15.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/3


SPORAZUM

o pridružitvi med Evropsko Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

podpisnice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice Evropske unije)

ter

EVROPSKA UNIJA

na eni strani in

REPUBLIKA KOSTARIKA,

REPUBLIKA SALVADOR,

REPUBLIKA GVATEMALA,

REPUBLIKA HONDURAS,

REPUBLIKA NIKARAGVA,

REPUBLIKA PANAMA, (v nadaljnjem besedilu: Srednja Amerika)

na drugi strani:

OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih zgodovinskih, kulturnih, političnih, gospodarskih in socialnih vezi med pogodbenicami ter želje po okrepitvi odnosov med njimi na podlagi skupnih načel in vrednot z nadgrajevanjem obstoječih mehanizmov, ki urejajo odnose med pogodbenicami, ter želje, da utrdijo, poglobijo in razširijo dvoregionalne povezave na področjih skupnega interesa v duhu vzajemnega spoštovanja, enakosti, nediskriminacije, solidarnosti in vzajemnih koristi;

OB UPOŠTEVANJU pozitivnega razvoja obeh regij v zadnjih dveh desetletjih, ki je omogočil, da je spodbujanje skupnih ciljev in interesov doseglo novo stopnjo v odnosih, ki so postali globlji, sodobnejši in stalni, da se vzpostavi dvoregionalno partnerstvo, ki se bo odzivalo na trenutne notranje izzive ter novo mednarodno stvarnost;

OB POUDARJANJU pomena, ki ga pogodbenice pripisujejo konsolidaciji političnega dialoga in procesu gospodarskega sodelovanja med pogodbenicami, vzpostavljenega na podlagi dialoga iz San Joséja, ki se je pričel leta 1984 in od takrat večkrat ponovil;

OB SKLICEVANJU na sklepe dunajskega vrha iz leta 2006, vključno z zavezami, ki jih je sprejela Srednja Amerika v zvezi s poglobitvijo regionalnega gospodarskega povezovanja;

OB PRIZNAVANJU napredka, ki ga je dosegla Srednja Amerika pri procesu gospodarskega povezovanja, na primer ratifikacije sporazumov Convenio Marco para el Establecimiento de la Unión Aduanera Centroamericana in Tratado sobre Inversión y Comercio de Servicios, pa tudi uporabe pravosodnega mehanizma, ki zagotavlja izvajanje regionalne gospodarske zakonodaje v celotni srednjeameriški regiji;

OB PONOVNI POTRDITVI njihovega spoštovanja demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah;

OB SKLICEVANJU na svojo zavezanost načelu pravne države in dobrega upravljanja;

NA PODLAGI načela deljene odgovornosti in prepričanja o pomenu preprečevanja nezakonite uporabe drog in zmanjševanja njenih škodljivih učinkov, vključno z bojem proti pridelavi, proizvodnji, predelavi ter preprodaji drog in njenih predhodnih sestavin ter pranju denarja;

OB UGOTOVITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo v področje uporabe naslova V dela III Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Evropske unije, razen če Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko republike pogodbenice SA uradno obvesti, da sta Združeno kraljestvo ali Irska zavezana kot del Evropske unije v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska prenehata biti zavezana kot del Evropske unije v skladu s členom 4a Protokola št. 21, Evropska unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko takoj obvesti republike pogodbenice SA o kakršni koli spremembi stališča, pri tem pa določbe sporazuma Združeno kraljestvo in/ali Irsko še naprej zavezujejo kot ločeni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s protokolom o stališču Danske, ki je priložen navedenima pogodbama;

OB POUDARJANJU svoje zavezanosti sodelovanju pri uresničevanju ciljev izkoreninjenja revščine, ustvarjanja delovnih mest, pravičnega in trajnostnega razvoja, vključno z vidiki izpostavljenosti naravnim nesrečam, ohranjanja in varovanja okolja, biotske raznovrstnosti ter postopnega povezovanja republik pogodbenice SA s svetovnim gospodarstvom;

OB PONOVNI POTRDITVI pomena, ki ga pogodbenice pripisujejo načelom in pravilom, ki urejajo mednarodno trgovino, zlasti načelom iz Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO), mednarodnimi sporazumi, ki so priloženi Sporazumu STO, ter potrebi po njihovi uporabi na pregleden in nediskriminatoren način;

OB UPOŠTEVANJU razlik v gospodarskem in družbenem razvoju med republikami pogodbenice SA in pogodbenico EU ter skupnega cilja krepitve procesa gospodarskega in družbenega razvoja v Srednji Ameriki;

V ŽELJI po okrepitvi njihovih gospodarskih odnosov, zlasti trgovine in naložb, okrepitvi in izboljšanju sedanje ravni dostopa republik pogodbenice SA do trga Evropske unije, ter tako prispevati h gospodarski rasti v Srednji Ameriki in zmanjšanju nesorazmerij med regijama;

V PREPRIČANJU, da bo ta sporazum ustvaril razmere, ugodne za izboljšanje trajnostnih gospodarskih odnosov med pogodbenicami, zlasti na področju trgovine in naložb, ki so ključnega pomena za doseganje gospodarskega in družbenega razvoja ter tehnoloških inovacij in modernizacije;

OB POUDARJANJU potrebe po nadgrajevanju načel, ciljev in mehanizmov, ki urejajo odnose med regijama, zlasti Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter republikami Kostariko, Salvador, Gvatemalo, Honduras, Nikaragvo in Panamo, podpisanega leta 2003 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o političnem dialogu in sodelovanju iz leta 2003), ter Okvirnega sporazuma o sodelovanju iz leta 1993 med istimi pogodbenicami,

ZAVEDAJOČ SE potrebe po spodbujanju trajnostnega razvoja obeh regij z razvojnim partnerstvom, ki vključuje vse ustrezne zainteresirane strani, vključno s civilno družbo in zasebnim sektorjem, v skladu z načeli iz soglasja iz Monterreya in deklaracije iz Johannesburga, ter načrtom njegovega izvajanja;

OB PONOVNI POTRDITVI dejstva, da bi morale države pri izvajanju svoje suverenosti za izkoriščanje svojih naravnih virov v skladu s svojimi okoljskimi in razvojnimi politikami spodbujati trajnostni razvoj;

ZAVEDAJOČ SE potrebe po razvoju celovitega dialoga o migracijah za okrepitev dvoregionalnega sodelovanja na področju migracijskih vprašanj v okviru delov tega sporazuma, ki se nanašata na politični dialog in sodelovanje, ter za zagotovitev uspešnega spodbujanja in varstva človekovih pravic vseh migrantov;

OB PRIZNAVANJU, da se nobena določba tega sporazuma na noben način ne razlaga ali razume kot opredelitev stališča pogodbenic v tekočih ali prihodnjih dvostranskih ali večstranskih trgovinskih pogajanjih;

OB POUDARJANJU želje po sodelovanju v mednarodnih forumih o vprašanjih skupnega interesa;

OB UPOŠTEVANJU strateškega partnerstva, ki se je med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi vzpostavilo v okviru vrha v Riu leta 1999 in ponovno potrdilo na vrhu v Madridu leta 2002, vrhu v Guadalajari leta 2004, vrhu na Dunaju leta 2006, vrhu v Limi leta 2008 ter vrhu v Madridu leta 2010;

OB UPOŠTEVANJU Madridske deklaracije iz maja 2010;

SO SE ODLOČILE SKLENITI NASLEDNJI SPORAZUM:

DEL I

SPLOŠNE IN INSTITUCIONALNE DOLOČBE

NASLOV I

NARAVA IN PODROČJE UPORABE SPORAZUMA

Člen 1

Načela

1.   Notranje in mednarodne politike pogodbenic temeljijo na spoštovanju demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, kot je določeno v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ter spoštovanju pravne države, kar je bistveni element tega sporazuma.

2.   Pogodbenice potrjujejo svojo zavezanost spodbujanju trajnostnega razvoja, ki je vodilno načelo pri izvajanju tega sporazuma, zlasti ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja. Pogodbenice zagotavljajo ustrezno ravnovesje med gospodarskim, družbenim in okoljskim vidikom trajnostnega razvoja.

3.   Pogodbenice ponovno potrjujejo svojo zavezanost dobremu upravljanju in pravni državi, kar vključuje zlasti primarnost prava, delitev oblasti, neodvisnost sodstva, jasne postopke odločanja na ravni javnih organov, pregledne in odgovorne institucije, dobro in pregledno upravljanje javnih zadev na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter izvajanje ukrepov za preprečevanje korupcije in boj proti njej.

Člen 2

Cilji

Pogodbenice se strinjajo, da so cilji tega sporazuma:

(a)

okrepiti in utrditi odnose med pogodbenicami s partnerstvom, ki temelji na treh neodvisnih in temeljnih delih: političnem dialogu, sodelovanju in trgovini, in sicer na podlagi medsebojnega spoštovanja, vzajemnosti in skupnega interesa. Pri izvajanju sporazuma se uporabljajo institucionalne določbe in mehanizmi, o katerih se pogodbenice dogovorijo;

(b)

razviti prednostno politično partnerstvo na podlagi vrednot, načel in skupnih ciljev, zlasti spoštovanja in spodbujanja demokracije in človekovih pravic, trajnostnega razvoja, dobrega upravljanja in pravne države, z zavezanostjo spodbujanju in varovanju teh vrednot in načel na svetovni ravni na način, ki prispeva h krepitvi multilateralizma;

(c)

spodbujati dvoregionalno sodelovanje na vseh področjih skupnega interesa, da se doseže trajnostnejši in pravičnejši družbeni in gospodarski razvoj v obeh regijah;

(d)

razširiti in razvejati dvoregionalne trgovinske odnose pogodbenic v skladu s Sporazumom STO ter posebnimi cilji in določbami iz dela IV tega sporazuma, kar bi moralo prispevati k večji gospodarski rasti, postopnemu izboljšanju kakovosti življenja v obeh regijah in boljšemu vključevanju obeh regij v svetovno gospodarstvo;

(e)

okrepiti in poglobiti postopni proces regionalnega povezovanja na področjih skupnega interesa, da se olajša izvajanje tega sporazuma;

(f)

okrepiti dobre sosedske odnose in načelo miroljubnega reševanja sporov;

(g)

vsaj ohraniti, po možnosti pa izboljšati raven standarda dobrega upravljanja ter standardov na socialnem, delovnem in okoljskem področju, doseženih z uspešnim izvajanjem mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so pogodbenice ob začetku veljavnosti Sporazuma, ter

(h)

spodbujati obsežnejšo trgovino in naložbe med pogodbenicami ob upoštevanju posebne in različne obravnave, da se zmanjšajo obstoječa strukturna nesorazmerja med regijama.

Člen 3

Področje uporabe

Pogodbenice se obravnavajo enakopravno. Nobena določba tega sporazuma se ne sme razlagati tako, da bi posegala v suverenost katere koli republike pogodbenice SA.

NASLOV II

INSTITUCIONALNI OKVIR

Člen 4

Pridružitveni svet

1.   Ustanovi se Pridružitveni svet, ki nadzoruje doseganje ciljev tega sporazuma in njegovo izvajanje. Pridružitveni svet se sestaja na ministrski ravni v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od dveh let, in izredno, kadar to zahtevajo okoliščine, če se pogodbenice tako dogovorijo. Pridružitveni svet se sestane, kadar je to primerno in če se s tem pogodbenice strinjajo na ravni voditeljev držav ali vlad. Da se poleg tega politični dialog okrepi in postane učinkovitejši, se spodbujajo tudi posebna ad hoc srečanja na delovni ravni.

2.   Pridružitveni svet preuči kakršna koli pomembna vprašanja, ki se pojavijo v okviru tega sporazuma, ter kakršna koli druga dvostranska, večstranska ali mednarodna vprašanja skupnega interesa.

3.   Pridružitveni svet preuči tudi predloge in priporočila pogodbenic glede izboljšanja odnosov, vzpostavljenih s tem sporazumom.

Člen 5

Sestava in poslovnik

1.   Pridružitveni svet sestavljajo predstavniki pogodbenice EU in vsake od republik pogodbenice SA na ministrski ravni v skladu z notranjimi ureditvami pogodbenic in ob upoštevanju posebnih vprašanj (politični dialog, sodelovanje in/ali trgovina), ki se obravnavajo na srečanjih.

2.   Pridružitveni svet sprejme svoj poslovnik.

3.   Člani Pridružitvenega sveta so lahko zastopani v skladu s pogoji iz poslovnika.

4.   Pridružitvenemu svetu v skladu z določbami poslovnika predsedujeta izmenično predstavnik pogodbenice EU na eni strani in predstavnik ene od republik pogodbenice SA na drugi strani.

Člen 6

Pristojnosti za odločanje

1.   Za doseganje ciljev tega sporazuma je Pridružitveni svet pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, ki so določeni v tem sporazumu.

2.   Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenice, ki morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje v skladu z notranjimi pravili in pravnimi postopki vsake pogodbenice.

3.   Pridružitveni svet lahko tudi daje ustrezna priporočila.

4.   Pridružitveni svet sprejme odločitve in priporočila z medsebojnim dogovorom med pogodbenicami. V primeru republik pogodbenice SA se odločitve in priporočila sprejemajo z njihovim soglasjem.

5.   Postopek iz odstavka 4 se uporablja za vse druge upravljavske organe, ustanovljene s tem sporazumom.

Člen 7

Pridružitveni odbor

1.   Pridružitvenemu svetu pri opravljanju njegovih nalog pomaga Pridružitveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenice EU in vsake od republik pogodbenice SA na ravni visokih uradnikov, ob upoštevanju posebnih vprašanj (politični dialog, sodelovanje in/ali trgovina), ki se obravnavajo na srečanjih.

2.   Pridružitveni odbor je odgovoren za splošno izvajanje tega sporazuma.

3.   Pridružitveni svet sprejme poslovnik Pridružitvenega odbora.

4.   Pridružitveni odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, določenih v tem sporazumu, ali če mu tako pooblastilo nanj prenese Pridružitveni svet. V tem primeru Pridružitveni odbor sprejme svoje odločitve v skladu s pogoji iz členov 4 do 6.

5.   Pridružitveni odbor se običajno sestaja enkrat letno, da opravi celovit pregleda izvajanja tega sporazuma, in sicer na dan in z dnevnim redom, o katerih se pogodbenice dogovorijo vnaprej, izmenično eno leto v Bruslju in v letu, ki sledi, v Srednji Ameriki. Z medsebojnim dogovorom se lahko na zahtevo ene od pogodbenic skličejo posebna srečanja. Pridružitvenemu odboru izmenično predseduje predstavni vsake pogodbenice.

Člen 8

Pododbori

1.   Pridružitvenemu odboru pri opravljanju njegovih nalog pomagajo pododbori, ustanovljeni s tem sporazumom.

2.   Pridružitveni odbor lahko ustanovi dodatne pododbore. Lahko spremeni naloge pododbora ali pododbor razpusti.

3.   Pododbori se na ustrezni ravni sestajajo enkrat letno na zahtevo ene pogodbenice ali Pridružitvenega odbora. Srečanja potekajo izmenično v Bruslju ali Srednji Ameriki. Srečanja lahko potekajo tudi prek kakršnih koli tehnoloških sredstev, ki so pogodbenicam na voljo.

4.   Pododborom za obdobje enega leta izmenično predsedujeta predstavnik pogodbenice EU na eni strani in predstavnik ene od republik pogodbenice SA na drugi strani.

5.   Ustanovitev ali obstoj pododbora pogodbenicam ne preprečuje, da katero koli zadevo neposredno predložijo Pridružitvenemu odboru.

6.   Pridružitveni svet sprejme poslovnik, ki določa sestavo in naloge takšnih pododborov in način, kako delujejo, če to ni določeno s tem sporazumom.

7.   Ustanovi se Pododbor za sodelovanje. Pridružitvenemu odboru pomaga pri izvajanju njegovih nalog iz dela III tega sporazuma. Ima tudi naslednje naloge:

(a)

obravnava kakršno koli vprašanje v zvezi s sodelovanjem, za katero ga pooblasti Pridružitveni odbor,

(b)

spremlja splošno izvajanje dela III tega sporazuma,

(c)

preuči kakršna koli povezana vprašanja v zvezi s sodelovanjem, ki bi lahko vplivala na izvajanje dela III tega sporazuma.

Člen 9

Pridružitveni parlamentarni odbor

1.   Ustanovi se Pridružitveni parlamentarni odbor. Sestavljajo ga člani Evropskega parlamenta na eni strani ter člani Parlamento Centroamericano (PARLACEN) in v primeru republik pogodbenice SA, ki niso članice PARLACEN-a, predstavniki, ki jih določi njihov zadevni nacionalni kongres, na drugi strani, ki se sestajajo in izmenjujejo stališča. Navedeni odbor določi pogostost svojih srečanj, vsaka stran pa mu izmenično predseduje.

2.   Pridružitveni parlamentarni odbor sprejme svoj poslovnik.

3.   Pridružitveni parlamentarni odbor lahko od Pridružitvenega sveta zahteva ustrezneinformacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma. Pridružitveni svet temu odboru posreduje zahtevane informacije.

4.   Pridružitveni parlamentarni odbor se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

5.   Pridružitveni parlamentarni odbor lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

Člen 10

Skupni posvetovalni odbor

1.   Ustanovi se Skupni posvetovalni odbor kot posvetovalno telo Pridružitvenega sveta. Naloga tega odbora je, da Pridružitvenemu svetu predloži mnenja organizacij civilne družbe v zvezi z izvajanjem tega sporazuma brez poseganja v druge procese v skladu s členom 11. Nadaljnja naloga Skupnega posvetovalnega odbora je, da prispeva k spodbujanju dialoga in sodelovanja med organizacijami civilne družbe v Evropski uniji in Srednji Ameriki.

2.   Skupni posvetovalni odbor sestavlja enako število predstavnikov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na eni strani ter predstavnikov Comité Consultivo del Sistema de la Integración Centroamericana (CC-SICA) in Comité Consultivo de Integración Económica (CCIE) na drugi strani.

3.   Skupni posvetovalni odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Civilna družba

1.   Pogodbenice spodbujajo srečanja predstavnikov civilne družbe iz Evropske unije in Srednje Amerike, vključno s partnerji akademske skupnosti, socialnimi in gospodarskimi partnerji ter nevladnimi organizacijami.

2.   Pogodbenice sklicujejo redna srečanja s temi predstavniki, da jih obveščajo o izvajanju tega sporazuma in dobijo njihove predloge v zvezi z njim.

DEL II

POLITIČNI DIALOG

Člen 12

Cilji

Pogodbenice se strinjajo, da so cilji političnega dialoga med republikami pogodbenice SA in pogodbenico EU naslednji:

(a)

vzpostaviti prednostno politično partnerstvo, zlasti na podlagi spoštovanja in spodbujanja demokracije, miru, človekovih pravic, pravne države, dobrega upravljanja in trajnostnega razvoja;

(b)

varovati skupne vrednote, načela in cilje z njihovim spodbujanjem na mednarodni ravni, zlasti v Združenih narodih;

(c)

okrepiti Organizacijo Združenih narodov kot jedro večstranskega sistema, da se ji omogoči uspešno reševanje svetovnih izzivov;

(d)

poglobiti politični dialog, da se omogoči široka izmenjava mnenj, stališč in informacij, ki vodi k skupnim pobudam na mednarodni ravni;

(e)

sodelovati na področju zunanje in varnostne politike, s ciljem usklajevati svoja stališča in sprejemati skupne pobude skupnega interesa v ustreznih mednarodnih forumih.

Člen 13

Področja

1.   Pogodbenice se strinjajo, da politični dialog obsega vse vidike skupnega interesa na regionalni ali mednarodni ravni.

2.   Politični dialog med pogodbenicami utre pot novim pobudam za doseganje skupnih ciljev in vzpostavitev skupnih temeljev na področjih, kot so: regionalno povezovanje, pravna država, dobro upravljanje, demokracija, človekove pravice, spodbujanje in varovanje pravic in temeljnih svoboščin avtohtonih ljudstev in posameznikov, kot jih določa Deklaracija Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev, enake možnosti in enakost spolov, struktura in usmeritev mednarodnega sodelovanja, migracije, zmanjšanje revščine in socialna kohezija, temeljni standardi dela, varstvo okolja in trajnostno upravljanje naravnih virov, regionalna varnost in stabilnost, vključno z bojem proti negotovemu položaju državljanov, korupcija, droge, mednarodni organizirani kriminal, trgovina z osebnim in lahkim orožjem in pripadajočim strelivom, boj proti terorizmu, preprečevanje in miroljubno reševanje sporov.

3.   Dialog iz dela II obsega tudi mednarodne konvencije o človekovih pravicah, dobrem upravljanju, temeljnih standardih dela in okolju v skladu z mednarodnimi zavezami pogodbenic ter se nanaša zlasti na njihovo uspešno izvajanje.

4.   Pogodbenice se lahko kadar koli dogovorijo, da v okviru političnega dialoga obravnavajo tudi kakršna koli druga vprašanja.

Člen 14

Razoroževanje

1.   Pogodbenice se strinjajo, da sodelujejo in prispevajo h krepitvi večstranskega sistema na področju odprave konvencionalnega orožja s polnim spoštovanjem svojih obstoječih obveznosti iz mednarodnih pogodb in sporazumov ter drugih ustreznih mednarodnih instrumentov na področju odpravljanja konvencionalnega orožja ter z izvajanjem teh obveznosti na nacionalni ravni.

2.   Pogodbenice bodo zlasti spodbujale dosledno izvajanje in splošno uporabo Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju ter Konvencije o konvencionalnih orožjih in njenih protokolov.

3.   Pogodbenice tudi priznavajo, da nezakonita proizvodnja, prenos in promet osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva ter njihovo prekomerno kopičenje in nenadzirano širjenje še vedno pomenijo resno grožnjo miru in mednarodni varnosti. Zato se strinjajo, da bodo sodelovale v boju proti nezakoniti trgovini in prekomernemu kopičenju osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva, prav tako pa si bodo skupaj prizadevale za ureditev zakonite trgovine s konvencionalnim orožjem.

4.   Pogodbenice se zato strinjajo, da bodo upoštevale in dosledno izvajale svoje obveznosti v zvezi z obravnavo nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v skladu z obstoječimi mednarodnimi sporazumi in veljavnimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov ter svoje zaveze v okviru drugih veljavnih mednarodnih instrumentov na tem področju, na primer akcijskega programa Združenih narodov na področju osebnega in lahkega orožja.

Člen 15

Orožje za množično uničevanje

1.   Pogodbenice menijo, da širjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja za množično uničevanje in njihovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi subjekti, pomeni eno od najresnejših groženj za mednarodno stabilnost in varnost.

2.   Pogodbenice zato soglašajo, da bodo sodelovale in prispevale k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njihovih nosilcev s polnim spoštovanjem in nacionalnim izvajanjem svojih obstoječih obveznosti iz mednarodnih pogodb in sporazumov glede razoroževanja in neširjenja orožja ter drugih ustreznih mednarodnih obveznostih.

3.   Pogodbenice se strinjajo, da je ta določba bistveni element tega sporazuma.

4.   Pogodbenice se tudi strinjajo, da bodo sodelovale in prispevale k cilju neširjenja orožja, in sicer:

(a)

s sprejetjem ukrepov za podpis, ratifikacijo ali pristop, kot je primerno, k vsem drugim ustreznim mednarodnim instrumentom ter njihovim doslednim izvajanjem in upoštevanjem;

(b)

z vzpostavitvijo učinkovitega nacionalnega sistema za nadzor izvoza in tranzita blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologij z dvojno rabo za izdelavo orožja za množično uničevanje, ki vključuje učinkovite sankcije za kršitve nadzora izvoza.

5.   Pogodbenice se strinjajo z vzpostavitvijo rednega političnega dialoga, ki bo spremljal in utrjeval njihovo sodelovanje ne tem področju.

Člen 16

Boj proti terorizmu

1.   Pogodbenice ponovno potrjujejo pomen boja proti terorizmu in se v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic ter mednarodnim humanitarnim in begunskim pravom, ustreznimi mednarodnimi konvencijami in instrumenti, ustreznimi resolucijami Združenih narodov, njihovimi zadevnimi zakonodajami in predpisi ter globalno strategijo Združenih narodov za boj proti terorizmu iz resolucije Generalne skupščine Združenih narodov 60/288 z dne 8. septembra 2006, strinjajo, da bodo sodelovale pri preprečevanju in zatiranju terorističnih dejanj.

2.   Sodelujejo zlasti:

(a)

v okviru doslednega izvajanja mednarodnih konvencij in instrumentov, vključno z vsemi ustreznimi resolucijami Generalne skupščine Združenih narodov in resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov;

(b)

z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom;

(c)

s sodelovanjem pri sredstvih in metodah za boj proti terorizmu, tudi na tehničnem področju in pri usposabljanju, ter z izmenjavo izkušenj s preprečevanjem terorizma in na področju zaščite pri boju proti terorizmu;

(d)

z izmenjavami stališč o zakonodajnih okvirih in najboljših praksah ter s tehnično in upravno pomočjo;

(e)

z izmenjavo informacij v skladu z njihovimi zadevnimi zakonodajami;

(f)

s tehnično pomočjo in usposabljanjem o preiskovalnih metodah, informacijski tehnologiji, pripravi protokolov o preprečevanju, opozarjanju in uspešnem odzivanju na teroristične grožnje ali dejanja ter

(g)

z izmenjavo stališč o preventivnih modelih v povezavi z drugimi nezakonitimi dejavnostmi, povezanimi s terorizmom, kot so med drugim pranje denarja, trgovina z orožjem, ponarejevanje osebnih dokumentov in trgovina z ljudmi.

Člen 17

Huda kazniva dejanja mednarodnega značaja

1.   Pogodbenice ponovno potrjujejo, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, ne bi smela ostati nekaznovana, in da bi bilo treba njihov pregon zagotoviti z ukrepi na bodisi nacionalni bodisi mednarodni ravni, kot je primerno, tudi z vključitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča.

2.   Pogodbenice menijo, da je ustanovitev in uspešno delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča pomembna za mednarodni mir in pravico ter da navedeno sodišče predstavlja uspešen instrument za preiskovanje in pregon storilcev najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto, kadar nacionalna sodišča tega nočejo ali ne morejo, saj Mednarodno kazensko sodišče dopolnjuje nacionalne kazenske jurisdikcije.

3.   Pogodbenice se strinjajo s sodelovanjem pri spodbujanju splošnega pristopa k Rimskemu statutu, in sicer z:

(a)

nadaljnjimi ukrepi za izvajanje Rimskega statuta ter ratifikacijo in izvajanje povezanih instrumentov (na primer Sporazuma o privilegijih in imunitetah Mednarodnega kazenskega sodišča);

(b)

izmenjavo izkušenj z regionalnimi partnerji pri sprejemanju pravnih prilagoditev, ki so potrebne za ratifikacijo in izvajanje Rimskega statuta, ter

(c)

ukrepi za ohranjanje celovitosti Rimskega statuta.

4.   Vsaka država se sama odloči, kdaj je najboljši trenutek za pristop k Rimskemu statutu.

Člen 18

Financiranje za razvoj

1.   Pogodbenice se strinjajo, da podpirajo mednarodna prizadevanja za spodbujanje politik in predpisov za financiranje razvoja in krepitev sodelovanja, da se dosežejo na mednarodni ravni dogovorjeni razvojni cilji, vključno z razvojnimi cilji tisočletja, zavezami iz soglasja iz Monterreya in drugih povezanih forumih.

2.   V ta namen in s ciljem spodbujanja bolj vključujočih družb pogodbenice priznavajo potrebo po razvoju novih in inovativnih finančnih mehanizmov.

Člen 19

Migracije

1.   Pogodbenice ponovno potrjujejo pomen, ki ga pripisujejo skupnemu upravljanju migracijskih tokov med svojimi ozemlji. Ob priznavanju, da je revščina eden glavnih razlogov migracij in za krepitev sodelovanja med njimi, pogodbenice vzpostavijo celovit dialog o vseh vprašanjih, povezanih z migracijami, vključno z nezakonitimi migracijami, tokovi beguncev, tihotapljenjem in trgovino z ljudmi, pa tudi o vključitvi izzivov, povezanih z migracijami, vključno z begom možganov, v nacionalne strategije za gospodarski in družbeni razvoj na področjih, od koder izvirajo migranti, tudi ob upoštevanju zgodovinskih in kulturnih povezav med obema regijama.

2.   Pogodbenice se strinjajo z zagotavljanjem uspešnega uživanja, varstva in spodbujanja človekovih pravic za vse migrante ter spoštovanje načel pravičnosti in preglednosti pri enaki obravnavi migrantov ter poudarjajo pomen boja proti rasizmu, diskriminaciji, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti.

Člen 20

Okolje

1.   Pogodbenice spodbujajo dialog na področju okolja in trajnostnega razvoja z izmenjavo informacij in spodbujanjem pobud v zvezi z lokalnimi in globalnimi okoljskimi vprašanji, pri čemer priznavajo načelo skupne, vendar različne odgovornosti, kot je določena v Deklaraciji o okolju in razvoju iz Ria iz leta 1992.

2.   Ta dialog je med drugim namenjen boju proti nevarnosti podnebnih sprememb, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter varstvu in trajnostnemu upravljanju gozdov, da se med drugim zmanjšajo emisije iz krčenja in propadanja gozdov, varstvu vodnih in morskih virov, povodij in mokrišč, raziskavam in razvoju alternativnih goriv in tehnologij obnovljivih energetskih virov ter reformi okoljskega upravljanja, da se poveča njegova učinkovitost.

Člen 21

Varnost državljanov

Pogodbenice vodijo dialog o varnosti državljanov, ki je ključnega pomena za spodbujanje človekovega razvoja, demokracije, dobrega upravljanja ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Priznavajo, da je varnost državljanov vprašanje, ki presega nacionalne in regionalne meje in zato zahteva spodbudo širšega dialoga in sodelovanja na tem področju.

Člen 22

Dobro upravljanje na davčnem področju

Za okrepitev in razvoj gospodarskih dejavnosti ob upoštevanju potrebe po razvoju ustreznega regulativnega okvira pogodbenice priznavajo skupna in mednarodno sprejeta načela dobrega upravljanja na davčnem področju in se jim zavezujejo.

Člen 23

Skupni gospodarsko-finančni kreditni sklad

1.   Pogodbenice se strinjajo o pomembnosti povečanja prizadevanj za zmanjšanje revščine in podporo razvoju Srednje Amerike, zlasti njenih najrevnejših delov in prebivalstev.

2.   Zato pogodbenice soglašajo s pogajanji o uvedbi skupnega gospodarskega in finančnega mehanizma, ki bo med drugim vključeval posredovanje Evropske investicijske banke (EIB), Sklada za spodbujanje naložb v Latinski Ameriki (LAIF) in tehnično pomoč regionalnega srednjeameriškega programa za sodelovanje. Ta mehanizem bo pripomogel k zmanjšanju revščine, spodbujanju razvoja in splošne blaginje Srednje Amerike, spodbudil pa bo tudi družbeno-gospodarsko rast in uravnotežene odnose med obema regijama.

3.   V ta namen je bila ustanovljena dvoregionalna delovna skupina. Naloga te skupine je preučiti uvedbo takšnega mehanizma ter način njegovega delovanja.

DEL III

SODELOVANJE

Člen 24

Cilji

1.   Splošni cilj sodelovanja je podpora izvajanju tega sporazuma, da se doseže uspešno partnerstvo med obema regijama z lažjim dostopom do virov, mehanizmov, orodij in postopkov.

2.   Prednost imajo naslednji cilji, ki so nadalje razdelani v naslovih I do IX tega dela:

(a)

krepitev miru in varnosti;

(b)

prispevanje h krepitvi demokratičnih institucij, dobremu upravljanju in polni uveljavitvi pravne države, enakosti spolov, vsem oblikam nediskriminacije, kulturni raznolikosti, pluralizmu, spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, preglednosti in udeležbe državljanov;

(c)

prispevanje k socialni koheziji z zmanjševanjem revščine, neenakosti, socialne izključenosti in vseh oblik diskriminacije, da se izboljša kakovost življenja prebivalcev Srednje Amerike in Evropske unije;

(d)

spodbujanje gospodarske rasti, da se pospeši trajnostni razvoj, zmanjšajo neravnovesja med pogodbenicami in v njih ter razvijejo sinergije med regijama;

(e)

poglobitev procesa regionalnega povezovanja v Srednji Ameriki s krepitvijo zmogljivosti za izvajanje in uporabo koristi tega sporazuma, s čimer se prispeva k gospodarskemu, socialnemu in političnemu razvoju srednjeameriške regije kot celote;

(f)

okrepitev proizvodnih in upravnih zmogljivosti ter spodbujanje konkurenčnosti, s čimer se za vse gospodarske in družbene akterje v obeh regijah ustvarijo nove priložnosti za trgovino in naložbe.

3.   Pogodbenice sprejemajo politike in ukrepe za doseganje navedenih ciljev. Ti ukrepi lahko vključujejo inovativne finančne mehanizme, katerih cilj je prispevati k doseganju razvojnih ciljev tisočletja in drugih mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev v skladu z zavezami iz soglasja iz Monterreya in poznejših forumov.

Člen 25

Načela

Sodelovanje med pogodbenicami poteka po naslednjih načelih:

(a)

sodelovanje podpira in se dopolnjuje s prizadevanji pridruženih držav in regij za izvajanje prednostnih nalog, določenih v njihovih razvojnih politikah in strategijah, brez poseganja v dejavnosti njihove civilne družbe;

(b)

sodelovanje je rezultat dialoga med pridruženimi državami in regijami;

(c)

pogodbenice spodbujajo udeležbo civilne družbe in lokalnih organov pri svojih razvojnih politikah in sodelovanju;

(d)

vzpostavijo se dejavnosti sodelovanja na nacionalni in regionalni ravni, ki se dopolnjujejo, tako da podpirajo splošne in posebne cilje iz tega sporazuma;

(e)

pri sodelovanju se upoštevajo vprašanja, ki zadevajo več področij kot so demokracija in človekove pravice, dobro upravljanje, avtohtona ljudstva, spol, okolje, vključno z naravnimi nesrečami, ter regionalno povezovanje;

(f)

pogodbenice izboljšujejo uspešnost svojega sodelovanja z delovanjem v medsebojno dogovorjenih okvirih. Spodbujajo usklajevanje, prilagajanje in sodelovanje med donatorji ter izpolnjevanje medsebojnih obveznosti, povezanih z uresničevanjem dejavnosti sodelovanja;

(g)

sodelovanje vključuje tehnično in finančno pomoč kot prispevek k izvajanju ciljev tega sporazuma;

(h)

pogodbenice se strinjajo, da je treba pri pripravi dejavnosti sodelovanja upoštevati njihove različne stopnje razvoja;

(i)

pogodbenice se strinjajo o tem, da je pomembna nadaljnja podpora politikam in strategijam držav s srednje visokimi dohodki za zmanjševanje revščine, s posebno pozornostjo državam z nižjimi srednjimi dohodki;

(j)

sodelovanje v okviru tega sporazuma ne vpliva na sodelovanje republik pogodbenice SA kot držav v razvoju pri dejavnostih pogodbenice EU na področju raziskav za razvoj ali drugih programov Evropske unije za razvojno sodelovanje, namenjenih tretjim državam, v skladu s pravili in postopki iz teh programov.

Člen 26

Načini in metodologija

1.   Za izvajanje dejavnosti sodelovanja se pogodbenice dogovorijo naslednje:

(a)

instrumenti lahko vključujejo širok spekter dvostranskih, horizontalnih ali regionalnih dejavnosti, kot so programi in projekti, vključno s projekti na področju infrastrukture, proračunska podpora, sektorski politični dialog, izmenjava in prenos opreme, študije, ocene učinka, statistični podatki in podatkovne baze, izmenjava izkušenj in strokovnjakov, usposabljanje, komunikacijske kampanje in kampanje za ozaveščanje, seminarji in publikacije;

(b)

izvajalci so lahko lokalni, nacionalni in regionalni organi, civilna družba in mednarodne organizacije;

(c)

na voljo so ustrezni upravni in finančni viri, ki so potrebni za zagotavljanje izvajanja dejavnosti sodelovanja, o katerih se pogodbenice dogovorijo v skladu s svojimi zakoni, drugimi predpisi in postopki;

(d)

vsi subjekti, vključeni v sodelovanje, s sredstvi upravljajo na pregleden in odgovoren način;

(e)

spodbujajo se inovativni načini in instrumenti sodelovanja in financiranja, da se poveča učinkovitost sodelovanja ter da se ta sporazum kar najbolje uporablja;

(f)

s sodelovanjem med pogodbenicami se opredelijo in razvijejo inovativni programi sodelovanja za republike pogodbenice SA;

(g)

spodbujajo in olajšujejo se zasebno financiranje in neposredne tuje naložbe, zlasti s sredstvi Evropske investicijske banke v Srednji Ameriki v skladu z njenimi postopki in finančnimi merili;

(h)

spodbuja se sodelovanje vsake pogodbenice kot pridružene partnerice v okvirnih programih, posebnih programih in drugih dejavnostih druge pogodbenice v skladu z njunimi pravili in postopki;

(i)

spodbuja se sodelovanje republik pogodbenice SA v tematskih in horizontalnih programih sodelovanja pogodbenice EU za Latinsko Ameriko, tudi prek morebitnih posebnih priložnosti;

(j)

pogodbenice v skladu s svojimi pravili in postopki spodbujajo tristransko sodelovanje na področjih skupnega interesa med obema regijama in s tretjimi državami;

(k)

pogodbenice skupaj preučijo vse praktične možnosti za sodelovanje, ki je v interesu vseh.

2.   Pogodbenice se dogovorijo, da v skladu s svojimi potrebami ter v okviru svojih programov in zakonodaj spodbujajo sodelovanje med finančnimi institucijami.

Člen 27

Evolutivna klavzula

1.   Dejstvo, da določeno področje ali dejavnost sodelovanja ni bila vključena v sporazum, se ne razlaga kot ovira za pogodbenice, da se v skladu s svojimi zakonodajami odločijo za sodelovanje na teh področjih ali pri teh dejavnostih.

2.   Nobena priložnost za sodelovanje se ne izključi vnaprej. Pogodbenice lahko uporabljajo Pridružitveni odbor, da se preučijo praktične možnosti za sodelovanje v njihovem skupnem interesu.

3.   Pogodbenice lahko glede izvajanja tega sporazuma pripravijo predloge za razširitev sodelovanja na vseh področjih, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med njegovim izvajanjem.

Člen 28

Sodelovanje na področju statistike

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da sodelujejo pri razvoju boljših statističnih metod in programov v skladu z mednarodno sprejetimi standardi, vključno z zbiranjem, obdelavo, nadzorom kakovosti in razširjanjem statističnih podatkov s ciljem pripraviti kazalnike, ki bodo omogočali boljšo primerjavo med pogodbenicami in jim tako omogočili uporabo statističnih podatkov drugih pogodbenic o blagovni menjavi in storitvah, neposrednih tujih naložbah in, splošneje, katerem koli področju, ki ga zajema ta sporazum, za katerega je mogoče pripraviti statistične podatke. Pogodbenice priznavajo koristnost dvostranskega sodelovanja v podporo tem ciljem.

2.   Namen sodelovanja na tem področju je tudi:

(a)

razvoj regionalnih statističnih sistemov v podporo prednostnim nalogam za regionalno povezovanje, o katerih se dogovorijo pogodbenice;

(b)

sodelovanje na področju statistike v znanosti, tehnologiji in v zvezi z inovacijami.

3.   To sodelovanje lahko med drugim zajema: tehnične izmenjave med statističnimi inštituti v republikah pogodbenice SA in državah članicah Evropske unije ter Eurostatom, vključno z izmenjavo znanstvenikov; razvoj izboljšanih in po potrebi doslednih metod zbiranja, razčlenitve, analize in razlage podatkov; ter organizacijo seminarjev, delovnih skupin ali programov usposabljanja na področju statistike.

NASLOV I

DEMOKRACIJA, ČLOVEKOVE PRAVICE IN DOBRO UPRAVLJANJE

Člen 29

Demokracija in človekove pravice

1.   Pogodbenice sodelujejo, da bi dosegle polno spoštovanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so univerzalne, nedeljive, medsebojno povezane in medsebojno odvisne, pa tudi izgraditev in krepitev demokracije.

2.   Tako sodelovanje lahko med drugim vključuje:

(a)

uspešno izvajanje mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic, pa tudi priporočil organov, pristojnih za spremljanje izvajanja pogodb, in posebnih postopkov;

(b)

vključitev spodbujanja in varstva človekovih pravic v nacionalne politike in razvojne načrte;

(c)

krepitev zmogljivosti za uporabo demokratičnih načel in praks;

(d)

pripravo in izvajanje akcijskih načrtov na področju demokracije in človekovih pravic;

(e)

ozaveščanje in izobraževanje o človekovih pravicah, demokraciji in kulturi miru;

(f)

krepitev demokratičnih institucij in institucij s področja človekovih pravic ter pravnih in institucionalnih okvirov za spodbujanje in varstvo človekovih pravic;

(g)

razvoj skupnih pobud skupnega interesa v okviru ustreznih večstranskih forumov.

Člen 30

Dobro upravljanje

Pogodbenice se dogovorijo, da s sodelovanjem na tem področju aktivno podpirajo vlade, in sicer z dejavnostmi, namenjenimi zlasti:

(a)

spoštovanju pravne države;

(b)

zagotavljanju delitve oblasti;

(c)

zagotavljanju neodvisnega in učinkovitega pravosodnega sistema;

(d)

spodbujanju preglednih, odgovornih, učinkovitih, stabilnih in demokratičnih institucij;

(e)

spodbujanju politik za zagotavljanje odgovornosti in preglednega upravljanja;

(f)

boju proti korupciji;

(g)

krepitvi dobrega in preglednega upravljanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

(h)

vzpostavitvi in ohranjanju jasnih postopkov odločanja javnih organov na vseh ravneh;

(i)

podpori udeležbi civilne družbe.

Člen 31

Posodobitev državne in javne uprave, vključno z decentralizacijo

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da je cilj sodelovanja na tem področju izboljšati njihove pravne in institucionalne okvire, zlasti na podlagi dobrih praks. To vključuje reformo in posodobitev javne uprave, tudi z izgradnjo zmogljivosti, za podporo procesu decentralizacije in njegovo okrepitev ter za podporo organizacijskim spremembam, ki so posledica regionalnega povezovanja, pri čemer se posebna pozornost nameni organizacijski učinkovitosti in zagotavljanju storitev državljanom ter tudi dobremu in preglednemu upravljanju javnih virov in odgovornosti.

2.   To sodelovanje lahko vključuje nacionalne in regionalne programe in projekte, namenjene izgradnji zmogljivosti na področju načrtovanja politik ter izvajanja in ocenjevanja javnih politik, pa tudi krepitvi pravosodnega sistema ob spodbujanju udeležbe civilne družbe.

Člen 32

Preprečevanje in reševanje konfliktov

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da se s sodelovanjem na tem področju spodbuja in podpira celovita mirovna politika, vključno s preprečevanjem in reševanjem konfliktov. Ta politika temelji na načelu zavezanosti in udeležbe družbe ter se osredotoča zlasti na razvoj regionalnih, podregionalnih in nacionalnih zmogljivosti. Zagotavlja enake politične, gospodarske, socialne in kulturne možnosti vsem delom družbe, krepi demokratično legitimnost, spodbuja socialno kohezijo in učinkovit mehanizem za miroljubno usklajevanje interesov različnih skupin ter podpira aktivno in organizirano civilno družbo, zlasti z uporabo obstoječih regionalnih institucij.

2.   S sodelovanjem se krepijo zmogljivosti za reševanje konfliktov, med drugim pa lahko vključuje zagotavljanje podpore procesu posredovanja, pogajanja in doseganja sprave, strategijam spodbujanja miru, prizadevanjem za krepitev zaupanja in varnosti na regionalni ravni, prizadevanjem za pomoč otrokom, ženskam in starejšim ljudem ter ukrepom za boj proti protipehotnim minam.

Člen 33

Krepitev institucij in pravne države

Pogodbenice namenjajo posebno pozornost utrditvi pravne države in krepitvi institucij na vseh ravneh in področjih izvrševanja zakonodaje ter zlasti delovanju pravosodja. Namen sodelovanja je predvsem krepitev neodvisnosti sodstva in povečanje njegove učinkovitosti.

NASLOV II

PRAVICA, SVOBODA IN VARNOST

Člen 34

Varstvo osebnih podatkov

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo sodelovale, da izboljšajo raven varstva osebnih podatkov v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi, kot so smernice za ureditev računalniških datotek o osebnih podatkih, kot jih je spremenila Generalna skupščina Združenih narodov 14. decembra 1990, ter da si bodo prizadevale za prosto gibanje osebnih podatkov med pogodbenicami ob upoštevanju njihovih nacionalnih zakonodaj.

2.   Sodelovanje na področju varstva osebnih podatkov lahko med drugim vključuje tehnično pomoč v obliki izmenjave informacij in strokovnega znanja ob upoštevanju zakonov in drugih predpisov pogodbenic.

Člen 35

Prepovedane droge

1.   Pogodbenice sodelujejo pri zagotavljanju celovitega, enotnega in uravnoteženega pristopa prek uspešnih ukrepov in usklajevanja med pristojnimi organi, vključno na področju zdravstva, izobraževanja, izvrševanja zakonodaje, carinskih služb, sociale, pravosodja in notranjih zadev, s ciljem čim bolj zmanjšati ponudbo prepovedanih drog in povpraševanje po njih ter njihov učinek na uživalce drog in družbo kot celoto, ter da se vzpostavi nadzor in uspešnejše preprečuje preusmerjanje na kemične predhodne sestavine, ki se uporabljajo v nedovoljeni proizvodnji prepovedanih drog in psihotropnih snovi, vključno s preusmerjanjem k prepovedani uporabi drog in psihotropnih snovi v medicini in znanosti.

2.   Sodelovanje temelji na načelu deljene odgovornosti, ustreznih mednarodnih konvencijah, pa tudi politični deklaraciji, posebni deklaraciji o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah in drugih glavnih dokumentih, ki jih je junija 1998 na posebnem dvajsetem zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

3.   Namen sodelovanja je usklajevanje in povečanje skupnih prizadevanj za reševanje problema prepovedanih drog. Pogodbenice se brez poseganja v druge mehanizme sodelovanja dogovorijo, da se bo v ta namen na medregionalni ravni uporabljal mehanizem usklajevanja in sodelovanja na področju drog med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi ter da bodo sodelovale, da bi povečale njegovo učinkovitost.

4.   Pogodbenice se tudi dogovorijo, da bodo sodelovale v boju proti kriminalu v zvezi s trgovino z drogami, in sicer z boljšim usklajevanjem z ustreznimi mednarodnimi telesi in organi.

5.   Pogodbenice sodelujejo pri zagotavljanju celovitega in uravnoteženega pristopa prek uspešnih ukrepov in usklajevanja med pristojnimi organi, vključno na področju sociale, pravosodja in notranjih zadev, z namenom:

(a)

izmenjave stališč glede pravnega reda in najboljših praks;

(b)

boja proti ponudbi prepovedanih drog in psihotropnih snovi, prometu z njimi in povpraševanju po njih;

(c)

krepitve pravosodnega in policijskega sodelovanja za boj proti nezakoniti trgovini z drogami;

(d)

krepitve pomorskega sodelovanja za učinkovit boj proti trgovini z drogami;

(e)

vzpostavitve informacijskih centrov in centrov za spremljanje;

(f)

opredelitve in uporabe ukrepov za zmanjšanje nezakonite trgovine z drogami, z zdravniškimi recepti (prepovedane droge in psihotropne snovi), ter kemične predhodne sestavine;

(g)

vzpostavitve skupnih raziskovalnih programov in projektov ter vzajemne pravosodne pomoči;

(h)

spodbujanja alternativnega razvoja, zlasti spodbujanja legalnih pridelkov za male proizvajalce;

(i)

omogočanja lažjega usposabljanja in izobraževanja človeških virov, da se preprečita uporaba drog in trgovina z njimi ter okrepijo upravni nadzorni sistemi;

(j)

podpore preventivnim programom za mlade in izobraževanju v šoli in zunaj nje;

(k)

krepitve preprečevanja ter zdravljenja, rehabilitacije in ponovnega vključevanja uživalcev drog v družbo z uporabo najrazličnejših načinov, vključno z zmanjševanjem škode, povezane z zlorabo drog.

Člen 36

Pranje denarja, vključno s financiranjem terorizma

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da sodelujejo pri preprečevanju uporabe njihovih finančnih sistemov in podjetij za pranje prihodkov, ki izhajajo iz hudih kaznivih dejanj, zlasti iz kaznivih dejanj v povezavi s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi ter s terorističnimi dejanji.

2.   To sodelovanje v skladu s standardi, ki jih določi Projektna skupina za finančno ukrepanje, po potrebi vključuje upravno in tehnično pomoč, namenjeno razvoju in izvajanju predpisov ter učinkovitemu delovanju ustreznih standardov in mehanizmov. Sodelovanje omogoča zlasti izmenjavo ustreznih informacij in sprejemanje ustreznih standardov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v skladu s standardi, ki jih sprejmejo mednarodni organi, delujoči na tem področju, in najboljšimi praksami, ki se uporabljajo na mednarodni ravni.

Člen 37

Organizirani kriminal in varnost državljanov

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo sodelovale pri preprečevanju organiziranega in finančnega kriminala ter v boju proti njem. V ta namen spodbujajo in si izmenjujejo dobre prakse ter izvajajo ustrezne dogovorjene mednarodne standarde in instrumente, kot sta Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu z njenimi dopolnilnimi protokoli ter Konvencija Združenih narodov proti korupciji. Zlasti spodbujajo programe za zaščito prič.

2.   Pogodbenice se tudi dogovorijo, da sodelujejo za izboljšanje varnosti državljanov, zlasti s podporo varnostnim politikam in strategijam. To sodelovanje mora prispevati k preprečevanju kriminala in lahko vključuje dejavnosti, kot so regionalni projekti sodelovanja med policijo in pravosodnimi organi, programe usposabljanja in izmenjavo najboljših praks profiliranja v kriminalističnem preiskovanju. Med drugim obsega tudi izmenjavo stališč o zakonodajnih okvirih, pa tudi upravno in tehnično pomoč, namenjeno krepitvi institucionalnih in operativnih zmogljivosti organov pregona.

Člen 38

Boj proti korupciji

1.   Pogodbenice priznavajo pomen preprečevanja korupcije in boja proti njej v zasebnem in javnem sektorju ter ponovno izražajo zaskrbljenost glede resnosti položaja in groženj, ki jo korupcija pomeni za stabilnost in varnost demokratičnih institucij. Zaradi tega pogodbenice sodelujejo pri izvajanju in spodbujanju ustreznih mednarodnih standardov in instrumentov, kot je Konvencija Združenih narodov proti korupciji.

2.   Pogodbenice sodelujejo zlasti na področju:

(a)

izboljšanja organizacijske uspešnosti in zagotavljanja preglednega upravljanja javnih virov in odgovornosti;

(b)

krepitve ustreznih institucij, vključno z organi pregona in sodstvom;

(c)

preprečevanja korupcije in podkupovanja v mednarodnih transakcijah;

(d)

spremljanja in ocenjevanja politik za boj proti korupciji na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni;

(e)

spodbujanja ukrepov za podporo vrednotam kulture preglednosti, zakonitosti in spremembi odnosa ljudi do korupcije;

(f)

nadaljnjega razvoja sodelovanja, da se omogočijo ukrepi za izterjavo sredstev, spodbujanje dobrih praks in izgradnjo zmogljivosti.

Člen 39

Nezakonita trgovina z osebnim in lahkim orožjem

1.   Pogodbenice sodelujejo pri preprečevanju nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom ter boju proti njej. Prizadevajo si uskladiti ukrepe za okrepitev pravnega in institucionalnega sodelovanja ter zbirati in uničevati nezakonito osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo, ki je v posesti civilnih oseb.

2.   Pogodbenice sodelujejo pri spodbujanju skupnih pobud v boju proti osebnemu in lahkemu orožju ter pripadajočemu strelivu. Pogodbenice sodelujejo zlasti pri tistih skupnih pobudah, ki so namenjene izvajanju nacionalnih, regionalnih in mednarodnih programov, pa tudi pri konvencijah na tem področju, tako v večstranskem kot tudi medregionalnem okviru.

Člen 40

Boj proti terorizmu ob polnem spoštovanju človekovih pravic

1.   Pri sodelovanju na področju boja proti terorizmu se bodo izvajali okvir in standardi, dogovorjeni v členu 16 dela II.

2.   Pogodbenice sodelujejo tudi pri zagotavljanju kazenskega pregona vsake osebe, ki sodeluje pri financiranju, načrtovanju, pripravi ali izvajanju terorističnih dejanj ali teroristična dejanja podpira. Pogodbenice se dogovorijo, da boj proti terorizmu poteka ob polnem spoštovanju vseh ustreznih resolucij Združenih narodov ob hkratnem spoštovanju suverenosti držav ter v skladu z ustreznimi pravnimi postopki, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.

3.   Pogodbenice so dogovorijo, da sodelujejo pri preprečevanju in zatiranju terorističnih dejanj s pomočjo policijskega in pravosodnega sodelovanja.

NASLOV III

DRUŽBENI RAZVOJ IN SOCIALNA KOHEZIJA

Člen 41

Socialna kohezija, vključno z bojem proti revščini, neenakosti in izključenosti

1.   Pogodbenice priznavajo, da sta družbeni in gospodarski razvoj povezana, ter se dogovorijo, da se sodelovanje nameni spodbujanju socialne kohezije prek zmanjševanja revščine, nepravičnosti, neenakosti in socialne izključenosti, zlasti zaradi doseganja razvojnih ciljev tisočletja ter mednarodno dogovorjenega cilja spodbujanja pravične globalizacije in zagotavljanja dostojnega dela za vse. Za doseganje teh ciljev so potrebna precejšnja finančna sredstva, tako iz sodelovanja kot tudi iz nacionalnih virov.

2.   V ta namen pogodbenice sodelujejo pri spodbujanju in podpori izvajanja:

(a)

gospodarskih politik s socialno vizijo, usmerjenih k bolj vključujoči družbi s pravičnejšo porazdelitvijo dohodkov, da se zmanjšata neenakost in nepravičnost;

(b)

trgovinskih in naložbenih politik ob upoštevanju povezave med trgovino in trajnostnim razvojem ter pravično trgovino, razvojem podeželskih in mestnih mikro-, malih in srednjih podjetij in njihovih predstavniških organizacij ter družbeno odgovornostjo podjetij;

(c)

pravičnih in zdravih davčnih politik, ki omogočajo pravičnejšo porazdelitev bogastva, zagotavljajo primerne ravni socialnih odhodkov in zmanjšujejo obseg neformalne ekonomije;

(d)

učinkovitih javnih socialnih odhodkov, ki se navezujejo na jasne opredeljene socialne cilje in k rezultatom usmerjen pristop;

(e)

uspešnih socialnih politik in pravičnega dostopa do socialnih storitev za vse v različnih sektorjih, na primer na področju izobraževanja, zdravstva, prehrane, sanitarnih pogojev, stanovanj, pravosodja in socialne varnosti;

(f)

politik zaposlovanja, usmerjenih k zagotavljanju dostojnega dela za vse in ustvarjanju gospodarskih priložnosti s posebnim poudarkom na najrevnejših in najbolj ranljivih skupinah ter najbolj prikrajšanih regijah, ter posebnih ukrepih za spodbujanje strpnosti do kulturne raznolikosti na delovnem mestu;

(g)

programov socialne zaščite, med drugim na področju pokojnin, zdravstva, nezgod in nezaposlenosti na podlagi načela solidarnosti in z dostopnostjo za vse;

(h)

strategij in politik za boj proti ksenofobiji in diskriminaciji, zlasti na podlagi spola, rase, prepričanja ali etnične pripadnosti;

(i)

posebnih politik in programov, namenjenih mladim.

3.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo spodbujale izmenjavo informacij o vidikih socialne kohezije v nacionalnih načrtih ali strategijah ter izkušenj z njihovo uspešno in neuspešno opredelitvijo in izvajanjem.

4.   Pogodbenice si tudi prizadevajo skupaj oceniti prispevek izvajanja tega sporazuma k socialni koheziji.

Člen 42

Zaposlovanje in socialna zaščita

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da sodelujejo pri spodbujanju zaposlovanja in socialne zaščite z ukrepi in programi, namenjenimi zlasti:

(a)

zagotavljanju dostojnega dela za vse;

(b)

ustvarjanju bolj vključujočih in dobro delujočih trgov dela;

(c)

povečanju obsega socialne zaščite;

(d)

izmenjavi najboljših praks na področju mobilnosti delavcev in prenosa pokojninskih pravic;

(e)

spodbujanju socialnega dialoga;

(f)

zagotavljanju spoštovanja temeljih načel in pravic na delovnem mestu, kot jih določajo konvencije Mednarodne organizacije dela, t.i. temeljni standardi dela, zlasti v zvezi s svobodo združevanja, pravico do kolektivnih pogajanj in nediskriminacije, odpravo prisilnega dela in dela otrok ter enakim obravnavanjem moških in žensk;

(g)

reševanju vprašanj v zvezi z neformalno ekonomijo;

(h)

posvečanju posebne pozornosti prikrajšanim skupinam in boju proti diskriminaciji;

(i)

izboljšanju kakovosti človeških virov z izboljšanjem izobraževanja in usposabljanja, vključno z uspešnim poklicnim usposabljanjem;

(j)

izboljšanju zdravstvenih in varnostnih pogojev na delovnem mestu, zlasti s krepitvijo inšpektoratov za delo;

(k)

spodbujanju ustvarjanja delovnih mest in razvoju podjetništva s krepitvijo institucionalnega okvira, potrebnega za ustvarjanje malih in srednjih podjetij ter omogočanjem lažjega dostopa do posojil in mikrofinanciranja.

2.   Dejavnosti se lahko izvajajo na nacionalni, regionalni in medregionalni ravni, tudi prek mreženja, vzajemnega učenja, prepoznavanja in razširjanja dobrih praks, izmenjave informacij na podlagi primerljivih statističnih orodij in kazalnikov ter stikov med organizacijami socialnih partnerjev.

Člen 43

Izobraževanje in usposabljanje

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da je cilj sodelovanja:

(a)

spodbujanje pravičnega dostopa do izobraževanja za vse, vključno za mlade, ženske, starejše, avtohtone prebivalce in pripadnike manjšin, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih in marginaliziranih segmentih družbe;

(b)

izboljšanje kakovosti izobraževanja, pri čemer ima prednost primarno osnovno izobraževanje;

(c)

povečanje obsega dokončanega primarnega izobraževanja, in zmanjšanje obsega predčasnega zapuščanja obveznega sekundarnega izobraževanja;

(d)

izboljšanje neformalnega učenja;

(e)

izboljšanje infrastrukture in opreme obstoječih izobraževalnih središč;

(f)

spodbujanje izobraževanja avtohtonih prebivalcev, vključno z medkulturnim dvojezičnim izobraževanjem;

(g)

spodbujanje visokošolskega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja.

2.   Pogodbenice se tudi dogovorijo, da spodbujajo:

(a)

sodelovanje med visokošolskimi zavodi pogodbenic ter izmenjavo študentov, raziskovalcev in akademikov prek obstoječih programov;

(b)

sinergije med visokošolskimi zavodi ter zasebnim in javnim sektorjem na dogovorjenih področjih, da se omogoči lažji prehod v zaposlitev.

3.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo posebno pozornost namenile nadaljnjemu razvoju območja znanja Evropska unija – Latinska Amerika/Karibi in pobud, kot je na primer skupni visokošolski prostor Evropska unija – Latinska Amerika/Karibi, zlasti z namenom spodbujanja združevanja ter izmenjave izkušenj in tehničnih sredstev.

Člen 44

Javno zdravje

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo sodelovale pri zagotavljanju učinkovitih zdravstvenih sistemov, zadostnega števila usposobljenih zdravstvenih delavcev, pravičnih mehanizmov financiranja in programov socialne zaščite.

