugače.

7.   Za vse zadeve iz tega poglavja pogodbenici uporabita samo postopke iz členov 300 in 301 tega sporazuma.

Člen 301

Skupina strokovnjakov

1.   Razen če se pogodbenici dogovorita drugače, lahko ena od pogodbenic 90 dni po vložitvi zahtevka za posvetovanje v skladu s členom 300(4) tega sporazuma zahteva, da se skliče skupina strokovnjakov in prouči zadevo, ki ni bila zadovoljivo rešena z vladnimi posvetovanji. V 30 dneh od zahtevka pogodbenice, da se skliče skupina strokovnjakov, se lahko na zahtevo katere koli od pogodbenic skliče Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj, da razpravlja o zadevi. Pogodbenici lahko skupini predložita vprašanja. Skupina se lahko za informacije ali nasvet obrne na katero koli pogodbenico, svetovalne skupine ali mednarodne organizacije. Skupina strokovnjakov se sestane v 60 dneh od zahtevka pogodbenice.

2.   Skupina, katere člani se izberejo v skladu s postopki iz odstavka 3 tega člena, zagotovi svoje strokovno znanje pri izvajanju tega poglavja. Razen če se pogodbenici dogovorita drugače, skupina v 90 dneh od izbire zadnjega strokovnjaka pogodbenicama predloži poročilo. Pogodbenici si po svojih najboljših močeh prizadevata upoštevati nasvete ali priporočila skupine o izvajanju tega poglavja. Izvajanje priporočil skupine nadzoruje Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. Poročilo skupine je dano na razpolago svetovalnim skupinam pogodbenic. Za zaupne informacije in poslovnik se uporabljajo načela iz Priloge XXIV k poglavju 14 (Reševanje sporov) naslova IV tega sporazuma.

3.   Ob začetku veljavnosti tega sporazuma se pogodbenici dogovorita o seznamu vsaj 15 oseb s strokovnim znanjem o vprašanjih iz tega poglavja, od katerih jih vsaj pet ni državljanov katere koli pogodbenice in ki predsedujejo skupini. Strokovnjaki so neodvisni od pogodbenic ali organizacij, zastopanih v svetovalni(-h) skupini(-ah), niso povezani z njimi in ne sprejemajo navodil od njih. Vsaka pogodbenica izbere enega strokovnjaka s seznama strokovnjakov v 50 dneh od prejema zahtevka pogodbenice za ustanovitev skupine. Če pogodbenica ne izbere svojega strokovnjaka v tem času, druga pogodbenica s seznama strokovnjakov izbere državljana pogodbenice, ki ji ni uspelo izbrati strokovnjaka. Izbrana strokovnjaka se dogovorita o predsedniku, ki se izbere s seznama strokovnjakov, ki niso državljani pogodbenic.

Člen 302

Sodelovanje na področju trgovine in trajnostnega razvoja

Pogodbenici sodelujeta glede trgovinskih vidikov politike dela in okoljske politike, da se dosežejo cilji tega sporazuma.

POGLAVJE 14  (43)

Reševanje sporov

Člen 303

Cilj

Cilj tega poglavja je izoibanje sporom in reševanje v dobri veri kakršnih koli sporov med pogodbenicama glede uporabe določb tega sporazuma, navedenih v členu 304 tega sporazuma, da se, kadar je mogoče, doseže sporazumna rešitev (44).

Člen 304

Področje uporabe

Določbe tega poglavja se uporabljajo v zvezi s kakršnimi koli spori glede razlage in uporabe določb naslova IV tega sporazuma, če ni izrecno določeno drugače.

Člen 305

Posvetovanja

1.   Pogodbenici si prizadevata rešiti kakršen koli spor glede razlage in uporabe določb tega sporazuma, navedenih v členu 304 tega sporazuma, z začetkom posvetovanj v dobri veri, da dosežeta sporazumno rešitev.

2.   Posamezna pogodbenica lahko začetek posvetovanj zahteva s pisnim zahtevkom, ki ga vloži pri drugi pogodbenici in v katerem opredeli sporni ukrep in določbe tega sporazuma, navedene v členu 304 tega sporazuma, ki se po njenem mnenju uporabljajo, kopijo pa Odboru za trgovino.

3.   Posvetovanja se opravijo v 30 dneh od prejema zahtevka in potekajo na ozemlju tožene pogodbenice, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 30 dneh do prejema zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj. Vse zaupne informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo zaupne.

4.   Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pokvarljivo ali sezonsko blago, se opravijo v 15 dneh od vložitve zahtevka in se štejejo za zaključena 15 dni po vložitvi zahtevka.

5.   Če se posvetovanja nanašajo na transport energetskega blaga prek omrežij in ena pogodbenica dojema rešitev spora kot nujno zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med Ukrajino in pogodbenico EU, se ta opravijo v treh dneh od vložitve zahtevka in se štejejo za zaključena tri dni po vložitvi zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj. Vse zaupne informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo zaupne.

6.   Če se posvetovanja ne opravijo v rokih iz odstavka 3 tega člena oziroma odstavka 4 tega člena ali če se posvetovanja zaključijo, ne da bi bilo doseženo soglasje o sporazumni rešitvi, lahko tožeča pogodbenica zahteva ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 306 tega sporazuma.

Oddelek 1

Arbitražni postopek

Člen 306

Začetek arbitražnega postopka

1.   Če pogodbenicama ne uspe rešiti spora s pomočjo posvetovanj, kakor so opredeljena v členu 305 tega sporazuma, lahko tožeča pogodbenica zahteva ustanovitev arbitražnega sveta.

2.   Zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta se v pisni obliki vloži pri toženi pogodbenici in Odboru za trgovino. Tožeča pogodbenica v svojem zahtevku opredeli zadevni sporni ukrep in na kratko povzame pravno podlago pritožbe, ki zadošča za jasno predstavitev problema. Če tožeča pogodbenica zahteva ustanovitev arbitražnega sveta z nestandardnim mandatom, se v pisni zahtevek vključi predlagano besedilo posebnega mandata.

3.   Razen če se pogodbenici v petih dneh od ustanovitve arbitražnega sveta dogovorita drugače, se mandat arbitražnega sveta glasi:

„proučiti zadevo iz zahtevka za ustanovitev arbitražnega sveta, odločiti o združljivosti zadevnega ukrepa z določbami tega sporazuma, navedenimi v členu 304 tega sporazuma, in sprejeti odločitev v skladu s členom 310 tega sporazuma.“

Člen 307

Sestava arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet sestavljajo trije arbitri.

2.   V desetih dneh od vložitve zahtevka za ustanovitev arbitražnega sveta pri Odboru za trgovino se pogodbenici posvetujeta, da bi dosegli dogovor o sestavi arbitražnega sveta.

3.   Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o sestavi arbitražnega sveta v roku iz odstavka 2 tega člena, lahko katera koli od pogodbenic zaprosi predsednika Odbora za trgovino ali njegovega pooblaščenca, da z žrebom izbere vse tri člane z veljavnega seznama, sestavljenega na podlagi člena 323 tega sporazuma, enega izmed posameznikov, ki jih predlaga tožeča pogodbenica, enega izmed posameznikov, ki jih predlaga tožena pogodbenica, ter enega izmed posameznikov, ki sta jih pogodbenici izbrali za predsednika.

4.   Če se pogodbenici dogovorita o enem ali več članih arbitražnega sveta, se preostali član ali člani izberejo po enakem postopku:

(a)

če sta se pogodbenici dogovorili o dveh članih arbitražnega sveta, se preostali član izbere izmed posameznikov, ki sta jih pogodbenici izbrali za predsednika;

(b)

če sta se pogodbenici dogovorili o enem članu arbitražnega sveta, se eden od preostalih članov izbere izmed posameznikov, ki jih je predlagala tožeča pogodbenica, drugi pa izmed posameznikov, ki jih je predlagala tožena pogodbenica.

5.   Predsednik Odbora za trgovino ali njegov pooblaščenec izbere arbitre v petih dneh od prošnje iz odstavka 3. Pri izboru je lahko prisoten po en predstavnik vsake pogodbenice.

6.   Datum ustanovitve arbitražnega sveta je dan, ko se zaključi izbirni postopek.

7.   Če v času prošnje iz odstavka 3 tega člena kateri od seznamov iz člena 323 tega sporazuma še ni sestavljen, se trije arbitri izžrebajo izmed posameznikov, ki jih je formalno predlagala ena pogodbenica ali ki sta jih formalno predlagali obe pogodbenici.

8.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve katerega koli transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med Ukrajino in pogodbenico EU ali zaradi nevarnosti za to, se uporabi odstavek 3 tega člena brez uporabe možnosti odstavka 2 tega člena, rok iz odstavka 5 tega člena pa je dva dni.

Člen 308

Vmesno poročilo arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet pogodbenicama predloži vmesno poročilo, v katerem navede ugotovitve dejstev, uporabo zadevnih določb in utemeljitev svojih ugotovitev in priporočil, v 90 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Če meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, mora predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvestiti pogodbenici in Odbor za trgovino ter navesti razloge za odlog in datum, ko namerava svet predložiti svoje vmesno poročilo. Vmesno poročilo nikakor ne sme biti predloženo pozneje kot 120 dni od ustanovitve arbitražnega sveta.

2.   Vsaka pogodbenica lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 14 dneh od njegove predložitve.

3.   V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom, si arbitražni svet prizadeva predložiti vmesno poročilo, vsaka pogodbenica pa lahko pri arbitražnem svetu vloži pisni zahtevek za pregled določenih vidikov vmesnega poročila v obdobju, ki je za polovico krajše od obdobja iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

4.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve katerega koli transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med Ukrajino in pogodbenico EU ali zaradi nevarnosti za to, se vmesno poročilo predloži v 20 dneh, vsak zahtevek na podlagi odstavka 2 pa vloži v petih dneh od predložitve pisnega poročila. Arbitražni svet se lahko odloči, da vmesnega poročila ne pripravi.

5.   Po proučitvi kakršnih koli pisnih pripomb pogodbenic o vmesnem poročilu lahko arbitražni svet svoje poročilo spremeni in opravi kakršna koli nadaljnja preverjanja, za katera meni, da so potrebna. Končna odločitev arbitražnega sveta vključuje razpravo o argumentih, predloženih na vmesni stopnji.

Člen 309

Spravni postopek za nujne energetske spore

1.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve katerega koli transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med Ukrajino in pogodbenico EU ali zaradi nevarnosti za to, lahko katera koli od pogodbenic zaprosi predsednika sveta, da ravna kot spravni posredovalec v zvezi s katero koli zadevo, povezano s sporom, in sicer s predložitvijo prošnje svetu.

2.   Spravni posredovalec si prizadeva za sporazumno rešitev spora ali za dogovor o postopku za njegovo rešitev. Če v 15 dneh od imenovanja posredovalcu ne uspe doseči takega dogovora, predlaga rešitev spora ali postopek za njegovo rešitev ter določi pogoje, ki jih je treba upoštevati od določenega dne, ki ga določi, do rešitve spora.

3.   Pogodbenici in subjekti pod nadzorom ali jurisdikcijo pogodbenic upoštevajo priporočila o določilih in pogojih na podlagi odstavka 2 tega člena glede pogojev, in sicer tri mesece po odločitvi spravnega posredovalca ali do rešitve spora, kar je prej.

4.   Spravni posredovalec spoštuje kodeks ravnanja arbitrov.

Člen 310

Odločitev arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Odboru za trgovino v 120 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Če arbitražni svet meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Odbor za trgovino ter navede razloge za odlog in datum, ko namerava svet dokončati svoje delo. Odločitev nikakor ne sme biti sporočena pozneje kot 150 dni od ustanovitve arbitražnega sveta.

2.   V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom, si arbitražni svet prizadeva sporočiti svojo odločitev v 60 dneh od datuma ustanovitve arbitražnega sveta. V nobenem primeru to ne sme biti pozneje kot 75 dni od njegove ustanovitve. Arbitražni svet lahko o tem, ali je zadeva po njegovem mnenju nujna, predhodno odloči v 10 dneh od svoje ustanovitve.

3.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve katerega koli transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med Ukrajino in pogodbenico EU ali zaradi nevarnosti za to, arbitražni svet svojo odločitev sporoči v 40 dneh od datuma ustanovitve.

Oddelek 2

Izpolnjevanje odločitve

Člen 311

Izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta v dobri veri, prav tako pa si prizadeva doseči dogovor glede obdobja za izpolnitev odločitve.

Člen 312

Razumno obdobje za izpolnitev odločitve

1.   Tožena pogodbenica najpozneje v 30 dneh po sporočitvi odločitve arbitražnega sveta pogodbenicama uradno obvesti tožečo pogodbenico in Odbor za trgovino o obdobju, ki ga bo predvidoma potrebovala za izpolnitev odločitve (v nadaljnjem besedilu: razumno obdobje).

2.   Če med pogodbenicama pride do razhajanj glede razumnega obdobja za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, tožeča pogodbenica v 20 dneh od uradnega obvestila iz odstavka 1 tega člena pisno zahteva od prvotnega arbitražnega sveta, da določi dolžino razumnega obdobja. Obvestilo o takem zahtevku se hkrati pošlje toženi pogodbenici in Odboru za trgovino. Arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Odboru za trgovino v 20 dneh od vložitve zahtevka.

3.   Če se prvotni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 307 tega sporazuma. Rok za sporočitev odločitve je 35 dni od vložitve zahtevka iz odstavka 2 tega člena.

4.   Tožena pogodbenica pisno obvesti tožečo pogodbenico o svojem napredku pri izpolnjevanju odločitve arbitražnega sveta vsaj en mesec pred iztekom razumnega obdobja.

5.   Razumno obdobje se lahko podaljša ob soglasju pogodbenic.

Člen 313

Presoja kakršnih koli ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

1.   Tožena pogodbenica pred koncem razumnega obdobja tožečo pogodbenico in Odbor za trgovino uradno obvesti o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.

2.   Če med pogodbenicama pride do razhajanj glede obstoja ali skladnosti katerega koli ukrepa, priglašenega na podlagi odstavka 1, s Sporazumom, lahko tožeča pogodbenica pisno zahteva od prvotnega arbitražnega sveta, da odloča o zadevi. V takšnem zahtevku se navedejo zadevni sporni ukrep in določbe Sporazuma, s katerimi naj ne bi bil skladen navedeni ukrep, in sicer na način, ki zadošča za jasno predstavitev pravne podlage pritožbe. Arbitražni svet svojo odločitev sporoči v 45 dneh od vložitve zahtevka.

3.   Če se prvotni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 307 tega sporazuma. Rok za sporočitev odločitve je 60 dni od vložitve zahtevka iz odstavka 2 tega člena.

Člen 314

Pravna sredstva za nujne energetske spore

1.   V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve katerega koli transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med Ukrajino in pogodbenico EU ali zaradi nevarnosti za to, se uporabijo posebne določbe o pravnih sredstvih iz nadaljevanja.

2.   Z odstopanjem od členov 311, 312 in 313 tega sporazuma lahko tožeča pogodbenica začasno opusti obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, na ravni, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju, ki ga povzroči neizpolnjevanje ugotovitev sveta v 15 dneh po njihovi objavi s strani pogodbenice. Taka opustitev lahko začne veljati takoj. Ohraniti jo je mogoče največ tri mesece, razen če tožena pogodbenica ni izpolnila zahtev iz poročila sveta.

3.   Če tožena pogodbenica izpodbija obstoj neizpolnjevanja ali raven opustitve obveznosti zaradi neizpolnjevanja, lahko začne postopek na podlagi člena 315 ali 316 tega sporazuma, ki se obravnava po pospešenem postopku. Od tožeče pogodbenice se bo odprava ali prilagoditev opustitve obveznosti zahtevala šele potem, ko bo svet odločil o zadevi, dokler postopek ni končan, pa lahko opustitev obveznosti ohrani.

Člen 315

Začasna pravna sredstva v primeru neizpolnjevanja odločitve

1.   Če tožena pogodbenica ne pošlje uradnega obvestila o ukrepih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta pred iztekom razumnega obdobja ali če arbitražni svet odloči, da kateri koli ukrep, priglašen na podlagi člena 313(1) tega sporazuma, ni skladen z obveznostmi navedene pogodbenice na podlagi določb Sporazuma, navedenih v členu 304, mora tožena pogodbenica na zahtevo tožeče pogodbenice predložiti ponudbo za začasno nadomestilo.

2.   Če dogovor o nadomestilu ni dosežen v 30 dneh po koncu razumnega obdobja ali sporočitve odločitve arbitražnega sveta po členu 313 tega sporazuma, da ukrep za izpolnitev odločitve ni v skladu z določbami tega sporazuma, navedenimi v členu 304, je tožeča pogodbenica upravičena, da se po uradnem obvestilu toženi pogodbenici in Odboru za trgovino njene obveznosti, ki izhajajo iz katere koli določbe iz poglavja o območju proste trgovine, začasno opustijo na ravni, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve. Tožeča pogodbenica lahko opustitev izvede kadar koli po izteku 10 dni po dnevu uradnega obvestila, razen če tožena pogodbenica zahteva arbitražo v skladu z odstavkom 4 tega člena.

3.   Tožeča pogodbenica se pri opustitvi obveznosti lahko odloči povišati svoje tarifne stopnje na raven, ki se uporablja za druge članice STO, in sicer za obseg trgovine, ki se določi tako, da je obseg trgovine, pomnožen s povišanjem tarifnih stopenj, enak vrednosti izničenja ali poslabšanja zaradi kršitve.

4.   Če tožena pogodbenica meni, da sporočena raven opustitve obveznosti ni enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se pošlje tožeči pogodbenici in Odboru za trgovino pred iztekom 10-dnevnega obdobja iz odstavka 2 tega člena. Arbitražni svet svojo odločitev o ravni opustitve obveznosti sporoči pogodbenicama in Odboru za trgovino v 30 dneh od vložitve zahtevka. Obveznosti se ne opustijo, dokler arbitražni svet ne sporoči svoje odločitve, vsaka opustitev pa mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega sveta.

5.   Če se prvotni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 307 tega sporazuma. V takih primerih je rok za sporočitev odločitve 45 dni od vložitve zahtevka iz odstavka 4 tega člena.

6.   Opustitev obveznosti je začasna in se uporablja samo, dokler se kateri koli ukrep, za katerega je ugotovljena neskladnost z določbami Sporazuma, navedenimi v členu 304, ne odpravi ali spremeni tako, da se uskladi z določbami Sporazuma, navedenimi v členu 304, kot je določeno v členu 316, ali dokler se pogodbenici ne dogovorita o rešitvi spora.

Člen 316

Presoja kakršnih koli ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve po opustitvi obveznosti

1.   Tožena pogodbenica uradno obvesti tožečo pogodbenico in Odbor za trgovino o kakršnih koli ukrepih, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, in o svojem zahtevku, da tožeča pogodbenica konča opustitev obveznosti.

