Urad za publikacije – Medinstitucionalni slogovni priročnik

10.1.1 Pika
10.1.2 Vejica
10.1.3 Podpičje
10.1.4 Dvopičje
10.1.5 Oklepaj
10.1.6 Narekovaj
10.1.7 Pomišljaj („daljša črtica“, „n-dash“)
10.1.8 Vezaj („kratka črtica“, „hyphen“)
10.1.9 Poševnica

10.1 Ločila

Pri ločilih upoštevamo slovenski pravopis.

Pri prevajanju pravnih aktov se glede členitve na povedi ravnamo po izvirniku.

Vsa ločila razen pomišljaja, vezaja in treh pik, ki so lahko tudi nestični, morajo biti napisana brez presledka za besedo oziroma številko. V določenih primerih se nestično lahko piše tudi poševnica.

10.1.1 Pika

Piko pišemo:

—

na koncu opomb,

—

po zadnji točki katerega koli seznama, kadar se točke seznama končujejo z ločili,

—

pri okrajšavah (dr., prof., t. i., tj., itn., ipd., mas., vol.),

—

pri okrajšavah na koncu povedi zadostuje ena pika.

Pike ne pišemo:

—

za naslovi,

—

pri številih (1 000, 32 120),

—

pri nivojskem številčenju za zadnjo številko (piko pišemo samo za številko na prvem nivoju):

7.
7.1
7.2
7.2.1
7.2.2

Opomba:

V prilogah k aktom piko pišemo za zadnjo številko na vsakem nivoju:

7.
7.1.
7.2.
7.2.1.
7.2.2.

10.1.2 Vejica

Vejico pišemo:

—

za zaključek alinej:

— xxxx,
— xxxx,
— xxxx.

—

dosledno pri decimalnih številih,

—

navadno v pismih za nagovorom (Spoštovani,) in zaključnim pozdravom (S spoštovanjem,),

—

vedno pred „in sicer“, „in to“ (pojasnjevalno priredje),

—

sredi besedila za naslovi dokumentov, ki se končajo z odvisnim stavkom.

Vejice ne pišemo:

—

pred okrajšavama „itd.“ in „ipd.“ (razen pri vrinjenem stavku),

—

pri naštevanju alinej pred vezniki „in“, „ter“ in „ali“ (razen pri vrinjenem stavku):

— xxxx,
— xxxx in
— xxxx.

10.1.3 Podpičje

Podpičje pišemo:

—

kadar so za označitev točk uporabljene številke ali črke:

1.

xxxx:

(a)

xxxx;

(b)

xxxx;

(c)

xxxx;

2.

xxxx.

—

kadar so postavke v zaporedju dolge, kompleksne ali že vključujejo vejice:

Člane mednarodne komisije zastopajo: Francija, 4; Nemčija, 5; Združeno kraljestvo, 3 […].

Primer rabe ločil v seznamu, ko so točke sestavljene iz več povedi:

Uvodni stavek:

(a)

točka se začne z malo začetnico. Za piko sledi ena ali več povedi, ki se začnejo z veliko začetnico. Zadnja poved se zaključi s podpičjem;

(b)

nova točka se začne z malo začetnico;

(c)

[…]

(d)

zadnja točka se zaključi s piko.

Besedilo točk se mora skladenjsko ujemati z izhodiščnim glagolom.

Pri naštevanju točk pred vezniki „in“, „ter“ in „ali“ ne pišemo podpičij, razen če je to potrebno zaradi jasnosti ali strukture besedila; če je pred temi vezniki vrinjeni stavek, pišemo vejico:

1.

xxxx:

(a)

xxxx;

(b)

xxxx ali

(c)

xxxx;

2.

xxxx.

Metode za prilagoditev kakovosti se razvrstijo na naslednji način:

(a)

metode A: metode, za katere velja, da dajejo najzanesljivejše rezultate v smislu natančnosti in pristranskosti;

(b)

metode B: metode, ki lahko dajejo manj natančne in manj reprezentativne rezultate kot metode A, vendar kljub temu veljajo za sprejemljive. Metode B se uporabijo, če ni na voljo nobene metode A;

ter

(c)

metode C: vse druge metode, ki se zato ne uporabljajo.

Odprejo se:

(a)

upravni račun, ki je račun za odmerjene prispevke;

(b)

posebni račun in Partnerski sklad Bali, ki sta računa za prostovoljne prispevke, in

(c)

drugi računi, za katere Svet meni, da so ustrezni in potrebni.

10.1.4 Dvopičje

Pišemo ga pred naštevanjem (seznami, daljše postavke).

Ne pišemo ga za naslovi ali kot napoved tabele oziroma grafa.

Kadar se dvopičje uporablja v pomenu „proti“ ali „deljeno“, se piše nestično.

10.1.5 Oklepaj

Pred oklepajem (prvim delom oklepaja) nikoli ni vejice.

Če v oklepaj vključimo stavek z veliko začetnico (samostojno poved), pred zaklepajem napišemo piko.

Okrogli oklepaj

Okrogli oklepaj uporabljamo za:

—

vrinjene stavke,

—

dodatno razlaganje pojmov,

—

napotila na Uradni list,

—

enote členitve členov, če so v besedilu oštevilčene ali označene s črkami,

—

napotila na opombe, npr. (*), (²),

—

označevanje spremembe števila ali spola, npr. država(-e) članica(-e) je (so), pripravek(-vki), misel(-sli).