2.   Posebna pozornost se nameni sektorskim reformam in zagotavljanju pravičnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, varne hrane, zlasti za ranljive skupine, kot so invalidi, starejši, ženske, otroci in avtohtoni prebivalci.

3.   Pogodbenice nameravajo sodelovati tudi pri spodbujanju osnovnega in preventivnega zdravstvenega varstva s celostnimi pristopi in ukrepi, vezanimi na druge sektorje politike, zlasti za boj proti HIV/AIDS, malariji, tuberkulozi, dengi, Chagasovi bolezni ter drugim prednostnim nalezljivim in nenalezljivim boleznim ter kroničnim boleznim, zmanjševanje smrtnosti otrok, izboljšanje zdravstvenega stanja mater in obravnavo prednostnih področij, kot so spolno in reproduktivno zdravje, zdravljenje in preprečevanje spolno prenosljivih bolezni, preprečevanje neželenih nosečnosti, pod pogojem, da ti cilji niso v nasprotju z nacionalnimi pravnimi okviri. Pogodbenice sodelujejo tudi na področjih, kot so izobraževanje, čiščenje vode ter sanitarna vprašanja.

4.   Sodelovanje lahko podpira razvoj, izvajanje in spodbujanje mednarodnega prava s področja zdravstva, vključno z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom in Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru tobaka.

5.   Pogodbenice si prizadevajo za ustvarjanje povezav, ki bodo presegale javni zdravstveni sistem, in sicer prek strateških partnerstev s civilno družbo in drugimi akterji, s prednostno obravnavo preprečevanja bolezni in promocije zdravja.

Člen 45

Avtohtona ljudstva in druge etnične skupine

1.   Pogodbenice se ob spoštovanju in spodbujanju svojih nacionalnih, regionalnih in mednarodnih obveznosti dogovorijo, da dejavnosti sodelovanja podpirajo varstvo in spodbujanje pravic in temeljnih svoboščin avtohtonih ljudstev, kot jih določa Deklaracija Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev. Dejavnosti sodelovanja tudi krepijo in spodbujajo človekove pravice in temeljne svoboščine pripadnikov manjšin in etničnih skupin.

2.   Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zmanjševanju revščine ter boju proti neenakosti, izključenosti in diskriminaciji. Pri razvoju dejavnosti sodelovanja se je treba opirati na ustrezne mednarodne dokumente in instrumente, ki obravnavajo pravice avtohtonih ljudstev, na primer Resolucijo Združenih narodov št. 59/174 o drugem desetletju svetovnih avtohtonih ljudstev, in, kot je bila ratificirana, Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 169 o avtohtonih ljudstvih in pripadnikih plemen v neodvisnih državah, v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi pogodbenic.

3.   Pogodbenice se tudi dogovorijo, da se pri dejavnostih sodelovanja sistematično upošteva družbena, ekonomska in kulturna identiteta teh ljudstev ter po potrebi zagotovi, da so uspešno udeležena v dejavnostih sodelovanja, še posebej na področjih, ki so zanje najpomembnejša, zlasti trajnostno upravljanje ter raba zemlje in naravnih virov, okolje, izobraževanje, zdravstvo, dediščina in kulturna identiteta.

4.   Sodelovanje prispeva k spodbujanju razvoja avtohtonih ljudstev. Sodelovanje prispeva tudi k spodbujanju razvoja pripadnikov organizacij manjšin in etničnih skupin. S takim sodelovanjem se okrepijo tudi njihove pogajalske, upravne in upravljavske zmogljivosti.

Člen 46

Ranljive skupine

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da pri sodelovanju v korist ranljivih skupin dajo prednost ukrepom, ki se nanašajo na ranljive skupine, vključno z inovativnimi politikami in projekti. Prizadevati bi si bilo treba za spodbujanje človekovega razvoja, zmanjševanje revščine in boj proti socialni izključenosti.

2.   Sodelovanje vključuje varstvo človekovih pravic in spodbujanje enakih možnosti za ranljive skupine, ustvarjanje gospodarskih priložnosti za najrevnejše, pa tudi posebne socialne politike, namenjene razvoju človeških virov z izobraževanjem in usposabljanjem, dostop do osnovnih socialnih storitev, mrež socialne varnosti in pravosodja, s posebnim poudarkom med drugim na invalidih in njihovih družinah, otrocih, ženskah, starejših.

Člen 47

Spol

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da sodelovanje pomaga pri krepitvi politik, programov in mehanizmov, namenjenih zagotavljanju, izboljšanju in širitvi enake udeležbe in enakih možnosti moških in žensk v vseh sektorjih političnega, ekonomskega, socialnega in kulturnega življenja, zlasti za učinkovito izvajanje Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Po potrebi se predvidijo pozitivni ukrepi v podporo ženskam.

2.   S sodelovanjem se spodbuja vključevanje vidika spola v vsa ustrezna področja sodelovanja, vključno z javnimi politikami, strategijami in ukrepi razvoja ter kazalniki za merjenje njihovega učinka.

3.   S sodelovanjem se tudi podpira enak dostop moških in žensk do vseh storitev in dobrin, ki jim omogočajo, da v celoti uveljavljajo svoje temeljne pravice, kot v zvezi z izobraževanjem, zdravstvom, poklicnim usposabljanjem, zaposlitvenimi možnostmi, sprejemanjem političnih odločitev, upravljavskih struktur in zasebnih podjetij.

4.   Posebna pozornost se posveti programom za boj proti nasilju nad ženskami, zlasti z vidika preprečevanja.

Člen 48

Mladi

1.   Sodelovanje med pogodbenicami podpira vse ustrezne sektorske politike, namenjene mladim, s ciljem preprečevanja prenašanja revščine in marginalizacije. Vključuje podporo družinskim politikam in izobraževanju ter zagotavljanju zaposlitvenih možnosti za mlade, zlasti na revnih področjih, ter spodbujanju socialnih in pravosodnih programov za preprečevanje mladoletnega prestopništva ter ponovnega vključevanja v gospodarsko in družbeno življenje.

2.   Pogodbenice se dogovorijo, da spodbujajo aktivno udeležbo mladih v družbi, tudi pri oblikovanju politik, ki vplivajo na njihovo življenje.

NASLOV IV

MIGRACIJE

Člen 49

Migracije

1.   Sodelovanje temelji na posebnem vrednotenju potreb, ki se izvede s skupnim posvetovanjem pogodbenic in se izvaja v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo Evropske unije in nacionalno zakonodajo. To sodelovanje se bo osredotočalo zlasti na:

(a)

glavne vzroke za migracije;

(b)

razvoj in izvajanje nacionalnih zakonodaj in praks na področju mednarodne zaščite, da se upoštevajo določbe Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967 in drugih ustreznih mednarodnih instrumentov ter zagotovi spoštovanje načela "nevračanja";

(c)

pravila o dovolitvi vstopa ter na pravice in status sprejetih oseb, pošteno obravnavo in vključevanje oseb, ki v državi prebivajo zakonito, v družbo, izobraževanje in usposabljanje zakonitih migrantov ter ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji in vse veljavne predpise v zvezi s človekovimi pravicami migrantov;

(d)

določitev uspešne politike za enostavnejši prenos nakazil;

(e)

začasne in krožne migracije, vključno s preprečevanjem bega možganov;

(f)

ustanovitev uspešne in celovite politike o migracijah, tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi, vključno z vprašanjem, kako se boriti proti mrežam in kriminalnim organizacijam tihotapcev in preprodajalcev ter kako zaščititi in podpreti žrtve takega tihotapljenja, pa tudi o kakršnih koli drugih oblikah migracij, ki niso v skladu s pravnim okvirom namembne države;

(g)

vračanje oseb, ki nimajo zakonitega dovoljenja za prebivanje, v humanih, varnih in dostojanstvenih pogojih in ob doslednem spoštovanju njihovih človekovih pravic, ter ponovni sprejem takih oseb v skladu z odstavkom 2;

(h)

izmenjavo najboljših praks glede vključevanja v povezavi z migracijami med Evropsko unijo in republikami pogodbenice SA;

(i)

podporne ukrepe, namenjene trajnostnemu ponovnemu vključevanju povratnikov.

2.   V okviru sodelovanja za preprečevanje in nadzor priseljevanja, ki ni v skladu s pravnim okvirom namembne države, se pogodbenice tudi strinjajo, da ponovno sprejmejo tiste svoje državljane, katerih bivanje na ozemlju druge pogodbenice ni v skladu z njihovimi pravnimi okviri. V ta namen:

(a)

vsaka republika pogodbenice SA na zahtevo in brez nadaljnjih formalnosti ponovno sprejme vse svoje državljane, katerih bivanje na ozemlju države članice Evropske unije je v nasprotju s pravnim okvirom te države članice, ter svojim državljanom zagotovi ustrezne osebne dokumente in upravno pomoč, potrebno za ta namen, ter

(b)

vsaka država članica Evropske unije na zahtevo in brez nadaljnjih formalnosti ponovno sprejme vse svoje državljane, katerih bivanje na ozemlju republike pogodbenice SA je v nasprotju s pravnim okvirom te republike pogodbenice SA, ter svojim državljanom zagotovi ustrezne osebne dokumente in upravno pomoč, potrebno za ta namen.

3.   Če oseba, ki jo zadeva ponovni sprejem, nima nobenih dokumentov ali drugega dokaza o svojem državljanstvu, pristojna diplomatska in/ali konzularna predstavništva držav članic Evropske unije ali republike pogodbenice SA na zahtevo zadevne republike pogodbenice SA ali države članice Evropske unije uredijo vse potrebno za razgovor z osebo, da se ugotovi njeno državljanstvo.

4.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo na zahtevo in čim prej sklenile sporazum, ki ureja posebne obveznosti ponovnega sprejema za države članice Evropske unije in republike pogodbenice SA. Ta sporazum zajema tudi ponovni sprejem državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva.

NASLOV V

OKOLJE, NARAVNE NESREČE IN PODNEBNE SPREMEMBE

Člen 50

Sodelovanje na področju okolja

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da sodelujejo pri varovanju in izboljševanju kakovosti okolja na lokalni, regionalni in globalni ravni, da se doseže trajnostni razvoj, kot je določeno v Deklaraciji o okolju in razvoju iz Ria iz leta 1992.

2.   Ob upoštevanju načela skupnih vendar različnih odgovornosti, prednostnih nalog in nacionalnih strategij razvoja, pogodbenice posvečajo primerno pozornost povezavi med revščino in okoljem ter vplivu gospodarske dejavnosti na okolje, vključno s potencialnim učinkom tega sporazuma.

3.   Sodelovanje poteka zlasti na področju:

(a)

varstva in trajnostnega upravljanja naravnih virov in ekosistemov, vključno z gozdovi in ribištvom;

(b)

boja proti onesnaževanju sladkih in morskih voda, zraka in zemlje, tudi s pomočjo varnega ravnanja z odpadki, odpadnimi vodami, kemikalijami in drugimi nevarnimi snovmi in materiali;

(c)

globalnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, tanjšanje ozonske plasti, širjenje puščav, krčenje gozdov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in biološka varnost;

(d)

v tem okviru je namen sodelovanja olajšati skupne pobude na področju blaženja posledic podnebnih sprememb in prilagajanja njihovim negativnim posledicam, vključno s krepitvijo mehanizmov trga z ogljikom.

4.   Sodelovanje lahko vključuje ukrepe, kot so:

(a)

spodbujanje političnega dialoga in izmenjave najboljših okoljskih praks in izkušenj ter izgradnje zmogljivosti, vključno s krepitvijo institucij;

(b)

prenos in uporabo trajnostnih tehnologij ter strokovnega znanja in izkušenj, vključno z ustvarjanjem pobud in mehanizmov za inovacije in varstvo okolja;

(c)

vključitev okoljskih vidikov v druga področja politik, vključno z upravljanjem rabe zemljišč;

(d)

spodbujanje trajnostnih vzorcev proizvodnje in porabe, tudi prek trajnostne rabe ekosistemov, storitev in blaga;

(e)

spodbujanje okoljske ozaveščenosti in izobraževanja ter večje udeležbe civilne družbe, zlasti lokalnih skupnosti, pri varstvu okolja in prizadevanjih za trajnostni razvoj;

(f)

podpora in spodbujanje regionalnega sodelovanja na področju varstva okolja;

(g)

pomoč pri izvajanju in uveljavljanju večstranskih okoljskih sporazumov, katerih podpisnice so pogodbenice;

(h)

krepitev okoljskega upravljanja ter sistemov spremljanja in nadzora.

Člen 51

Obvladovanje naravnih nesreč

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da je namen sodelovanja na tem področju zmanjšati ranljivost srednjeameriške regije za naravne nesreče s spodbujanjem nacionalnih prizadevanj in regionalnega okvira za zmanjševanje ranljivosti in odziv na naravne nesreče, krepitvijo regionalnih raziskav, razširjanjem dobrih praks, na podlagi izkušenj, pridobljenih z zmanjševanjem tveganja nesreč, pripravljenostjo, načrtovanjem, spremljanjem, preprečevanjem, odpravljanjem posledic, odzivanjem in rehabilitacijo. S sodelovanjem se podpirajo tudi prizadevanja za usklajevanje pravnega okvira z mednarodnimi standardi ter za izboljšanje institucionalnega usklajevanja in podpore vlade.

2.   Pogodbenice spodbujajo strategije za zmanjšanje socialne in okoljske ranljivosti ter za krepitev zmogljivosti lokalnih skupnosti in institucij za zmanjševanje tveganja nesreč.

3.   Pogodbenice posvečajo posebno pozornost izboljševanju zmanjševanja tveganja nesreč v vseh svojih politikah, vključno s prostorskim načrtovanjem, rehabilitacijo in rekonstrukcijo.

NASLOV VI

GOSPODARSKI IN TRGOVINSKI RAZVOJ

Člen 52

Sodelovanje na področju politike konkurence

Tehnična pomoč je med drugim osredotočena na izgradnjo institucionalnih zmogljivosti in usposabljanje človeških virov v organih, pristojnih za konkurenco, ob upoštevanju regionalne razsežnosti, da se jih podpre pri krepitvi in uspešnem izvrševanju zakonodaje o konkurenci na področju protimonopolnih zadev in združitev, vključno z zavzemanjem za konkurenco.

Člen 53

Carinsko sodelovanje in medsebojna pomoč

1.   Pogodbenice spodbujajo in olajšujejo sodelovanje med svojimi carinskimi službami, da bi zagotovile izpolnjevanje ciljev iz poglavja 3 (Olajševanje carine in trgovine) naslova II dela IV tega sporazuma, zlasti za poenostavitev carinskih postopkov in olajševanje zakonite trgovine, ob tem pa ohranile nadzorne zmogljivosti.

2.   V okviru sodelovanja potekajo med drugim tudi:

(a)

izmenjava informacij o carinski zakonodaji in postopkih, zlasti na naslednjih področjih:

(i)

poenostavitev in posodobitev carinskih postopkov;

(ii)

olajšanje tranzita;

(iii)

uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov;

(iv)

odnosi s poslovno skupnostjo;

(v)

prosti promet blaga in regionalno povezovanje;

(b)

razvijanje skupnih pobud na skupno dogovorjenih področjih;

(c)

spodbujanje usklajevanja med vsemi ustreznimi mejnimi organi, tako znotraj kot tudi zunaj meja.

3.   Pogodbenice zagotovijo medsebojno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami Priloge III k delu IV tega sporazuma.

Člen 54

Tehnična pomoč pri olajševanju carine in trgovine

Pogodbenice priznavajo pomen tehnične pomoči na področju olajševanja carine in trgovine pri izvajanju ukrepov iz poglavja 3 (Olajševanje carine in trgovine) naslova II dela IV tega sporazuma. Pogodbenice so dogovorijo, da bodo med drugim sodelovale pri:

(a)

spodbujanju institucionalnega sodelovanja za okrepitev procesa regionalnega povezovanja;

(b)

zagotavljanju strokovnega znanja in krepitve zmogljivosti na področju carine (na primer izdajanje potrdil in preverjanje porekla) pristojnim organom ter pri tehničnih vprašanjih za uveljavljanje regionalnih carinskih postopkov;

(c)

uporabi mehanizmov in sodobnih carinskih tehnik, vključno z ocenjevanjem tveganja, vnaprejšnjimi zavezujočimi odločbami, poenostavljenimi postopki za vnos in sprostitev blaga, carinskim nadzorom in metodami revizije v podjetjih;

(d)

uvedbi postopkov in praks, ki se, kolikor je to mogoče, naslanjajo na mednarodne instrumente in standarde, ki veljajo na področju carine in trgovine, vključno s pravili STO ter instrumenti in standardi Svetovne carinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: WCO), med drugim Mednarodno konvencijo o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, kot je bila spremenjena (revidirana Kjotska konvencija), in Okvirom WCO o standardih za zaščito in olajševanje svetovne trgovine ter

(e)

informacijskih sistemih in avtomatizaciji carinskih in drugih trgovinskih postopkov.

Člen 55

Sodelovanje in tehnična pomoč na področju intelektualne lastnine in prenosa tehnologije

1.   Pogodbenice priznavajo pomen sodelovanja in tehnične pomoči na področju intelektualne lastnine in se dogovorijo, da bodo med drugim sodelovale pri:

(a)

spodbujanju institucionalnega sodelovanja (na primer med uradi za intelektualno lastnino v republikah pogodbenice SA) in s tem olajševanju izmenjave informacij o pravnih okvirih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in drugih ustreznih pravilih o varstvu in uveljavljanju;

(b)

spodbujanju in olajševanju razvoja stikov in sodelovanja na področju intelektualne lastnine, vključno s spodbujanjem in razširjanjem informacij med poslovnimi krogi, civilno družbo, potrošniki in izobraževalnimi ustanovami ter v njih;

(c)

izgradnji zmogljivosti in usposabljanju (na primer za sodnike, tožilce, carinike in policiste) o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

(d)

razvoju in spodbujanju elektronskih sistemov v uradih za intelektualno lastnino v republikah pogodbenice SA;

(e)

izmenjavi informacij ter zagotavljanju strokovnega znanja in tehnične pomoči pri regionalnem povezovanju na področju pravic intelektualne lastnine.

2.   Pogodbenice priznavajo pomen sodelovanja v carinskih zadevah, zato se zavezujejo, da bodo spodbujale in olajševale sodelovanje pri uporabi ukrepov na mejah v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, pri čemer se bosta povečala zlasti izmenjava informacij in sodelovanje med ustreznimi carinskimi upravami. Namen sodelovanja je okrepiti in posodobiti učinkovitost carinskih organov republik pogodbenice SA.

3.   Pogodbenice priznavajo tudi pomen tehnične pomoči pri sodelovanju na področju prenosa tehnologije za spodbujanje intelektualne lastnine in se dogovorijo, da bodo med drugim sodelovale pri naslednjih dejavnostih:

(a)

pogodbenice bodo spodbujale prenos tehnologije, in sicer prek akademskih, strokovnih in/ali poslovnih programov izmenjav, usmerjenih k prenosu znanja od pogodbenice EU k republikam pogodbenice SA;

(b)

pogodbenice priznavajo pomen vzpostavljanja mehanizmov za krepitev in spodbujanje neposrednih tujih naložb v republikah pogodbenice SA, zlasti v inovativnih in visokotehnoloških sektorjih. Pogodbenica EU si bo prizadevala, da bi institucijam in podjetjem na svojem ozemlju zagotavljala spodbude za pospeševanje prenosa tehnologije institucijam in podjetjem republik pogodbenice SA na način, ki bo tem državam omogočal, da vzpostavijo trdno tehnološko platformo;

(c)

pogodbenica EU bo tudi olajševala in spodbujala programe za vzpostavljanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti v Srednji Ameriki, da se poskrbi za potrebe regije, kot so dostop do zdravil, infrastrukture in razvoja tehnologije, ki so med drugim potrebni za razvoj njenega prebivalstva.

Člen 56

Sodelovanje pri ustanavljanju, trgovini s storitvami in elektronskem poslovanju

1.   Pogodbenice priznavajo pomen tehničnega sodelovanja in pomoči za olajševanje izvajanja zavez in maksimiranje priložnosti iz naslova III (Ustanavljanje, trgovina s storitvami, in elektronsko poslovanje) dela IV, ter za doseganje ciljev iz tega sporazuma.

2.   Sodelovanje vključuje podporo tehnični pomoči, usposabljanju in izgradnji zmogljivosti, med drugim za:

(a)

izboljšanje zmožnosti ponudnikov storitev iz republik pogodbenice SA za zbiranje informacij o predpisih in standardih pogodbenice EU na ravni Evropske unije in na nacionalnih in podnacionalnih ravneh ter za njihovo izpolnjevanje;

(b)

izboljšanje izvoznih zmogljivosti ponudnikov storitev iz republik pogodbenice SA, s posebnim poudarkom na potrebah malih in srednjih podjetij;

(c)

olajšanje interakcij in dialoga med ponudniki storitev iz pogodbenice EU in republik pogodbenice SA;

(d)

obravnavanje potreb po kvalifikacijah in standardih v tistih sektorjih, kjer so bile v skladu s tem sporazumom sprejete zaveze;

(e)

spodbujanje izmenjave informacij in izkušenj ter po potrebi zagotavljanje tehnične pomoči pri pripravi in izvajanju predpisov na nacionalni ali regionalni ravni;

(f)

vzpostavitev mehanizmov za spodbujanje naložb med pogodbenico EU in republikami pogodbenice SA ter povečanje zmogljivosti agencij za spodbujanje naložb v republikah pogodbenice SA.

Člen 57

Tehnična pomoč pri sodelovanju na področju tehničnih ovir v trgovini

Pogodbenice priznavajo pomen tehnične pomoči pri sodelovanju na področju tehničnih ovir v trgovini in se dogovorijo, da bodo med drugim sodelovale pri:

(a)

zagotavljanju strokovnega znanja, izgradnji zmogljivosti, vključno z razvojem in krepitvijo ustrezne infrastrukture, usposabljanju in tehnični pomoči na področju tehničnih predpisov, standardizacije, ugotavljanja skladnosti, akreditacije in meroslovja. Vključene so lahko dejavnosti za olajšanje razumevanja in skladnosti z zahtevami Evropske unije, zlasti s strani malih in srednjih podjetij;

(b)

podpori usklajevanja postopkov in zakonodaje glede tehničnih ovir v trgovini v Srednji Ameriki ter olajševanja pretoka blaga v regiji;

(c)

spodbujanju aktivne udeležbe predstavnikov republik pogodbenice SA v delovanju ustreznih mednarodnih organizacij, da se poveča uporaba mednarodnih standardov;

(d)

izmenjavi informacij, izkušenj in dobrih praks, da se olajša izvajanje poglavja 4 (Tehnične ovire v trgovini) naslova II dela IV tega sporazuma. To lahko vključuje programe za olajševanje trgovine na področjih skupnega interesa, ki jih zajema poglavje 4.

Člen 58

Sodelovanje in tehnična pomoč na področju javnih naročil

Pogodbenice priznavajo pomen sodelovanja in tehnične pomoči na področju javnih naročil in se dogovorijo, da bodo sodelovale:

(a)

z dogovorom zadevnih pogodbenic pri spodbujanju institucionalnega sodelovanja in olajševanju izmenjave informacij o pravnih okvirih javnih naročil z morebitno vzpostavijo mehanizma dialoga;

(b)

na zahtevo pogodbenice pri zagotavljanju izgradnje zmogljivosti in usposabljanja, vključno z usposabljanjem za zasebni sektor o inovativnih sredstvih konkurenčnega javnega naročanja;

(c)

pri podpori dejavnosti približevanja javnosti v republikah pogodbenice SA v povezavi z določbami naslova V (Javna naročila) dela IV tega sporazuma za javni sektor, zasebni sektor in civilno družbo glede sistemov javnih naročil Evropske unije in priložnosti, ki jih imajo lahko ponudniki iz Srednje Amerike v Evropski uniji;

(d)

pri podpori razvoju, vzpostavitvi in delovanju enotne točke dostopa do informacij v zvezi z javnimi naročili za celotno srednjeameriško regijo. Ta enotna točka dostopa deluje kot je določeno v odstavku 1(d) člena 212, členu 213, odstavku 4 člena 215 in odstavku 2 člena 223 naslova V (Javna naročila) dela IV tega sporazuma;

(e)

pri izboljšanju tehničnih zmogljivosti za javne subjekte bodisi na centralni ali, podcentralni ravni ali za druge naročnike.

Člen 59

Tehnična pomoč pri sodelovanju na področju ribištva in ribogojstva

1.   Pogodbenice priznavajo pomen gospodarskega, tehničnega in znanstvenega sodelovanja za trajnostni razvoj ribištva in sektorja ribogojstva. Cilji takega sodelovanja bi morali biti zlasti:

(a)

spodbujanje trajnostnega izkoriščanja in upravljanja ribištva;

(b)

spodbujanje najboljših praks v upravljanju ribištva;

(c)

izboljšanje zbiranja podatkov, da se pri oceni in upravljanju virov upoštevajo najboljše razpoložljive znanstvene informacije;

(d)

krepitev sistema spremljanja in nadzora (MCS);

(e)

boj proti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovnih dejavnostim (IUU).

2.   To sodelovanje lahko med drugim zajema:

(a)

zagotavljanje tehničnega strokovnega znanja, podpore in izgradnje zmogljivosti za trajnostno upravljanje ribolovnih virov, vključno z razvojem alternativnega ribištva;

(b)

izmenjavo informacij, izkušenj in izgradnjo zmogljivosti za trajnostni družbeni in gospodarski razvoj ribištva in ribogojstva. Posebna pozornost se nameni odgovornemu razvoju obrtniškega in malega ribolova in ribogojstva ter diverzifikaciji njihovih proizvodov in dejavnosti, vključno na področjih, kot je predelovalna industrija;

(c)

podporo institucionalnemu sodelovanju in olajševanje izmenjave informacij o pravnih okvirih ribištva in ribogojstva, vključno z ustreznimi mednarodnimi instrumenti;

(d)

krepitev sodelovanja v mednarodnih organizacijah ter z nacionalnimi in regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, ki zagotavljajo tehnično pomoč, kot so delavnice in študije, da se zagotovi boljše razumevanje dodane vrednosti mednarodnih pravnih instrumentov pri ustreznem upravljanju morskih virov.

Člen 60

Sodelovanje in tehnična pomoč pri obrtniškem blagu

Pogodbenice priznavajo pomen programov sodelovanja, ki spodbujajo dejavnosti, s pomočjo katerih ta sporazum prinaša koristi obrtniškemu blagu, proizvedenemu v republikah pogodbenice SA. Zlasti bi se lahko sodelovanje osredotočilo na naslednja področja:

(a)

razvoj zmogljivosti za olajševanje priložnosti dostopa do trga za obrtniško blago iz Srednje Amerike;

(b)

krepitev zmogljivosti subjektov iz Srednje Amerike, ki so odgovorni za spodbujanje izvoza, zlasti s podporo mikro-, malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MMSP) iz mestnih in podeželskih sektorjev, potrebnim za izdelavo in izvoz obrtniškega blaga, vključno s carinskimi postopki in tehničnimi zahtevami na trgu Evropske unije;

(c)

spodbujanje ohranjanja teh kulturnih izdelkov;

(d)

podpora razvoju infrastrukture, potrebne za podpiranje MMSP, ki se ukvarjajo z ročnim izdelovanjem blaga;

(e)

krepitev zmogljivosti s programi usposabljanja za izboljšanje poslovne uspešnosti proizvajalcev obrtniškega blaga.

Člen 61

Sodelovanje in tehnična pomoč pri ekološko pridelanem blagu

Pogodbenice priznavajo pomen programov sodelovanja za večje koristi, ki jih lahko ekološko pridelano blago iz republik pogodbenice SA pridobi s tem sporazumom. Zlasti se lahko sodelovanje osredotoči med drugim na naslednja področja:

(a)

razvoj zmogljivosti za olajševanje priložnosti dostopa do trga za ekološko pridelano blago iz Srednje Amerike;

(b)

krepitev zmogljivosti subjektov iz Srednje Amerike, ki so odgovorni za spodbujanje izvoza, zlasti s podporo MMSP iz mestnih in podeželskih sektorjev, potrebnih za pridelavo in izvoz ekološko pridelanega blaga, vključno s carinskimi postopki, tehničnimi predpisi in standardi kakovosti, ki se zahtevajo na trgu Evropske unije;

(c)

podpora razvoju infrastrukture, potrebne za podporo MMSP, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo blaga;

(d)

krepitev zmogljivosti s programi usposabljanja za izboljšanje poslovne uspešnosti pridelovalcev ekološke pridelave blaga;

(e)

sodelovanje pri razvijanju distribucijskih omrežij na trgu Evropske unije.

Člen 62

Sodelovanje pri vprašanjih varnosti hrane, sanitarnih in fitosanitarnih zadev ter dobrega počutja živali

1.   Sodelovanje na tem področju je v skladu z namenom krepitve zmogljivosti pogodbenic pri sanitarnih in fitosanitarnih zadevah ter zadevah glede dobrega počutja živali, da se izboljša dostop do trga druge pogodbenice ter se hkrati zavaruje raven zaščite ljudi, živali in rastlin ter dobro počutje živali.

2.   Vključuje lahko med drugim:

(a)

podpiranje uskladitve sanitarne in fitosanitarne zakonodaje ter postopkov v Srednji Ameriki in olajševanje pretoka blaga v regiji;

(b)

zagotavljanje strokovnega znanja o zakonodajni in tehničnih zmogljivosti za razvoj in izvrševanje zakonodaje in tudi za razvoj sanitarnih in fitosanitarnih nadzornih sistemov (vključno s programi izkoreninjanja, sistemi varnosti hrane in opozorili) ter dobrega počutja živali;

(c)

spodbujanje razvoja in krepitve institucionalnih in upravnih zmogljivosti v Srednji Ameriki tako na regionalni kot na nacionalni ravni, da se izboljša njen sanitarni in fitosanitarni status;

(d)

razvijanje zmogljivosti v vsaki republiki pogodbenice SA za izpolnjevanje sanitarnih in fitosanitarnih zahtev, da se izboljša dostop do trga druge pogodbenice in hkrati zavaruje raven zaščite;

(e)

svetovanje in zagotavljanje tehnične pomoči o sanitarnem in fitosanitarnem regulativnem sistemu Evropske unije ter o izvajanju standardov, ki se zahtevajo na trgu Evropske unije.

3.   Pododbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve, ustanovljen v poglavju 5 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi) naslova II (Blagovna menjava) dela IV tega sporazuma, predlaga potrebe za sodelovanje, da se vzpostavi delovni program.

4.   Pridružitveni odbor spremlja napredek sodelovanja iz tega člena ter rezultate spremljanja posreduje Pododboru za sanitarne in fitosanitarne zadeve.

Člen 63

Sodelovanje in tehnična pomoč pri trgovini in trajnostnem razvoju

1.   Pogodbenice priznavajo pomen sodelovanja in tehnične pomoči na področju trgovine in dela ter trgovine in okolja za dosego ciljev naslova VIII (Trgovina in trajnostni razvoj) dela IV tega sporazuma.

2.   Za dopolnitev dejavnosti iz naslova III (Socialni razvoj in socialna kohezija) in V (Okolje, naravne nesreče in podnebne spremembe) dela III tega sporazuma pogodbenice soglašajo s sodelovanjem, vključno s podpiranjem tehnične pomoči, usposabljanjem in krepitvijo zmogljivosti med drugim na naslednjih področjih:

(a)

podpora razvoju spodbud za krepitev varstva okolja in dostojnih delovnih pogojev, zlasti s spodbujanjem zakonite in trajnostne trgovine, na primer s programi pravične in etične trgovine, vključno s programi, ki zajemajo družbeno odgovornost podjetij, ter s temi povezane pobude za označevanje in trženje;

(b)

spodbujanje mehanizmov sodelovanja, povezanih s trgovino, o katerih se pogodbenice dogovorijo in so v pomoč pri izvajanju sedanje in prihodnje mednarodne ureditve za podnebne spremembe;

(c)

spodbujanje trgovine z izdelki iz trajnostno upravljanih naravnih virov, vključno z uspešnimi ukrepi glede prostoživečih živali in rastlin, ribištva in certificiranja zakonito in trajnostno proizvedenega lesa. Posebna pozornost se nameni prostovoljnim in prožnim mehanizmom ter tržnim pobudam, katerih namen je spodbujanje okoljsko trajnostnih sistemov pridelave;

(d)

krepitev institucionalnih okvirov, razvoja in izvajanja politik in programov glede izvajanja in izvrševanja večstranskih okoljskih sporazumov in okoljskih zakonov, kakor se dogovorijo pogodbenice, ter razvoja ukrepov za boj proti nezakoniti trgovini, ki vpliva na okolje, vključno z izvršilnimi dejavnostmi in carinskim sodelovanjem;

(e)

krepitev institucionalnih okvirov, razvoja in izvajanja politik in programov glede temeljnih načel in pravic pri delu (svoboda združevanja in kolektivna pogajanja, odsotnost prisilnega dela, dela otrok, nediskriminacije pri zaposlovanju) ter izvajanja in izvrševanja konvencij in zakonov o delu Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD), kakor se dogovorijo pogodbenice;

(f)

olajševanje izmenjave mnenj o razvoju metodologij in kazalnikov za pregled trajnosti in podpornih pobud za skupni pregled, spremljanje in vrednotenje prispevka k trajnostnemu razvoju iz dela IV tega sporazuma;

(g)

krepitev institucionalnih zmogljivosti pri vprašanjih trgovine in trajnostnega razvoja ter podpora organizaciji in olajševanju dogovorjenih okvirov za dialog o takih zadevah s civilno družbo.

Člen 64

Industrijsko sodelovanje

1.   Pogodbenice soglašajo, da industrijsko sodelovanje spodbuja modernizacijo in prestrukturiranje industrije Srednje Amerike in posameznih sektorjev ter industrijsko sodelovanje med gospodarskimi subjekti, cilj pa je krepitev zasebnega sektorja pod pogoji, ki spodbujajo varstvo okolja.

2.   Pobude industrijskega sodelovanja odražajo prednostne naloge, ki jih določijo pogodbenice. Upoštevajo regionalne vidike industrijskega razvoja in spodbujajo mednarodna partnerstva, kadar je to ustrezno. Cilj pobud je zlasti vzpostavitev primernega okvira za izboljšanje strokovnega znanja in izkušenj na področju upravljanja ter spodbujanje preglednosti v zvezi s trgi in pogoji za podjetja.

Člen 65

Energija (vključno z obnovljivo energijo)

1.   Pogodbenice soglašajo, da je njihov skupni cilj spodbujanje sodelovanja na področju energije, zlasti trajnostnih čistih in obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti, tehnologije za varčevanje z energijo, elektrifikacije podeželja in regionalnega povezovanja energetskih trgov, kot so ga opredelile pogodbenice in v skladu z njihovo notranjo zakonodajo.

2.   Sodelovanje lahko med drugim vključuje:

(a)

oblikovanje in načrtovanje energetske politike, vključno z medsebojnim povezovanjem infrastruktur regionalnega pomena, izboljšanjem in povečanjem raznovrstnosti oskrbe z energijo, ter izboljšanja energetskih trgov, vključno z olajševanjem tranzita, prenosa in distribucije v republikah pogodbenice SA;

(b)

upravljanje in usposabljanje za energetski sektor ter prenos tehnologije in strokovnega znanja in izkušenj, vključno s tekočim delom na standardih v zvezi z emisijami, ki nastajajo pri proizvodnji energije, in energetsko učinkovitostjo;

(c)

spodbujanje varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti, obnovljive energije in preučevanja vpliva proizvodnje in porabe energije na okolje, zlasti njenega vpliva na biotsko raznovrstnost, gozdarstvo in spremembo rabe zemljišč;

(d)

spodbujanje uporabe in variabilnosti mehanizmov čistega razvoja v podporo pobudam v zvezi s podnebnimi spremembami.

Člen 66

Sodelovanje na področju rudarstva

Pogodbenice soglašajo s sodelovanjem na področju rudarstva s pobudami, kot so spodbujanje izmenjave informacij, strokovnjakov, izkušenj, razvoja in prenosa tehnologije, ob upoštevanju njihove zadevne zakonodaje in notranjih postopkov ter vidikov trajnostnega razvoja, vključno z varstvom okolja in njegovim ohranjanjem.

Člen 67

Pravični in trajnostni turizem

1.   Pogodbenice priznavajo pomen sektorja turizma za zmanjšanje revščine s socialnim in gospodarskim razvojem lokalnih skupnosti ter velikim gospodarskim potencialom obeh regij za poslovni razvoj na tem področju.

2.   V ta namen se pogodbenice dogovorijo, da bodo spodbujale pravični in trajnostni turizem, zlasti pa podpirale:

(a)

razvoj politik za optimizacijo družbeno-gospodarskih koristi turizma;

(b)

oblikovanje in usklajevanje turističnih izdelkov z zagotavljanjem nefinančnih storitev, usposabljanja ter tehnične pomoči in storitev;

(c)

vključevanje okoljskih, kulturnih in družbenih vidikov v razvoj sektorja turizma, kar vključuje tako zaščito kot promocijo kulturne dediščine in naravnih virov;

(d)

vključevanje lokalnih skupnosti v proces razvoja turizma, zlasti turizma na podeželju in v skupnosti ter ekoturizma;

(e)

trženje in promocijo strategij, razvoja institucionalnih zmogljivosti in človeških virov ter spodbujanje mednarodnih standardov;

(f)

spodbujanje sodelovanja in združevanja javnega in zasebnega;

(g)

razvoj načrtov upravljanja za razvoj nacionalnega in regionalnega turizma;

(h)

spodbujanje informacijske tehnologije na področju turizma.

Člen 68

Sodelovanje na področju prevoza

1.   Pogodbenice se dogovorijo, da se sodelovanje na tem področju osredotoči na prestrukturiranje in posodobitev prevoznih in z njimi povezanih infrastrukturnih sistemov, vključno z mejnimi prehodi, olajševanje in izboljšanje pretoka potnikov in blaga ter zagotavljanje boljšega dostopa do mestnih, zračnih, pomorskih, železniških in cestnih prevoznih trgov in prevoznih trgov na celinskih plovnih poteh z izboljšanjem upravljanja prevoza z vidika operativnih in upravnih vprašanj ter s spodbujanjem visokih operativnih standardov.

2.   Sodelovanje lahko vključuje naslednje:

(a)

izmenjavo informacij o politikah pogodbenic, zlasti v zvezi z mestnim prevozom ter medsebojnimi povezavami in interoperabilnostjo večmodalnih prevoznih omrežij, in v zvezi z drugimi vprašanji skupnega interesa;

(b)

upravljanje celinskih plovnih poti, cest, železnic, pristanišč in letališč, vključno s primernim sodelovanjem med zadevnimi organi;

(c)

projekte za prenos evropske tehnologije v sistem za globalno satelitsko navigacijo in centre javnega mestnega prevoza;

(d)

izboljšanje standardov za varnost in preprečevanje onesnaževanja, vključno s sodelovanjem v ustreznih mednarodnih forumih, katerih cilj je zagotavljanje boljšega izvrševanja mednarodnih standardov;

(e)

dejavnosti, ki spodbujajo razvoj aeronavtičnega in pomorskega prevoza.

Člen 69

Dobro upravljanje na davčnem področju

Pogodbenice bodo v skladu s svojimi zadevnimi pristojnostmi izboljšale mednarodno sodelovanje na davčnem področju za olajšanje pobiranja zakonitih davčnih prihodkov in razvile ukrepe za uspešno izvajanje skupnih in mednarodno dogovorjenih načel dobrega upravljanja na davčnem področju, kot je navedeno v členu 22 dela II tega sporazuma.

Člen 70

Mikro-, mala in srednja podjetja

Pogodbenice se dogovorijo, da bodo spodbujale konkurenčnost ter vključevanje podeželskih in mestnih MMSP in njihovih predstavniških organizacij na mednarodne trge, pri tem pa priznavajo svoj prispevek k socialni koheziji z zmanjšanjem revščine in ustvarjanjem delovnih mest, zagotavljanjem nefinančnih storitev, usposabljanja in tehnične pomoči z izvrševanjem dejavnosti sodelovanja, ki med drugim zajemajo:

(a)

tehnično pomoč in druge storitve za razvoj podjetij;

(b)

krepitev lokalnih in regionalnih institucionalnih okvirov za ustanavljanje in delovanje MMSP;

(c)

podporo MMSP, da lahko sodelujejo na trgih blaga in storitev na lokalni in mednarodni ravni, z udeležbo na sejmih, poslovnimi misijami in drugimi mehanizmi promocije;

(d)

spodbujanje proizvodnih procesov;

(e)

spodbujanje izmenjave izkušenj in najboljših praks;

(f)

spodbujanje skupnih naložb, partnerstev in poslovnih omrežij;

(g)

opredelitev in zmanjšanje ovir za MMSP pri dostopu do finančnih virov in oblikovanju novih mehanizmov financiranja;

(h)

spodbujanje prenosa tehnologije in znanja;

(i)

podporo inovacijam ter raziskavam in razvoju;

(j)

podporo uporabi sistemov vodenja kakovosti.

Člen 71

Sodelovanje na področju mikrokreditov in mikrofinanc

Pogodbenice soglašajo, da mora za zmanjšanje dohodkovne neenakosti mikrofinanciranje, vključno s programi mikrokreditiranja, ustvariti neodvisno zaposlovanje in dokazati, da je uspešen instrument za zmanjšanje revščine in ranljivosti v gospodarskih krizah, ter omogočati širšo udeležbo v gospodarstvu. Sodelovanje obravnava naslednja vprašanja:

(a)

izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja na področju etičnega bančništva, povezovalnega samoupravnega bančništva, ki se osredotoča na skupnost, ter krepitev trajnostnih programov mikrofinanciranja, vključno s programi certificiranja, spremljanja in potrjevanja;

(b)

dostop do mikrokreditov z olajševanjem dostopa do finančnih storitev, ki jih zagotavljajo banke in finančne institucije s pobudami in programi v zvezi z obvladovanjem tveganja;

(c)

izmenjavo izkušenj v politikah in alternativni zakonodaji, ki spodbuja oblikovanje razširjenega in etičnega bančništva.

NASLOV VII

REGIONALNO POVEZOVANJE

Člen 72

Sodelovanje na področju regionalnega povezovanja

1.   Pogodbenice soglašajo, da sodelovanje na tem področju krepi proces regionalnega povezovanja v Srednji Ameriki v vseh vidikih, zlasti pri razvoju in izvajanju njenega skupnega trga, z namenom postopnega oblikovanja gospodarske unije.

2.   Sodelovanje podpira dejavnosti, povezane s procesom povezovanja Srednje Amerike, zlasti razvoj in krepitev skupnih institucij, da postanejo učinkovitejše, bolj preverljive in preglednejše, ter medinstitucionalnih odnosov.

3.   Sodelovanje krepi vključevanje civilne družbe v proces povezovanja v okviru pogojev, ki jih opredelijo pogodbenice, ter vključuje mehanizme posvetovanja in kampanje ozaveščanja.

4.   Sodelovanje spodbuja razvoj skupnih politik in usklajevanja pravnih okvirov, če jih zajemajo instrumenti povezovanja Srednje Amerike, vključno z gospodarskimi politikami, kot so trgovina, carina, kmetijstvo, energija, prevoz, komunikacije, konkurenca, ter usklajevanje makroekonomskih politik na področjih, kot so monetarna politika, davčna politika in javne finance. Sodelovanje lahko dodatno spodbuja usklajevanje sektorskih politik na področjih, kot so varstvo potrošnikov, okolje, socialna kohezija, varnost, preprečevanje naravnih tveganj in nesreč ter odzivi nanje. Posebna pozornost se nameni vprašanju spola.

5.   Sodelovanje lahko spodbuja naložbe v skupno infrastrukturo in omrežja, zlasti na mejah republik pogodbenice SA.

Člen 73

Regionalno sodelovanje

Pogodbenice se dogovorijo, da bodo uporabile vse obstoječe instrumente sodelovanja za spodbujanje dejavnosti, ki so namenjene razvoju aktivnega sodelovanja med pogodbenico EU in republikami pogodbenice SA, brez oviranja sodelovanja med njimi, med republikami pogodbenice SA in drugimi državami ter/ali regijami v Latinski Ameriki in na Karibih na vseh področjih sodelovanja, ki jih ureja ta sporazum. Pri dejavnostih regionalnega in dvostranskega sodelovanja si prizadeva za medsebojno dopolnjevanje.

NASLOV VIII

SODELOVANJE NA PODROČJU KULTURE IN V AVDIOVIZUALNEM SEKTORJU

Člen 74

Sodelovanje na področju kulture in v avdiovizualnem sektorju

1.   Pogodbenice se zavežejo k spodbujanju sodelovanja na področju kulture za krepitev medsebojnega razumevanja in spodbujanje uravnoteženih kulturnih izmenjav ter za širjenje kulturnih dejavnosti, blaga in storitev ter umetnikov in poklicnih kulturnih delavcev, vključno z drugimi organizacijami civilne družbe iz pogodbenice EU in republik pogodbenice SA v skladu z zadevno zakonodajo.

2.   Pogodbenice spodbujajo medkulturni dialog med posamezniki, kulturnimi institucijami in organizacijami, ki predstavljajo civilno družbo iz pogodbenice EU in republik pogodbenice SA.

3.   Pogodbenice spodbujajo usklajevanje v okviru Unesca z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti med drugim s posvetovanji o ratifikaciji in izvajanju Konvencije Unesco o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov s strani pogodbenice EU in republik pogodbenice SA. Sodelovanje vključuje tudi spodbujanje kulturne raznolikosti, vključno s kulturno raznolikostjo avtohtonih ljudstev in kulturnih praks drugih posebnih skupin, kar vključuje izobraževanje v avtohtonih jezikih.

4.   Pogodbenice soglašajo s spodbujanjem sodelovanja v avdiovizualnem in medijskem sektorju, vključno z radiem in tiskom, s skupnimi pobudami v usposabljanju ter v avdiovizualnih dejavnostih pri razvoju, produkciji in distribuciji, vključno s področjema izobraževanja in kulture.

5.   Sodelovanje poteka v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi o avtorskih pravicah ter veljavnimi mednarodnimi sporazumi.

6.   Sodelovanje na tem področju v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti med drugim vključuje tudi zaščito in spodbujanje naravne in kulturne dediščine (oprijemljive in neoprijemljive), vključno s preprečevanjem in ukrepanjem glede nezakonitega trgovanja s kulturno dediščino.

7.   Protokol o sodelovanju na področju kulture, ki zadeva ta naslov, je priložen temu sporazumu.

NASLOV IX

DRUŽBA ZNANJA

Člen 75

Informacijska družba

1.   Pogodbenice soglašajo, da sta sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij ključna sektorja v moderni družbi in izjemno pomembna za gospodarski in socialni razvoj ter tekoč prehod na informacijsko družbo. Sodelovanje na tem področju pripomore k vzpostavitvi trdnega regulativnega in tehnološkega okvira, spodbujanju razvoja teh tehnologij in razvoju politik, ki bodo omogočale zmanjšanje digitalnega razkoraka in razvijale človeške vire, zagotavljale pravičen in vključujoč dostop do informacijskih tehnologij ter v čim večji meri uporabljale te tehnologije za opravljanje storitev. V tem smislu sodelovanje tudi podpira izvajanje teh politik in pripomore k izboljšanju interoperabilnosti elektronskih komunikacijskih storitev.

2.   Namen sodelovanja na tem področju je spodbujanje:

(a)

dialoga in izmenjave izkušenj o regulativnih in političnih vprašanjih v zvezi z informacijsko družbo, vključno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot so e-vlada, e-učenje in e-zdravje, ter o politikah, namenjenih zmanjšanju digitalnega razkoraka;

(b)

izmenjave izkušenj in najboljših praks glede razvoja in izvajanja aplikacij e-vlade;

(c)

dialoga in izmenjave izkušenj o razvoju e-poslovanja ter digitalnega podpisa in dela na daljavo;

(d)

izmenjave informacij o standardih, ugotavljanju skladnosti in homologaciji;

(e)

skupnih projektov raziskovanja in razvoja o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah;

(f)

razvoja uporabe akademskega naprednega omrežja, kar pomeni iskanje dolgoročnih rešitev za zagotavljanje samostojnosti omrežja REDClara.

Člen 76

Znanstveno in tehnološko sodelovanje

1.   Namen sodelovanja na tem področju je razvoj znanstvenih, tehnoloških in inovativnih zmogljivosti, ki zajemajo vse dejavnosti iz okvirnih programov za raziskave. Pogodbenice v ta namen in v skladu s svojimi notranjimi pravili spodbujajo politični dialog na regionalni ravni, izmenjavo informacij in udeležbo svojih organov za raziskave in tehnološki razvoj pri naslednjih dejavnostih znanstvenega in tehnološkega sodelovanja:

(a)

skupne pobude za ozaveščanje o programih za krepitev zmogljivosti na področju znanosti in tehnologije ter o evropskih raziskovalnih, tehnološkorazvojnih in demonstracijskih programih;

(b)

pobude za spodbujanje udeležbe v okvirnih programih za raziskave in drugih ustreznih programih Evropske unije;

(c)

skupne raziskovalne dejavnosti na področjih skupnega interesa;

(d)

skupna znanstvena srečanja za spodbujanje izmenjave informacij in opredelitev področij za skupne raziskave;

(e)

spodbujanje naprednih študij znanosti in tehnologije, ki prispevajo k dolgoročnemu trajnostnemu razvoju pogodbenic;

(f)

razvoj povezav med javnim in zasebnih sektorjem; poseben poudarek je na prenosu znanstvenih in tehnoloških rezultatov v nacionalne proizvodne sisteme in socialne politike, upoštevajo pa se tudi okoljski vidiki in potreba po uporabi čistejših tehnologij;

(g)

vrednotenje znanstvenega sodelovanja in razširjanje rezultatov;

(h)

spodbujanje, razširjanje in prenos tehnologije;

(i)

pomoč pri vzpostavitvi nacionalnih inovacijskih sistemov za razvoj tehnologije in inovacij za olajševanje primernih odzivov na povpraševanja malih in srednjih podjetij ter med drugim za spodbujanje lokalne proizvodnje; poleg tega tudi pomoč pri razvoju centrov odličnosti in visokotehnoloških grozdov;

(j)

spodbujanje usposabljanja, raziskav, razvoja in uporab jedrske znanosti in tehnologije v medicini, kar omogoča prenos tehnologije v republike pogodbenice SA na področjih, kot so zdravje, zlasti radiologija in nuklearna medicina za radiodiagnostiko in radioterapevtsko zdravljenje, ter na področjih, o katerih se pogodbenice medsebojno dogovorijo, da jih bodo vzpostavile v skladu z obstoječimi mednarodnimi konvencijami in predpisi ter v skladu s pristojnostmi Mednarodne agencije za atomsko energijo.

2.   Poseben poudarek je na krepitvi človeškega potenciala kot dolgotrajne osnove znanstvene in tehnološke odličnosti ter na vzpostavitvi trajnih vezi med znanstvenimi in tehnološkimi skupnostmi pogodbenic tako na nacionalni kot na regionalni ravni. V ta namen se spodbujajo izmenjave raziskovalcev in najboljših praks v raziskovalnih projektih.

3.   To sodelovanje, kot je ustrezno, zajema raziskovalne centre, visokošolske institucije in druge zainteresirane strani, vključno z MMSP, s sedežem v pogodbenicah.

4.   Pogodbenice se dogovorijo, da bodo uporabile vse mehanizme za povečanje količine in kakovosti visokokvalificiranih človeških virov, vključno z usposabljanjem, skupnimi raziskavami, štipendijami in izmenjavami.

5.   Pogodbenice spodbujajo sodelovanje njihovih ustreznih subjektov v znanstvenih in tehnoloških programih drugih pogodbenic z namenom vzajemno koristne znanstvene odličnosti in v skladu z ustreznimi predpisi, ki urejajo udeležbo pravnih oseb iz tretjih držav.

DEL IV

TRGOVINA

NASLOV I

OSNOVNE DOLOČBE

Člen 77

Vzpostavitev območja proste trgovine in razmerje do Sporazuma STO

1.   Pogodbenice tega sporazuma v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (v nadaljnjem besedilu: GATT 1994) in členom V Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (v nadaljnjem besedilu: GATS) vzpostavijo območje proste trgovine.

2.   Pogodbenice ponovno potrjujejo svoje obstoječe (1) pravice in medsebojne obveznosti na podlagi Sporazuma STO.

Člen 78

Cilji

Cilji dela IV tega sporazuma so:

(a)

širitev in raznovrstnost blagovne menjave med pogodbenicami z zmanjšanjem ali odpravo tarifnih in netarifnih ovir za trgovino;

(b)

olajševanje blagovne menjave zlasti z dogovorjenimi določbami glede carine in olajševanja trgovine, standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti ter tudi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(c)

liberalizacija trgovine s storitvami v skladu s členom V GATS;

(d)

spodbujanje gospodarskega regionalnega povezovanja na področju carinskih postopkov, tehničnih predpisov in sanitarnih ter fitosanitarnih ukrepov, da se olajša pretok blaga med pogodbenicami in znotraj njih;

(e)

razvoj okolja, ki spodbuja povečane naložbene tokove, izboljšanje pogojev za ustanavljanje med pogodbenicami na temelju načela nediskriminacije ter olajševanje trgovine in naložb med pogodbenicami s tekočimi plačili in pretokom kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami;

(f)

učinkovito, vzajemno in postopno odpiranje trgov za javna naročila pogodbenic;

(g)

primerno in učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine v skladu z veljavnimi mednarodnimi obveznostmi med pogodbenicami, da se zagotovi ravnovesje med pravicami imetnikov pravic in javnim interesom ob upoštevanju razlik med pogodbenicami ter spodbujanja prenosa tehnologij med regijami;

(h)

spodbujanje svobodne in neizkrivljene konkurence v gospodarskih in trgovinskih odnosih med pogodbenicami;

(i)

vzpostavitev učinkovitega, poštenega in predvidljivega mehanizma za reševanje sporov ter

(j)

spodbujanje mednarodne trgovine in naložb med pogodbenicami na način, ki prispeva k cilju trajnostnega razvoja s skupnim sodelovanjem.

Člen 79

Opredelitev pojmov splošne uporabe

Če ni določeno drugače, imajo za namene dela IV tega sporazuma spodaj navedeni izrazi naslednji pomen:

"Srednja Amerika" pomeni republike Kostariko, Salvador, Gvatemalo, Honduras, Nikaragvo in Panamo;

"carina" vključuje kakršno koli dajatev ali takso, ki se uvede na uvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno s kakršnimi koli oblikami dodatnih davkov ali dodatnih taks, ki se uvedejo na tak uvoz ali v zvezi z njim. "Carina" ne vključuje nobene:

(a)

takse, enakovredne notranjim davkom, naložene v skladu s členom 85 poglavja 1 (Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago) naslova II;

(b)

dajatve, uvedene na podlagi nacionalne zakonodaje pogodbenice v skladu s poglavjem 2 (Trgovinska sredstva) naslova II;

(c)

pristojbine ali druge takse, uvedene na podlagi nacionalnega prava pogodbenice v skladu s členom 87 poglavja 1 naslova II;

"dnevi" pomenijo koledarske dneve, vključno z vikendi in prazniki, če ni v tem sporazumu določeno drugače;

"harmonizirani sistem" ali "HS" pomeni harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vključno z njegovimi splošnimi pravili razlage, opombami k oddelkom in opombami k poglavjem, kot so ga pogodbenice sprejele in ga izvajajo v svoji tarifni zakonodaji;

"pravna oseba" pomeni vsak pravni subjekt, pravilno ustanovljen ali kako drugače organiziran po ustreznem zakonu kot pridobitna ali nepridobitna dejavnost ter v zasebni ali državni lasti, vključno z delniškimi družbami, trusti, solastniškimi podjetji, skupnimi podjetji, samostojnimi podjetniki posamezniki ali združenji;

"ukrep" pomeni vsako dejanje ali opustitev, vključno s katerim koli zakonom, drugim predpisom in postopkom, zahtevo ali prakso;

"državljan" pomeni fizično osebo, ki ima državljanstvo ene od držav članic Evropske unije ali republike pogodbenice SA v skladu z njeno zakonodajo;

"oseba" pomeni fizično ali pravno osebo;

"preferencialna tarifna obravnava" pomeni carinsko stopnjo, ki se za blago s poreklom uporablja v skladu s tem sporazumom.

NASLOV II

BLAGOVNA MENJAVA

POGLAVJE 1

Nacionalna obravnava in dostop do trga za blago

ODDELEK A

Splošne določbe

Člen 80

Cilj

Pogodbenice postopno liberalizirajo blagovno menjavo v skladu z določbami tega sporazuma in v skladu s členom XXIV GATT 1994.

Člen 81

Področje uporabe

Če ni določeno drugače, se določbe tega poglavja uporabljajo za blagovno menjavo med pogodbenicami.

ODDELEK B

Odprava carin

Člen 82

Uvrstitev blaga

Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicami je taka, kot je določena v ustrezni tarifni nomenklaturi posameznih pogodbenic v skladu s harmoniziranim sistemom.

Člen 83

Odprava carin

1.   Vsaka pogodbenica odpravi carine za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s seznami iz Priloge I (Odprava carin). Za namene tega poglavja "s poreklom" pomeni opredeljeno v pravilih o poreklu iz Priloge II (O opredelitvi pojma "izdelki s poreklom" in načinih upravnega sodelovanja) (2).

2.   Za vsako blago je osnovna stopnja carin, za katero se v skladu z odstavkom 1 uporabljajo postopna znižanja, tista stopnja, ki je določena na seznamih.

3.   Če pogodbenica kadar koli po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma zniža uporabljeno carinsko stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi, se navedena carinska stopnja uporablja, če in dokler je nižja od carinske stopnje, izračunane v skladu s seznamom te pogodbenice.

4.   Pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma se pogodbenice na zahtevo katere koli izmed njih posvetujejo o morebitni pospešitvi in razširitvi obsega odprave carin na uvoz med pogodbenicami. Dogovor pogodbenic o pospešitvi odprave ali odpravi carine za blago nadomesti katero koli carinsko stopnjo ali kategorijo, določeno v skladu z njihovimi seznami za navedeno blago.

Člen 84

Mirovanje

Nobena pogodbenica ne sme zvišati obstoječe carine ali sprejeti nove carine za blago s poreklom iz druge pogodbenice (3). To nobeni pogodbenici ne preprečuje, da:

(a)

po enostranskem znižanju zviša carino na raven iz svojega seznama,

(b)

ohrani ali zviša carino v skladu z odobritvijo Organa STO za reševanje sporov ali

(c)

zviša osnovne stopnje za izključeno blago, da bi dosegla skupno zunanjo tarifo.

ODDELEK C

Netarifni ukrepi

Člen 85

Nacionalna obravnava

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami. V ta namen so člen III GATT 1994 in njegove pojasnjevalne opombe vključeni v ta sporazum ter so njegov sestavni del (4).

Člen 86

Uvozne in izvozne omejitve

Če v tem sporazumu ni določeno drugače ali v skladu s členom XI GATT 1994 in njegovimi pojasnjevalnimi opombami, nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve uvoza katerega koli blaga druge pogodbenice ali izvoza ali prodaje za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice. V ta namen so člen XI GATT 1994 in njegove pojasnjevalne opombe vključeni v ta sporazum ter so njegov sestavni del (5).

Člen 87

Pristojbine in druge takse za uvoz in izvoz

Vsaka pogodbenica v skladu s členom VIII. 1 GATT 1994 in njegovimi pojasnjevalnimi opombami zagotovi, da so vse pristojbine in takse kakršne koli narave (razen carin, taks, enakovrednih notranjim davkom ali drugim notranjim taksam, ki se uporabljajo v skladu s členom 85 tega poglavja ter protidampinške in izravnalne dajatve, uporabljene v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice in poglavjem 2 (Trgovinska sredstva) iz tega naslova), ki so uvedene na uvoz ali izvoz ali v zvezi z njima, količinsko omejene na približne stroške opravljenih storitev ne pomenijo posrednega varstva domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

Člen 88

Dajatve ali davki na izvoz

Če v tem sporazumu ni drugače določeno, nobena pogodbenica ne ohranja ali sprejme nobene dajatve ali davka, uvedenega na izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njim.