2.   Če pogodbenici v 30 dneh od predložitve uradnega obvestila ne dosežeta dogovora o tem, ali s priglašenim ukrepom tožena pogodbenica izpolnjuje določbe Sporazuma, navedene v členu 304, lahko tožeča pogodbenica pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni svet. Obvestilo o taki zahtevi se hkrati pošlje toženi pogodbenici in Odboru za trgovino. Arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Odboru za trgovino v 45 dneh od vložitve zahtevka. Če arbitražni svet odloči, da tožena pogodbenica izpolnjuje Sporazum, ali če tožeča pogodbenica v 45 dneh od predložitve uradnega obvestila iz odstavka 1 tega člena ne zahteva, naj prvotni arbitražni svet odloči o zadevi, se opustitev obveznosti konča v 15 dneh bodisi od odločitve arbitražnega sveta bodisi od konca 45-dnevnega obdobja.

3.   Če se prvotni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 307 tega sporazuma. Rok za sporočitev odločitve je v tem primeru 60 dni od vložitve zahtevka iz odstavka 2 tega člena.

Oddelek 3

Skupne določbe

Člen 317

Sporazumna rešitev

Pogodbenici lahko kadar koli dosežeta sporazumno rešitev spora v skladu s tem poglavjem. O kakršni koli taki rešitvi po potrebi skupno obvestita Odbor za trgovino in predsednika arbitražnega sveta. Če rešitev zahteva odobritev v skladu z relevantnimi nacionalnimi postopki katere koli od pogodbenic, se v obvestilu navede takšna zahteva, arbitražni postopek pa se prekine. Če se taka odobritev ne zahteva ali po obvestitvi o končanju kakršnih koli takih nacionalnih postopkov, se arbitražni postopek konča.

Člen 318

Poslovnik

1.   Postopke reševanja sporov iz tega poglavja ureja poslovnik iz Priloge XXIV k temu sporazumu.

2.   Kakršno koli zasedanje arbitražnega sveta je v skladu s poslovnikom iz Priloge XXIV k temu sporazumu odprto za javnost.

Člen 319

Informacije in tehnični nasveti

Arbitražni svet lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo pridobi informacije iz katerega koli vira, tudi od pogodbenic, udeleženih v sporu, za katerega meni, da je primeren za postopek arbitražnega sveta. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti ustrezno izvedensko mnenje, če meni, da je to primerno. Kakršne koli na ta način pridobljene informacije je treba razkriti vsaki od pogodbenic in jima jih predložiti, da izrazita pripombe. Zainteresirane fizične ali pravne osebe s prebivališčem oziroma sedežem na ozemlju pogodbenic so pooblaščene, da arbitražnemu svetu v skladu s poslovnikom iz Priloge XXIV k temu sporazumu predložijo dopise amicus curiae.

Člen 320

Pravila razlage

Arbitražni svet razlaga določbe iz člena 304 tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969. Če je obveznost iz tega sporazuma enaka obveznosti iz Sporazuma STO, arbitražni svet sprejme razlago, ki je skladna s katerimi koli relevantnimi razlagami iz odločitev Organa STO za reševanje sporov. Odločitve arbitražnega sveta ne morejo povečati ali zmanjšati pravic in obveznosti iz tega sporazuma.

Člen 321

Sklepi in odločitve arbitražnega sveta

1.   Arbitražni svet si vsestransko prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem. Kadar sklepa s soglasjem kljub temu ni mogoče doseči, se o sporni zadevi odloča z večino glasov. V nobenem primeru pa se ločena odklonilna mnenja arbitrov ne objavijo.

2.   Vsaka odločitev arbitražnega sveta je zavezujoča za pogodbenici in ne ustvarja nobenih pravic ali obveznosti za fizične ali pravne osebe. V odločitvi so navedene ugotovitve glede dejstev, uporabe ustreznih določb Sporazuma in utemeljitev sprejetih ugotovitev in zaključkov. Odbor za trgovino javno in v celoti objavi odločitve arbitražnega sveta, razen če se odloči, da tega ne bo storil.

Člen 322

Reševanje sporov v zvezi z regulativnim približevanjem

1.   Postopki iz tega člena se uporabljajo za spore glede razlage in uporabe določbe tega sporazuma v zvezi z regulativnim približevanjem iz poglavja 3 (Tehnične ovire v trgovini), poglavja 4 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi), poglavja 5 (Olajševanje carinskih postopkov in trgovine), poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje), poglavja 8 (Javna naročila) ali poglavja 10 (Konkurenca), ali ki pogodbenici kako drugače nalaga obveznost, opredeljeno s sklicevanjem na določbo prava EU.

2.   Če se v sporu pojavi težava v zvezi z razlago določbe prava EU, navedene v odstavku 1, arbitražni svet ne odloči o tem, temveč za odločitev o tem vprašanju zaprosi Sodišče Evropske unije. V takih primerih se roki, ki veljajo za odločitve arbitražnega sveta, odložijo, dokler Sodišče Evropske unije ne sprejme odločitve. Odločitev Sodišča Evropske unije je za arbitražni svet zavezujoča.

Oddelek 4

Splošne določbe

Člen 323

Arbitri

1.   Odbor za trgovino najpozneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma sestavi seznam 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni opravljati funkcijo arbitrov. Vsaka pogodbenica predlaga pet posameznikov za opravljanje funkcije arbitrov. Pogodbenici izbereta tudi pet posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic, za opravljanje funkcije predsednika arbitražnega sveta. Odbor za trgovino zagotovi, da je seznam vedno popoln.

2.   Seznam, sestavljen v skladu z odstavkom 1 tega člena, se uporabi za sestavo arbitražnih svetov v skladu s členom 307 tega sporazuma. Sestavljajo ga arbitri, ki imajo strokovno znanje ali izkušnje iz prava in mednarodne trgovine.

3.   Vsi arbitri, ki so imenovani v arbitražni svet, so neodvisni, delujejo v svoji individualni pristojnosti in ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade oziroma niso povezani z vlado katere koli od pogodbenic in ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge XXV k temu sporazumu.

Člen 324

Razmerje do obveznosti STO

1.   Uporaba določb o reševanju sporov iz tega poglavja ne posega v nobeno dejanje v okviru STO, vključno s postopkom za reševanje sporov.

2.   Vendar kadar je pogodbenica v zvezi z določenim ukrepom začela postopek reševanja spora v skladu s členom 306(1) tega sporazuma ali Sporazumom STO, ne more začeti postopka reševanja spora v zvezi z istim ukrepom pri drugem razsodišču, dokler se prvi postopek ne konča. Poleg tega si pogodbenica ne prizadeva, da bi pri obeh razsodiščih popravila kršitev obveznosti, ki je enaka v okviru tega sporazuma in Sporazuma STO. V tem primeru velja, da po začetku postopka za reševanje spora pogodbenica pri drugem razsodišču ne vloži zahtevka za popravo enake obveznosti v okviru drugega sporazuma, razen če izbrano razsodišče iz procesnih ali jurisdikcijskih razlogov ne pride do ugotovitev v zvezi z zahtevkom za popravo kršitve navedene obveznosti.

3.   Za namene odstavka 2:

(a)

se postopki reševanja sporov v skladu s Sporazumom STO začnejo, ko pogodbenica vloži zahtevek za ustanovitev sveta v skladu s členom 6 Dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu STO, ter se končajo, ko Organ STO za reševanje sporov sprejme poročilo sveta in poročilo pritožbenega organa, odvisno od primera, v skladu s členoma 16 in 17.14 navedenega dogovora; in

(b)

se postopki reševanja sporov v okviru tega poglavja začnejo, ko pogodbenica vloži zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 306(1) tega sporazuma, ter se končajo, ko arbitražni svet o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in Odbor za trgovino.

4.   To poglavje posamezni pogodbenici v ničemer ne preprečuje uporabe opustitve obveznosti, ki jo je odobril Organ STO za reševanje sporov. Sporazum STO se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečila opustitev obveznosti v skladu s tem poglavjem.

Člen 325

Roki

1.   Vsi roki iz tega poglavja, vključno z roki, v katerih morajo arbitražni sveti sporočiti svoje odločitve, se štejejo v koledarskih dnevih od dneva, ki sledi dejanju ali dejstvu, na katerega se nanašajo.

2.   Kateri koli rok iz tega poglavja se lahko podaljša ob medsebojnem soglasju pogodbenic.

Člen 326

Sprememba poglavja

Odbor za trgovino se lahko odloči spremeniti to poglavje, poslovnik arbitražnega postopka iz Priloge XXIV k temu sporazumu in kodeks ravnanja članov arbitražnih svetov in mediatorjev iz Priloge XXV k temu sporazumu.

POGLAVJE 15

Mehanizem mediacije

Člen 327

Cilj in področje uporabe

1.   Cilj tega poglavja je omogočiti iskanje sporazumnih rešitev z uporabo celovitega in hitrega postopka s pomočjo mediatorja.

2.   To poglavje se uporablja za katere koli ukrepe, ki spadajo na področje uporabe poglavja 1 naslova IV (Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago) tega sporazuma in negativno vplivajo na trgovino med pogodbenicama.

3.   To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki spadajo pod poglavje 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje), poglavje 7 (Tekoča plačila in pretok kapitala), poglavje 8 (Javna naročila), poglavje 9 (Intelektualna lastnina) in poglavje 13 (Trgovina in trajnostni razvoj) tega sporazuma. Odbor za trgovino lahko po ustrezni presoji odloči, da bi se moral ta mehanizem uporabiti za katerega koli od teh sektorjev.

Oddelek 1

Postopki v okviru mehanizma mediacije

Člen 328

Zahteva za informacije

1.   Pred začetkom postopka mediacije lahko posamezna pogodbenica kadar koli zahteva informacije glede ukrepa, ki negativno vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama. Pogodbenica, kateri je taka zahteva podana, v 20 dneh od datuma prejema zahteve predloži odgovor s pripombami na informacije iz zahteve. Če je mogoče, se zahteva in odgovor nanjo predložita v pisni obliki.

2.   Če zaprošena pogodbenica meni, da odgovor v 20 dneh ni izvedljiv, drugo pogodbenico obvesti o razlogih za odlog in oceni najkrajšega možnega roka, v katerem bo lahko predložila odgovor.

Člen 329

Začetek postopka

1.   Posamezna pogodbenica lahko kadar koli zahteva, da pogodbenici začneta postopek mediacije. Taka zahteva se v pisni obliki naslovi na drugo pogodbenico. Zahteva je dovolj podrobna, da jasno predstavlja pomisleke pogodbenice prosilke, in navaja:

(a)

zadevne sporne ukrepe;

(b)

domnevne negativne vplive, ki jih po mnenju pogodbenice prosilke ukrep ima ali bo imel na trgovino ali naložbe med pogodbenicama; in

(c)

razlago, kakšna je po mnenju pogodbenice prosilke povezava med temi vplivi in ukrepom.

2.   Pogodbenica, na katero je naslovljena taka zahteva, z razumevanjem prouči zahtevo ter jo sprejme ali zavrne v pisni obliki v 10 dneh od njenega prejema.

Člen 330

Izbira mediatorja

1.   Ob začetku postopka mediacije si pogodbenici prizadevata, da se v 15 dneh po prejemu odgovora na zahtevo sporazumeta o mediatorju.

2.   Če se pogodbenici ne moreta sporazumeti o mediatorju v določenem roku, lahko katera koli od pogodbenic zaprosi predsednika Odbora za trgovino ali njegovega pooblaščenca, da z žrebom izbere mediatorja s seznama, sestavljenega na podlagi člena 323 tega sporazuma. Predstavniki obeh pogodbenic v sporu so dovolj zgodaj povabljeni, da se udeležijo žreba. V vsakem primeru se žreb opravi s prisotno pogodbenico oziroma pogodbenicama.

3.   Predsednik Odbora za trgovino ali njegov pooblaščenec izbere mediatorja v petih delovnih dneh od prošnje iz odstavka 2, ki jo predloži katera koli od pogodbenic.

4.   Če v času prošnje iz odstavka 2 tega člena seznam iz člena 323 tega sporazuma še ni sestavljen, se mediator izžreba izmed posameznikov, ki jih je formalno predlagala ena pogodbenica ali ki sta jih formalno predlagali obe pogodbenici.

5.   Pogodbenici se lahko dogovorita, da je mediator državljan ene od pogodbenic.

6.   Mediator nepristransko in pregledno pomaga pogodbenicama, da razjasnita ukrep in njegov morebitni vpliv na trgovino ter dosežeta sporazumno rešitev. Kodeks ravnanja iz Priloge XXV k temu sporazumu se uporablja za mediatorje, kot je določeno v navedenem kodeksu. Pravila 3 do 7 (obvestila) in 41 do 46 (prevod in izračun rokov) poslovnika iz Priloge XXIV k temu sporazumu se tudi smiselno uporabljajo.

Člen 331

Pravila postopka mediacije

1.   V desetih dneh od imenovanja mediatorja pogodbenica, ki je začela postopek mediacije, pisno predstavi podroben opis problema mediatorju in drugi pogodbenici, zlasti posledice spornega ukrepa in njegov vpliv na trgovino. V 20 dneh od predložitve tega opisa lahko druga pogodbenica predloži pisne pripombe na opis problema. Katera koli od pogodbenic lahko v svoj opis ali pripombe vključi katere koli informacije, ki se ji zdijo relevantne.

2.   Mediator lahko določi najprimernejši način za razjasnitev zadevnega ukrepa in njegovega morebitnega vpliva na trgovino. Zlasti lahko mediator organizira srečanja med pogodbenicama, se z njima skupaj ali posamezno posvetuje, za pomoč ali nasvet zaprosi ustrezne strokovnjake in zainteresirane strani ter zagotovi kakršno koli dodatno podporo, ki jo zahtevata pogodbenici. Vendar se mediator pred naslovitvijo prošnje za pomoč ali nasvet na ustrezne strokovnjake in zainteresirane strani posvetuje s pogodbenicama.

3.   Mediator lahko daje nasvete ali predlaga rešitev glede pomislekov pogodbenic, ki lahko ponujeno rešitev sprejmeta ali zavrneta ali pa se dogovorita o drugačni rešitvi. Vendar mediator ne daje nasvetov ali pripomb glede skladnosti spornega ukrepa s tem sporazumom.

4.   Postopek se izvede na ozemlju pogodbenice, na katero je bila naslovljena zahteva, ali na kateri koli drugi lokaciji ali na drug način ob soglasju pogodbenic.

5.   Pogodbenici si prizadevata doseči sporazumno rešitev v 60 dneh od imenovanja mediatorja. Do sprejetja dokončnega dogovora lahko pogodbenici proučita morebitne vmesne rešitve, zlasti če se ukrep nanaša na pokvarljivo blago.

6.   Rešitev se lahko sprejme s sklepom Odbora za trgovino. Katera koli od pogodbenic lahko tako rešitev pogoji z dokončanjem kakršnih koli notranjih postopkov. Sporazumne rešitve se javno objavijo. Vendar se morajo iz različice, ki se razkrije javnosti, odstraniti katere koli informacije, ki jih je posamezna pogodbenica označila kot zaupne.

7.   Postopek se konča:

(a)

s sprejetjem sporazumne rešitve, dosežene med pogodbenicama na datum sprejetja;

(b)

s pisno izjavo mediatorja po posvetovanju s pogodbenicama, da nadaljnja prizadevanja v okviru mediacije ne bi bila koristna;

(c)

s pisno izjavo ene pogodbenice po proučitvi sporazumnih rešitev v okviru postopka mediacije in po upoštevanju kakršnih koli nasvetov in predlogov mediatorja za rešitev; ali

(d)

na kateri koli stopnji postopka ob soglasju pogodbenic.

Oddelek 2

Izvajanje

Člen 332

Izvajanje sporazumne rešitve

1.   Če sta pogodbenici soglašali z rešitvijo, vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za izvedbo sporazumne rešitve v dogovorjenem roku.

2.   Pogodbenica, ki izvaja rešitev, pisno obvesti drugo pogodbenico o kakršnih koli postopkih ali ukrepih, ki jih je sprejela za izvedbo sporazumne rešitve.

3.   Na zahtevo pogodbenic mediator pogodbenicama predloži pisni osnutek poročila o dejanskem stanju, ter vanj vključi kratek povzetek:

(a)

spornega ukrepa v tem postopku;

(b)

uporabljenih postopkov; in

(c)

kakršnih koli sporazumnih rešitev, ki so bile dosežene kot končni izid teh postopkov, vključno z morebitnimi vmesnimi rešitvami.

Mediator pogodbenicama omogoči, da v 15 dneh predložita pripombe na osnutek poročila. Po proučitvi pripomb, ki sta jih pogodbenici predložili v določenem roku, mediator pogodbenicama v 15 dneh predloži pisno končno poročilo o dejanskem stanju. Poročilo o dejanskem stanju ne vsebuje nobene razlage tega sporazuma.

Oddelek 3

Splošne določbe

Člen 333

Razmerje do reševanja sporov

1.   Postopek v okviru tega mehanizma mediacije naj ne bi bil podlaga za postopke reševanja sporov v okviru tega ali drugega sporazuma. Pogodbenica se ne zanaša na naslednje niti ne predlaga kot dokaz v takih postopkih reševanja sporov niti svet ne presoja:

(a)

stališč, ki jih druga pogodbenica izrazi med postopkom mediacije;

(b)

dejstva, da je druga pogodbenica pokazala pripravljenost, da sprejme rešitev za ukrep, ki je predmet mediacije; ali

(c)

nasvetov ali predlogov mediatorja.

2.   Mehanizem mediacije ne posega v pravice in obveznosti, ki jih imata pogodbenici na podlagi določb o reševanju sporov.

3.   Razen če se pogodbenici dogovorita drugače in ne glede na člen 331(6) tega sporazuma, so vse stopnje postopka, vključno s kakršnimi koli nasveti ali predlaganimi rešitvami, zaupne. Vendar lahko katera koli od pogodbenic javnosti razkrije, da se izvaja mediacija.

Člen 334

Roki

Kateri koli rok iz tega poglavja se lahko spremeni ob soglasju pogodbenic, udeleženih v teh postopkih.

Člen 335

Stroški

1.   Vsaka pogodbenica nosi stroške, nastale zaradi udeležbe v postopku mediacije.

2.   Pogodbenici si enakovredno razdelita stroške, ki so nastali zaradi organizacije, vključno s honorarji in stroški mediatorja, kakršnega koli pomočnika mediatorja, in če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o skupnem jeziku, kakršne koli stroške, povezane s prevajanjem. Honorarji mediatorja se določijo skladno s honorarji, določenimi za predsednika arbitražnega sveta v odstavku 8 Priloge XXIV k temu sporazumu.

Člen 336

Pregled

Pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma se pogodbenici posvetujeta o potrebi po spremembi mehanizma mediacije glede na pridobljene izkušnje in razvoj ustreznega mehanizma v okviru STO.

NASLOV V

GOSPODARSKO IN SEKTORSKO SODELOVANJE

POGLAVJE 1

Sodelovanje na področju energetike, vključno z jedrskimi vprašanji

Člen 337

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta nadaljevali in stopnjevali trenutno sodelovanje na področju energetike, da bi se okrepili energetska varnost, konkurenčnost in vzdržnost, kar je nujno potrebno za spodbujanje gospodarske rasti, ter da bi napredovali pri povezovanju trgov, vključno s postopnim približevanjem v energetskem sektorju in z udeležbo v regionalnem sodelovanju na področju energetike. Pri regulativnem sodelovanju se bo upoštevala potreba po zagotovitvi ustreznih obveznosti javnih služb, vključno z ukrepi za obveščanje in varstvo potrošnikov pred nepoštenimi prodajnimi praksami, ter dostopa do cenovno dostopne energije za potrošnike, tudi najranljivejše državljane.