Opomba:

Namesto hkratnega navajanja več števil z dodajanjem obrazil v oklepaju daljše in nerodne zveze raje ustrezno ubesedimo:

Naslov(-i) in številka(-e) veterinarske odobritve odobrene(-ih) klavnic(-e) > Naslov in številka veterinarske odobritve odobrene klavnice oziroma klavnic ali Naslov in številka veterinarske odobritve odobrenih klavnic

Oglati oklepaj

Oglati oklepaj uporabljamo za:

—

neizdelano ali samo delno navedeno besedilo, npr. [… xxxx …],

—

izpuščeno besedilo: […]; v besedilih, kjer se „[…]“ uporablja za izpust zaupnih podatkov, je treba izpust drugega besedila zaznamovati drugače, npr. z „/…/“,

—

opombe, ki niso del dokumenta,

—

besedilo, ki je vrinjeno v izvirno besedilo,

—

označevanje spremembe sklona in spremembe velike začetnice:

[…] da je treba olajšati „mednarodno povezovanje“ ter spodbujati „pravičn[o] in učinkovit[o] izkoriščanj[e] bogastev“ in „ohranit[ev] živih bogastev v njih ter […] varovanj[e] in ohranit[ev] morskega okolja“. (Izvirno besedilo: „KER PRIZNAVAJO zaželenost […] k pravičnemu in učinkovitemu izkoriščanju bogastev, ohranitvi živih bogastev v njih ter k proučevanju, varovanju in ohranitvi morskega okolja,“.)

10.1.6 Narekovaj

V slovenskem jeziku ločimo dve stopnji narekovajev. Dvojne narekovaje „xxx“ (Alt 0132, Alt 0147) uporabljamo pri dobesednem navajanju in poudarjanju besede oziroma besedne zveze (npr. pri opredelitvi pojmov), enojne narekovaje ‚xxx‘ (Alt 0130, Alt 0145) pa le znotraj dvojnih („xxx ‚xxx‘ xxx“) in na tretjem nivoju navajanja („xxx ‚xxx ‚xxx‘ xxx‘ xxx“). Glej tudi oddelka 4.2.3 (narekovaji) in 5.10 (ločila v citatih).

Piko pišemo pred končnim narekovajem, če je cela poved ali več povedi znotraj narekovajev, sicer pa stoji pika za končnim narekovajem.

Če je tujejezični (ali kateri koli drug) izraz v ležeči pisavi, ga ne pišemo še dodatno v narekovajih.

Pozorni smo na ustrezno rabo narekovajev; v nekaterih jezikih (npr. v angleščini) je raba tega ločila slogovno nezaznamovana. Pri uporabi frazemov in splošno sprejetih izrazov narekovaji niso potrebni (npr. „višja sila“ > višja sila).

10.1.7 Pomišljaj („daljša črtica“, „en dash“)

Pomišljaj pišemo:

—

za označevanje točk pri naštevanju (ne uporabljamo vezajev),

Opomba:

V Uradnem listu in drugih publikacijah Evropske unije se za označevanje točk pri naštevanju uporablja t. i. dolgi pomišljaj („em dash“). Razlikujemo torej tri velikosti:

- vezaj („kratka črtica“, „hyphen“),

– pomišljaj („daljša črtica“, „en dash“, Ctrl – (minus na numeričnem delu tipkovnice)) in

— dolgi pomišljaj („najdaljša črtica“, „em dash“, Alt Gr – (minus na numeričnem delu tipkovnice)).

—

med besedama v pomenu od xxx do xxx, stično (str. 20–35, 15–16 kg, obdobje 2000–2004, (cesta) Kranj–Ljubljana),

—

kot krepkejše ločilo od vejice in hkrati orodje za pojasnjevanje,

—

v preambuli akta pred prvim sklicevanjem in za zadnjo uvodno izjavo:

Uredba Komisije (EU) št. […]/2011

z dne […] 2011

o […]

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne […],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 57/2011 z dne […] določa kvote za leto 2011.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža […] izčrpala kvota, dodeljena za leto 2011.

(3)

Zato je treba ribolovne dejavnosti za navedeni stalež prepovedati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi […]

—

za matematični znak minus, nestično (stično pa npr. pri navedbi temperature pod lediščem (–4 °C) in pri navedbi negativnega zneska (–100 EUR)).

10.1.8 Vezaj („kratka črtica“, „hyphen“)

Vezaj pišemo:

—

za povezovanje enakovrednih sestavin v tvorjenkah: stično, kadar se sklanja samo končni del (Evropski ekonomsko-socialni odbor > v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru), prav tako se stično piše v primerih Sporazum o partnerstvu AKP-ES, Sporazum ES-Maroko, Skupni odbor EGP-Efta itd.; in nestično, kadar se sklanjata obe priredni sestavini (Furlanija - Julijska krajina > v Furlaniji - Julijski krajini),

—

kadar je del besede izražen s števko (z več števkami) ali črko (z več črkami) (40-odstoten, C-vitamin),

—

kadar je del besede neizražen, ker je naveden v nadaljevanju (vzhodno- in zahodnoevropske države, 25- in 30-milimetrski) oziroma je naveden prej: določil(-i),

—

pri sklanjanju kratic po 1. moški sklanjatvi: RTV, RTV-ja.

10.1.9 Poševnica

Poševnico pišemo:

—

v pomenu „ali“, „oziroma“ (in/ali),

—

v pomenu „del enega in drugega“ (1991/1992),

—

v pomenu „ulomljeno“, „skozi“, „na“ (št. 23/76, km/h).

Čeprav je poševnica načeloma stično ločilo, se lahko v primerih, ko ločuje daljše enote, zapiše nestično, da je besedilo preglednejše.

-	vezaj („kratka črtica“, „hyphen“),
–	pomišljaj („daljša črtica“, „en dash“, Ctrl – (minus na numeričnem delu tipkovnice)) in
—	dolgi pomišljaj („najdaljša črtica“, „em dash“, Alt Gr – (minus na numeričnem delu tipkovnice)).