ODDELEK D

Kmetijstvo

Člen 89

Izvozne subvencije za kmetijske proizvode

1.   Za namene tega člena ima izraz "izvozne subvencije" tak pomen kot ga ima ta izraz v členu 1(e) Sporazuma STO o kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o kmetijstvu), vključno s kakršnimi koli spremembami navedenega člena.

2.   Pogodbenice delijo cilj sodelovati v STO za zagotovitev vzporedne odprave vseh oblik izvoznih subvencij in uvesti pravila za vse izvozne ukrepe z enakovrednim učinkom. Za ta namen izvozni ukrepi z enakovrednim učinkom zajemajo izvozne kredite, izvozne kreditne garancije ali programe zavarovanja, izvozna državna trgovinska podjetja in pomoč v hrani.

3.   Nobena pogodbenica ne ohrani, uvede ali ponovno uvede izvoznih subvencij za kmetijske proizvode, ki so namenjeni na ozemlje druge pogodbenice in:

(a)

so v celoti in takoj liberalizirani v skladu s Prilogo I (Odprava carin) ali

(b)

so v celoti, vendar ne takoj, liberalizirani, za njih pa ob začetku veljavnosti tega sporazuma veljajo ugodnosti dajatev proste kvote v skladu s Prilogo I (Odprava carin) ali

(c)

za katere velja s tem sporazumom uvedena preferencialna obravnava proizvodov, ki spadajo pod tarifni številki 0402 in 0406 ter za katere veljajo ugodnosti dajatev proste kvote.

4.   V primerih iz odstavkov 3 (a) do 3 (c) lahko, če pogodbenica ohrani, uvede ali ponovno uvede izvozne subvencije, prizadeta pogodbenica/pogodbenica uvoznica uporabi dodatno tarifo, ki bi zvišala carine na uvoz takega proizvoda do ravni uporabljene dajatve po načelu države z največjimi ugodnostmi ali do osnovne stopnje iz Priloge I (Odprava carin), kar je nižje, za obdobje, določeno za ohranitev izvozne subvencije.

5.   Za proizvode, ki so v celoti liberalizirani po prehodnem obdobju v skladu s Prilogo I (Odprava carin) in za njih ob začetku veljavnosti ne veljajo ugodnosti dajatev proste kvote, nobena pogodbenica ne ohrani, uvede ali ponovno uvede izvoznih subvencij ob koncu navedenega prehodnega obdobja.

ODDELEK E

Ribištvo, akvakultura, obrtniško blago in ekološko pridelani proizvodi

Člen 90

Tehnično sodelovanje

Ukrepi za tehnično sodelovanje in pomoč za okrepitev trgovanja na področju ribištva, akvakulture, obrtniškega blaga in organskih proizvodov med pogodbenicami so določeni v členih 59, 60 in 61 naslova VI (Gospodarski in trgovinski razvoj) dela III tega sporazuma.

ODDELEK F

Institucionalne določbe

Člen 91

Pododbor za dostop do trga za blago

1.   Pogodbenice ustanovijo Pododbor za dostop do trga za blago v skladu s členom 348 in kot je določeno v Prilogi XXI (Pododbori).

2.   Naloge Pododbora vključujejo:

(a)

spremljanje pravilne uporabe in izvrševanja tega poglavja;

(b)

opravljanje vloge foruma za posvetovanje v zvezi z razlago in uporabo tega poglavja;

(c)

preučevanje predlogov pogodbenic v zvezi s pospešitvijo odprave tarif in vključitvijo blaga v sezname;

(d)

dajanje kakršnih koli priporočil Pridružitvenemu odboru glede zadev v njegovi pristojnosti in

(e)

kakršno koli drugo vprašanje, ki mu ga posreduje Pridružitveni odbor.

POGLAVJE 2

Trgovinska sredstva

ODDELEK A

Protidampinški in izravnalni ukrepi

Člen 92

Splošne določbe

1.   Pogodbenice ohranjajo svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma STO o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (v nadaljnjem besedilu: Protidampinški sporazum) ter iz Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih) in Sporazuma STO o pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pravilih o poreklu).

2.   Pogodbenice zagotovijo, da v primerih, ko se lahko protidampinški ali izravnalni ukrepi uvedejo tako na regionalni kot na nacionalni podlagi, takih protidampinških ali izravnalnih ukrepov v zvezi z istim izdelkom hkrati ne uvedejo regionalni in nacionalni organi.

Člen 93

Preglednost in pravna varnost

1.   Pogodbenice soglašajo, da se trgovinska sredstva uporabljajo ob polnem spoštovanju zahtev STO in temeljijo na poštenem in preglednem sistemu.

2.   Ob priznavanju koristi pravne varnosti ter predvidljivosti za gospodarske subjekte pogodbenice zagotovijo, da so in bodo še naprej, kjer je ustrezno, njihove nacionalne zakonodaje na področju protidampinških ter izravnalnih ukrepov usklajene in v celoti skladne z zakonodajo STO.

3.   Ne glede na člen 6.9 Protidampinškega sporazuma in člen 12.8 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih je zaželeno, da pogodbenice zagotovijo takoj po vsakršni uvedbi začasnih ukrepov celotno in smiselno razkritje vseh bistvenih dejstev ter premislekov, na katerih temelji odločitev o uvedbi ukrepov, brez poseganja v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma in člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Razkritja so v pisni obliki in se zainteresiranim stranem zagotavljajo tako, da imajo dovolj časa za zagovarjanje svojih interesov.

4.   Pogodbenice zainteresiranim stranem na zahtevo omogočijo možnost zaslišanja, da izrazijo svoja stališča med preiskavami v zvezi s protidampinškimi ali z izravnalnimi ukrepi. To ne sme po nepotrebnem zadrževati poteka preiskave.

Člen 94

Upoštevanje javnega interesa

Pogodbenica lahko odloči, da ne uporabi protidampinških ali izravnalnih ukrepov, če se lahko na podlagi informacij, ki so na voljo med preiskavo, jasno sklepa, da uporaba takih ukrepov ni v javnem interesu.

Člen 95

Pravilo nižje dajatve

Če se pogodbenica odloči uvesti protidampinško ali izravnalno dajatev, znesek take dajatve ne sme preseči stopnje dampinga ali subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, zaželeno pa je, da je dajatev nižja od te stopnje, če bi bila taka nižja dajatev primerna za odpravo škode domači industriji.

Člen 96

Vzročna zveza

Preiskovalni organi za uvedbo protidampinških ali izravnalnih ukrepov in v skladu z določbami iz člena 3.5 Protidampinškega sporazuma ter člena 15.5 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih pri dokazovanju vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo domači industriji ločijo ter razločijo škodljive učinke vseh znanih dejavnikov od škodljivih učinkov dampinškega ali subvencioniranega uvoza.

Člen 97

Kumulativna ocena

Kadar se hkrati izvajajo preiskave v zvezi s protidampinškimi ali izravnalnimi dajatvami za uvoz iz več kot ene države, preiskovalni organ pogodbenice EU skrbno preuči, ali je kumulativna ocena učinkov uvoza iz katere koli republike pogodbenice SA ustrezna glede na konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki ter konkurenčne pogoje med uvoženimi izdelki in podobnim domačim izdelkom.

Člen 98

Izvzetje iz postopkov za reševanje sporov

V zvezi s tem oddelkom pogodbenice ne uporabljajo postopkov reševanja sporov iz naslova X (Reševanje sporov) dela IV tega sporazuma.

ODDELEK B

Zaščitni ukrepi

Pododdelek B.1

Splošne določbe

Člen 99

Uporaba zaščitnih postopkov

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi dosledno, nepristransko in razumno uporabo svojih zakonov, drugih predpisov, sklepov in odločb, ki urejajo postopke za uporabo zaščitnih ukrepov.

2.   Vsaka pogodbenica prepusti pristojnost za ugotavljanje resne škode ali tveganja resne škode v zaščitnih postopkih iz tega oddelka pristojnemu preiskovalnemu organu. Te ugotovitve so predmet sodnega ali upravnega pregleda v obsegu, ki ga določa nacionalna zakonodaja.

3.   Vsaka pogodbenica sprejme ali vzdržuje pravične, časovno primerne, pregledne in učinkovite postopke glede zaščitnih postopkov iz tega oddelka.

Člen 100

Nekumulacija

Nobena pogodbenica za isti izdelek hkrati ne sme uporabiti:

(a)

dvostranskega zaščitnega ukrepa v skladu s pododdelkom B.3 (Dvostranski zaščitni ukrepi) tega poglavja in

(b)

ukrepa iz člena XIX GATT 1994 in Sporazuma STO o zaščitnih ukrepih (v nadaljevanju: Sporazum o zaščitnih ukrepih) ali člena 5 Sporazuma o kmetijstvu.

Pododdelek B.2

Večstranski zaščitni ukrepi

Člen 101

Splošne določbe

Pogodbenice obdržijo svoje pravice in obveznosti iz člena XIX GATT 1994, Sporazuma o zaščitnih ukrepih, člena 5 Sporazuma o kmetijstvu ter Sporazuma o pravilih o poreklu.

Člen 102

Preglednost

Ne glede na člen 101 pogodbenica, ki začne preiskavo ali namerava sprejeti zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice takoj pošlje ad hoc pisno uradno obvestilo z vsemi zadevnimi informacijami, vključno o začetku preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi, vmesnimi ugotovitvami in končnimi ugotovitvami preiskave, kot je ustrezno.

Člen 103

Izvzetje iz postopkov za reševanje sporov

V zvezi z določbami iz tega pododdelka, ki se nanašajo na pravice in obveznosti v okviru STO, pogodbenice ne uporabljajo postopkov reševanja sporov iz naslova X (Reševanje sporov) dela IV tega sporazuma.

Pododdelek B.3

Dvostranski zaščitni ukrepi

Člen 104

Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa

1.   Ne glede na pododdelek B.2 (Večstranski zaščitni ukrepi), če se izdelek s poreklom iz pogodbenice zaradi zmanjšanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom uvaža na ozemlje druge pogodbenice v takih povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča resno škodo ali pomeni tveganje za nastanek resne škode za domače proizvajalce, ki proizvajajo podobne ali neposredno konkurenčne izdelke, lahko pogodbenica uvoznica sprejme primerne ukrepe v skladu s pogoji in postopki iz tega pododdelka.

2.   Če so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, lahko zaščitni ukrepi pogodbenice uvoznice vključujejo le enega izmed naslednjih elementov:

(a)

opustitev nadaljnjega znižanja carinske stopnje za zadevni izdelek, kot je določeno v tem sporazumu, ali

(b)

zvišanje carinske stopnje za zadevni izdelek na raven, ki ne presega nižje od naslednjih:

(i)

uporabljene carinske stopnje po načelu države z največjimi ugodnostmi za izdelek, ki velja v času sprejetja ukrepa ali

(ii)

uporabljene carinske stopnje po načelu države z največjimi ugodnostmi za izdelek, ki velja na dan pred datumom začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.   Pogodbenica EU v primeru izdelkov, ki so bili v celoti liberalizirani že pred začetkom veljavnosti tega sporazuma na podlagi tarifnih preferencialov, odobrenih pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, skrbno preuči, ali je povečan uvoz posledica znižanja ali odprave carin v skladu s tem sporazumom.

4.   Noben izmed zgoraj navedenih ukrepov se ne uporablja v okviru preferencialnih dajatev prostih tarifnih kvot, odobrenih s tem sporazumom.

Člen 105

Pogoji in omejitve

1.   Dvostranskega zaščitnega ukrepa se ne sme uporabiti:

(a)

razen v takem obsegu in tako dolgo, kot je to potrebno za preprečitev ali odpravo stanja iz člena 104 ali 109;

(b)

za obdobje, daljše od dveh let. To obdobje se lahko podaljša za največ dve leti, če pristojni organi pogodbenice uvoznice v skladu s postopki iz tega pododdelka ugotovijo, da je ukrep še naprej potreben za preprečitev ali odpravo stanja iz člena 104 ali 109, pod pogojem da skupno obdobje uporabe zaščitnega ukrepa, vključno z obdobjem začetne uporabe in vsakim njegovim podaljšanjem, ni daljše od štirih let ali

(c)

po koncu prehodnega obdobja, razen s soglasjem druge pogodbenice. "Prehodno obdobje" pomeni deset let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Za kakršno koli blago, za katerega je na seznamu v Prilogi I (Odprava carin) pogodbenice, ki uporablja ukrep, določeno obdobje odprave tarif deset let ali več, prehodno obdobje pomeni obdobje odprave tarif za blago z navedenega seznama plus tri leta.

2.   Ko pogodbenica preneha uporabljati dvostranski zaščitni ukrep, je carinska stopnja tista stopnja, ki bi za blago veljala v skladu s seznamom te pogodbenice.

Člen 106

Začasni ukrepi

V kritičnih okoliščinah, kadar bi odlašanje povzročilo škodo, ki bi se težko odpravila, lahko pogodbenica začasno uporabi dvostranski zaščitni ukrep, ne da bi izpolnjevala zahteve iz odstavka 1 člena 116 tega poglavja, po predhodni ugotovitvi, da obstajajo jasni dokazi, da se je uvoz blaga s poreklom iz druge pogodbenice povečal zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom ter da tak uvoz povzroča stanje iz člena 104 ali 109 ali zaradi njega grozi povzročitev takega stanja. Noben začasni ukrep ne sme trajati več kot dvesto dni, pogodbenica pa v tem času upošteva zadevna postopkovna pravila iz pododdelka B.4 (Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za dvostranske zaščitne ukrepe). Pogodbenica takoj povrne vsako povišanje tarife, če se med preiskavo iz pododdelka B.4 ne ugotovi, da so zahteve iz člena 104 izpolnjene. Trajanje kakršnega koli začasnega ukrepa se šteje kot del obdobja iz odstavka 1(b) člena 105. Zadevna pogodbenica uvoznica ob sprejetju takih začasnih ukrepov obvesti drugo zadevno pogodbenico ter zadevo na zahtevo druge pogodbenice takoj predloži v preučitev Pridružitvenemu odboru.

Člen 107

Nadomestilo in začasna prekinitev koncesij

1.   Pogodbenica, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, se posvetuje s pogodbenico, katere izdelki so predmet ukrepa, da se sporazumeta o ustreznem nadomestilu za liberalizacijo trgovine v obliki koncesij z bistveno enakovrednimi učinki na trgovino. Pogodbenica zagotovi možnost za taka posvetovanja najpozneje trideset dni po uporabi dvostranskega zaščitnega ukrepa.

2.   Če s posvetovanji iz odstavka 1 v tridesetih dneh ni dosežen dogovor o nadomestilu za liberalizacijo trgovine, lahko pogodbenica, katere izdelki so predmet zaščitnega ukrepa, začasno preneha uporabljati koncesije z bistveno enakovrednimi učinki za trgovino pogodbenice, ki uporablja zaščitni ukrep.

Člen 108

Časovni presledek med dvema ukrepoma

Noben zaščitni ukrep iz tega pododdelka se ne uporablja za uvoz izdelka, ki je bil predhodno predmet takega ukrepa, razen po preteku obdobja, ki je enako polovici obdobja, med katerim se je zaščitni ukrep uporabljal v obdobju neposredno pred tem.

Člen 109

Najbolj oddaljene regije

1.   Kadar se kateri koli izdelek s poreklom iz ene ali več republik pogodbenice SA uvaža na ozemlje ene ali več najbolj oddaljenih regij pogodbenice EU v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da povzroči resno poslabšanje gospodarskega stanja v zadevni najbolj oddaljeni regiji oziroma regijah pogodbenice EU ali grozi, da bo to povzročil, lahko pogodbenica EU po preučitvi alternativnih rešitev izjemoma sprejme zaščitne ukrepe, omejene na ozemlje zadevne regije oziroma regij.

2.   Druga pravila iz tega pododdelka, ki se uporabljajo za dvostranske zaščitne ukrepe, se brez poseganja v določbe odstavka 1 uporabljajo tudi za kakršne koli zaščitne ukrepe, sprejete na podlagi tega člena.

3.   Pridružitveni svet lahko razpravlja o tem, ali se lahko v primerih resnega poslabšanja gospodarskega stanja oziroma grožnje takega poslabšanja v izrazito manj razvitih regijah republik pogodbenice SA ta člen uporablja tudi za te regije.

Pododdelek B.4

Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za dvostranske zaščitne ukrepe

Člen 110

Pravo, ki se uporablja

Pristojni preiskovalni organ pri uporabi dvostranskih zaščitnih ukrepov upošteva določbe tega pododdelka, v primerih, ki jih ta pododdelek ne obravnava, pa uporablja pravila svoje nacionalne zakonodaje.

Člen 111

Začetek postopka

1.   V skladu z nacionalno zakonodajo vsake pogodbenice se lahko zaščitni postopek začne na lastno pobudo pristojnega preiskovalnega organa, na podlagi prejetja informacij s strani ene ali več držav članic Evropske unije ali na podlagi pisnega zahtevka subjektov, določenih v nacionalni zakonodaji. V primerih, ko se postopek začne na podlagi pisnega zahtevka, subjekt, ki zahtevek vloži, dokaže, da je reprezentativen za domačo industrijo, ki proizvaja blago, podobno ali neposredno konkurenčno uvoženemu blagu.

2.   Po vložitvi so pisni zahtevki, razen v obsegu vsebovanih zaupnih informacij, takoj na vpogled javnosti.

3.   Ob začetku zaščitnega postopka pristojni preiskovalni organ objavi obvestilo o začetku postopka v uradnem listu pogodbenice. Obvestilo določa subjekt, ki je vložil pisni zahtevek, če je ustrezno, uvoženo blago, ki je predmet postopka, ter njegovo podtarifno številko in tarifno številko izdelka, pod katero je uvrščeno, naravo ugotovitve in časovni okvir zanjo, čas in kraj javne obravnave ali rok, v katerem lahko zainteresirane strani zahtevajo ustno zaslišanje pred preiskovalnim organom, rok, v katerem lahko zainteresirane strani pisno podajo svoja stališča in predložijo informacije, kraj, na katerem je mogoče vpogledati v pisno zahtevo in morebitne druge nezaupne dokumente, ki so bili vloženi med potekom postopka, ter ime, naslov in telefonsko številko urada, na katerega se je mogoče obrniti za več informacij.

4.   Pristojni preiskovalni organ pri zaščitnem postopku, ki se začne na podlagi pisnega zahtevka subjekta, ki trdi, da je reprezentativen za domačo industrijo, obvestila iz odstavka 3 ne objavi, preden s skrbno oceno ne ugotovi, da pisni zahtevek izpolnjuje zahteve njegove nacionalne zakonodaje.

Člen 112

Preiskava

1.   Pogodbenica lahko zaščitni ukrep uporabi samo po preiskavi, ki jo opravi pristojni preiskovalni organ te pogodbenice v skladu s postopkom iz tega pododdelka. Ta preiskava obsega ustrezna javna obvestila vsem zainteresiranim stranem in javna zaslišanja ali druge primerne načine, na katere bi lahko uvozniki, izvozniki in druge zainteresirane strani predstavili dokaze ter svoja stališča, vključno z možnostjo odgovora na predstavitve drugih pogodbenic.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da njen pristojni preiskovalni organ vsako tako preiskavo dokonča v dvanajstih mesecih po datumu njenega začetka.

Člen 113

Dokazovanje škode in vzročne zveze

1.   Pristojni preiskovalni organ pri izvajanju svojega postopka oceni vse ustrezne objektivne in količinsko opredeljive dejavnike, ki vplivajo na položaj domače industrije, zlasti stopnjo in količino povečanja uvoza zadevnega blaga z absolutnega vidika ali v primerjavi z domačo proizvodnjo, delež domačega trga, ki ga zavzema povečan uvoz, ter spremembe ravni prodaje, proizvodnje, produktivnosti, uporabe zmogljivosti, dobičkov in izgub ter zaposlenosti.

2.   Razen če preiskava na podlagi objektivnih dokazov pokaže, da obstaja jasna vzročna zveza med povečanim uvozom zadevnega blaga in stanji iz člena 104 ali 109, se dejstvo, ali je povečan izvoz povzročil ali grozi, da bo povzročil stanja iz člena 104 ali 109, ne ugotavlja. Če stanja iz člena 104 ali 109 hkrati povzročajo drugi dejavniki, ki niso povečan uvoz, se taka škoda ali resno poslabšanje gospodarskega stanja ne pripišeta povečanemu uvozu.

Člen 114

Zaslišanja

Pristojni preiskovalni organ v vsakem postopku:

(a)

potem ko o tem v razumnem roku poda obvestilo, izvede javno zaslišanje, ki vsem zainteresiranim stranem in morebitnim reprezentativnim potrošniškim združenjem omogoča osebno prisotnost ali prisotnost zastopnika, da predložijo dokaze in so zaslišani glede resne škode ali tveganja resne škode, ter omogoča vlaganje ustreznega pravnega sredstva ali

(b)

omogoči zaslišanje vsem zainteresiranim stranem, ki so vložile pisni zahtevek v roku iz obvestila o začetku postopka, v katerem so prikazale, da jih bo izid preiskave verjetno dejansko zadeval in da obstajajo posebni razlogi za njihovo ustno zaslišanje.

Člen 115

Zaupne informacije

Preiskovalni organ po izkazu razlogov obravnava kot zaupne vse informacije, ki so po naravi zaupne ali so bile predložene na zaupni podlagi. Take informacije se brez dovoljenja pogodbenice, ki jih je predložila, ne razkrijejo. Od pogodbenic, ki predložijo zaupne informacije, se lahko zahteva, da predložijo nezaupne povzetke teh informacij ali pa, če take pogodbenice navedejo, da se takih informacij ne da povzeti, navedejo razloge, zakaj ni mogoče priskrbeti povzetka. Vendar če pristojni preiskovalni organ ugotovi, da zahteva za zaupnost ni utemeljena, in če zadevna pogodbenica ne želi objaviti informacij ali odobriti razkritja v splošni ali povzeti obliki, lahko ta organ takih informacij ne upošteva, razen če mu ustrezni viri dovolj tehtno ne prikažejo, da so informacije pravilne.

Člen 116

Obvestila in objave

1.   Kadar pogodbenica meni, da obstaja ena od okoliščin iz člena 104 ali 109, zadevo takoj predloži v preučitev Pridružitvenemu odboru. Pridružitveni odbor lahko pripravi kakršno koli priporočilo, potrebno za popravo okoliščin, ki so nastale. Če v tridesetih dneh od predložitve zadeve Pridružitvenemu odboru, slednji ni pripravil nobenega priporočila za popravo okoliščin ali če ni bila dosežena nobena druga zadovoljiva rešitev, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za popravo okoliščin v skladu s tem pododdelkom.

2.   Pristojni preiskovalni organ pogodbenici izvoznici zagotovi vse zadevne informacije, ki vključujejo dokaze o škodi ali resnemu poslabšanju gospodarskega stanja, nastalemu zaradi povečanega uvoza, natančen opis zadevnega izdelka in predlagane ukrepe, predlagan datum uvedbe in pričakovano trajanje.

3.   Pristojni preiskovalni organ svoje ugotovitve in obrazložene sklepe glede vseh zadevnih dejanskih in pravnih vprašanjih objavi v uradnem listu pogodbenice, vključno z opisom uvoženega blaga in stanja, zaradi katerega so bili uvedeni ukrepi v skladu s členom 104 ali 109, vzročno zvezo med takim stanjem in povečanim uvozom ter obliko, stopnjo in trajanjem ukrepov.

4.   Pristojni preiskovalni organ ne razkrije nobenih informacij, ki so bile priskrbljene v skladu s katero koli obvezo v zvezi s zaupnimi informacijami, ki je bila sprejeta med potekom postopka.

POGLAVJE 3

Carine in olajševanje trgovine

Člen 117

Cilji

1.   Pogodbenice priznavajo pomen carinskih zadev in olajševanja trgovine v razvijajočem se svetovnem trgovinskem okolju. Pogodbenice soglašajo, da na tem področju okrepijo sodelovanje z namenom zagotoviti, da ustrezna zakonodaja in postopki ter tudi upravna usposobljenost ustreznih uprav izpolnjujejo cilje učinkovitega nadzora in spodbujanja olajševanja trgovine, ter da pomagajo spodbujati razvoj in regionalno povezovanje republik pogodbenice SA.

2.   Pogodbenice priznavajo, da zakoniti cilji javnih politik, vključno v zvezi z varnostjo in preprečevanjem goljufij, nikakor ne smejo biti ogroženi.

Člen 118

Carina in postopki v zvezi s trgovino

1.   Pogodbenice soglašajo, da njihove carinske zakonodaje, drugi predpisi in postopki temeljijo na:

(a)

mednarodnih instrumentih in standardih, ki se uporabljajo na področju carine, vključno z Okvirom o standardih za zaščito in olajševanje svetovne trgovine Svetovne carinske organizacije in Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga;

(b)

zaščiti in olajševanju zakonite trgovine z učinkovitim uveljavljanjem in izpolnjevanjem zahtev iz carinske zakonodaje;

(c)

zakonodaji, ki se izogiba nepotrebnim ali diskriminatornim bremenom, ščiti pred carinskimi goljufijami in zagotavlja dodatne olajšave pri visoki stopnji upoštevanja;

(d)

uporabi sodobnih carinskih tehnik, vključno z obvladovanjem tveganja, poenostavljenimi postopki za vstop in sprostitev blaga, nadzorom po sprostitvi in metodami revizije v družbah;

(e)

sistemu zavezujočih odločb o carinskih zadevah, zlasti o tarifni uvrstitvi in pravilih o poreklu v skladu s pravili zakonodaje pogodbenic;

(f)

postopnem razvoju sistemov, vključno s sistemi, ki temeljijo na informacijski tehnologiji, da se olajša elektronska izmenjava podatkov med carinskimi upravami in drugimi sorodnimi javnimi institucijami;

(g)

pravilih, ki zagotavljajo, da so vse kazni za manjše kršitve carinskih predpisov ali postopkovnih zahtev sorazmerne in nediskriminatorne, njihova uporaba pa ne povzroča neupravičenih zamud;

(h)

pristojbinah in dajatvah, ki so razumne in količinsko omejene na stroške opravljene storitve v zvezi s kakršno koli posebno transakcijo ter se ne izračunavajo ad valorem. Pristojbine in takse se ne naložijo za konzularne storitve in

(i)

odpravi vseh zahtev za obvezno uporabo pregledov pred odpremo, kot so določeni v Sporazumu STO o pregledih pred odpremo, ali kakršnih koli drugih dejavnosti pregleda, ki se izvajajo na namembnem kraju, pred postopkom carinjenja, ki jih opravljajo zasebne družbe.

2.   Pogodbenice soglašajo, da njihove carinske zakonodaje, drugi predpisi in postopki kolikor je mogoče črpajo iz vsebinskih elementov Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, kakor je bila spremenjena (revidirana Kjotska konvencija), in njenih prilog.

3.   Pogodbenice za izboljšanje delovnih metod in zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in odgovornosti postopkov:

(a)

kolikor je mogoče sprejmejo nadaljnje ukrepe za zmanjšanje, poenostavitev in standardizacijo podatkov ter dokumentacije, ki jih zahtevajo carina in druge povezane javne institucije;

(b)

kjer koli je to mogoče, poenostavijo zahteve in formalnosti v zvezi s hitro sprostitvijo in carinjenjem blaga;

(c)

zagotovijo učinkovite, hitre, nediskriminatorne in lahko dostopne postopke, ki omogočajo pravico do pritožbe v skladu z zakonodajo posamezne pogodbenice proti ukrepom, odločbam in sklepom carinske uprave, ki vplivajo na uvoz, izvoz ali blago v tranzitu. Morebitne dajatve morajo biti sorazmerne s stroški pritožbenih postopkov; in

(d)

sprejmejo ukrepe za zagotavljanje ohranjanja najvišjih standardov neoporečnosti.

4.   Pogodbenice zagotovijo, da zakonodaja glede carinskih posrednikov temelji na preglednih in sorazmernih pravilih. Če pogodbenica zahteva obvezno uporabo carinskih posrednikov, lahko pravne osebe poslujejo z lastnimi carinskimi posredniki, ki imajo za ta namen dovoljenje pristojnega organa. Ta določba ne posega v položaj pogodbenic v večstranskih pogajanjih.

Člen 119

Tranzit

1.   Pogodbenice zagotovijo prost tranzit čez svoje ozemlje v skladu z načeli člena V GATT 1994.

2.   Vse omejitve, nadzor ali zahteve morajo temeljiti na zakonitem cilju javne politike, biti nediskriminatorne, sorazmerne in se enotno uporabljati.

3.   Brez poseganja v izvajanje zakonitega carinskega nadzora izdelkov v tranzitu vsaka pogodbenica tranzitnemu prometu na ozemlje ali z ozemlja katere koli pogodbenice odobri obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave tranzitnega prometa čez svoje ozemlje.

4.   V skladu z načeli člena V GATT 1994 pogodbenice izvajajo ureditve, ki s pridržkom zagotovitve ustreznega jamstva omogočajo tranzit blaga brez pobiranja kakršnih koli carin, tranzitnih dajatev ali drugih taks v zvezi s tranzitom, razen taks za prevoz ali taks, ki so sorazmerne z upravnimi izdatki za tranzit ali stroški za opravljene storitve.

5.   Pogodbenice spodbujajo in izvajajo regionalne tranzitne dogovore, ki zmanjšujejo trgovinske ovire.

6.   Pogodbenice skrbijo za sodelovanje in usklajevanje vseh zadevnih organov in agencij na svojem ozemlju za pospeševanje tranzitnega prometa in spodbujanje čezmejnega sodelovanja.

Člen 120

Odnosi s poslovno skupnostjo

Pogodbenice soglašajo, da:

(a)

zagotovijo objavo vse zakonodaje, postopkov ter pristojbin in taks, po možnosti z elektronskimi sredstvi, vključno s potrebnimi dodatnimi informacijami.

Pogodbenice objavijo pomembna upravna obvestila, vključno z zahtevami in vstopnimi postopki za blago, delovnim časom in operativnimi postopki carinskih uradov ter kontaktnimi točkami za poizvedbe;

(b)

obstaja potreba po pravočasnih in rednih posvetovanjih s predstavniki zainteresiranih strani v zvezi s carinskimi zakonodajnimi predlogi in postopki. V ta namen vsaka pogodbenica uvede ustrezne in redne mehanizme za posvetovanja;

(c)

mora biti na voljo razumno časovno obdobje med objavo nove ali spremenjene zakonodaje, postopkov in pristojbin ali dajatev ter začetkom njihove veljavnosti (6);

(d)

podpirajo sodelovanje s poslovno skupnostjo z uporabo nearbitrarnih in javno dostopnih postopkov, kot so memorandumi o soglasju, ki temeljijo na tistih, ki jih razširja Svetovna carinska organizacija, in

(e)

zagotovijo, da bodo njihove carinske ter z njimi povezane zahteve in postopki še naprej zadovoljevali potrebe trgovinske skupnosti, upoštevali najboljše prakse in še naprej čim manj omejevali trgovino.

Člen 121

Carinsko vrednotenje

Sporazum STO o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o carinskem vrednotenju) ureja pravila za carinsko vrednotenje, ki se uporabljajo v trgovini med pogodbenicami.

Člen 122

Obvladovanje tveganja

Vsaka pogodbenica uporabi sisteme obvladovanja tveganja, ki njenim carinskim organom omogočajo, da se pri pregledih osredotočijo na blago z visoko stopnjo tveganja, in ki olajšujejo carinjenje in premikanje blaga z nizko stopnjo tveganja.

Člen 123

Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu

1.   Pogodbenice ustanovijo Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu v skladu s členom 348 in kot je določeno v Prilogi XXI (Pododbori).

2.   Naloge Pododbora vključujejo:

(a)

spremljanje izvajanja in izvrševanja tega poglavja in Priloge II (O opredelitvi pojma "izdelki s poreklom" in načinih upravnega sodelovanja) tega sporazuma;

(b)

zagotovitev foruma za posvetovanje in razpravo o vseh zadevah v zvezi s carino, zlasti o carinskih postopkih, carinskem vrednotenju, tarifnih režimih, carinski nomenklaturi, carinskem sodelovanju in medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah;

(c)

zagotovitev foruma za posvetovanje in razpravo o zadevah, povezanih s pravili o poreklu in upravnim sodelovanjem;

(d)

izboljšanje sodelovanja pri razvijanju, uporabi in uveljavljanju carinskih postopkov, medsebojne upravne pomoči v carinskih zadevah, pravil o poreklu in upravnega sodelovanja;

(e)

obravnavanje zahtev za spremembo pravil o poreklu in posredovanje rezultatov analiz ter priporočil Pridružitvenemu odboru;

(f)

izvajanje nalog in funkcij iz Priloge II (O opredelitvi pojma "izdelki s poreklom" in načinih upravnega sodelovanja) tega sporazuma;

(g)

izboljšanje sodelovanja na področju krepitve zmogljivosti in tehnične pomoči ter

(h)

kakršno koli drugo vprašanje, ki mu ga posreduje Pridružitvi odbor.

3.   Pogodbenice se lahko dogovorijo za ad hoc srečanja za carinsko sodelovanje, pravila o poreklu ali medsebojno upravno pomoč.

Člen 124

Sodelovanje in tehnična pomoč na področju carin in olajševanja trgovine

Ukrepi tehnične pomoči, ki so potrebni za izvajanje tega poglavja, so določeni v členih 53 in 54 naslova VI (Razvoj gospodarstva in trgovine) dela III tega sporazuma.

POGLAVJE 4

Tehnične ovire v trgovini

Člen 125

Cilji

1.   Cilj tega poglavja je olajševati in povečati blagovno menjavo z ugotavljanjem, preprečevanjem in odpravljanjem nepotrebnih ovir v trgovini med pogodbenicami, ki lahko nastanejo kot posledica priprave, sprejetja in uporabe tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti v okviru Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini (v nadaljevanju: Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini).

2.   Pogodbenice se zavezujejo k sodelovanju pri krepitvi regionalnega povezovanja v pogodbenicah v zadevah v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini.

3.   Pogodbenice se zavezujejo k ustanovitvi in krepitvi tehnične zmogljivosti na področju zadev v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini, da bi se izboljšal dostop do njihovih trgov.

Člen 126

Splošne določbe

Pogodbenice ponovno potrjujejo svoje obstoječe medsebojne pravice in obveznosti iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ki je vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del. Pogodbenice posebej upoštevajo člen 12 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, ki ureja posebno in pristransko obravnavo.

Člen 127

Področje in obseg uporabe

1.   To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kot so opredeljeni v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicami.

2.   Ne glede na odstavek 1 se to poglavje ne uporablja za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu STO o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (v nadaljevanju: Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih) ter za specifikacije nabav, ki jih pripravljajo vladni organi za potrebe svoje proizvodnje ali porabe, ki bodo urejene v naslovu V (Javna naročila) dela IV tega sporazuma.

Člen 128

Opredelitev pojmov

Za namene tega poglavja se uporablja opredelitev pojmov iz Priloge I k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

Člen 129

Tehnični predpisi

Pogodbenice soglašajo, da bodo čim bolje uporabile dobre regulativne prakse, kot so opredeljene v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini. Pogodbenice zlasti soglašajo, da:

(a)

bodo uporabile mednarodne standarde kot podlago za tehnične predpise, vključno s postopki za ugotavljanje skladnosti, razen kjer bi bili taki mednarodni standardi neučinkoviti ali neustrezni za dosego zasledovanih zakonitih ciljev; kjer pa kot podlaga niso bili uporabljeni mednarodni standardi, na zahtevo druge pogodbenice obrazložijo, zakaj je bilo ocenjeno, da so taki standardi neustrezni ali neučinkoviti za dosego zastavljenega cilja;

(b)

spodbujajo pripravo regionalnih tehničnih predpisov, ter da ti nadomestijo morebitne obstoječe nacionalne predpise, da se olajša trgovina s pogodbenicami in med njimi;

(c)

vzpostavijo mehanizme za boljše zagotavljanje informacij o tehničnih predpisih industrijam druge pogodbenice (na primer s pomočjo javno dostopnega spletnega mesta) ter

(d)

drugi pogodbenici oziroma njenim gospodarskim subjektom na zahtevo brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo informacije in, kjer je ustrezno, pisna navodila za uskladitev z njihovimi tehničnimi predpisi.

Člen 130

Standardi

1.   Pogodbenice potrjujejo svojo obveznost iz člena 4.1 Sporazuma o tehničnih omejitvah v trgovini za zagotovitev, da njihovi organi za standardizacijo sprejmejo in spoštujejo Kodeks dobre prakse za pripravo, sprejetje in uporabo standardov iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih omejitvah v trgovini.

2.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo:

(a)

zagotavljale ustrezno interakcijo med regulativnimi organi in nacionalnimi, regionalnimi ali mednarodnimi standardizacijskimi organi;

(b)

zagotavljale uporabo načel, določenih v Sklepu Odbora o načelih za razvoj mednarodnih standardov, smernic in priporočil v zvezi s členoma 2 in 5 ter Prilogo 3 k Sporazumu, ki ga je 13. novembra 2000 sprejel Odbor STO za tehnične ovire v trgovini;

(c)

zagotovile sodelovanje med njihovimi standardizacijskimi organi, da se, kjer je to mogoče, mednarodno standardizacijsko delo uporabi kot temelj za izdelavo standardov na regionalni ravni;

(d)

spodbujale izdelavo regionalnih standardov. Ko bo regionalni standard sprejet, bo v celoti nadomestil vse obstoječe nacionalne standarde;

(e)

si izmenjevale informacije o uporabi standardov s strani pogodbenic v zvezi s tehničnimi predpisi in po možnosti določile, da standardi ne postanejo obvezni, ter

(f)

si izmenjevale informacije in strokovno znanje o delu mednarodnih, regionalnih ter nacionalnih standardizacijskih organov in o obsegu uporabe mednarodnih standardov kot podlage za njihove nacionalne in regionalne standarde, poleg tega pa tudi splošne informacije o sporazumih o sodelovanju, ki jih katera koli pogodbenica uporablja pri standardizaciji.

Člen 131

Ugotavljanje skladnosti in akreditiranje

1.   Pogodbenice priznavajo, da obstaja širok obseg mehanizmov ugotavljanja skladnosti za lažje sprejemanje izdelkov na ozemlju pogodbenic, ki vključuje:

(a)

sprejetje dobaviteljeve izjave o skladnosti;

(b)

določitev organov za ugotavljanje skladnosti s sedežem na ozemlju druge pogodbenice;

(c)

sprejetje rezultatov postopkov za ugotavljanje skladnosti s strani organov na ozemlju druge pogodbenice in

(d)

prostovoljne dogovore med organi za ugotavljanje skladnosti na ozemlju vsake izmed pogodbenic.

2.   Skladno s tem se pogodbenice zavezujejo, da bodo:

(a)

v skladu s členom 5.1.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini zahtevale postopke za ugotavljanje skladnosti, ki niso strožji, kot je potrebno;

(b)

zagotavljale, da v primeru, ko je pogodbenica v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo pooblastila več organov za ugotavljanje skladnosti, zakonodajni ukrepi, ki jih sprejme taka pogodbenica, ne bodo omejevali pravice subjektov do izbire kraja izvajanja zadevnih postopkov za ugotavljanje skladnosti in

(c)

da si bodo izmenjevale informacije o politiki akreditiranja ter preučile, kako najbolje uporabiti mednarodne standarde za akreditiranje in mednarodne sporazume, ki vključujejo organe pogodbenic za akreditiranje, na primer prek mehanizmov Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev (ILAC) in Mednarodnega akreditacijskega foruma (IAF).

Člen 132

Posebna in pristranska obravnava

V skladu z določbami člena 126 tega poglavja se pogodbenice strinjajo, da:

(a)

poskrbijo, da zakonodajni ukrepi ne omejujejo sklepanja prostovoljnih sporazumov med organi za ugotavljanje skladnosti, ki se nahajajo v republikah pogodbenice SA in organi za ugotavljanje skladnosti, ki se nahajajo v pogodbenici EU, ter spodbujajo sodelovanje takih organov pri teh sporazumih;

(b)

lahko pogodbenica izvoznica, kadar ena izmed pogodbenic ugotovi določeno težavo v zvezi z dejanskimi ali predlaganimi tehničnimi predpisi, standardi ali postopki za ugotavljanje skladnosti, ki bi lahko vplivala na trgovino med pogodbenicami, zahteva pojasnila in navodila glede ravnanja, ki je skladno z ukrepom pogodbenice uvoznice. Slednja se takoj ustrezno posveti tej zahtevi in upošteva pomisleke, ki jih je izrazila pogodbenica izvoznica;

(c)

se pogodbenica uvoznica zaveže, da na zahtevo pogodbenice izvoznice prek svojih pristojnih organov takoj pošlje informacije v zvezi s tehničnimi predpisi, standardi in postopki ugotavljanja skladnosti, ki se uporabljajo pri komercializaciji skupine blaga ali določenega blaga na ozemlju pogodbenice uvoznice, ter

(d)

pogodbenica EU v skladu s členom 12.3 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini pri pripravi ali uporabi tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti upošteva posebne razvojne, finančne in trgovinske potrebe republik pogodbenic SA z namenom zagotoviti, da taki tehnični predpisi, standardi in postopki ugotavljanja skladnosti po nepotrebnem ne ovirajo njihovega izvoza.

Člen 133

Sodelovanje in tehnična pomoč

Pogodbenice soglašajo, da je v njihovem skupnem interesu spodbujati pobude vzajemnega sodelovanja in tehnične pomoči v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini. V tem smislu so pogodbenice opredelile številne dejavnosti sodelovanja, ki so določene v členu 57 naslova VI (Gospodarski in trgovinski razvoj) dela III tega sporazuma.

Člen 134

Sodelovanje in regionalno povezovanje

Pogodbenice soglašajo, da je sodelovanje med nacionalnimi in regionalnimi organi, ki se ukvarjajo z zadevami v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovinskih zadevah tako v javnem kot zasebnem sektorju, pomembno za pospeševanje trgovine znotraj regij in med pogodbenicami. V ta namen se pogodbenice zavezujejo, da bodo izvajale skupne ukrepe, ki lahko vključujejo:

(a)

krepitev njihovega sodelovanja na področju standardov, tehničnih predpisov, meroslovja, akreditiranja in ugotavljanja skladnosti za izboljšanje vzajemnega razumevanja njihovih sistemov ter, na področjih skupnega interesa, za preučevanje pobud za olajševanje trgovine, ki vodijo k zbliževanju njihovih regulativnih zahtev. V ta namen lahko vzpostavijo ureditvene dialoge na horizontalni in sektorski ravni;

(b)

poskuse opredeliti, razviti in spodbujati pobude za olajševanje trgovine, ki lahko vključujejo, a niso omejeni na:

(i)

krepitev regulativnega sodelovanja z, na primer, izmenjavo informacij, strokovnega znanja in podatkov, ter z znanstvenim in tehničnim sodelovanjem za izboljšanje načina priprave tehničnih predpisov v smislu preglednosti in posvetovanj ter učinkovito uporabo regulativnih virov,

(ii)

poenostavitev postopkov in zahtev ter

(iii)

spodbujanje in podpiranje dvostranskega sodelovanja med njihovimi organizacijami, javnimi ali zasebnimi, pristojnimi za meroslovje, standardizacijo, preskušanje, certifikacijo in akreditacijo;

(c)

to, da pogodbenica na zahtevo ustrezno preuči predloge druge pogodbenice glede sodelovanja pod pogoji iz tega poglavja.

Člen 135

Preglednost in postopki uradnega obveščanja

Pogodbenice soglašajo, da:

(a)

bodo izpolnjevale obveznosti pogodbenic glede preglednosti, kot so določene v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, in zagotavljale zgodnje obveščanje glede uvajanja tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti, ki pomembno vplivajo na trgovino med pogodbenicami, ter da bodo ob uvajanju takih tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti zagotovile dovolj časa med njihovo objavo in začetkom veljavnosti, tako da se jim gospodarski subjekti lahko prilagodijo;

(b)

bodo v primeru uradnega obvestila v skladu s Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini drugi pogodbenici po uradnem obvestilu zagotovile vsaj šestdeset dni za pripravo pisnih pripomb na predlog, razen ob nastanku nujnih problemih v zvezi z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo ali ob tveganju njihovega nastanka, in kadar je primerno, ustrezno obravnavale utemeljene zahteve za podaljšanje obdobja za predložitev pripomb. To obdobje se podaljša, če to predlaga Odbor STO za tehnične ovire v trgovini; in

(c)

bodo ustrezno upoštevale stališča druge pogodbenice, kadar je del postopka priprave tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti pred postopkom priglasitve STO na voljo za javno posvetovanje v skladu s postopki posamezne regije in da bodo na zahtevo poslale pisne odgovore na pripombe druge pogodbenice.

Člen 136

Nadzor trga

Pogodbenice se zavezujejo, da:

(a)

si bodo izmenjevale stališča o nadzoru trga in izvršilnih dejavnostih ter

(b)

bodo zagotavljale, da bodo nadzor trga izvajali pristojni organi na neodvisen način, da se prepreči navzkrižje interesov.

Člen 137

Pristojbine

Pogodbenice se zavezujejo, da zagotovijo, da:

(a)

so kakršne koli pristojbine za ugotavljanje skladnosti izdelkov s poreklom iz ene od pogodbenic pravične glede na kakršne koli pristojbine za ugotavljanje skladnosti podobnih izdelkov nacionalnega porekla ali izdelkov s poreklom iz ozemlja druge pogodbenice, ob upoštevanju stroškov komunikacije, prevoza in drugih stroškov, do katerih pride zaradi različnih lokacij obratov vložnika in organa za ugotavljanje skladnosti;

(b)

pogodbenica drugi pogodbenici omogoči ugovor zoper višino pristojbine za ugotavljanje skladnosti izdelka, kadar je pristojbina glede na stroške storitve certificiranja pretirana in če to zmanjšuje konkurenčnost njenih izdelkov, ter

(c)

je pričakovano trajanje postopka kakršnega koli obveznega ugotavljanja skladnosti razumno in pravično za uvožene in domače izdelke.

Člen 138

Označevanje in etiketiranje

1.   Pogodbenice ponovno potrjujejo, kot je navedeno v členu 1 Priloge 1 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, da lahko tehnični predpis obsega ali obravnava izključno zahteve za označevanje ali etiketiranje, in soglašajo, da kadar njihovi tehnični predpisi predvidevajo kakršne koli zahteve za označevanje ali etiketiranje, upoštevajo načela člena 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.

2.   Pogodbenice zlasti soglašajo, da:

(a)

bodo označevanje ali etiketiranje zahtevale samo, ko je pomembno za potrošnike ali uporabnike izdelka ali za navajanje skladnosti izdelka z obveznimi tehničnimi zahtevami (7);

(b)

če je to potrebno zaradi tveganja, ki ga izdelki povzročajo za zdravje ali življenje ljudi, živali ali rastlin, okolje ali državno varnost, lahko pogodbenice:

(i)

zahtevajo odobritev, registracijo ali certifikacijo etiket ali oznak kot predpogoj za prodajo na svojih tržiščih ter

(ii)

določijo zahteve glede fizičnih lastnosti ali oblikovanja etikete, zlasti to, da morajo biti informacije podane na določenem delu izdelka ali v določenem formatu ali velikosti.

Zgoraj navedeno se razume tako, da ne posega v ukrepe, ki jih pogodbenice sprejmejo v skladu s svojimi notranjimi pravili za preverjanje skladnosti etiket z obveznimi zahtevami, in ukrepe, ki jih pogodbenice sprejmejo za nadzor praks, ki lahko zavajajo potrošnike;

(c)

kadar pogodbenica zahteva, da gospodarski subjekti uporabljajo enkratno identifikacijsko številko, tako številko gospodarskim subjektom druge pogodbenice brez nepotrebnega odlašanja in na nediskriminatoren način zagotovi;

(d)

če to ni zavajajoče, protislovno ali dvoumno glede informacij, ki jih zahteva namembna država blaga, pogodbenice dovolijo:

(i)

informacije v drugih jezikih poleg informacij v jeziku, ki ga zahteva namembna država blaga;

(ii)

mednarodne nomenklature, piktograme, simbole ali grafične prikaze ter

(iii)

dodatne informacije ob tistih, ki jih zahteva namembna država blaga;

(e)

kadar zakoniti cilji iz Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini niso ogroženi in lahko informacije na ustrezen način dosežejo potrošnika, si pogodbenica namesto oznak ali etiket, fizično pritrjenih na izdelek, prizadeva sprejeti začasne ali odstranljive etikete ali označevanje ali etiketiranje v spremni dokumentaciji, in

(f)

pogodbenice dovolijo, da se etiketiranje in popravljanje etiketiranja izvaja v namembni državi, pred komercializacijo blaga.

3.   Ob upoštevanju odstavka 2 se pogodbenice dogovorijo, da kadar pogodbenica zahteva označevanje ali etiketiranje tekstila, oblačil ali obutve, se lahko zahteva, da se trajno označijo samo naslednje informacije:

(a)

pri tekstilu in oblačilih: sestava vlaken, država porekla, varnostna navodila za posebne uporabe in navodila za vzdrževanje; in

(b)

pri obutvi: prevladujoči materiali glavnih delov, varnostna navodila za posebne uporabe in država porekla.

4.   Pogodbenice uporabljajo določbe tega člena najpozneje v enem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 139

Pododbor za tehnične ovire v trgovini

1.   Pogodbenice ustanovijo Pododbor za tehnične ovire v trgovini v skladu s členom 348 in kot je določeno v Prilogi XXI (Pododbori).

2.   Pododbor ima naslednje naloge:

(a)

preuči kakršno koli vprašanje, povezano z uporabo tega poglavja, ki bi lahko vplivala na trgovino med pogodbenicami;

(b)

spremlja izvajanje in izvrševanje tega poglavja; takoj obravnava vsako vprašanje katere koli pogodbenice v zvezi s pripravo, sprejetjem, uporabo ali izvrševanjem standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti ter na zahtevo katere koli pogodbenice svetuje o katerem koli vprašanju iz tega poglavja;

(c)

olajšuje izmenjavo informacij o tehničnih predpisih, standardih in postopkih za ugotavljanje skladnosti;

(d)

v okviru področja uporabe in cilja tega poglavja zagotavlja forum za razpravo za reševanje težav in vprašanj, ki ovirajo ali omejujejo trgovino;

(e)

krepi sodelovanje pri pripravi in izboljševanju standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti, vključno z izmenjavo informacij med zadevnimi javnimi in zasebnimi organi, ki se s temi zadevami ukvarjajo, ter spodbuja neposredno interakcijo med nevladnimi subjekti, kot so organi za standardizacijo, akreditacijo ali certifikacijo;

(f)

olajšuje izmenjavo informacij o delu na nevladnih, regionalnih in večstranskih forumih v zvezi tehničnimi predpisi, standardizacijo in postopki za ugotavljanje skladnosti;

(g)

ugotavlja načine za olajševanje trgovine med pogodbenicami;

(h)

poroča o programih za sodelovanje, uvedenih v skladu s členom 57 naslova VI (Gospodarski in trgovinski razvoj) dela III tega sporazuma, njihovih rezultatih in učinkih teh projektov na olajševanje trgovine in izvajanje določb tega poglavja;

(i)

pregleda to poglavje glede na kakršne koli spremembe v skladu s Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini;

(j)

poroča Pridružitvenemu odboru o izvajanju določb tega poglavja, zlasti o napredku pri doseganju postavljenih ciljev ter o določbah v zvezi s posebno in pristransko obravnavo;

(k)

sprejme kakršen koli drugi ukrep, za katerega pogodbenice menijo, da bi jim pomagal pri izvajanju tega poglavja;

(l)

vzpostavi dialoge med regulatorji v skladu s členom 134 (a) tega poglavja in, kjer je ustrezno, delovnimi skupinami za obravnavo različnih tem, ki so v interesu pogodbenic. Delovne skupine lahko vključujejo nevladne strokovnjake in zainteresirane strani ali se z njimi posvetujejo; ter

(m)

kakršno koli drugo vprašanje, ki mu ga posreduje Pridružitveni odbor.

POGLAVJE 5

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Člen 140

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)

zavarovati življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin na ozemlju pogodbenic, pri tem pa olajševati trgovino med njimi v okviru izvajanja tega poglavja;

(b)

sodelovati za nadaljnje izvajanje Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih;

(c)

zagotoviti, da sanitarni in fitosanitarni ukrepi ne ustvarjajo neupravičenih ovir v trgovini med pogodbenicami;

(d)

upoštevati nesorazmerja med regijami;

(e)

izboljšati sodelovanje na sanitarnem in fitosanitarnem področju v skladu z delom III tega sporazuma z namenom krepitve zmogljivosti pogodbenice v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi zadevami, da se izboljša dostop do trga druge pogodbenice ob zaščiti ravni varovanja ljudi, živali in rastlin, ter

(f)

postopno izvajanje pristopa regija regiji v blagovni menjavi, za katero se uporabljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi.

Člen 141

Večstranske pravice in obveznosti

Pogodbenice ponovno potrjujejo svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.

Člen 142

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe pogodbenice, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicami.

2.   To poglavje se ne uporablja za standarde, tehnične predpise in postopke za ugotavljanje skladnosti, kot so opredeljeni v Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

3.   Poleg tega se to poglavje uporablja za sodelovanje na področju dobrega počutja živali.

Člen 143

Opredelitev pojmov

Za namene tega poglavja se uporablja opredelitev pojmov iz Priloge A k Sporazumu o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.

Člen 144

Pristojni organi

Pristojni organi pogodbenic so organi, ki so pristojni za izvajanje tega poglavja, kot je določeno v Prilogi VI (Pristojni organi). Pogodbenice se v skladu s členom 151 tega poglavja medsebojno obvestijo o kakršni koli spremembi glede takih pristojnih organov.

Člen 145

Splošna načela

1.   Sanitarni in fitosanitarni ukrepi, ki jih uporabljajo pogodbenice, so v skladu z načeli iz člena 3 Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih.

2.   Sanitarni in fitosanitarni ukrepi se ne smejo uporabljati na način, ki bi ustvarjal neupravičene ovire v trgovini.

3.   Postopki iz področja uporabe tega poglavja se uporabljajo na pregleden način, brez nepotrebnega odlašanja ter pod pogoji in zahtevami, vključno s stroški, ki ne smejo biti višji od dejanskih stroškov storitve in so pravični glede na kakršno koli pristojbino, ki se zaračunava za podobne domače izdelke.

4.   Pogodbenice brez znanstvene ali tehnične utemeljitve ne uporabljajo niti postopkov iz odstavka 3 niti zahtev po dodatnih informacijah za zadrževanje dostopa do trga.

Člen 146

Uvozne zahteve

1.   Pogodbenica izvoznica zagotovi, da izdelki, izvoženi v pogodbenico uvoznico, izpolnjujejo sanitarne in fitosanitarne zahteve pogodbenice uvoznice.

2.   Pogodbenica uvoznica zagotovi, da se njeni uvozni pogoji uporabljajo sorazmerno in nediskriminatorno.

Člen 147

Olajševanje trgovine

1.   Seznam obratov:

(a)

Za uvoz izdelkov živalskega izvora pogodbenica izvoznica sporoči pogodbenici uvoznici svoj seznam z obrati, ki izpolnjujejo zahteve pogodbenice uvoznice.

(b)

Pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice ob priložitvi ustreznih sanitarnih jamstev odobri obrate iz Priloge VII (Zahteve in določbe za odobritev obratov pogodbenic za izdelke živalskega izvora), ki se nahajajo na ozemlju pogodbenice izvoznice, brez predhodnega inšpekcijskega pregleda posameznih obratov. Taka odobritev je skladna z zahtevami in določbami iz Priloge VII ter je omejena na tiste kategorije izdelkov, za katere je uvoz dovoljen.

(c)

Sanitarna jamstva iz tega člena lahko vključujejo ustrezne in utemeljene informacije za zagotovitev sanitarnega stanja živih živali in izdelkov živalskega izvora, ki se bodo uvažali.

(d)

Če se ne zahtevajo dodatne informacije, pogodbenica uvoznica v skladu s svojimi pravnimi postopki, ki se uporabljajo, sprejme potrebne zakonodajne ali upravne ukrepe za odobritev uvoza na tej podlagi v štiridesetih delovnih dneh po prejemu zahteve pogodbenice izvoznice s priloženimi sanitarnimi jamstvi.

(e)

Pogodbenica uvoznica redno predloži zapise o zavrnjenih zahtevah za odobritev, vključno z informacijami o neskladnostih, na kateri temelji zavrnitev odobritve obrata.

2.   Pregledi ob uvozu in inšpekcijske pristojbine: kakršne koli pristojbine za postopke glede uvoženih izdelkov lahko krijejo samo stroške, ki jih ima pristojni organ pri izvajanju pregledov ob uvozu; le-ti niso višji od dejanskih stroškov storitve in so pravični glede na kakršne koli pristojbine, ki se zaračunavajo za podobne domače izdelke.

Člen 148

Preverjanja

1.   Vsaka pogodbenica ima na področju uporabe tega poglavja zaradi ohranjanja zaupanja v učinkovito izvajanje njegovih določb pravico:

(a)

preveriti celoto ali del nadzornega sistema organov druge pogodbenice v skladu s smernicami, ki so opisane v Prilogi VIII (Smernice za izvajanje preverjanj). Izdatke za takšno preverjanje nosi pogodbenica, ki preverjanje izvaja; ter

(b)

prejemati informacije druge pogodbenice o njenem nadzornem sistemu in biti obveščena o izidu nadzora v skladu s tem sistemom.

2.   Pogodbenice si sporočajo izide in ugotovitve preverjanj, izvedenih na ozemlju druge pogodbenice, ter jih objavijo.

3.   Kadar pogodbenica uvoznica sklene opraviti preveritveni obisk v pogodbenici izvoznici, se o takem obisku drugo pogodbenico uradno obvesti najmanj šestdeset delovnih dni, preden se opravi tako preverjanje, razen če gre za nujne primere ali se zadevne pogodbenice dogovorijo drugače. Za kakršno koli spremembo tega obiska se dogovorijo zadevne pogodbenice.

Člen 149

Ukrepi v zvezi z zdravjem živali in rastlin

1.   Pogodbenice priznavajo pojem območij brez škodljivcev ali bolezni in območij, na katerih škodljivci ali bolezni niso močno razširjeni, v skladu s Sporazumom o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter standardi, smernicami ali priporočili Svetovne organizacije za zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: OIE) in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (v nadaljnjem besedilu: IPPC). Pododbor iz člena 156 tega poglavja lahko določi nadaljnje podrobnosti v zvezi s postopki za priznavanje takih območij ob upoštevanju Sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter ustreznih standardov, smernic ali priporočil OIE in IPPC. Ta postopek bo vključeval razmere ob izbruhih in ponovnih napadih škodljivcev.

2.   Pogodbenice pri opredelitvi območij brez škodljivcev ali bolezni in območij, na katerih škodljivci in bolezni niso močno razširjeni, upoštevajo dejavnike, kot so geografski položaj, ekosistemi, epidemiološki nadzor ter učinkovitost sanitarnega ali fitosanitarnega nadzora na takih območjih.

3.   Pogodbenice tesno sodelujejo pri opredeljevanju območij brez škodljivcev ali bolezni in območij, na katerih škodljivci in bolezni niso močno razširjeni, z namenom okrepiti zaupanje v postopke, ki jih uporablja vsaka pogodbenica za opredeljevanje takih območij.

4.   Pri opredeljevanju takih območij, bodisi prvič bodisi po izbruhu bolezni živali ali ponovnem vnosu rastlinskega škodljivca, se pogodbenica uvoznica pri svojem opredeljevanju zdravstvenega stanja živali in rastlin pogodbenice izvoznice ali njenih delov načeloma naslanja na podatke, ki jih sporoči pogodbenica izvoznica v skladu s Sporazumom o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, ustreznimi standardi, smernicami ali priporočili OIE in IPPC, ter upošteva opredelitev pogodbenice izvoznice.