2.   Tako sodelovanje bo temeljilo na celovitem partnerstvu, njegovo vodilo pa bodo načela skupnega interesa, vzajemnosti, preglednosti in predvidljivosti, skladno z načeli tržnega gospodarstva, Pogodbo o energetski listini iz leta 1994, Memorandumom o soglasju glede sodelovanja na področju energije ter drugimi večstranskimi in povezanimi dvostranskimi sporazumi.

Člen 338

V vzajemno sodelovanje bodo med drugim zajeta naslednja področja:

(a)

uveljavljanje energetskih strategij in politik ter razvoj ali priprava napovedi in scenarijev in izboljšanje sistemov za beleženje statističnih podatkov v energetskem sektorju na podlagi pravočasne izmenjave informacij o energetski bilanci in energijskih tokovih v skladu z mednarodnimi praksami, ter o razvoju infrastrukture;

(b)

vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za reševanje potencialnih energetskih kriz v duhu solidarnosti;

(c)

modernizacija in okrepitev obstoječih energetskih infrastruktur v skupnem interesu, vključno z zmogljivostmi za proizvodnjo energije ter integriteto, varnostjo in zanesljivostjo energetskih omrežij, postopnim vključevanjem ukrajinskega elektroenergetskega omrežja v evropsko elektroenergetsko omrežje, pa tudi s celovito obnovo infrastrukture za tranzit energije in namestitvijo čezmejnih merilnih sistemov na ukrajinskih zunanjih mejah, ter vzpostavitev novih energetskih infrastruktur v skupnem interesu, da se zagotovi diverzifikacija virov energije, dobaviteljev ter transportnih poti in načinov na gospodaren in okolju prijazen način;

(d)

razvoj konkurenčnih, preglednih in nediskriminatornih energetskih trgov s približevanjem predpisom in standardom EU prek zakonodajnih reform;

(e)

sodelovanje v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti iz leta 2005;

(f)

povečanje in okrepitev dolgoročne stabilnosti in zanesljivosti trgovine z energijo, njenega tranzita, raziskovanja, pridobivanja, predelave, proizvodnje, skladiščenja, transporta, prenosa, distribucije, trženja energije ali prodaje energetskih materialov in izdelkov v obojestransko korist in brez diskriminacije v skladu z mednarodnimi pravili, zlasti Pogodbo o energetski listini iz leta 1994, Sporazumom STO in tem sporazumom;

(g)

napredek k privlačnemu in stabilnemu naložbenemu ozračju z urejanjem institucionalnih, pravnih, fiskalnih in drugih pogojev ter spodbujanjem vzajemnih naložb na področju energetike brez diskriminacije;

(h)

učinkovito sodelovanje z Evropsko investicijsko banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter drugimi mednarodnimi finančnimi organizacijami in instrumenti za podporo energetskemu sodelovanju med pogodbenicama;

(i)

spodbujanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo, vključno z oblikovanjem politik za energetsko učinkovitost ter pravnih in regulativnih okvirov, da se dosežejo pomembne izboljšave za skladnost s standardi EU, med drugim učinkovito pridobivanje in proizvodnja, transport, distribucija in poraba energije, združljivi z delovanjem tržnih mehanizmov, ter učinkovita uporaba energije v napravah, za razsvetljavo in v zgradbah;

(j)

razvoj in podpora pridobivanja energije iz obnovljivih virov na gospodaren in okolju prijazen način ter uporabe alternativnih goriv, vključno s trajnostno proizvodnjo biogoriv, ter sodelovanje glede regulativnih vprašanj, certificiranja in standardizacije, pa tudi glede tehnološkega in komercialnega razvoja;

(k)

spodbujanje skupnega izvedbenega mehanizma za Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 1997, da se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov s pomočjo projektov energetske učinkovitosti in pridobivanja energije iz obnovljivih virov;

(l)

znanstveno in tehnično sodelovanje in izmenjava informacij za razvoj in izboljšanje tehnologij proizvodnje, transporta, dobave in končne uporabe energije s posebnim poudarkom na energetsko učinkovitih in okolju prijaznih tehnologijah, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida ter učinkovitimi in čistimi tehnologijami izrabe premoga, v skladu z uveljavljenimi načeli, kot je med drugim določeno v Sporazumu o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ukrajino;

(m)

sodelovanje v okviru evropskih in mednarodnih organov za standardizacijo na področju energetike.

Člen 339

Pogodbenici si izmenjujeta informacije in izkušnje ter zagotavljata ustrezno podporo procesom zakonodajnih reform, ki vključujejo prestrukturiranje premogovništva (energetski premog, premog za koksanje in lignit), da bi se povečala njegova konkurenčnost, okrepila varnost v rudnikih in varnost pri delu ter zmanjšal njegov vpliv na okolje, pri čemer je treba upoštevati regionalne in socialne učinke. Zaradi povečanja učinkovitosti, konkurenčnosti in vzdržnosti mora postopek prestrukturiranja zajeti celotno vrednostno verigo premoga, tj. od raziskovanja premoga prek njegove proizvodnje in obdelave do pretvorbe premoga in ravnanja z odpadnimi snovmi pri predelavi in zgorevanju premoga. Ta pristop vključuje ekstrakcijo in uporabo emisij metana iz premogovnikov, pa tudi emisij, ki nastajajo pri naftnih in plinskih dejavnostih, na deponijah in v kmetijskem sektorju, kot je med drugim določeno v partnerstvu za zmanjšanje emisij metana Global Methane Initiative, katerega partnerici sta pogodbenici.

Člen 340

Pogodbenici ustanavljata mehanizem za zgodnje opozarjanje, kot je določeno v Prilogi XXVI k poglavju 1 (Sodelovanje na področju energetike, vključno z jedrskimi vprašanji) naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma.

Člen 341

Postopno približevanje bo potekalo po dogovorjenem časovnem razporedu, kot je določeno v Prilogi XXVII k temu sporazumu.

Člen 342

1.   Sodelovanje na področju civilne uporabe jedrske energije poteka prek izvajanja posebnih sporazumov na tem področju, ki sta jih pogodbenici sklenili ali jih bosta sklenili v skladu s posameznimi pristojnostmi in pooblastili EU in njenih držav članic oziroma Evropske skupnosti za atomsko energijo in njenih držav članic ter v skladu s pravnimi postopki vsake od pogodbenic.

2.   S takim sodelovanjem se bodo zagotovili visoka raven jedrske varnosti, čista in miroljubna uporaba jedrske energije, ki zajema vse dejavnosti civilne uporabe jedrske energije in vse faze jedrskega gorivnega kroga, vključno s proizvodnjo jedrskih materialov in trgovino z njimi ter vidiki varnosti in zanesljivosti jedrske energije, pripravljenostjo za ukrepe v primeru izrednega dogodka, pa tudi zdravstvenimi in okoljevarstvenimi vprašanji ter neširjenjem. Pri tem bo sodelovanje zajemalo tudi nadaljnji razvoj politik ter pravnih in regulativnih okvirov na podlagi zakonodaje in praks EU ter na podlagi standardov Mednarodne agencije za atomsko energijo. Pogodbenici spodbujata civilne znanstvene raziskave na področjih jedrske varnosti in zanesljivosti, vključno s skupnimi raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, usposabljanjem in mobilnostjo znanstvenikov.

3.   Sodelovanje bo namenjeno reševanju problemov, ki so posledica černobilske nesreče, ter razgradnji jedrske elektrarne v Černobilu, zlasti:

(a)

izvedbeni načrt za zaščitno zgradbo za preoblikovanje obstoječe uničene enote 4 (zaščitna zgradba) v okoljsko varen sistem;

(b)

ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom;

(c)

dekontaminacija območij;

(d)

ravnanje z radioaktivnimi odpadki;

(e)

spremljanje stanja okolja;

(f)

druga področja, za katera se je mogoče skupaj dogovoriti, kot so zdravstveni, znanstveni, gospodarski, regulativni, družbeni in upravni vidiki prizadevanj za ublažitev posledic nesreče.

POGLAVJE 2

Makroekonomsko sodelovanje

Člen 343

EU in Ukrajina omogočata postopek gospodarske reforme, in sicer s sodelovanjem pri izboljšanju razumevanja temeljnih načel njunih gospodarstev ter z oblikovanjem in izvajanjem gospodarske politike v tržnem gospodarstvu. Ukrajina si prizadeva vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo in postopno približati svoje politike politikam EU v skladu z glavnimi načeli makroekonomske stabilnosti, zdravih javnih financ in vzdržne plačilne bilance.

Člen 344

Da bi dosegli cilje iz člena 343 tega sporazuma pogodbenici sodelujeta pri:

(a)

izmenjavi informacij o makroekonomskih rezultatih in možnostih ter razvojnih strategijah;

(b)

skupni analizi gospodarskih vprašanj v skupnem interesu, vključno z ukrepi gospodarske politike in instrumenti za njihovo izvajanje, kot so metode za ekonomsko napovedovanje ter pripravo strateških političnih dokumentov, da bi se okrepilo oblikovanje politik v Ukrajini v skladu z načeli in praksami EU;

(c)

izmenjavi strokovnega znanja na področju makroekonomije;

(d)

sodelovanje bo vključevalo tudi izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem Evropske ekonomske in monetarne unije.

Člen 345

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 2 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 3

Upravljanje javnih financ: proračunska politika, notranji nadzor in zunanja revizija

Člen 346

Namen sodelovanja na področju upravljanja javnih financ je zagotoviti razvoj proračunske politike in trdnih sistemov javnega notranjega nadzora ter zunanjih revizij, ki temeljijo na mednarodnih standardih in so združljivi s temeljnimi načeli odgovornosti, preglednosti, gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Člen 347

Pogodbenici si izmenjujeta informacije, izkušnje in najboljše prakse ter sprejemata druge ukrepe, zlasti glede naslednjega:

1.

na področju proračunske politike:

(a)

razvoj sistema za srednjeročno proračunsko napovedovanje/načrtovanje;

(b)

izboljšanje pristopov, usmerjenih k programom, v proračunskem postopku ter analiza učinkovitosti in uspešnosti izvajanja proračunskih programov;

(c)

izboljšanje izmenjav informacij in izkušenj glede načrtovanja in izvrševanja proračuna ter glede javnega dolga;

2.

na področju zunanje revizije:

uveljavljanje standardov in metod Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij ter izmenjava najboljših praks EU na področju zunanjega nadzora in revizij javnih financ s posebnim poudarkom na neodvisnosti zadevnih organov pogodbenic;

3.

na področju notranjega nadzora javnih financ:

nadaljnji razvoj sistemov za notranji nadzor javnih financ z usklajevanjem z mednarodno dogovorjenimi standardi (Inštitut notranjih revizorjev, Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov, Mednarodna organizacija vrhovnih revizijskih institucij) in metodologijami ter najboljšo prakso EU za notranji nadzor in notranjo revizijo državnih organov;

4.

na področju boja proti goljufijam:

izboljšanje metod, namenjenih boju proti goljufijam in korupciji ter njihovemu preprečevanju na področju, ki ga zajema poglavje 3 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, vključno s sodelovanjem med ustreznimi upravnimi organi.

Člen 348

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 3 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 4

Obdavčitev

Člen 349

Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi dobrega upravljanja na davčnem področju, da bi še izboljšali medsebojne gospodarske odnose, trgovino, naložbe in lojalno konkurenco.

Člen 350

Kar zadeva člen 349 tega sporazuma, pogodbenici priznavata načela dobrega upravljanja na davčnem področju, to je načela preglednosti, izmenjave informacij in lojalne davčne konkurence, kot jih sprejemajo države članice na ravni EU, in se zavezujeta k njihovemu izvajanju. Za ta namen in brez poseganja v pristojnosti EU in držav članic pogodbenici izboljšata mednarodno sodelovanje na davčnem področju, omogočita pobiranje zakonitih davčnih prihodkov in razvijata ukrepe za učinkovito izvajanje zgoraj navedenih načel.

Člen 351

Pogodbenici tudi razširita in okrepita sodelovanje za izboljšanje in razvoj ukrajinskega davčnega sistema in davčne uprave, vključno z okrepitvijo zmožnosti za pobiranje davkov in nadzor nad njimi, pri čemer dajeta poseben poudarek postopkom za vračilo davka na dodano vrednost, da se prepreči kopičenje zaostalih plačil, zagotovi učinkovito pobiranje davkov ter okrepi boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam. Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja in izmenjavo izkušenj pri boju proti davčnim goljufijam, zlasti sistemskim davčnim utajam davka na dodano vrednost (t. i. davčnim vrtiljakom).

Člen 352

Pogodbenici razvijeta svoje sodelovanje in uskladita politike na področju ukrepanja in boja proti tihotapljenju trošarinskih izdelkov. V to sodelovanje bo med drugim spadalo čim večje postopno približevanje stopenj trošarine za tobačne izdelke, pri čemer je treba upoštevati omejitve zaradi regionalnih razmer, vključno z dialogom na regionalni ravni in v skladu z Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom iz leta 2003. Pogodbenici si za ta namen prizadevata okrepiti sodelovanje z ozirom na regionalne razmere.

Člen 353

Postopno približevanje strukture obdavčenja, kot je določena v pravnem redu EU, se bo izvajalo v skladu s Prilogo XXVIII k temu sporazumu.

Člen 354

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 4 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 5

Statistika

Člen 355

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede statističnih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju zagotavljanja pravočasnih, mednarodno primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov. Pričakuje se, da bodo trajnostni, učinkoviti in strokovno neodvisni nacionalni statistični sistemi zagotovili informacije, ki so pomembne za državljane, podjetja in nosilce odločanja v Ukrajini in EU, saj jim bodo omogočali sprejemanje odločitev na podlagi prejetih informacij. Nacionalni statistični sistem bi moral spoštovati temeljna načela uradne statistike ZN ter upoštevati pravni red EU na področju statistike, vključno s Kodeksom ravnanja evropske statistike, da bi se uskladil z evropskimi merili in standardi Pravni red na področju statistike je določen v letno posodobljeni zbirki statističnih zahtev (Statistical Requirements Compendium), ki jo pogodbenici upoštevata, kakršna je priložena temu sporazumu (Priloga XXIX).

Člen 356

Namen sodelovanja je:

(a)

nadaljnja okrepitev zmogljivosti nacionalnega statističnega sistema s poudarkom na zdravi pravni podlagi, ustrezni politiki razširjanja podatkov in metapodatkov ter prijaznosti uporabniku;

(b)

postopno približevanje ukrajinskega statističnega sistema evropskemu statističnemu sistemu;

(c)

prilagoditev zagotavljanja podatkov EU, pri čemer se upošteva uporaba relevantnih mednarodnih in evropskih metodologij, vključno s klasifikacijami;

(d)

krepitev strokovne in upravne zmogljivosti osebja nacionalnih statističnih uradov, da se omogoči uporaba statističnih standardov EU in prispeva k razvoju ukrajinskega statističnega sistema;

(e)

izmenjava izkušenj med pogodbenicama glede razvoja statističnega znanja in izkušenj;

(f)

spodbujanje celostnega obvladovanja kakovosti vseh postopkov priprave statističnih podatkov in njihovega razširjanja.

Člen 357

Pogodbenici sodelujeta v okviru evropskega statističnega sistema, v katerem je Eurostat statistični organ EU. Tako sodelovanje se med drugim osredotoči na naslednja področja:

(a)

statistike prebivalstva, vključno s popisi prebivalstva;

(b)

kmetijske statistike, vključno s popisi kmetijstva in okoljsko statistiko;

(c)

poslovne statistike, vključno s poslovnimi registri in uporabo upravnih virov za statistične namene;

(d)

energetika, vključno z bilancami;

(e)

nacionalni računi;

(f)

statistike zunanje trgovine;

(g)

regionalne statistike;

(h)

celostno obvladovanje kakovosti vseh postopkov priprave statističnih podatkov in njihovega razširjanja.

Člen 358

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter razvijata svoje sodelovanje, pri čemer upoštevata že pridobljene izkušnje iz reform statističnih sistemov v okviru različnih programov pomoči. Prizadevanja je treba usmeriti k nadaljnjemu postopnemu približevanju pravnemu redu EU na področju statistike, in sicer na podlagi nacionalne strategije za razvoj ukrajinskega statističnega sistema ob upoštevanju razvoja evropskega statističnega sistema. V postopku priprave statističnih podatkov bo še posebej poudarjen nadaljnji razvoj vzorčnih raziskav, pri čemer je treba upoštevati potrebo po zmanjšanju obremenitve poročanja. Podatki so relevantni za oblikovanje in spremljanje politik na vseh ključnih področjih družbenega in gospodarskega življenja.

Člen 359

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 5 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog. Kolikor je mogoče, bi morale biti dejavnosti v okviru evropskega statističnega sistema odprte za udeležbo Ukrajine pod običajnimi pogoji sodelovanja za tretje države.

POGLAVJE 6

Okolje

Člen 360

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede okoljskih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva. Po pričakovanjih naj bi imelo okrepljeno varstvo okolja koristi za državljane in podjetja v Ukrajini in EU, med drugim bi se izboljšalo javno zdravje, ohranjali naravni viri, povečala gospodarska in okoljska učinkovitost, okoljska vprašanja bi se vključevala v druga področja, zaradi uporabe sodobnih tehnologij pa bi se povečala produktivnost. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju koristi za pogodbenici na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter medsebojne odvisnosti med pogodbenicama na področju varstva okolja in s tem povezanih večstranskih sporazumov.

Člen 361

Sodelovanje je namenjeno ohranjanju in varstvu okolja, izboljšanju in obnavljanju njegove kakovosti, varovanju zdravja ljudi, skrbni in preudarni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalne ali globalne okoljske problematike, med drugim tudi na področjih:

(a)

podnebnih sprememb;

(b)

okoljskega upravljanja in horizontalnih vprašanj, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem ter dostopom do procesov obveščanja in odločanja o okoljskih vprašanjih;

(c)

kakovosti zraka;

(d)

kakovosti vode in gospodarjenja z vodnimi viri, vključno z morskim okoljem;

(e)

ravnanja z odpadki in gospodarjenja z viri;

(f)

varstva narave, vključno z ohranjanjem in zaščito biotske in krajinske raznovrstnosti (ekološka omrežja);

(g)

industrijskega onesnaževanja in industrijskih nesreč;

(h)

kemikalij;

(i)

gensko spremenjenih organizmov, tudi na področju kmetijstva;

(j)

obremenitev s hrupom;

(k)

civilne zaščite, vključno z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek;

(l)

mestnega okolja;

(m)

okoljskih dajatev.

Člen 362

1.   Pogodbenici med drugim:

(a)

izmenjujeta informacije ter strokovno znanje in izkušnje;

(b)

izvajata skupne raziskovalne dejavnosti in si izmenjujeta informacije o čistejših tehnologijah;

(c)

načrtujeta obvladovanje nesreč in drugih izrednih razmer;

(d)

izvajata skupne dejavnosti na regionalni in mednarodni ravni, tudi kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki sta jih pogodbenici ratificirali, in po potrebi skupne dejavnosti v okviru relevantnih agencij.

