Urad za publikacije – Medinstitucionalni slogovni priročnik

4.3.1 Monografije
4.3.2 Kontinuirani viri
4.3.3 Serijske publikacije in
kombinirane monografije

4.3 Tipologija publikacij

Na mednarodni ravni označevanje in razvrščanje dokumentov urejajo različni sporazumi in norme, zlasti naslednji:

—

ISO 690-2:1997: bibliografske reference
http://www.iso.org/iso/iso_catalogue/catalogue_tc/catalogue_detail.htm?csnumber=25921

—

ISO 5127:2001: informacija in dokumentacija, pojmi
http://www.iso.org/iso/iso_catalogue/catalogue_ics/catalogue_detail_ics.htm?csnumber=33636

—

ISO 2108:2005: mednarodna standardna knjižna številka (ISBN)
http://www.iso.org/iso/iso_catalogue/catalogue_tc/catalogue_detail.htm?csnumber=36563
http://www.isbn-international.org/faqs

—

ISO 3297:2007: mednarodna standardna številka serijske publikacije (ISSN)
http://www.iso.org/iso/iso_catalogue/catalogue_ics/catalogue_detail_ics.htm?csnumber=39601

—

mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) monografskih publikacij (ISBD), Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov (International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA))
http://www.ifla.org/files/cataloguing/isbd/isbd-cons_2007-en.pdf

Standardi ISO so na voljo pri članih ISO, katerih seznam je objavljen na:
http://www.iso.org/iso/about/iso_members.htm

V skladu s temi standardi in sporazumi se publikacije delijo v dve obsežni kategoriji: monografije in kontinuirani viri.

4.3.1 Monografije

V skladu s standardom ISO 2108:2005 (ISBN) so monografije neperiodične publikacije, ki izidejo v enem samem delu ali v omejenem številu ločenih delov, ki so lahko objavljeni skupaj ali posamezno. Monografije so javnosti na voljo v različnih oblikah (vezana knjiga, broširana knjiga, zvočna knjiga na kasetah, CD-ROM, DVD, knjiga v braillovi pisavi, spletišče, elektronska knjiga itd.).

Monografije v več knjigah so sestavljene iz določenega števila fizično ločenih delov (ločene knjige) z izjemo publikacij v zvezkih. Zasnovane ali objavljene so kot zaključena celota. Ločeni deli imajo lahko svoj naslov in izjavo o odgovornosti.

Vsaka monografija je označena z mednarodno standardno knjižno številko (ISBN) (glej oddelek 4.4.1).

4.3.2 Kontinuirani viri

V skladu s standardom ISO 3297:2007 (ISSN) so kontinuirani viri publikacije za javnost v kateri koli obliki, katerih zaporedne ali integrirne izdaje so označene s številko ali kronološko oznako in pri katerih trajanje izhajanja ni vnaprej določeno. Kontinuirani viri vključujejo:

—

serijske publikacije: to so viri, ki izhajajo v zaporednih izdajah ali v ločenih delih, časovno niso omejeni in so običajno oštevilčeni, npr. časopisi, periodične publikacije, natisnjene ali elektronske revije, letne publikacije (poročila, zborniki, seznami itd.), spominski zborniki, zbirke monografij;

—

nezaključene integrirne vire: to so kontinuirani viri, ki se dopolnjujejo s posodobitvami, vključenimi v celoto, časovno niso omejeni, npr. podatkovne baze, publikacije z nevezanimi listi in spletišča, ki se redno posodabljajo, kot je spletna različica Medinstitucionalnega slogovnega priročnika.

Opomba:

Zbirka je vrsta ločenih publikacij, ki imajo vsaka svoj naslov in so med seboj povezane s skupnim naslovom, ki se nanaša na celotno zbirko. Ta skupni naslov je naslov zbirke. Ločene publikacije so lahko po potrebi oštevilčene. Publikacije, ki so del zbirke, so lahko monografije ali serijske publikacije.

Vsak kontinuirani vir je označen z mednarodno standardno številko serijske publikacije (ISSN) (glej oddelek 4.4.2).

4.3.3 Serijske publikacije in monografije

Nekatere serijske publikacije (zborniki in zbirke monografij) se štejejo tudi za monografije, med drugim zaradi trženja. Te vrste publikacij morajo biti dostopne tako v posameznih izvodih kot z naročnino.

Te publikacije se najprej obravnavajo kot serijske publikacije, zato se jim dodeli ISSN. Nato pa se jim kot monografijam dodeli še ISBN.