5.   Če pogodbenica uvoznica navedene opredelitve pogodbenice izvoznice ne sprejme, navede razloge za to in se pripravi na posvetovanja.

6.   Pogodbenica izvoznica zagotovi potrebne dokaze, da pogodbenici uvoznici objektivno pokaže, da taka območja so in bodo verjetno tudi ostala območja brez škodljivcev ali bolezni ali območja, na katerih škodljivci ali bolezni niso močno razširjeni. V ta namen se pogodbenici uvoznici na zahtevo zagotovi ustrezen dostop zaradi pregleda, preskušanja in drugih zadevnih postopkov.

7.   Pogodbenice priznavajo načelo OIE o kompartmentalizaciji in načelo proizvodne lokacije brez škodljivcev iz IPPC. Preučile bodo njuna prihodnja priporočila v zadevi, ustrezna priporočila pa bo podal tudi pododbor, ustanovljen v skladu s členom 156 tega poglavja.

Člen 150

Enakovrednost

Pogodbenice lahko prek Pododbora za sanitarne in fitosanitarne zadeve, ustanovljenega s členom 156, pripravijo določbe o enakovrednosti, dajale pa bodo tudi priporočila v skladu s postopki iz institucionalnih določb tega sporazuma.

Člen 151

Preglednost in izmenjava informacij

Pogodbenice:

(a)

si prizadevajo za preglednost sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki se uporabljajo za trgovino;

(b)

izboljšujejo vzajemno razumevanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov vsake pogodbenice in njihovo izvajanje;

(c)

si izmenjujejo informacije o vprašanjih, povezanih s pripravo in uporabo sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki vplivajo ali lahko vplivajo na trgovino med pogodbenicami, da se zmanjšajo njihovi negativni učinki na trgovino, ter

(d)

na zahtevo pogodbenice sporočijo zahteve, ki se uporabljajo za uvoz posebnih izdelkov.

Člen 152

Uradna obvestila in posvetovanje

1.   Vsaka pogodbenica v treh delovnih dneh pisno uradno obvesti drugo pogodbenico o kakršni koli resni nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, vključno s kakršnimi koli izrednimi razmerami zaradi hrane.

2.   Uradna obvestila se pošljejo kontaktnih točkam iz Priloge IX (Kontaktne točke in spletna mesta). Pisno uradno obvestilo pomeni uradno obvestilo po pošti, telefaksu ali elektronski pošti.

3.   Kadar ima pogodbenica v zvezi z izdelki, s katerimi se trguje, resne pomisleke glede tveganja za življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin, se na zahtevo čim prej izvedejo posvetovanja o stanju. V takih pogojih si vsaka pogodbenica prizadeva, da zagotovi vse potrebne informacije za preprečitev motenj v trgovini.

4.   Posvetovanja iz odstavka 3 lahko potekajo po elektronski pošti, z video- ali avdiokonferenco ali katerim koli drugim sredstvom, o katerem so se pogodbenice medsebojno sporazumele. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, poskrbi za pripravo zapisnika posvetovanja, ki ga pogodbenice uradno potrdijo.

Člen 153

Nujni ukrepi

1.   V primerih resnega tveganja za življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin lahko pogodbenica uvoznica brez predhodnega uradnega obvestila sprejme ukrepe, ki so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin. Pogodbenica uvoznica za pošiljke, ki so v tranzitu med pogodbenicami, poišče najprimernejšo in najbolj sorazmerno rešitev, da se izogne nepotrebnim motnjam v trgovini.

2.   Pogodbenica, ki je sprejela ukrepe, o tem čim prej obvesti drugo pogodbenico, v vsakem primeru pa najpozneje en delovni dan po sprejetju ukrepa. Pogodbenice lahko zahtevajo kakršne koli informacije v zvezi s sanitarnim in fitosanitarnim stanjem ter sprejetimi ukrepi, pogodbenice pa odgovorijo takoj, ko so zahtevane informacije na voljo.

3.   Na zahtevo katere koli pogodbenice in v skladu z določbami člena 152 tega poglavja se pogodbenice posvetujejo o nastalih razmerah v petnajstih delovnih dneh po uradnem obvestilu. Ta posvetovanja se izvedejo, da se preprečijo nepotrebne motnje v trgovini. Pogodbenice lahko preučijo možnosti za olajšanje izvajanja ali nadomestitev ukrepov.

Člen 154

Sodelovanje in tehnična pomoč

1.   Ukrepi za sodelovanje in tehnično pomoč, potrebni za izvajanje tega poglavja, so določeni v členu 62 naslova VI (Gospodarski in trgovinski razvoj) dela III tega sporazuma.

2.   Pogodbenice prek Pododbora za sanitarne in fitosanitarne zadeve iz člena 156 tega poglavja pripravijo delovni program, vključno z opredelitvijo potreb glede sodelovanja in tehnične pomoči, da se izdelajo in/ali okrepijo zmogljivosti pogodbenic na področju vprašanj glede zdravja ljudi, živali ali rastlin ter varnosti hrane v skupnem interesu.

Člen 155

Posebna in pristranska obravnava

Vsaka republika pogodbenice SA se lahko neposredno posvetuje s pogodbenico EU, če ugotovi določeno težavo v zvezi s predlaganim ukrepom pogodbenice EU, ki lahko vpliva na trgovino med njima. V takih posvetovanjih se lahko kot smernice uporabijo odločitve STO/Odbora za sanitarne in fitosanitarne zadeve, kot so dokument G/SPS/33 in njegove spremembe.

Člen 156

Pododbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve

1.   Pogodbenice ustanovijo Pododbor za sanitarne in fitosanitarne zadeve v skladu s členom 348 in kot je določeno v Prilogi XXI (Pododbori).

2.   Pododbor lahko obravnava vsako zadevo, ki je povezana s pravicami in obveznostmi iz tega poglavja. Ima zlasti naslednje pristojnosti in funkcije:

(a)

priporoča pripravo potrebnih postopkov ali ureditev za izvajanje tega poglavja;

(b)

spremlja napredek pri izvajanju tega poglavja;

(c)

vzpostavi forum za razpravo o težavah, ki izhajajo iz uporabe določenih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, da se poiščejo vzajemno sprejemljive alternativne možnosti. V ta namen se pododbor na zahtevo pogodbenice nujno sestane, da se opravijo posvetovanja;

(d)

po potrebi izvaja posvetovanja iz člena 155 tega poglavja glede posebne in pristranske obravnave;

(e)

po potrebi izvaja posvetovanja iz člena 157 tega poglavja glede reševanja sporov, ki nastanejo v zvezi s tem poglavjem;

(f)

spodbuja sodelovanje pogodbenic na področju dobrega počutja živali in

(g)

kakršno koli drugo vprašanje, ki mu ga posreduje Pridružitveni odbor.

3.   Pododbor se na prvem srečanju dogovori o svojih postopkovnih pravilih, ki jih predloži v odobritev Pridružitvenemu odboru.

Člen 157

Reševanje sporov

1.   Kadar pogodbenica meni, da je ali bi lahko bil ukrep druge pogodbenice v nasprotju z obveznostmi iz tega poglavja, lahko zahteva tehnična posvetovanja pododbora, ustanovljenega s členom 156. Ta posvetovanja omogočijo pristojni organi iz Priloge V (Pristojni organi).

2.   Kadar se o sporu posvetuje pododbor v skladu z odstavkom 1, ta posvetovanja nadomestijo posvetovanja iz člena 310 naslova X (Reševanje sporov) dela IV tega sporazuma, razen če se stranke v sporu dogovorijo drugače. Posvetovanja pododbora se štejejo za zaključena po tridesetih dneh od datuma vložitve zahteve, razen če se pogodbenice dogovorijo za nadaljevanje posvetovanj. Ta posvetovanja lahko potekajo prek telefonske in videokonference ali katerega koli drugega sredstva, o katerem se sporazumejo pogodbenice.

POGLAVJE 6

Izjeme glede blaga

Člen 158

Splošne izjeme

1.   Člen XX GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami, je vključen v ta sporazum ter predstavlja njegov sestavni del.

2.   Pogodbenice potrjujejo, da se lahko člen XX (b) GATT 1994 uporablja tudi za okoljske ukrepe, potrebne za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, ter da se člen XX (g) GATT 1994 uporablja za ukrepe v zvezi z ohranjanjem živih in neživih neobnovljivih naravnih virov.

3.   Pogodbenice priznavajo, da na zahtevo pogodbenice in pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov iz člena XX (i) in člena XX (j) GATT 1994, pogodbenica izvoznica, ki želi sprejeti ukrepe, drugi pogodbenici posreduje vse zadevne informacije. Pogodbenice se lahko dogovorijo o kakršnih koli sredstvih, potrebnih za odpravo pogojev, zaradi katerih so ukrepi potrebni. Če v tridesetih dneh ni dogovora, lahko pogodbenica izvoznica za izvoz zadevnega izdelka uporabi ukrepe iz tega člena. Kadar so zaradi izjemnih in kritičnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, predhodne informacije ali pregled onemogočeni, lahko pogodbenica, ki želi uvesti ukrepe, takoj uporabi previdnostne ukrepe, ki so nedvomno potrebni za obravnavo stanja, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

NASLOV III

USTANAVLJANJE, TRGOVINA S STORITVAMI IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 159

Cilj, obseg uporabe in področje veljavnosti

1.   Pogodbenice ob ponovni potrditvi svojih obveznosti iz Sporazuma STO uvajajo potrebne določbe za postopno liberalizacijo ustanavljanja in trgovine s storitvami ter za sodelovanje pri elektronskem poslovanju (v nadaljnjem besedilu: e-poslovanje).

2.   Nobena določba iz tega naslova se ne sme razlagati tako, da zahteva privatizacijo javnih podjetij ali ponudbe storitev javnih služb, opravljenih v okviru vladnega organa, ali da nalaga kakršno koli obveznost v zvezi z javnimi naročili.

3.   Določbe iz tega naslova se ne uporabljajo za subvencije, ki jih podelijo pogodbenice.

4.   V skladu določbami tega naslova vsaka pogodbenica ohrani pravico do urejanja in uvajanja novih predpisov za izpolnjevanje zakonitih ciljev nacionalne politike.

5.   Ta naslov se ne uporablja za ukrepe, ki vplivajo na fizične osebe, ki želijo dostop do trga delovne sile pogodbenice, ter za ukrepe glede državljanstva, prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.

6.   Ta naslov pogodbenicam v ničemer ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa fizičnih oseb na njihovo ozemlje ali za njihovo začasno bivanje na njihovem ozemlju, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njihovih meja in zagotovitev urejenega gibanja fizičnih oseb čez njihove meje, pod pogojem, da se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti za katero koli pogodbenico v skladu s pogoji posebnih obveznosti (8).

Člen 160

Opredelitev pojmov

Za namene tega naslova:

(a)

"ukrep" pomeni kakršen koli ukrep pogodbenice v obliki zakona, drugega predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa ali v kateri koli drugi obliki;

(b)

"ukrepi, ki jih pogodbenica sprejme ali ohrani", pomenijo ukrepe, ki jih sprejmejo:

(i)

centralne, regionalne ali lokalne vlade in organi ter

(ii)

nevladne organizacije pri izvajanju pooblastil, ki jim jih dodelijo centralne, regionalne ali lokalne vlade ali organi;

(c)

"fizična oseba pogodbenice" pomeni državljana ene izmed držav članic Evropske unije oziroma republik pogodbenic SA v skladu z njeno zakonodajo;

(d)

"pravna oseba" pomeni vsak pravni subjekt, pravilno ustanovljen ali kako drugače organiziran v skladu z veljavnim pravom kot pridobitna ali nepridobitna dejavnost ter v zasebni ali državni lasti, vključno z delniškimi družbami, trusti, solastniškimi podjetji, skupnimi podjetji, samostojnimi podjetniki posamezniki ali združenji;

(e)

"pravna oseba pogodbenice EU" oziroma "pravna oseba republike pogodbenice SA" pomeni pravno osebo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice Evropske unije oziroma republike pogodbenice SA z registriranim sedežem, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice EU oziroma ozemlju republike pogodbenice SA.

Če ima pravna oseba na ozemlju pogodbenice EU oziroma na ozemlju republike pogodbenice SA samo registrirani sedež ali osrednjo upravo, se ne šteje za pravno osebo pogodbenice EU oziroma pravno osebo republike pogodbenice SA, razen če opravlja bistvene poslovne dejavnosti na ozemlju države članice Evropske unije oziroma na ozemlju republike pogodbenice SA (9); ter

(f)

ne glede na prejšnji pododstavek so ladijske družbe, ustanovljene zunaj pogodbenice EU oziroma republik pogodbenice SA, ki so pod nadzorom državljanov države članice Evropske unije oziroma republike pogodbenice SA, prav tako upravičene do ugodnosti iz tega sporazuma, če so njihova plovila registrirana v skladu z njihovo zakonodajo v navedeni državi članici Evropske unije oziroma republiki pogodbenice SA in plujejo pod zastavo države članice Evropske unije oziroma republike pogodbenice SA.

Člen 161

Sodelovanje pri ustanavljanju, trgovini s storitvami in e-poslovanju

Pogodbenice soglašajo, da so spodbujanje vzajemnega sodelovanja in pobude za tehnično pomoč o vprašanjih v zvezi z ustanavljanjem, trgovino s storitvami in e-poslovanjem v njihovem skupnem interesu. V tem smislu so pogodbenice opredelile številne dejavnosti sodelovanja, ki so določene v členu 56 naslova VI (Gospodarski in trgovinski razvoj) dela III tega sporazuma.

POGLAVJE 2

Ustanavljanje

Člen 162

Opredelitev pojmov

Za namene tega poglavja:

(a)

"podružnica pravne osebe pogodbenice" pomeni poslovno enoto, ki nima pravne osebnosti, vendar je po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da slednjim, čeprav vedo, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezava z matično družbo z glavnim sedežem v tujini, ni treba poslovati neposredno s tako matično družbo, temveč lahko poslujejo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(b)

"gospodarska dejavnost" zajema dejavnosti, za katere so se pogodbenice zavezale v Prilogi X (Seznam obveznosti v zvezi z ustanavljanjem). "Gospodarska dejavnost" ne vključuje dejavnosti, ki se opravljajo v okviru vladnega organa, na primer dejavnosti, ki se ne izvajajo niti na tržni podlagi niti v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti;

(c)

"ustanavljanje" pomeni:

(i)

ustanovitev, prevzem ali vzdrževanje pravne osebe (10) ali

(ii)

ustanovitev ali ohranitev podružnice ali predstavništva

na ozemlju pogodbenice z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti;

(d)

"vlagatelj pogodbenice" pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja gospodarsko dejavnost z vzpostavitvijo poslovne enote, in

(e)

"hčerinska družba pravne osebe pogodbenice" pomeni pravno osebo, ki je pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe te pogodbenice (11).

Člen 163

Področje veljavnosti

To poglavje se uporablja za ukrepe pogodbenic, ki vplivajo na ustanavljanje (12) v vseh gospodarskih dejavnostih, kot so opredeljene v členu 162, razen:

(a)

rudarstva, proizvodnje in predelave jedrskih materialov;

(b)

proizvodnje ali trgovine z orožjem, strelivom in vojaškim materialom;

(c)

avdiovizualnih storitev;

(d)

nacionalne kabotaže in kabotaže na notranjih plovnih poteh (13) ter

(e)

nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prevoza, rednih ali izrednih, in storitev, ki so neposredno povezane z izvajanjem prometnih pravic, razen:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prevoza;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS) in

(iv)

drugih pomožnih storitev, ki olajšujejo dejavnost letalskih prevoznikov, kot so navedene v Prilogi X (Seznam obveznosti v zvezi z ustanavljanjem).

Člen 164

Dostop do trga

1.   Vsaka pogodbenica pri dostopu do trga prek ustanavljanja poslovnim enotam in vlagateljem druge pogodbenice zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v določilih, omejitvah in pogojih, ki so dogovorjeni in določeni v posebnih obveznostih iz Priloge X (Seznam obveznosti v zvezi z ustanavljanjem).

2.   V sektorjih, v katerih se sprejmejo obveznosti v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohrani ali sprejme bodisi na podlagi regionalne razdelitve bodisi na podlagi svojega celotnega ozemlja, razen če je v Prilogi X določeno drugače, opredeljeni kot:

(a)

omejitve števila poslovnih enot v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih pravic ali zahtev po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(b)

omejitve skupne vrednosti transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(c)

omejitve skupnega števila operacij ali skupne količine opravljenih poslov, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot, ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb (14);

(d)

omejitve udeležbe tujega kapitala v smislu omejitve največjega odstotka tujih deležev ali skupne vrednosti posamezne ali skupne tuje naložbe in

(e)

ukrepi, ki omejujejo ali zahtevajo posebne vrste ustanavljanja (hčerinska družba, podružnica, predstavništvo) (15) ali skupnih podjetij, prek katerih lahko vlagatelj druge pogodbenice opravlja gospodarsko dejavnost.

Člen 165

Nacionalna obravnava

1.   V sektorjih iz Priloge X (Seznam obveznosti v zvezi z ustanavljanjem) in ki so predmet kakršnih koli pogojev in kvalifikacij iz navedene priloge, vsaka pogodbenica v zvezi z vsemi ukrepi, ki vplivajo na ustanavljanje, poslovnim enotam in vlagateljem druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja svojim podobnim poslovnim enotam in vlagateljem.

2.   Pogodbenica lahko zahtevo iz odstavka 1 izpolni tako, da poslovne enote in vlagatelje druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače kot obravnava svoje podobne poslovne enote in vlagatelje.

3.   Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist poslovnih enot ali vlagateljev pogodbenice v primerjavi s podobnimi poslovnimi enotami ali vlagatelji druge pogodbenice.

4.   Posebne obveznosti, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva, da katera koli pogodbenica zagotovi nadomestilo za kakršen koli naravno podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih vlagateljev.

Člen 166

Seznami obveznosti

Sektorji, za katere se je zavezala vsaka pogodbenica v skladu s tem poglavjem, ter, na podlagi pridržkov, omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, pogoji ter kvalifikacije, ki se uporabljajo za poslovne enote in vlagatelje druge pogodbenice v navedenih sektorjih, so določeni v seznamih obveznosti iz Priloge X (Seznam obveznosti v zvezi z ustanavljanjem).

Člen 167

Drugi sporazumi

Nobena določba iz tega naslova se ne razlaga tako, da omejuje pravice vlagateljev pogodbenic do koristi na podlagi katere koli ugodnejše obravnave, določene v katerem koli obstoječem ali prihodnjem mednarodnem naložbenem sporazumu, katerega pogodbenici sta država članica Evropske unije in republika pogodbenice SA. Nobena določba tega sporazuma ni neposredno ali posredno predmet postopkov reševanja sporov med vlagateljem in državo, določenih v teh sporazumih.

Člen 168

Pregled

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma in nato v rednih časovnih presledkih pregledale pravni okvir za naložbe, naložbeno okolje in tok naložb med njimi, skladno s svojimi obveznostmi po mednarodnih sporazumih.

POGLAVJE 3

Čezmejno opravljanje storitev

Člen 169

Področje veljavnosti in opredelitev pojmov

1.   To poglavje se uporablja za ukrepe pogodbenic, ki vplivajo na čezmejno opravljanje vseh storitev, z izjemo:

(a)

avdiovizualnih storitev;

(b)

nacionalne kabotaže in kabotaže na notranjih plovnih poteh (16) ter

(c)

nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prevoza, rednih ali izrednih, in storitev, ki so neposredno povezane z izvajanjem prometnih pravic, razen:

(i)

storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)

prodaje in trženja storitev zračnega prevoza;

(iii)

storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS);

(iv)

drugih pomožnih storitev, ki olajšujejo dejavnost letalskih prevoznikov, kot so navedene v Prilogi XI (Seznami obveznosti za čezmejno opravljanje storitev).

2.   Za namene tega poglavja:

(a)

"čezmejno opravljanje storitev" pomeni opravljanje storitve:

(i)

z ozemlja pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice (način 1);

(ii)

na ozemlju pogodbenice porabniku storitve druge pogodbenice (način 2);

(b)

"storitve" zajemajo vsako storitev v katerem koli sektorju, razen storitev, opravljenih v okviru vladnega organa;

"storitev, opravljena v okviru vladnega organa" pomeni kakršno koli storitev, ki ni opravljena niti na tržni podlagi niti v konkurenci z enim ali več ponudniki storitev;

(c)

"ponudnik storitve pogodbenice" pomeni kakršno koli fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki si prizadeva ponujati ali ponuja storitev, IN

(d)

"opravljanje storitve" vključuje pripravo, distribucijo, trženje, prodajo in izvedbo storitve.

Člen 170

Dostop do trga

1.   Pri dostopu do trga z načini opravljanja storitev iz odstavka 2 (a) člena 169 vsaka pogodbenica storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v določilih, omejitvah in pogojih, ki so dogovorjeni in določeni v posebnih obveznostih iz Priloge XI (Seznami obveznosti za čezmejno opravljanje storitev).

2.   V sektorjih, v katerih se sprejmejo obveznosti v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohrani ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali na podlagi svojega celotnega ozemlja, razen če je v Prilogi XI določeno drugače, opredeljeni kot:

(a)

omejitve števila ponudnikov storitev v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahtev po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(b)

omejitve skupne vrednosti storitvenih transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb in

(c)

omejitve skupnega števila storitvenih operacij ali skupne količine opravljenih storitev, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb (17).

Člen 171

Nacionalna obravnava

1.   V sektorjih, ki so navedeni v Prilogi XI (Seznami obveznosti za čezmejno opravljanje storitev) in ki so predmet kakršnih koli pogojev in kvalifikacij iz navedene priloge, vsaka pogodbenica storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice v zvezi z vsemi ukrepi, ki vplivajo na čezmejno opravljanje storitev, zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotavlja svojim podobnim storitvam in ponudnikom storitev.

2.   Pogodbenica lahko zahtevo iz odstavka 1 izpolni tako, da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače kot obravnava svoje podobne storitve in ponudnike storitev.

3.   Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s podobnimi storitvami ali ponudniki storitev druge pogodbenice.

4.   Posebne obveznosti, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva za katero koli pogodbenico, da zagotovi nadomestilo za naravno podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.

Člen 172

Seznami obveznosti

Sektorji, za katere se je zavezala vsaka pogodbenica v skladu s tem poglavjem, ter, na podlagi morebitnih pridržkov, omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, pogoji ter kvalifikacije, ki se uporabljajo za storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice v navedenih sektorjih, so določeni v seznamih obveznosti iz Priloge XI (Seznami obveznosti za čezmejno opravljanje storitev).

POGLAVJE 4

Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov

Člen 173

Področje veljavnosti in opredelitev pojmov

1.   To poglavje se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z vstopom na njihova ozemlja in začasnim bivanjem na njihovih ozemljih ključnega osebja, diplomiranih pripravnikov, prodajalcev poslovnih storitev, ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov v skladu s členom 159, odstavkom 5 tega naslova.

2.   Za namene tega poglavja:

(a)

"ključno osebje" pomeni fizične osebe, ki so zaposlene pri pravni osebi ene izmed pogodbenic, ki ni neprofitna organizacija, ter so odgovorne za vzpostavitev ali ustrezen nadzor, upravljanje in delovanje poslovne enote.

"Ključno osebje" vključuje "poslovne obiskovalce", odgovorne za vzpostavitev poslovne enote, in "premeščeno osebje znotraj podjetja":

(i)

"poslovni obiskovalci" pomenijo fizične osebe, zaposlene na vodstvenih položajih, ki so odgovorne za ustanovitev poslovne enote. Poslovni obiskovalci ne opravljajo neposrednih poslov s splošno javnostjo in ne prejemajo plačila od vira, ki je v pogodbenici gostiteljici;

(ii)

"premeščeno osebje znotraj podjetja" pomeni fizične osebe, ki jih je zaposlila pravna oseba ali so partnerji v njej vsaj eno leto in ki so začasno premeščene v poslovno enoto na ozemlju druge pogodbenice. Zadevna fizična oseba mora biti iz ene od naslednjih kategorij:

 

"Upravitelji":

osebe, zaposlene na vodstvenih položajih v pravni osebi, katerih glavna naloga je upravljanje poslovne enote, v splošnem pa jih nadzoruje ali usmerja upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, vključno z:

vodenjem poslovne enote ali njenega oddelka ali pododdelka;

spremljanjem in nadzorom dela drugega nadzornega, strokovnega ali upraviteljskega osebja;

zaposlovanjem in odpuščanjem ali priporočanjem zaposlovanja, odpuščanja ali drugih kadrovskih ukrepov, za kar so osebno pooblaščeni.

 

"Strokovnjaki":

osebe, zaposlene pri pravni osebi, s posebnimi znanji, bistvenimi za proizvodnjo poslovne enote, za njeno raziskovalno opremo, tehnike ali upravljanje. Pri presoji takega znanja se bo poleg znanja, značilnega za poslovno enoto, upoštevalo tudi, ali ima oseba visoke kvalifikacije, ki zadevajo vrsto dela ali poklica, ki zahteva specifično tehnično znanje, vključno s članstvom v strokovnih združenjih;

(b)

"diplomirani pripravniki" pomenijo fizične osebe, ki jih je pravna oseba ene pogodbenice ali njena podružnica zaposlila za vsaj eno leto, imajo univerzitetno diplomo in so začasno premeščeni v poslovno enoto pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja na področju poslovnih tehnik ali metod (18);

(c)

"prodajalci poslovnih storitev" pomenijo fizične osebe, ki so predstavniki ponudnika storitev ene pogodbenice in želijo začasen vstop na ozemlje druge pogodbenice zaradi pogajanj o prodaji storitev ali sklenitve pogodb o prodaji storitev za tega ponudnika storitev. Prodajalci poslovnih storitev ne opravljajo neposredne prodaje splošni javnosti in ne prejemajo plačila od vira, ki je v pogodbenici gostiteljici;

(d)

"ponudniki pogodbenih storitev" pomenijo fizične osebe, zaposlene v pravni osebi ene izmed pogodbenic, ki nima poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki je s končnim porabnikom v slednji pogodbenici sklenila pogodbo v dobri veri (ne prek agencije, kot je opredeljena v CPC 872) (19) za opravljanje storitev, pri katerih je potrebna začasna prisotnost njenih zaposlenih v tej pogodbenici, da se izpolni pogodba za opravljanje storitev;

(e)

"neodvisni strokovnjaki" pomenijo fizične osebe, ki se ukvarjajo z opravljanjem storitve in so registrirane kot samozaposlene osebe na ozemlju pogodbenice, nimajo poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki so s končnim porabnikom v slednji pogodbenici sklenile pogodbo v dobri veri (ne prek agencije, ki je opredeljena v CPC 872) za opravljanje storitev, pri katerih je potrebna njihova začasna prisotnost v tej pogodbenici, da se izpolni pogodba za opravljanje storitev (20);

(f)

"kvalifikacije" pomenijo diplome, spričevala in druga dokazila (o formalni kvalifikaciji), ki jih izda organ, imenovan v skladu z zakonskimi, uredbenimi ali upravnimi predpisi, in ki potrjujejo uspešen zaključek strokovnega usposabljanja.

Člen 174

Ključno osebje in diplomirani pripravniki

1.   Pogodbenica EU za vsak sektor, liberaliziran v skladu s poglavjem 2 tega naslova, in ob upoštevanju kakršnih koli pridržkov iz Priloge X (Seznam obveznosti v zvezi z ustanavljanjem) ali iz Priloge XII (Pridržki glede ključnega osebja in diplomiranih pripravnikov pogodbenice EU) vlagateljem iz republik pogodbenice SA omogoči, da v svojih poslovnih enotah zaposlijo fizične osebe iz republik pogodbenice SA, pod pogojem, da so taki zaposleni ključno osebje ali diplomirani pripravniki, kot so opredeljeni v členu 173. Začasen vstop in bivanje ključnega osebja in diplomiranih pripravnikov traja do tri leta za premeščeno osebje znotraj podjetja, do devetdeset dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju za poslovne obiskovalce in do enega leta za diplomirane pripravnike.

Za vsak sektor, liberaliziran v skladu s poglavjem 2 tega naslova, so ukrepi, ki jih pogodbenica EU ne ohranja ali sprejme bodisi na podlagi regionalne razdelitve bodisi na podlagi svojega celotnega ozemlja, razen če v Prilogi XII ni določeno drugače, opredeljeni kot omejitve glede skupnega števila fizičnih oseb, ki jih lahko vlagatelj zaposli kot ključno osebje in diplomirane pripravnike v določenem sektorju v obliki številčnih kvot, ali zahteva po ugotavljanju gospodarskih potreb, in kot diskriminatorne omejitve.

2.   Republike pogodbenice SA za vsak sektor iz Priloge XIII (Seznami obveznosti republik pogodbenice SA v zvezi s ključnim osebjem in diplomiranimi pripravniki) in ob upoštevanju kakršnih koli pridržkov in pogojev iz navedene priloge, vlagateljem iz pogodbenice EU omogočijo, da v svojih poslovnih enotah zaposlijo fizične osebe iz pogodbenice EU, pod pogojem, da so taki zaposleni ključno osebje ali diplomirani pripravniki, kot so opredeljeni v členu 173. Začasen vstop in bivanje ključnega osebja in diplomiranih pripravnikov traja do enega leta, pri čemer se to obdobje v skladu z zadevnimi določbami zakonodaje vsake od pogodbenic lahko podaljša za največ najdaljše možno obdobje. Začasen vstop in bivanje poslovnih obiskovalcev traja do devetdeset dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.

Za vsak sektor iz Priloge XIII in ob upoštevanju kakršnih koli pridržkov in pogojev iz navedene priloge, so ukrepi, ki jih republika pogodbenice SA ne ohrani ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali na podlagi svojega celotnega ozemlja, opredeljeni kot omejitve glede skupnega števila fizičnih oseb, ki jih lahko vlagatelj zaposli kot ključno osebje in diplomirane pripravnike v določenem sektorju v obliki številčnih kvot ali zahteva po preverjanju gospodarskih potreb, in kot diskriminatorne omejitve.

Člen 175

Prodajalci poslovnih storitev

1.   Pogodbenica EU za vsak sektor, liberaliziran v skladu s poglavjem 2 ali 3 tega naslova, ob upoštevanju kakršnih koli pridržkov iz Prilog X (Seznami obveznosti v zvezi z ustanavljanjem) in XI (Seznami obveznosti za čezmejno opravljanje storitev) omogoči začasen vstop in bivanje prodajalcev poslovnih storitev iz republik pogodbenice SA za obdobje do devetdeset dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.

2.   Republike pogodbenice SA za vsak sektor iz Priloge XIV (Seznami obveznosti republik pogodbenice SA v zvezi s prodajalci poslovnih storitev) in ob upoštevanju kakršnih koli pridržkov in pogojev iz navedene priloge, omogočijo začasen vstop in bivanje prodajalcev poslovnih storitev iz pogodbenice EU za obdobje do devetdeset dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.

Člen 176

Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki

Pogodbenice ponovno potrjujejo svoje obveznosti iz GATS glede vstopa in začasnega bivanja ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov.

POGLAVJE 5

Regulativni okvir

ODDELEK A

Določbe splošne uporabe

Člen 177

Vzajemno priznavanje

1.   Ta naslov pogodbenici v ničemer ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahteva potrebne kvalifikacije in/ali poklicne izkušnje, določene na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, za zadevni sektor dejavnosti.

2.   Pogodbenice spodbujajo ustrezne strokovne organe ali pristojne organe, kot je ustrezno, na njihovih ozemljih, da skupaj oblikujejo priporočila o vzajemnem priznavanju in jih posredujejo Pridružitvenemu odboru z namenom, da vlagatelji in ponudniki storitev v celoti ali delno izpolnijo merila, ki jih uporablja vsaka pogodbenica za dovoljenja, licence, delovanje in potrjevanje vlagateljev in ponudnikov storitev ter zlasti na področju strokovnih storitev.

3.   Pridružitveni odbor po prejemu priporočila iz prejšnjega odstavka v razumnem roku priporočilo pregleda, da ugotovi, ali je v skladu s tem naslovom.

4.   Ko se v skladu s postopkom iz odstavka 3 ugotovi, da je priporočilo iz odstavka 2 v skladu s tem naslovom in da so zadevni predpisi pogodbenic dovolj usklajeni, pogodbenice spodbujajo svoje pristojne organe, da za izvajanje navedenega priporočila s pogajanji dosežejo dogovor o vzajemnem priznavanju zahtev, kvalifikacij, licenc in drugih predpisov.

5.   Vsak tak sporazum je v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma STO in zlasti člena VII GATS.

Člen 178

Preglednost in razkritje zaupnih informacij

1.   Vsaka pogodbenica se takoj odzove na vse zahteve druge pogodbenice po posebnih informacijah v zvezi s kakršnimi koli svojimi ukrepi, ki se splošno uporabljajo, ali mednarodnimi sporazumi, ki zadevajo ta naslov ali nanj vplivajo. Vsaka pogodbenica najpozneje do začetka veljavnosti tega sporazuma imenuje tudi eno ali več informacijskih točk, ki vlagateljem in ponudnikom storitev druge pogodbenice na zahtevo posredujejo posebne informacije o vseh takih zadevah. Za informacijske točke ni nujno, da so depozitarji zakonov in drugih predpisov.

2.   Nobena določba iz dela IV tega sporazuma se ne razlaga tako, da zahteva, da katera koli pogodbenica posreduje zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom ali bi posegalo v zakonite trgovinske interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij.

Člen 179

Postopki

1.   Kadar je za opravljanje storitve ali ustanavljanje poslovne enote, za katero je bila sprejeta posebna obveznost, potrebno dovoljenje, pristojni organi pogodbenice po vložitvi vloge, ki se po nacionalnih zakonih in drugih predpisih šteje za popolno, vložnika v razumnem roku obvestijo o odločitvi v zvezi z njegovo vlogo. Pristojni organi pogodbenice na zahtevo vložnika brez nepotrebnega odlašanja predložijo informacije glede statusa vloge.

2.   Vsaka pogodbenica ohrani ali vzpostavi sodne, arbitražne ali upravne svete ali postopke, ki na zahtevo prizadetega vlagatelja ali ponudnika storitev omogočajo takojšen pregled upravnih odločitev, ki vplivajo na ustanavljanje, čezmejno opravljanje storitev ali začasno prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov, in ohrani ali vzpostavi ustrezna pravna sredstva zanje, kadar je to upravičeno. Kadar taki postopki niso neodvisni od agencije, ki ji je zaupana zadevna upravna odločitev, pogodbenice zagotovijo, da se v postopku dejansko uporabi objektiven in nepristranski pregled.

ODDELEK B

Računalniške storitve

Člen 180

Dogovor o računalniških storitvah

1.   Če obstaja obveznost za trgovino z računalniškimi storitvami na seznamih obveznosti v skladu s poglavji 2, 3 in 4 tega naslova, pogodbenice podpišejo dogovor, opredeljen v naslednjih odstavkih.

2.   CPC 84 (21), oznaka Združenih narodov, ki se uporablja za opis računalniških in sorodnih storitev, zajema osnovne funkcije, ki se uporabljajo za opravljanje vseh računalniških in sorodnih storitev: računalniški programi, opredeljeni kot nizi navodil, potrebni za delovanje in komunikacijo računalnikov (vključno z njihovim razvojem in izvedbo), obdelava in shranjevanje podatkov, ter sorodne storitve, kot so storitve svetovanja in usposabljanja za osebje strank. Tehnološki razvoj je privedel do večje ponudbe teh storitev v obliki svežnja ali paketa sorodnih storitev, ki lahko vključuje nekatere ali vse osnovne funkcije. Na primer, storitve, kot so gostovanje spletnih strani ali domen, storitve rudarjenja podatkov in mrežno računalništvo, sestavlja kombinacija osnovnih funkcij računalniških storitev.

3.   Računalniške in sorodne storitve, ne glede na to, ali se izvajajo prek omrežja, vključno z internetom, vključujejo vse storitve, ki zagotavljajo:

(a)

svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, podporo, tehnično pomoč ali upravljanje računalnikov ali računalniških sistemov ali upravljanje zanje ali

(b)

računalniške programe, opredeljene kot nize navodil, potrebne za delovanje in komunikacijo računalnikov (njih samih in v njih), ter svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, predelavo, vzdrževanje, podporo, tehnično pomoč, upravljanje ali uporabo računalniških programov ali upravljanje ali uporabo zanje ali

(c)

storitve za obdelavo podatkov, shranjevanje podatkov, podatkovno gostovanje ali podatkovne baze ali

(d)

storitve vzdrževanja in popravil za pisarniške stroje in opremo, vključno z računalniki, in

(e)

storitve usposabljanja za osebje strank, ki so povezane z računalniškimi programi, računalniki ali računalniškimi sistemi in niso uvrščene drugje.

4.   Računalniške in sorodne storitve omogočajo opravljanje drugih storitev (na primer finančne storitve) tako prek elektronskih kot prek drugih sredstev. Vendar pa obstaja pomembna razlika med storitvijo omogočanja (na primer gostovanje spletnih strani, obdelava podatkov ali gostovanje aplikacij) in vsebinsko ali osnovno storitvijo, ki se izvaja elektronsko (na primer finančne storitve). V takih primerih CPC 84 ne zajema vsebinskih ali osnovnih storitev.

ODDELEK C

Kurirske storitve

Člen 181

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta oddelek določa načela regulativnega okvira za kurirske storitve, za katere obstaja obveznost na seznamih obveznosti v skladu s poglavji 2, 3 in 4 tega naslova.

2.   Za namen tega oddelka in poglavij 2, 3 in 4 tega naslova "licenca" pomeni dovoljenje, ki ga pristojni organ izda posameznemu ponudniku in se lahko zahteva pred začetkom opravljanja določene storitve.

Člen 182

Preprečevanje protikonkurenčnih praks v kurirskem sektorju

1.   Pogodbenice uvedejo ali ohranjajo ustrezne ukrepe z namenom, da ponudnikom, ki lahko zaradi izrabe svojega položaja na trgu posamično ali skupaj pomembno vplivajo na pogoje za udeležbo (glede cene in ponudbe) na ustreznem trgu kurirskih storitev, preprečijo izvajanje ali nadaljevanje protikonkurenčnih praks.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da kadar monopolni ponudnik poštnih storitev pogodbenice neposredno ali prek povezane družbe konkurira pri opravljanju storitev hitre dostave zunaj obsega njegovih monopolnih pravic, monopolni ponudnik ne krši svojih obveznosti iz tega naslova.

Člen 183

Licence

1.   Kadar se zahteva licenca, se objavi naslednje:

(a)

vsa merila za podeljevanje licenc in obdobje, ki je praviloma potrebno za odločitev o vlogi za licenco, ter

(b)

določila in pogoji za licence.

2.   Vložnik je na zahtevo obveščen o razlogih za zavrnitev izdaje licence. Ponudnik, ki ga zadeva ta odločitev, ima pravico do pritožbe zoper to odločitev pred neodvisnim in pristojnim organom v skladu z ustrezno zakonodajo. Tak postopek mora biti pregleden, nediskriminatoren in osnovan na objektivnih merilih.

Člen 184

Neodvisnost regulativnih organov

Kadar imajo pogodbenice regulativne organe, so taki organi pravno ločeni od katerega koli ponudnika kurirskih storitev in mu tudi ne odgovarjajo. Odločitve in postopki regulativnih organov so nepristranski za vse udeležence na trgu.

ODDELEK D

Telekomunikacijske storitve

Člen 185

Opredelitev pojmov in področje uporabe

1.   V tem oddelku so določena načela regulativnega okvira za javne telekomunikacijske storitve, razen radiofuzije, za katere so se pogodbenice zavezale v skladu s poglavji 2, 3 in 4 tega naslova ter ki vključujejo storitve govorne telefonije, storitve prenosa podatkov po paketno komutiranih omrežjih, vodovno komutirane podatkovne storitve, storitve teleksa, telegrafske storitve, faksimilne storitve, storitve zasebnih zakupljenih vodov ter mobilne in osebne komunikacijske storitve in sisteme (22).

2.   Za namene tega naslova:

(a)

"telekomunikacijske storitve" pomenijo vse storitve, ki jih sestavljata prenos in sprejemanje elektromagnetnih signalov prek telekomunikacijskih omrežij, in ne zajemajo gospodarske dejavnosti, ki jo sestavlja zagotavljanje vsebine, za posredovanje katere so potrebna telekomunikacijska omrežja ali storitve;

(b)

"javne telekomunikacijske storitve" ali "telekomunikacijske storitve na voljo javnosti" pomenijo kakršne koli telekomunikacijske storitve, za katere pogodbenica zahteva, da se v skladu z njeno ustrezno zakonodajo ponudijo splošni javnosti;

(c)

"regulativni organ v telekomunikacijskem sektorju" pomeni organ ali organe, ki so zadolženi za kakršne koli regulativne naloge v skladu z nacionalno zakonodajo vsake pogodbenice;

(d)

"osnovna telekomunikacijska infrastruktura" pomeni infrastrukturo javnega telekomunikacijskega omrežja ali storitev, ki:

(i)

jo izključno ali večinoma zagotavlja en ponudnik ali omejeno število ponudnikov ter

(ii)

je za opravljanje storitve ni mogoče nadomestiti na ekonomsko ali tehnično izvedljiv način;

(e)

"glavni ponudnik" v telekomunikacijskem sektorju pomeni ponudnika javnih telekomunikacijskih storitev, ki lahko pomembno vpliva na pogoje za udeležbo (glede cene in ponudbe) na ustreznem trgu za javne telekomunikacijske storitve zaradi nadzora nad osnovno infrastrukturo ali uporabe svojega položaja na trgu; ter

(f)

"medomrežno povezovanje" pomeni povezovanje med ponudniki, ki zagotavljajo javna telekomunikacijska omrežja ali storitve, da lahko uporabniki enega ponudnika komunicirajo z uporabniki drugega ponudnika in imajo dostop do storitev, ki jih zagotavlja drugi ponudnik.

Člen 186

Regulativni organ

1.   Regulativni organ v telekomunikacijskem sektorju je pravno ločen in funkcionalno neodvisen od katerega koli ponudnika telekomunikacijskih storitev.

2.   Vsaka pogodbenica si prizadeva, da svojemu regulativnemu organu pri opravljanju nalog zagotovi ustrezna sredstva. Naloge regulativnega organa se objavijo v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so te naloge dodeljene več kot enemu organu.

3.   Odločitve in postopki regulativnega organa so nepristranski za vse udeležence na trgu.

4.   Ponudnik, ki ga zadeva odločitev regulativnega organa, ima v skladu z ustrezno zakonodajo pravico do pritožbe zoper to odločitev pred pristojnim organom, ki je neodvisen od zadevnih ponudnikov. Kadar pristojni organ ni sodni organ, se razlogi za njegovo odločitev vedno podajo v pisni obliki, njegove odločitve pa poleg tega pregleda nepristranski in neodvisni sodni organ.

Odločitve takih pristojnih organov se učinkovito izvršujejo v skladu z veljavnimi pravnimi postopki. Dokler niso znani rezultati takih pravnih postopkov, odločitev regulativnega organa velja, razen če pristojni organ ne odloči drugače ali veljavna zakonodaja ne določa drugače.

Člen 187

Dovoljenje za opravljanje telekomunikacijskih storitev (23)

1.   Dovoljenje za opravljanje storitev se, kolikor je mogoče, izda z enostavnimi postopki in le z uradnim obvestilom, kadar je to ustrezno.

2.   Licenca ali posebno dovoljenje se lahko zahteva za obravnavanje vprašanj v zvezi z dodeljevanjem številk in frekvenc. Določila in pogoji za take licence ali posebna dovoljenja se objavijo.

3.   Kadar se zahteva licenca ali dovoljenje:

(a)

se objavijo vsa merila za izdajanje licenc ali dovoljenj in razumen rok, ki je praviloma potreben, da se sprejme odločitev glede vloge za licenco ali dovoljenje;

(b)

se vložnika na zahtevo pisno obvesti o razlogih za zavrnitev izdaje licence ali dovoljenja in

(c)

se vložniku za licenco ali dovoljenje v skladu z ustrezno zakonodajo omogoči pritožba pri pristojnem organu, v primeru, da je licenca ali dovoljenje neupravičeno zavrnjeno.

Člen 188

Ukrepi za varstvo konkurence, ki se uporabljajo za glavne ponudnike

Pogodbenice uvedejo ali ohranjajo ustrezne ukrepe z namenom, da se ponudnikom, ki so posamično ali skupaj glavni ponudniki, prepreči, da bi izvajali ali nadaljevali protikonkurenčne prakse. Te protikonkurenčne prakse vključujejo zlasti:

(a)

izvajanje protikonkurenčnega navzkrižnega subvencioniranja (24);

(b)

uporabo informacij, pridobljenih od konkurentov, s protikonkurenčnimi posledicami ter

(c)

nepravočasno zagotavljanje drugim ponudnikom storitev tehničnih informacij o osnovni infrastrukturi in komercialno pomembnih informacij, potrebnih za opravljanje storitev.

Člen 189

Medomrežno povezovanje (25)

1.   Kateri koli ponudnik, ki ima dovoljenje za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev, ima pravico, da se pogaja o medomrežnem povezovanju z drugimi ponudniki javnih telekomunikacijskih omrežij in storitev. O medomrežnem povezovanju bi se bilo načeloma treba dogovoriti na osnovi poslovnih pogajanj med zadevnimi ponudniki, brez poseganja v pristojnosti regulativnega organa, da posreduje v skladu z ustrezno zakonodajo.

2.   Ponudniki, ki v postopku pogajanja o ureditvi medomrežnega povezovanja pridobijo informacije od drugega ponudnika, morajo te informacije uporabljati samo za namen, za katerega so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost posredovanih ali shranjenih informacij.

3.   Medomrežno povezovanje z glavnim ponudnikom se zagotovi na kateri koli tehnično izvedljivi točki v omrežju. Tako medomrežno povezovanje se zagotovi v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo:

(a)

po nediskriminatornih določilih, pogojih (vključno s tehničnimi standardi in specifikacijami) in cenah ter s kakovostjo, ki ni slabša od tiste, ki se zagotavlja za njihove podobne storitve ali za podobne storitve nepovezanih ponudnikov storitev ali za svoje podružnice ali druge povezane enote;

(b)

pravočasno po določilih, pogojih (vključno s tehničnimi standardi in specifikacijami) in stroškovno naravnanih cenah, ki so pregledni, razumni, upoštevajo ekonomsko izvedljivost in dovolj razvezane, da ponudniku ni treba plačevati za omrežne elemente ali infrastrukturo, ki jih za opravljanje storitve ne potrebuje; ter

(c)

na zahtevo na točkah poleg omrežnih priključnih točk, ponujenih večini uporabnikov, in ki so predmet dajatev, ki odražajo stroške gradnje potrebne dodatne infrastrukture.

4.   Postopki, ki se uporabljajo za medomrežno povezovanje z glavnim ponudnikom, se objavijo.

5.   Glavni ponudniki v skladu z ustrezno zakonodajo objavijo svoje veljavne dogovore o medomrežnem povezovanju ali svoje referenčne ponudbe za medomrežno povezovanje ali oboje.

6.   Ponudnik storitev, ki zaprosi za medomrežno povezovanje z glavnim ponudnikom, ima po preteku razumnega roka, ki je bil objavljen, možnost pritožbe pri neodvisnem domačem organu, ki je lahko tudi regulativni organ iz člena 186, da reši spore glede ustreznih določil, pogojev in cen za medomrežno povezovanje.

Člen 190

Omejeni viri

Kateri koli postopek za dodeljevanje in uporabo omejenih virov, vključno s frekvencami, številkami in pravicami poti, se izvaja pravočasno ter na objektiven, pregleden in nediskriminatoren način. Trenutno stanje dodeljenih frekvenčnih pasov se objavi, podrobna opredelitev frekvenc, dodeljenih za posebno državno uporabo, pa se ne zahteva.

Člen 191

Univerzalna storitev

1.   Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti za univerzalno storitev, ki jo želi uvesti ali ohraniti.

2.   Take obveznosti se same po sebi ne štejejo za protikonkurenčne, pod pogojem, da se upravljajo na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način. Upravljanje takih obveznosti je poleg tega konkurenčno nevtralno in ne sme pomeniti večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

3.   Vsi ponudniki bi morali biti upravičeni do zagotavljanja univerzalne storitve. Določitev se izvede s pomočjo učinkovitega, preglednega in nediskriminatornega mehanizma v skladu z ustrezno zakonodajo.

4.   Pogodbenice zagotovijo, da:

(a)

so uporabnikom v skladu z ustrezno zakonodajo na voljo imeniki vseh naročnikov stacionarnega omrežja ter

(b)

organizacije, ki opravljajo storitve iz odstavka (a), pri obravnavi informacij, ki so jim jih posredovale druge organizacije, uporabljajo načelo nediskriminacije.

Člen 192

Zaupnost informacij

Vsaka pogodbenica v skladu s svojo ustrezno zakonodajo zagotovi zaupnost telekomunikacij in sorodnih podatkov o prometu prek javnega telekomunikacijskega omrežja in javno dostopnih telekomunikacijskih storitev, pod pogojem da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine s storitvami.

Člen 193

Spori med ponudniki

V primeru spora med ponudniki telekomunikacijskih omrežij ali storitev glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz členov 188 in 189, zadevni nacionalni regulativni organ ali drug ustrezen organ na zahtevo katerega koli ponudnika in v skladu s postopki iz njihove zadevne zakonodaje izda zavezujoč sklep za rešitev spora v najkrajšem možnem času.

ODDELEK E

Finančne storitve

Člen 194

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta oddelek določa načela regulativnega okvira za vse finančne storitve, za katere so se pogodbenice na seznamih obveznosti zavezale v skladu s poglavji 2, 3 in 4 tega naslova.

2.   Za namene tega poglavja in poglavij 2, 3 in 4 tega naslova:

(a)

"Finančna storitev" pomeni vsako storitev finančne narave, ki jo ponudi ponudnik finančne storitve pogodbenice. Finančne storitve vključujejo naslednje dejavnosti:

A.

Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve:

1.

neposredno zavarovanje (vključno s sozavarovanjem):

(a)

življenjsko;

(b)

neživljenjsko;

2.

pozavarovanje in retrocesija;

3.

posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje; ter

4.

pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov.

B.

Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):

1.

sprejemanje depozitov in druga vračljiva sredstev od javnosti;

2.

vse vrste posojil, vključno s potrošniškimi posojili, hipotekarnimi posojili, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov;

3.

finančni zakup;

4.

vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi, plačilnimi in debetnimi karticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami;

5.

garancije in obveznosti;

6.

trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na trgu OTC ali drugače:

(a)

z instrumenti denarnega trga (vključno s čeki, menicami, depozitnimi certifikati);

(b)

s tujo valuto;

(c)

z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje terminske pogodbe in opcije, vendar ni omejeno na njih;

(d)

z instrumenti menjalnih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri;

(e)

s prenosljivimi vrednostnimi papirji

(f)

z drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji in investicijami, vključno s kovanci,

7.

sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitev, povezanih s takimi izdajami;

8.

denarnoposredniški posli;

9.

upravljanje premoženja, na primer vodenje gotovinskega poslovanja ali upravljanje vrednostnih papirjev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne in skrbniške storitve;

10.

storitve v zvezi s poravnavami in obračuni finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, izvedenimi finančnimi instrumenti in drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji;

11.

dajanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in z njimi povezana programska oprema s strani ponudnikov drugih finančnih storitev ter

12.

svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v pododstavkih od 1 do 11, vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja, svetovanjem pri prevzemih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij.

(b)

"Ponudnik finančnih storitev" pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja finančne storitve. Izraz "ponudnik finančnih storitev" ne vključuje javnih subjektov.

(c)

"Javni subjekt" pomeni:

(i)

vlado, centralno banko ali monetarni organ pogodbenice ali subjekt, ki je v lasti ali pod nadzorom pogodbenice, ki se ukvarja zlasti z izvajanjem javnih funkcij ali dejavnosti v javen namen, kar ne vključuje subjektov, ki se ukvarjajo zlasti z zagotavljanjem finančnih storitev pod komercialnimi pogoji; ali

(ii)

zasebni subjekt, ki opravlja naloge, kakršne običajno opravlja centralna banka ali monetarni organ, kadar opravlja te naloge.

(d)

"Nova finančna storitev" pomeni finančno storitev, ki se ne opravlja na ozemlju pogodbenice in se opravlja na ozemlju druge pogodbenice ter vključuje kakršno koli novo obliko izvajanja finančne storitve ali prodaje finančnega produkta, ki se ne prodaja na ozemlju pogodbenice.

Člen 195

Bonitetna izjema

1.   Vsaka pogodbenica lahko sprejme ali ohranja ukrepe iz bonitetnih razlogov, kot so:

(a)

zaščita vlagateljev, depozitarjev, uporabnikov finančnega trga, imetnikov zavarovalne police ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev;

(b)

ohranjanje varnosti, solidnosti, neoporečnosti ali finančne odgovornosti ponudnikov finančnih storitev in

(c)

zagotavljanje neoporečnosti in stabilnosti finančnega sistema pogodbenice.

2.   Kadar taki ukrepi niso v skladu z določbami tega poglavja, se ne uporabljajo na način, ki pogodbenici omogoča izogibanje zavezam ali obveznostim iz tega poglavja.

3.   Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da zahteva, da pogodbenica razkrije informacije, ki zadevajo posle in račune posameznih potrošnikov ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

Člen 196

Učinkovita in pregledna ureditev

1.   Vsaka pogodbenica si prizadeva, da vse zainteresirane osebe vnaprej obvesti o kakršnih koli ukrepih, ki se splošno uporabljajo in za katere pogodbenica predlaga sprejetje, da tem osebam omogoči predložitev pripomb nanje. O takem ukrepu se obvesti:

(a)

z uradno objavo ali

(b)

v drugi pisni ali elektronski obliki.

2.   Vsaka pogodbenica predloži zainteresiranim osebam svoje zahteve za izpolnjevanje vlog, povezanih z opravljanjem finančnih storitev.

Zadevna pogodbenica vložnika na njegovo zahtevo obvesti o statusu njegove vloge. Če zadevna pogodbenica od vložnika zahteva dodatne informacije, ga o tem uradno obvesti brez nepotrebnega odlašanja.

3.   Vsaka pogodbenica si prizadeva, da se na njenem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodni dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor v sektorju finančnih storitev, za boj proti pranju denarja ali drugih sredstev in financiranju terorizma ter za boj proti davčni utaji in izogibanju davkom.

Člen 197

Nove finančne storitve

1.   Pogodbenica ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju dovoli opravljanje kakršne koli nove finančne storitve v okviru podsektorjev in finančnih storitev, za katere se je pogodbenica zavezala na seznamih obveznosti in za katere veljajo določila, omejitve, pogoji in kvalifikacije s takih seznamov obveznosti ter pod pogojem, da zaradi uvedbe te nove finančne storitve ni potreben nov zakon ali sprememba obstoječega zakona.

2.   V skladu z odstavkom 1 lahko pogodbenica določi pravno obliko, na podlagi katere se storitev lahko opravlja, za opravljanje finančne storitve pa lahko zahteva dovoljenje. Kadar se zahteva tako dovoljenje, se odločitev o tem sprejme v razumnem roku, dovoljenje pa se lahko zavrne samo iz bonitetnih razlogov.

Člen 198

Obdelava podatkov

1.   Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli prenos informacij v elektronski ali drugi obliki na njeno ozemlje in z njega za obdelavo podatkov, če je takšna obdelava potrebna za običajno poslovanje ponudnika finančnih storitev (26).

2.   Vsaka pogodbenica sprejme ali ohranja ustrezne zaščitne ukrepe za zaščito zasebnosti in temeljnih pravic ter svobode posameznikov, zlasti glede prenosa osebnih podatkov.

Člen 199

Posebne izjeme

1.   Nobena določba iz tega naslova ne preprečuje pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, da na svojem ozemlju izključno izvaja ali izključno zagotavlja dejavnosti ali storitve, ki so del javnega pokojninskega zavarovanja ali obveznega sistema socialne varnosti, razen kadar lahko te dejavnosti opravljajo, tako kot to določa nacionalna ureditev pogodbenice, ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami.

2.   Nobena določba tega sporazuma se ne uporablja za dejavnosti, ki jih opravljajo centralna banka ali monetarni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pri uresničevanju monetarne ali tečajne politike.

3.   Nobena določba iz tega naslova ne preprečuje pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, da na svojem ozemlju izključno izvaja ali izključno zagotavlja dejavnosti ali storitve za račun ali z jamstvom ali z uporabo finančnih sredstev pogodbenice ali njenih javnih subjektov.

ODDELEK F

Storitve mednarodnega pomorskega prevoza

Člen 200

Področje uporabe, opredelitev pojmov in načela

1.   Ta oddelek določa načela za storitve mednarodnega pomorskega prevoza, za katere so se pogodbenice na seznamih obveznosti zavezale v skladu s poglavji 2, 3 in 4 tega naslova.

2.   Za namene tega oddelka in poglavij 2, 3 in 4 tega naslova:

(a)

"mednarodni pomorski prevoz" zajema prevoze od vrat do vrat in večmodalne prevoze, ki pomenijo prevoz blaga z več kot eno vrsto prevoza in vključujejo pomorski del prevozne verige, z enotnim prevoznim dokumentom in v ta namen vključuje pravico ponudnikov mednarodnega pomorskega prevoza do neposrednega sklepanja pogodb s ponudniki drugih vrst prevoza (27);

(b)

"storitve pretovarjanja v pomorstvu" pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če je ta delovna sila organizirana neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali družb za upravljanje terminalov. Zajete dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:

(i)

natovarjanja tovora na ladjo/raztovarjanja tovora z ladje;

(ii)

priveza/razveza tovora;

(iii)

sprejema/dostave in hrambe tovora pred odpremo ali po raztovoru;

(c)

"storitve carinjenja" (ali "storitve carinskih posrednikov") pomenijo dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora v imenu druge strani, če je ta storitev glavna dejavnost ponudnika storitve ali običajna dopolnilna dejavnost njegove glavne dejavnosti;

(d)

"storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike" pomenijo dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali v notranjosti države, z namenom, da se napolnijo/izpraznijo, popravijo in pripravijo za odpremo;

(e)

"storitve pomorskih agencij" pomenijo dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladijskih družb, in sicer za naslednje namene:

(i)

trženje in prodajo storitev pomorskega prevoza in sorodnih storitev, od ponudbe cene do izdajanja računov, ter izdajanja ladijskih nakladnic, nakup in preprodajo potrebnih sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanje poslovnih informacij;

(ii)

delovanje v imenu družb, ki organizirajo pristanek ladje ali po potrebi prevzema tovora;

(f)

"storitve odpreme tovora" pomenijo dejavnosti, ki zajemajo organiziranje in spremljanje odpremnih postopkov v imenu odpremnikov, s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, s pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij;

3.   Glede na obstoječe razmere med pogodbenicami v mednarodnem pomorskem prevozu vsaka pogodbenica:

(a)

učinkovito uporablja načelo neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovinskih poti na komercialni in nediskriminatorni osnovi ter

(b)

odobri, da se ladje, ki plujejo pod zastavo ali jih upravljajo ponudniki storitev druge pogodbenice, ne obravnavajo manj ugodno kot njene lastne ladje, v zvezi z dostopom do pristanišč, uporabo infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev pristanišč ter v zvezi s tem povezanimi pristojbinami in dajatvami, carinskimi objekti in določitvijo privezov ter naprav za natovarjanje in raztovarjanje (28).

4.   Vsaka pogodbenica ob izvajanju teh načel:

(a)

ne vnaša dogovorov o delitvi tovora v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami o storitvah v pomorskem prevozu, vključno s prometom s suhim in tekočim razsutim tovorom ter linijskim prometom, če pa taki dogovori o delitvi tovora obstajajo v predhodnih dvostranskih sporazumih, jih v razumnem roku odpove, ter

(b)

v skladu s seznami obveznosti iz poglavij 2, 3 in 4 tega naslova zagotovi, da so kakršni koli obstoječi ali prihodnji ukrepi, sprejeti na področju storitev mednarodnega pomorskega prevoza, nediskriminatorni in ne pomenijo prikrite omejitve storitev mednarodnega pomorskega prevoza.