2.   Pogodbenici namenjata posebno pozornost čezmejnim vprašanjem.

Člen 363

Postopno približevanje ukrajinske zakonodaje okoljskemu pravu in politiki EU poteka v skladu s Prilogo XXX k temu sporazumu.

Člen 364

Sodelovanje na področju civilne zaščite poteka prek izvajanja posebnih sporazumov na tem področju, ki sta jih pogodbenici sklenili v skladu s posameznimi pristojnostmi in pooblastili EU in njenih držav članic ter v skladu s pravnimi postopki vsake od pogodbenic. Namen sodelovanja je med drugim:

(a)

omogočanje medsebojne pomoči v izrednih razmerah;

(b)

neprekinjeno izmenjevanje zgodnjih opozoril in aktualnih informacij o čezmejnih izrednih razmerah, vključno s prošnjami za pomoč in ponujeno pomočjo;

(c)

ocenjevanje okoljskega vpliva nesreč;

(d)

povabilo strokovnjakov na posamezne tehnične delavnice in simpozije o vprašanjih civilne zaščite;

(e)

povabilo opazovalcev glede na posamezen primer na posamezne vaje in usposabljanja, ki jih organizira EU in/ali Ukrajina;

(f)

krepitev obstoječega sodelovanja glede najbolj učinkovite uporabe razpoložljivih zmogljivosti civilne zaščite.

Člen 365

V sodelovanje so med drugim zajeti naslednji cilji:

(a)

razvoj celovite okoljske strategije, v katero bodo vključene načrtovane institucionalne reforme (s časovnimi razporedi) za zagotovitev izvajanja in uveljavljanja okoljske zakonodaje; delitev pristojnosti za upravljanje okolja na nacionalni, regionalni in občinski ravni; postopki odločanja in izvajanje odločitev; postopki spodbujanja vključevanja okoljskih vprašanj v druga področja; identifikacija potrebnih človeških in finančnih virov ter preglednega mehanizma;

(b)

razvoj sektorskih strategij za kakovost zraka; kakovost vode in gospodarjenje z vodnimi viri, vključno z morskim okoljem; ravnanje z odpadki in gospodarjenje z viri; varstvo narave; industrijsko onesnaževanje in industrijske nesreče ter kemikalije, vključno z jasno opredeljenimi časovnimi razporedi in mejniki za izvajanje, upravnimi odgovornostmi in strategijami financiranja za naložbe v infrastrukturo in tehnologijo;

(c)

razvoj in izvajanje politike podnebnih sprememb, zlasti kot je navedeno v Prilogi XXXI k temu sporazumu.

Člen 366

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 6 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 7

Promet

Člen 367

Pogodbenici:

(a)

širita in krepita sodelovanje na področju prometa, da bi prispevali k razvoju trajnostnih prometnih sistemov;

(b)

spodbujata učinkovite, varne in zanesljive prevoze, pa tudi intermodalnost in interoperabilnost prometnih sistemov;

(c)

si prizadevata za krepitev glavnih prometnih povezav med ozemljema.

Člen 368

1.   Namen sodelovanja med pogodbenicama je omogočanje prestrukturiranja in modernizacije ukrajinskega prometnega sektorja ter postopnega približevanja operativnim standardom in politikam, primerljivim s standardi in politikami EU, zlasti z izvajanjem ukrepov iz Priloge XXXII k temu sporazumu, ne da bi to vplivalo na obveznosti, ki izhajajo iz posameznih prometnih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicama. Izvajanje navedenih ukrepov ni v nasprotju s pravicami in obveznostmi pogodbenic v okviru mednarodnih sporazumov, katerih podpisnici sta, ali njuno udeležbo v mednarodnih organizacijah.

2.   Namen sodelovanja je tudi izboljšati pretok potnikov in blaga ter povečati pretočnost prometnih tokov med Ukrajino, EU in tretjimi državami v regiji, in sicer z odstranitvijo upravnih, tehničnih, čezmejnih in drugih ovir, izboljšanjem prometnih omrežij in posodobitvijo infrastrukture, zlasti na glavni osi med pogodbenicama. To sodelovanje vključuje ukrepe za lajšanje prehoda meja.

3.   Sodelovanje zajema izmenjavo informacij in skupne dejavnosti:

na regionalni ravni, zlasti ob upoštevanju in z vključitvijo napredka, doseženega v okviru raznih sporazumov o regionalnem prometnem sodelovanju, kot so Odbor vzhodnega partnerstva za promet, Prometni koridor Evropa-Kavkaz-Azija (TRACECA), bakujski proces in druge pobude na področju prometa;

na mednarodni ravni, vključno z ozirom na mednarodne prometne organizacije ter mednarodne sporazume in konvencije, ki sta jih pogodbenici ratificirali, v okviru različnih prometnih agencij EU.

Člen 369

V sodelovanje so med drugim zajeta naslednja področja:

(a)

razvoj trajnostne nacionalne prometne politike, ki bo zajemala vse vrste prevoza, zlasti da se zagotovijo učinkoviti, varni in zanesljivi prometni sistemi in se spodbudi vključevanje prometnih vidikov v druga področja;

(b)

razvoj sektorskih strategij ob upoštevanju nacionalnih prometnih politik (vključno s pravnimi zahtevami za posodobitev tehnične opreme in prevoznih voznih parkov za izpolnitev najvišjih mednarodnih standardov) na področju cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa, prometa po notranjih vodah in intermodalnosti, vključno s časovnimi razporedi in mejniki za izvajanje, upravnimi odgovornostmi in načrti financiranja;

(c)

razvoj večmodalnega prometnega omrežja, povezanega z vseevropskim prometnim omrežjem (TEN-T), in izboljšanje infrastrukturne politike, da bi se boljše identificirali in ocenjevali infrastrukturni projekti v okviru različnih vrst prevoza. Razvoj strategij financiranja, katerih glavni poudarek je na vzdrževanju, omejitvah zmogljivosti in manjkajoči povezovalni infrastrukturi, ter aktiviranje in spodbujanje udeležbe zasebnega sektorja v prometnih projektih, kot je določeno v Prilogi XXXIII k temu sporazumu;

(d)

pristop k relevantnim mednarodnim prometnim organizacijam in sporazumom, vključno s postopki za zagotavljanje doslednega izvajanja in učinkovitega uveljavljanja mednarodnih prometnih sporazumov in konvencij;

(e)

znanstveno in tehnično sodelovanje ter izmenjava informacij za razvoj in izboljšanje tehnologij, kot so inteligentni prometni sistemi;

(f)

spodbujanje uporabe inteligentnih prometnih sistemov in informacijske tehnologije pri upravljanju in delovanju vseh vrst prevoza ter podpora intermodalnosti in sodelovanje pri uporabi vesoljskih sistemov in komercialnih aplikacij, ki lajšajo prevoz.

Člen 370

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 7 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 8

Vesolje

Člen 371

1.   Pogodbenici spodbujata vzajemno koristno sodelovanje na področju civilnih vesoljskih raziskav in vesoljskih aplikacij, zlasti na naslednjih področjih:

(a)

sistemi za globalno satelitsko navigacijo;

(b)

opazovanje Zemlje in globalno spremljanje;

(c)

vesoljska znanost in raziskovanje vesolja;

(d)

uporabne vesoljske tehnologije, vključno z izstrelitveno in pogonsko tehnologijo.

2.   Pogodbenici podpirata in spodbujata izmenjavo izkušenj v zvezi z vesoljsko politiko, upravnimi in pravnimi vidiki ter v zvezi z industrijskim prestrukturiranjem in komercializacijo vesoljskih tehnologij.

Člen 372

1.   Sodelovanje zajema izmenjavo informacij o politikah in programih pogodbenic ter relevantne priložnosti za sodelovanje in skupne projekte, vključno z udeležbo ukrajinskih subjektov v ustreznih vesoljskih in prometnih temah naslednjega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

2.   Pogodbenici spodbujata in podpirata izmenjavo znanstvenikov in oblikovanje ustreznih mrež.

3.   Sodelovanje bi lahko zajemalo tudi izmenjavo izkušenj pri upravljanju vesoljskih raziskav in znanstvenih ustanov ter razvoj okolja, ki spodbuja raziskave, in uporabo novih tehnologij in primernega varstva za relevantne pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Člen 373

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 8 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog, vključno z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem z Evropsko vesoljsko agencijo glede teh in drugih relevantnih tem.

POGLAVJE 9

Znanstveno in tehnološko sodelovanje

Člen 374

Pogodbenici razvijata in krepita znanstveno in tehnološko sodelovanje, da prispevata k samemu znanstvenemu razvoju in okrepita svoj znanstveni potencial s prispevanjem k reševanju nacionalne in globalne problematike. Pogodbenici si prizadevata za prispevek k napredku pri pridobivanju znanstvenih in tehnoloških znanj, s katerimi je mogoče doseči trajnosten gospodarski razvoj, in sicer z okrepitvijo svojih raziskovalnih zmogljivosti in človeškega potenciala. Izmenjava in združevanje znanstvenih znanj bosta prispevala h konkurenčnosti pogodbenic, saj se bo s tem povečala zmožnost njunih gospodarstev za ustvarjanje in uporabo znanja pri komercializaciji novih izdelkov in storitev. Pogodbenici bosta tudi razvijali svoj znanstveni potencial, da bi izpolnili svojo globalno odgovornost in obveznosti na področjih, kot so vprašanja, povezana z zdravjem, varstvom okolja, vključno s podnebnimi spremembami in drugimi svetovnimi izzivi.

Člen 375

1.   Pri takem sodelovanju se upoštevata sedanji okvir za sodelovanje, ki je bil določen s Sporazumom o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ukrajino, ter cilj Ukrajine, da se postopno približa politiki in zakonodaji EU na področju znanosti in tehnologije.

2.   Sodelovanje med pogodbenicama je namenjeno omogočanju udeležbe Ukrajine v dejavnostih evropskega raziskovalnega prostora.

3.   Tako sodelovanje bo v pomoč Ukrajini pri izvajanju reform in reorganizacije njenega sistema za upravljanje znanosti in raziskovalnih ustanov (vključno s spodbuditvijo njenih zmogljivosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja), da bi se podprl razvoj konkurenčnega gospodarstva in družbe znanja.

Člen 376

Sodelovanje poteka zlasti prek:

(a)

izmenjav informacij o znanstvenih in tehnoloških politikah pogodbenic;

(b)

sodelovanja pri naslednjem okvirnem programu EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020;

(c)

skupnega izvajanja znanstvenih programov in raziskovalnih dejavnosti;

(d)

skupnih raziskav in razvojnih dejavnosti, namenjenih spodbujanju znanstvenega napredka ter prenosa tehnologije in znanja in izkušenj;

(e)

usposabljanja v okviru programov mobilnosti za raziskovalce in specialiste;

(f)

organiziranja skupnih znanstvenih prireditev/ukrepov in prireditev/ukrepov za tehnološki razvoj;

(g)

izvajanja ukrepov, namenjenih razvoju okolja, ki spodbuja raziskave, ter uporabi novih tehnologij in primernega varstva za rezultate raziskav v obliki intelektualne lastnine;

(h)

krepitve sodelovanja na regionalni in mednarodni ravni, zlasti v črnomorski regiji, ter v okviru večstranskih organizacij, kot so Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter skupina G8, pa tudi v okviru večstranskih sporazumov, kot je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) iz leta 1992;

(i)

izmenjave strokovnega znanja glede upravljanja raziskovalnih in znanstvenih ustanov, da se razvijejo in izboljšajo njihove zmogljivosti za vodenje znanstvenih raziskav in sodelovanje pri njih.

Člen 377

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 9 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 10

Industrijska in podjetniška politika

Člen 378

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede industrijske in podjetniške politike, s čimer izboljšujeta poslovno okolje za vse gospodarske subjekte, pri čemer dajeta poseben poudarek malim in srednjim podjetjem. Z okrepljenim sodelovanjem naj bi se izboljšal upravni in regulativni okvir za ukrajinska in evropska podjetja, ki poslujejo v Ukrajini in EU, temeljil pa naj bi na politiki EU za mala in srednja podjetja in industrijski politiki EU, pri čemer bi se upoštevali mednarodno priznana načela in prakse na tem področju.

Člen 379

Da bi dosegli cilje iz člena 378 tega sporazuma pogodbenici sodelujeta, da bi:

(a)

izvedli strategije za razvoj malih in srednjih podjetij, ki temeljijo na načelih Evropske listine za mala podjetja, in spremljali proces izvajanja prek letnega poročanja in dialoga. To sodelovanje bo vključevalo poudarek na mikro in obrtnih podjetjih, ki so izredno pomembna za evropsko in ukrajinsko gospodarstvo;

(b)

oblikovali boljše okvirne pogoje, in sicer z izmenjavo informacij in dobrih praks, s čimer bi prispevali k večji konkurenčnosti. To sodelovanje bo vključevalo upravljanje strukturnih sprememb (prestrukturiranje) ter okoljska in energetska vprašanja, kot sta energetska učinkovitost in čistejša proizvodnja;

(c)

poenostavili in racionalizirali predpise in regulativne prakse s posebnim poudarkom na izmenjavi dobrih praks glede normativnih tehnik, vključno z načeli EU;

(d)

spodbudili razvoj inovacijske politike, in sicer z izmenjavo informacij in dobrih praks glede komercializacije raziskav in razvoja (vključno s podpornimi instrumenti za podjetja v začetni fazi poslovanja na podlagi tehnologije), razvoja grozdov in dostopa do financiranja;

(e)

spodbudili pogostejše stike med evropskimi in ukrajinskimi podjetji ter med temi podjetji in ukrajinskimi organi in organi EU;

(f)

podprli uvedbo dejavnosti za spodbuditev izvoza v Ukrajini;

(g)

omogočili modernizacijo in prestrukturiranje ukrajinske in evropske industrije v nekaterih sektorjih.

Člen 380

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 10 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog. Pri tem bodo sodelovali predstavniki podjetij iz EU in ukrajinskih podjetij.

POGLAVJE 11

Rudarstvo in kovine

Člen 381

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju rudarstva in kovinske industrije, da bi spodbudili vzajemno razumevanje, izboljšanje poslovnega okolja, izmenjavo informacij in sodelovanje glede neenergetskih vprašanj, povezanih zlasti z rudarjenjem kovinskih rud in industrijskih mineralov. To sodelovanje ne vpliva na določbe glede premoga iz člena 339 tega sporazuma.

Člen 382

Da bi dosegli cilje iz člena 381 tega sporazuma pogodbenici sodelujeta, da bi:

(a)

izmenjevali informacije glede osnovnega položaja njunega rudarstva in kovinske industrije;

(b)

izmenjevali informacije glede obetov za evropsko in ukrajinsko rudarstvo in kovinsko industrijo, kar zadeva potrošnjo, proizvodnjo in tržne napovedi;

(c)

izmenjevali informacije glede ukrepov, ki jih pogodbenici sprejmeta, da bi omogočili proces prestrukturiranja v teh sektorjih;

(d)

izmenjevali informacije in najboljše prakse v zvezi s trajnostnim razvojem rudarstva in kovinske industrije v Ukrajini in EU.

POGLAVJE 12

Finančne storitve

Člen 383

Ob priznavanju nujnosti učinkovitega sklopa pravil in praks na področju finančnih storitev, da se vzpostavi dobro delujoče tržno gospodarstvo in vzdržujejo trgovinske izmenjave med pogodbenicama, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali na področju finančnih storitev z namenom:

(a)

podpiranja procesa prilagajanja predpisov za finančne storitve potrebam odprtega tržnega gospodarstva;

(b)

zagotavljanja učinkovite in primerne zaščite vlagateljev in drugih uporabnikov finančnih storitev;

(c)

zagotavljanja stabilnosti in celovitosti globalnega finančnega sistema;

(d)

spodbujanja sodelovanja med različnimi akterji finančnega sistema, vključno z regulatorji in nadzorniki;

(e)

zagotavljanja neodvisnega in učinkovitega nadzora.

Člen 384

1.   Pogodbenici spodbujata sodelovanje med relevantnimi regulativnimi in nadzornimi organi, vključno z izmenjavo informacij, strokovnega znanja o finančnih trgih in drugih podobnih ukrepih.

2.   Posebna pozornost se nameni razvoju upravnih zmogljivosti takih organov, med drugim z izmenjavami osebja in skupnim usposabljanjem.

Člen 385

Pogodbenici spodbujata postopno približevanje priznanim mednarodnim standardom regulacije in nadzora na področju finančnih storitev. Ustrezni deli pravnega reda EU na področju finančnih storitev so zajeti v poglavju 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 386

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 12 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 13

Pravo družb, upravljanje podjetij, računovodstvo in revizija

Člen 387

1.   Ob priznavanju pomembnosti učinkovitega sklopa pravil in praks na področjih prava družb in upravljanja podjetij ter računovodstva in revizije, da se vzpostavi dobro delujoče tržno gospodarstvo in spodbudi trgovina, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali pri:

(a)

varstvu delničarjev, upnikov in drugih zainteresiranih strani skladno s pravili EU na tem področju, kot je navedeno v Prilogi XXXIV k temu sporazumu;

(b)

uvajanju ustreznih mednarodnih standardov na nacionalni ravni ter postopnem približevanju pravu EU na področju računovodstva in revizije, kot je navedeno v Prilogi XXXV k temu sporazumu;

(c)

nadaljnjem razvoju politike upravljanja podjetij skladno z mednarodnimi standardi ter postopnem približevanju pravilom EU in priporočilom na tem področju, kot je navedeno v Prilogi XXXVI k temu sporazumu.

2.   Pogodbenici si prizadevata za izmenjavo informacij in strokovnega znanja glede obstoječih sistemov in ustreznega novega razvoja na teh področjih. Poleg tega si pogodbenici prizadevata za izboljšanje izmenjave informacij med ukrajinskim nacionalnim registrom in poslovnimi registri držav članic EU.

Člen 388

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 13 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 14

Informacijska družba

Člen 389

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje glede razvoja informacijske družbe v korist državljanov in podjetij, in sicer prek široke razpoložljivosti informacijske in komunikacijske tehnologije ter prek boljše kakovosti storitev po dostopnih cenah. To sodelovanje bo omogočilo tudi dostop do trgov za elektronske komunikacijske storitve, spodbudilo konkurenco in naložbe v sektor.

Člen 390

Namen sodelovanja je izvajanje nacionalnih strategij za informacijsko družbo, razvoj celovitega regulativnega okvira za elektronske komunikacije in povečanje udeležbe Ukrajine v raziskovalnih dejavnostih EU na področju informacijske in komunikacijske tehnologije.

Člen 391

V sodelovanje bodo zajeta naslednja področja:

(a)

spodbujanje širokopasovnega dostopa, izboljšanje varnosti omrežij in širša uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije med državljani, podjetji in upravami, in sicer z razvojem lokalnih vsebin za internet in uvedbo spletnih storitev, zlasti e-poslovanja, e-uprave, e-zdravja in e-učenja;

(b)

usklajevanje politik elektronske komunikacije z namenom optimizacije uporabe radiofrekvenčnega spektra ter interoperabilnosti omrežij v Ukrajini in EU;

(c)

krepitev neodvisnosti in upravne zmogljivosti nacionalnega regulatorja na področju komunikacij, da se zagotovi njegova zmožnost za sprejemanje ustreznih regulativnih ukrepov in uveljavljanje lastnih odločitev ter vseh veljavnih predpisov in da se zagotovi lojalna konkurenca na trgih. Nacionalni regulator na področju komunikacij bi moral pri spremljanju teh trgov sodelovati z organom, pristojnim za konkurenco;

(d)

spodbujanje skupnih projektov za raziskave na področju informacijske in komunikacijske tehnologije na podlagi naslednjega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Člen 392

Pogodbenici si izmenjujeta informacije, najboljše prakse in izkušnje, izvajata skupne ukrepe za razvoj celovitega regulativnega okvira in zagotovitev učinkovitega delovanja trgov elektronskih komunikacij ter neizkrivljene konkurence na njih.

Člen 393

Pogodbenici spodbujata sodelovanje med ukrajinskim nacionalnim regulatorjem na področju komunikacij in nacionalnimi regulatorji EU.

Člen 394

1.   Pogodbenici spodbujata postopno približevanje pravu in regulativnemu okviru EU na področju informacijske družbe in elektronskih komunikacij.

2.   Ustrezne določbe in pravni red EU na področju informacijske družbe in elektronskih komunikacij so zajeti v Dodatku XVII-3 (Pravila, ki se uporabljajo za telekomunikacijske storitve) k poglavju 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 395

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 14 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 15

Avdiovizualna politika

Člen 396

1.   Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi in koprodukcije na področju kinematografije in televizije.

2.   V sodelovanje bi lahko bilo med drugim vključeno usposabljanje novinarjev in drugih strokovnjakov na področju tiskanih in elektronskih sredstev javnega obveščanja ter pomoč javnim in zasebnim sredstvom javnega obveščanja, da se okrepijo njihova neodvisnost, strokovnost in povezave z evropskimi sredstvi javnega obveščanja v skladu z evropskimi standardi, vključno s standardi Sveta Evrope.

Člen 397

Postopno približevanje pravu in regulativnemu okviru EU in mednarodnim instrumentom na področju avdiovizualne politike se izvaja zlasti, kot je določeno v Prilogi XXXVII k temu sporazumu.

Člen 398

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 15 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 16

Turizem

Člen 399

Pogodbenici sodelujeta na področju turizma, da bi razvili bolj konkurenčno turistično panogo kot vir gospodarske rasti in krepitve moči, zaposlovanja in deviznega poslovanja.

Člen 400

1.   Sodelovanje na dvostranski, regionalni in evropski ravni bi temeljilo na naslednjih načelih:

(a)

spoštovanje integritete in interesov lokalnih skupnosti, zlasti na podeželju;

(b)

pomen kulturne dediščine;

(c)

pozitivne interakcije med turizmom in ohranjanjem okolja.

2.   Ustrezne določbe glede organizatorjev potovanj so zajete v poglavju 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Ustrezne določbe glede pretoka oseb so zajete v členu 19 tega sporazuma.

Člen 401

Sodelovanje se osredotoči na naslednje vidike:

(a)

izmenjavo informacij, najboljših praks, izkušenj in prenos znanja, vključno z inovativnimi tehnologijami;

(b)

vzpostavitev strateškega partnerstva med interesi javnosti, zasebnikov in skupnosti, da se zagotovi trajnostni razvoj turizma;

(c)

spodbujanje in razvoj turističnih produktov in trgov, infrastrukture, človeških virov ter institucionalnih struktur;

(d)

razvoj in izvajanje učinkovitih politik in strategij, vključno s primernimi pravnimi, upravnimi in finančnimi vidiki;

(e)

turistično usposabljanje in izgradnjo zmogljivosti, namenjena izboljšanju standardov storitev;

(f)

razvoj in spodbujanje turizma, ki temelji na skupnosti.

Člen 402

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 16 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 17

Kmetijstvo in razvoj podeželja

Člen 403

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja, zlasti s postopnim približevanjem politik in zakonodaje.

Člen 404

Sodelovanje med pogodbenicama na področju kmetijstva in razvoja podeželja med drugim zajema naslednja področja:

(a)

omogočanje vzajemnega razumevanja politik razvoja kmetijstva in podeželja;

(b)

krepitev upravnih zmogljivosti na centralni in lokalni ravni za načrtovanje, ocenjevanje in izvajanje politik;

(c)

spodbujanje sodobne in trajnostne kmetijske proizvodnje, spoštljive do okolja in dobrega počutja živali, vključno z razširitvijo uporabe metod ekološke pridelave in uporabe biotehnologij, med drugim z izvajanjem najboljših praks na teh področjih;

(d)

izmenjava znanj in najboljših praks glede politik razvoja podeželja, da se spodbudi gospodarska blaginja podeželskih skupnosti;

(e)

izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva ter učinkovitosti in preglednosti trgov, pa tudi pogojev za naložbe;

(f)

razširjanje znanj s pomočjo usposabljanj in informativnih dogodkov;

(g)

dajanje prednosti inovacijam prek raziskav in spodbujanje izvajanja svetovalnih storitev pri kmetijskih proizvajalcih;

(h)

krepitev usklajevanja vprašanj, ki se obravnavajo v okviru mednarodnih organizacij;

(i)

izmenjava najboljših praks v zvezi s podpornimi mehanizmi za kmetijske politike in podeželje;

(j)

spodbujanje politike zagotavljanja kakovosti kmetijskih proizvodov na področjih standardov za proizvode, proizvodnih zahtev in kakovostnih shem.

Člen 405

Pri uresničevanju zgoraj opisanega sodelovanja in brez poseganja v naslov IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma pogodbenici podpirata postopno približevanje relevantnemu pravu in regulativnim normam EU, zlasti tistim, ki so navedene v Prilogi XXXVIII k temu sporazumu.

Člen 406

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 17 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 18

Ribiška in pomorska politika

Oddelek 1

Ribiška politika

Člen 407

1.   Pogodbenici sodelujeta na vzajemno koristnih področjih v skupnem interesu v sektorju ribištva, vključno z ohranjanjem in upravljanjem živih vodnih virov, inšpekcijami in nadzorom, zbiranjem podatkov in bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

2.   Pri takem sodelovanju se bodo spoštovale njune mednarodne obveznosti v zvezi z upravljanjem in ohranjanjem živih vodnih virov.

Člen 408

Pogodbenici sprejemata skupne ukrepe, si izmenjujeta informacije ter druga drugo podpirata, da bi spodbujali:

(a)

dobro upravljanje in najboljše prakse v upravljanju ribolova, da bi se zagotovila ohranjanje in upravljanje ribjih staležev na trajnosten način in na osnovi ekosistemskega pristopa;

(b)

odgovoren ribolov in upravljanje ribištva, ki je skladno z načeli trajnostnega razvoja, da se ohrani zdravje ribjih staležev in ekosistemov;

(c)

sodelovanje prek regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

Člen 409

V zvezi s členom 408 tega sporazuma in ob upoštevanju najboljših znanstvenih nasvetov pogodbenici krepita sodelovanje in usklajevanje njunih dejavnosti na področju upravljanja in ohranjanja živih vodnih virov v Črnem morju. Pogodbenici spodbujata širše mednarodno sodelovanje v črnomorski regiji, da bi razvili odnose z ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva.

Člen 410

Pogodbenici podpirata pobude, kot je medsebojna izmenjava izkušenj in zagotavljanje podpore, namenjene zagotovitvi izvajanja trajnostne ribiške politike, ki je osnovana na prednostnih področjih iz pravnega reda EU na tem področju, vključno z:

(a)

upravljanjem živih vodnih virov, ribolovnega napora in tehničnih ukrepov;

(b)

inšpekcijami in nadzorom ribolovnih dejavnosti z uporabo potrebne nadzorne opreme, vključno s sistemi za spremljanje plovil, ter razvojem ustreznih upravnih in pravosodnih struktur, ki bodo omogočale uporabo primernih ukrepov;

(c)

usklajenim zbiranjem podatkov o ulovu, iztovarjanju in flotah ter bioloških in gospodarskih podatkov;

(d)

upravljanjem ribolovnih zmogljivosti, vključno z delovanjem registra ribolovne flote;

(e)

izboljšanjem učinkovitosti trgov, zlasti s spodbujanjem organizacij proizvajalcev, zagotavljanjem informacij potrošnikom in z uporabo standardov trženja in sledljivosti;

(f)

oblikovanjem strukturne politike za ribiški sektor s posebnim poudarkom na trajnostnem razvoju obalnih skupnosti.

Oddelek 2

Pomorska politika

Člen 411

Ob upoštevanju njunega sodelovanja na področjih ribištva, prometa, okolja in drugih z morjem povezanih politik pogodbenici tudi razvijata sodelovanje glede integrirane pomorske politike, zlasti glede:

(a)

spodbujanja integriranega pristopa k pomorskim zadevam, dobremu upravljanju in izmenjavi najboljših praks pri uporabi morskega prostora;

(b)

oblikovanja okvira za arbitražo med konkurenčnimi človekovimi dejavnostmi in obvladovanjem njihovega učinka na morsko okolje s spodbujanjem pomorskega prostorskega načrtovanja kot orodja za prispevanje k izboljšanemu odločanju;

(c)

spodbujanja trajnostnega razvoja obalnih regij in pomorskih gospodarskih panog kot vira gospodarske rasti in zaposlovanja, tudi z izmenjavo najboljših praks;

(d)

spodbujanja strateškega zavezništva med pomorskimi gospodarskimi panogami, storitvami in znanstvenimi ustanovami, specializiranimi za morske in pomorske raziskave, vključno z izgradnjo medsektorskih pomorskih grozdov;

(e)

prizadevanj za izboljšanje ukrepov pomorske varnosti in zaščite ter okrepitev čezmejnega in medsektorskega pomorskega nadzora, da se obravnavajo vse večja tveganja, povezana z intenzivnim pomorskim prometom, obratovalnimi izpusti plovil, pomorskimi nesrečami in nezakonitimi dejavnostmi na morju, pri čemer se opirata na izkušnje Centra za obveščanje in usklajevanje v Burgasu;

(f)

vzpostavitve rednega dialoga in spodbujanja različnih mrež med pomorskimi zainteresiranimi stranmi.

Člen 412

To sodelovanje zajema:

(a)

izmenjavo informacij, najboljših praks, izkušenj in prenos znanja s področja pomorstva, vključno z inovativnimi tehnologijami v pomorskih sektorjih;

(b)

izmenjavo informacij in najboljših praks glede možnosti financiranja projektov, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi;

(c)

krepitev sodelovanja med pogodbenicama v okviru ustreznih mednarodnih pomorskih forumov.

Oddelek 3

Redni dialog o ribiški in pomorski politiki

Člen 413

O vprašanjih, ki so zajeta v oddelku 1 in oddelku 2 poglavja 18 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo med pogodbenicama potekal reden dialog.

POGLAVJE 19

Donava

Člen 414

Ob upoštevanju čezmejne narave porečja Donave in njenega zgodovinskega pomena za obrežne skupnosti pogodbenici:

(a)

dosledneje izvajata mednarodne obveznosti, ki so jih države članice EU in Ukrajina sprejele na področju plovbe, ribištva, varstva okolja, zlasti vodnih ekosistemov, vključno z ohranjanjem živih vodnih virov, da bi se dosegel dober ekološki status, pa tudi na drugih relevantnih področjih človekove dejavnosti;

(b)

po potrebi podpirata pobude za razvoj dvostranskih in večstranskih sporazumov in ureditev z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja ter s posebnim poudarkom na spoštovanju tradicionalnih načinov življenja v obrežnih skupnostih in na izvajanju gospodarskih dejavnosti s celostnim vključevanjem porečja Donave.

POGLAVJE 20

Varstvo potrošnikov

Člen 415

Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov in pri doseganju združljivosti med njunimi sistemi za varstvo potrošnikov.

Člen 416

Da bi dosegli te cilje, to sodelovanje zajema zlasti:

(a)

spodbujanje izmenjave informacij o sistemih varstva potrošnikov;

(b)

zagotavljanje strokovnega znanja o zakonodajnih in tehničnih zmogljivostih za izvrševanje zakonodaje in sistemov tržnega nadzora;

(c)

izboljšanje informacij potrošnikom;

(d)

usposabljanje za upravne uslužbence in predstavnike interesov potrošnikov;

(e)

spodbujanje razvoja neodvisnih potrošniških zvez in navezovanja stikov med predstavniki potrošnikov.

Člen 417

Ukrajina postopoma približuje svojo zakonodajo pravnemu redu EU, kot je določeno v Prilogi XXXIX k temu sporazumu, pri čemer se izogiba uvajanju trgovinskih ovir.

Člen 418

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 20 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 21

Sodelovanje na področju zaposlovanja, socialne politike in enakih možnosti

Člen 419

Ob upoštevanju poglavja 13 (Trgovina in trajnostni razvoj) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma pogodbenici okrepita dialog in sodelovanje glede uveljavljanja agende za dostojno delo, politike zaposlovanja, varnosti in zdravja pri delu, socialnega dialoga, socialne zaščite, socialne vključenosti, enakosti spolov in prepovedi diskriminacije.

Člen 420

Sodelovanje na področju iz člena 419 tega sporazuma ima naslednje cilje:

(a)

izboljšanje kakovosti človeškega življenja;

(b)

spoprijemanje s skupnimi izzivi, kot sta globalizacija in demografske spremembe;

(c)

prizadevanje za zagotovitev novih in boljših delovnih mest z dostojnimi delovnimi pogoji;

(d)

spodbujanje socialne pravičnosti in pravice ob hkratni reformi trgov dela;

(e)

spodbujanje pogojev na trgih dela, ki kombinirajo prožnost in varnost;

(f)

spodbujanje aktivnih ukrepov na trgu dela in izboljšanje učinkovitosti storitev zaposlovanja, da se zadosti potrebam trga dela;

(g)

spodbujanje bolj vključujočih trgov dela, ki omogočajo vključevanje prikrajšanih oseb;

(h)

zmanjšanje neformalnega gospodarstva s preoblikovanjem neprijavljenega dela;

(i)

izboljšanje ravni varovanja varnosti in zdravja pri delu, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem o vprašanjih varnosti in zdravja, spodbujanjem preventivnih ukrepov, preprečevanjem nevarnosti večjih nesreč, ravnanjem s strupenimi kemikalijami ter z izmenjavo dobrih praks in raziskav na tem področju;

(j)

okrepitev ravni socialne zaščite in modernizacijo sistemov socialne zaščite z vidika kakovosti, dostopnosti in finančne vzdržnosti;

(k)

zmanjšanje revščine in okrepitev socialne kohezije;

(l)

poudarjanje enakosti spolov in zagotavljanje enakih možnosti za ženske in moške pri zaposlovanju, izobraževanju, usposabljanju, v gospodarstvu in družbi ter pri odločanju;

(m)

boj proti diskriminaciji zaradi katerega koli razloga;

(n)

okrepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in spodbujanje socialnega dialoga.

Člen 421

Pogodbenici spodbujata udeležbo vseh relevantnih zainteresiranih strani, zlasti socialnih partnerjev, pa tudi organizacij civilne družbe v reformah politik Ukrajine in pri sodelovanju med pogodbenicama v okviru tega sporazuma.

Člen 422

Pogodbenici spodbujata družbeno odgovornost gospodarskih družb ter uporabo odgovornih poslovnih praks, kakršne spodbujajo tudi pobuda ZN za družbeno odgovornost (UN Global Compact) iz leta 2000, tristranska deklaracija o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko Mednarodne organizacije dela iz leta 1977, kot je bila spremenjena leta 2006, in smernice OECD za multinacionalna podjetja iz leta 1976, kot so bile spremenjene leta 2000.

Člen 423

Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja glede zadev zaposlovanja in socialne politike v vseh relevantnih regionalnih, večstranskih in mednarodnih forumih in organizacijah.

Člen 424

Ukrajina zagotovi postopno približevanje pravu, standardom in praksam EU na področju zaposlovanja, socialne politike in enakih možnosti, kot je določeno v Prilogi XL k temu sporazumu.

Člen 425

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 21 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 22

Javno zdravje

Člen 426

Pogodbenici razvijata sodelovanje na področju javnega zdravja, da bi izboljšali varnost javnega zdravja in zaščitili zdravje ljudi, kar je pogoj za trajnostni razvoj in gospodarsko rast.

Člen 427

1.   V tako sodelovanje so zlasti zajeta naslednja področja:

(a)

okrepitev javnega zdravstva in njegovih zmogljivosti v Ukrajini, zlasti z izvajanjem reform, nadaljnjim razvojem osnovnega zdravstvenega varstva in usposabljanjem osebja;

(b)

preprečevanje nalezljivih bolezni, kot sta HIV/AIDS in tuberkuloza, ter nadzor nad njimi, izboljšanje pripravljenosti na izbruhe visoko patogenih bolezni in izvajanje Mednarodnega zdravstvenega pravilnika;

(c)

preprečevanje nenalezljivih bolezni in nadzor nad njimi, in sicer z izmenjavo informacij in dobrih praks, spodbujanjem zdravih načinov življenja, reševanjem pomembnejših dejavnikov zdravja in težav, kot so zdravje matere in otroka, duševno zdravje, odvisnost od alkohola, drog in tobaka, vključno z izvajanjem Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom iz leta 2003;

(d)

kakovost in varnost snovi človeškega izvora, kot so kri, tkiva in celice;

(e)

zdravstvene informacije in znanje, vključno kar zadeva pristop „zdravje v vseh politikah“.

2.   Za ta namen si pogodbenici izmenjujeta podatke in najboljšo prakso ter izvajata druge skupne dejavnosti, vključno v okviru pristopa „zdravje v vseh politikah“ in s postopnim vključevanjem Ukrajine v evropske mreže na področju javnega zdravja.

Člen 428

Ukrajina postopno približuje svojo zakonodajo in prakse načelom pravnega reda EU, zlasti glede nalezljivih bolezni, krvi, tkiv in celic, pa tudi na področju tobaka. Seznam izbranih elementov pravnega reda EU je vključen v Prilogo XLI k temu sporazumu.

Člen 429

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 22 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 23

Izobraževanje, usposabljanje in mladi

Člen 430

Ob popolnem upoštevanju odgovornosti pogodbenic za izobraževalno vsebino in organizacijo izobraževalnih sistemov ter njune kulturne in jezikovne raznolikosti pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, da bi povečali vzajemno razumevanje, spodbujali medkulturni dialog in okrepili poznavanje kultur druga druge.

Člen 431

Pogodbenici si prizadevata za povečanje intenzivnosti sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja, zlasti zaradi:

(a)

reformiranja in modernizacije sistemov visokošolskega izobraževanja;

(b)

spodbujanja približevanja na področju visokošolskega izobraževanja, ki izhaja iz bolonjskega procesa;

(c)

krepitve kakovosti in pomembnosti visokošolskega izobraževanja;

(d)

poglobitve sodelovanja med visokošolskimi ustanovami;

(e)

izgradnje zmogljivosti visokošolskih ustanov;

(f)

povečanja mobilnosti študentov in učiteljev; namenjanja pozornosti sodelovanju na področju izobraževanja, da se olajša dostop do visokošolskega izobraževanja.