5.   Vsaka pogodbenica ponudnikom mednarodnih pomorskih storitev druge pogodbenice dovoli ustanovitev poslovne enote na svojem ozemlju v skladu s členom 165.

6.   Pogodbenice zagotovijo, da se storitve v pristaniščih opravljajo po nediskriminatornih določilih in pogojih. Razpoložljive storitve lahko vključujejo pilotiranje, vleko in pomoč z vlačilcem, oskrbo z živili, oskrbo z gorivom, obnovitev zaloge vode, pobiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov, storitve pristaniškega kapitana, plovne pripomočke, operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za delovanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko, opremo za nujna popravila, storitve sidranja in priveza.

POGLAVJE 6

Elektronsko poslovanje

Člen 201

Cilj in načela

1.   Ob zavedanju, da e-poslovanje povečuje trgovinske priložnosti v mnogih sektorjih, se pogodbenice dogovorijo za spodbujanje razvoja e-poslovanja, zlasti s sodelovanjem pri vprašanjih glede e-poslovanja v skladu z določbami tega naslova.

2.   Pogodbenice priznavajo, da mora biti razvoj e-poslovanja združljiv z mednarodnimi standardi varstva podatkov, da se zagotovi zaupanje uporabnikov v e-poslovanje.

3.   Pogodbenice se strinjajo, da ne bodo uvedle carin na dostavo s pomočjo elektronskih sredstev.

Člen 202

Regulativni vidiki e-poslovanja

Pogodbenice ohranjajo dialog glede regulativnih zadev v zvezi z e-poslovanjem, v katerem bodo med drugim obravnavale naslednja vprašanja:

(a)

priznavanje certifikatov o elektronskih podpisih, izdanih javnosti, in olajšanje čezmejnih storitev potrjevanja;

(b)

ravnanje z nenaročenimi elektronskimi komercialnimi sporočili;

(c)

varstvo potrošnikov v okviru e-poslovanja in

(d)

kakršna koli druga vprašanja, pomembna za razvoj e-poslovanja.

POGLAVJE 7

Izjeme

Člen 203

Splošne izjeme

1.   Ob upoštevanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicami, če prevladajo podobni pogoji, ali prikrito omejevanje ustanavljanja ali čezmejnega opravljanja storitev, se nobena določba tega naslova ne razlaga tako, da bi kateri koli pogodbenici preprečila sprejetje ali uveljavitev ukrepov, ki:

(a)

so potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda in miru;

(b)

so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

(c)

so povezani z ohranjanjem neobnovljivih naravnih virov, če se taki ukrepi uporabljajo v zvezi z omejevanjem domačih vlagateljev ali domače ponudbe ali porabe storitev;

(d)

so potrebni za varovanje narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti;

(e)

so potrebni za zagotovitev skladnosti z zakoni ali drugimi predpisi, ki niso neskladni z določbami tega naslova, vključno z zakoni in drugimi predpisi, ki zadevajo:

(i)

preprečevanje zavajajočih in goljufivih ravnanj ali obravnavanje posledic neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb;

(ii)

varovanje zasebnosti posameznikov v zvezi z obdelavo in razširjanjem osebnih podatkov ter varovanje zaupnosti dokumentacije in računov posameznikov;

(iii)

varnost;

(f)

niso skladni s členoma 165 in171 tega naslova, pod pogojem, da je namen različne obravnave zagotovitev učinkovite ali pravične obdavčitve ali pobiranje neposrednih davkov glede gospodarskih dejavnosti, vlagateljev, storitev ali ponudnikov storitev druge pogodbenice (29).

2.   Določbe iz tega naslova in ustreznih prilog v zvezi s seznami obveznosti se ne uporabljajo za zadevne sisteme socialne varnosti pogodbenic ali za dejavnosti na ozemlju vsake pogodbenice, ki so povezane, četudi občasno, z izvajanjem javnih pooblastil.

NASLOV IV

TEKOČA PLAČILA IN PRETOK KAPITALA

Člen 204

Cilj in področje uporabe

1.   Pogodbenice si prizadevajo za liberalizacijo tekočih plačil in pretoka kapitala med njimi v skladu z zavezami, ki so jih sprejele v okviru mednarodnih finančnih institucij, pri čemer ustrezno upoštevajo stabilnost valute vsake pogodbenice.

2.   Ta naslov se uporablja za vsa tekoča plačila in pretok kapitala med pogodbenicami.

Člen 205

Tekoči račun

Pogodbenice dovolijo ali odobrijo, kot je ustrezno, kakršna koli plačila in transferje na tekoči račun med pogodbenicami v prosto zamenljivi valuti in v skladu s Statutom Mednarodnega denarnega sklada, zlasti z določbami člena VIII.

Člen 206

Kapitalski račun

Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenice od začetka veljavnosti tega sporazuma omogočijo ali zagotovijo, kadar je ustrezno, prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v pravne osebe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države gostiteljice, ter naložbami in drugimi transakcijami v skladu z določbami naslova III (Ustanavljanje, trgovina s storitvami, in elektronsko poslovanje) (30) dela IV tega sporazuma, ter likvidacijo in repatriacijo teh naložb in kakršnega koli dobička, ki iz njih izvira.

Člen 207

Zaščitni ukrepi

Kadar pretok kapitala med pogodbenicami v izjemnih okoliščinah povzroči ali obstaja tveganje, da povzroči resne težave za delovanje tečajne ali monetarne politike v pogodbenici, lahko zadevna pogodbenica sprejme zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala za obdobje največ enega leta. Uporaba zaščitnih ukrepov se lahko podaljša s ponovno formalno uvedbo takih ukrepov v zelo izjemnih okoliščinah in po vnaprejšnji uskladitvi med pogodbenicami v zvezi z izvajanjem katere koli predlagane ponovne formalne uvedbe zaščitnih ukrepov (31).

Člen 208

Končne določbe

1.   V tem naslovu pogodbenice potrjujejo pravice in obveznosti Mednarodnega denarnega sklada ali katerih koli drugih sporazumov med državami članicami Evropske unije in republiko pogodbenice SA.

2.   Pogodbenice se med seboj posvetujejo z namenom olajšanja pretoka kapitala med njimi zaradi spodbujanja ciljev tega sporazuma.

NASLOV V

JAVNA NAROČILA

Člen 209

Uvod

1.   Pogodbenice priznavajo prispevek preglednih, konkurenčnih in odprtih razpisov k trajnostnemu gospodarskemu razvoju ter si za cilj zastavljajo učinkovito, vzajemno in postopno odpiranje njihovih zadevnih trgov za javna naročila.

2.   Za namene tega naslova:

(a)

"komercialno blago in storitve" pomenijo blago in storitve take vrste, ki se običajno prodajajo ali ponujajo za prodajo na komercialnih trgih nevladnim kupcem, ki jih običajno tudi kupijo, za nevladne namene;

(b)

"postopek za ugotavljanje skladnosti" pomeni kateri koli postopek, ki se neposredno ali posredno uporablja za določitev, da so izpolnjene ustrezne zahteve v tehničnih predpisih ali standardih;

(c)

"gradbena storitev" pomeni storitev, katere cilj je na kakršen koli način izvesti gradbena dela nizkih ali visokih gradenj na podlagi Oddelka 51 Začasne osrednje klasifikacije proizvodov Združenih narodov;

(d)

"elektronska dražba" pomeni ponavljajoč proces, pri katerem ponudniki z uporabo elektronskih sredstev predstavijo nove cene ali nove vrednosti za količinsko opredeljive necenovne elemente ponudbe, povezane z merili vrednotenja, ali oboje, na podlagi katerega se določi ali ponovno določi razvrstitev ponudb;

(e)

"pisno" pomeni kakršne koli informacije, izražene z besedami ali številkami, ki jih je mogoče prebrati, reproducirati ali pozneje sporočiti. To lahko vključuje elektronsko posredovane in shranjene informacije;

(f)

"omejeni razpisni postopek" pomeni razpisni postopek, pri katerem se naročnik posvetuje z enim ali več ponudniki, ki jih sam izbere;

(g)

"seznam ponudnikov" pomeni seznam ponudnikov, za katere je naročnik ugotovil, da izpolnjujejo pogoje za vključitev na ta seznam in/ali formalne zahteve za vključitev na tak seznam, in ki jih naročnik namerava uporabiti več kot enkrat;

(h)

"ukrep" pomeni kateri koli zakon, drug predpis, postopek, upravno usmeritev ali prakso naročnika v zvezi z zajetim javnim naročilom;

(i)

"obvestilo o nameravanem javnem naročilu" pomeni obvestilo, ki ga objavi naročnik, da povabi zainteresirane ponudnike, da predložijo vlogo za udeležbo ali oddajo ponudbo ali oboje, v skladu z zakonodajo posamezne pogodbenice;

(j)

"kompenzacija" pomeni kateri koli pogoj ali zavezo, ki spodbuja lokalni razvoj ali izboljšuje plačilno bilanco pogodbenice, kot so uporaba domače vsebine, licenciranje tehnologije, naložbe, protidobave in podobna dejanja ali zahteve;

(k)

"odprti razpisni postopek" pomeni razpisni postopek, pri katerem lahko ponudbo predložijo vsi zainteresirani ponudniki;

(l)

"naročnik" pomeni subjekt pogodbenice, zajet z oddelkom A, B ali C Dodatka 1 (Obseg uporabe) k Prilogi XVI (Javna naročila);

(m)

"kvalificirani ponudnik" pomeni ponudnika, za katerega naročnik priznava, da izpolnjuje pogoje za udeležbo;

(n)

"selektivni razpisni postopek" pomeni razpisni postopek, pri katerem naročnik povabi le kvalificirane ali registrirane ponudnike, da predložijo ponudbo;

(o)

"storitve" vključujejo gradbene storitve, razen če ni drugače določeno, in

(p)

"tehnična specifikacija" pomeni razpisno zahtevo, ki:

(i)

določa značilnosti blaga ali storitev, ki se naročajo, vključno s kakovostjo, uspešnostjo, varnostjo in merami, ali postopkov in načinov njihove proizvodnje ali zagotavljanja, ali

(ii)

obravnava terminologijo, simbole, zahteve za pakiranje, označevanje ali etiketiranje embalaže, ki se uporabljajo za blago ali storitve.

Člen 210

Področje in obseg uporabe

1.   Ta naslov se uporablja za kakršen koli ukrep v zvezi z zajetim javnim naročilom. Za namene tega naslova zajeto javno naročilo pomeni javno naročilo za državne namene:

(a)

blaga, storitev ali katere koli kombinacije obojega:

(i)

kot jih določi vsaka pogodbenica v ustreznih oddelkih Dodatka 1 (Obseg uporabe) k Prilogi XVI ter

(ii)

ki ni naročeno z namenom komercialne ali ponovne prodaje ali za uporabo v proizvodnji ali pri dobavi blaga ali storitev za komercialno prodajo ali ponovno prodajo;

(b)

ki je naročeno na podlagi kakršne koli vrste pogodbe, vključno s: pogodbo o nakupu, zakupu in najemu ali nakupu s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje;

(c)

katerega vrednost je enaka ali višja od ustreznega praga, ki ga vsaka pogodbenica določi v Dodatku 1 (Obseg uporabe) k Prilogi XVI ob objavi obvestila v skladu s členom 213;

(d)

ki ga naroči naročnik in

(e)

ki ni kako drugače izključeno iz obsega uporabe.

2.   Razen če je tako določeno, se ta naslov ne uporablja za:

(a)

pridobitev ali najem zemljišča, zgradb ali drugih nepremičnin ali pravic na njih;

(b)

nepogodbene sporazume ali katero koli obliko pomoči, ki jo zagotovi pogodbenica, vključno s sporazumi o sodelovanju, nepovratnimi sredstvi, posojili, infuzijami lastniškega kapitala, garancijami in fiskalnimi spodbudami, blagom in storitvami, ki jih država zagotavlja državnim, regionalnim ali lokalnim vladnim subjektom;

(c)

javno naročilo ali pridobitev fiskalnega urada ali depozitnih storitev, likvidacijskih in upravljavskih storitev za regulirane finančne institucije ali storitev, povezanih s prodajo, odkupom in razdelitvijo javnega dolga, vključno s posojili in državnimi obveznicami ter dolžniškimi in drugimi vrednostnimi papirji;

(d)

pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju in povezane ukrepe v zvezi z zaposlovanjem;

(e)

javna naročila, opravljena:

(i)

za posebni namen zagotavljanja mednarodne pomoči, vključno z razvojno pomočjo;

(ii)

po posebnem postopku ali pogojih mednarodnega sporazuma glede nameščanja vojaških enot ali glede skupnega izvajanja projekta s strani držav podpisnic;

(iii)

po posebnem postopku ali pogojih mednarodne organizacije ali financirana z mednarodnimi nepovratnimi sredstvi, posojili ali drugo podporo, kadar bi bili ustrezni postopki ali pogoji v neskladju s tem naslovom;

(f)

nakupe pod izjemno ugodnimi pogoji, ki nastopijo v zelo kratkem času, kot so neobičajne odprodaje družb, ki običajno niso ponudniki, ali odtujitev sredstev podjetij v likvidaciji ali prisilni poravnavi.

3.   Vsaka pogodbenica v Dodatku 1 (Obseg uporabe) k Prilogi XVI določi naslednje informacije:

(a)

v oddelku A: subjekte centralne vlade, katerih javna naročila zajema ta naslov;

(b)

v oddelku B: subjekte na podcentralni ravni vlade, katerih javna naročila zajema ta naslov;

(c)

v oddelku C: vse druge subjekte, katerih javna naročila zajema ta naslov;

(d)

v oddelku D: storitve, razen gradbenih storitev, ki jih zajema ta naslov;

(e)

v oddelku E: gradbene storitve, ki jih zajema ta naslov, in

(f)

v oddelku F: kakršne koli splošne opombe.

4.   Kadar nacionalna zakonodaja pogodbenice omogoča, da zajeto javno naročilo izvajajo drugi subjekti ali osebe v imenu naročnika, se enakovredno uporabljajo določbe tega naslova.

5.

(a)

Noben naročnik ne sme pripravljati, oblikovati ali kako drugače strukturirati ali razdeliti katero koli javno naročilo, da bi se izognil obveznostim iz tega naslova.

(b)

Če se zaradi javnega naročila istočasno sklene več pogodb v ločenih delih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh takih delov. Če je skupna vrednost delov enaka ali presega prag pogodbenice, določen v ustreznem oddelku, se ta naslov uporablja za dodelitev takih delov z izjemo delov, katerih vrednost je nižja od 80 000 EUR.

6.   Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da preprečuje pogodbenici, da sprejme ali ohranja ukrepe v zvezi z blagom ali storitvami invalidov, človekoljubnih ustanov ali delom zapornikov ali ukrepe, potrebne za varovanje javne morale, reda ali varnosti, življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, vključno z okoljskimi ukrepi, ter intelektualno lastnino.

Republikam pogodbenice SA se omogoči, da sprejmejo, razvijejo, ohranjajo ali izvajajo ukrepe za spodbujanje priložnosti ali programov za politike javnega naročanja, razvoj svojih manjšin in MMSP, vključno s preferencialnimi pravili, kot so:

(a)

prepoznavanje MMSP, registriranih kot državni ponudniki;

(b)

uvedba meril za določanje, ki naročnikom omogoča, da naročilo oddajo domačemu MMSP, ki je s samostojno udeležbo ali v konzorciju predložil ponudbo, po razvrstitvi enakovredno ponudbam drugih ponudnikov.

7.   Ta naslov nikakor ne preprečuje pogodbenici, da oblikuje nove politike javnega naročanja, postopke ali pogodbena sredstva, pod pogojem, da niso v neskladju s tem naslovom.

Člen 211

Splošna načela

1.   V zvezi s katerim koli ukrepom in katerim koli zajetim javnim naročilom vsaka pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, zagotovi, da so blago in storitve druge pogodbenice ter ponudniki druge pogodbenice, ki ponujajo blago in storitve katere koli pogodbenice, deležni obravnave, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, zagotavlja domačemu blagu, storitvam in ponudnikom.

2.   Glede katerega koli ukrepa v zvezi z zajetimi javnimi naročili, pogodbenica, vključno s svojimi naročniki ne sme:

(a)

lokalnega ponudnika v primerjavi z drugim lokalnim ponudnikom obravnavati manj ugodno na podlagi stopnje povezave s tujino ali lastništva, ali

(b)

diskriminirati lokalnega ponudnika na podlagi tega, da so blago ali storitve, ki jih ponuja ta ponudnik za določeno javno naročilo, blago ali storitve druge pogodbenice.

3.   Kateremu koli ponudniku ali ponudniku storitev iz pogodbenice EU s sedežem v eni izmed republik pogodbenice SA se v vseh republikah pogodbenice SA zagotovi obravnava, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo slednje zagotavljajo svojim ponudnikom ali ponudnikom storitev v zvezi s katerim koli ukrepom glede zajetega javnega naročila.

Kateremu koli ponudniku ali ponudniku storitve iz republike pogodbenice SA s sedežem v eni državi članici Evropske unije se v vseh drugih državah članicah Evropske unije zagotovi obravnava, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo slednje zagotavljajo svojim ponudnikom ali ponudnikom storitev v zvezi s katerim koli ukrepom glede zajetega javnega naročila.

Pogodbenice ne uvedejo novih zahtev za lokalno ustanavljanje poslovnih enot ali registracijo ponudnikov in ponudnikov storitev, ki želijo oddati ponudbo v zajetem javnem naročilu, ki bi ponudnike in ponudnike storitev druge pogodbenice postavljal v nekonkurenčni položaj. Obstoječe zahteve bodo predmet pregleda v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma (32).

4.   Če naročnik izvaja zajeto javno naročilo s pomočjo elektronskih sredstev:

(a)

zagotovi, da se javno naročilo izvede s pomočjo sistemov informacijske tehnologije in programske opreme, vključno s tistimi, ki so povezani z avtentifikacijo in šifriranjem podatkov, ki so splošno dostopni in interoperabilni z drugimi splošno dostopnimi sistemi informacijske tehnologije in programske opreme, in

(b)

ohrani mehanizme, ki zagotavljajo celovitost vlog za sodelovanje in ponudb, vključno z določitvijo roka in prejema ter s preprečevanjem neustreznega dostopa.

5.   Naročnik zajeto javno naročilo izvede pregledno in nepristransko, da se preprečita navzkrižje interesov in korupcija ter da v skladu s tem naslovom uporablja metode, kot so odprti razpisni postopek, selektivni razpisni postopek in omejeni razpisni postopek. Poleg tega pogodbenice uvedejo ali ohranjajo sankcije zoper tako korupcijo.

6.   Za namene zajetega javnega naročila nobena pogodbenica za blago ali storitve, ki so bile uvožene iz druge pogodbenice ali jih je druga pogodbenica dobavila, ne uporablja pravil o poreklu, ki se razlikujejo od pravil o poreklu, ki jih pogodbenica v enakem obdobju v običajnem poteku trgovine uporablja za uvoz ali dobavo enakega blaga ali storitev iz iste pogodbenice.

7.   V skladu z izjemami iz tega naslova ali prilog, ki se nanašajo nanj, nobena pogodbenica ne zahteva, ne upošteva, ne nalaga ali ne izvršuje kompenzacij.

Člen 212

Objava informacij o javnih naročilih

1.   Vsaka pogodbenica:

(a)

v uradno določenem elektronskem ali tiskanem mediju, ki se v velikem obsegu razširja in je enostavno dostopen javnosti, takoj objavi vsak zakon, drug predpis, sodno odločbo ali upravno odločbo za splošno uporabo, standardne pogodbene klavzule, ki jih določa zakon ali drug predpis in so kot sklic navedene v obvestilih, razpisni dokumentaciji in postopkih glede zajetega javnega naročila, in vsako spremembo tega;

(b)

na zahtevo katere koli pogodbenice zagotovi dodatne informacije glede uporabe takih določb;

(c)

v Dodatku 2 (Mediji za objavo informacij o javnih naročilih) k Prilogi XVI navede elektronske ali tiskane medije, v katerih pogodbenica objavi informacije iz odstavka (a), ter

(d)

v Dodatku 3 (Mediji za objavo obvestil) k Prilogi XVI navede medije, v katerih pogodbenica objavi obvestila, ki se zahtevajo v členu 213, odstavku 4 člena 215 in odstavku 2 člena 223.

2.   Pogodbenica SA si razumno prizadeva za razvoj enotne točke dostopa na regionalni ravni. Pogodbenica EU zagotovi tehnično in finančno pomoč za razvoj, uvedbo in ohranitev take enotne točke dostopa. To sodelovanje se obravnava v naslovu VI (Razvoj gospodarstva in trgovine) dela III tega sporazuma. Za izvajanje te določbe velja uresničitev pobude o tehnični in finančni pomoči za razvoj, ustanavljanje in vzdrževanje enotne točke dostopa na ravni Srednje Amerike.

3.   Vsaka pogodbenica takoj uradno obvesti drugo pogodbenico o kakršni koli spremembi informacij pogodbenice, navedenih v Dodatku 2 (Mediji za objavo informacij o javnih naročilih) ali 3 (Mediji za objavo obvestil) k Prilogi XVI.

Člen 213

Objava obvestil

1.   Za vsako zajeto javno naročilo, razen v okoliščinah iz člena 220, naročnik v ustreznem mediju, navedenem v Dodatku 3 (Mediji za objavo obvestil) k Prilogi XVI, objavi obvestilo o nameravanem javnem naročilu. Vsako obvestilo vsebuje informacije iz Dodatka 4 (Obvestilo o nameravanem javnem naročilu) k Prilogi XVI. Ta obvestila, če obstajajo in kadar obstajajo, so brezplačno dostopna z elektronskimi sredstvi prek enotne točke dostopa na regionalni ravni.

2.   Naročnike se spodbuja, da vsako leto čim prej objavijo obvestilo v zvezi z načrti glede prihodnjih javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o načrtovanem javnem naročilu). Obvestilo vsebuje predmet javnega naročila in približni datum objave obvestila o nameravanem javnem naročilu ali kdaj se bo lahko javno naročilo izvajalo.

3.   Če nacionalna zakonodaja to določa, lahko naročnik obvestilo o načrtovanem javnem naročilu uporabi kot obvestilo o nameravanem javnem naročilu, pod pogojem, da to vključuje toliko informacij iz Dodatka 4 (Obvestilo o nameravanem javnem naročilu), kot jih je na voljo, in navedbo, da zainteresirani ponudniki svoje zanimanje za javno naročilo izrazijo naročniku.

Člen 214

Pogoji za sodelovanje

1.   Naročnik omeji vse pogoje za sodelovanje v javnem naročilu na tiste, ki so nujni za zagotovitev, da ima ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo ustreznega javnega naročila.

2.   Pri oceni, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje, naročnik oceni finančne, poslovne in tehnične sposobnosti ponudnika na podlagi poslovnih dejavnosti tega ponudnika tako na ozemlju kot zunaj ozemlja pogodbenice, iz katere je naročnik, in ne sme postaviti pogoja za sodelovanje tega ponudnika pri javnem naročilu, da je ta ponudnik že kdaj moral skleniti eno ali več pogodb z naročnikom določene pogodbenice ali da mora ta ponudnik imeti predhodne delovne izkušnje na ozemlju določene pogodbenice.

3.   Ta ocena, ki jo naredi naročnik, temelji na pogojih, ki jih naročnik vnaprej določi v obvestilih ali razpisni dokumentaciji.

4.   Naročnik lahko ponudnika izključi iz razlogov, kot so stečaj, napačne izjave, znatne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju kakršnih koli bistvenih zahtev ali obveznosti iz predhodne oziroma predhodnih pogodb, sodbe v zvezi s kaznivimi dejanji ali druge sodbe v zvezi s hudimi javnimi prekrški, kršitvami dolžnosti pri opravljanju poklica ali neplačevanje davkov ali podobnih razlogov.

Vsaka pogodbenica lahko sprejme ali ohranja postopke, s katerimi se za neupravičene do sodelovanja v javnih naročilih pogodbenice trajno ali za določeno obdobje razglasijo ponudniki, za katere je pogodbenica ugotovila goljufivo ali drugo nezakonito ravnanje v zvezi z javnim naročilom. Na zahtevo druge pogodbenice lahko pogodbenica navede, če je mogoče, ponudnike, ki so bili v skladu s temi postopki ugotovljeni za neupravičene, in izmenja informacije glede teh ponudnikov ali goljufivega ali nezakonitega ravnanja, če je to ustrezno.

5.   Naročnik lahko od ponudnika zahteva, da pri ponudbi navede katere koli dele pogodbe, ki jih ponudnik morebiti namerava oddati v podizvajanje tretjim osebam in kakršne koli predlagane podizvajalce. Ta navedba ne posega v vprašanje odgovornosti glavnega gospodarskega subjekta.

Člen 215

Kvalifikacija ali registracija ponudnikov

1.   Če namerava uporabiti selektivni javni razpisni postopek, naročnik:

(a)

v obvestilo o nameravanem javnem naročilu vključi vsaj informacije iz odstavka 1 Dodatka 4 (Obvestilo o nameravanem javnem naročilu) k Prilogi XVI in povabi ponudnike k predložitvi vloge za sodelovanje ter

(b)

kvalificiranim ali registriranim ponudnikom do začetka razpisnega obdobja zagotovi vsaj informacije iz odstavka 2 Dodatka 4 (Obvestilo o nameravanem javnem naročilu) k Prilogi XVI.

2.   Naročnik kot kvalificirane ponudnike prizna katere koli domače ponudnike in katere koli ponudnike druge pogodbenice, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje pri določenem javnem razpisu, razen če naročnik v obvestilu o nameravanem javnem naročilu navede kakršne koli omejitve glede števila ponudnikov, ki lahko oddajo ponudbo, in merila za izbiro omejenega števila ponudnikov.

3.   Kadar razpisna dokumentacija ni javno na voljo od datuma objave obvestila iz odstavka 1, naročnik zagotovi, da je ta dokumentacija istočasno na voljo vsem kvalificiranim ponudnikom, izbranim v skladu z odstavkom 2.

4.   Naročnik lahko hrani seznam ponudnikov, pod pogojem, da je obvestilo, s katerim so zainteresirani ponudniki povabljeni, da zaprosijo za vključitev na ta seznam, objavlja letno in, če se objavlja elektronsko, da je stalno na voljo na ustreznem mediju, navedenem v Dodatku 3 (Mediji za objavo obvestil) k Prilogi XVI. Tako obvestilo vsebuje informacije iz Dodatka 5 (Obvestilo, ki zainteresirane ponudnike vabi k predložitvi vloge za vključitev na seznam ponudnikov) k Prilogi XVI.

5.   Ne glede na odstavek 4 je v primeru, da bo seznam ponudnikov veljaven tri leta ali manj, lahko naročnik objavi obvestilo iz navedenega odstavka samo enkrat, in sicer na začetku obdobja veljavnosti seznama, pod pogojem, da sta v obvestilu navedena obdobje veljavnosti in opozorilo, da nadaljnja obvestila na bodo objavljena.

6.   Naročnik ponudnikom omogoči, da kadar koli zaprosijo za vključitev na seznam ponudnikov in v razumno kratkem času na seznam vključi vse ponudnike, ki so izpolnjevali ustrezne zahteve.

7.   Če to določa nacionalna zakonodaja pogodbenice, lahko naročnik obvestilo, s katerim ponudnike povabi, da zaprosijo za vključitev na seznam ponudnikov, uporabi kot obvestilo o nameravanem javnem naročilu, pod pogojem, da:

(a)

je obvestilo objavljeno v skladu z odstavkom 4 in vključuje informacije, zahtevane v Dodatku 5 (Obvestilo, ki zainteresirane ponudnike vabi k predložitvi vloge za vključitev na seznam ponudnikov), in toliko informacij, zahtevanih v Dodatku 4 (Obvestilo o nameravanem javnem naročilu) k Prilogi XVI, kolikor jih je na voljo, ter vsebuje navedbo, da pomeni obvestilo o nameravanem javnem naročilu;

(b)

naročnik ponudnikom, ki so naročniku izrazili interes za določeno javno naročilo, takoj zagotovi zadostne informacije, da lahko ocenijo svoj interes za javno naročilo, vključno z vsemi preostalimi informacijami, ki jih zahteva Dodatek 4 (Obvestilo o nameravanem javnem naročilu) k Prilogi XVI, kolikor so te informacije na voljo;

(c)

se lahko ponudniku, ki je zaprosil za vključitev na seznam ponudnikov v skladu z odstavkom 6, dovoli, da poda ponudbo za določeno javno naročilo, če ima naročnik na voljo dovolj časa za preučitev, ali ta ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

8.   Naročnik ponudnika, ki predloži vlogo za sodelovanje ali vlogo za vključitev na seznam ponudnikov, takoj obvesti o svoji odločitvi glede te vloge.

9.   Če naročnik zavrne ponudnikovo vlogo za kvalifikacijo ali vlogo za vključitev na seznam ponudnikov, ponudnika ne obravnava več kot kvalificiranega ali ga umakne s seznama ponudnikov, naročnik ponudnika o tem takoj obvesti ter ponudniku na njegovo zahtevo takoj zagotovi pisno pojasnilo razlogov za svojo odločitev.

10.   Pogodbenice v oddelku F (Splošne opombe) Dodatka 1 (Obseg uporabe) k Prilogi XVI navedejo, kateri subjekti lahko uporabljajo sezname ponudnikov.

Člen 216

Tehnične specifikacije

1.   Naročnik ne pripravi, sprejme ali uporablja nobenih tehničnih specifikacij ali ne določa nobenih postopkov za ugotavljanje skladnosti z namenom ali učinkom nepotrebnega oviranja mednarodne trgovine.

2.   Pri določanju tehničnih specifikacij za blago ali storitve, ki se naročajo, naročnik po potrebi:

(a)

določi tehnične specifikacije z vidika zahtev za zmogljivost in funkcionalnost in ne z vidika oblikovnih ali opisnih lastnosti ter

(b)

utemelji tehnične specifikacije z mednarodnimi standardi, če ti obstajajo, sicer pa z nacionalnimi tehničnimi predpisi, priznanimi nacionalnimi standardi ali gradbenimi predpisi.

3.   Kadar se v tehničnih specifikacijah uporabljajo oblikovne ali opisne značilnosti, naročnik po potrebi navede, da bo upošteval ponudbe za enakovredno blago ali storitve, ki dokazano izpolnjujejo zahteve javnega naročila, in sicer z vključitvijo besedila, kot na primer "ali enakovredno", v razpisno dokumentacijo.

4.   Naročnik ne sme določiti tehničnih specifikacij, ki zahtevajo ali se nanašajo na določeno blagovno znamko ali trgovsko ime, patent, avtorsko pravico, vzorec ali model, tip, posebno poreklo, proizvajalca ali ponudnika, razen če ni nobenega drugega dovolj natančnega ali razumljivega načina za opis zahtev glede javnega naročila in pod pogojem, da v takih primerih naročnik v razpisno dokumentacijo vključi besede, kot so na primer "ali enakovredno".

5.   Naročnik ne zaprosi za nasvete ali sprejema nasvetov, ki se lahko uporabijo pri pripravi ali sprejemanju katere koli tehnične specifikacije za konkretno javno naročilo, od osebe, ki bi lahko imela poslovne interese v javnem naročilu, na način, ki bi izključeval konkurenco.

6.   Za večjo gotovost ta člen ni namenjen temu, da naročniku preprečuje pripravo, sprejetje ali uporabo tehničnih specifikacij za spodbujanje ohranjanja naravnih virov ali varstvo okolja.

Člen 217

Razpisna dokumentacija

1.   Naročnik ponudnikom zagotovi razpisno dokumentacijo, ki vključuje vse potrebne informacije, ki ponudnikom omogočajo pripravo in predložitev ustreznih ponudb. Če to ni že določeno v obvestilu o nameravanem javnem naročilu, taka dokumentacija vsebuje celoten opis vprašanj iz Dodatka 8 (Razpisna dokumentacija) k Prilogi XVI.

2.   Naročnik na zahtevo takoj zagotovi razpisno dokumentacijo kateremu koli ponudniku, ki sodeluje pri javnem naročilu, in ponudniku, ki sodeluje pri javnem naročilu, odgovori na vse razumne zahteve po ustreznih informacijah, pod pogojem, da take informacije temu ponudniku pri javnem naročilu ne zagotavljajo prednosti pred konkurenti in da je bila zahteva predložena v ustreznih rokih.

3.   Kadar naročnik med postopkom javnega naročila spremeni ali dopolni merila ali zahteve iz obvestila o nameravanem javnem naročilu ali razpisne dokumentacije, ki jo je predložil sodelujočim ponudnikom, vse take spremembe pisno pošlje:

(a)

vsem ponudnikom, ki v času, ko so informacije spremenjene, sodelujejo, če so znani, v vseh drugih primerih pa enako kot prvotne informacije, in

(b)

v ustreznem času, da ponudnikom omogoči, da po potrebi spremenijo in ponovno predložijo svoje spremenjene ponudbe.

Člen 218

Roki

Naročnik v skladu s svojimi potrebami ponudnikom zagotovi dovolj časa, da pripravijo in vložijo vloge za sodelovanje in ustrezne ponudbe, ob upoštevanju dejavnikov, kot so narava in kompleksnost javnega naročila, pričakovani obseg oddaje naročil podizvajalcem ter čas za posredovanje ponudb iz tujih in tudi nacionalnih točk, ki ne uporabljajo elektronskih sredstev. Taki roki, vključno s kakršnim koli podaljšanjem rokov, so enaki za vse zainteresirane ali sodelujoče ponudnike. Roki, ki se uporabljajo, so določeni v Dodatku 6 (Roki) k Prilogi XVI.

Člen 219

Pogajanja

1.   Vsaka pogodbenica lahko zagotovi, da njeni naročniki opravljajo javna naročila s postopki pogajanj v naslednjih primerih:

(a)

v okviru javnih naročil, za katera so ta namen navedli v obvestilu o nameravanem javnem naročilu, ali

(b)

če se na podlagi ocene zdi, da nobena ponudba ni očitno najugodnejša v smislu posebnih meril ocenjevanja, določenih v obvestilih ali razpisni dokumentaciji.

2.   Naročnik:

(a)

zagotovi, da se morebitna izločitev ponudnikov, ki sodelujejo v pogajanjih, opravi v skladu z merili ocenjevanja, določenimi v obvestilih ali razpisni dokumentaciji, in

(b)

ko se pogajanja končajo, določi skupni rok, v katerem lahko preostali ponudniki oddajo morebitne nove ali spremenjene ponudbe.

Člen 220

Uporaba omejenih razpisnih postopkov ali drugih enakovrednih razpisnih postopkov

1.   Pod pogojem, da se razpisni postopek ne uporablja za izogibanje konkurenci ali za zaščito domačih ponudnikov, lahko naročnik odda naročilo z uporabo omejenih razpisnih postopkov ali drugih enakovrednih razpisnih postopkov v naslednjih okoliščinah:

(a)

kadar:

(i)

ni bila predložena nobena ponudba ali noben ponudnik ni oddal vloge za sodelovanje,

(ii)

ni bila oddana nobena ponudba, ki izpolnjuje bistvene zahteve razpisne dokumentacije,

(iii)

noben ponudnik ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali

(iv)

so bile predložene ponudbe dogovorjene,

pod pogojem, da zahteve razpisne dokumentacije niso bistveno spremenjene;

(b)

kadar lahko blago ali storitve zagotovi le določen ponudnik in ni ustreznih alternativ ali nadomestnega blaga ali storitev, ker so povezani z umetniškim delom ali iz razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic intelektualne lastnine, kot so patenti ali avtorske pravice, ali z zaščitenimi informacijami ali kadar iz tehničnih razlogov ni konkurence;

(c)

za dodatne dobave blaga in storitev prvotnega ponudnika blaga in storitev, ki niso bile vključene v prvotno javno naročilo, kadar sprememba ponudnika tega dodatnega blaga ali storitev:

(i)

ni možna iz gospodarskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve po zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, programsko opremo, storitvami ali instalacijami, zagotovljenimi v okviru prvotnega javnega naročila, in

(ii)

bi lahko povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov za naročnika;

(d)

za blago, kupljeno na blagovni borzi;

(e)

kadar naročnik naroča prototipe ali prvo blago ali storitve, ki se razvijajo na njegovo zahtevo v okviru posebne pogodbe za raziskave, poskus, študijo ali izvirni razvoj ali za tako pogodbo. Kadar so bile take pogodbe izpolnjene, za nadaljnja javna naročila blaga ali storitev velja ta naslov;

(f)

kadar je bilo treba dodatne gradbene storitve, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo, vendar so bile zajete v ciljih prvotne razpisne dokumentacije, zaradi nepredvidenih okoliščin opraviti za zaključek gradbenih del iz razpisne dokumentacije. Vendar skupna vrednost naročil, ki se oddajo za dodatne gradbene storitve ne sme preseči petdeset odstotkov zneska iz prvotne pogodbe;

(g)

kolikor je nujno potrebno, kadar iz nujnih razlogov kot posledice dogodkov, ki jih naročnik ni predvidel, blaga ali storitev ni bilo mogoče pravočasno zagotoviti z odprtim razpisnim postopkom in bi uporaba odprtega razpisnega postopka povzročila resno škodo naročniku, obveznostim naročnika v zvezi s programom ali pogodbenici;

(h)

v primeru naročila, ki se odda zmagovalcu oblikovalskega natečaja, pod pogojem, da je bil natečaj organiziran skladno z načeli tega naslova in če udeležence ocenjuje neodvisna žirija z namenom, da se oblikovalsko naročilo odda zmagovalcu, ali

(i)

v primerih, kot jih določi vsaka pogodbenica oddelku F (Splošne opombe) Dodatka 1 (Obseg uporabe) k Prilogi XVI.

2.   Naročnik ohrani evidenco ali pripravi pisna poročila o posebnih utemeljitvah za katero koli naročilo, oddano v skladu z odstavkom 1.

Člen 221

Elektronske dražbe

Kadar naročnik namerava izvesti zajeto javno naročilo z uporabo elektronske dražbe, pred začetkom elektronske dražbe vsakemu udeležencu zagotovi:

(a)

metodo samodejnega ocenjevanja, vključno z matematično formulo, ki temelji na merilih ocenjevanja iz razpisne dokumentacije in ki se bo med dražbo uporabljala pri samodejni razvrstitvi ali ponovni razvrstitvi;

(b)

rezultate vseh prvotnih ocen elementov zadevnega javnega razpisa, pri katerem se naročilo odda na podlagi najugodnejše ponudbe, in

(c)

vse druge zadevne informacije v zvezi z izvajanjem dražbe.

Člen 222

Obravnava ponudb in oddaja naročil

1.   Naročnik prejme, odpre in obravnava vse ponudbe po postopkih, ki zagotavljajo poštenost in nepristranskost razpisnega postopka ter zaupnost ponudb.

2.   Da se ponudba lahko upošteva za oddajo naročila, mora biti v pisni obliki in ob odpiranju izpolnjevati bistvene zahteve iz razpisne dokumentacije in, kadar je to ustrezno, iz obvestil, predložiti pa jo mora ponudnik, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje.

3.   Razen če naročnik ugotovi, da ni v javnem interesu, da se naročilo odda, naročnik odda naročilo ponudniku, za katerega je naročnik ugotovil, da je sposoben izpolnjevati pogoje naročila in ki je zgolj na podlagi meril ocenjevanja, določenih v obvestilih in razpisni dokumentaciji, predložil najugodnejšo ponudbo ali ponudil najnižjo ceno v primeru, ko je cena edino merilo.

4.   Če naročnik prejme ponudbo s ceno, ki je nenavadno nižja od cen drugih predloženih ponudb, lahko pri ponudniku preveri, ali izpolnjuje pogoje za sodelovanje in bi lahko izpolnjeval pogoje naročila.

Člen 223

Preglednost informacij o javnih naročilih

1.   Naročnik takoj in na zahtevo v pisni obliki obvesti sodelujoče ponudnike o naročnikovih odločitvah v zvezi z oddajo naročil. Naročnik v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 224 neuspešnemu ponudniku na zahtevo zagotovi pojasnilo razlogov za to, da naročnik ni izbral njegove ponudbe, in relativne prednosti ponudbe uspešnega ponudnika.

2.   Po oddaji vsakega naročila, ki ga zajema ta naslov, naročnik čim prej in v skladu z roki iz zakonodaje vsake pogodbenice objavi obvestilo v ustreznem tiskanem ali elektronskem mediju s seznama v Dodatku 3 (Mediji za objavo obvestil) k Prilogi XVI. Kadar se uporabi samo elektronski medij, morajo biti informacije enostavno dostopne primerno dolgo. Obvestilo vsebuje vsaj informacije iz Dodatka 7 (Obvestilo o oddaji javnega naročila) k Prilogi XVI.

Člen 224

Razkritje informacij

1.   Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice takoj zagotovi vse ustrezne informacije o dodelitvi zajetega javnega naročila, da se določi, ali je bilo javno naročilo opravljeno v skladu s pravili iz tega naslova. V primerih, v katerih bi posredovanje teh informacij posegala v konkurenco prihodnjih ponudb, pogodbenica, ki te informacije prejme, teh ne razkrije nobenemu ponudniku, razen če se o tem posvetuje s pogodbenico, ki je te informacije zagotovila, in se ta pogodbenica s tem strinja.

2.   Ne glede na druge določbe tega naslova pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, nobenemu ponudniku ne zagotovi informacij, ki bi lahko ogrožale pošteno konkurenco med ponudniki.

3.   Nobena določba tega naslova se ne sme razlagati tako, da bi se od pogodbenice, vključno z njenimi naročniki, organi in organi, pristojnimi za pregled, zahtevalo, da razkrijejo zaupne informacije, kadar bi razkritje oviralo izvrševanje zakonodaje, lahko ogrozilo pošteno konkurenco med ponudniki, škodovalo zakonitim poslovnim interesom posameznih oseb, vključno z zaščito intelektualne lastnine, ali bi bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom.

Člen 225

Nacionalni postopek pregleda

1.   Vsaka pogodbenica uvede ali vzdržuje hitre, učinkovite, pregledne in nediskriminatorne upravne ali sodne postopke pregleda, po katerih se lahko ponudnik pritoži v zvezi z obveznostmi pogodbenice in njenih naročnikov iz tega naslova, ki lahko nastanejo v okviru zajetega javnega naročila, za katero ima naročnik interes ali ga je imel. Postopkovna pravila za vse pritožbe so v pisni obliki in splošno dostopna.

2.   Vsaka pogodbenica lahko v svoji nacionalni zakonodaji določi, da v primeru pritožbe ponudnika, nastale v okviru zajetega javnega naročila, spodbuja svoje naročnike in ponudnika, da pritožbo rešita s posvetovanjem. Naročnik vsako tako pritožbo obravnava nepristransko in pravočasno ter brez poseganja v sodelovanje ponudnika pri tekočih ali prihodnjih javnih naročilih ali v njegovo pravico do popravnih ukrepov po upravnem ali sodnem postopku pregleda.

3.   Vsak ponudnik ima na voljo dovolj časa, da pripravi in vloži pritožbo, torej v nobenem primeru ne manj kot deset dni od tedaj, ko se seznani z osnovo za pritožbo ali se upravičeno pričakuje, da bi se z njo moral seznaniti.

4.   Vsaka pogodbenica določi ali imenuje vsaj en nepristranski upravni ali sodni organ, ki je neodvisen od njenih naročnikov, da sprejme in pregleda ponudnikovo pritožbo v okviru zajetega javnega naročila.

5.   Kadar pritožbo prvotno pregleda organ, ki ni organ iz odstavka 4, pogodbenica ponudniku zagotovi, da lahko pri nepristranskem upravnem ali sodnem organu, ki je neodvisen od naročnika, katerega javno naročilo je predmet pritožbe, vloži pritožbo na prvotno odločitev. Organ za pregled, ki ni sodišče, je bodisi predmet sodnega pregleda bodisi ima postopkovna jamstva, ki zagotovijo, da:

(a)

naročnik na pritožbo pisno odgovori in organu za pregled razkrije vse ustrezne dokumente;

(b)

imajo udeleženci v postopku (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) pravico, da so zaslišani, preden organ za pregled sprejme odločitev v zvezi s pritožbo;

(c)

imajo udeleženci pravico do zastopanja in spremljanja;

(d)

imajo udeleženci dostop do vseh postopkov in

(e)

se odločitve ali priporočila v zvezi s pritožbami ponudnikov zagotovijo v razumnem času, v pisni obliki in s pojasnili razlogov za vsako odločitev ali priporočilo.

6.   Vsaka pogodbenica uvede ali vzdržuje postopke, ki zagotavljajo:

(a)

takojšnje začasne ukrepe, ki ponudniku omogočajo, da še naprej sodeluje v javnem naročilu. Taki začasni ukrepi lahko povzročijo prekinitev postopka javnega naročila. Postopki lahko določajo, da se pri odločanju, ali naj se taki ukrepi uporabijo, upoštevajo prevladujoče škodljive posledice za zadevne interese, vključno z javnim interesom. Neukrepanje se utemelji pisno; in

(b)

popravne ukrepe ali nadomestilo za utrpelo izgubo ali škodo, v skladu z zakonodajo vsake pogodbenice, kadar organ za pregled odloči, da je prišlo do kršitve ali neizpolnjevanja obveznosti, kakor je določeno v odstavku 1.

Člen 226

Spremembe in popravki obsega uporabe

1.   Pogodbenica EU obravnava spremembe in popravke obsega uporabe z dvostranskimi pogajanji z vsako zadevno republiko pogodbenice SA. Obratno pa vsaka republika pogodbenice SA obravnava spremembe in popravke obsega uporabe z dvostranskimi pogajanji s pogodbenico EU.

Kadar pogodbenica namerava spremeniti obseg uporabe javnega naročila v skladu s tem naslovom, ta pogodbenica:

(a)

o tem pisno uradno obvesti drugo pogodbenico ali pogodbenice in

(b)

v uradno obvestilo vključi predlog za ustrezne kompenzacijske prilagoditve za drugo pogodbenico, da se ohrani raven obsega uporabe, ki je primerljiva z ravnijo pred spremembo.

2.   Ne glede na pododstavek 1(b) pogodbenici ni treba zagotoviti kompenzacijskih prilagoditev, kadar:

(a)

je zadevna sprememba manjša sprememba ali popravek izključno formalne narave ali

(b)

predlagana sprememba zadeva subjekt, nad katerim pogodbenica dejansko nima več nadzora ali vpliva.

Pogodbenice lahko v skladu z določbami naslova XIII (Posebne naloge organov, ustanovljenih po tem sporazumu, v trgovinskih zadevah) dela IV tega sporazuma sprejmejo manjše spremembe ali popravke obsega uporabe iz tega naslova, ki so izključno formalne narave.

3.   Če se pogodbenica EU ali zadevna republika pogodbenice SA ne strinja, da:

(a)

je predlagana sprememba v skladu s pododstavkom 1(b) primerna, da ohrani primerljivo raven obsega uporabe, o kateri so se medsebojno dogovorile pogodbenice;

(b)

je predlagana sprememba manjša sprememba ali popravek v skladu s pododstavkom 2(a) ali

(c)

predlagana sprememba v skladu s pododstavkom 2(b) zadeva subjekt, nad katerim pogodbenica dejansko nima več nadzora ali vpliva,

mora to pisno izpodbijati v tridesetih dneh od prejema uradnega obvestila iz odstavka 1 ali se mora šteti, da se strinja s prilagoditvijo ali predlagano spremembo, vključno za namene naslova X (Reševanje sporov) ali dela IV tega sporazuma.

4.   Kadar so se zadevne pogodbenice dogovorile o predlagani spremembi, popravku ali manjši spremembi, vključno v primerih, kadar na to v skladu z odstavkom 3 ni bilo nobenega ugovora v tridesetih dneh, se spremembe opravijo v skladu z določbami iz odstavka 6.

5.   V skladu z ustreznimi institucionalnimi in postopkovnimi ureditvami iz tega sporazuma se lahko pogodbenica EU in vsaka republika pogodbenice SA kadar koli dvostransko pogaja za povečanje dostopa do trga, medsebojno dogovorjenega na podlagi tega naslova.

6.   Pridružitveni svet spremeni ustrezne dele oddelkov A, B ali C Dodatka 1 (Obseg uporabe) k Prilogi XVI, da se upošteva kakršna koli sprememba, o kateri so se dogovorile pogodbenice, tehnični popravek ali manjša sprememba.

Člen 227

Sodelovanje in tehnična pomoč pri javnih naročilih

Pogodbenice se strinjajo, da so spodbujanje vzajemnega sodelovanja in pobude za tehnično pomoč o vprašanjih v zvezi z javnimi naročili v njihovem skupnem interesu. V tem smislu so pogodbenice opredelile številne dejavnosti sodelovanja, ki so določene v členu 58 naslova VI (Gospodarski in trgovinski razvoj) dela III tega sporazuma.

NASLOV VI

INTELEKTUALNA LASTNINA

POGLAVJE 1

Cilji in načela

Člen 228

Cilji

Cilji tega naslova so:

(a)

zagotoviti primerno in učinkovito varstvo pravic intelektualne lastnine na ozemljih pogodbenic, pri čemer se upoštevajo gospodarski položaj in družbene ali kulturne potrebe vsake pogodbenice;

(b)

pospeševati in spodbujati prenos tehnologije med regijama za vzpostavitev trdne in uporabne tehnološke osnove v republikah pogodbenice SA ter

(c)

spodbujati tehnično in finančno sodelovanje med regijama na področju pravic intelektualne lastnine.

Člen 229

Narava in obseg obveznosti

1.   Pogodbenice zagotovijo primerno in učinkovito izvajanje mednarodnih pogodb, ki urejajo intelektualno lastnino in katerih pogodbenice so, vključno s Sporazumom STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIPS). Določbe tega naslova dopolnjujejo in podrobneje določajo pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi Sporazuma TRIPS ter drugih mednarodnih pogodb s področja intelektualne lastnine.

2.   Intelektualna lastnina in javno zdravje

(a)

Pogodbenice priznavajo pomen Deklaracije iz Dohe o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001 na ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije. Pogodbenice pri razlagi in izvajanju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega naslova, zagotovijo doslednost s to deklaracijo.

(b)

Pogodbenice prispevajo k izvajanju in upoštevanju Sklepa Generalnega sveta STO z dne 30. avgusta 2003 o izvajanju odstavka 6 Deklaracije iz Dohe o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju ter Protokola o spremembi Sporazuma TRIPS, sprejetega 6. decembra 2005 v Ženevi.

3.

(a)

Za namene tega sporazuma pravice intelektualne lastnine zajemajo: avtorsko pravico, vključno z avtorsko pravico za računalniške programe in podatkovne zbirke, ter sorodne pravice; pravice, povezane s patenti; blagovne znamke; trgovska imena; industrijske modele; topografije integriranih verzij, geografske označbe, vključno z označbami porekla; sorte rastlin in varstvo nerazkritih informacij;

(b)

Za namene tega sporazuma varstvo intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco iz člena 10 a Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine (Stockholmska listina, 1967) (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija).

4.   Pogodbenice priznavajo suverene pravice držav nad njihovimi naravnimi viri in dostopom do njihovih genetskih virov v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti (1992). Nobena določba iz tega naslova pogodbenicam ne preprečuje sprejetja ali ohranitve ukrepov za spodbujanje ohranjanja biološke raznovrstnosti, trajnostne uporabe njenih sestavnih delov ter poštenega in pravičnega sodelovanja pri koristih, ki izhajajo iz uporabe genetskih virov, v skladu z navedeno konvencijo.

5.   Pogodbenice priznavajo pomen spoštovanja, ohranjanja in vzdrževanja znanja, inovacij in praks avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki vključujejo tradicionalne prakse in so povezani z ohranjanjem in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti.

Člen 230

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in nacionalna obravnava

V skladu s členoma 3 in 4 Sporazuma TRIPS in ob upoštevanju izjem iz navedenih določb vsaka pogodbenica državljanom druge pogodbenice zagotovi:

(a)

obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo glede varstva intelektualne lastnine zagotavlja lastnim državljanom, ter

(b)

kakršno koli prednost, ugodnost, posebno pravico ali oprostitev, ki jo glede varstva intelektualne lastnine zagotavlja državljanom katere koli druge države.

Člen 231

Prenos tehnologije

1.   Pogodbenice soglašajo, da si bodo izmenjavale stališča in informacije o svojih praksah in politikah v zvezi s prenosom tehnologije, tako v svojih regijah kot s tretjimi državami, z namenom oblikovanja ukrepov za spodbujanje pretoka informacij, poslovnih partnerstev, podeljevanja licenc in sklepanja pogodb s podizvajalci. Posebna pozornost se nameni pogojem, potrebnim za ustvarjanje ustreznih ugodnih razmer za prenos tehnologije med pogodbenicami, ki med drugim vključujejo vprašanja, kot sta razvoj človeškega kapitala in pravni okvir.

2.   Pogodbenice priznavajo pomen izobraževanja in strokovnega usposabljanja za prenos tehnologije, ki se lahko dosežeta z akademskimi, strokovnimi in/ali poslovnimi programi izmenjav, osredotočenimi na prenos znanja med pogodbenicami (33).

3.   Pogodbenice po potrebi sprejmejo ukrepe za preprečevanje ali nadzor praks ali pogojev podeljevanja licenc v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, ki bi lahko negativno vplivali na mednarodni prenos tehnologije in predstavljajo zlorabo pravic intelektualne lastnine s strani imetnikov pravic ali zlorabo očitno nesorazmerne obveščenosti pri pogajanjih v zvezi z licencami.

4.   Pogodbenice priznavajo pomen vzpostavitve mehanizmov, ki krepijo in spodbujajo naložbe v republikah pogodbenice SA, zlasti v inovativnem in visokotehnološkem sektorju. Pogodbenica EU si kar najbolj prizadeva za pobude institucijam in podjetjem na njenem ozemlju, katerih cilja sta spodbujanje in podpora prenosui tehnologije v institucije in podjetja republik pogodbenice SA, da se jim omogoči vzpostavitev trdne tehnološke platforme.

5.   Ukrepi za dosego ciljev iz tega člena so določeni v členu 55 naslova VI (Razvoj gospodarstva in trgovine) dela III tega sporazuma.

Člen 232

Izčrpanje

Pogodbenice lahko vzpostavijo lastno ureditev za izčrpanje pravic intelektualne lastnine ob upoštevanju določb Sporazuma TRIPS.

POGLAVJE 2

Standardi o pravicah intelektualne lastnine

ODDELEK A

Avtorska in sorodne pravice

Člen 233

Zagotovljeno varstvo

Pogodbenice upoštevajo:

(a)

Mednarodno konvencijo za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rim, 1961) (v nadaljnjem besedilu: Rimska konvencija);

(b)

Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del (1886, nazadnje spremenjeno 1979) (v nadaljnjem besedilu: Bernska konvencija);

(c)

Pogodbo Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici (Ženeva, 1996) (v nadaljnjem besedilu: WCT) ter

(d)

Pogodbo Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih (Ženeva, 1996) (v nadaljnjem besedilu: WPPT).

Člen 234

Trajanje avtorskih pravic

Pogodbenice soglašajo, da se za izračun roka varstva avtorskih pravic uporabljajo pravila iz člena 7 in 7 bis Bernske konvencije glede varstva književnih in umetniških del, z določbo, da je najkrajše obdobje varstva, opredeljeno v odstavkih 1, 2, 3 in 4 člena 7 Bernske konvencije, sedemdeset let.

Člen 235

Trajanje sorodnih pravic

Pogodbenice soglašajo, da se za izračun roka varstva pravic izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij uporabljajo določbe iz člena 14 Rimske konvencije, z določbo, da je najkrajše obdobje varstva, opredeljeno v členu 14 Rimske konvencije, petdeset let.

Člen 236

Kolektivno upravljanje pravic

Pogodbenice priznavajo pomen uspešnosti kolektivnih organizacij ter sklenitve dogovorov med njimi za vzajemno zagotavljanje lažjega dostopa do vsebin in njihovega razširjanja med ozemlji pogodbenic, ter dosego visoke stopnje razvoja v zvezi z izvajanjem njihovih nalog.

Člen 237

Radiodifuzija in predvajanje javnosti (34)

1.   Za namene te določbe predvajanje javnosti izvedbe ali fonograma pomeni prenos zvokov izvedbe ali zvokov oziroma nadomestkov zvokov, posnetih na fonogramih, javnosti na kateri koli način, razen z radiodifuzijo. Za namene tega člena "predvajanje javnosti" pomeni tudi, da je javnosti omogočeno, da sliši zvoke ali nadomestke zvokov, posnetih na fonogram.

2.   V skladu z nacionalnim pravom pogodbenice za izvajalce določijo izključno pravico, da odobrijo ali prepovejo radiodifuzijo in predvajanje javnosti svojih izvedb, razen kadar izvedba predstavlja radiodifuzno izvedbo ali je izvedba narejena na podlagi posnetka.

3.   Izvajalci in proizvajalci fonogramov imajo pravico do enkratnega pravičnega nadomestila za neposredno ali posredno uporabo fonogramov, izdanih v komercialne namene, za radiodifuzijo ali kakršno koli predvajanje javnosti. Pogodbenice lahko ob odsotnosti dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov določijo pogoje glede razdelitve tega nadomestila med obema kategorijama imetnikov pravic.

4.   Pogodbenice radiodifuznim organizacijam zagotovijo izključno pravico, da odobrijo ali prepovejo ponovno radiodifuzijo svojih radiodifuzij z brezžičnimi sredstvi ter predvajanje javnosti njihovih televizijskih oddaj, če tako predvajanje poteka na javno dostopnih mestih proti plačilu vstopnine.

5.   Pogodbenice lahko v nacionalni zakonodaji določijo omejitve ali izjeme glede pravic iz odstavkov 2, 3 in 4 le v nekaterih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z običajno uporabo vsebine in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnikov pravic.

ODDELEK B

Blagovne znamke

Člen 238

Mednarodni sporazumi

Evropska unija in republike pogodbenice SA si razumno prizadevajo za:

(a)

ratifikacijo Protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk (Madrid, 1989) ali pristop k njemu in

(b)

upoštevanje Pogodbe o pravu znamk (Ženeva, 1994).

Člen 239

Postopek registracije

Pogodbenica EU in republike pogodbenice SA zagotovijo sistem za registracijo blagovnih znamk, v katerem je vsak dokončen sklep, ki ga sprejme pristojni urad za blagovne znamke, ustrezno utemeljen in v pisni obliki. Vzroki za zavrnitev registracije blagovne znamke so v pisni obliki sporočeni vložniku, ki ima priložnost izpodbijati tako zavrnitev in se zoper dokončno zavrnitev pritožiti na sodišču. Pogodbenica EU in republike pogodbenice SA uvedejo možnost nasprotovanja zahtevkom za prijavo blagovnih znamk. Taki postopki nasprotovanja so kontradiktorni.

Člen 240

Znane blagovne znamke

Člen 6 bis Pariške konvencije se smiselno uporablja za blago ali storitve, ki niso enake ali podobne tistim, ki so opredeljene z znano blagovno znamko, pod pogojem, da bi uporaba te blagovne znamke v zvezi s tem blagom ali storitvami nakazovala povezavo med tem blagom ali storitvami ter lastnikom blagovne znamke in pod pogojem, da je verjetno, da bi taka uporaba škodovala interesom lastnika blagovne znamke. Za večjo jasnost lahko pogodbenice to varstvo uporabljajo tudi za neregistrirane znane blagovne znamke.

Člen 241

Izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko

Pogodbenice lahko določijo omejene izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, kot je poštena uporaba opisnih izrazov. Take izjeme upoštevajo zakonite interese lastnika registrirane blagovne znamke in tretjih oseb.

ODDELEK C

Geografske označbe

Člen 242

Splošne določbe

1.   Za priznavanje in zaščito geografskih označb s poreklom z ozemelj pogodbenic se uporabljajo naslednje določbe.

2.   Za namene tega sporazuma so geografske označbe označbe, ki opredeljujejo blago, ki ima poreklo z ozemlja pogodbenice ali iz regije ali kraja na tem ozemlju, kjer se določena kakovost, ugled ali druge značilnosti blaga pripisujejo zlasti njegovemu geografskemu poreklu.

Člen 243

Področje in obseg uporabe

1.   Pogodbenice ponovno potrjujejo pravice in obveznosti iz oddelka 3 dela II Sporazuma TRIPS.

2.   Za geografske označbe pogodbenice, ki jih zaščiti druga pogodbenica, velja ta člen samo, če so priznane in kot take prijavljene v njihovi državi porekla.

Člen 244

Sistem zaščite

1.   Pogodbenice ohranijo ali uvedejo sisteme za zaščito geografskih označb v svoji zakonodaji z začetkom veljavnosti tega sporazuma v skladu z odstavkom 5 člena 353 dela V.

2.   Zakonodaja pogodbenic vsebuje elemente, kot so:

(a)

register geografskih označb, ki so zaščitene na njihovih ozemljih;

(b)

upravni proces za preverjanje, ali geografske označbe opredeljujejo blago, ki ima poreklo z ozemlja, iz regije ali kraja iz ene od pogodbenic, kadar se kakovost, ugled ali druga značilnost blaga pripisuje zlasti njegovemu geografskemu poreklu;

(c)

zahteva, da registrirano ime ustreza posebnemu izdelku ali izdelkom, za katere je določena specifikacija izdelka, ki se lahko spremeni le z ustreznim upravnim postopkom;

(d)

določbe o nadzoru, ki se uporabljajo za proizvodnjo blaga;

(e)

pravica, da kateri koli subjekt, ki ima sedež na območju in upošteva sistem nadzora, uporablja zaščiteno ime, pod pogojem, da je izdelek v skladu z ustrezno specifikacijo;

(f)

postopek v zvezi z objavo zahtevka, ki omogoča upoštevanje zakonitih interesov predhodnih uporabnikov imen, ki so lahko zaščitena kot oblika intelektualne lastnine ali ne.

Člen 245

Uveljavljene geografske označbe

1.   Do začetka veljavnosti tega sporazuma pogodbenice v skladu z odstavkom 5 člena 353 dela V: (35)

(a)

zaključijo postopka ugovora in pregleda, vsaj glede prijav geografskih označb, navedenih v Prilogi XVII (Seznam imen, ki se uporabljajo za zaščito kot geografske označbe na ozemlju pogodbenic), pri katerih ugovorov ni bilo ali pri katerih je bil ugovor zavrnjen zaradi formalnih razlogov v okviru nacionalnih postopkov za registracijo;

(b)

začnejo s postopki za zaščito geografskih označb, navedenih v Prilogi XVII (Seznam imen, ki se uporabljajo za zaščito kot geografske označbe na ozemlju pogodbenic), potekli pa so roki za vložitev ugovorov na prijave geografskih označb, navedenih v Prilogi XVII, pri katerih so bili ugovori podani in kjer je bilo v okviru nacionalnih postopkov za registracijo ugotovljeno, da so ugovori utemeljeni prima facie;

(c)

zaščitijo geografske označbe, za katere je bila odobrena zaščita, v skladu s stopnjo zaščite iz tega sporazuma.

2.   Pridružitveni svet na prvem zasedanju sprejme odločitev o vključitvi vseh imen iz Priloge XVII (Seznam imen, ki se uporabljajo za zaščito kot geografske označbe na ozemlju pogodbenic), ki so bila po uspešnem pregledu pristojnih nacionalnih ali regionalnih organov pogodbenic zaščitena kot geografske označbe, v Prilogo XVIII (Zaščitene geografske označbe).

Člen 246

Zagotovljeno varstvo

1.   Geografske označbe iz Priloge XVIII (Zaščitene geografske označbe) ter tiste, ki so dodane v skladu s členom 247, morajo biti zaščitene vsaj pred:

(a)

uporabo kakršnega koli sredstva pri imenovanju ali predstavitvi blaga, ki označuje ali nakazuje, da zadevno blago izvira z geografskega območja, ki ni pravi kraj porekla, na način, ki zavaja javnost glede geografskega porekla blaga;

(b)

uporabo zaščitene geografske označbe za enake izdelke, ki ne izvirajo iz opredeljenega kraja zadevne geografske označbe, tudi če je navedeno pravo poreklo izdelka ali če je zaščiteno ime uporabljeno v prevodu ali skupaj z izrazi kot so "vrsta", "tip", "ponaredek", "podoben" ali podobno;

(c)

kakršno koli prakso, ki potrošnika zavaja glede pravega porekla izdelka, ali kakršno koli drugo uporabo, ki se šteje za dejanje nelojalne konkurence v smislu člena 10 bis Pariške konvencije.

2.   Za geografsko označbo, ki je bila zaščitena v eni od pogodbenic, se v tej pogodbenici v skladu s postopkom iz člena 245 ne more šteti, da je postala generična, dokler je zaščitena kot geografska označba v pogodbenici izvora.

3.   Če geografska označba vsebuje ime, ki se v pogodbenici šteje za generično, uporaba tega generičnega imena za primerno blago v tej pogodbenici ni v nasprotju s tem členom.

4.   Za geografske označbe, ki se ne nanašajo na vina in žgane pijače, se nobena določba iz tega sporazuma ne razlaga kot zahteva, da pogodbenica prepreči nadaljnjo in podobno uporabo določene geografske označbe druge pogodbenice v zvezi z blagom ali storitvami katerega koli od njenih državljanov ali prebivalcev, ki so pred datumom začetka veljavnosti tega sporazuma v dobri veri neprekinjeno uporabljali to geografsko označbo za isto ali sorodno blago ali storitve na ozemlju te pogodbenice.

Člen 247

Dodajanje novih geografskih označb

1.   Pogodbenice soglašajo glede možnosti dodajanja geografskih označb za vina, žgane pijače, kmetijske proizvode in živila za zaščito na podlagi pravil in postopkov iz tega naslova, kot je primerno.

Po uspešnem pregledu, ki ga opravijo pristojni nacionalni ali regionalni organi, se take geografske označbe vključijo v Prilogo XVIII (Zaščitene geografske označbe) v skladu z ustreznimi pravili in postopki za Pridružitveni svet.

2.   Datum začetka veljavnosti zaščite je datum oddaje zahtevka drugi pogodbenici za zaščito geografske označbe, pod pogojem, da so izpolnjene formalne zahteve za take prijave.

Člen 248

Povezava med geografskimi označbami in blagovnimi znamkami

1.   Zakonodaja pogodbenic zagotavlja, da je prijava za registracijo blagovne znamke, za katero velja katera koli situacija, navedena v členu 246 za podobne izdelke (36), zavrnjena, kadar je taka prijava za registracijo vložena po datumu prijave za registracijo geografske označbe na zadevnem ozemlju (37).

2.   V skladu z njihovo nacionalno ali regionalno zakonodajo lahko pogodbenice uvedejo tudi pogoje za zavrnitev zaščite geografskih označb, vključno z možnostjo, da ne odobrijo zaščite geografske označbe, kadar bi zaradi ugledne ali znane blagovne znamke zaščita lahko potrošnike zavajala glede prave identitete izdelka.

3.   Pogodbenice ohranijo pravna sredstva, da lahko katera koli fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom zahteva odpoved ali razveljavitev blagovne znamke ali geografske označbe in tak zahtevek utemelji.

Člen 249

Pravica do uporabe geografskih označb

Ko je geografska označba v skladu s tem sporazumom zaščitena v pogodbenici, ki ni pogodbenica izvora, uporabnikom v taki pogodbenici ni treba registrirati uporabe takega zaščitenega imena.

Člen 250

Reševanje sporov

Dokončnega sklepa, k ga v skladu z naslovom X (Reševanje sporov) dela IV tega sporazuma izda pristojni nacionalni ali regionalni organ glede registracije ali zaščite geografske označbe, nobena pogodbenica ne more izpodbijati. Kakršen koli zahtevek proti zaščiti geografske označbe se vloži pri sodnih organih, ki so na voljo in ki so ustanovljeni v skladu z nacionalno ali regionalno zakonodajo posamezne pogodbenice.

ODDELEK D

Industrijski vzorci in modeli

Člen 251

Mednarodni sporazumi

Evropska unija in republike pogodbenice SA si razumno prizadevajo za pristop k Haaškem sporazumu o mednarodni registraciji industrijskih vzorcev in modelov (Ženevski akt, 1999).

Člen 252

Zahteve za zaščito

1.   Pogodbenice zagotovijo zaščito neodvisno ustvarjenih novih (38) vzorcev in modelov ali originala.

2.   Vzorec ali model se šteje za novega, če se znatno razlikuje od znanih vzorcev ali modelov ali kombinacij znanih značilnosti vzorcev ali modelov.

3.   Ta zaščita je zagotovljena z registracijo in njihovim imetnikom zagotovi izključne pravice v skladu z določbami tega člena. Vsaka pogodbenica lahko določi, da neregistrirani vzorci in modeli, ki so dostopni javnosti, zagotavljajo izključne pravice, vendar le če je izpodbijana uporaba posledica posnemanja zaščitenega vzorca ali modela.

Člen 253

Izjeme

1.   Pogodbenice lahko pri zaščiti vzorcev in modelov določijo omejene izjeme, če take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vzorcev in modelov ter ne posegajo nerazumno v zakonite interese lastnika zaščitenega vzorca ali modela, ob upoštevanju pravnih interesov tretjih oseb.

2.   Zaščita vzorcev ali modelov se ne prenese na vzorce ali modele, ki jih v osnovi določajo tehnični ali funkcionalni vidiki.

3.   Vzorec ali model ne zagotavlja pravic, če je v nasprotju z javnim redom ali moralnimi načeli.

Člen 254

Zagotovljene pravice

1.   Lastnik zaščitenega vzorca ali modela ima pravico, da tretjim osebam, ki nimajo njegove privolitve, prepreči izdelavo, prodajo ali uvoz predmetov, ki nosijo ali vsebujejo zaščiteni vzorec ali model, če se to izvaja v komercialne namene.

2.   Poleg tega pogodbenice zagotovijo učinkovito zaščito industrijskih vzorcev in modelov za preprečevanje dejanj, ki neupravičeno škodijo normalni uporabi vzorca ali modela ali niso v skladu s pošteno trgovinsko prakso, na način iz določb člena 10 bis Pariške konvencije.

Člen 255

Obdobje zaščite

1.   Zaščita v pogodbenici EU in republikah pogodbenice SA traja najmanj deset let. Vsaka pogodbenica lahko zagotovi, da lahko imetnik pravice trajanje zaščite podaljša za eno ali več petletnih obdobij do najdaljšega obdobja zaščite, ki je določeno v zakonodaji vsake pogodbenice.

2.   Kadar pogodbenica določa zaščito neregistriranih vzorcev in modelov, taka zaščita traja najmanj tri leta.

Člen 256

Neveljavnost ali zavrnitev registracije

1.   Registracija vzorca ali modela se lahko zavrne ali razglasi za neveljavno samo iz utemeljenih in pomembnih razlogov, ki so v skladu z zakonodajo vsake pogodbenice lahko naslednji:

(a)

če vzorec ali model ne ustreza opredelitvi iz odstavka 1 člena 252;

(b)

če imetnik pravic na podlagi sodnega sklepa ni upravičen do vzorca ali modela;

(c)

če je vzorec ali model v nasprotju s predhodnim vzorcem ali modelom, ki je postal dostopen javnosti po datumu vložitve prijave, ali če se zahteva prednostna pravica, po datumu prednostne pravice vzorca ali modela, in ki ga od datuma pred tem datumom ščiti registriran vzorec ali model ali prijava modela;

(d)

če je v poznejšem vzorcu ali modelu uporabljen razlikovalni znak in pravo zadevne pogodbenice, ki ureja navedeni znak, imetniku pravice za znak zagotavlja pravico, da prepove tako uporabo;

(e)

če vzorec ali model predstavlja nedovoljeno uporabo dela, ki je zaščiteno s pravom zadevne pogodbenice o avtorski pravici;

(f)

če vzorec ali model predstavlja neprimerno uporabo katerega koli predmeta iz člena 6 ter Pariške konvencije ali znamenja, embleme ali grbe, ki niso zajeti v navedenem členu 6 ter in imajo v pogodbenici poseben javni pomen;

(g)

če je razkritje industrijskega vzorca ali modela v nasprotju z javnim redom ali moralnimi načeli.

2.   Pogodbenica lahko kot alternativo neveljavnosti določi, da je uporaba vzorca ali modela, za katerega veljajo razlogi iz odstavka 1, lahko omejena.

Člen 257

Povezava z avtorsko pravico

Vzorec ali model, ki je zaščiten s pravico v zvezi z vzorcem ali modelom in je registriran v pogodbenici v skladu s tem oddelkom, je lahko upravičen tudi do zaščite v skladu s pravom te pogodbenice o avtorski pravici od datuma, ko je bil vzorec ali model ustvarjen ali določen v kateri koli obliki.

ODDELEK E

Patenti

Člen 258

Mednarodni sporazumi

1.   Pogodbenice upoštevajo Budimpeštansko pogodbo o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja (1977, spremenjena 1980).

2.   Evropska unija si razumno prizadeva za upoštevanje Pogodbe o patentnem pravu (Ženeva, 2000), republike pogodbenice SA pa si razumno prizadevajo, da rnavedeno pogodbo ratificirajo ali k njej pristopijo.

ODDELEK F

Sorte rastlin

Člen 259

Sorte rastlin

1.   Pogodbenice zagotovijo zaščito sort rastlin s patenti ali z učinkovitim sistemom sui generis ali s kakršno koli kombinacijo obeh.

2.   Pogodbenice razumejo, da zaščita sort rastlin ni v nasprotju z zmožnostjo pogodbenice, da zaščiti in ohranja svoje genetske vire.

3.   Pogodbenice imajo pravico določiti izjeme pri izključnih pravicah, podeljenih žlahtniteljem rastlin, in tako omogočiti kmetom, da prihranijo, uporabljajo in si izmenjujejo zaščiteno seme na lastnih kmetijah ali razmnoževalni material.

POGLAVJE 3

Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine

Člen 260

Splošne obveznosti

1.   Pogodbenice ponovno potrjujejo svoje pravice in obveznosti iz Sporazuma TRIPS, zlasti dela III Sporazuma, in zagotovijo naslednje dopolnilne ukrepe, postopke in pravna sredstva, ki so potrebni za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

Ti ukrepi, postopki in pravna sredstva morajo biti pošteni, sorazmerni in pravični in niso po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali ne določajo nerazumnih rokov ali ne povzročajo neupravičenih zamud (39).

2.   Ti ukrepi in pravna sredstva morajo biti učinkoviti ter odvračilni ter se uporabljajo na tak način, da preprečujejo nastajanje ovir v zakoniti trgovini in zagotavljajo zaščito pred njihovo zlorabo.

Člen 261

Upravičeni vložniki

Pogodbenice za osebe, ki imajo pravico zahtevati uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega oddelka in iz dela III Sporazuma TRIPS, priznavajo:

(a)

imetnike pravic intelektualne lastnine v skladu s predpisi veljavnega prava ter

(b)

zveze, združenja, pridobitelje izključne licence in druge pridobitelje ustreznih licenc, kolikor je to dovoljeno in v skladu s predpisi veljavnega prava. Izraz "pridobitelj licence" vključuje pridobitelja ene ali več izključnih pravic intelektualne lastnine, ki jih zajema določena intelektualna lastnina.

Člen 262

Dokazi

Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, da v primeru, kadar imetnik pravice predloži razumno razpoložljive dokaze v podporo svoji trditvi, da je bila njegova pravica intelektualne lastnine kršena v komercialnem obsegu, ter navede dokaze, ki so pomembni za podkrepitev njegovih trditev in so pod nadzorom nasprotne strani, pristojni sodni organi lahko po potrebi in, če tako določa veljavno pravo, na podlagi zahtevka nasprotni strani odredijo, da mora predložiti take dokaze, ob upoštevanju varstva zaupnih podatkov.

Člen 263

Ukrepi za zavarovanje dokazov

Sodni organi so pooblaščeni, da na podlagi zahtevka strani, ki je predložila razumno razpoložljive dokaze v podporo svoji trditvi, da je bila njena pravica intelektualne lastnine kršena ali bo kršena, odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe za zavarovanje ustreznih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo, ob upoštevanju varstva zaupnih podatkov. Taki ukrepi lahko vključujejo podroben opis, z jemanjem vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki je predmet kršitev, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo v proizvodnji in/ali distribuciji tega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj. Ti ukrepi se lahko, po potrebi brez zaslišanja druge strani, sprejmejo zlasti, kadar bi lahko bila zaradi kakršnega koli odlašanja povzročena nepopravljiva škoda imetniku pravice ali kadar obstaja očitno tveganje, da bodo dokazi uničeni.

Člen 264

Pravica do obveščenosti

Pogodbenice lahko določijo, da so sodni organi pooblaščeni, da kršitelju odredijo, da imetniku pravice sporoči identiteto tretjih oseb, vpletenih v proizvodnjo in distribucijo blaga ali storitev, ki so predmet kršitev, ter o njihovih distribucijskih poteh, razen če bi bilo to nesorazmerno z resnostjo kršitve.

Člen 265

Začasni in previdnostni ukrepi

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni sodni organi pooblaščeni za sprejetje začasnih in previdnostnih ukrepov ter jih takoj izvesti, da se prepreči neposredno nevarnost kršitve pravic intelektualne lastnine ali prepove nadaljevanje domnevnih kršitev. Taki ukrepi se lahko sprejmejo na zahtevo imetnika pravice, brez zaslišanja druge strani ali po zaslišanju toženca, v skladu s sodnimi postopkovnimi pravili posamezne pogodbenice.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni sodni organi pooblaščeni zahtevati, da tožnik zagotovi kakršne koli razumno razpoložljive dokaze, da bi se lahko z zadostno mero gotovosti prepričali o tem, da je tožnikova pravica kršena ali da obstaja neposredna nevarnost take kršiteve neizbežna, ter tožniku odrediti, da položi razumno varščino ali enakovredno zavarovanje na ravni, ki zadostuje za zaščito toženca in preprečitev zlorabe, na način, ki nerazumno ne odvrača od takih postopkov.

Člen 266

Popravni ukrepi

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da:

(a)

so njeni sodni organi pooblaščeni, da na zahtevo vložnika in brez poseganja v morebitno odškodnino, ki se dolguje imetniku pravice zaradi kršitve, odredijo uničenje blaga, za katerega se ugotovi, da je piratsko ali ponarejeno, ali druge ustrezne ukrepe za dokončno odstranitev navedenega blaga iz trgovinskih tokov;

(b)

so v ustreznih primerih njeni sodni organi pooblaščeni odrediti uničenje materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo zlasti za proizvodnjo ali oblikovanje takega piratskega ali ponarejenega blaga, brez kakršne koli odškodnine, ali v izjemnih primerih njihovo umaknitev iz trgovinskih tokov tako, da se kar najbolj zmanjša tveganje nadaljnjih kršitev. Pri obravnavi zahtevkov za take popravne ukrepe lahko sodni organi pogodbenice med drugim upoštevajo resnost kršitve ter tudi interese tretjih oseb z lastniškimi, posestnimi, pogodbenimi ali zavarovanimi interesi.

2.   Vsaka pogodbenica lahko zagotovi, da darovanje blaga s ponarejeno blagovno znamko ter blaga, ki krši avtorsko in sorodne pravice, v dobrodelne namene, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, sodni organi ne odredijo brez dovoljenja imetnika pravic ali da se tako blago v dobrodelne namene lahko daruje samo pod določenimi pogoji, ki se lahko določijo v skladu z nacionalno zakonodajo. Za dovolitev vstopa blaga v trgovinske tokove v nobenem primeru ne zadostuje samo odstranitev nezakonito pritrjene blagovne znamke, razen v primerih, določenih z nacionalno zakonodajo in drugimi mednarodnimi obveznostmi.

3.   Pri obravnavi zahtevkov za popravne ukrepe lahko pogodbenice svojim sodnim organom omogočijo, da med drugim upoštevajo resnost kršitve ter tudi interese tretjih oseb z lastniškimi, posestnimi, pogodbenimi ali zavarovanimi interesi.

4.   Sodni organi odredijo, da se ti ukrepi izvedejo na stroške kršitelja, razen v izjemnih okoliščinah.

5.   V skladu z nacionalno zakonodajo lahko pogodbenice določijo druge popravne ukrepe v zvezi z blagom, za katerega se ugotovi, da je piratsko ali ponarejeno, ter v zvezi z materiali in pripomočki, ki se uporabljajo zlasti za oblikovanje ali proizvodnjo tega blaga.

Člen 267

Odškodnina

Sodni organi so pooblaščeni odrediti, da kršitelj imetniku pravice plača primerno odškodnino za povrnitev škode, ki jo je imetnik pravice utrpel zaradi kršitve njegove pravice intelektualne lastnine s strani kršitelja, ki je vedel ali je iz utemeljenih razlogov mogel vedeti, da se ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet kršitve. Pogodbenice lahko v ustreznih primerih pooblastijo sodne organe, da odredijo vračilo dobička in/ali plačilo vnaprej določene odškodnine, tudi kadar se je kršitelj nevede ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet kršitve, ali nima utemeljenih razlogov, da bi to vedel.

Člen 268

Pravni stroški

Pogodbenice zagotovijo, da v skladu z nacionalno zakonodajo utemeljene in sorazmerne pravne stroške ter druge izdatke uspešne stranke načeloma krije neuspešna stranka, razen če to ni mogoče zaradi načela pravičnosti.

Člen 269

Objava sodnih odločb

Pogodbenice lahko zagotovijo, da lahko v pravnih postopkih, sproženih zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine, sodni organi na zahtevo vložnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za širjenje informacij v zvezi z odločbo, vključno z izobešenjem odločbe in njene celotne ali delne objave. Pogodbenice lahko določijo tudi druge dodatne ukrepe obveščanja javnosti, ki so v posebnih okoliščinah primerni, vključno z vidnim oglaševanjem.

Člen 270

Domneva o lastništvu

Za namene izvajanja ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega naslova je za to, da se imetniki avtorske ali sorodnih pravic v zvezi z njihovo zaščiteno vsebino štejejo za take in da so upravičeni, da sprožijo postopek za ugotavljanje kršitev, dovolj običajna navedba njihovega imena na delu, če ni dokaza o nasprotnem.

Člen 271

Kazenske sankcije

Pogodbenice določijo kazenske postopke in kazni, ki se uporabljajo vsaj za namerna dejanja ponarejanja blagovnih znamk ali piratstva, pri katerem je avtorska pravica kršena v komercialnem obsegu. Pravna sredstva vključujejo zapor in/ali globe, ki so dovolj visoke, da so odvračilne, sorazmerno z višino kazni, ki se izrekajo za kazniva dejanja primerljive teže. V ustreznih primerih razpoložljiva pravna sredstva vključujejo tudi zaseg, zaplembo in uničenje blaga, ki je predmet kršitev, ter kakršnih koli materialov in pripomočkov, ki so se pretežno uporabljali pri storitvi kaznivega dejanja. Pogodbenice lahko določijo kazenske postopke in kazni, ki se uporabljajo za druge primere kršitev pravic intelektualne lastnine, zlasti kadar so storjeni namerno in v komercialnem obsegu.

Člen 272

Omejitve odgovornosti ponudnikov storitev

Pogodbenice soglašajo, da bodo obdržale vrste omejitev odgovornosti ponudnikov storitev, ki so trenutno določene v njihovi zakonodaji, in sicer:

(a)

v primeru pogodbenice EU: v Direktivi 2000/31/ES o elektronskem poslovanju;

(b)

v primeru republik pogodbenice SA: tiste, ki so bile sprejete na nacionalni ravni za izpolnjevanje njihovih mednarodnih obveznosti.

Pogodbenica lahko odloži izvajanje določb tega člena za obdobje največ treh let, ki začne teči z datumom začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 273

Mejni ukrepi

1.   Pogodbenice priznavajo pomen usklajevanja pri carinskih zadevah in si zato prizadevajo za spodbujanje carinskega izvrševanja v zvezi z blagom s ponarejeno blagovno znamko ali piratskim avtorskim blagom, zlasti z izmenjavo informacij ter usklajevanjem carinskih uprav pogodbenic.

2.   Če v tem poglavju ni določeno drugače, pogodbenice sprejmejo postopke, ki imetniku pravice z utemeljenimi razlogi za sum, da utegne biti blago, ki krši blagovno znamko ali avtorsko pravico, uvoženo, izvoženo, ponovno izvoženo, vneseno na carinsko območje ali odpremljeno z njega, dano v odložni postopek ali dano v brezcarinsko območje ali brezcarinsko skladišče, omogočijo, da pri pristojnih upravnih ali sodnih organih vloži pisni zahtevek za začasno prekinitev sprostitve takega blaga v prosti promet ali za njegovo zadržanje. Razume se, da ne obstaja nobena obveznost za uporabo takih postopkov za uvoz blaga, ki je dano na trg v drugi državi s strani imetnika pravice ali z njegovo privolitvijo.

3.   Kakršne koli pravice ali dolžnosti uvoznika iz oddelka 4 Sporazuma TRIPS se uporabljajo tudi za izvoznika ali imetnika blaga.

4.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko njeni pristojni organi po uradni dolžnosti sprožijo mejne ukrepe v primeru uvoza, izvoza in tranzita.

POGLAVJE 4

Določbe o institucijah

Člen 274

Pododbor za intelektualno lastnino

1.   Pogodbenice ustanovijo Pododbor za intelektualno lastnino v skladu s členom 348 in Prilogo XXI (Pododbori) z namenom spremljanja izvajanja člena 231 in oddelka C (Geografske označbe) poglavja 2 tega naslova.

2.   Naloge Pododbora vključujejo:

(a)

priporočila za spremembo seznama geografskih označb v Prilogi XVIII (Zaščitene geografske označbe), ki se predložijo Pridružitvenemu odboru, da jih odobri Pridružitveni svet;

(b)

izmenjavo informacij o geografskih označbah za namene njihove zaščite v skladu s tem sporazumom ter o geografskih označbah, ki prenehajo biti zaščitene v svoji državi porekla;

(c)

spodbujanje prenosa tehnologije iz pogodbenice EU v republike pogodbenice SA;

(d)

opredelitev prednostnih področij, na katerih so pobude usmerjene na področja prenosa tehnologije, raziskav in razvoja ter povečanja človeškega kapitala;

(e)

vodenje seznama ali registra tekočih programov, dejavnosti ali pobud na področju intelektualne lastnine s poudarkom na prenosu tehnologije;

(f)

dajanje kakršnih koli priporočil Pridružitvenemu odboru glede zadev v njegovi pristojnosti

(g)

kakršno koli drugo vprašanje, ki mu ga posreduje Pridružitveni odbor.

Člen 275

Sodelovanje in tehnična pomoč na področju intelektualne lastnine

Pogodbenice se strinjajo, da je v njihovem skupnem interesu spodbujati pobude vzajemnega sodelovanja in tehnične pomoči v zvezi z vprašanji iz tega naslova. V tem smislu so pogodbenice opredelile številne dejavnosti sodelovanja, ki so določene v členu 55 naslova VI (Gospodarski in trgovinski razvoj) dela III tega sporazuma.

Člen 276

Končne določbe

1.   Panama bo morda odložila začetek izvajanja določb člena 233 (c) in (d), člena 234, člena 238 (b), člena 240, odstavkov 1 in 2 člena 252, odstavka 2 člena 255, člena 256, odstavka 1 člena 258, člena 259, odstavka 4 člena 266 in člena 271 za obdobje, ki ni daljše od dveh let in ki začne teči od datuma veljavnosti tega sporazuma.

2.   Panama pristopi k Pogodbi o sodelovanju na področju patentov (Washington 1970, nazadnje spremenjena 2001) za obdobje, ki ni daljše od dveh let, in ki začne teči od datuma veljavnosti tega sporazuma.

NASLOV VII

TRGOVINA IN KONKURENCA

Člen 277

Opredelitev pojmov

Za namene tega naslova:

1.   "zakonodaja o konkurenci" pomeni:

(a)

v primeru pogodbenice EU člene 101, 102 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij ter njihove izvedbene predpise in spremembe;

(b)

v primeru pogodbenice SA Uredbo o konkurenci Srednje Amerike (v nadaljevanju: Uredba), ki se pripravi v skladu s členom 25 Protocolo al Tratado General de Integración Económica Centroamericana (Protocolo de Guatemala) in členom 21 Convenio Marco para el Establecimiento de la Unión Aduanera Centroamericana (Gvatemala, 2007);

(c)

nacionalne zakonodaje o konkurenci vsake republike pogodbenice SA, ki so sprejete ali ohranjene v skladu s členom 279, dokler ta uredba ni sprejeta v skladu s členom 279, in

(d)

kakršne koli morebitne spremembe zgoraj navedenih instrumentov po začetku veljavnosti tega sporazuma.

2.   "Organ, pristojen za konkurenco" pomeni:

(a)

Evropsko komisijo v primeru pogodbenice EU;

(b)

v primeru pogodbenice SA organ Srednje Amerike, pristojen za konkurenco, ki ga ustanovi in v svoji Uredbi o konkurenci oblikuje pogodbenica SA, ter

(c)

nacionalne organe vsake republike pogodbenice SA, pristojne za konkurenco, dokler organ Srednje Amerike, pristojen za konkurenco, ni ustanovljen in postane operativen v skladu s členom 279.

Člen 278

Načela

1.   Pogodbenice priznavajo pomen svobodne in neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih odnosih. Pogodbenice priznavajo, da lahko protikonkurenčne prakse vplivajo na pravilno delovanje trgov in koristi trgovinske liberalizacije.

2.   Zato se pogodbenice strinjajo, da je naslednje nezdružljivo s tem sporazumom, kolikor lahko vpliva na trgovino med pogodbenicami:

(a)

sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja med podjetji, katerih cilj ali učinek je preprečevanje, zmanjšanje ali izkrivljanje konkurence (40), kakor je določeno v njihovih zakonodajah o konkurenci;

(b)

kakršna koli zloraba prevladujočega položaja, velike tržne moči ali vidne udeležbe na trgu enega ali več podjetij, kakor je določeno v njihovih zakonodajah o konkurenci, in

(c)

koncentracije podjetij, ki znatno ovirajo učinkovito konkurenco, kakor je določeno v njihovih zakonodajah o konkurenci.

Člen 279

Izvajanje

1.   Pogodbenice sprejmejo ali ohranijo veljavno zakonodajo o konkurenci, ki učinkovito obravnava protikonkurenčne prakse iz odstavka 2 (a) do (c) člena 278. Pogodbenice ustanovijo ali ohranijo organe, pristojne za konkurenco, ki so imenovani in ustrezno opremljeni za pregledno in učinkovito izvajanje zakonodaje o konkurenci.

2.   Če ob začetku veljavnosti tega sporazuma nobena pogodbenica še ni sprejela zakonodaje o konkurenci iz odstavka 1 (a) ali (b) člena 277 ali imenovala organa, pristojnega za konkurenco, iz odstavka 2 (a) ali (b) člena 277, mora to storiti v roku sedmih let. Kadar se to prehodno obdobje izteče, izraza zakonodaja o konkurenci in organ, pristojen za konkurenco, v tem naslovu pomenita samo tiste, opredeljene v odstavku 1 (a) člena 277, odstavku 1 (b) člena 277, odstavku 2 (a) člena 277 in odstavku 2 (b) člena 277.

3.   Če ob začetku veljavnosti tega sporazuma republika pogodbenice SA še ni sprejela zakonodaje o konkurenci iz odstavka 1 (c) člena 277 ali imenovala organa, pristojnega za konkurenco, iz odstavka 2 (c) člena 277, mora to storiti v roku treh let.

4.   Ta naslov ne prejudicira pristojnosti, ki so jih pogodbenice dodelile svojim regionalnim in nacionalnim organom za učinkovito in usklajeno izvajanje njihove zakonodaje o konkurenci.

Člen 280

Javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami, vključno s pravnimi monopoli

1.   Nobena določba tega naslova republiki pogodbenice SA ali državi članici Evropske unije ne preprečuje, da imenuje ali ohrani javna podjetja, podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami ali monopole v skladu z njihovimi nacionalnimi zakonodajami.

2.   Za subjekte iz odstavka 1 velja zakonodaja o konkurenci, kolikor uporaba zakonodaje o konkurenci ne ovira, ne pravno ne dejansko, izvajanja določenih nalog, ki jim jih dodeljuje republika pogodbenice SA ali država članica pogodbenice EU.

3.   Pogodbenice zagotovijo, da od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma taki subjekti ne izvajajo nobene diskriminacije (41) glede pogojev, pod katerimi se blago ali storitve kupujejo ali prodajajo, med fizičnimi ali pravnimi osebami katere koli pogodbenice ali med blagom s poreklom iz katere koli pogodbenice.

4.   Nobena določba iz tega naslova ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic, kakor je določeno v naslovu V (Javna naročila) dela IV tega Sporazuma.

Člen 281

Izmenjava nezaupnih informacij in sodelovanje pri izvrševanju

1.   Organi, pristojni za konkurenco, si lahko zaradi olajšanja učinkovite uporabe njihove zakonodaje o konkurenci izmenjujejo nezaupne informacije.

2.   Organ pogodbenice, pristojen za konkurenco, lahko pri izvršilnih dejavnostih zahteva sodelovanje organa druge pogodbenice, pristojnega za konkurenco. To sodelovanje pogodbenicam ne preprečuje samostojnega sprejemanja odločitev.

3.   Od nobene pogodbenice se ne zahteva, da sporoči informacije drugi pogodbenici. Če se pogodbenica odloči, da bo informacije posredovala, lahko ta pogodbenica zadrži informacije, če posredovanje takih informacij prepovedujejo zakoni in drugi predpisi pogodbenice, ki ima te informacije v posesti ali če to ne bi bilo v skladu z njenimi interesi. Pogodbenica lahko zahteva, da se posredovane informacije v skladu s tem členom uporabijo v skladu z določili in pogoji, ki jih lahko določi sama.

Člen 282

Sodelovanje in tehnična pomoč

Pogodbenice se strinjajo, da je v njihovem skupnem interesu spodbujati pobude tehnične pomoči v zvezi s politiko konkurence in dejavnostmi izvrševanja zakonodaje. To sodelovanje je obravnavano v členu 52 naslova VI (Gospodarski in trgovinski razvoj) dela III tega sporazuma.

Člen 283

Reševanje sporov

V zvezi s tem naslovom pogodbenice ne uporabijo postopkov reševanja sporov iz naslova X (Reševanje sporov) dela IV tega sporazuma.

NASLOV VIII

TRGOVINA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

Člen 284

Ozadje in cilji

1.   Pogodbenice upoštevajo Agendo 21 o okolju in razvoju iz leta 1992, Johannesburški načrt o izvajanju trajnostnega razvoja iz leta 2002 in Ministrsko deklaracijo Ekonomsko-socialnega sveta ZN o polni zaposlenosti in dostojnem delu iz leta 2006. Pogodbenice se ponovno zavezujejo, da bodo spodbujale razvoj mednarodne trgovine na način, ki prispeva k cilju trajnostnega razvoja in zagotavlja, da je ta cilj na vseh ravneh vključen v njihove trgovinske odnose in se v njih odraža. Za ta namen pogodbenice priznavajo pomen upoštevanja najboljših gospodarskih, socialnih, okoljskih interesov svojih prebivalstev in prihodnjih generacij.

2.   Pogodbenice se ponovno zavezujejo za doseganje trajnostnega razvoja, katerega sestavni deli – gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja – so med seboj odvisni in se vzajemno krepijo. Pogodbenice poudarjajo koristnost upoštevanja družbenih in okoljskih vprašanj, povezanih s trgovino, kot sestavnega dela globalnega pristopa k trgovini in trajnostnemu razvoju.

3.   Pogodbenice se strinjajo, da ta naslov pooseblja pristop sodelovanja, ki temelji na skupnih vrednotah in interesih, pri čemer se upoštevajo razlike v njihovih stopnjah razvoja ter njihove obstoječe in prihodnje potrebe in prizadevanja.

4.   Za zadeve iz tega naslova pogodbenice ne uporabijo postopkov reševanja sporov iz naslova X (Reševanje sporov) dela IV tega sporazuma in Mehanizma mediacije pri netarifnih ukrepih iz naslova XI (Mehanizem mediacije za netarifne ukrepe) dela IV tega sporazuma.

Člen 285

Pravica do zakonskega urejanja in ravni varstva

1.   Pogodbenice ponovno potrjujejo upoštevanje svojih ustav (42) in iz njih izhajajočih pravic za zakonsko urejanje, da določijo svoje prednostne naloge v zvezi s trajnostnim razvojem, določijo svoje ravni domačega okoljskega varstva in sociale zaščite ter v skladu s tem sprejmejo ali spremenijo zadevno zakonodajo in politike.

2.   Vsaka pogodbenica si prizadeva, da bodo njena zakonodaja in politike zagotovile in spodbudile visoke ravni varstva okolja in zaščite dela, ki ustreza njenim socialnim, okoljskim in gospodarskim razmeram ter je v skladu z mednarodno priznanimi standardi in sporazumi iz členov 286 in 287, katerih pogodbenica je, in prav tako si prizadeva, da navedeno zakonodajo in politike izboljša, pod pogojem, da se ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicami ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

Člen 286

Večstranski standardi in sporazumi na področju dela

1.   Pogodbenice ob upoštevanju Ministrske deklaracije Ekonomsko-socialnega sveta ZN o polni zaposlenosti in dostojnem delu iz leta 2006 priznavajo, da so polna in produktivna zaposlenost in dostojno delo za vse, vključno s socialno zaščito, temeljnimi načeli ter pravicami pri delu in socialnim dialogom, ključni elementi trajnostnega razvoja za vse države in zato prednostni cilj mednarodnega sodelovanja. Zato pogodbenice znova potrjujejo svojo pripravljenost, da spodbudijo razvoj makroekonomskih politik na način, ki spodbuja polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse, vključno z moškimi, ženskami in mladimi, ob polnem upoštevanju temeljnih načel in pravic pri delu s spoštovanjem enakosti, enakopravnosti, varnosti in dostojanstva.

Pogodbenice v skladu s svojimi obveznostmi kot članice MOD znova potrjujejo svoje zaveze, da bodo spoštovale, spodbujale ter v dobri veri in v skladu z Ustavo MOD izvajale načela v zvezi s temeljnimi pravicami, ki so predmet temeljnih konvencij MOD, in sicer:

(a)

svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;

(b)

odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;

(c)

učinkovito odpravo dela otrok ter

(d)

odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih.

2.   Pogodbenice se znova zavezujejo, da bodo učinkovito izvajale svojo zakonodajo in temeljne konvencije MOD iz Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998, in sicer:

(a)

Konvencijo št. 138 o minimalni starosti za zaposlitev;

(b)

Konvencijo št. 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo;

(c)

Konvencijo št. 105 o odpravi prisilnega dela;

(d)

Konvencijo št. 29 o obveznem ali prisilnem delu;

(e)

Konvencijo št. 100 o enakem plačilu za delo enake vrednosti za moške in ženske delavce;

(f)

Konvencijo št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih;

(g)

Konvencijo št. 87 o svobodi združevanja in pravici organiziranja ter

(h)

Konvencijo št. 98 o uporabi načel o pravici organiziranja in kolektivnega dogovarjanja.

3.   Pogodbenice si bodo izmenjale informacije o svojem položaju in napredku glede ratifikacije drugih konvencij MOD.

4.   Pogodbenice poudarjajo, da se delovni standardi ne bi smeli nikoli uporabljati v protekcionistične trgovinske namene in da primerjalne prednosti katere koli pogodbenice nikakor ne bi smele biti vprašljive.

5.   Pogodbenice se zavezujejo, da se bodo po potrebi posvetovale in sodelovale glede vprašanj s področja dela, povezanih s trgovino, ki so v vzajemnem interesu.

Člen 287

Večstranski standardi in sporazumi na področju okolja

1.   Pogodbenice priznavajo, da so mednarodno okoljsko upravljanje in sporazumi pomemben element za obravnavanje globalnih ali regionalnih okoljskih vprašanj ter poudarjajo pomen krepitve medsebojne podpore med trgovino in okoljem. Pogodbenice se zavezujejo, da se bodo po potrebi posvetovale in sodelovale glede okoljskih vprašanj, povezanih s trgovino, ki so v vzajemnem interesu.

2.   Pogodbenice ponovno potrjujejo svojo zavezo, da bodo v svojih zakonodajah in praksah učinkovito izvajale večstranske okoljske sporazume, katerih pogodbenice so in ki vključujejo:

(a)

Montrealski protokol o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč;

(b)

Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja;

(c)

Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih;

(d)

Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (v nadaljnjem besedilu: CITES);

(e)

Konvencijo o biološki raznovrstnosti;

(f)

Kartagenski protokol o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti in

(g)

Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (43).

3.   Pogodbenice se zavezujejo, da bodo do datuma začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovile ratifikacijo spremembe člena XXI CITES, sprejete 30. aprila 1983 v Gaboronu (Bocvana).

4.   Pogodbenice se tudi zavezujejo, da bodo, kolikor tega še niso storile, ratificirale in začele učinkovito izvajati Rotterdamsko konvencijo o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini najpozneje do datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

5.   Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da kateri koli pogodbenici preprečuje sprejem ali uveljavitev ukrepov za izvajanje sporazumov iz tega člena, pod pogojem, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, če prevladajo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

Člen 288

Spodbujanje trajnostnega razvoja prek trgovine

1.   Pogodbenice ponovno potrjujejo, da bi bilo s trgovino treba spodbujati trajnostni razvoj v vseh njegovih razsežnostih. V tem smislu priznavajo pomen mednarodnega sodelovanja pri prizadevanju za razvoj trgovinskih shem in trgovinskih praks, ki spodbujajo trajnostni razvoj, in se strinjajo, da bodo sodelovale v okviru členov 288, 289 in 290 z namenom razvoja ustreznih pristopov sodelovanja.

2.   Pogodbenice si prizadevajo, da bodo:

(a)

obravnavale tiste situacije, v katerih bi odprava ali zmanjšanje ovir v trgovini ugodno vplivala na trgovino in trajnostni razvoj, zlasti ob upoštevanju interakcij med okoljskimi ukrepi in dostopom do trga;

(b)

olajšale in spodbujale trgovino in neposredne tuje naložbe na področju okoljske tehnologije in storitev, obnovljive energije, energetsko učinkovitih izdelkov in storitev, vključno z obravnavanjem povezanih netarifnih ovir;

(c)

olajšale in spodbujale blagovno menjavo, ki prispeva k trajnostnemu razvoju, vključno z izdelki, ki so predmet shem, kot je shema pravične in etične trgovine, označevanje z ekološko označbo, ekološka proizvodnja, vključno s shemami, pri katerih je pomembna družbena odgovornost podjetij, ter

(d)

olajšale in spodbujale razvoj praks in programov s ciljem spodbujati primerno gospodarsko korist od ohranjanja in trajnostne rabe okolja, kot je ekoturizem.

Člen 289

Trgovina z gozdarskimi proizvodi

Za spodbujanje trajnostnega upravljanja gozdnih virov se pogodbenice zavezujejo sodelovati, da bi izboljšali izvrševanje zakonodaje in upravljanje na področju gozdov ter spodbujati trgovino z zakonitimi in trajnostnimi gozdarskimi proizvodi na podlagi instrumentov, ki lahko med drugim vključujejo: učinkovito uporabo CITES za ogrožene vrste lesa, sheme za certificiranje za proizvode iz trajnostno posekanih gozdov, regionalne ali dvostranske prostovoljne sporazume o partnerstvu za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov ("FLEGT").

Člen 290

Trgovina z ribjimi proizvodi

1.   Pogodbenice priznavajo pomen spodbujanja trajnostnega ribištva za prispevanje k ohranjanju ribjega staleža ter trajnostni trgovini z ribjimi viri.

2.   V ta namen se pogodbenice zavezujejo, da bodo:

(a)

pristopile k Sporazumu o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib ter učinkovito izvajale načela v zvezi s: trajnostno rabo, ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib, mednarodnim sodelovanjem med državami, podporo znanstvenih priporočil in raziskav, izvajanjem učinkovitega spremljanja, nadzora in inšpekcijskih ukrepov ter dolžnostmi držav zastave in držav pristanišča, vključno s skladnostjo in uveljavljanjem;

(b)

sodelovale, tudi s pristojnimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva in v njih, s ciljem preprečevanja nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega (IUU) ribolova, vključno z razvojem učinkovitih orodij za izvajanje nadzornih in inšpekcijskih shem za zagotavljanje polne skladnosti z ohranitvenimi ukrepi;

(c)

si izmenjavale znanstvene in nezaupne trgovinske podatke za izmenjavo izkušenj in najboljših praks na področju trajnostnega ribištva ter splošneje za spodbujanje trajnostnega pristopa k ribištvu.

3.   Pogodbenice, kolikor tega še niso storile, soglašajo, da bodo sprejele ukrepe države pristanišča v skladu s Sporazumom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo o ukrepih države pristanišča za preprečevanje, odvračanje in odpravo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova s ciljem izvajanja nadzornih in inšpekcijskih shem, pa tudi pobude in obveznosti za dobro, trajnostno upravljanje ribištva in obalnega okolja z dolgoročnega vidika.

Člen 291

Ohranitev ravni varstva

1.   Pogodbenice priznavajo, da spodbujanje trgovine ali naložb z zmanjševanjem ravni varstva, ki jih določa nacionalna okoljska in delovna zakonodaja, ni primerno.

2.   Pogodbenica ne opusti ali odstopa od svoje delovne ali okoljske zakonodaje ali predlaga, da jo bo opustila ali od nje odstopila, na način, ki vpliva na trgovino, ali kot spodbujanje ustanavljanja, nakupa, širitve ali ohranitve naložbe ali vlagatelja na svojem ozemlju.

3.   Pogodbenica učinkovito izvršuje svojo delovno in okoljsko zakonodajo na način, ki vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicami.

4.   Nobena določba iz tega naslova se ne razlaga tako, da pooblašča organe pogodbenice za izvrševanje zakonodaje na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 292

Znanstveni podatki

Pogodbenice pri pripravi in izvajanju ukrepov za varovanje okolja ali zdravja in varnosti na delu priznavajo pomen upoštevanja znanstvenih in tehničnih podatkov ter ustreznih mednarodnih standardov, smernic ali priporočil, pri čemer se zavedajo, da ob grožnji resne ali nepopravljive škode pomanjkanje polne znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlaganje zaščitnih ukrepov.

Člen 293

Pregled trajnosti

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo skupaj pregledovale, spremljale in ocenjevale prispevek dela IV tega sporazuma, vključno z dejavnostmi sodelovanja iz člena 302, k trajnostnem razvoju.

Člen 294

Institucionalni mehanizem in mehanizem spremljanja

1.   Vsaka pogodbenica določi urad v svoji upravi, ki je kontaktna točka za stike za namene izvajanja trgovinskih vidikov trajnostnega razvoja. Ob začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenice Pridružitvenemu odboru predložijo celovite kontaktne podatke svojih kontaktnih točk.

2.   Pogodbenice ustanovijo Odbor za trgovino in trajnostni razvoj (44), ki ga sestavljajo organi na visoki ravni iz uprave vsake pogodbenice. Pogodbenice se bodo pred vsakim srečanjem Odbora medsebojno obvestile o identiteti in kontaktnih podatkih svojih predstavnikov.

3.   Odbor za trgovino in trajnostni razvoj se sestane v prvem letu po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa po potrebi, za nadzor nad izvajanjem tega naslova, vključno z dejavnostmi sodelovanja iz naslova IV (Gospodarski in trgovinski razvoj) dela III tega sporazuma. Sklepi in priporočila Odbora se sporazumno sprejmejo med pogodbenicami in dajo na voljo javnosti, razen če Odbor ne sklene drugače.

4.   Vsaka pogodbenica glede trgovine in trajnostnega razvoja ustanovi nove svetovalne skupine ali se posvetuje z obstoječimi (45). Naloga teh skupin je izražanje mnenj in predložitev priporočil o trgovinskih vidikih trajnostnega razvoja ter svetovanje pogodbenicam za boljše izpolnjevanje ciljev iz tega naslova.

5.   Svetovalne skupine pogodbenic sestavljajo neodvisne predstavniške organizacije, tako da so enakomerno zastopane gospodarske, družbene in okoljske zainteresirane strani, ki med drugim vključujejo delodajalske in delavske organizacije, poslovna združenja, nevladne organizacije in lokalne javne organe.

Člen 295

Forum za dialog s civilno družbo

1.   Pogodbenice soglašajo, da bodo za odprt dialog organizirale in omogočile dvoregionalni forum za dialog s civilno družbo, na katerem bodo enakomerno zastopane okoljske, gospodarske in družbene zainteresirane strani. Na forumu za dialog s civilno družbo poteka dialog o vidikih trajnostnega razvoja v trgovinskih odnosih med pogodbenicami in načinih, s katerimi lahko sodelovanje prispeva k dosegi ciljev iz tega naslova. Forum za dialog s civilno družbo se sestane enkrat na leto, razen če se pogodbenice ne dogovorijo drugače (46).

2.   Razen če se pogodbenice ne dogovorijo drugače, vsako srečanje Odbora vključuje zasedanje, na katerem njegovi člani poročajo forumu za dialog s civilno družbo o izvajanju tega naslova. Forum za dialog s civilno družbo lahko izrazi svoja mnenja in stališča za spodbujanje dialoga o tem, kako bolje dosegati cilje iz tega naslova.

Člen 296

Posvetovanja na vladni ravni

1.   Pogodbenica lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico o kakršnem koli vprašanju v skupnem interesu, ki nastane na podlagi tega naslova, s predložitvijo pisne zahteve kontaktni točki druge pogodbenice. Da bi pogodbenica, ki je prejela zahtevo, lahko odgovorila, zahteva vsebuje dovolj podrobne informacije, ki vprašanje opisujejo jasno in točno, z opredelitvijo zadevnega vprašanja in kratkim povzetkom zahtev iz tega naslova. Posvetovanja se začnejo takoj, ko pogodbenica predloži zahtevo za posvetovanja.

2.   Pogodbenici, ki se posvetujeta, si prizadevata za rešitev vprašanja, ki je zadovoljiva za obe strani, ter pri tem upoštevata informacije, ki si jih izmenjata pogodbenici, ki se posvetujeta, in priložnosti za sodelovanje glede vprašanja. Med posvetovanji se posebna pozornost nameni posebnim problemom in interesom pogodbenic, ki so države v razvoju. Pogodbenici, ki se posvetujeta, upoštevata dejavnosti ILO ali večstranskih okoljskih organizacij ali organov, katerih članici sta. Kadar je ustrezno, lahko pogodbenici, ki se posvetujeta, sporazumno zahtevata informacije ali pomoč navedenih organizacij in organov ali katere koli osebe ali organa, za katerega menita, da lahko prispeva k celovitemu pregledu sporne zadeve.

3.   Če pogodbenica, ki se posvetuje, devetdeset dni po zahtevi za posvetovanje meni, da je potrebna nadaljnja razprava, ter če se pogodbenici, ki se posvetujeta, ne sporazumeta drugače, se s predložitvijo pisne zahteve kontaktnim točkam drugih pogodbenic zahteva, da se zadeva predloži v obravnavo Odboru za trgovino in trajnostni razvoj. Odbor za trgovino in trajnostni razvoj se sestane takoj, da pripomore k rešitvi zadeve, ki je zadovoljiva za obe strani. Če meni, da je to potrebno, lahko Odbor za trgovino in trajnostni razvoj zahteva strokovno pomoč v zadevi, da se omogoči njegova analiza.

4.   Vsaka rešitev, ki jo sprejmeta pogodbenici, ki se posvetujeta, se objavi, razen če Odbor za trgovino in trajnostni razvoj ne odloči drugače.

Člen 297

Skupina strokovnjakov

1.   Razen če se pogodbenici, ki se posvetujeta, ne dogovorita drugače, lahko pogodbenica, ki se posvetuje, po šestdesetih dneh po predložitvi zadeve Odboru za trgovino in trajnostni razvoj ali, če zadeva ni predložena Odboru, po devetdesetih dneh po predložitvi zahteve za posvetovanja iz odstavkov 1 oziroma 3 člena 296, zahteva, da se skupina strokovnjakov sestane in preuči zadevo, ki ni bila zadovoljivo rešena s posvetovanji na vladni ravni. Pogodbenici v postopku lahko skupini strokovnjakov predložita stališča.

2.   Ob začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenice predložijo Pridružitvenemu odboru za potrditev na prvem sestanku Sveta seznam sedemnajstih oseb, od katerih vsaj pet ni državljanov nobene pogodbenice, s strokovnim znanjem iz okoljskega prava, mednarodne trgovine ali reševanja sporov v zvezi z mednarodnimi sporazumi ter seznam sedemnajstih oseb, od katerih vsaj pet ni državljanov nobene pogodbenice, s strokovnim znanjem iz delovnega prava, mednarodne trgovine ali reševanja sporov v zvezi z mednarodnimi sporazumi. Strokovnjaki, ki niso državljani nobene pogodbenice, bi bili na voljo za predsedovanje skupini strokovnjakov. Strokovnjaki so (i) neodvisni od katere koli pogodbenice ali organizacije, zastopane v svetovalni oziroma svetovalnih skupinah, in niso povezani z njimi in ne sprejemajo navodil od njih ter (ii) izbrani na podlagi nepristranskosti, zanesljivosti in tehtne presoje.

3.   Pogodbenice soglašajo z nadomestitvijo strokovnjakov, ki v skupinah ne morejo več sodelovati, in se lahko drugače dogovorijo o spremembi seznama, kadar menijo, da je to potrebno.

Člen 298

Sestava skupine strokovnjakov

1.   Skupino strokovnjakov sestavljajo trije strokovnjaki.

2.   Predsednik ne sme biti državljan nobene od pogodbenic.

3.   Vsaka pogodbenica v postopku izbere enega strokovnjaka s seznama strokovnjakov v tridesetih dneh od prejema zahteve za ustanovitev skupine strokovnjakov. Če posamezna pogodbenica svojega strokovnjaka ne izbere v tem roku, druga pogodbenica v postopku s seznama strokovnjakov izbere državljana pogodbenice v postopku, ki strokovnjaka ni izbrala. Izbrana strokovnjaka z dogovorom ali žrebom izbereta predsednika med strokovnjaki, ki niso državljani nobene od pogodbenic.

4.   Posamezniki ne smejo sodelovati kot strokovnjaki v zadevi, pri kateri obstaja neposredno ali posredno nasprotje interesov pri njih samih ali pri organizaciji, s katero so povezani. Ob izboru strokovnjakov za sodelovanje v določeni zadevi, se od vsakega strokovnjaka pričakuje, da razkrije obstoj ali razvoj kakršnega koli interesa, razmerja ali zadeve, za katero bi strokovnjak razumno lahko vedel in za katero je verjetno, da bo vplivala na neodvisnost ali nepristranskost tega strokovnjaka ali vzbujala upravičen dvom o njej.

5.   Če katera koli pogodbenica v postopku meni, da strokovnjak krši zahteve iz odstavka 4, se pogodbenici v postopku takoj posvetujeta in če soglašata, se strokovnjaka takoj odpokliče in izbere novega strokovnjaka v skladu s postopki iz člena 3, ki so bili uporabljeni za izbor odpoklicanega strokovnjaka.

6.   Razen če se v skladu z odstavkom 2 člena 301 pogodbenici v postopku ne dogovorita drugače, je skupina strokovnjakov ustanovljena najpozneje šestdeset dni po zahtevi pogodbenice.

Člen 299

Poslovnik

1.   Skupina strokovnjakov sestavi časovni razpored, ki pogodbenicama v postopku zagotavlja možnost, da predložita pisna stališča in ustrezne informacije.

2.   Skupina strokovnjakov in pogodbenici zagotovijo varstvo zaupnih informacij v skladu z načeli iz naslova X (Reševanje sporov) dela IV tega sporazuma.

3.   Naloga skupine strokovnjakov je:

"preučiti, ali pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2 člena 286, odstavkov 2, 3 in 4 člena 287 in člena 291 tega naslova, ter zagotoviti nezavezujoča priporočila za rešitev vprašanja. V primeru vprašanj v zvezi z izvrševanjem zakonodaje je naloga skupine strokovnjakov ugotoviti, ali pri pogodbenici obstajajo dolgotrajne in ponavljajoče se kršitve, zaradi katerih svojih obveznosti ne izvaja učinkovito."

Člen 300

Začetno poročilo

1.   Poročilo skupine strokovnjakov temelji na stališčih in utemeljitvah, ki jih predložita pogodbenici v postopku. Med postopkom imata pogodbenici možnost podati pripombe glede dokumentov ali informacij, ki bi jih skupina lahko štela za relevantne za svoje delo.

2.   V stodvajsetih dneh po ustanovitvi skupine strokovnjakov ta skupina pogodbenicama v postopku predloži začetno poročilo, vključno s svojimi priporočili. Kadar skupina meni, da svojega poročila ne more predložiti v stodvajsetih dneh, pogodbenici v postopku pisno obvesti o razlogih za zamudo in oceni, v kolikšnem času bo svoje poročilo predložila.

3.   Skupina v priporočilih upošteva poseben družbeno-gospodarski položaj pogodbenic.

4.   Pogodbenici v postopku lahko skupini predložita pisne pripombe k začetnemu poročilu v tridesetih dneh po njegovi predložitvi.

5.   Po prejemu kakršnih koli pisnih pripomb lahko skupina na lastno pobudo ali na zahtevo katere koli pogodbenice v postopku:

(a)

kjer je ustrezno, zahteva mnenja pogodbenic v postopku glede pisnih pripomb;

(b)

znova obravnava svoje poročilo ali

(c)

nadalje preuči, kar koli se ji zdi ustrezno.

Končno poročilo skupine vključuje razpravo o kakršnih koli utemeljitvah iz pisnih pripomb pogodbenic.

Člen 301

Končno poročilo

1.   Skupina končno poročilo predloži pogodbenicama v postopku ter Odboru za trgovino in trajnostni razvoj najpozneje sto osemdeset dni od datuma ustanovitve skupine. Pogodbenici končno poročilo objavita v petnajstih dneh po predložitvi.

2.   Pogodbenici v postopku se lahko sporazumeta o podaljšanju rokov iz odstavka 1 ter rokov iz odstavka 6 člena 298 in odstavka 4 člena 300.

3.   Pogodbenici v postopku si ob upoštevanju poročila in priporočil skupine strokovnjakov prizadevata za razpravo o primernih ukrepih, ki jih je treba izvesti, vključno, kjer je primerno, z možnim sodelovanjem v podporo izvajanju takih ukrepov. Pogodbenica, na katero so naslovljena priporočila, obvesti Odbor za trgovino in trajnostni razvoj o svojih namenih glede poročila in priporočil skupine strokovnjakov, vključno s predložitvijo akcijskega načrta, če je ustrezno. Odbor za trgovino in trajnostni razvoj spremlja izvajanje dejavnosti, ki jih določi pogodbenica.

Člen 302

Sodelovanje in tehnična pomoč pri trgovini in trajnostnem razvoju

Ukrepi za sodelovanje in tehnično pomoč v zvezi s tem naslovom so določeni v naslovu VI (Gospodarski in trgovinski razvoj) dela III tega sporazuma.

NASLOV IX

REGIONALNO GOSPODARSKO POVEZOVANJE

Člen 303

Splošne določbe

1.   Pogodbenice poudarjajo pomen medregijske razsežnosti in priznavajo pomen regionalnega gospodarskega povezovanja v okviru tega sporazuma. V skladu s tem ponovno potrdijo svojo željo k okrepitvi in poglobitvi zadevnih procesov regionalnega gospodarskega povezovanja v uporabnih okvirih.