Člen 432

Pogodbenici si prizadevata za povečanje izmenjav informacij in strokovnega znanja, da bi spodbudili tesnejše sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti za:

(a)

razvoj sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter nadaljnjega strokovnega usposabljanja v celotnem delovnem življenju, da se odzoveta na potrebe spreminjajočega se trga dela;

(b)

oblikovanje nacionalnega okvira, da se izboljša preglednost in priznavanje kvalifikacij in spretnosti, po možnosti po zgledu izkušenj EU.

Člen 433

Pogodbenici proučita možnost razvoja sodelovanja na drugih področjih, kot so srednješolsko izobraževanje, izobraževanje na daljavo in vseživljenjsko učenje.

Člen 434

Pogodbenici se dogovorita za spodbujanje tesnega sodelovanja in izmenjave izkušenj na področju mladinske politike in neformalnega izobraževanja za mlade, z namenom:

(a)

omogočanja vključevanja mladih v širšo družbo s spodbujanjem aktivnega državljanstva in podjetnosti med njimi;

(b)

pomoči mladim pri pridobivanju znanja, spretnosti in kompetenc izven izobraževalnih sistemov, vključno s prostovoljstvom, ter s priznavanjem vrednosti tovrstnih izkušenj;

(c)

krepitve sodelovanja s tretjimi državami;

(d)

spodbujanja sodelovanja med mladinskimi organizacijami v Ukrajini ter v EU in njenih državah članicah;

(e)

spodbujanja zdravega načina življenja s posebnim poudarkom na mladih.

Člen 435

Pogodbenici pri sodelovanju upoštevata določbe priporočil iz Priloge XLII k temu sporazumu.

Člen 436

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 23 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 24

kultura

Člen 437

Pogodbenici se zavzemata za kulturno sodelovanje, da bi okrepili vzajemno razumevanje in vzdrževali kulturne izmenjave ter spodbudili mobilnost umetniških del in umetnikov iz EU in Ukrajine.

Člen 438

Pogodbenici spodbujata medkulturni dialog med posamezniki in organizacijami, ki zastopajo organizirano civilno družbo, ter kulturnimi ustanovami iz EU in Ukrajine.

Člen 439

Pogodbenici tesno sodelujeta v relevantnih mednarodnih forumih, vključno z Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo in Svetom Evrope, da bi med drugim razvili kulturno raznovrstnost ter ohranili in ovrednotili kulturno in zgodovinsko dediščino.

Člen 440

Pogodbenici si prizadevata za razvoj rednega strateškega dialoga na področju kulture, da bi spodbujali razvoj kulturnih gospodarskih panog v EU in Ukrajini. V ta namen pogodbenici pravilno izvajata konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005.

POGLAVJE 25

Sodelovanje na področju športa in telesne dejavnosti

Člen 441

1.   Pogodbenici sodelujeta na področju športa in telesne dejavnosti ter tako podpirata razvoj zdravega načina življenja med vsemi starostnimi skupinami, spodbujata socialne funkcije in izobraževalne vrednote športa ter se borita proti pojavom, ki ogrožajo šport, kot so uporaba nedovoljenih poživil, dogovarjanje o izidih tekem, rasizem in nasilje.

2.   Tako sodelovanje zlasti zajema izmenjavo informacij in dobrih praks na naslednjih področjih:

(a)

spodbujanje telesne dejavnosti in športa prek izobraževalnih sistemov, in sicer v sodelovanju z javnimi ustanovami in nevladnimi organizacijami;

(b)

ukvarjanje s športom in telesna dejavnost kot sredstvo na poti k zdravemu načinu življenja in splošnemu dobremu počutju;

(c)

razvoj nacionalnih sistemov kompetenc in kvalifikacij v sektorju športa;

(d)

vključevanje prikrajšanih skupin prek športa;

(e)

boj proti uporabi nedovoljenih poživil;

(f)

boj proti dogovarjanju o izidih tekem;

(g)

varovanje med večjimi mednarodnimi športnimi prireditvami.

Člen 442

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 25 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 26

Sodelovanje civilne družbe

Člen 443

Pogodbenici spodbujata sodelovanje civilne družbe, ki bi si morala prizadevati doseči naslednje cilje:

(a)

okrepitev stikov in spodbujanje medsebojnih izmenjav izkušenj med vsemi sektorji civilne družbe v državah članicah EU in Ukrajini;

(b)

vključevanje organizacij civilne družbe v izvajanje tega sporazuma, vključno z nadzorom nad izvajanjem, ter v razvoj dvostranskih odnosov med EU in Ukrajino;

(c)

zagotovitev boljšega poznavanja in razumevanja Ukrajine, tudi njene zgodovine in kulture, v državah članicah EU;

(d)

zagotovitev boljšega poznavanja in razumevanja Evropske unije v Ukrajini, tudi vrednot, na katerih je bila ustanovljena, njenega delovanja in politik.

Člen 444

Pogodbenici spodbujata dialog in sodelovanje med zainteresiranimi stranmi civilne družbe obeh strani kot sestavni del odnosov med EU in Ukrajino, in sicer z:

(a)

okrepitvijo stikov in medsebojnih izmenjav izkušenj med organizacijami civilne družbe v državah članicah EU in Ukrajini, zlasti prek strokovnih seminarjev, usposabljanj itd.;

(b)

omogočanjem izgradnje institucij in konsolidacijo organizacij civilne družbe, med drugim tudi z zagovorništvom, neformalnim povezovanjem v mreže, obiski, delavnicami itd.;

(c)

omogočanjem seznanjanja ukrajinskih predstavnikov s postopki posvetovanja in dialoga med socialnimi in civilnimi partnerji v EU z namenom vključitve civilne družbe v postopek oblikovanja politik v Ukrajini.

Člen 445

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 26 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 27

Čezmejno in medregionalno sodelovanje

Člen 446

Pogodbenici spodbujata vzajemno razumevanje in dvostransko sodelovanje na področju regionalne politike glede metod oblikovanja in izvajanja regionalnih politik, vključno z upravljanjem na več ravneh in partnerstvom, s posebnim poudarkom na razvoju zapostavljenih območij in teritorialnem sodelovanju, s čimer vzpostavljata komunikacijske kanale ter krepita izmenjavo informacij med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, socialno-ekonomskimi akterji in civilno družbo.

Člen 447

Pogodbenici podpirata in krepita vključenost lokalnih in regionalnih organov v čezmejnem in medregionalnem sodelovanju ter s tem povezanih strukturah upravljanja, krepita sodelovanje z vzpostavitvijo ugodnega zakonodajnega okvira, ohranjata in razvijata ukrepe za izgradnjo zmogljivosti ter spodbujata krepitev čezmejnih in regionalnih gospodarskih in poslovnih omrežij.

Člen 448

Pogodbenici si prizadevata za razvoj čezmejnih in regionalnih elementov, med drugim prometa, energetike, komunikacijskih omrežij, kulture, izobraževanja, turizma, zdravstva in drugih področij, ki jih zajema ta sporazum ter ki vplivajo na čezmejno in medregionalno sodelovanje. Pogodbenici zlasti spodbujata razvoj čezmejnega sodelovanja z vidika modernizacije in opremljanja ter koordinacije reševalnih služb.

Člen 449

O vprašanjih, ki so zajeta v poglavju 27 naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma, bo potekal reden dialog.

POGLAVJE 28

Sodelovanje v agencijah in programih evropske unije

Člen 450

Ukrajini je dovoljeno sodelovanje v agencijah EU, povezanih z izvajanjem tega sporazuma, in drugih agencijah EU, če je to dovoljeno v uredbah o njihovi ustanovitvi in kakor je to sodelovanje v njih določeno. Ukrajina sklepa ločene sporazume z EU, da se omogoči njeno sodelovanje v vsaki posamezni agenciji ter določi znesek njenega finančnega prispevka.

Člen 451

Ukrajini se dovoli sodelovanje v vseh tekočih in prihodnjih programih Unije, ki so odprti za njeno sodelovanje v skladu z zadevnimi določbami o sprejetju navedenih programov. Sodelovanje Ukrajine v programih Unije je skladno z določbami iz priloženega Protokola III o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino o splošnih načelih za sodelovanje Ukrajine v programih Unije iz leta 2010.

Člen 452

EU obvesti Ukrajino ob ustanovitvi nove agencije EU in začetku novega programa Unije, pa tudi o spremembah glede sodelovanja v programih Unije in agencijah iz členov 450 in 451 tega sporazuma.

NASLOV VI

FINANČNO SODELOVANJE IN DOLOČBE ZA BOJ PROTI GOLJUFIJAM

Člen 453

Ukrajina prejema finančno pomoč prek ustreznih mehanizmov in instrumentov EU za financiranje. Taka finančna pomoč prispeva k doseganju ciljev tega sporazuma in se bo zagotavljala v skladu s členi tega sporazuma iz nadaljevanja.

Člen 454

Glavna načela finančne pomoči se določijo v ustreznih uredbah o finančnih instrumentih EU.

Člen 455

Prednostna področja finančne pomoči EU, o katerih se dogovorita pogodbenici, se določijo v ustreznih okvirnih programih, ki odražajo dogovorjene strateške prednostne naloge. Pri okvirnih zneskih pomoči, določenih v teh okvirnih programih, se upoštevajo potrebe Ukrajine, njene sektorske zmogljivosti in napredek pri izvajanju reform.

Člen 456

Da bi se razpoložljivi viri čim bolj smotrno porabili, si pogodbenici prizadevata za izvajanje pomoči EU v tesnem sodelovanju in usklajevanju z drugimi državami donatoricami, donatorskimi organizacijami in mednarodnimi finančnimi institucijami ter v skladu z mednarodnimi načeli učinkovitosti pomoči.

Člen 457

Temeljna pravna, upravna in tehnična osnova za finančno pomoč se določi v okviru ustreznih sporazumov med pogodbenicama.

Člen 458

Pridružitveni svet se obvešča o napredku in izvajanju finančne pomoči ter njenem učinku v smeri izpolnjevanja ciljev tega sporazuma. V ta namen ustrezni organi pogodbenic zagotovijo primerno vzajemno in stalno spremljanje in ocenjevanje informacij.

Člen 459

1.   Pogodbenici izvajata pomoč v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sodelujeta pri zaščiti finančnih interesov EU in Ukrajine, kot je določeno v Prilogi XLIII k temu sporazumu. Pogodbenici sprejmeta učinkovite ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim med drugim z vzajemno upravno pomočjo in vzajemno pravno pomočjo na področjih, ki jih zajema ta sporazum.

2.   V ta namen Ukrajina tudi postopno približuje svojo zakonodajo v skladu z določbami iz Priloge XLIV k temu sporazumu.

3.   Priloga XLIII k temu sporazumu se uporablja za katere koli sporazume ali finančne instrumente, ki se sklenejo med pogodbenicama, ter kateri koli drug finančni instrument EU, h kateremu se lahko Ukrajina pridruži, ne glede na kakršne koli druge dodatne klavzule o revizijah, pregledih na kraju samem, inšpekcijskih pregledih, nadzoru in ukrepih za boj proti goljufijam, kot so med drugim tisti, ki jih izvajata Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče.

NASLOV VII

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Institucionalni okvir

Člen 460

1.   Politični in strateški dialog na najvišji ravni med pogodbenicama poteka na rednih srečanjih na vrhu. Srečanja na vrhu se načeloma organizirajo enkrat letno. Srečanja na vrhu so namenjena zagotavljanju splošnih smernic glede izvajanja tega sporazuma in so priložnost za razprave o kakršnih koli dvostranskih ali mednarodnih vprašanjih v skupnem interesu.

2.   Redni politični in strateški dialog na ministrski ravni poteka v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega s členom 461 tega sporazuma, in v okviru rednih srečanj med predstavniki pogodbenic ob soglasju pogodbenic.

Člen 461

1.   Ustanovi se Pridružitveni svet. Ta nadzira in spremlja uporabo in izvajanje tega sporazuma ter redno pregleduje delovanje tega sporazuma v smeri uresničevanja njegovih ciljev.

2.   Pridružitveni svet se sestaja na ministrski ravni v rednih časovnih presledkih, in sicer vsaj enkrat letno in kadar to zahtevajo okoliščine. Pridružitveni svet se sestaja v vseh potrebnih sestavah, o katerih se pogodbenici dogovorita soglasno.

3.   Poleg nadziranja in spremljanja uporabe in izvajanja tega sporazuma Pridružitveni svet prouči kakršna koli pomembnejša vprašanja, ki se pojavijo v okviru tega sporazuma, in kakršna koli druga dvostranska ali mednarodna vprašanja v skupnem interesu.

Člen 462

1.   Pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani vlade Ukrajine na drugi.

2.   Pridružitveni svet sprejme svoj poslovnik.

3.   Pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Unije in predstavnik Ukrajine.

4.   Po potrebi in v medsebojnem soglasju lahko pri delu Pridružitvenega sveta kot opazovalci sodelujejo tudi drugi organi.

Člen 463

1.   Z namenom doseganja ciljev tega sporazuma je Pridružitveni svet pooblaščen za sprejemanje odločitev v okviru področja uporabe tega sporazuma v primerih, določenih v tem sporazumu. Take odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe, po potrebi vključno z ukrepi v okviru posebnih organov, ki se v skladu s tem sporazumom ustanovijo za izvajanje sprejetih odločitev. Pridružitveni svet lahko daje tudi priporočila. Odločitve in priporočila sprejme v soglasju s pogodbenicama, in sicer po končanju posameznih notranjih postopkov.

2.   V skladu s ciljem postopnega približevanja ukrajinske zakonodaje zakonodaji Unije iz tega sporazuma ima Pridružitveni svet vlogo foruma za izmenjavo informacij o zakonodajnih aktih Evropske unije in Ukrajine, tako aktih v pripravi kot veljavnih aktih, in o ukrepih izvajanja, izvrševanja in skladnosti.

3.   Pridružitveni svet lahko v ta namen posodablja ali spreminja priloge k temu sporazumu, pri čemer upošteva razvoj prava EU in veljavnih standardov, določenih v mednarodnih instrumentih, ki jih pogodbenici štejeta za relevantne, brez poseganja v katere koli določbe iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 464

1.   Ustanovi se Pridružitveni odbor. Pridružitvenemu svetu pomaga pri opravljanju njegovih nalog. Ta določba ne vpliva na odgovornosti posameznih forumov za vodenje političnega dialoga, kot je določeno v členu 5 tega sporazuma.

2.   Pridružitveni odbor sestavljajo predstavniki obeh pogodbenic in sicer načeloma na ravni višjih državnih uradnikov.

3.   Pridružitvenemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik Unije in predstavnik Ukrajine.

Člen 465

1.   Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge in delovanje Pridružitvenega odbora, katerega odgovornosti vključujejo pripravo srečanj Pridružitvenega sveta. Pridružitveni odbor se sestane vsaj enkrat letno.

2.   Pridružitveni svet lahko na Pridružitveni odbor prenese katera koli svoja pooblastila, vključno s pooblastilom za sprejemanje zavezujočih odločitev.

3.   Pridružitveni odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum, in na področjih, za katera je Pridružitveni svet nanj prenesel pooblastila. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje. Pridružitveni odbor odločitve sprejema v soglasju s pogodbenicama.

4.   Pridružitveni odbor se sestane v posebni sestavi, da obravnava vsa vprašanja, povezana z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Pridružitveni odbor se v tej sestavi sestane vsaj enkrat letno.

Člen 466

1.   Pridružitvenemu odboru pomagajo pododbori, ustanovljeni v skladu s tem sporazumom.

2.   Pridružitveni svet se lahko odloči za ustanovitev morebitnega drugega posebnega odbora ali organa na posebnih področjih, potrebnega za izvajanje tega sporazuma, in določi njegovo sestavo, naloge in delovanje. Poleg tega lahko tovrstni posebni odbori in organi razpravljajo o kateri koli zadevi, za katero štejejo, da je relevantna, ne da bi to vplivalo na katere koli posebne določbe iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.   Pridružitveni odbor lahko tudi ustanovi pododbore za pregled napredka, doseženega v okviru rednega dialoga iz naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje) tega sporazuma.

4.   Pododbori so pristojni za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum. O svojih dejavnostih redno poročajo Pridružitvenemu odboru, kakor je potrebno.

5.   Pododbori, ustanovljeni v skladu z Naslovom IV tega sporazuma, pravočasno vnaprej obveščajo Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi iz člena 465(4) tega sporazuma o datumih in dnevnih redih svojih sestankov. O svojih dejavnostih poročajo na vsakem rednem sestanku Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kakor je določena v skladu s členom 465(4) tega sporazuma.

6.   Obstoj katerega koli pododbora nobeni pogodbenici ne preprečuje, da bi katero koli vprašanje predstavila neposredno Pridružitvenemu odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 464 tega sporazuma, vključno s tem odborom v trgovinski sestavi.

Člen 467

1.   Ustanovi se Pridružitveni parlamentarni odbor. To je forum, v katerem se sestajajo člani Evropskega parlamenta in ukrajinskega parlamenta (Verchovna Rada Ukrajiny) ter si izmenjujejo mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določi sam.

2.   Pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani ukrajinskega parlamenta (Verchovna Rada Ukrajiny) na drugi.

3.   Pridružitveni parlamentarni odbor sprejme svoj poslovnik.

4.   Pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega parlamenta in predstavnik ukrajinskega parlamenta (Verchovna Rada Ukrajiny) v skladu z določbami njegovega poslovnika.

Člen 468

1.   Pridružitveni parlamentarni odbor lahko od Pridružitvenega sveta zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in Pridružitveni Svet odboru zahtevane informacije zagotovi.

2.   Pridružitveni parlamentarni odbor se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

3.   Pridružitveni parlamentarni odbor lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

4.   Pridružitveni parlamentarni odbor lahko ustanovi pridružitvene parlamentarne pododbore.

Člen 469

1.   Pogodbenici prav tako spodbujata redna srečanja predstavnikov njunih civilnih družb, da jih obveščata o izvajanju tega sporazuma in zbirata njihove predloge za njegovo izvajanje.

2.   Ustanovi se platforma civilne družbe. Sestavljajo jo člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na eni strani in predstavniki civilne družbe Ukrajine na drugi, in sicer v obliki foruma, v katerem se njeni člani sestajajo in si izmenjujejo mnenja. Platforma civilne družbe se sestaja v časovnih presledkih, ki jih določi sama.

3.   Platforma civilne družbe sprejme svoj poslovnik.

4.   Platformi civilne družbe izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in predstavnik ukrajinske civilne družbe v skladu z določbami njenega poslovnika.

Člen 470

1.   Platforma civilne družbe se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

2.   Platforma civilne družbe lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

3.   Pridružitveni odbor in Pridružitveni parlamentarni odbor organizirata redne stike s predstavniki platforme civilne družbe, da prejmeta njena stališča glede uresničevanja ciljev tega sporazuma.

POGLAVJE 2

Splošne in končne določbe

Člen 471

Dostop do sodišč in upravnih organov

V okviru področja uporabe tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov, da tam lahko branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

Člen 472

Ukrepi, povezani z bistvenimi varnostnimi interesi

Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje pogodbenicama, da sprejmeta kakršne koli ukrepe:

(a)

ki se jima zdijo potrebni za preprečitev razkritja informacij, ki je v nasprotju z njunimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev za izdelke, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene;

(c)

za katere menita, da so bistveni za njuno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki sta jih prevzeli z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

Člen 473

Nediskriminacija

1.   Na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:

(a)

ureditve, ki jih Ukrajina uporablja v razmerju do Unije ali njenih držav članic, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, družbami ali podjetji;

(b)

ureditve, ki jih Unija ali njene države članice uporabljajo v razmerju do Ukrajine, ne smejo povzročati diskriminacije med ukrajinskimi državljani, družbami ali podjetji.

2.   Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabita ustrezne določbe njune davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki niso v enakem položaju glede kraja prebivališča.

Člen 474

Postopno približevanje

V skladu s cilji tega sporazuma, kot so določeni v členu 1, Ukrajina izvede postopno približevanje svoje zakonodaje pravu EU, kot je navedeno v prilogah I do XLIV k temu sporazumu, in sicer na podlagi zavez iz naslovov IV, V in VI tega sporazuma ter v skladu z določbami navedenih prilog. Ta določba ne posega v katera koli posebna načela in obveznosti o regulativnem približevanju na podlagi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 475

Spremljanje

1.   Spremljanje pomeni stalno ocenjevanje napredka pri izvajanju in izvrševanju ukrepov, zajetih v tem sporazumu.

2.   Spremljanje zajema ocenjevanje približevanja ukrajinskega prava pravu EU, kot je določeno v tem sporazumu, vključno z vidiki izvajanja in izvrševanja. Te ocene lahko pogodbenici opravljata posamezno ali skupno ob soglasju obeh. Za olajšanje procesa ocenjevanja Ukrajina poroča EU o napredku pri približevanju, po potrebi pred koncem prehodnih obdobij, določenih v tem sporazumu, v povezavi s pravnimi akti EU. Pri poročanju in procesu ocenjevanja, vključno z načinom in pogostostjo ocenjevanj, se upoštevajo posebni postopki, opredeljeni v tem sporazumu, ali odločitve institucionalnih organov, ustanovljenih na podlagi tega sporazuma.

3.   Spremljanje lahko vključuje misije na kraju samem, pri katerih po potrebi sodelujejo institucije, organi in agencije EU, nevladni organi, nadzorni organi, neodvisni strokovnjaki in drugi.

4.   O rezultatih dejavnosti spremljanja, vključno z ocenjevanjem približevanja iz odstavka 2 tega člena, razpravljajo vsi ustrezni organi, ustanovljeni na podlagi tega sporazuma. Taki organi lahko sprejemajo skupna priporočila, dogovorjena soglasno, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu.

5.   Če pogodbenici soglašata, da so bili potrebni ukrepi iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma izvedeni in se izvršujejo, Pridružitveni svet na podlagi pooblastil, ki se nanj prenesejo s členom 463 tega sporazuma soglaša z nadaljnjim odpiranjem trga, kot je opredeljeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

6.   Za skupna priporočila iz odstavka 4 tega člena, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu, ali za primere, ko je priprava takih priporočil neuspešna, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Za odločitve, ki jih sprejme ustrezen institucionalni organ, ali za primere, ko je sprejetje takih odločitev neuspešno, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Člen 476

Izpolnjevanje obveznosti

1.   Pogodbenici sprejmeta kakršne koli splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Zagotovita, da se dosežejo cilji iz tega sporazuma.

2.   Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene od njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi katerih koli zadev v zvezi z razlago, izvajanjem ali uporabo tega sporazuma v dobri veri in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

3.   Pogodbenici na Pridružitveni svet naslovita kateri koli spor glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri v skladu s členom 477 tega sporazuma. Pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujoče odločitve.

Člen 477

Reševanje sporov

1.   Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri, vsaka pogodbenica predloži drugi pogodbenici in Pridružitvenemu svetu uradno zahtevo za rešitev spora. Izjemoma spore glede razlage, izvajanja ali uporabe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v dobri veri izključno ureja poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

2.   Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora tako, da v okviru Pridružitvenega sveta in drugih ustreznih organov iz členov 461, 465 in 466 tega sporazuma, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se v najkrajšem možnem času poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

3.   Pogodbenici Pridružitvenemu svetu in drugim ustreznim organom zagotovita vse informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja.

4.   Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Pridružitvenega sveta. Spor se šteje za rešen, ko Pridružitveni svet sprejme zavezujočo odločitev za rešitev zadeve, kot je določeno v odstavku 3 člena 476 tega sporazuma, ali spor razglasi za končan. Posvetovanja glede spora lahko potekajo tudi na katerem koli srečanju Pridružitvenega odbora ali katerega koli drugega ustreznega organa iz členov 461, 465 in 466 tega sporazuma, kot se dogovorita pogodbenici ali na zahtevo katere koli od pogodbenic. Posvetovanja se lahko opravijo tudi pisno.

5.   Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo zaupne.

Člen 478

Ustrezni ukrepi v primeru neizpolnjevanja obveznosti

1.   Pogodbenica lahko sprejme ustrezne ukrepe, če sporna zadeva ni rešena v treh mesecih od dne uradnega obvestila o uradni zahtevi za rešitev spora v skladu s členom 477 tega sporazuma in če tožeča pogodbenica še naprej šteje, da druga pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti iz tega sporazuma. Zahteva za trimesečno posvetovalno obdobje se ne uporablja v izjemnih primerih, kot je določeno v odstavku 3 tega člena.

2.   Pri izbiri ustreznih ukrepov imajo prednost tisti, ki kar najmanj motijo delovanje tega sporazuma. Razen v primerih, opisanih v odstavku 3 tega člena, taki ukrepi ne smejo vključevati ukinitve kakršnih koli pravic ali obveznosti, določenih z določbami tega sporazuma, omenjenimi v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. O teh ukrepih se takoj obvesti Pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo v skladu z odstavkom 2 člena 476 tega sporazuma ter se zanje uporabi reševanje sporov v skladu z odstavkom 3 člena 476 in členom 477 tega sporazuma.

3.   Izjeme iz odstavkov 1 in 2 zgoraj se nanašajo na:

(a)

odpoved Sporazuma, ki ni sankcionirana s splošnimi pravili mednarodnega prava, ali

(b)

kršitev katerih koli bistvenih elementov tega sporazuma, navedenih v členu 2 tega sporazuma, s strani druge pogodbenice.

Člen 479

Razmerje do drugih sporazumov

1.   Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi, ki je bil podpisan v Luxembourgu 14. junija 1994 in je začel veljati 1. marca 1998, ter njegovi protokoli se razveljavijo.

2.   Ta sporazum o pridružitvi nadomesti prej omenjeni sporazum. Sklicevanja na prej omenjeni sporazum v vseh drugih sporazumih med pogodbenicama se štejejo kot sklicevanja na ta sporazum.

3.   Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo enake pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, zavezujočimi za eno ali več držav članic na eni strani in Ukrajino na drugi strani.

4.   Obstoječi sporazumi, ki se nanašajo na posebna področja sodelovanja, ki spadajo v področje uporabe tega sporazuma, se štejejo kot del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in kot del skupnega institucionalnega okvira.

5.   Pogodbenici lahko ta sporazum dopolnita s sklenitvijo posebnih sporazumov na katerem koli področju, ki spada na njegovo področje uporabe. Taki posebni sporazumi so sestavni del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in so del skupnega institucionalnega okvira.

6.   Brez poseganja v ustrezne določbe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije niti ta sporazum niti ukrepi, sprejeti na njegovi podlagi, na noben način ne vplivajo na pooblastila držav članic, da izvajajo dejavnosti dvostranskega sodelovanja z Ukrajino ali po potrebi sklenejo nove sporazume o sodelovanju z Ukrajino.

Člen 480

Priloge in protokoli

Priloge in protokoli k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 481

Veljavnost

1.   Ta sporazum se sklene za nedoločen čas. Pogodbenici zagotovita celovit pregled izpolnjevanja ciljev iz tega sporazuma v petih letih od njegovega začetka veljavnosti in v katerem koli drugem trenutku po vzajemnem soglasju med pogodbenicama.

2.   Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejema takega uradnega obvestila.

Člen 482

Opredelitev pogodbenic

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Unijo ali njene države članice ali Unijo in njene države članice v skladu z njihovimi pristojnostmi, opredeljenimi v Pogodbi o delovanju Evropske unije, na eni strani in Ukrajino na drugi. Kadar je primerno, se nanaša na Euratom v skladu z njenimi pristojnostmi v okviru Pogodbe Euratom.

Člen 483

Ozemlje uporabe

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporabljajo Pogodba o Evropski uniji (PEU), Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, ter na ozemlju Ukrajine na drugi strani.

Člen 484

Depozitar Sporazuma

Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretariat Sveta Evropske unije.

Člen 485

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in ukrajinskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Člen 486

Začetek veljavnosti in začasna uporaba

1.   Ta sporazum pogodbenici ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2.   Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi dnevu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3.   Ne glede na odstavek 2 Unija in Ukrajina soglašata, da ta sporazum začasno uporabljata v delu, ki ga določi Unija v skladu z odstavkom 4 tega člena in v skladu z njunimi notranjimi postopki in zakonodajo, kot je ustrezno,

4.   Začasna uporaba učinkuje od prvega dneva drugega meseca, ki sledi dnevu, ko depozitar prejme naslednje:

uradno obvestilo Unije o dokončanju v ta namen potrebnih postopkov, v katerem so navedeni deli Sporazuma, ki se uporabljajo začasno, in

deponirano listino o ratifikaciji Ukrajine v skladu z njenimi postopki in veljavno zakonodajo.

5.   V zadevnih določbah tega sporazuma, vključno z njegovimi zadevnimi prilogami in protokoli, se kakršno koli sklicevanje v takih določbah na "datum začetka veljavnosti tega sporazuma" v skladu z odstavkom 3 tega člena šteje za "datum, od katerega se ta sporazum začasno uporablja".

6.   Kolikor niso zajete z začasno uporabo tega sporazuma, se v obdobju začasne uporabe tega sporazuma določbe Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, ki je bil podpisan v Luksemburgu 14. junija 1994 in je začel veljati 1. marca 1998, uporabljajo naprej.

7.   Vsaka pogodbenica lahko depozitarju poda pisno uradno obvestilo o svoji nameri, da začasno uporabo tega sporazuma prekine. Prekinitev začasne uporabe začne učinkovati šest mesecev po tem, ko depozitar prejme uradno obvestilo.

Съставено в Брюксел на двадесет и първи март две хиляди и четиринадесета година.

Hecho en Bruselas, el veintiuno de marzo de dos mil catorce.

V Bruselu dne dvacátého prvního března dva tisíce čtrnáct.

Udfærdiget i Bruxelles den enogtyvende marts to tusind og fjorten.

Geschehen zu Brüssel am einundzwanzigsten März zweitausendvierzehn.

Kahe tuhande neljateistkümnenda aasta märtsikuu kahekümne esimesel päeval Brüsselis.

'Εγινε στις Βρυξέλλες, στις είκοσι μία Μαρτίου δύο χιλιάδες δεκατέσσερα.

Done at Brussels on the twenty first day of March in the year two thousand and fourteen.

Fait à Bruxelles, le vingt et un mars deux mille quatorze.

Sastavljeno u Bruxellesu dvadeset prvog ožujka dvije tisuće četrnaeste.

Fatto a Bruxelles, addì ventuno marzo duemilaquattordici.

Briselē, divi tūkstoši četrpadsmitā gada divdesmit pirmajā martā.

Priimta du tūkstančiai keturioliktų metų kovo dvidešimt pirmą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizennegyedik év március havának huszonegyedik napján.

Magħmul fi Brussell, fil-wieħed u għoxrin jum ta’ Marzu tas-sena elfejn u erbatax.

Gedaan te Brussel, de eenentwintigste maart tweeduizend veertien.

Sporządzono w Brukseli dnia dwudziestego pierwszego marca roku dwa tysiące czternastego.

Feito em Bruxelas, em vinte e um de março de dois mil e catorze.

Întocmit la Bruxelles la douăzeci și unu martie două mii paisprezece.

V Bruseli dvadsiateho prvého marca dvetisícštrnásť.

V Bruslju, dne enaindvajsetega marca leta dva tisoč štirinajst.

Tehty Brysselissä kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä maaliskuuta vuonna kaksituhattaneljätoista.

Som skedde i Bryssel den tjugoförsta mars tjugohundrafjorton.

Учинено у м. Брюссель двадцять першого березня двi тисячi чотирнадцятого року.

Подписано по отношение на преамбюла, член 1 и дялове I, II и VII на Споразумението.

Firmado por lo que se refiere al preámbulo, el artículo 1 y los títulos I, II y VII del Acuerdo.

Podepsána preambule, článek 1, hlavy I, II a VII dohody.

Undertegnet for så vidt angår præamblen, artikel 1 og afsnit I, II og VII i aftalen.

Unterzeichnet in Bezug auf die Präambel, den Artikel 1 sowie die Titel I, II und VII des Abkommens.

Alla kirjutatud lepingu preambuli, artikli 1 ning I, II ja VII jaotise osas.

Υπεγράφη όσον αφορά το προοίμιο, το άρθρο 1 και τους τίτλους Ι, ΙΙ και VII της Συμφωνίας.

Signed as regards the Preamble, Article 1 and Titles I, II, and VII of the Agreement.

Signé en ce qui concerne le préambule, l'article 1 et les titres I, II et VII de l'accord.

Potpisano što se tiče preambule, članka 1. i glavâ I., II. i VII. Sporazuma.

Firmato per quanto riguarda il preambolo, l'articolo 1 e i titoli I, II e VII dell'accordo.

Parakstīts attiecībā uz nolīguma preambulu, 1. pantu un I, II un VII sadaļu.

Pasirašyta, kiek tai susiję su Susitarimo preambule, 1 straipsniu ir I, II ir VII antraštinėmis dalimis.

A megállapodás a preambulum, az 1. cikk és az I., II. és VII. cím tekintetében aláírva.

Iffirmat fir-rigward tal-Preambolu, l-Artikolu 1 u t-Titoli I, II, u VII tal-Ftehim.

Ondertekend wat betreft de preambule, artikel 1 en de titels I, II en VII van de Overeenkomst.

Podpisano w odniesieniu do preambuły, artykułu 1 oraz tytułu I, II i VII układu.

Assinado no que se refere ao Preâmbulo, ao artigo 1o e aos Títulos I, II e VII do Acordo.

Semnat în ceea ce privește preambulul, articolul 1 și titlurile I, II și VII din acord.

Podpísané, pokiaľ ide o preambulu, článok 1 a hlavy I, II a VII dohody.

Podpisano, kar zadeva preambulo, člen 1 ter naslove I, II in VII Sporazuma.

Allekirjoitettu sopimuksen johdanto-osan, 1 artiklan sekä I, II ja VII osaston osalta.

Undertecknat i fråga om ingressen, artikel 1 och avdelningarna I, II och VII i avtalet.

Пiдписано стосовно Преамбули, Статтi 1 та Роздiлiв I, II i VII Угоди.

Voor het Koninkrijk België

Pour le Royaume de Belgique

Für das Königreich Belgien

Image

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Република България

Image

Za Českou republiku

Image

For Kongeriget Danmark

Image

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image

Eesti Vabariigi nimel

Image

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Image

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image

Por el Reino de España

Image

Pour la République française

Image

Za Republiku Hrvatsku

Image

Per la Repubblica italiana

Image

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Image

Latvijas Republikas vārdā –

Image

Lietuvos Respublikos vardu

Image

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image

Magyarország részéről

Image

Għar-Repubblika ta’ Malta

Image

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image

Für die Republik Österreich

Image

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Image

Pela República Portuguesa

Image

Pentru România

Image

Za Republiko Slovenijo

Image

Za Slovenskú republiku

Image

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

Image

För Konungariket Sveriges

Image

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Za Europsku uniju

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Image

За Европейската общност за атомна енергия

Por la Comunidad Europea de la Energía Atómica

Za Evropské společenství pro atomovou energii

For Det Europæiske Atomenergifællesskab

Für die Europäische Atomgemeinschaft

Euroopa Aatomienergiaühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα Ατομικής Ενέργειας

For the European Atomic Energy Community

Pour la Communauté européenne de l'énergie atomique

Za Europsku zajednicu za atomsku energiju

Per la Comunità europea dell'energia atomica

Eiropas Atomenerģijas Kopienas vārdā –

Europos atominés energijos bendrijos vardu

Az Európai Atomenergia-közösség részéről

F'isem il-Komunità Ewropea tal-Enerġija Atomika

Voor de Europese Gemeenschap voor Atoomenergie

W imieniu Europejskiej Wspólnoty Energii Atomowej

Pela Comunidade Europeia da Energia Atómica

Pentru Comunitatea Europeană a Energiei Atomice

za Európske spoločenstvo pre atómovú energiu

Za Evropsko skupnost za atomsko energtjo

Euroopan atomienergiajärjestön puolcsta

För Europeiska atomenergigemenskapen

За Украïну

Image


(1)  Če v prilogah I in II k temu sporazumu ni drugače določeno.

(2)  V tem sporazumu blago pomeni izdelke, kot se ta izraz razume v GATT 1994, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.

(3)  V tem členu se pri opredelitvi države v razvoju upošteva sezname, ki jih izdajo mednarodne organizacije, kot so Svetovna banka, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD), Mednarodni denarni sklad (v nadaljnjem besedilu: MDS) itd.

(4)  V skladu z opredelitvijo porekla, določenega v Protokolu I tega sporazuma o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja.

(5)  Kot je razvidno iz ukrajinske statistike o uvozu osebnih vozil s poreklom iz pogodbenice EU (v enotah) pod tarifno številko 8703. Ukrajina bo navedeno statistiko podprla z omogočanjem vpogleda v potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali izjave na računu, ki se izdajo v skladu s postopkom, določenim v naslovu V Protokola I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja.

(6)  Kot je razvidno iz ukrajinske statistike o uvozu osebnih vozil s poreklom iz pogodbenice EU (v enotah) pod tarifno številko 8703. Ukrajina bo navedeno statistiko podprla z omogočanjem vpogleda v potrdila EUR.1 ali izjave na računu, ki se izdajo v skladu s postopkom, določenim v naslovu V Protokola I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja.

(7)  Uradno statistiko o „prvih registracijah“ vseh osebnih vozil v Ukrajini zagotavlja državna avtomobilska inšpekcija Ukrajine.

(8)  Zlasti v Sklepu št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS ter v Uredbi (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93.

(9)  V zvezi z genetsko spremenjenimi organizmi (v nadaljnjem besedilu: GSO) celovita strategija vključuje tudi časovne razporede za približevanje ukrajinske zakonodaje o GSO zakonodaji EU, navedeni v Prilogi XXIX k Poglavju 6 Naslova V (Gospodarsko in sektorsko sodelovanje).

(10)  Dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih držav zahteva vizum, za druge pa ne, ne pomeni, da se izničuje ali omejuje ugodnosti iz tega sporazuma.

(11)  Pravna oseba je pod nadzorom druge pravne osebe, če ima slednja pristojnosti, da imenuje večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja njeno delovanje.

(12)  Od poslovne enote prejemnice se lahko zaradi predhodne odobritve zahteva, da predloži program usposabljanja, ki obsega čas bivanja, s čimer dokaže, da je namen bivanja usposabljanje. Pristojni organi lahko zahtevajo povezanost usposabljanja z doseženo univerzitetno izobrazbo.

(13)  Pogodba o storitvah je v skladu z zakoni, drugimi predpisi in pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se pogodba izvršuje.