2.   Pogodbenice priznavajo, da je regionalno gospodarsko povezovanje na področju carinskih postopkov, tehničnih predpisov ter sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov bistveno za prosti pretok blaga v Srednji Ameriki in pogodbenici EU.

3.   Pogodbenice se v skladu s tem in ob upoštevanju različnih razvojnih stopenj zadevnih procesov regionalnega gospodarskega povezovanja dogovorijo o naslednjih določbah.

Člen 304

Carinski postopki

1.   Na področju carin carinski organ republike pogodbenice SA prvega vstopa, najpozneje dve leti od začetka veljavnosti tega sporazuma odobri povračilo carine, plačane, ko se taki izdelki izvozijo v drugo republiko pogodbenico SA. Za take izdelke velja carina v republiki SA, v katero so uvoženi.

2.   Pogodbenice si prizadevajo uvesti mehanizem, ki bo zagotovil, da za blago s poreklom iz Srednje Amerike ali Evropske unije v skladu s Prilogo II (O opredelitvi pojma "izdelki s poreklom" in načinih upravnega sodelovanja) k temu sporazumu, ki vstopajo na njihova ozemlja in so bili podvrženi uvozni carini, ne sme več veljati carina ali pristojbine, ki imajo enak učinek, ali količinske omejitve ali ukrepi, ki imajo enak učinek.

3.   Pogodbenice se dogovorijo, da njihova zadevna carinska zakonodaja in postopki zagotovijo uporabo enotnega upravnega dokumenta ali elektronske različice v pogodbenici EU oziroma pogodbenici SA za namene uvedbe uvoznih in izvoznih deklaracij. Pogodbenica SA se zaveže, da bo ta cilj dosegla tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

4.   Pogodbenice tudi zagotovijo, da so carinska zakonodaja, postopki in zahteve, ki so povezane s carino pri izvozu in veljajo za izdelke s poreklom iz Srednje Amerike ali Evropske unije, usklajeni na regionalni ravni. Pogodbenica SA se zaveže, da bo ta cilj dosegla najpozneje pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 305

Tehnične ovire v trgovini

1.   Na področju tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti:

(a)

se pogodbenice dogovorijo, da bodo države članice Evropske unije zagotovile, da se izdelke s poreklom iz Srednje Amerike, ki so bili zakonito dani na trg ene od držav članic Evropske unije, lahko trži tudi v drugih državah članicah Evropske unije, pod pogojem, da izdelek zagotavlja enako stopnjo zaščite različnih vključenih zakonitih interesov (načelo vzajemnega priznavanja);

(b)

bodo države članice Evropske unije v zvezi s tem, pod pogojem, da izdelek zagotavlja enako stopnjo zaščite različnih vključenih zakonitih interesov, sprejele, da se izdelek, ki izpolnjuje zahteve postopka za ugotavljanje skladnosti, ki ga zahteva ena od držav članic Evropske unije, lahko da na trg druge države članice Evropske unije brez dodatnega postopka za ugotavljanje skladnosti.

2.   Ko obstajajo usklajene regionalne uvozne zahteve, bi morali izdelki s poreklom v Evropski uniji izpolnjevati regionalne zahteve, da se lahko zakonito tržijo v republiki pogodbenice SA prvega uvoza. V skladu s tem sporazumom morajo, kadar izdelek zajema usklajena zakonodaja in je potrebna registracija, registracijo, opravljeno v eni od republik pogodbenice SA, sprejeti vse druge republike pogodbenice SA, potem ko so izpolnjeni notranji postopki.

3.   Ko se zahteva registracija, bodo republike pogodbenice SA sprejele tudi, da je treba izdelke registrirati glede na skupino ali družino izdelkov.

4.   Pogodbenica SA se strinja, da bo v petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejela regionalne tehnične predpise in postopke za ugotavljanje skladnosti, ki so trenutno v pripravi in navedeni v Prilogi XX (Seznam tehničnih predpisov Srednje Amerike v procesu usklajevanja) k temu sporazumu, in nadaljevala usklajevanje tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti ter spodbujala razvoj regionalnih standardov.

5.   Za izdelke, ki v pogodbenici SA še niso usklajeni in niso vključeni v Prilogo XX, bo Pridružitveni odbor uvedel delovni program za ugotavljanje možnosti vključitve dodatnih izdelkov v prihodnosti.

Člen 306

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

1.   Namen tega člena je:

(a)

spodbujati pogoje za prosti pretok blaga, za katerega veljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, v Srednji Ameriki in pogodbenici EU;

(b)

spodbujati usklajevanje in izboljšavo sanitarnih in fitosanitarnih zahtev ter postopkov v pogodbenici SA in pogodbenici EU, vključno za doseganje uporabe enotnega uvoznega certifikata, enotnega seznama poslovnih enot, enotnega sanitarnega pregleda ob uvozu in enotne pristojbine za izdelke, ki se iz pogodbenice EU uvažajo v pogodbenico SA;

(c)

prizadevanje za zagotavljanje vzajemnega priznavanja preverjanj, ki jih izvajajo republike pogodbenice SA v kateri koli državi Evropske unije.

2.   Pogodbenica EU od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovi prosti pretok živali, izdelkov živalskega izvora, rastlin in izdelkov rastlinskega izvora, ki so zakonito dani na trg, na ozemlju pogodbenice EU brez pregledov na notranjih mejah, pod pogojem, da izpolnjujejo ustrezne sanitarne in fitosanitarne zahteve.

3.   Pogodbenica SA od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovi živalim, izdelkom živalskega izvora, rastlinam in izdelkom rastlinskega izvora lažji regionalni tranzit na ozemljih pogodbenice CA v skladu z Resolucijo št. 219-2007 (COMIECO-XLVII) in drugimi povezanimi instrumenti. Za namene tega naslova v primeru uvoza iz pogodbenice EU regionalno olajšanje tranzita pomeni, da blago pogodbenice EU lahko vstopi skozi kateri koli mejno kontrolno točko pogodbenice SA in so lahko v tranzitu po regiji od ene republike pogodbenice SA do druge, če izpolnjujejo sanitarne in fitosanitarne zahteve pogodbenice končne destinacije, kjer se lahko izvaja sanitarni in fitosanitarni pregled.

4.   Pod pogojem, da izpolnjujejo ustrezne sanitarne in fitosanitarne zahteve ter v skladu z obstoječimi mehanizmi v regionalnih postopkih povezovanja Srednje Amerike se pogodbenica SA zaveže, da bo živali, izdelke živalskega izvora, rastline in izdelke rastlinskega izvora iz Priloge XIX (Seznam izdelkov iz odstavka 4 člena 306) obravnavala sledeče: pri uvozu na ozemlje republike pogodbenice SA bodo pristojni organi preverili certifikat, ki ga je izdal pristojni organ pogodbenice EU, lahko pa izvedejo tudi sanitarni ali fitosanitarni pregled; ko je zagotovljeno carinjenje, je izdelek iz Priloge XIX lahko podvržen samo naključnemu sanitarnemu ali fitosanitarnemu pregledu na vstopni točki republike pogodbenice SA končne destinacije.

Za izdelke, vključene na seznam 1 iz Priloge XIX, se bo navedena obveznost uporabljala najpozneje dve leti po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Za izdelke, vključene na seznam 2 iz Priloge XIX, se bo navedena obveznost uporabljala najpozneje pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma.

5.   Brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenic (pogodbenice EU in republik pogodbenice SA) v okviru Sporazuma STO ter sanitarnih in fitosanitarnih postopkov in zahtev vsake pogodbenice se od pogodbenice uvoznice ne bi smelo zahtevati, da izdelke, uvožene iz pogodbenice izvoznice obravnava ugodneje kot izdelke pogodbenice izvoznice v njeni medregionalni trgovini.

6.   Pridružitveni svet lahko na podlagi priporočil Pododbora za sanitarne in fitosanitarne zadeve pri Pridružitvenem odboru spremeni Prilogo XIX (Seznam izdelkov iz odstavka 4 člena 306) v skladu s postopkom, določenim v naslovu XIII (Posebne naloge organov, ustanovljenih po tem sporazumu, v trgovinskih zadevah) iz dela IV tega sporazuma.

7.   Pododbor iz odstavka 6 natančno spremlja izvajanje tega člena.

Člen 307

Izvajanje

1.   Pogodbenice priznavajo pomen okrepljenega sodelovanja pri doseganju ciljev iz tega naslova in obravnavanju te zadeve z mehanizmi, predvidenimi v naslovu VI (Gospodarski in trgovinski razvoj) dela III tega sporazuma.

2.   Pogodbenice se zavežejo, da se bodo posvetovale o vprašanjih, povezanih s tem naslovom, za zagotovitev učinkovitega izvajanja regijske razsežnosti tega sporazuma in ciljev regionalnega gospodarskega povezovanja.

3.   Napredek pogodbenice SA pri izvajanju tega naslova je predmet rednih poročil o napredku in delovnih programov pogodbenice SA iz členov 304, 305 in 306. Poročila o napredku in delovni programi se predložijo pisno in določajo vse korake, sprejete za izvajanje obveznosti in ciljev iz odstavkov 1, 3 in 4 člena 304, odstavkov 2, 3 in 4 člena 305 ter odstavkov 3 in 4 člena 306, ter korake, predvidene v obdobju pred naslednjim poročilom o napredku. Poročila o napredku in delovni programi se predložijo vsako leto, dokler niso obveznosti iz tega odstavka učinkovito izpolnjene.

4.   Pogodbenice bodo vključitev dodatnih področij v ta naslov obravnavale pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma.

5.   Za obveznosti o regionalnem povezovanju pogodbenice SA iz tega naslova se ne uporabljajo postopki reševanja sporov iz naslova X (Reševanje sporov) iz dela IV tega sporazuma.

NASLOV X

REŠEVANJE SPOROV

POGLAVJE 1

Cilj in področje uporabe

Člen 308

Cilj

Cilj tega naslova je izogibanje kakršnim koli sporom med pogodbenicami glede razlage ali uporabe dela IV tega sporazuma in njihovo reševanje ter da pogodbenice, kadar je mogoče, dosežejo sporazumno rešitev.

Člen 309

Področje uporabe

1.   Določbe tega naslova se uporabljajo v zvezi z kakršnimi koli spori glede razlage in uporabe dela IV tega sporazuma, razen če ni izrecno drugače določeno.

2.   Ta naslov se ne uporablja za kakršne koli spore med republikami pogodbenicami SA.

POGLAVJE 2

Posvetovanja

Člen 310

Posvetovanja

1.   Pogodbenice si prizadevajo rešiti kakršen koli spor glede razlage in uporabe določb iz člena 309 tako, da se posvetujejo v dobri veri z namenom doseči sporazumno rešitev.

2.   Katera koli pogodbenica iz tega sporazuma zahteva posvetovanja s pisnim zahtevkom, ki ga predloži drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru, v njem pa opredeli razloge za njegovo predložitev, pravno podlago za pritožbo in kakršen koli dejanski ali predlagani ukrep za rešitev vprašanja.

3.   Kadar je tožeča pogodbenica pogodbenica EU in je domnevna kršitev katere koli določbe, ugotovljene v skladu z odstavkom 2, podobna v vseh zadevnih pravnih in dejanskih vidikih, ki zadevajo več kot eno republiko pogodbenico SA, lahko pogodbenica EU zahteva eno posvetovanje, ki vključuje navedene republike pogodbenice SA (47).

4.   Kadar je tožeča pogodbenica republika pogodbenica SA in domnevna kršitev katere koli določbe, ugotovljene v skladu z odstavkom 2, negativno vpliva na trgovino (48) več kot ene republike pogodbenice SA, lahko republike pogodbenice SA zahtevajo eno posvetovanje ali udeležbo na posvetovanju v petih dneh od datuma prejema prvotnega zahtevka za posvetovanja. Zainteresirana republika pogodbenica SA v svoj zahtevek vključi razlago svojega znatnega trgovinskega interesa v zadevi.

5.   Posvetovanja potekajo v 30 dneh od datuma prejema zahtevka na ozemlju tožene pogodbenice, razen če se pogodbenice ne dogovorijo drugače. Posvetovanja se štejejo kot zaključena po 30 dneh od datuma predložitve zahtevka, razen če se pogodbenice ne dogovorijo za nadaljevanje posvetovanj. Kadar je v skladu z odstavkoma 3 in 4 v posvetovanja vključena več kot ena republika pogodbenice SA, se pogajanja v 40 dneh od datuma predložitve prvotnega zahtevka štejejo kot zaključena. Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo zaupne.

6.   Posvetovanja o nujnih zadevah, zlasti glede pokvarljivih ali sezonskih izdelkov, potekajo v petnajstih dneh od datuma predložitve zahtevka in se štejejo za zaključena po 15 dneh od datuma predložitve zahtevka. Kadar je v skladu z odstavkoma 3 in 4 v posvetovanja vključena več kot ena republika pogodbenice SA, se pogajanja v 20 dneh od datuma predložitve prvotnega zahtevka štejejo kot zaključena.

7.   Če se tožena pogodbenica na zahtevek za posvetovanja ne odzove v 10 dneh od prejema zahtevka, če posvetovanja ne potekajo v rokih iz odstavka 5 ali 6 ali če po končanih posvetovanjih spor ni razrešen, lahko tožeča pogodbenica v skladu s členom 311 zahteva ustanovitev sveta.

8.   Če je preteklo že več kot 12 mesecev od datuma zadnjih posvetovanj in če podlaga za spor še vedno obstaja, tožeča pogodbenica zahteva nova posvetovanja. Ta odstavek se ne uporablja, kadar je nedejavnost posledica doseganja sporazumne rešitve v dobri veri iz člena 324.

POGLAVJE 3

Postopki reševanja sporov

ODDELEK A

Postopki sveta

Člen 311

Začetek postopka sveta

1.   Kadar pogodbenice, ki se posvetujejo, ne morejo rešiti spora v skladu z določbami iz člena 310, lahko tožeča pogodbenica zahteva ustanovitev sveta, ki bo obravnaval to zadevo.

2.   Zahteva za ustanovitev sveta se v pisni obliki pošlje toženi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru. Tožeča pogodbenica v svojem zahtevku opredeli zadevni sporni ukrep ter pravno podlago za pritožbo in pojasni, kako tak ukrep krši določbe iz člena 309.

3.   Katera koli pogodbenica, ki lahko v skladu z odstavkom 1 upravičeno zahteva ustanovitev sveta, lahko na podlagi predložitve pisnega obvestila drugim pogodbenicam v sporu v postopkih sveta sodeluje kot tožeča pogodbenica. Obvestilo se predloži najpozneje pet dni po datumu prejema prvotnega zahtevka za ustanovitev sveta.

4.   Ustanovitev sveta se ne zahteva za pregled predlaganega ukrepa.

Člen 312

Ustanovitev sveta

1.   Svet sestavljajo trije člani.

2.   Pogodbenice v sporu se v desetih dneh od datuma predložitve zahtevka za ustanovitev sveta posvetujejo, da bi dosegle dogovor o sestavi sveta (49).

3.   Če se pogodbenice v sporu ne morejo dogovoriti o sestavi sveta v roku iz odstavka 2, ima vsaka pogodbenica v sporu pravico, da izbere enega člana, ki ne bo predsedoval svetu, izmed posameznikov s seznama iz člena 325 v treh dneh po preteku roka iz odstavka 2. Predsednik Pridružitvenega odbora ali njegov namestnik bo predsednika in druge člane izbral z žrebom s seznama ustreznih posameznikov iz člena 325.

4.   Predsednik Pridružitvenega odbora ali njegov namestnik izvede žreb v petih dneh po prejemu zahtevka od ene ali obeh pogodbenic v sporu. Žreb se izvede ob takem času in na takem kraju, da je mogoče pogodbenice v sporu o tem obvestiti takoj. Pogodbenice v sporu se lahko, če želijo, udeležijo izbire z žrebom.

5.   Pogodbenice v sporu lahko ob sporazumnem dogovoru in v roku iz odstavka 2 izberejo posameznike, ki niso na seznamu članov sveta, vendar izpolnjujejo zahteve iz člena 325.

6.   Datum ustanovitve sveta je datum, ko vsi člani sveta sporočijo, da se strinjajo z izbiro.

Člen 313

Odločitev sveta

1.   Svet o svoji odločitvi o zadevi pogodbenice v sporu in Pridružitveni odbor obvesti v 120 dneh od datuma ustanovitve sveta.

2.   Če svet meni, da roka iz odstavka 1 ni mogoče upoštevati, mora predsednik sveta o tem takoj pisno obvestiti pogodbenice v sporu ter Pridružitveni odbor, pri čemer navede razloge za odlog in datum, ko naj bi svet predvidoma končal svoje delo. Obvestilo o odločitvi se predloži najpozneje 150 dni od datuma ustanovitve sveta, razen v posebnih okoliščinah.

3.   V nujnih primerih, zlasti v zvezi s pokvarljivimi ali sezonskimi izdelki, si svet kar najbolj prizadeva, da svojo odločitev sporoči v 60 dneh od datuma svoje ustanovitve. Obvestilo o odločitvi se predloži najpozneje 75 dni od datuma ustanovitve sveta, razen v posebnih okoliščinah. Svet lahko na zahtevo pogodbenice v sporu v desetih dneh od svoje ustanovitve predhodno odloči o zadevi, za katero meni, da je nujna.

ODDELEK B

Izpolnjevanje

Člen 314

Izpolnjevanje odločitve sveta

1.   Tožena pogodbenica po potrebi takoj sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev odločitve sveta o zadevi v dobri veri, pogodbenice v sporu pa si bodo prizadevale dogovoriti o roku za izpolnitev.

2.   Pogodbenice v sporu in v vsakem primeru svet za namene izpolnjevanja upoštevajo mogoče učinke ukrepa, ki ni v skladu s tem sporazumom na razvojni stopnji tožene pogodbenice.

3.   Če odločitev sveta ni izpolnjena v celoti ali pravočasno, se kot začasni ukrep lahko uporabi nadomestilo ali opustitev obveznosti. V tem primeru si pogodbenice v sporu prizadevajo dogovoriti o nadomestilu in ne o opustitvi obveznosti. Za izvajanje odločitve sveta v celoti in pravočasno pa nista zaželena niti nadomestilo niti opustitev obveznosti.

4.   Kadar odločitev sveta velja za več kot eno republiko pogodbenico SA kot tožečo ali toženo pogodbenico, se kakršno koli nadomestilo ali opustitev obveznosti v skladu s tem naslovom uporablja posamezno za vsako republiko pogodbenice SA, pri čemer odločitev sveta posamezno določa stopnjo izničenja ali poslabšanja zaradi kršitve za vsako republiko pogodbenice SA.

Člen 315

Razumno obdobje za izpolnitev odločitve

1.   Tožena pogodbenica takoj obvesti tožečo pogodbenico o razumnem obdobju za izpolnjevanje zahtev in posebnih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, kadar je to mogoče.

2.   Pogodbenice v sporu si prizadevajo v 30 dneh po prejemu obvestila o odločitvi dogovoriti o razumnem obdobju, potrebnem za izpolnitev odločitve. Ko je dogovor sprejet, pogodbenice v sporu Pridružitveni odbor obvestijo o dogovorjenem razumnem obdobju in, kadar je mogoče, o posebnih ukrepih, ki jih namerava tožena pogodbenica sprejeti.

3.   Če se pogodbenice v sporu ne strinjajo glede razumnega obdobja za izpolnitev odločitve sveta v roku iz odstavka 2, tožeča pogodbenica lahko od sveta zahteva, da določi razumno obdobje. Tak zahtevek je pisen, pošlje pa se drugi pogodbenici v sporu in Pridružitvenemu odboru. Odločitev sveta se v 20 dneh od datuma predložitve zahtevka sporoči pogodbenicam v sporu in Pridružitvenemu odboru. Kadar odločitev sveta velja za več kot eno republiko pogodbenice SA, svet določi razumno obdobje za vsako republiko pogodbenice SA.

4.   Če se prvotni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo ustrezni postopki iz člena 312. Rok za sporočanje odločitve je 35 dni od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 3.

5.   Tožena pogodbenica Pridružitvenemu odboru poroča o sprejetih ukrepih in ukrepih, ki bodo sprejeti za izpolnitev odločitve sveta. To poročilo je pisno in se sestavi najpozneje do preteka polovice časa razumnega obdobja.

6.   Razumno obdobje se lahko podaljša na podlagi sporazumnega dogovora pogodbenic v sporu. Vsi roki iz tega člena sestavljajo razumno obdobje.

Člen 316

Pregled kakršnih koli ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve sveta

1.   Tožena pogodbenica tožečo pogodbenico in Pridružitveni odbor pred pretekom razumnega obdobja obvesti o kakršnem koli ukrepu, ki ga je sprejela za izpolnitev odločitve sveta, in predloži podrobnosti, kot so dejanski datum, ustrezno besedilo ukrepa in dejanska ter pravna razlaga o tem, kako ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, pomaga toženi pogodbenici k izpolnjevanju odločitve.

2.   Če se pogodbenici ne strinjata glede obstoja ali usklajenosti katerega koli ukrepa, sporočenega v skladu z odstavkom 1, z določbami iz člena 309, lahko tožeča pogodbenica pisno zahteva, da prvotni svet presodi o zadevi. Taka zahteva mora vsebovati jasno navedbo spornega ukrepa in razlago, zakaj tak ukrep ni v skladu z določbami iz člena 309. Svet svojo odločitev sporoči v 45 dneh od datuma predložitve zahtevka. Kadar odločitev sveta velja za več kot eno republiko pogodbenice SA, svet v skladu s tem členom izda odločitev za vsako republiko pogodbenice SA, kadar to zahtevajo okoliščine.

3.   Če se prvotni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo ustrezni postopki iz člena 312. Rok za obvestilo o odločitvi je 60 dni od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 2.

Člen 317

Začasna pravna sredstva v primeru neizpolnjevanja odločitve

1.   Če katera koli tožena pogodbenica o kakršnem koli ukrepu za izpolnitev odločitve sveta ne obvesti sveta pred iztekom razumnega obdobja iz odstavka 1 člena 316 ali če svet odloči, da ukrep, sporočen v skladu z navedenim odstavkom 1 člena 316, ni v skladu z obveznostmi navedene pogodbenice na podlagi določb iz člena 309, mora tožena pogodbenica na zahtevo tožeče pogodbenice predložiti ponudbo za nadomestilo. Kadar odločitev sveta velja za več kot eno republiko pogodbenice SA, vsaka republika pogodbenica SA predstavi ponudbo za nadomestilo ali pa se ji ponudba za nadomestilo po potrebi predstavi ob upoštevanju stopnje izničenja ali poslabšanja, ugotovljenega v skladu z odstavkom 4 člena 314, in tudi ukrepa, sporočenega v skladu z odstavkom 1 člena 316. Pogodbenica EU si pri zahtevanju nadomestila v skladu s tem odstavkom prizadeva ostati ustrezno zadržana.

2.   Če dogovor o nadomestilu ni sprejet v 30 dneh po zaključku razumnega obdobja ali predložitve odločitve sveta na podlagi člena 316, da sprejeti ukrep za izpolnitev odločitve ni v skladu z določbami iz člena 309, je katera koli tožeča pogodbenica upravičena, da se po predložitvi obvestila toženi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru njene obveznosti, ki izhajajo iz katere koli določbe člena 309, začasno opustijo na ravni, ki je enakovredna izničenju in poslabšanju, ki ju je povzročila kršitev. V obvestilu so navedene obveznosti, ki jih namerava tožeča pogodbenica opustiti. Tožeča pogodbenica lahko opustitev izvede 10 dni po datumu predložitve obvestila, razen če tožena pogodbenica zahteva odločitev sveta v skladu z odstavkom 3. Kadar odločitev sveta velja za več kot eno republiko pogodbenice SA, se začasna opustitev obveznosti uporablja posamezno za vsako republiko pogodbenice SA, ki ne izpolnjuje zahtev, ali po potrebi s strani vsake republike pogodbenice SA ob upoštevanju posamezne stopnje izničenja ali poslabšanja, ugotovljenega v skladu z odstavkom 4 člena 314, in tudi ukrepa, sporočenega v skladu z odstavkom 1 člena 316.

3.   Če katera koli tožena pogodbenica meni, da raven opustitve ni enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni svet. Obvestilo o takem zahtevku se tožeči pogodbenici in Pridružitvenemu odboru pošlje pred iztekom 10-dnevnega obdobja iz odstavka 2. Svet svojo odločitev o ravni opustitve obveznosti pogodbenicam v sporu in Pridružitvenemu odboru sporoči v 30 dneh od datuma predložitve zahtevka. Obveznosti se ne opustijo, dokler svet ne sporoči svoje odločitve, in vsaka opustitev je v skladu z odločitvijo sveta.

4.   Če se prvotni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo ustrezni postopki iz člena 312. Rok za sporočanje odločitve je 45 dni od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 3.

5.   Pri začasni opustitvi ugodnosti v skladu z odstavkom 1 si pogodbenica EU prizadeva za ustrezno zmerno ravnanje ter poleg drugih dejavnikov upošteva mogoč učinek na gospodarstvo in razvojno stopnjo tožene pogodbenice ter izbere ukrepe, ki bodo toženi pogodbenici pomagali k izpolnitvi odločitve in ki bodo najmanj verjetno negativno vplivali na doseganje ciljev tega sporazuma.

6.   Opustitev obveznosti je začasna in se uporablja samo, dokler se kateri koli poseben ukrep ali ukrepi, za katere je ugotovljena neskladnost z določbami iz člena 309, ne odpravi ali spremeni tako, da se uskladi z navedenimi določbami, kakor je določeno v členu 318, ali dokler se katere koli pogodbenice v sporu ne dogovorijo za njegovo rešitev.

Člen 318

Pregled kakršnih koli ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve po opustitvi obveznosti

1.   Tožena pogodbenica tožečo pogodbenico in Pridružitveni odbor obvesti o kakršnem koli ukrepu, ki ga je sprejela za izpolnitev odločitve sveta, in o svojem zahtevku za zaključek opustitve obveznosti, ki jih uporablja tožeča pogodbenica.

2.   Če pogodbenice v sporu v 30 dneh od datuma predložitve obvestila iz odstavka 1 ne dosežejo dogovora glede skladnosti sporočenega ukrepa z določbami iz člena 309, tožeča pogodbenica pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni svet. Obvestilo o takem zahtevku se pošlje toženi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru. Kadar odločitev sveta velja za več kot eno republiko pogodbenice SA, svet v skladu s tem členom izda odločitev za vsako republiko pogodbenice SA. Odločitev sveta se v 45 dneh od datuma predložitve zahtevka sporoči pogodbenicam v sporu in Pridružitvenemu odboru. Če svet odloči, da je kakršen koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, v skladu z določbami iz člena 309, se opustitev obveznosti zaključi.

3.   Če se prvotni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo ustrezni postopki iz člena 312. Rok za obvestilo o odločitvi je 60 dni od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 2.

ODDELEK C

Splošne določbe

Člen 319

Poslovnik

1.   Postopke reševanja sporov na podlagi tega naslova ureja poslovnik, ki ga sprejme Pridružitveni svet, razen če se pogodbenice v sporu ne dogovorijo drugače.

2.   Zaradi varstva zaupnih informacij in v skladu s poslovnikom so vsa zasedanja sveta javna.

3.   Če se pogodbenice v sporu v petih dneh od datuma ustanovitve sveta ne dogovorijo drugače, so pristojnosti sveta naslednje:

"ob upoštevanju ustreznih določb dela IV tega sporazuma preučiti zadevo iz zahtevka za ustanovitev sveta, da se odloči o skladnosti zadevnega ukrepa z določbami iz člena 309 naslova X (Reševanje sporov) in sprejme odločitev o zadevi v skladu s členom 313 naslova X (Reševanje sporov)."

4.   Kadar se pogodbenice v sporu dogovorijo o drugih pristojnostih, morajo o tem obvestiti svet v dveh dneh od sprejetja dogovora.

5.   Če pogodbenica v sporu meni, da član sveta krši kodeks ravnanja ali ne izpolnjuje zahtev iz člena 325, lahko v skladu s poslovnikom zahteva njegovo izločitev.

Člen 320

Informacije in tehnični nasveti

1.   Svet lahko na zahtevo pogodbenice v sporu ali na lastno pobudo pridobi informacije od katere koli pogodbenice, za katere meni, da so primerne za postopek sveta.

2.   Svet lahko po potrebi pridobi tudi informacije in mnenje strokovnjakov, organov ali drugih virov. Svet pred pridobitvijo takih informacij in mnenj obvesti pogodbenice v sporu, ki morajo prav tako imeti možnost predložitve pripomb. Kakršne koli informacije, pridobljene v skladu s tem odstavkom, je treba pravočasno razkriti vsaki od pogodbenic v sporu in jim jih predložiti za pripombe. Take pripombe je treba poslati svetu in drugim pogodbenicam.

Člen 321

Amicus curiae

Fizične ali pravne osebe, ki imajo v zadevi interes ter prebivajo ali so ustanovljene na ozemlju pogodbenic v sporu, so pooblaščene, da svetu za morebitno obravnavo predložijo dopise amicus curiae v skladu s poslovnikom.

Člen 322

Pravila in načela razlage

1.   Svet razlaga določbe iz člena 309 v skladu z običajnimi pravili za razlago javnega mednarodnega prava, pri čemer se upošteva dejstvo, da morajo pogodbenice izvajati ta sporazum v dobri veri in se ne smejo izogibati svojim obveznostim.

2.   Kadar je določba iz dela IV tega sporazuma enaka določbi iz Sporazuma STO, svet sprejme razlago, ki je v skladu s katero koli zadevno razlago iz odločitev Organa STO za reševanje sporov.

3.   Odločitve sveta ne morejo dodati ali zmanjšati pravic in obveznosti iz določb člena 309.

Člen 323

Splošne določbe o odločitvah sveta

1.   Svet si kar najbolj prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem. Kadar sklepov s soglasjem kljub temu ni mogoče doseči, se o sporni zadevi odloča z večino glasov. V nobenem primeru pa se odklonilna mnenja članov sveta ne objavijo.

2.   Vsaka odločitev sveta je za pogodbenice v sporu dokončna in zavezujoča ter ne ustvarja nikakršnih pravic ali obveznosti za fizične ali pravne osebe.

3.   Odločitev zajema ugotovitve sveta o dejstvih in pravni podlagi, uporabnost ustreznih določb tega sporazuma in argumente za ugotovitve in sklepe sveta. Odločitev vključuje tudi sklicevanje na kakršen koli zahtevek za opredelitev ene ali obeh pogodbenic v sporu, vključno pristojnostmi sveta. Pogodbenice v sporu javno objavijo odločitev sveta. Določbe iz tega odstavka ne veljajo za organizacijske odločitve.

4.   Svet v svoji odločitvi ne razkrije nobenih zaupnih informacij, lahko pa navede ugotovitve, ki izhajajo iz takih informacij.

POGLAVJE 4

Splošne določbe

Člen 324

Sporazumna rešitev

Pogodbenice v sporu se lahko kadar koli dogovorijo o sporazumni rešitvi spora v skladu s tem naslovom. O vsaki taki rešitvi uradno obvestijo Pridružitveni odbor. Po prejemu uradnega obvestila o sporazumni rešitvi se postopek ustavi.

Člen 325

Seznam članov sveta

1.   Pridružitveni svet najpozneje v šestih mesecih (50) od začetka veljavnosti tega sporazuma sestavi seznam 36 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot člani. Pogodbenica EU predlaga 12 posameznikov, ki bodo delovali kot člani sveta, vsaka republika pogodbenice SA pa predlaga dva posameznika. Pogodbenica EU in republike pogodbenice SA izberejo tudi 12 posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic, za opravljanje funkcije predsednika sveta. Pridružitveni svet lahko kadar koli pregleda in spremeni seznam ter zagotovi, da se seznam vedno ohranja na tej ravni v skladu z določbami tega odstavka.

2.   Člani sveta imajo strokovno znanje ali izkušnje v zvezi z zakonodajo, mednarodno trgovino ali drugimi zadevami, povezanimi z delom IV tega sporazuma, ali z reševanjem sporov, ki izhajajo iz mednarodnih trgovinskih sporazumov, so samostojni, delujejo v svoji individualni pristojnosti in niso povezani z nobeno pogodbenico ali organizacijo ter od njih ne dobivajo navodil, in ravnajo v skladu z kodeksom ravnanja, ki ga sprejme Pridružitveni svet.

3.   Pridružitveni svet lahko sestavi dodatne sezname 15 posameznikov, ki imajo izkušnje v sektorju in posebnih zadevah iz dela IV tega sporazuma. Če se uporabi izbirni postopek iz člena 312, lahko predsednik Pridružitvenega odbora na podlagi soglasja pogodbenic uporabi sektorski seznam.

Člen 326

Razmerje do obveznosti STO

1.   Če pogodbenica v sporu želi popraviti kršitev obveznosti iz Dogovora STO o pravilih in postopkih za reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: "STO DSU"), uporabi ustrezna pravila in postopke Sporazuma STO.

2.   Če želi pogodbenica v sporu popraviti kršitev obveznosti iz dela IV tega sporazuma, uporabi ustrezna pravila in postopke iz tega naslova.

3.   Če želi pogodbenica v sporu popraviti kršitev obveznosti iz dela IV tega sporazuma, ki hkrati pomeni kršitev sporazumov STO, sama izbere razsodišče.

4.   Pogodbenica v sporu se izogiba podvajanju sporov na različnih razsodiščih, če temeljijo na enakih pravnih zahtevah in ukrepih.

5.   V primeru sporov, ki zadevajo isti ukrep, vendar niso enaki, se pogodbenica vzdrži hkratnega začetka postopkov reševanja sporov.

6.   Kadar pogodbenica v sporu začne postopke reševanja sporov v okviru STO DSU ali tega naslova in nato želi obravnavo kršitve obveznosti na drugem razsodišču, ki temelji na sporu, ki je enak sporu, ki se je že obravnaval na drugem razsodišču, navedena pogodbenica ne sme začeti obravnave drugega spora. Za namene tega naslova izraz enak pomeni spor, ki temelji na istih izpodbijanih pravnih zahtevkih in ukrepih. Spor se ne šteje kot enak, kadar najprej izbrano razsodišče zaradi postopkovnih razlogov ali razlogov v zvezi s pristojnostjo ni moglo odločiti v zvezi z vloženim pravnim zahtevkom.

7.   Za namene prejšnjega odstavka se postopek reševanja sporov šteje kot začet v okviru STO DSU, kadar je v skladu s členom 6 STO DSU ustanovljen svet, in v okviru tega naslova, kadar je pogodbenica zahtevala ustanovitev sveta v skladu z odstavkom 1 člena 311. Postopki reševanja sporov v okviru STO DSU so zaključeni, ko v skladu s členoma 16 in 17 (14) STO DSU Organ za reševanje sporov sprejme poročilo sveta ali poročilo pritožbenega organa. Postopki reševanja sporov v okviru tega naslova so zaključeni, ko svet o svoji odločitvi glede zadeve v skladu z odstavkom 1 člena 313 obvesti pogodbenice in Pridružitveni odbor.

8.   Kakršno koli vprašanje o pristojnosti svetov, ustanovljenih v skladu s tem naslovom, se postavi v roku deset dni od ustanovitve sveta in reši s predhodno odločitvijo v tridesetih dni od ustanovitve sveta. Ko je v skladu s tem členom pristojnost sveta izpodbijana, vsi roki iz tega naslova in poslovnika prenehajo veljati do obvestila sveta o predhodno odločitvi.

9.   Nobena določba tega naslova pogodbenici v sporu ne preprečuje izvajanja opustitve obveznosti, ki jo odobri organ STO za reševanje sporov. Sporazum STO se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici v sporu preprečila opustitev obveznosti iz tega naslova.

Člen 327

Roki

1.   Vsi roki iz tega naslova in poslovnika, vključno z roki, do katerih morajo sveti sporočiti svoje odločitve, se štejejo v koledarskih dnevih od dneva, ki sledi dejanju ali dejstvu, ki ga zadevajo.

2.   Kakršen koli rok iz tega naslova ali poslovnika se lahko spremeni na podlagi sporazumnega dogovora pogodbenic v sporu.

3.   Svet lahko kadar koli začasno ustavi svoje delo za največ dvanajst mesecev, in sicer na zahtevo tožeče pogodbenice in v dogovoru s toženo pogodbenico. V tem primeru se roki podaljšajo za obdobje začasne ustavitve postopka. Če je postopek sveta začasno ustavljen za več kot dvanajst mesecev, svet izgubi pristojnosti brez poseganja v pravico tožeče pogodbenice, da zahteva posvetovanje in pozneje zahteva ustanovitev sveta o enaki zadevi. Ta odstavek se ne uporablja, kadar je začasna ustavitev posledica doseganja sporazumne rešitve v dobri veri iz člena 324.

Člen 328

Sprejetje in sprememba poslovnika in kodeksa ravnanja

1.   Pridružitveni svet sprejme poslovnik in kodeks ravnanja na prvem zasedanju.

2.   Pridružitveni svet lahko spremeni poslovnik in kodeks ravnanja.

NASLOV XI

MEHANIZEM MEDIACIJE ZA NETARIFNE UKREPE

POGLAVJE 1

Področje uporabe

Člen 329

Področje uporabe

1.   Mehanizem mediacije se uporablja za netarifne ukrepe, ki negativno vplivajo na trgovino med pogodbenicami iz dela IV tega sporazuma.

2.   Mehanizem mediacije se ne uporablja za kakršen koli ukrep ali drugo zadevo iz:

(a)

naslova VIII o trgovini in trajnostnem razvoju;

(b)

naslova IX o regionalnem gospodarskem povezovanju;

(c)

procesov povezovanja pogodbenice EU in republik pogodbenice SA;

(d)

zadev, v katerih so bili izključeni postopki reševanja sporov, in

(e)

določb institucionalne narave iz tega sporazuma.

3.   Ta naslov se uporablja dvostransko med pogodbenico EU na eni strani in vsako od republik pogodbenice SA na drugi strani.

4.   Postopek mediacije je zaupen.

POGLAVJE 2

Postopek v okviru mehanizma mediacije

Člen 330

Začetek postopka

1.   Pogodbenica lahko kadar koli pisno zahteva, da druga pogodbenica sodeluje v postopku mediacije. Zahtevek vključuje opis zadeve, ki ustrezno in jasno predstavlja zadevni ukrep in njegove učinke na trgovino.

2.   Pogodbenica, na katero je tak zahtevek naslovljen, z naklonjenostjo obravnava zahtevek in pošlje pisni odgovor v desetih dneh od datuma prejema zahtevka.

3.   Pogodbenice v postopku si pred izbiro mediatorja v skladu s členom 331 prizadevajo v dobri veri doseči dogovor prek neposrednih pogajanj, za to pa imajo na voljo dvajset dni.

Člen 331

Izbira mediatorja

1.   Pogodbenice v postopku se spodbuja, da se o mediatorju dogovorijo najpozneje v petnajstih dneh po preteku roka iz odstavka 3 člena 330 ali prej, če ena pogodbenica uradno obvesti drugo o tem, da dogovor brez pomoči mediatorja ni mogoč.

2.   Če se pogodbenice v postopku ne morejo dogovoriti o mediatorju v določenem roku, lahko katera koli pogodbenica zahteva, da se mediator izbere z žrebom. Vsaka pogodbenica v petih dneh od predložitve takega zahtevka sestavi seznam vsaj treh posameznikov, ki nimajo državljanstva navedene pogodbenice, izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4 in lahko opravljajo funkcijo mediatorja. Vsaka pogodbenica v petih dneh od predložitve seznama izbere vsaj enega posameznika s seznama druge pogodbenice. Predsednik Pridružitvenega odbora ali njegov namestnik nato med izbranimi posamezniki z žrebom izbere mediatorja. Izbira z žrebom se izvede v 15 dneh od predložitve zahtevka za imenovanje z žrebom, rok in način pa se takoj sporoči pogodbenicam. Pogodbenice se lahko, če želijo, udeležijo izbire z žrebom.

3.   Če pogodbenica v postopku ne sestavi seznama ali izbere enega imena s seznama druge pogodbenice, predsednik ali njegov namestnik izbere mediatorja z žrebom s seznama pogodbenice, ki je izpolnila zahteve iz odstavka 2.

4.   Mediator je strokovnjak na zadevnem področju, ki ga zadeva zadevni ukrep (51). Mediator pogodbenicam v postopku na nepristranski in pregleden način pomaga pojasniti ukrep in njegove možne učinke na trgovino ter poiskati sporazumno rešitev.

5.   Če pogodbenica v postopku meni, da mediator krši kodeks ravnanja, lahko zahteva njegovo izločitev in v skladu z odstavki 1 do 4 se izbere nov mediator.

Člen 332

Pravila pri postopku mediacije

1.   Pogodbenice v dobri veri sodelujejo v postopku mediacije in si prizadevajo doseči sporazumno rešitev.

2.   Pogodbenica, ki je začela postopek mediacije, v petnajstih dneh od imenovanja mediatorja mediatorju in drugi pogodbenici v postopku predloži podroben opis težave v pisni obliki, zlasti delovanja zadevnega ukrepa in njegovih učinkov na trgovino. Druga pogodbenica lahko v desetih dneh od datuma prejema tega opisa predloži pisne pripombe k opisu težave. Vsaka pogodbenica lahko v opis ali pripombe vključi kakršne koli informacije, ki so po njunem mnenju pomembne.

3.   Mediator določi najbolj primeren način izvajanja postopka, zlasti glede tega, ali se posvetuje s pogodbenicami v postopku, kdaj in kako ter ali se posvetuje skupaj ali posamezno. Mediator lahko tudi ugotovi, kdaj pogodbenice niso zagotovile dostopa do nekaterih informacij, kdaj pogodbenice nimajo takih informacij in ali okoliščine zahtevajo pomoč ali svetovanje ustreznih strokovnjakov, vladnih agencij ali drugih fizičnih ali pravnih oseb s specializiranim znanjem o zadevi. Kadar pomoč ali svetovanje ustreznih strokovnjakov, vladnih agencij ali drugih fizičnih ali pravnih oseb s specializiranim znanjem o zadevi vključuje zaupne informacije iz člena 336 tega naslova, se dostop do takih informacij dovoli samo potem, ko se o tem obvesti pogodbenice v postopku ter s posebnim pogojem, da se take informacije vedno obravnavajo kot zaupne.

4.   Ko so potrebne informacije zbrane, lahko mediator oceni zadevo in zadevni ukrep ter predlaga rešitev, ki jo pogodbenice v postopku preučijo. Vsaka taka ocena ne sme vplivati na skladnost zadevnega ukrepa s tem sporazumom.

5.   Postopek se izvaja na ozemlju pogodbenice, na katero je bil zahtevek naslovljen, ali na podlagi sporazumnega dogovora na kateri koli drugi lokaciji ali na kateri koli drug način.

6.   Mediator lahko za izpolnitev svojih nalog uporabi katero koli komunikacijsko sredstvo, vključno z med drugim telefonom, telefaksom, spletnimi povezavami ali video konferencami.

7.   Postopek se običajno zaključi v šestdesetih dneh od datuma imenovanja mediatorja. Pogodbenice v postopku lahko na kateri koli stopnji ustavijo postopek s sporazumnim dogovorom.

POGLAVJE 3

Izvajanje

Člen 333

Izvajanje sporazumne rešitve

1.   Kadar se pogodbenice v postopku dogovorijo o rešitvi trgovinskih ovir, ki jih je povzročil ukrep v postopku, vsaka pogodbenica takoj sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje rešitve.

2.   Pogodbenica izvajalka drugo pogodbenico in tudi Pridružitveni odbor redno pisno obvešča o korakih ali ukrepih, sprejetih za izvajanje sporazumne rešitve. Ta obveznost preneha, ko je sporazumna rešitev ustrezno in v celoti izvedena.

POGLAVJE 4

Splošne določbe

Člen 334

Povezava z naslovom X o reševanju sporov

1.   Postopek iz tega mehanizma mediacije ni odvisen od naslova X (Reševanje sporov) dela IV tega sporazuma in ni podlaga za postopke reševanja sporov iz navedenega naslova ali katerega koli drugega sporazuma. Zahtevek za mediacijo in morebitni postopki iz mehanizma mediacije ne izključujejo uporabe naslova X.

2.   Mehanizem mediacije ne posega v pravice in obveznosti pogodbenic iz naslova X.

Člen 335

Roki

Kateri koli rok iz tega naslova se lahko spremeni, če se pogodbenice v postopku o tem dogovorijo.

Člen 336

Zaupnost informacij

1.   Pogodbenica v postopku, ki predloži dokumentacijo ali prispevke kot del postopka mediacije, lahko to dokumentacijo ali prispevke ali katere koli njene dele označi kot zaupne.

2.   Kadar ena pogodbenica dokumentacijo ali prispevke ali katere koli njene dele označi kot zaupne, druga pogodbenica ali mediator take dokumente vrne ali uniči najpozneje petnajst dni po zaključku postopka mediacije.

3.   Podobno imajo do dokumentacije ali prispevkov ali katerih koli njenih delov, ki so označeni kot zaupni, dostop ustrezni strokovnjaki, vladne agencije ali druge fizične ali pravne osebe s specializiranim znanjem o zadevi, se taki dokumenti ali prispevki vrnejo ali uničijo najpozneje petnajst dni po zaključku pomoči ali posvetovanja mediatorjev.

Člen 337

Stroški

1.   Vse stroške postopka mediacije v enakih deležih nosijo pogodbenice v postopku. Stroški zajemajo plačilo, prevoz, namestitev in prehrano mediatorja ter vse upravne stroške postopka mediacije, in sicer glede na zahtevek za povrnitev stroškov mediatorja.

2.   Mediator vodi celovito in natančno evidenco vseh nastalih zadevnih stroškov ter pogodbenicam v postopku predloži zahtevek za povrnitev stroškov skupaj s podpornimi dokumenti.

3.   Pridružitveni svet ugotovi vse upravičene stroške in določi plačilo ter nadomestila za mediatorja.

NASLOV XII

PREGLEDNOST IN UPRAVNI POSTOPKI

Člen 338

Sodelovanje za doseganje večje preglednosti

Pogodbenice se dogovorijo, da bodo sodelovale v zadevnih dvo- in večstranskih forumih za izboljšanje preglednosti, vključno z odpravo podkupovanj in korupcije v zadevah iz dela IV tega sporazuma.

Člen 339

Objava

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni ukrepi v splošni uporabi, vključno z zakoni, drugimi predpisi, sodnimi odločbami, postopki in upravnimi odločbami v zvezi s katero koli zadevo, povezano s trgovino, iz dela IV tega sporazuma hitro objavijo ali so takoj na voljo zainteresiranim osebam tako, da se zainteresirane osebe pogodbenice in tudi druge pogodbenice lahko seznanijo z njimi. Vsaka pogodbenica na zahtevo zagotovi razlago cilja in podlago takega ukrepa ter omogoči dovolj časa med objavo in začetkom veljavnosti takega ukrepa, razen če posebne pravne ali praktične okoliščine zahtevajo drugače.

2.   Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti možnost zainteresiranim osebam druge pogodbenice, da predložijo pripombe na predlagan zakon, drug predpis, postopek ali upravno odločbo v splošni uporabi, in upošteva ustrezne prejete pripombe.

3.   Ukrepi v splošni uporabi iz odstavka 1 se štejejo, da so takoj na voljo, ko so dani na voljo z ustrezno priglasitvijo STO ali ko so na voljo na uradni, javno dostopni in brezplačni spletni strani zadevne pogodbenice.

4.   Nobena določba iz del IV tega sporazuma se ne razlaga tako, da zahteva razkritje zaupnih informacij katere koli pogodbenice, ki bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi posegalo v zakonite trgovinske interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij.

Člen 340

Kontaktne točke in izmenjava informacij

1.   Za lažjo komunikacijo in zagotavljanje učinkovitega izvajanja tega sporazuma pogodbenica EU, pogodbenica SA in vsaka republika pogodbenice SA (52) do začetka veljavnosti tega sporazuma določijo kontaktno točko (53). Določitev kontaktne točke ne vpliva na posebno imenovanje pristojnih organov v skladu s posebnimi določbami tega sporazuma.

2.   Na zahtevo pogodbenice kontaktna točka druge pogodbenice navede urad ali uradnika, pristojnega za zadeve, ki zadevajo izvajanje dela IV tega sporazuma, in zagotovi potrebno podporo za lažjo komunikacijo s pogodbenico prosilko.

3.   Na zahtevo pogodbenice in kolikor je to pravno mogoče, vsaka zadevna pogodbenica zagotovi informacije in takoj odgovori na vsa vprašanja, povezana z dejanskim ali predlaganim ukrepom, ki bi lahko znatno vplival na del IV tega sporazuma.

Člen 341

Upravni postopki

Vsaka pogodbenica upravlja vse ukrepe v splošni uporabi iz člena 339 skladno, nepristransko in razumno. Vsaka pogodbenica natančneje pri uporabi navedenih ukrepov za posebne osebe, izdelke, storitve ali ustanovljene poslovne enote pogodbenice v posebnih primerih:

(a)

želi osebam, ki jih postopek neposredno zadeva, zagotoviti ustrezno obvestilo o začetku postopka, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnih koli spornih vprašanj;

(b)

takim zainteresiranim osebam ustrezno omogoči, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršnim koli končnim upravnim ukrepom, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes, ter

(c)

zagotovi, da njeni postopki temeljijo na njenem pravu.

Člen 342

Pregled in pritožba

1.   Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohranja sodne organe, organe, ki odločajo kot sodišče, ali upravne svete ali postopke za namen takojšnjega pregleda in, kadar je to upravičeno, popravo končnega upravnega ukrepa, ki vpliva na zadeve, povezane s trgovino, iz dela IV tega sporazuma. Taki upravni sveti ali postopki so neodvisni od urada ali organa, pristojnega za upravno izvajanje, organi, ki so zanje odgovori, pa so nepristranski in rezultat zadeve ni v njihovem temeljnem interesu.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da je osebam, udeleženim v postopku, v okviru takih upravnih svetov ali postopkov zagotovljena pravica do naslednjega:

(a)

razumne možnosti, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča, ter

(b)

sklepa na podlagi dokazov in predložitve evidence ali, kadar to zahteva njena zakonodaja, evidence, ki jo pripravi upravni organ.

3.   Vsaka pogodbenica glede na pritožbo ali nadaljnji pregled, kakor določa njena zakonodaja, zagotovi, da tak sklep izvaja urad ali organ ali da ta sklep ureja delovanje tega urada ali organa v zvezi z zadevnim upravnim ukrepom.

Člen 343

Posebna pravila

Določbe tega naslova ne posegajo v katera koli posebna pravila, ki jih določajo druge določbe tega sporazuma.

Člen 344

Preglednost pri subvencijah

1.   Za namene tega sporazuma je subvencija ukrep, povezan s trgovino z izdelki, ki izpolnjuje pogoje iz člena 1.1 Sporazuma o subvencijah in je specifičen v pomenu člena 2 tega sporazuma. Ta določba zajema subvencije, kot so opredeljene v Sporazumu o kmetijstvu.

2.   Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost pri subvencijah, povezanih s trgovino z izdelki. Od začetka veljavnosti tega sporazuma vsaka pogodbenica vsako drugo leto drugi pogodbenici poroča o pravni podlagi, obliki, znesku ali proračunu in, kadar je mogoče, prejemniku subvencije, ki jo odobri vlada pogodbenice ali kateri koli javni organ. Šteje se, da je tako poročilo predloženo, če pogodbenice zadevne informacije objavijo na javno dostopni spletni strani ali če je to bilo storjeno v njihovem imenu. Pri izmenjavi informacij pogodbenice upoštevajo zahteve poklicne in poslovne tajnosti.

3.   Pogodbenice si na zahtevo pogodbenice lahko izmenjajo informacije o zadevah, povezanih s subvencijami storitev.

4.   Pridružitveni odbor redno pregleduje napredek, ki so ga dosegle pogodbenice pri izvajanju tega člena.

5.   V skladu z zadevnimi določili STO določbe tega člena ne posegajo v pravice pogodbenic, da uporabijo trgovinska sredstva ali postopek reševanja sporov ali druge ustrezne ukrepe proti subvenciji, ki jo je odobrila druga pogodbenica.

6.   Pogodbenice pri zadevah iz tega člena ne uporabljajo postopkov reševanja sporov iz naslova X (Reševanje sporov) iz dela IV tega sporazuma.

NASLOV XIII

POSEBNE NALOGE ORGANOV, USTANOVLJENIH S TEM SPORAZUMOM, V TRGOVINSKIH ZADEVAH

Člen 345

Posebne naloge Pridružitvenega sveta

1.   Kadar Pridružitveni svet opravlja katero koli nalogo, ki so mu dodeljene v delu IV tega sporazuma, je na ministrski ravni sestavljen iz predstavnikov pogodbenice EU na eni strani in ministrov iz vseh republik pogodbenice SA s pristojnostjo za zadeve, povezane s trgovino, na drugi strani, v skladu z ustreznimi pravnimi okviri pogodbenic, ali njihovih namestnikov.

2.   Pridružitveni svet lahko, kadar gre za zadeve, povezane s trgovino:

(a)

pri izpolnjevanju ciljev iz dela IV tega sporazuma spremeni:

(i)

seznam izdelkov iz Priloge I (Odprava carin) z namenom vključitve enega ali več izdelkov v razpored o znižanju carin;

(ii)

razporede, priložene k Prilogi I (Odprava carin), da pospeši odpravo tarif;

(iii)

Dodatek 1, Dodatek 2 in Dodatek 3 k Prilogi I (Odprava carin);

(iv)

Dodatke 1, 2, 2A, 3, 4, 5 in 6 k Prilogi II (O opredelitvi pojma "izdelki s poreklom" in načinih upravnega sodelovanja);

(v)

Prilogo XVI (Javna naročila);

(vi)

Prilogo XVIII (Zaščitene geografske označbe);

(vii)

Prilogo XIX (Seznam izdelkov iz odstavka 4 člena 306);

(viii)

Prilogo XXX (Pododbori);

(b)

izda razlage določb iz dela IV tega sporazuma ter

(c)

pri opravljanju nalog sprejema take druge ukrepe, o katerih se pogodbenice lahko dogovorijo.

3.   Vsaka pogodbenica v skladu z veljavnimi pravnimi postopki izvaja kakršne koli spremembe iz pododstavka 2(a) v roku, ki ga določijo pogodbenice (54).

Člen 346

Posebne naloge Pridružitvenega odbora

1.   Kadar Pridružitveni odbor opravlja naloge, ki so mu dodeljene v delu IV tega sporazuma, je sestavljen iz predstavnikov Evropske komisije in predstavnikov vsake republike pogodbenice SA na ravni visokih uradnikov ali s pristojnostjo za zadeve, povezane s trgovino, ali njihovih namestnikov.

2.   Pridružitveni odbor ima pri obravnavanju zadev, povezanih s trgovino, zlasti naslednje naloge:

(a)

pomaga Pridružitvenemu svetu pri opravljanju njegovih nalog, zlasti glede zadev, povezanih s trgovino;

(b)

je pristojen za ustrezno izvajanje ter uporabo določb iz dela IV tega sporazuma. V zvezi s tem in brez poseganja v pravice iz naslova X (Reševanje sporov) in naslova XI (Mehanizem mediacije za netarifne ukrepe) dela IV tega sporazuma lahko vsaka pogodbenica z namenom razprave Pridružitvenemu odboru predloži kakršno koli zadevo v zvezi z uporabo ali razlago dela IV tega sporazuma;

(c)

po potrebi nadzoruje nadaljnjo podrobno razčlenitev določb iz dela IV tega sporazuma in ocenjuje rezultate uporabe;

(d)

išče primerne načine za preprečevanje in reševanje težav, ki bi drugače lahko nastale na področjih iz dela IV tega sporazuma, ter

(e)

odobri poslovnike vseh pododborov iz dela IV tega sporazuma in nadzoruje njihovo delo.

3.   Pridružitveni odbor pri opravljanju svojih dolžnosti iz odstavka 2 lahko:

(a)

ustanovi dodatne pododbore poleg pododborov, ustanovljenih v delu IV tega sporazuma, ki so sestavljeni iz predstavnikov Evropske komisije in vsake republike pogodbenice SA, ter jim v okviru njihovih pristojnosti dodeli naloge. Poleg tega lahko tudi spremeni naloge, ki so dodeljene pododborom, ki jih ustanovi, ali jih razpusti;

(b)

Pridružitvenemu svetu priporoči sprejetje sklepov v skladu s posebnimi cilji iz dela IV tega sporazuma in

(c)

v okviru svojih nalog sprejema kakršne koli druge ukrepe, o katerih se lahko pogodbenice dogovorijo ali ki mu jih predlaga Pridružitveni svet.

Člen 347

Koordinatorji dela IV tega sporazuma

1.   Evropska komisija in vsaka republika pogodbenice SA v šestdesetih dneh po začetku veljavnosti Sporazuma imenuje koordinatorja za del IV tega sporazuma.

2.   Koordinatorji v skladu z navedenimi določbami skupaj sestavljajo dnevne rede in pripravljajo srečanja Pridružitvenega sveta in Pridružitvenega odbora ter po potrebi dopolnjujejo sklepe takih organov.

Člen 348

Pododbori

1.   Brez poseganja v določbe člena 8 iz naslova II (Institucionalni okvir) dela I tega sporazuma se ta člen uporablja za vse pododbore, ustanovljene v delu IV tega sporazuma.

2.   Pododbori so sestavljeni iz predstavnikov Evropske komisije in predstavnikov republik pogodbenice SA.

3.   Pododbori se na ustrezni ravni sestanejo enkrat na leto ali na zahtevo katere koli pogodbenice ali Pridružitvenega odbora. Srečanja potekajo izmenično v Bruslju ali Srednji Ameriki. Srečanja lahko potekajo tudi prek kakršnih koli tehnoloških sredstev, ki jih imajo pogodbenice.

4.   Funkcijo predsednika pododbora izmenično opravlja predstavnik pogodbenice EU in predstavnik ene od republik pogodbenice SA, in sicer za obdobje enega leta.

NASLOV XIV

IZJEME

Člen 349

Plačilna bilanca

1.   Kadar je katera koli pogodbenica v resnih plačilnobilančnih in zunanjih finančnih težavah ali ji te grozijo, lahko sprejme ali ohrani omejevalne ukrepe v zvezi s trgovino z izdelki, storitvami in tekočimi plačili.

2.   Pogodbenice si prizadevajo, da bi se izognile uporabi omejevalnih ukrepov iz odstavka 1.

3.   Kateri koli omejevalni ukrepi, ki se sprejmejo ali ohranijo v skladu s tem členom, so nediskriminatorni, začasni in ne presegajo ukrepov, ki so potrebni za izboljšanje plačilnobilančnega in zunanjega finančnega položaja. Ukrepi so v skladu z ustreznimi pogoji, določenimi v sporazumih STO, in v skladu s Statutom Mednarodnega denarnega sklada.

4.   Katera koli pogodbenica, ki ohrani ali sprejme omejevalne ukrepe ali jih spremeni, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico in čim prej navede časovni razpored za njihovo odpravo.

5.   Če pogodbenica meni, da sprejeti ali ohranjeni omejevalni ukrep vpliva na dvostranske trgovinske odnose, lahko zahteva posvetovanje z drugo pogodbenico, ki se takoj začne v Pridružitvenem odboru. Takšna posvetovanja ocenijo situacijo glede plačilne bilance zadevne pogodbenice in omejitve, ki se sprejmejo ali ohranijo na podlagi tega člena, pri čemer se med drugim upoštevajo dejavniki, kot so:

(a)

narava in obseg plačilnobilančnih in zunanjefinančnih težav;

(b)

zunanje gospodarsko in trgovinsko okolje ali

(c)

alternativni popravni ukrepi, ki so morda na voljo.

Na posvetovanjih se preuči skladnost morebitnih omejevalnih ukrepov z odstavkoma 3 in 4. Kot take se sprejmejo vse ugotovitve glede statističnih in drugih dejstev, ki jih je predložil Mednarodni denarni sklad, in so povezane z deviznim poslovanjem, denarnimi rezervami in plačilno bilanco, sklepi pa temeljijo na oceni plačilne bilance in zunanjefinančnega položaja zadevne pogodbenice, pri čemer navedeno oceno izdela Mednarodni denarni sklad.

Člen 350

Obdavčitev

1.   Nobena določba dela IV tega sporazuma ali dogovorov, sprejetih na podlagi tega sporazuma, pogodbenicam ne preprečuje, da bi pri uporabi ustreznih določb svoje davčne zakonodaje razlikovale med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju zlasti glede kraja prebivališča, ali kraja, kjer je vložen njihov kapital.

2.   Nobena določba dela IV tega sporazuma ali dogovorov, sprejetih na podlagi dela IV, ne preprečuje sprejemanja ali uveljavljanja kakršnih koli ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ali davčnim utajam na podlagi davčnih določb sporazumov, da bi se izognilo dvojnemu obdavčenju ali drugim davčnim dogovorom ali notranji davčni zakonodaji.

3.   Nobena določba iz dela IV tega sporazuma ne vpliva na zadevne pravice in obveznosti pogodbenic po katerem koli davčnem sporazumu. V primeru kakršne koli neskladnosti med delom IV tega sporazuma in katerim koli takim sporazumom v okviru te neskladnosti prevlada slednji.

Člen 351

Preferencialna obravnava regije

1.   Nobena določba iz dela IV tega sporazuma pogodbenice ne zavezuje, da drugi pogodbenici v okviru svojega procesa regionalnega gospodarskega povezovanja ponudi ugodnejšo obravnavo, kot se uporablja v vsaki od pogodbenic.

2.   Nobena določba iz dela IV tega sporazuma ne preprečuje ohranjanja, spreminjanja ali ustanavljanja carinskih unij, območij proste trgovine ali drugih sporazumov med pogodbenicami ali med pogodbenicami in tretjimi državami ali regijami.

DEL V

KONČNE DOLOČBE

Člen 352

Opredelitev pogodbenic

1.   Pogodbenice tega sporazuma so Republika Kostarika, Republika Salvador, Republika Gvatemala, Republika Honduras, Republika Nikaragva in Republika Panama (v nadaljnjem besedilu: republike pogodbenice SA) na eni strani ter Evropska unija in njene države članice v okviru svojih področij pristojnosti (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica EU) na drugi strani.

2.   Za namene tega sporazuma se izraz "pogodbenica" nanaša na vsako republiko pogodbenice SA, brez poseganja v obveznost, da nastopajo skupaj v skladu z določbami iz odstavka 3, oziroma na pogodbenico EU.

3.   Za namene tega sporazuma republike pogodbenice SA soglašajo in se zavežejo, da nastopajo skupaj v naslednjih določbah:

(a)

pri sprejemanju odločitev prek organov iz naslova II (Institucionalni okvir) dela I tega sporazuma;

(b)

pri izvajanju obveznosti iz naslova IX (Regionalno gospodarsko povezovanje) dela IV tega sporazuma;

(c)

pri izvajanju obveznosti sestave Uredbe o konkurenci Srednje Amerike in organa, pristojnega za konkurenco, v skladu s členom 277 in odstavkom 2 člena 279 naslova VII (Trgovina in konkurenca) dela IV tega sporazuma ter

(d)

pri izvajanju obveznosti vzpostavitve enotne točke dostopa na regionalni ravni v skladu z odstavkom 2 člena 212 naslova V (Javna naročila) dela IV tega sporazuma.

Ko nastopajo skupaj v skladu s tem odstavkom, so republike pogodbenice SA imenovane "pogodbenica SA".

4.   Za kakršne koli druge določbe tega sporazuma republike pogodbenice SA sprejmejo obveznosti in nastopajo posamezno.

5.   Ne glede na določbo iz odstavka 3 in v skladu z nadaljnjim razvojem regionalnega povezovanja Srednje Amerike se republike pogodbenice SA zavezujejo, da si bodo prizadevale za postopno povečanje obsega področij, na katerih bodo nastopale skupaj, ter ustrezno uradno obveščale pogodbenico EU. Pridružitveni svet sprejme sklep, v katerem je natančno določen obseg navedenih področij.

Člen 353

Začetek veljavnosti

1.   Pogodbenice sprejmejo ta sporazum v skladu s svojimi notranjimi pravnimi postopki.

2.   Ta sporazum začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem so se pogodbenice medsebojno uradno obvestile o zaključku notranjih pravnih postopkov iz odstavka 1.

3.   Uradna obvestila se v primeru pogodbenice EU pošljejo generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, v primeru republik pogodbenice SA pa Secretaría General del Sistema de la Integración Centroamericana (SG-SICA), ki sta depozitarja tega sporazuma.

4.   Ne glede na odstavek 2 lahko Evropska unija in vsaka republika pogodbenice SA uporabljajo del IV tega sporazuma od prvega dne v mesecu po datumu, ko so se medsebojno uradno obvestile o zaključku notranjih pravnih postopkov, potrebnih v ta namen. V tem primeru institucionalni organi, potrebni za delovanje tega sporazuma, izvedejo svoje naloge.

5.   Do datuma začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu z določbami iz odstavka 2 ali do datuma uporabe tega sporazuma, če je uporabljen v skladu z odstavkom 4, vsaka pogodbenica izpolni obveznosti iz člena 244 ter odstavka 1(a) in (b) člena 245 naslova IV (Intelektualna lastnina) dela IV tega sporazuma. Če republika pogodbenice SA takih obveznosti ni izpolnila, ta sporazum ne začne veljati v skladu z odstavkom 2 ali se ne uporablja v skladu z odstavkom 4 med pogodbenico EU in republiko pogodbenice SA, ki obveznosti ni izpolnila, dokler navedene zahteve niso izpolnjene.

6.   Kadar se v skladu z odstavkom 4 uporablja kakšna določba tega sporazuma, se razume, da se kakršen koli sklic na datum začetka veljavnosti tega sporazuma v tej določbi nanaša na datum, o katerem se pogodbenice sporazumejo za začetek uporabe te določbe v skladu z odstavkom 4.

7.   Pogodbenice, za katere je del IV tega sporazuma začel veljati v skladu z odstavkom 2 ali 4, lahko uporabljajo tudi materiale s poreklom iz republik pogodbenice SA, za katere ta sporazum ne velja.

8.   Od datuma začetka njegove veljavnosti v skladu z odstavkom 2 ta sporazum nadomesti sporazume o političnem dialogu in sodelovanju, ki veljajo med republikami pogodbenice SA in pogodbenico EU.

Člen 354

Trajanje

1.   Ta sporazum velja za nedoločen čas.

2.   Katera koli pogodbenica lahko pisno uradno obvesti zadevnega depozitarja, da namerava odpovedati ta sporazum.

3.   V primeru odpovedi s strani katere koli pogodbenice druge pogodbenice v okviru Pridružitvenega odbora preučijo učinek take odpovedi na ta sporazum. O kakršnih koli potrebnih prilagoditvenih ali prehodnih ukrepih odloča Pridružitveni svet.

4.   Odpoved začne veljati šest mesecev po tem, ko se zadevnega depozitarja o tem uradno obvesti.

Člen 355

Izpolnjevanje obveznosti

1.   Pogodbenice sprejmejo kakršne koli splošne ali posebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti iz tega sporazuma ter so odgovorne za doseganje ciljev iz tega sporazuma.

2.   Če katera od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila obveznosti iz tega sporazuma, lahko sprejme ustrezne ukrepe. Preden to stori, mora razen v posebno nujnih primerih Pridružitvenemu svetu v tridesetih dneh predložiti vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenice. Pri izbiri ukrepov imajo prednost tisti, ki najmanj ovirajo izvajanje tega sporazuma. Ti ukrepi se takoj sporočijo Pridružitvenemu odboru, ki se na zahtevo druge pogodbenice o njih posvetuje.

3.   Pogodbenice soglašajo, da izraz "posebno nujni primeri" v odstavku 2 tega člena pomeni resno kršitev tega sporazuma s strani ene od pogodbenic. Poleg tega pogodbenice soglašajo, da izraz "ustrezni ukrepi" iz odstavka 2 pomeni ukrepe, sprejete v skladu z mednarodnim pravom. Razume se, da bi bila prekinitev ukrep v skrajni sili.

4.   Resna kršitev sporazuma zajema:

(a)

zavračanje izvajanja tega sporazuma, ki ni sankcionirano s splošnimi pravili mednarodnega prava;

(b)

kršitev bistvenih elementov tega sporazuma.

5.   Če pogodbenica v posebno nujnem primeru sprejme ukrep, lahko druga pogodbenica zahteva sklic nujnega srečanja pogodbenic v petnajstih dneh.

6.   Ne glede na odstavek 2 ima v primeru, da ena pogodbenica meni, da druga pogodbenica ni izpolnila ene ali več obveznosti iz dela IV tega sporazuma, prva izključno pravico, da uporabi in upošteva postopke za reševanje sporov iz naslova X (Reševanje sporov) in mehanizem mediacije iz naslova XI (Mehanizem mediacije pri netarifnih ukrepih) dela IV tega sporazuma ali druge alternativne mehanizme, določene za posebne obveznosti v delu IV tega sporazuma.

Člen 356

Pravice in obveznosti iz tega sporazuma

Nobena določba iz tega sporazuma se ne sme razlagati tako, da osebam podeljuje pravice ali nalaga obveznosti razen tistih iz tega sporazuma ali da pogodbenico obvezuje k dovoljenju, da se ta sporazum uporablja neposredno v njenem nacionalnem pravnem redu, razen če nacionalna zakonodaja navedene pogodbenice določa drugače.

Člen 357

Izjeme

1.   Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da:

(a)

od katere koli pogodbenice zahteva zagotovitev ali dostop do informacij, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi, ali

(b)

kateri koli pogodbenici preprečuje uvedbo ukrepov, za katere ta presodi, da so potrebni za zavarovanje njenih bistvenih varnostnih interesov:

(i)

v zvezi s cepljivimi in fuzijskimi materiali ali z materiali, iz katerih so pridobljeni;

(ii)

v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo neposredno ali posredno z namenom preskrbe vojaških sil;

(iii)

v zvezi s proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom;

(iv)

v zvezi z javnimi naročili, ki so nepogrešljiva za nacionalno varnost ali za namene obrambe države;

(v)

pridobljenih med vojno ali v drugih izrednih razmerah v mednarodnih odnosih;

(c)

kateri koli pogodbenici preprečuje sprejetje kakršnih koli ukrepov za izpolnjevanje obveznosti, ki jih je sprejela za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, ali

(d)

kateri koli pogodbenici preprečuje odločanje o proračunskih prednostnih nalogah ali od katere koli pogodbenice zahteva povečanje proračunskih sredstev za izpolnjevanje obveznosti in zavez iz tega sporazuma.

2.   Pridružitveni svet se v največji možni meri obvešča o ukrepih, sprejetih na podlagi odstavkov 1(a) in (b), ter o njihovem prenehanju.

Člen 358

Prihodnji razvoj

1.   Pogodbenice se lahko sporazumejo o širitvi in dopolnitvi tega sporazuma, tako da ga spremenijo ali sklenejo sporazume o posebnih sektorjih ali dejavnostih, vključno ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med izvajanjem tega sporazuma.

2.   Pogodbenice se lahko sporazumejo tudi o kakršni koli drugi spremembi tega sporazuma.

3.   Vse navedene spremembe in sporazumi se odobrijo v skladu z notranjimi pravnimi postopki vsake pogodbenice.

Člen 359

Pristop novih članic

1.   Pridružitveni svet se obvesti o vsaki prošnji tretje države, da bi postala članica Evropske unije, ter o vsaki prošnji tretje države, da bi sodelovala pri procesih političnega in gospodarskega povezovanja v Srednji Ameriki.

2.   V času pogajanj med Evropsko unijo in državo prosilko pogodbenica EU posreduje pogodbenici SA kakšne koli zadevne informacije, pogodbenica SA pa pogodbenici EU po potrebi posreduje svoje interese, tako da jih ta lahko v celoti upošteva. Pogodbenica EU uradno obvesti pogodbenico SA o vsakem pristopu k Evropski uniji.

3.   V času pogajanj med pogodbenico SA in državo, ki zaprosi za sodelovanje pri procesih političnega in gospodarskega povezovanja v Srednji Ameriki, pogodbenica SA posreduje pogodbenici EU kakršne koli zadevne informacije, pogodbenica EU pa pogodbenici SA po potrebi posreduje svoja morbitna stališča, tako da jih ta lahko v celoti upošteva. Pogodbenica SA uradno obvesti pogodbenico EU o vsakem pristopu k procesom političnega in gospodarskega povezovanja v Srednji Ameriki.

4.   Pogodbenice v okviru Pridružitvenega odbora preučijo učinek takega pristopa na ta sporazum. O kakršni koli potrebni spremembi ali prehodnih ukrepih, ki se odobrijo v skladu z notranjimi pravnimi postopki vsake pogodbenice, odloča Pridružitveni svet.

5.   Če akt o pristopu k procesom političnega in gospodarskega povezovanja v Srednji Ameriki ne določa avtomatičnega pristopa k temu sporazumu, zadevna država pristopi tako, da akt o pristopu deponira pri ustreznih depozitnih organih pogodbenic.

6.   Listina o pristopu se deponira pri depozitarjih.

Člen 360

Teritorialna uporaba

1.   V primeru pogodbenice EU se ta sporazum uporablja na območjih, na katerih se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb.

2.   Ne glede na odstavek 1 se ta sporazum uporablja tudi za carinsko območje Evropske unije, kolikor carinsko območje Evropske unije vključuje območja, ki niso zajeta v navedeni teritorialni opredelitvi.

3.   V primeru Srednje Amerike se ta sporazum uporablja na ozemljih republik pogodbenice SA v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo in mednarodnim pravom.

Člen 361

Pridržki in razlagalne izjave

Ta sporazum ne dovoljuje enostranskih pridržkov ali razlagalnih izjav.

Člen 362

Priloge, dodatki, protokoli in opombe, opombe pod črto ter skupne izjave

Priloge, dodatki, protokoli in opombe, opombe pod črto ter skupne izjave k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 363

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.

Съставено в Тегусигалпа на двадесет и девети юни две хиляди и дванадесета година.

Hecho en Tegucigalpa, el veintinueve de junio de dos mil doce.

V Tegucigalpě dne dvacátého devátého června dva tisíce dvanáct.

Udfærdiget i Tegucigalpa den niogtyvende juni totusindogtolv.

Geschehen zu Tegucigalpa am neunundzwanzigsten Juni zweitausendzwölf.

Sõlmitud kahe tuhande kaheteistkümnenda aasta juunikuu kahekümne üheksandal päeval Tegucigalpas.

Tεγκουσιγκάλπα, εικοσιεννέα Ιουνίου δύο χιλιάδες δώδεκα.

Done at Tegucigalpa on the twenty-ninth day of June in the year two thousand and twelve.

Fait à Tegucigalpa, le vingt-neuf juin deux mille douze.

Fatto a Tegucigalpa, addì ventinove giugno duemiladodici.

Tegusigalpā, divi tūkstoši divpadsmitā gada divdesmit devītajā jūnijā.

Priimta Tegusigalpoje, du tūkstančiai dvyliktų metų birželio dvidešimt devintą dieną.

Kelt Tegucigalpában, a kétezer-tizenkettedik év június havának huszonkilencedik napján.

Magħmul f'Tegucigalpa fid-disgħa u għoxrin jum ta' Ġunju fis-sena elfejn u tnax.

Gedaan te Tegucigalpa, negenentwintig juni tweeduizend twaalf.

Sporządzono w Tegucigalpie dnia dwudziestego dziewiątego czerwca dwa tysiące dwunastego roku.

Feito em Tegucigalpa, aos vinte e nove de junho de dois mil e doze.

Încheiat la Tegucigalpa, la douăzeci și nouă iunie două mii doisprezece.

V Tegucigalpe dvadsiateho deviateho júna dvetisíc dvanásť.

V Tegucigalpi, dne devetindvajsetega junija leta dva tisoč dvanajst.

Tehty Tegucigalpassa kahdentenakymmenentenäyhdeksäntenä päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattakaksitoista.

Utfärdat i Tegucigalpa den tjugonionde juni år tjugohundratolv.

Voor het Koninkrijk België

Pour le Royaume de Belgique

Für das Königreich Belgien

Image

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Релублика България

Image

Za Českou republiku

Image

For Kongeriget Danmark

Image

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image

Eesti Vabariigi nimel

Image

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Image

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image

Por el Reino de España

Image

Pour la République française

Image

Per la Repubblica italiana

Image

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Image

Latvijas Republikas vārdā –

Image

Lietuvos Respublikos vardu

Image

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image

Magyarország részéről

Image

Gћal Malta

Image

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image

Für die Republik Österreich

Image

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Image

Pela República Portuguesa

Image

Pentru România

Image

Za Republiko Slovenijo

Image

Za Slovenskú republiku

Image

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

Image

För Konungariket Sverige

Image

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image

За Европейския съюз

Por la Unión Europea

Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union

Für die Europäische Union

Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση

For the European Union

Pour l'Union européenne

Per l'Unione europea

Eiropas Savienības vārdā –

Europos Sąjungos vardu

Az Európai Unió részéről

Għall-Unjoni Ewropea

Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej

Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană

Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo

Euroopan unionin puolesta

För Europeiska unionen

Image

Image

Por la República de Costa Rica

Image

Image

Por la República de El Salvador

Image

Image

Por la República de Guatemala

Image

Image

Por la República de Honduras

Image

Image

Por la República de Nicaragua

Image

Image

Por la República de Panamá

Image

Image


(1)  Izraz "obstoječe" pomeni, da se ta odstavek uporablja izključno za katero koli obstoječo določbo Sporazuma STO, ne uporablja pa se za nobene spremembe ali določbe, dogovorjene po sklenitvi tega sporazuma.

(2)  Če ni drugače določeno, sta izraza "blago" in "izdelek" za namene tega sporazuma enakovredna.

(3)  Za blago, za katerega se ne uporabljajo ugodnosti preferencialne obravnave, pomeni "carina""osnovno stopnjo", navedeno v seznamih posameznih pogodbenic.

(4)  Pogodbenice priznavajo, da se člen 158 poglavja 6 (Izjeme glede blaga) naslova II uporablja tudi za namene tega člena.

(5)  Pogodbenice priznavajo, da se člen 158 poglavja 6 (Izjeme glede blaga) naslova II uporablja tudi za namene tega člena.

(6)  Pri pogodbenicah, katerih zakonodaja zahteva istočasen začetek veljavnosti in objavo, vlada zagotovi, da so subjekti vnaprej obveščeni o kakršnem koli takem novem ukrepu iz tega odstavka.

(7)  Kadar se zahteva etiketiranje za davčne namene, je taka zahteva oblikovana tako, da ne omejuje trgovine bolj, kot je to potrebno za doseganje zakonitega cilja.

(8)  Dejstvo, da se za fizične osebe določene države zahteva vizum, za druge pa ne, ne pomeni, da se izničuje ali omejuje ugodnosti v skladu s posebnimi obveznostmi.

(9)  V skladu s svojo priglasitvijo Pogodbe ES Svetovni trgovinski organizaciji (dok. WT/REG39/1) EU razume, da je pojem "dejanske in trajne povezave" z gospodarstvom države članice iz člena 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) enakovreden pojmu "bistvenih poslovnih dejavnosti" iz odstavka 6 člena V GATS.

(10)  Pojma "ustanavljanje" in "prevzem" pravne osebe se razumeta, kot da vključujeta kapitalsko udeležbo v pravni osebi, da bi vzpostavila ali ohranjala trajne gospodarske povezave.

(11)  Pravna oseba je pod nadzorom druge pravne osebe, če ima slednja pooblastila, da imenuje večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja njeno delovanje.

(12)  To poglavje ne zajema zaščite naložb, razen obravnave, ki izhaja iz člena 165, vključno s postopki reševanja sporov med vlagatelji in državo.

(13)  Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v republiki pogodbenice SA ali državi članici Evropske Unije in drugim pristaniščem ali točko iste republike pogodbenice SA ali države članice Evropske Unije, vključno na njenem epikontinentalnem pasu, in prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v republiki pogodbenice SA ali državi članici Evropske Unije.

(14)  Pododstavki 2(a), 2(b) in 2(c) ne zajemajo ukrepov, sprejetih z namenom omejitve proizvodnje kmetijskega proizvoda.

(15)  Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da morajo vlagatelji v primeru ustanovitve po njenem lastnem pravu prevzeti posebno pravno obliko. Kolikor se taka zahteva ne uporablja na diskriminatoren način, je ni treba navesti v Prilogi X (Seznam obveznosti v zvezi z ustanavljanjem), da bi jo pogodbenice ohranile ali sprejele.

(16)  Ne glede na obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v republiki pogodbenice SA ali državi članici Evropske Unije in drugim pristaniščem ali točko iste republike pogodbenice SA ali države članice Evropske Unije, vključno na njenem epikontinentalnem pasu, in prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v republiki pogodbenice SA ali državi članici Evropske Unije.

(17)  Pododstavek 2(c) ne zajema ukrepov pogodbenice, ki omejujejo vnose za opravljanje storitev.

(18)  Od poslovne enote prejemnice se lahko zaradi predhodne odobritve zahteva, da predloži program usposabljanja, ki obsega čas bivanja, s čimer dokaže, da je namen bivanja usposabljanje.

(19)  CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov., 1991.

(20)  Pogodba o storitvah iz točk (d) in (e) mora biti skladu z zakoni, predpisi in zahtevami pogodbenice, v kateri se pogodba izvrši.

(21)  CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov., 1991.

(22)  Pogodbenice razumejo, da so te storitve zajete v tem oddelku, kolikor se v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo štejejo za javne telekomunikacijske storitve.

(23)  V tem oddelku izraz "dovoljenje" vključuje licence, koncesije, dovoljenja, registre ali kakršna koli druga dovoljenja, ki ga pogodbenica lahko zahteva za opravljanje telekomunikacijskih storitev.

(24)  "Ali zmanjševanja marž", velja le za pogodbenico EU.

(25)  Odstavki 3, 4 in 5 se ne uporabljajo niti za ponudnike komercialnih mobilnih storitev niti za ponudnike telekomunikacijskih storitev na podeželju. V pojasnilo: ta člen se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje uvedbo zahtev iz tega člena za ponudnike komercialnih mobilnih storitev.

(26)  V pojasnilo: obveznost iz tega člena se ne šteje za posebno obveznost v skladu z odstavkom 2(a) člena 194.

(27)  V pojasnilo: področje uporabe te opredelitve ne predvideva opravljanja storitve prevoza. Za namene te opredelitve enotni prevozni dokument pomeni dokument, ki strankam omogoča, da z ladijsko družbo sklenejo eno pogodbo za dejavnost prevoza od vrat do vrat.

(28)  Določbe tega pododstavka se nanašajo le na dostop do storitev, ne omogočajo pa opravljanja storitev.

(29)  Ukrepi, katerih cilj je zagotoviti učinkovito ali pravično obdavčitev ali pobiranje neposrednih davkov, vključujejo ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme v svojem sistemu obdavčitve in:

(a)

veljajo za nerezidenčne vlagatelje in ponudnike storitev ob priznavanju dejstva, da se davčna obveznost nerezidentov ugotavlja glede na obdavčljive predmete, ki izvirajo z ozemlja pogodbenice ali se tam nahajajo, ali

(b)

veljajo za nerezidente, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov na ozemlju pogodbenice, ali

(c)

veljajo za nerezidente ali rezidente, da se prepreči izogibanje ali utaja davkov, vključno z ukrepi v zvezi s skladnostjo, ali

(d)

veljajo za porabnike storitev, ki se opravljajo na ozemlju druge pogodbenice ali z njega, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov od takih uporabnikov iz virov na ozemlju pogodbenice, ali

(e)

vlagatelje in ponudnike storitev, ki morajo plačati davek za globalno obdavčljivo blago, razlikujejo od drugih vlagateljev in ponudnikov storitev, ob priznavanju razlike v naravi davčne osnove med njimi, ali

(f)

določajo, dodelijo ali razdelijo prihodek, dobiček, zaslužek, izgubo, odbitek ali dobropis rezidenčnih oseb ali podružnic ali med povezanimi osebami ali podružnicami iste osebe, tako da se ohrani davčna osnova pogodbenice.

Davčni izrazi ali pojmi iz odstavka (f) te določbe in te opombe so določeni v skladu z davčnimi opredelitvami in pojmi ali ustreznimi ali podobnimi opredelitvami in pojmi iz nacionalnega prava pogodbenice, ki sprejema ukrep.

(30)  V pojasnilo: izjeme iz dela V tega sporazuma ter izjeme iz naslova III (Ustanavljanje, trgovina s storitvami, in elektronsko poslovanje) dela IV tega sporazuma se uporabljajo tudi v tem naslovu.

(31)  Za ponovno uvedbo zaščitnih ukrepov ne velja dovoljenje pogodbenic.

(32)  V pojasnilo: nobena določba tega člena ne vpliva na trgovino s storitvami iz naslova III (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) in njegovih prilog o seznamih obveznosti v zvezi z ustanavljanjem, seznamih obveznosti za čezmejno opravljanje storitev, rezervah ključnega osebja in diplomiranih pripravnikov pogodbenice EU, seznamih obveznosti republik pogodbenic SA za prodajalce poslovnih storitev in seznamih obveznosti republik pogodbenic SA za ključno osebje in diplomirane pripravnike.

(33)  Pogodbenica EU spodbuja, da akademske izmenjave potekajo v obliki nepovratnih sredstev, strokovne in poslovne izmenjave pa v obliki pripravništev v organizacijah Evropske unije, pri čemer se krepijo MMSP, razvoj industrije inovacij ter ustanavljanje strokovnih klinik za uporabo pridobljenega znanja v regiji Srednje Amerike.

(34)  Pogodbenica lahko ohrani pridržke iz Rimske konvencije in WPPT glede pravic iz tega člena, kar se ne razlaga kot kršitev te določbe.

(35)  Obveznosti iz odstavka 1 se štejejo za izpolnjene, ko je v ustreznih postopkih za zaščito imena kot geografske označbe:

(a)

registracija imena zavrnjena z upravno odločitvijo ali

(b)

upravna odločitev izpodbijana pri organih, določenih z nacionalno zakonodajo vsake pogodbenice.

(36)  Za namene tega člena republike pogodbenice SA štejejo, da se izraz "podobni izdelek" lahko razume kot "identičen ali tako podoben, da ga je mogoče zamenjati".

(37)  Za pogodbenico EU je datum zahtevka za zaščito datum začetka veljavnosti tega sporazuma za imena, navedena v Prilogi XVII.

(38)  Kadar tako določa zakonodaja pogodbenice, se za take vzorce ali modele lahko tudi zahteva, da imajo individualno naravo.

(39)  Za namene členov od 260 do 272 izraz "pravice intelektualne lastnine" zajema vsaj naslednje pravice: avtorsko pravico, vključno z avtorsko pravico za računalniške programe in podatkovne zbirke, ter sorodne pravice; pravice, povezane s patenti; blagovne znamke; industrijske vzorce in modele; topografije integriranih verzij; geografske označbe; sorte rastlin; trgovska imena, če jih zadevno nacionalno pravo ščiti kot izključne pravice lastnine.

(40)  V pojasnilo: ta odstavek se ne razlaga tako, da omejuje obseg analize, ki jo je treba izvesti v primeru uporabe sporazumov med podjetji, sklepov podjetniških združenj in usklajenih ravnanj med podjetji, kakor je določeno v nacionalnih zakonodajah pogodbenic o konkurenci.

(41)  Diskriminacija pomeni ukrep, ki ni v skladu z nacionalno obravnavo, kakor je določeno v zadevnih določbah tega sporazuma.

(42)  Za pogodbenico EU to pomeni ustave držav članic Evropske unije, Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbo o delovanju Evropske unije in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

(43)  Za večjo jasnost sklici na večstranskega okoljske sporazume iz odstavka 2 člena 287 zajemajo tiste protokole, spremembe, priloge in prilagoditve, ki jih ratificirajo pogodbenice.

(44)  Odbor za trgovino in trajnostni razvoj o svojih dejavnostih poroča Pridružitvenemu odboru.

(45)  Pogodbenice pri uveljavljanju pravice do uporabe obstoječih svetovalnih skupin za izvajanje določb iz tega naslova omogočijo obstoječim organom, da krepijo in razvijajo svoje dejavnosti z novimi vidiki in delovnimi področji iz tega naslova. V ta namen pogodbenice lahko uporabijo obstoječe nacionalne svetovalne skupine.

(46)  V pojasnilo: forumu za dialog s civilno družbo niso podeljeni oblikovanje politik in druge tipične vladne funkcije.

(47)  V ta odstavek spada na primer, ko določba iz dela IV tega sporazuma uvaja obveznost za vse republike pogodbenice SA, da do dogovorjenega roka izpolnijo posebno zahtevo, pa je več kot ena republika pogodbenica SA ne izpolni.

(48)  V ta odstavek spada na primer, kadar se izvaja prepoved uvoza izdelka in navedena prepoved uvoza velja za izvoz navedenega izdelka iz več kot ene republike pogodbenice SA.

(49)  Kadar pogodbenico v sporu sestavljata dve in več republik pogodbenice SA, pogodbenice delujejo skupaj v postopku iz člena 312.

(50)  Od datumu začetka veljavnosti tega sporazuma:

a)

pogodbenice Pridružitvenemu svetu v petinsedemdesetih dnevih pošljejo svoj seznam kandidatov;

b)

Pridružitveni svet v stodvajsetih dneh sprejme ali zavrne kandidate s seznama;

c)

pogodbenice v stopetdesetih dneh pošljejo seznam dodatnih kandidatov, ki nadomestijo zavrnjene kandidate;

d)

seznam kandidatov se dokonča v stoosemdesetih dneh.

(51)  Na primer, v zadevah v zvezi s standardi in tehničnimi zahtevami, mora mediator imeti izkušnje iz zadevnih mednarodnih organov za določanje standardov.

(52)  Kontaktna točka, ki jo določi pogodbenica SA, se v skladu z odstavkom 2 člena 352 iz dela V (Končne določbe) tega sporazuma uporablja za izmenjavo informacij o skupnih obveznostih in deluje v skladu z neposrednimi navodili, o katerih se dogovorijo republike pogodbenice SA.

(53)  "Datum začetka veljavnosti" za namene obveznosti pogodbenice SA o določitvi kontaktne točke pomeni dan, ko začne v skladu z odstavkom 4 člena 353 v vseh republikah pogodbenice SA veljati ta sporazum.

(54)  Izvajanje sprememb, ki jih odobri Pridružitveni svet:

1.

V primeru Kostarike bodo sklepi Pridružitvenega sveta iz odstavka 2(a) člena 345 enaki instrumentom iz tretjega odstavka člena 121.4 (Protocolo de Menor Rango) Constitución Política de la República de Costa Rica.

2.

V primeru Hondurasa bodo sklepi Pridružitvenega sveta iz odstavka 2(a) člena 345 enaki instrumentom iz člena 21 Constitución de la República de Honduras.


PRILOGA I

ODPRAVA CARIN

ODDELEK A

1.

Za pogodbenico EU se odprava carin iz kategorij, določenih v pododstavkih (a), (b), (c), (e), (f), (l), (m), (n), (o), (p), (q) in (r) odstavka 3 spodaj, uporablja za osnovne stopnje, navedene v njenem seznamu, priloženemu k tej prilogi.

2.

Za vsako republiko pogodbenice SA se odprava carin iz kategorij, določenih v pododstavkih (a), (b), (c), (d), (e), (f), (g), (h), (j), (k) in (q) odstavka 3 spodaj, uporablja za vsako leto obdobja odprave tarif kot sledi:

(a)

če se z uporabo kategorij za osnovno stopnjo SA dobi tarifa, ki je višja od osnovne stopnje za eno od republik pogodbenice SA, je veljavna tarifa za navedeno republiko njena osnovna stopnja;

(b)

če se z uporabo kategorij za osnovno stopnjo SA dobi tarifa, ki je nižja ali enaka osnovni stopnji za eno od republik pogodbenice SA, je veljavna tarifa za navedeno republiko rezultat uporabe kategorije za osnovno stopnjo SA.

3.

Če ni v splošnih opombah k seznamu posamezne pogodbenice določeno drugače, veljajo za odpravo carin s strani posameznih pogodbenic v skladu s členom 83 (Odprava carin) poglavja 1 naslova II (Blagovna menjava) dela IV tega sporazuma naslednje kategorije:

(a)

carine za blago iz postavk kategorije A seznama pogodbenice se odpravijo v celoti in tako blago je na datum začetka veljavnosti tega sporazuma carine prosto;

(b)

carine za blago iz postavk kategorije B seznama pogodbenice se odpravijo v treh enakih letnih fazah, z začetkom na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, in tako blago je carine prosto z učinkom od 1. januarja leta tri;

(c)

carine za blago iz postavk kategorije C seznama pogodbenice se odpravijo v petih enakih letnih fazah, z začetkom na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, in tako blago je carine prosto z učinkom od 1. januarja leta pet;

(d)

carine za blago iz postavk kategorije C1 seznama pogodbenice se odpravijo v šestih enakih letnih fazah, z začetkom na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, in tako blago je carine prosto z učinkom od 1. januarja leta šest;

(e)

carine za blago iz postavk kategorije D seznama pogodbenice se odpravijo v sedmih enakih letnih fazah, z začetkom na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, in tako blago je carine prosto z učinkom od 1. januarja leta sedem;

(f)

carine za blago iz postavk kategorije E seznama pogodbenice se odpravijo v desetih enakih letnih fazah, z začetkom na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, in tako blago je carine prosto z učinkom od 1. januarja leta deset;

(g)

carine za blago iz postavk kategorije E1 seznama pogodbenice v letih ena do pet ostanejo na njeni osnovni stopnji. Carine za to blago se odpravijo v petih enakih letnih fazah, z začetkom 1. januarja leta šest, in tako blago je carine prosto z učinkom od 1. januarja leta deset;

(h)

carine za blago iz postavk kategorije E2 seznama pogodbenice se odpravijo v desetih letnih fazah. Na datum začetka veljavnosti tega sporazuma se carine znižajo za dva odstotka osnovne stopnje, 1. januarja leta dve pa še za nadaljnja dva odstotka. Od 1. januarja leta tri se carine znižajo za nadaljnjih osem odstotkov osnovne stopnje ter nato vsako leto do leta šest še za nadaljnjih osem odstotkov osnovne stopnje. Od 1. januarja leta sedem se carine znižajo za nadaljnjih šestnajst odstotkov osnovne stopnje ter nato vsako leto do leta devet še za nadaljnjih šestnajst odstotkov in tako blago je carine prosto z učinkom od 1. januarja leta deset. Postopek zniževanja za to kategorijo je podrobno opredeljen v naslednji preglednici:

Letno znižanje

(odstotnih točk)

Leto

Skupno znižanje

Znižanje carin za kategorijo E2

5 %

10 %

15 %

20 %

2 %

1

2 %

4,9 %

9,8 %

14,7 %

19,6 %

2

4 %

4,8 %

9,6 %

14,4 %

19,2 %

8 %

3

12 %

4,4 %

8,8 %

13,2 %

17,6 %

4

20 %

4,0 %

8,0 %

12,0 %

16,0 %

5

28 %

3,6 %

7,2 %

10,8 %

14,4 %

6

36 %

3,2 %

6,4 %

9,6 %

12,8 %

16 %

7

52 %

2,4 %

4,8 %

7,2 %

9,6 %

8

68 %

1,6 %

3,2 %

4,8 %

6,4 %

9

84 %

0,8 %

1,6 %

2,4 %

3,2 %

10

100 %

0,0 %

0,0 %

0,0 %

0,0 %

(i)

carine za blago iz postavk kategorije F seznama pogodbenice ostanejo na osnovni stopnji (1), razen kot je določeno v pododstavku (c) člena 84 (Mirovanje) poglavja 1 naslova II (Blagovna menjava) dela IV tega sporazuma. To blago je izključeno iz odprave ali znižanja carine;

(j)

carine za blago iz postavk kategorije G seznama pogodbenice se odpravijo v trinajstih enakih letnih fazah, z začetkom na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, in tako blago je carine prosto z učinkom od 1. januarja leta trinajst;

(k)

carine za blago iz postavk kategorije H seznama pogodbenice se odpravijo v petnajstih enakih letnih fazah, z začetkom na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, in tako blago je carine prosto z učinkom od 1. januarja leta petnajst;

(l)

dajatve ad valorem za blago iz postavk kategorije I seznama pogodbenice se odpravijo in to blago je od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ad valorem carine prosto. Posebne dajatve za to blago, ki se uporabljajo na podlagi mehanizma "vhodnih cen", ostanejo na osnovni stopnji, kot je navedeno v odstavku 4 oddelka A te priloge;

(m)

dajatve ad valorem za blago iz postavk kategorije J seznama pogodbenice se odpravijo in to blago je od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ad valorem carine prosto. Posebne dajatve za to blago ostanejo na osnovni stopnji;

(n)

dajatve ad valorem za blago iz postavk kategorije K seznama pogodbenice se odpravijo in to blago je od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ad valorem carine prosto. Posebne dajatve za to blago se odpravijo v treh letnih fazah, z začetkom na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, in tako blago je carine prosto z učinkom od 1. januarja leta tri;

(o)

dajatve ad valorem za blago iz postavk kategorije L seznama pogodbenice se odpravijo v treh enakih letnih fazah, z začetkom na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, in tako blago je ad valorem carine prosto z učinkom od 1. januarja leta tri. Posebne dajatve za to blago, ki se uporabljajo na podlagi mehanizma "vhodnih cen", ostanejo na osnovni stopnji, kot je navedeno v odstavku 4 oddelka A te priloge;

(p)

dajatve ad valorem za blago iz postavk kategorije M seznama pogodbenice se odpravijo in to blago je od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ad valorem carine prosto. Posebne dajatve za to blago se odpravijo v desetih letnih fazah, z začetkom na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, in tako blago je carine prosto z učinkom od 1. januarja leta deset;

(q)

carine za blago iz postavk kategorije Q seznama pogodbenice se uporabljajo, kot je navedeno v Dodatku 1 (Uvozne tarifne kvote republik pogodbenice SA) in Dodatku 2 (Uvozne tarifne kvote pogodbenice EU) k tej prilogi;

(r)

carine za blago iz postavk kategorije ST seznama pogodbenice se uporabljajo, kot je navedeno v Dodatku 3 (Posebna obravnava za banane) k tej prilogi.

4.

Če s tem sporazumom ni določeno drugače, lahko Evropska unija uporabi carine sistema vhodnih cen, določene v Prilogi 2 k Uredbi Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006.

5.

Če s tem sporazumom ni določeno drugače, se izrazi "EA", "AD S/Z" in "AD F/M" iz osnovnih stopenj seznama pogodbenice EU uporabljajo za carine, določene v Prilogi 1 k Uredbi Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006.

6.

Za namen odprave carin v skladu s členom 83 (Odprava carin) poglavja 1 naslova II (Blagovna menjava) dela IV tega sporazuma se postopne vmesne stopnje zaokrožijo najmanj na najbližjo desetinko odstotne točke, oziroma, če je stopnja dajatve izražena v denarnih enotah, najmanj na najbližjo 0,1 uradne denarne enote pogodbenice.

7.

Za namene te priloge in seznama pogodbenice pomeni leto ena leto, v katerem začne veljati ta sporazum, kot je določeno v odstavku 4 člena 353 (Začetek veljavnosti) dela V tega sporazuma.

8.

Za namene te priloge in seznama pogodbenice učinkuje od leta dve naprej vsaka letna faza znižanja carine od 1. januarja zadevnega leta.

9.

Za namene odstavka 3 (q) te priloge se šteje da, če ta sporazum začne veljati na datum po 1. januarju in pred 31. decembrom istega koledarskega leta, se količina kvote izračuna sorazmerno za preostanek tega koledarskega leta.

ODDELEK B

Splošne opombe k seznamu republik pogodbenice sa

1.

Salvador v skladu z Decreto No. 902 z dne 9. januarja 2006 za ves uvoz palic iz železa in jekla s površino prereza manjšo ali enako 16 mm in vsebnostjo ogljika manjšo od 0,4 % njihove teže, uvrščenih v tarifno postavko 7214.99.90 iz SAC 2007, uporablja tarifo 15 %. Ti izdelki so trenutno uvrščeni v tarifno postavko 7214.99.30, ki jo je Salvador z zgoraj navedenim dekretom ustvaril na nacionalni ravni.

2.

Gvatemala bo za blago, uvrščeno v tarifno postavko 0808.10.00 iz SAC 2007, še naprej uporabljala tiste določbe iz Ley del Fondo de Cooperación a la Fruticultura Decidua Nacional, Decreto No. 15-2007, ki ga je sprejel Congreso de la República de Guatemala, in njegovih sprememb, ki se nanašajo na uvozne dajatve in proizvodnjo jabolk.

3.

Gvatemala lahko v primeru izrednih fiskalnih razmer začasno in samodejno zviša carine za blago, uvrščeno v tarifne postavke 2709.00.10, 2709.00.90, 2710.11.20, 2710.11.30, 2710.19.11, 2710.19.21, 2710.19.22 iz SAC 2007. V takem primeru carina ne sme biti višja od carine, ki se v izrednem obdobju, ki opravičuje sprejetje povišanja tarife, uporablja za vse države.

4.

Honduras bo za blago, uvrščeno v tarifne postavke 1005.90.20, 1005.90.30, 1007.00.90, 1102.20.00, 1103.13.10, 1103.13.90 in 1104.23.00 iz SAC 2007, še naprej uporabljal Decreto No. 31-92 z dne 5. marca 1992 in njegove predpise iz Acuerdo No. 105-93 ter njegove spremembe.

5.

Panama bo v skladu z odstavkom 3(i) oddelka A te priloge za blago, uvrščeno v tarifne postavke 0402.91.10, 0402.99.10, 2002.90.10 iz SAC 2007, uporabljala kategorijo F.

6.

Panama bo v skladu z odstavkom 3(a) oddelka A te priloge za blago, uvrščeno v tarifni postavki 2208.30.10, 2208.30.90 iz SAC 2007, uporabljala kategorijo A.

7.

Panama bo v skladu z odstavkom 3(i) oddelka A te priloge za blago, uvrščeno v tarifno postavko 2106.90.99 iz SAC 2007, uporabljala kategorijo F.

8.

Imitacije sira so izdelki, ki fizično izgledajo kot sir in za katere se lahko razumno domneva, da bodo uporabljeni kot sir, ne izpolnjujejo pa hkrati vseh treh meril iz opombe 3 k poglavju 4 harmoniziranega sistema. Običajno ti izdelki izpolnjujejo vsaj eno od navedenih meril.

Dodatek 1

Uvozne tarifne kvote republik pogodbenice SA

1.

Ta dodatek vsebuje uvozne tarifne kvote za blago s poreklom iz pogodbenice EU iz kategorije "Q" seznama republik pogodbenice SA. Posamezne republike pogodbenice SA uporabljajo te uvozne tarifne kvote v skladu s svojimi notranjimi predpisi.

2.

Pri uvozu v skladu s tarifnimi kvotami iz odstavkov 3, 5 in 7 tega dodatka se predloži izvozno potrdilo, ki ga je izdal pristojni organ pogodbenice EU.

3.

Prekajena šunka in slanina s potrebušino:

(a)

Republike pogodbenice SA odobrijo pogodbenici EU skupno kvoto 900 ton na leto ob letnem povečanju 45 ton za blago, vneseno v skladu s pododstavkom (c). Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(b)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo kvoto iz pododstavka (a), se odpravijo v skladu z določbami za kategorijo H iz pododstavka 3(k) oddelka A Priloge I.

(c)

Pododstavka (a) in (b) se uporabljata za naslednje tarifne postavke s seznama republik pogodbenice SA: 0210.11.00, 0210.12.00 in 0210.19.00 iz SAC 2007.

4.

Mleko v prahu:

(a)

Vsaka republika pogodbenice SA pogodbenici EU odobri kvoto za blago, vneseno v skladu s pododstavkoma (b) in (d). Spodaj sta za vsako republiko pogodbenice SA podrobno opredeljena količina za leto ena in nadaljnje letno povečanje, ki se začne z letom dve:

 

V tonah

leto ena

Letno povečanje v tonah

Kostarika

200

10

Salvador

200

10

Gvatemala

400

20

Honduras

400

20

Nikaragva

200

10

Panama

500

25

(b)

V skladu s to kvoto je skupna količina blaga, vnesenega v skladu s tarifnimi postavkami iz pododstavka (d), v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin in v posameznem letu ne presega količin za pogodbenico EU iz preglednice iz pododstavka (a).

(c)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo količine iz pododstavka (a), se uporabljajo v skladu z določbami za kategorijo F iz pododstavka 3(i) oddelka A Priloge I.

(d)

Pododstavki (a), (b) in (c) se uporabljajo za naslednje tarifne postavke s seznama republik pogodbenice SA: 0402.10.00, 0402.21.11, 0402.21.12, 0402.21.21, 0402.21.22 in 0402.29.00 iz SAC 2007.

5.

Sirotka:

(a)

Republike pogodbenice SA odobrijo pogodbenici EU skupno kvoto 100 ton na leto ob letnem povečanju 10 ton za blago, vneseno v skladu s pododstavkom (c). Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(b)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo kvoto iz pododstavka (a), se odpravijo v skladu z določbami za kategorijo B iz pododstavka 3(b) oddelka A Priloge I.

(c)

Pododstavka (a) in (b) se uporabljata za naslednje tarifne postavke s seznama republik pogodbenice SA: 0404.90.00 (razen mleka brez laktoze) iz SAC 2007.

6.

Sir:

(a)

Vsaka republika pogodbenice SA pogodbenici EU zagotovi kvoto za blago, vneseno v skladu s pododstavkoma (b) in (d). Spodaj sta za vsako republiko pogodbenice SA podrobno opredeljena kvota za leto ena in nadaljnje letno povečanje, ki se začne z letom dve:

 

V tonah

leto ena

Letno povečanje v tonah

Kostarika

317

16

Salvador

583

29

Gvatemala

600

30

Honduras

500

25

Nikaragva

400

20

Panama

600

30

(b)

V skladu s to kvoto je skupna količina blaga, vnesenega v skladu s tarifnimi postavkami iz pododstavka (d), v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin in v posameznem letu ne presega količin kvote za pogodbenico EU iz preglednice iz pododstavka (a).

(c)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo količine iz pododstavka (a), se uporabljajo v skladu z določbami za kategorijo F iz pododstavka 3(i) oddelka A Priloge I.

(d)

Pododstavki (a), (b) in (c) se uporabljajo za naslednje tarifne postavke s seznama republik pogodbenice SA: 0406.20.90, 0406.30.00, 0406.90.10, 0406.90.20 in 0406.90.90 iz SAC 2007.

7.

Pripravljeno ali konzervirano meso prašičev:

(a)

Republike pogodbenice SA odobrijo pogodbenici EU skupno kvoto 900 ton na leto ob letnem povečanju 45 ton za blago, vneseno v skladu s pododstavkom (c). Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(b)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo kvoto iz pododstavka (a), se odpravijo v skladu z določbami za kategorijo H iz pododstavka 3(k) oddelka A Priloge I.

(c)

Pododstavka (a) in (b) se uporabljata za naslednje tarifne postavke s seznama republik pogodbenice SA: 1602.41.00, 1602.42.00 in 1602.49.90 iz SAC 2007.

Dodatek 2

Uvozne tarifne kvote pogodbenice EU

1.

Ta dodatek vsebuje uvozne tarifne kvote za blago s poreklom iz Srednje Amerike iz kategorije "Q" seznama pogodbenice EU. Pogodbenica EU uporablja te uvozne tarifne kvote v skladu s svojimi notranjimi predpisi.

2.

Pri uvozu v skladu s tarifnimi kvotami iz odstavkov 8 do 11 tega dodatka se predloži izvozno potrdilo, ki ga je v skladu z določbami odstavka 3 spodaj izdal pristojni organ zadevne republike pogodbenice SA.

3.

Republike pogodbenice SA se dogovorijo o porazdelitvi regionalnih tarifnih kvot iz odstavkov 8 do 11 tega dodatka, posamezne republike pogodbenice SA pa na podlagi te porazdelitve izdajo ustrezna izvozna potrdila.

4.

Česen:

(a)

Pogodbenica EU republikam pogodbenice SA za blago, vneseno v skladu s pododstavkom (c), odobri kvoto 550 ton na leto. Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(b)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo kvoto iz pododstavka (a), se uporabljajo v skladu z določbami za kategorijo F iz pododstavka 3(i) oddelka A Priloge I (Odprava carin).

(c)

Pododstavka (a) in (b) se uporabljata za naslednjo tarifno postavko s seznama pogodbenice EU: 0703 20 00.

5.

Škrob iz manioke:

(a)

Pogodbenica EU republikam pogodbenice SA za blago, vneseno v skladu s pododstavkom (c), odobri kvoto 5 000 ton na leto. Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(b)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo kvoto iz pododstavka (a), se uporabljajo v skladu z določbami za kategorijo F iz pododstavka 3(i) oddelka A Priloge I (Odprava carin).

(c)

Pododstavka (a) in (b) se uporabljata za naslednjo tarifno postavko s seznama pogodbenice EU: 1108 14 00.

6.

Sladka koruza:

(a)

Pogodbenica EU odobri republikam pogodbenice SA skupno kvoto 1 440 ton na leto za blago, vneseno v skladu s pododstavkom (c), ob letnem povečanju 120 ton. Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(b)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo kvoto iz pododstavka (a), se uporabljajo v skladu z določbami za kategorijo J iz pododstavka 3(m) oddelka A Priloge I (Odprava carin).

(c)

Pododstavka (a) in (b) se uporabljata za naslednje tarifne postavke s seznama pogodbenice EU: 0710 40 00, 0711 90 30, 2001 90 30, 2004 90 10 in 2005 80 00.

7.

Gobe:

(a)

Pogodbenica EU republikam pogodbenice SA za blago, vneseno v skladu s pododstavkom (c), odobri kvoto 275 ton na leto. Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(b)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo kvoto iz pododstavka (a), se uporabljajo v skladu z določbami za kategorijo J iz pododstavka 3(m) oddelka A Priloge I (Odprava carin).

(c)

Pododstavka (a) in (b) se uporabljata za naslednje tarifne postavke s seznama pogodbenice EU: 0711 51 00, 2003 10 20 in 2003 10 30.

8.

Goveje meso:

(a)

Pogodbenica EU odobri izključno Nikaragvi kvoto 500 ton (ekvivalent teže trupov) na leto ob letnem povečanju 25 ton. Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(b)

Pogodbenica EU poleg tega odobri republikam pogodbenice SA regionalno kvoto 9 500 ton (ekvivalent teže trupov) na leto ob letnem povečanju 475 ton. Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(c)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo kvoti iz pododstavkov (a) in (b), se uporabljajo v skladu z določbami za kategorijo F iz pododstavka 3(i) oddelka A Priloge I (Odprava carin).

(d)

Pododstavki (a), (b) in (c) se uporabljajo za naslednje tarifne postavke s seznama pogodbenice EU: 0201 10 00, 0201 20 20, 0201 20 30, 0201 20 50, 0201 20 90, 0201 30 00, 0202 10 00, 0202 20 10, 0202 20 30, 0202 20 50, 0202 20 90, 0202 30 10, 0202 30 50 in 0202 30 90.

9.

Sladkor, vključno z ekološko pridelanim sladkorjem, in blago z visoko vsebnostjo sladkorja:

(a)

Pogodbenica EU odobri izključno Panami kvoto 12 000 ton ekvivalenta surovega sladkorja (2) na leto ob letnem povečanju 360 ton. Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(b)

Pogodbenica EU poleg tega odobri republikam pogodbenice SA, razen Panami, regionalno kvoto 150 000 ton ekvivalenta surovega sladkorja (3) na leto ob letnem povečanju 4 500 ton. Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(c)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo kvoti iz pododstavkov (a) in (b), se za tarifne postavke iz pododstavka (d)(i) uporabljajo v skladu z določbami za kategorijo F iz pododstavka 3(i) oddelka A Priloge I (Odprava carin), za tarifne postavke iz pododstavka (d)(ii) pa v skladu z določbami za kategorijo J iz pododstavka 3(m) oddelka A Priloge I (Odprava carin).

(d)

Pododstavki (a), (b) in (c) se uporabljajo za naslednje tarifne postavke s seznama pogodbenice EU:

i.

1701 11 10, 1701 11 90, 1701 91 00, 1701 99 10, 1701 99 90, 1702 30 10, 1702 30 51, 1702 30 59, 1702 30 91, 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 30, 1702 90 50, 1702 90 71, 1702 90 75, 1702 90 79, 1702 90 80 in 1702 90 99.

ii.

1702 50 00, 1704 90 99, 1806 10 30, 1806 10 90, 1806 20 95ex2, 1806 90 90ex2, 1901 90 99, 2006 00 31, 2006 00 38, 2007 91 10, 2007 99 20, 2007 99 31, 2007 99 33, 2007 99 35, 2007 99 39, 2009 11 11ex2, 2009 11 91, 2009 19 11ex2, 2009 19 91, 2009 29 11ex2, 2009 29 91, 2009 39 11ex2, 2009 39 51, 2009 39 91, 2009 49 11ex2, 2009 49 91, 2009 80 11ex2, 2009 80 35ex2, 2009 80 61, 2009 80 86, 2009 90 11ex2, 2009 90 21ex2, 2009 90 31, 2009 90 71, 2009 90 94, 2101 12 98ex2, 2101 20 98ex2, 2106 90 98ex2 in 3302 10 29.

10.

Riž:

(a)

Pogodbenica EU odobri republikam pogodbenice SA regionalno kvoto 20 000 ton na leto ob letnem povečanju 1 000 ton. Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(b)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo kvoto iz pododstavka (a), se uporabljajo v skladu z določbami za kategorijo F iz pododstavka 3(i) oddelka A Priloge I (Odprava carin).

(c)

Pododstavka (a) in (b) se uporabljata za naslednje tarifne postavke s seznama pogodbenice EU: 1006.20.15, 1006.20.17, 1006.20.96, 1006.20.98, 1006.30.25, 1006.30.27, 1006.30.46, 1006.30.48, 1006.30.65, 1006.30.67, 1006.30.96, 1006.30.98.

11.

Rum kot blago v razsutem stanju:

(a)

Pogodbenica EU odobri izključno Panami kvoto 1 000 hl (ekvivalent čistega alkohola) na leto ob letnem povečanju 50 hl. Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(b)

Pogodbenica EU poleg tega odobri republikam pogodbenice SA, razen Panami, regionalno kvoto 7 000 hl (ekvivalent čistega alkohola) na leto ob letnem povečanju 300 hl. Količina, vnesena v okviru kvote, je v vsakem obdobju koledarskega leta prosta carin.

(c)

Carine za blago, vneseno v skupnih količinah, ki presegajo kvoti iz pododstavkov (a) in (b), se uporabljajo v skladu z določbami za kategorijo F iz pododstavka 3(i) oddelka A Priloge I (Odprava carin).

(d)

Pododstavki (a), (b) in (c) se uporabljajo za naslednji tarifni postavki s seznama pogodbenice EU: 2208.40.51 in 2208.40.99.

Dodatek 3

Posebna obravnava za banane

1.

Za kmetijski proizvod s poreklom iz Srednje Amerike iz tarifne številke 0803.00.19 kombinirane nomenklature (sveže banane, razen pisang), naveden v kategoriji "ST" seznama pogodbenice EU, se uporablja naslednja preferencialna carina:

Leto

Preferencialna carina

Sprožitveni obseg uvoza (v tonah)

(EUR/t)

Kostarika

Panama

Honduras

Gvatemala

Nikaragva

Salvador

do 31. decembra 2010

145

1 025 000

375 000

50 000

50 000

10 000

2 000

1. 1. – 31. 12. 2011

138

1 076 250

393 750

52 500

52 500

10 500

2 100

1. 1. – 31. 12. 2012

131

1 127 500

412 500

55 000

55 000

11 000

2 200

1. 1. – 31. 12. 2013

124

1 178 750

431 250

57 500

57 500

11 500

2 300

1. 1. – 31. 12. 2014

117

1 230 000

450 000

60 000

60 000

12 000

2 400

1. 1. – 31. 12. 2015

110

1 281 250

468 750

62 500

62 500

12 500

2 500

1. 1. – 31. 12. 2016

103

1 332 500

487 500

65 000

65 000

13 000

2 600

1. 1. – 31. 12. 2017

96

1 383 750

506 250

67 500

67 500

13 500

2 700

1. 1. – 31. 12. 2018

89

1 435 000

525 000

70 000

70 000

14 000

2 800

1. 1. – 31. 12. 2019

82

1 486 250

543 750

72 500

72 500

14 500

2 900

1. 1. 2020 in pozneje

75

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

2.

Preferencialne carine iz zgornje preglednice se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti Sporazuma naprej. Dajatve se ne znižujejo z učinkom za nazaj.

3.

Pogodbenice leta 2019 preučijo napredek pri liberalizaciji tarif za banane.

4.

Stabilizacijska klavzula temelji na naslednjih elementih:

(a)

med prehodnim obdobjem je za uvoz iz republik pogodbenice SA za vsako leto določen sprožitveni obseg uvoza, kot je navedeno v preglednici zgoraj. Sprožitveni obseg uvoza se za posamezne republike pogodbenice SA uporablja, kot je določeno v zgornji preglednici (4);

(b)

ko je v koledarskem letu ta sprožitveni obseg dosežen, lahko pogodbenica EU začasno opusti preferencialno carino, določeno v zgornji preglednici, in sicer za obdobje, ki ne presega treh mesecev in ne traja več kot do konca koledarskega leta;

(c)

pogodbenica EU v primeru, da navedeno preferencialno carino opusti, uporabi nižjo od naslednjih dveh možnosti: osnovno stopnjo (kot je določena v njenem seznamu) ali dajatev po načelu države z največjimi ugodnostmi, ki se uporablja v času uporabe tega ukrepa;

(d)

pogodbenica EU v primeru uporabe ukrepov iz odstavkov (b) in (c) takoj začne posvetovanja z republikami pogodbenice SA z namenom analize in ocene stanja na podlagi dejanskih razpoložljivih podatkov;

(e)

ukrepi iz odstavkov (b) in (c) se uporabljajo samo v prehodnem obdobju.

Seznam pogodbenice EU

KN 2007

Poimenovanje

Osnovna stopnja

Kategorija

Opombe

I

ODDELEK I – ŽIVE ŽIVALI; PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA

 

 

 

01

POGLAVJE 1 – ŽIVE ŽIVALI

 

 

 

0101

Živi konji, osli, mezge in mule

 

 

 

0101 10

– Čistopasemske plemenske živali

 

 

 

0101 10 10

– – konji

prosto

A

 

0101 10 90

– – drugi

7,7

A

 

0101 90

– Drugi

 

 

 

– – konji

 

 

 

0101 90 11

– – – za zakol

prosto

A

 

0101 90 19

– – – drugi

11,5

A

 

0101 90 30

– – osli

7,7

A

 

0101 90 90

– – mezge in mule

10,9

A

 

0102

Živo govedo

 

 

 

0102 10

– Čistopasemske plemenske živali

 

 

 

0102 10 10

– – telice (samice goveda, ki še niso telile)

prosto

A

 

0102 10 30

– – krave

prosto

A

 

0102 10 90

– – drugo

prosto

A

 

0102 90

– Drugo

 

 

 

– – domačih pasem

 

 

 

0102 90 05

– – – mase do vključno 80 kg

10,2 + 93,1 EUR/100 kg/net

D

 

– – – mase nad 80 kg, do vključno 160 kg

 

 

 

0102 90 21

– – – – za zakol

10,2 + 93,1 EUR/100 kg/net

D

 

0102 90 29

– – – – drugo

10,2 + 93,1 EUR/100 kg/net

D

 

– – – mase nad 160 kg, do vključno 300 kg

 

 

 

0102 90 41

– – – – za zakol

10,2 + 93,1 EUR/100 kg/net

D

 

0102 90 49

– – – – drugo

10,2 + 93,1 EUR/100 kg/net

D

 

– – – mase nad 300 kg