(14)  To poglavje ne zajema zaščite naložb, razen obravnave, ki izhaja iz člena 88 (Nacionalna obravnava), vključno s postopki reševanja sporov med investitorji in državo.

(15)  Za večjo jasnost: predelava jedrskih materialov zajema vse dejavnosti, vključene v ISIC ZN Rev. 3.1, oznaka 2330.

(16)  Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v Ukrajini ali državi članici Evropske unije in drugim pristaniščem ali točko Ukrajine ali države članice Evropske unije, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v Ukrajini ali državi članici Evropske unije.

(17)  Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Ukrajino o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora.

(18)  Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

(19)  Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

(20)  To vključuje to poglavje ter Prilogo XVI-A in Prilogo XVI-D.

(21)  Izvzetje avdiovizualnih storitev iz področja uporabe tega poglavja ne posega v sodelovanje na področju avdiovizualnih storitev iz naslova V tega sporazuma o gospodarskem in sektorskem sodelovanju.

(22)  Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v Ukrajini ali državi članici Evropske unije in drugim pristaniščem ali točko Ukrajine ali države članice Evropske unije, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v Ukrajini ali državi članici Evropske unije.

(23)  Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Ukrajino o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora.

(24)  Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov pogodbenic v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb. Obveznosti glede prostega gibanja oseb ne veljajo, če je namen ali učinek takega gibanja ovirati reševanje kakršnih koli delovnih/upravnih sporov ali pogajanj ali drugače vplivati na njihov izid.

(25)  Pridobljenih po tem, ko so postali polnoletni.

(26)  Kadar diploma ali kvalifikacija nista bili pridobljeni v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi, ki se zahteva na njenem ozemlju.

(27)  Kadar diploma ali kvalifikacija nista bili pridobljeni v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi, ki se zahteva na njenem ozemlju.

(28)  Pristojbine ne vključujejo pristojbin za uporabo naravnih virov oziroma plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij in tudi ne obveznih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

(29)  Za pogodbenico EU: Okvirni seznam zadevnih trgov proizvodov in storitev se predloži kot ločena Priloga XIX. Seznam zadevnih trgov iz Priloge XIX EU redno revidira. Pri takšni reviziji je treba upoštevati vse obveznosti, prevzete na podlagi tega poglavja. Za Ukrajino: Okvirni seznam trgov proizvodov in storitev se predloži kot ločena Priloga XX. Seznam zadevnih trgov iz Priloge XX Ukrajina redno revidira v skladu s procesom približevanja pravnemu redu, kot ga določa člen 124. Pri takšni reviziji je treba upoštevati vse obveznosti, prevzete na podlagi tega poglavja.

(30)  Pristojbine ne vključujejo plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij in tudi ne določenih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

(31)  V skladu z veljavnimi pravili za obdelavo osebnih podatkov in varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij.

(32)  Pomožne pomorske storitve vključujejo pretovarjanje v pomorstvu, shranjevanje in skladiščenje, carinjenje, storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike, storitve pomorskih agencij, (pomorske) storitve odpreme tovora, najem plovil s posadko, vzdrževanje in popravilo plovil, potiskanje in vleko ter podporne storitve v pomorskem prometu.

(33)  Ukrepi, namenjeni zagotavljanju pravične ali učinkovite uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov, vključujejo ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme v skladu s svojim sistemom obdavčevanja in ki:

(i)

veljajo za nerezidenčne vlagatelje in ponudnike storitev ob priznavanju dejstva, da se davčna obveznost nerezidentov ugotavlja glede na obdavčljive izdelke, ki izvirajo z ozemlja pogodbenice ali se tam nahajajo, ali

(ii)

veljajo za nerezidente, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov na ozemlju pogodbenice, ali

(iii)

veljajo za nerezidente ali rezidente, da se prepreči izogibanje davkom ali davčna utaja, vključno z ukrepi za usklajevanje, ali

(iv)

veljajo za uporabnike storitev, ki se opravljajo na ozemlju druge pogodbenice ali z njega, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov od takih uporabnikov iz virov na ozemlju pogodbenice, ali

(v)

ločujejo med vlagatelji in ponudniki storitev, ki so predmet davka na po vsem svetu obdavčljivo blago, ter drugimi vlagatelji in ponudniki storitev ob priznavanju razlike v naravi davčne osnove med njimi, ali

(vi)

določajo, dodelijo ali razdelijo prihodek, dobiček, zaslužek, izgubo, odbitek ali dobropis posameznikov rezidentov ali podružnic ali med povezanimi posamezniki ali podružnicami iste osebe, tako da se ohrani davčna osnova pogodbenice.

Davčni izrazi ali pojmi v odstavku (f) te določbe in tej opombi so določeni v skladu z davčnimi opredelitvami in pojmi oziroma ustreznimi ali podobnimi opredelitvami in pojmi iz nacionalnega prava pogodbenice, ki sprejema ukrep.

(34)  Vključno z nakupom nepremičnin v povezavi z neposrednimi naložbami.

(35)  Vključno z resnimi težavami s plačilno bilanco.

(36)  Uporaba v manjši meri: uporaba fitofarmacevtskega sredstva v pogodbenici za rastline ali rastlinske proizvode, ki v tej pogodbenici niso splošno razširjeni ali niso so splošno razširjeni, da bi se zadovoljila izjemna potreba po varstvu rastlin.

(37)  Za namene tega oddelka bi moral pojem „pravice intelektualne lastnine“ obsegati vsaj naslednje pravice: avtorske in njim sorodne pravice, sui generis pravico izdelovalca zbirke podatkov, pravice ustvarjalca topografij polprevodniškega proizvoda, pravice iz blagovne znamke, pravice iz vzorca ali modela, pravice iz patenta (vključno s tistimi, ki izhajajo iz dodatnih varstvenih certifikatov), geografske označbe, pravice iz uporabnega modela, žlahtniteljske pravice in trgovska imena (v kolikor so po zadevnem nacionalnem pravu zaščitene kot izključne pravice).

(38)  Izjeme v zvezi z odgovornostjo po tem členu zajemajo le primere, pri katerih se dejavnost ponudnika storitev informacijske družbe omejuje na tehnični proces upravljanja in omogočanja dostopa do komunikacijskega omrežja, po katerem se podatki, ki jih zagotovijo tretje osebe, prenesejo ali začasno shranijo zaradi izboljšanja učinkovitosti prenosa; ta dejavnost je bolj tehnična, samodejna in pasivna, torej ponudnik storitve informacijske družbe ne pozna niti ne more nadzorovati podatkov, ki se prenašajo ali shranjujejo.

(39)  Razume se, da ne obstaja obveznost za uporabo takih postopkov za uvoz blaga, ki je dano na trg v drugi državi po privolitvi ali s privolitvijo imetnika pravice.

(40)  V tej določbi skupni evropski interes obsega skupni interes pogodbenic.

(41)  Splošni gospodarski pomen se razume v enakem smislu kot v členu 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti, kot je določen s sodno prakso pogodbenice EU.

(42)  V tem členu „pogodbenica“ pomeni državo članico v povezavi z njenim ozemljem ali Ukrajino v povezavi z njenim ozemljem.

(43)  V izogib dvomom se ta naslov ne razlaga tako, kot da podeljuje pravice ali nalaga obveznosti, na katere se je mogoče neposredno sklicevati pred nacionalnimi sodišči pogodbenic.

(44)  V izogib dvomom se za odločitve in kakršno koli domnevno opustitev ukrepanja organov, ustanovljenih na podlagi tega sporazuma, ne uporablja to poglavje.


SEZNAM PRILOG

PRILOGE K NASLOVU IV

Priloga I-A k poglavju 1

Odprava carin

Dodatek A

Okvirne skupne tarifne kvote za uvoz v EU

Dodatek B

Okvirne skupne tarifne kvote za uvoz v Ukrajino

Priloga I-B k poglavju 1

Dodatni pogoji za trgovanje z rabljenimi oblačili

Priloga I-C k poglavju 1

Seznami v zvezi z odpravo izvozne dajatve

Priloga I-D k poglavju 1

Zaščitni ukrepi za izvozne dajatve

Priloga II k poglavju 2

Zaščitni ukrepi za osebna vozila

Priloga III k poglavju 3

Seznam zakonodaje za uskladitev in časovni razpored za njeno izvajanje

Priloga IV k poglavju 4

Obseg uporabe

Priloga IV-A k poglavju 4

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Priloga IV-B k poglavju 4

Standardi dobrega počutja živali

Priloga IV-C k poglavju 4

Drugi ukrepi, zajeti v tem poglavju

Priloga IV – D k poglavju 4

Ukrepi, ki se vključijo po uskladitvi zakonodaje

Priloga VI k poglavju 4

Seznam bolezni živali in živali iz ribogojstva, ki jih je treba prijaviti, in škodljivih organizmov, za katere se lahko prizna regionalna nenapadenost

Priloga VI – A k poglavju 4

Bolezni živali in rib, ki jih je treba prijaviti, za katere je priznan status pogodbenic in za katere se lahko sprejmejo sklepi o regionalizaciji

Priloga VI – B k poglavju 4

Priznavanje statusa škodljivih organizmov, območij, prostih škodljivih organizmov, ali varovanih območij

Priloga VII k poglavju 4

Regionalizacija ali določanje območij, območja, prosta škodljivih organizmov, in varovana območja

Priloga VIII k poglavju 4

Začasna odobritev obratov

Priloga IX k poglavju 4

Postopek določanja enakovrednosti

Priloga X k poglavju 4

Smernice za izvajanje preverjanj

Priloga XI k poglavju 4

Pregledi ob uvozu in inšpekcijske takse

Priloga XII k poglavju 4

Certificiranje

Priloga XIII k poglavju 4

Sporna vprašanja

Priloga XIV k poglavju 4

Kompartmentalizacija

Priloga XV k poglavju 5

Usklajevanje carinske zakonodaje

Priloga XVI k poglavju 6

Seznam pridržkov v zvezi z ustanavljanjem; seznam obveznosti v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev; seznam pridržkov v zvezi s pogodbenimi ponudniki storitev in neodvisnimi strokovnjaki

Priloga XVI – A k poglavju 6

Pridržki pogodbenice EU v zvezi z ustanavljanjem

Priloga XVI – B k poglavju 6

Seznam obveznosti v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev

Priloga XVI – C k poglavju 6

Pridržki v zvezi s pogodbenimi ponudniki storitev in neodvisnimi strokovnjaki

Priloga XVI – D k poglavju 6

Pridržki Ukrajine v zvezi z ustanavljanjem

Priloga XVI – E k poglavju 6

Seznam obveznosti Ukrajine v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev

Priloga XVI – F k poglavju 6

Pridržki v zvezi s pogodbenimi ponudniki storitev in neodvisnimi strokovnjaki (Ukrajina)

Priloga XVII

Približevanje zakonodaje

Dodatek XVII –1

Horizontalne prilagoditve in postopkovna pravila

Dodatek XVII -2

Pravila, ki se uporabljajo za finančne storitve

Dodatek XVII – 3

Pravila, ki se uporabljajo za telekomunikacijske storitve

Dodatek XVII – 4

Pravila, ki se uporabljajo za poštne in kurirske storitve

Dodatek XVII – 5

Pravila, ki se uporabljajo za mednarodni pomorski promet

Dodatek XVII – 6

Določbe o spremljanju

Priloga XVIII k poglavju 6

Informacijske točke

Priloga XIX k poglavju 6

Okvirni seznam zadevnih trgov proizvodov in storitev EU, ki jih je treba analizirati v skladu s členom 116 tega sporazuma

Priloga XX k poglavju 6

Okvirni seznam zadevnih trgov Ukrajine, ki jih je treba analizirati v skladu s členom 116 tega sporazuma

Priloga XXI k poglavju 8

Javna naročila

Priloga XXI – A k poglavju 8

Okvirni časovni razpored za institucionalno reformo, približevanje zakonodaje in dostop na trg

Priloga XXI – B k poglavju 8

Osnovni elementi Direktive 2004/18/ES (faza 2)

Priloga XXI – C k poglavju 8

Osnovni elementi Direktive 89/665/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES (faza 2)

Priloga XXI – D k poglavju 8

Osnovni elementi direktive 2004/17/ES (faza 3)

Priloga XXI – E k poglavju 8

Osnovni elementi Direktive 92/13/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES (faza 3)

Priloga XXI – F k poglavju 8

Drugi neobvezni elementi Direktive 2004/18/ES (faza 4)

Priloga XXI – G k poglavju 8

Drugi obvezni elementi Direktive 2004/18/ES (faza 4)

Priloga XXI – H k poglavju 8

Drugi elementi Direktive 89/665/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES (faza 4)

Priloga XXI – I k poglavju 8

Drugi neobvezni elementi Direktive 2004/17/ES (faza 5)

Priloga XXI – J k poglavju 8

Drugi elementi Direktive 92/13/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES (faza 5)

Priloga XXI – K k poglavju 8

Določbe Direktive 2004/18/ES izven obsega postopka približevanja zakonodaje

Priloga XXI – L k poglavju 8

Določbe Direktive 2004/17/ES izven obsega postopka približevanja zakonodaje

Priloga XXI – M k poglavju 8

Določbe Direktive 89/665/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES izven obsega postopka približevanja zakonodaje

Priloga XXI – N k poglavju 8

Določbe Direktive 92/13/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES izven obsega postopka približevanja zakonodaje

Priloga XXI – O k poglavju 8

Okvirni seznam področij sodelovanja

Priloga XXI – P k poglavju 8

Pragovi

Priloga XXII – A k poglavju 9

Geografske označbe – zakonodaja pogodbenic ter elementi za registracijo in nadzor

Priloga XXII – B k poglavju 9

Geografske označbe – merila, ki se vključijo v postopek ugovora

Priloga XXII – C k poglavju 9

Geografske označbe kmetijskih proizvodov in živil iz člena 202(3) tega sporazuma

Priloga XXII – D k poglavju 9

Geografske označbe vin, aromatiziranih vin in žganih pijač, kakor so navedeni v členu 202(3) in 202(4) tega sporazuma

Priloga XXIII k poglavju 10

Glosar izrazov

Priloga XXIV k poglavju 14

Pravilnik za reševanje sporov

Priloga XXV k poglavju 15

Kodeks ravnanja članov arbitražnih svetov in mediatorjev

PRILOGE K NASLOVU V

Priloga XXVI k poglavju 1

Sodelovanje na področju energetike, vključno z jedrskimi vprašanji

Priloga XXVII k poglavju 1

Sodelovanje na področju energetike, vključno z jedrskimi vprašanji

Priloga XXVIII k poglavju 4

Obdavčevanje

Priloga XXXIX k poglavju 5

Statistika

Priloga XXX k poglavju 6

Okolje

Priloga XXXI k poglavju 6

Okolje

Priloga XXXII k poglavju 7

Promet

Priloga XXXIII k poglavju 7

Promet

Priloga XXXIV k poglavju 13

Pravo družb, upravljanje podjetij, računovodstvo in revizija

Priloga XXXV k poglavju 13

Pravo družb, upravljanje podjetij, računovodstvo in revizija

Priloga XXXVI k poglavju 13

Pravo družb, upravljanje podjetij, računovodstvo in revizija

Priloga XXXVII k poglavju 15

Avdiovizualna politika

Priloga XXXVIII k poglavju 17

Kmetijstvo in razvoj podeželja

Priloga XXXVIX k poglavju 20

Varstvo potrošnikov

Priloga XL k poglavju 21

Sodelovanje na področju zaposlovanja, socialne politike in enakih možnosti

Priloga XLI k poglavju 22

Javno zdravje

Priloga XLII k poglavju 23

Izobraževanje, usposabljanje in mladi

PRILOGE K NASLOVU VI

Priloga XLIII k naslovu VI

Finančno sodelovanje in določbe za boj proti goljufijam

Priloga XLIV k naslovu VI

Finančno sodelovanje in določbe za boj proti goljufijam

PROTOKOLI

Protokol I

Protokol o opredelitvi pojma "izdelki s poreklom" in načinih upravnega sodelovanja

Protokol II

Protokol o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah

Protokol III

Protokol o Okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Ukrajino o splošnih načelih za sodelovanje Ukrajine v programih Unije

SKUPNA IZJAVA

PRILOGE K NASLOVU IV: TRGOVINA IN ZADEVE POVEZANE S TRGOVINO

 

PRILOGA I–A K POGLAVJU 1

ODPRAVA CARIN

Tarifni seznami Ukrajine

KN 2008

Poimenovanje

Osnovna stopnja

Kategorija

I

ODDELEK I - ŽIVE ŽIVALI; PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA

 

 

01

POGLAVJE 01 - ŽIVE ŽIVALI

 

 

0101

Živi konji, osli, mezge in mule:

 

 

0101 10

Čistih pasem, plemenski

 

 

0101 10 10 00

konji

0

0

0101 10 90 00

drugi

0

0

0101 90

Drugi:

 

 

konji:

 

 

0101 90 11 00

za zakol

5

5

0101 90 19 00

drugi

5

5

0101 90 30 00

osli

5

5

0101 90 90 00

mezge in mule

5

5

0102

Živo govedo:

 

 

0102 10

Čistih pasem, plemensko:

 

 

0102 10 10 00

telice (samice goveda, ki še niso telile)

0

0

0102 10 30 00

krave

0

0

0102 10 90 00

drugo

0

0

0102 90

Drugo:

 

 

 

domačih pasem:

 

 

0102 90 05 00

mase do vključno 80 kg

5

3

 

mase nad 80 kg, do vključno 160 kg:

 

 

0102 90 21 00

za zakol

5

3

0102 90 29 00

drugo

5

3

 

mase nad 160 kg, do vključno 300 kg:

 

 

0102 90 41 00

za zakol

5

3

0102 90 49 00

drugo

15

7

 

mase nad 300 kg:

 

 

 

telice (samice goveda, ki še niso telile):

 

 

0102 90 51 00

za zakol

5

3

0102 90 59 00

druge

5

3

 

krave:

 

 

0102 90 61 00

za zakol

5

3

0102 90 69 00

druge

5

3

 

drugo:

 

 

0102 90 71 00

za zakol

5

3

0102 90 79 00

drugo

5

3

0102 90 90 00

drugo

5

3

0103

Živi prašiči:

 

 

0103 10 00 00

Čistih pasem, plemenski

0

0

 

Drugi:

 

 

0103 91

mase pod 50 kg:

 

 

0103 91 10 00

domačih pasem

5

50-odstotno zmanjšanje v 7 letih

0103 91 90 00

drugi

5

7

0103 92

mase 50 kg ali več

 

 

 

domačih pasem:

 

 

0103 92 11 00

svinje, ki so vsaj enkrat prasile, mase ne manj kot 160 kg

8

7

0103 92 19 00

drugi

8

50-odstotno zmanjšanje v 7 letih

0103 92 90 00

drugi

8

7

0104

Žive ovce in koze:

 

 

0104 10

Ovce:

 

 

0104 10 10 00

čistih pasem, plemenske

0

0

 

druge:

 

 

0104 10 30 00

jagnjeta (do enega leta)

2

3

0104 10 80 00

druge

2

3

0104 20

Koze:

 

 

0104 20 10 00

čistih pasem, plemenske

2

0

0104 20 90 00

druge